IZ VSEBINE: DISKUSIJA O DRTJZ-BENEM UPRAVLJA-NJU • O UNIVBRZITETNEM ZAKONU TISKOVNA RENCA KONFE- RADIJSKA TRIBUNA OBISK V NEMCIJI NASA PREVODNA PO-LITIKA • SVETOVNO SMUCAR-SKO PRVENSTVO NA JAHORINI • NOCNE MISLI • ZDRU2ITEV EKONOM-SKE IN PRAVNE FA-KULTETE volitvami Koma] neka) dnl nas loci od telo važnega dogodka — od vo-litev "studentikih predstavnikoi, v organe družbenega upravljanja jakultet in unherze. Prvič v raz-voju slovenskega visokega šolstva smo Jstudentje dobili pravico, da odločamo o upravljan)u našib vi-sokih šol. To je pridobitev, o kateri so generacije pred nami ia-tno mislile; mi smo doživeli čas, ko je ta misel, ki je izrasla iz mnogih borb, dobila svojo kon-kretno obliko. Zato se moramo tega pomembnega trenutka zave-dati bolj kot katerega koli do-slej. Morda bo kdo mnenja, da iz-gledajo te volitve več ali man; formalne: 1. rte verjame.jo, da bi itttdentje po svoji druibeni vlo-gi lahko kaj ipomembnega dopri-nesli k ra.zvo)u družbenega uprav-Ijanja svojih visokih sol in 2. 'da nas itak nihče ne bo upošteval v• teh organih. Toda obe stalisči sta po našem mnenju nepravilni in zelo škodljivi. Prvo stališče zato, ker podce-njuje nase zmoznosti, posebno pa zmožnosti nase politične organi-zacije. To pa ni res, sa) smo v vseh zadnjih letih pokazali dovolj zrelosti in resnosti, tudi kadar se }e šlo za vprasanja, ki se nas studentov niso neposredno doti-kala. Moramo pa se zavedati, da se nas problern visokih sol, nji-hove ttreditve ter razvoja tiče — pa "sc kako — sai smo m i tisti, zaradi katerih ao te Y$ole in m i na svojih plečih občutimo vse nepravilnosti, ki se tu lahko do-gajajo. Drugo rtališče pa je morda še bolj zgrešeno. Mnogi naši univer-zitetni forumi so nas že doslej upohevali kot silo, ki ]e viedna upoštevanja. Morda so ponekod izstopale tendence, da bi se vse opravilo brez stndentov. Toda vidimo, da so tako delale tiste fakultete, ki se niso zavedale svo-je družbene vloge in da so prav te fakultete, ko so podcenjevale ruise sodelovanje pri resevanju mnoglh važnib problemov, prisle bol) v slepo ulico, kot bi to bilo potrebno. Torej nlmamo nobenega vzroka, da podcenjujemo same sebe, ker to ne vodi samo do politične tnlačnosti clcmov Zveze hudentov Jugoslavije, ampak ustvarja tudi brezorientacijo in nezainteresira-nost za te volitve, V teh nekaj dneh, ki nam ostanejo še na raz-polago, da se na volitve primer-no prlpravimo in jih tudi častno izvedemo, stoje pred nami prav vnine naloge. Ne sme biti "stu-denta, ki se ne bi poglobil v pro-blematiko, ki nam ]o volitve na,-kazu.jejo. Pa ne samo poglobil — vsak izmed nas mora biti v teh dneh predvsem zavedni clan Zš Jugoslavije, ki mu ne sme biti vse-eno, kako bodo volitve izpadle, tako kot nam pred leti ni bilo vseeno, kako bomo organizlrali delovne brigade. Tudi nam ne sme bki vseeno, kdo nas bo v zgoraj navedenih organih dru7.be-nega upravljanja zastopal. Brez dvomct )e, da moraio biti naVt >predstavnlki ne le nasi najbotisi študenti, ampak tudi najboljsi Uani nase organizacije, ki bodo dovol) dobro seznanjeni z vsemi problemi fakultet in ki bodo znali zastaviti svojo besedo ter braniti nase interese takrat in tam, kadar in k)tr bo to po-trebno. Če bomo tako doumell pomen teb važnib volitev, bomo lahko po njihovi izvedbi ponosni, da smo dobro opravili akcijo, ki ne bo koristila samo nam, ampak vsej druzbi. Plesa Bogdan - fisfje odpada... LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE I.ETO IV LJUBLJANA, 23. OKTOBRA 1954 ŠTEVILKA 1« SEJA PREDSEDSTVA CO ZŠJ NOVE PERSPEKTIVE OSTVARJANJE UNIVERZITETNEGA ZAKONA, ORGANIZACIJSKI PROBLEMI IN SOCIALMO-EKONOMSKA VPRAŠANJA 11. je bila v Beogradu seja dentskih predstavnikov, n. pr. predsedstva CO ZŠJ. Kot pr- v Zagrebu. CO je sklenil, da vo točko dnevnega reda so okoli v predlogu za proračun za prihodnje leto 130,000.000 din. obravnavali probleme realizac'je univerzitetnega za-kona- Predsednik Mika Tri-palo je uvodoma poudaril po-men družbenega upravljanja, nato pa je govoril o nalogah morarao doseči tajne *n nepo-sredne volitVe- V Zagrebu se s strajii fakultetnih vodstev predlaga, da naj bi bili v družbenih organih predvsem direktorji tovarn, k1 naj bi finančno pomagali univerzi. S tem bi ostali problemi znan-stvenega in pedagoškega v de- la še naprej domena profe- snjcientpv m ker smo j sorjev, proti čemur se je ves kljucevali precej indi n« ™-politični aktiv uprl. Organi- ču" zgolj organizacijskih ne- rednosti. Z anahzo nasih vod- Predsedstvo CO je razprav-ljalo tudi o kadrovskih in or-ganizacijskih problemih. Po-udarjeno je b«lo, da je Zj5J masovna organizacija, ter da kadrovanje na ljubljanski iindverzi oi primernoi, ker imanio vključenih premala študentpv in.ker smo jih iz-l.ii-.v—:™-------• ^__j» na ra Predsednik CO ZSJ M. Tripalo ŽŠJ. Pred nami je sprejema- nje fakultetnih statutov. kar nam nalaga precej dolžnosti. Obsloje tendence med univer- zitetnimi organi, da se to vprašanje odgodi. proti čemur pa se moramo odločno boriti, kajti s sprejemom statuta in z njim povezanimi programi in učnvmi načrti bodo reali- zirane naše večletne težnje. ZŠJ je dolžna, da se na spre- jem slatutov temeljiio pripra- vi z izdelanimi elaborati po "vprašanjib strokovnih pro- blemov, tako, da bodo š(u- dentski predstavn>ki polno- veljavno in argumentirano nastopili. Elaborati pa bodo potrebni tudi za člane druž- benih organov, katere bo ime- r.ovpJu Ijudska sknpščina, ta- ko, da bodo seznanjeni s pro- bleraafiko študentov in uni- verze tudi s študentske strani. Važna so določila zakona, ki govore, da se štndente kliče na seje fakultetnih uprav, kadar se razpravlja o pro- blemih pouka. 2al so na naših fakulietah fakultetne uprave že sprejemaile zaključke, ki živo prizadevajo slušatelje, pa se z njim' niso posvetova- li. V takih primerih bo mora- la organizadja najostreje protestirati. S prevzemom funkcij bodo družbeni organi reševali strokovne probleme, ter bo vsled tega organizacija v tem pogledn občntno raz- bremenjena. Predsedstvo CO je razpravljalo tndi o pome- nu fakultetnih pravilnikov in posvetilo precej časa pripravi študentov na volitve v orga- ne družbenega upravljanja« zacija bo sploh morala biti iz-redno budna, da se ne bi s poizkusi slabonamernih Ijudi sistem dmžbenega upravlja-nja že v samem začetku dis-kreditiral. : V zvezi z univerzitetnim za-konom so določila o tem, da se- prenesejo na univerze vprašan ja o ekonomski in zdravstveni zaščiti študcntov. Predv'deno je, da bo s 1. I. 1955 sprejet oz. že veljal novi zakon o štipendifanju. Po predvidenih sredstvih pa je razvidno, da socialrii pro-blem slušateljev ne bo v ce-loti rešen, ter da bo potrebno še nadalje uporno vztrajati na pridobivanju subvencij za na-še domove in menze. Tako n. pr. inora ljnbljanski cenfer sprejeti mesečno 1.181000 din, če hočemo obdržati hrano na istem nivo.fu in po »stih ce-nab, vsled podražitve pre-hrambenih artiklov. Podražit' hrane pa ne moremo vsled nizkili osebnih proračunov Studentov. V ostal>h nniverzi-tetnih centrih ta problem v večini primerov ugodno rešu-je.io, saj je dobil sarajevski odbor 27.000 000 subvencij za tekoče kolcdarsko leto. V zvpzi s samosfojnim fi-nans"ranjem zdravstvenih ustanov je še nadalje pereč problein zdravstvene službe . šttidentov. V preteklem letu smo dobili odgovarjajoče do-tacije, s katerimi smo nemo-tono poslovali- V projektu ie Zakon o zdravstveni zaščiti otrok in mladine, k» pa še ne bo sprejet v dos;lednem času, predsedstvo CO je sklenilo, da so Univerzifetni odbori dolžni preskrbeti sredstva za poslovanje zdravstvenih usta-nov v bodočem študijskem le-tu. CO je razpravljal o velikem stanovan jskem problemu. Šte-v'lčno izgleda takdle: Beograd ima 4.500 študentov brez sta-novanja, Zagreb 1.300, Sara-jevo in Skoplje okoli 300 in mi 349. Sprejet je tudi sklep, da se iščejo vse možne rešit-ve — provizoriji, ter da se stev je bilo ugotovljeno, da so v vodstvih prestari tovariši z ozirom na povprečno starost članstva. Ta starostna razl'ka med vodstvom in članstvom povroča nerazumevanje in je tudi na škodo pestrosti dela, ker starejši štndenti ne ra-zumejo mentalitete in želja mlajših. Poudarjena je bila potreba po vkljnčevanju in boljšem delu študentov prvih letn'kov. Obravnaval se je ludi problem navala na fa-kultete, saj ima filozofska v Beogradn sedaj 10.000 sluša-teljev. Razen tega bn potreb-no organizaciio nekoliko spre-meniti in vodstva ter osnovne organizacije postavljat« tako, da bomo čim bliže članstvn. Radi izredno poostrenega re-žima pri izpitih je predsed-stvo izrazilo' mnenje, da Jno-ra organ'zacija to pozdraviti, ker fe v soglasju s težnjo po kvaliteti znan ia. Vendar na bo ZŠJ za«ovar]ala oster režim le tam, kjer so urejeni naerti in pfofframi in kjer je na raz-polago dovolj učnih pripo-močkov. Predsedstvo je razpfavlialo tud' o nekaterih mednarodnih problemih. Ljubljanski nni-vezitetni center jc zadotžen za izvedbo inednarodnc kon-ference študentav o kulturnih vprašanjih študentov v mese-cu januarju. V marcTi pa bo v Jahorini študentska svetov-na oUmpiada v snnikn. j g. Podpreds^dnik CO ZSj in pred- e pj, uporno insistira na pridobi- sednik tlO ZSJ ljubljanske uni- štud. menzi Ponekod se kažejo tenden- vanju proračunskih sredstev verze je imel v ce, da bi se že pri samih vo- za prihodnje leto za gradnjo pred kratkim govor o novem litvah zmanjšal ugled štu- domov. Mi smo uspeli dobit« univerzitetnem zakonu. RADIO LJUBUANA IN MARIB0R NA VALU 327,1 »Radijska tribuna Tako približno boste že pred koncem tega meseca slišali spi-kerja ljubljanske radijske po-staje. Morda boste presenečeni, ker Vas bo napoved spomnila na naslov našega lista in morda boste nehote pomislili, le kak-šno zvezo ima naša radijska po-staja z listom študentov ljub-ljanske univerze. Toda nadaljnjih deset minut oddaje, ki bo po-svečena izključno študentskim vprašanjem, Vam bo potrdilo ta pomislek. Mi Vam bomo pa za-enkrat poskušali vsaj v glavnem razložiti pomen gornjega naslo-va. Redakcijski kolegij »Tribune« je soglasno z upravo ljubljanske radijske postaje ugotovil, da je problematika nekaj tisočev štu-dcntov na Ijubljanskih visokih šolah tako važna in tako pestra, da jo je nemogoče popolnoma obdelati v štirinajstdnevniku, kot je »Tribuna«. Pa ne samo vprašanje prostora, tudi vpra-šanje aktualnosti in vprašanje Sociaiistična načela se uveljavljajo tudi na visokih šolah. Pričenjamo novo obdoSije v jugoslovanskem študentskeni gibanju, ko druž-ba zavzema svoje mesto v življenju Univerze, ŠTUDENTKEf ŠTUDENTI Prvič v zgctfovini bomo |ugoslovanskl študenti volili svoje predstavnike v organe družbenega upravSjanja univerze. Nssša doSžiiost je, da z udeležbo m vo!iivah dokažemo snteres šfudentov za reševanje uni- VSI NA VOLITVE! Univerzitetni odbor ZŠJ Močan steber miru 24. OKTOBER, DAN ZDRUŽENIH NARODOV V Mikioioni so it pripravljeni... zanimanja široke slovenske jav-nosti za študentske probletne je tu. Vzemimo, da sc v dvoteden-skem razdobju, v katerem izha-ja »Tribuna«, dogodi na študent-skem področju nekaj važnega, kar bi bilo treba čimprcj posre-dovati našim kolegom. Zaradi karakterja lista je to nemogo-če, če pa je neka važna vest stara deset dni ali celo več, iz-gubi na svoji aktualnosti. Poleg tega so redki tisti, ki so razen študentov naročeni na »Tribuno« pa čeprav jih naša problematika zanima. Vsem tem, v to smo vsaj prepričani, bomo ugodili, če jim bomo najnovejše vesti iz študentskega življenja posredo-vali preko radia. Ni se treba' batl, da bi vesti, ki Vam jih bo nudila »Radijska tribuna«, bile stare in nezani-mive. Naše življenje, naši pro-blemi in naša pota so tako pi-sana, da je vsak dan nekaj no-vega, kar je potrebno vedeti, redakcija »Radijske tribune« pa bo poskrbela, da Vam bo iz vse te pisane množice novic Izbrala tiste, ki Vas najbolj zanimajo. Od zaJetka Vam jih bomo po-sredovali sicer dvotedensko in to v tednih, ko »Tribuna« ne lz-haja. Trudili pa se bomo, da b! te naše oddaje bile čimbolj po-goste. Seveda prve oddaje morda ne bodo take, kot bi si jih Vi in mi Seleli. Toda pri tem nam zc-lo mnogo lahko pomagate — sporočite nam Vaše predloge, želje in pripombe. tudi sami sodelujte pri zblranju in obde-lavanju materijila. Vsako tako sodelovanje bomo z veseljem sprejeli. Če nam bostc tako po-tnagali, bodo naše oddaje sčaso-ma brez dvoma postale take, kot vsi želiroo — aktualne in koristne. Redakcija »Radijske tribunc« 24. oktobra Ietos mineva 9 let, kar so vrhovna predstav-niška telesa petuesctih aaro-dov ratificirala Ustanovno li-stino Organizacije zriruženih narodov, ki je bila sprejeta na zgodovinskern zascdanju v San Fianciscu junija 1945. 9 let ni dolga doba niti v živ-ljenju človeka, še manj doiga je v živijenju nekega naroda — skoraj nič pa ne pomeni \ iivljenju tako veiike skupno-sti narodov kot so Zdruzeni narodl. Toda kljub tetnu se danes po devetih letih lahko s ponosom ozremo na ta kratek čas, kajti čepiav je bil kratek, je bil nadvse ploden, moida plodnejši kot so si ga lahko zamislili ustanovitelji Združe-nih narcdov. Že samo dejstvo, da je bila Organizacija združenih naro-dov ustanovljena v času, ko so bile še več kot sveže težke rane, ki jih je vsemu človciit-vu piinesla tiruga svetovna vojna, dovolj prepiičljivo go-vori o plemenitev namenu te organizacije. Ce danes, ko so te rane več ali manj zaceijr-•it toda še ne poiabljene, či-tamc Ustanovno Iistino OZN in skušamo analk>irati prinvil, da je tudi na tem pke fakultete, ki so bodisi programskega bodi- si subjektivnega značaja- O tem se nismo nikoli bali jav- ne diskusije; vendar pa ie tež- ko imenovati diskusijo tako razpravljanje, ki bi z argu- Upravni odbor imei mnogo globlje in širše področie dela. O tej funkcijski razliki obeh organov se nikoli ni razprav-ljalo, oba organa sta imeia skupne sestanke, kjer so raz-pravijari o sKupnih piooiemui in na koncu tudi skupno gla-sovali o skLepih kljub temu, da bi razpravljanje posamez-nju kot je družbeno upravlja- nih vprašanj prihajalo pod zah. Strinjam se z mnogimi njegovimi postavkami, toda kljub temu se mi zdi, daons tijtf. V nejgovi uuk.usiji oe ue-pravilno prepletajo tista dej-stva, ki karakterlzirajo dose-danji uspehe študentskega sa-upravljanja, čeprav lahko po se mladi ekonomisti, ki priha- ga ekonomskega področja. jajo iz ekonomske fakultete, potem ko je avtor že odgovoril ne obnesjo v praksi tako, kot se od njih pričakuje. Po njego- vi izjavi ugotavljajo nekateri ekonomisti \z prakse tudi, da se v gospodarskih podjetjih in drugih giospodarskih organiz- ljenje je, "končno, odraz no- mih bolje od diplomiranih eko- eloonomska fakulteta ne mogla stalgije posameznih preozkili nomistov obnesejo pravniki, obstajati- Naj navedem le en na tretje, je odgovoril še na šesto vprašanje: Dixi et sal-vivi animam meam! Ne dovolj osnovano je tudi mnenje avtorja, da bi ob viš-ji komercialni šoli daaašnji mentom začetniških teža-v ene mo^em mnen3u dobro karakte- fakultete zdrknilo na brezprin- rizirajo ta problem in nam do- cipialno stališce do ekonomije voljujejo, da na njihovi^ osno- kot znanosti in prakse sploh. Zato sem globoko prepričan. da ne bo koristna, ampak celo vprašanja so združena v da- vi lahko izvedemo nekatere pralktične zaključke. Vsa ta pristojnost enega ali drugega organa. S tako metodo dela sta se oba organa takorekoč sooiila v enega. Iz tegn sledi. da sta oba organa družbenega upravijanja negirala same pravilnike, ki so obema dovolj jasno postavljali posebne na- Tako avtorje pravilnikov kot nekatere funkcionarje je vo- pravnikov, za lepimi, toda preteklimi časi mogočnega štu-dija v okviru pravne fakulte-te. Točrno, četudi le bežno, omenia avtor problem orga- ki so si na kakršni koli način pridobili dovolj široko eko-nomsko izobrazbo (podčrtal M. O.). (Brez zlobe se mi tu nehote vsiljuje misel, da je nizacije študija družbenih ved pravnik tisti, ki potrebuje eko- sploh- Pri tem pa je vsekakor najboli enostavno prevaliti vso težo problema na ekonom-sko fakulteto, ki obstoja šele cd leta 1946 dočim je bila prav-na fakulteta ustanovljena že leta 1919 (kot je to n. pr. storil moj prijatelj tov. Godec v zadnji številki »Tribune«). Odlok izvršnega sveta LRS administrativno, formalno in začasno združuje ekonomsko in pravno fakulteto na naši Univerzi. Ne bi se hotel na tem mestu posebej dotikati ¦vprašanja, zakaj ni prišlo do take združitve tudi y Zagrebu in Beogradu- Zanimivo pa je, da taka združitev obstoji že od vsega začetka na skopski univerzi in to radi objektivnih za^četniških težav same Uni-verze. In vendar, kolikor mi nomsko izobrazbo: zato pa nai je potrebna združitev z eko-nomsko fakulteto!) Lahko se mirno strinjam z ugotovitvijo tovariša profesorja, če dodam, da tako mnenje o diplomLca-niih ekonomistih ne velja za večino niti pavšalno in da se danes bolje obnesejo predvojni diplomirani pravniki z deset iit večletno prakso v gospodar-stvu- Toda z uveljavljanjem prvih generadj diplomiranih ekonamistov danes podjetja več ne iščejo Ijudi, ki so si »na kakršni koli način prido-bili dovolj široko ekonomsko izobrazbo«, ampak konkretoo diplomirane ekonomiste. Tu pa je bistvo problema v pogledu prof. dr. Goričarja, ki ga, žal, ne morem označiti y današnji dobi im v naši družbi kot znanstveno. To se jasno primer: programi ekonomskih fakultet v Italiji se le malo ločijo od naših programov in vendar poleg njlh delujejo tu-di visoke komercialne šole. Gotovo bomo ekonomisti z ve-seljem pozdravili predlog prof. jajo, da bodo storili vse, da čimprej dosežejo stanje, ko bodo lahko ustanovili dve sa-mostojni fakulteti. Kratko re-čeno, v zvezmem merilu ie možna in mbrda celo koristna diskusija o upravičenosti pe-tih ekonomskih odnosno eko-nomsko-pravnih fakultet v dr-žavi. Gotovo povsem neumest- Delovni sestanek kiuba Prekmurskih akademikov Po uspeli proslavi dvajset-lctnice Kluba prekmurskih akademikov, ki je bila v olcv« ru proslave »Ljudske pravice« 2. oktobra v Lendavi, js se-danje vodstvo kluba 4. oktob-ra organiziralo v Murski So-boti delovni sestanek. Sestan-ka so se udeležili poleg manj-šega števila dosedanjih čla-nov, skoraj vsi stari člani KPA, okrajni in psrtijski funkcionarji, predstavniki MLO Murska Sobota in diugi. Na sestanku so obvavnavali vrs^o konkretnih nalog klu-ba, poleg tega pa so se dotak-nili tudi splošnih gospodar-sk:h, političnih in dru^henih problemov murskosobuškega okraja- Bogata diskusija je prinesla vrsto konkretnih re-zultatov, ki so bili na kcncu delovnega sestanka ?preje:i kot zaključki in osnovni pru-gram nadaljnega dela kluba. Te zaključke je vodstvo kluba poslalo z obširnim pismom tu-di predsedniku Ljudske skup-ščine LRS, tovarišu Mihi Ma-rinku, ki je poslanec za tam-kajšnji okraj. O trh zaklju'5-k'h, ki so rezultat konkretne-ga dela kluba in ki po svo-jem značaju pornenijo tudi nekatere nove oblike dela študentov v svojem okra.iu, tomo še podrobneje pornčali v eni naših prihodnjih šte-vilk. škodljiva diskusija o »združe- našnji praksi naših forumov dila pri taki praksi zamisel, vanju« ekonomske' in pravne samoupravljanja in iz nje lah- da bi ena^ili naše samouprav- ljanje z delavskim kar je na-ravno nemogoče, tako glede in sodelavanju ekonomskega rand fantazirati o nekaterih na naše posebne pogoie in gle- de na našo prakso, kl je to di-rektno tudi dokazala- Iz tega izvajam 'konkretni zaključek. namreč, da v naših dornovih nista potrebna dva organa družbenega upravlja-nja ampak samo eden, ki bi ga lahko nazvali Upravni od-bar, v katerem bi bili tako predatavniki študaatov, kat predstavniki uprave doma in sindikatov in to v razmerju 5:1:3. Poleg tega bi stanovalci fakultete. To mora postati in ko potegnemo vse konsekven-ostati diskusij- o koordinaoiji ce brez tega, da bi bili primo- in pravnega študija tudi po- vprašanji, ki Imajo nič ali pa tem, ko se bosta ti dve fakul- prav malo zveze z nami štu- teti zopet ločili. Samo tako je denti. Zato taka diskusija ni- lahko načelno stališče, ki bo koli ne vodi do pravilnega re- naletelo na vso potrebnio po-trebrto pozbrnost med ekono-mtsti in pravniki tudi izveri Univerze. Mi,og Oprešnik aslstent ekonomske fakultete zultata, ker je nevarna in nedovoljena ali kar je najvaž-nejše, družbeno neodgovorna. Zato poglejmo. v čem je bi-stvo stvarl! PRAVILNIKI DOMOV SO ZASTARELI Po treh letih samoupravlja-nJa v naši domovih in menzah ne moremo preko dejstva, da so pravilniki teh domov zasta-reli. Zastareli so ne samo zato, ker niso več aktualni, ampak tudi zato, ker jih ndkodi nismo izvrševali. (Točno je to. da smo jih sami sestavljali, toda k(xxrdinacijo med nikoli jim nismo mogli dat; J pravilnos/ti- Dotacij^ so bile dodeljene tistim tovarisem. ki iih v rrKnocj-b slu?anh niso upravičeni prejeti. In to na tak način, da so u tovari&i lmeli poleg dotacij še druge dohod-ke, ki so bil večji od splošne-ga povprečja. Poleg tega so dobivalj dotscije tudi študent-je, ki niso imeli zadovoljive-ga učnega uspeiia, ali pa 30 bili absolutno pasivni v kolek-tivu. Ko smo že pri tem vpraša-nju. je vredno pogledati tudi stališče poeclinih dosedanjih članov študentskega sveta. Ne malo jih j.e bilo takih, ki so bili ali so se vsaj srr.atrali kot absolutne gospodar.ie doma, kot n. pr.*. v ženskem bloku je bila neka članica študentskega sveta absoluten gospodar. Sa-movoljno je zapirala čitainico, cd nje je bilo odvisno. ali so študeiutke drCivale časopise ali ne, ona Je kričala na stano-valke itd. Prav gotovo takšen odnos članov študentskega sve-ta ni bD y čast organom sa-moupravljanja. Takih ljudi po mojem mnenju ne bi srneli več voliti v organe samou-prave, ker je n.iihov odnos ab-solu!tno nepraviJen. Tudi zaradi teh napak so se kazale napake pri dodeljeva-nju subvencij. Po mojem mne-nju bi bilo treba odslej sub-vencije deliti preko posebnih doma Izvolili svoj Studenitski komisjj, ker bi te lahko od- stranile nepravilnosti. lci se izražajo v lepem srbskem go-voru: do mene majka, do dru-ga mačeha. Vlajko Krivokapič mestih govori o samostojnem družbenem delavcu, sicer z osnovno pravniško izobrazbo, vendar pa s široko razgleda- III. Interfakultetna konferenca študentov prava bo novembro v Ljubljanl Nekaj pripomb njihove vitalnosti.) Zato ie od tega vprašanja najboLj od-visna prav organizacijska struktura našega samouprav-l.ianja. Iz n.ie izhajajo tudi različhe principialne napake, ki so jih omogočili prav aaši praviilniiki. Prva napaka dosedanjih pravilnikov je prav v sistemu voillitev predSitavnilSkSh teles. V pravilniku je določeno, da stanovalci domov volijo pose-bej Studemtski svet tn posebej Upravni odbor. Poleg tega so v pravilniScu določene tudi nalo-ge enega in drugega organa samoupravljanja pa čeprav to svet kot svoj poliUčnvi, kul-turno^zabavni vn fidkul&urni oirgan, ki bi bil odgovoren di-rektno Univerzitetnemu odbo-ru Zveze študentov Jugosla-vije, poILeg tega pa bi ta or-gan predstavljal neposredno Upravnim odborom doma. Volitve obeh organov bi morale biti tajne. EKONOMSKO SOCIALNIH PROBLEMOV NE SMEMO LOCITI OD POLITICNIH PROBLEMOV DOMA Ce gledamo celoten problem naprej, vidimo še druge ne-pravilnosti v naših domovih. Praksa je pokazala. da je po-litično delo v študentskih do-movih več ali mani samo ži-votarllo ali pa ga celo sploh ni bilo. Zakaj? Zato ker ao zaradi zgoraj navedenih pro-blemov organi samoupravlja-nja polagali vse težišče svoje- samo formalno. Toda naši or- Sa dela samo na socialno eko-gani samoupravljanja se ni«o nomske probleme, ki so jih re- ševali popottnoma od političnih. Na o problemih na pravnlb fakultetah 3. do 6. oktobra je zase- tetnih profesorjev — ki so Ja- tožilstvo in advokaturo __ /*Beogradu I. kongres sno s problemi pravnih fakui- pravnike-ekonomiiste in pc ^Xi ^ -r____ ____ r___ pravnikov Jugoslavije, ki je tet najbolje seznanjenl. Ven- tično-upravno višje kadre. Za- iavi nekega funkcionarja doma kot izkljucna naloga Zveze štu- razpravljal o vlogi prava in dar se mi zdi, da bi morali ključna resolucija je pravilno bil j koordinaoijski organ. Iz dentov. S takim delom smo držali niti te, s pravilmiki do-ldčenei, suhopame formiailno-stt Studenteki svet je bil po-temitakem gospodar doma, do- oddvojeno dom se je gledalo koL na socialno-eko-nomsiko ustanovo, politično delo v domu pa se je smatralo Opomba redakcije: Čeprav se redakcija ne stri-nja z nekaterimi stališči, ki jih v gornjem članku zavzema tav. Krivokapič, objavljamo kljub temu njegt>v prispevek, ker srnatramo, da v neki men le lahko doprinese k diskusiji t> družbenern samoupravlja-nju študentskih doimov :n menz. Članek smo objavilf xr prostem prevodu s srbohrvat-skega jezika. Dr.Jakšivspomin Šeni minilo pol letainsmrt je znova posegla v vrste aka-demskih učiteljev na medi-cinski fakulteti. Sredi svojega plodnega dela je nenadonu umrl izredni profesor dr. Jo-že Jakža- Ze kot študent. ki pravnikov v našem družbe-nem sistemu in še o 5 temah (o problemih kodifikcije s po-sebnim ozirom na gospodar-ske predpise, o problemih go-spcdarskih deliktov, o proble-mih pravosodja, o principih upravnega postopka in o osnovnih principih delovnega prava). Na tem širokem se-stanku jugoslovanskih pravni-kov so se reševala še neraz* čižčena pravna vprašanja in izdelala enotna gledišča o n»-vedenih strokovnih vpraš^-njih, kakor tudi o strokovnern in idejnem dvigu naših prav-nikov. RepubUško in ljubljan-sko društvo »Pravnik« ie omogcčilo udeležbo na kon-gresu 4 študentom prava in za to pozornost zasluži najlep-šo pohvalo. V diskusijah o vlogi prava in pravilnikov v našem druž-benem sistemu se je precej raizpravljalo o pravnih faknl-tetah in tudi o študentih. m-radi česar se mi zdi, da je po-trebno v našem listu o tem nekoliko spregovoriti. Na pravnih fakultetah je $e cela vrsta pom.anjkljivosti, na katere so pokazali diskutanti — večinoma iz vrst univerzi- astali pravniki pokazati več poudarila, da se ne sme radi ^ega izhaja tudi nepravilna zanimanja za navedene prob- ustvarjanja pravniško - eko- Draksa gtudentskega sveta, nomskega kadra pristopiti k ^ leme, ker stojimo pred uvedbo družbenega upravljanja ia univerzah in fakultetah in bodo pravniki iz prakse sood-ločali pri upravi fakultet- Ne bi se zadržali pri vseh po~ mainjkljivosti na pravnih fa-kultetah, posebno, ker se ve-čina iznešenih ne nanaša na študente, ampak je v velild meri stvar učnega osebja In objektivnih vizrokov. Prese-netljivo je, da je prvi kongres pravnikov ugotavljal večino-ma probleme, ki jih je ugo-tovila že druga interfakultet-na konferenca Združenja štu-dentov prava aprila letos v Beogradu. Razprava je pou-darjala, da morajo pravne fa-kultete zagotoviti ideološko in strokovno vzgojo, ker gledišča normativistične in sociološke šole še niso izkoreninjena, ker so študijski programi še pre-natrpani s historizmom; prl-manjkuje učbenikov, pri prav-ni izobrazbi se pogosto zapade v doktrinarstvo ali v prakti-cizem, naše fakultete so pre-malo povezane s prakso itd. Pravne fakultete morajo di-jati poleg kadra za sodišče, mehaniičnemu zdroiževanju pravnih in ekonomskih fakiil-tet, ampak je treba razviti o tem vprašanju široko disku-sijo med pravniki in ekono-misti. Eden izmed diskutantov je poudaril, da ]e za združi-tev pravne in ekonomske fa-kultete zato, ker sedanje prav-ne fakultete ne nudijo dovoij možnosti ekonomske izobraz-be; ekonomsko faikulteto hi po njegovem z-amenjale dve-letne višje ekonomske šole. Naša praksa mora dati od-govor, ali odgovariata danes dliplomirani pravnik in eko-nomist svoji nalogi, odnosno kakšen tip strokovnjaka da-našnja družba potrebuje. Na kongresu so govorili tu- di o dolžnostih študentov pn>- (Nadaljevanje na 7. strani) ker je bil ta organ sestavljen samo iz študentov, ki so bili v njem zastopani in predstav- predstavljal tako upravo doma kot sindiitat in kakor tudi štu-dente. Zato je bila tudi nje-gova vloga mnogo bolj odgo-vorna kot vloga študentskega sveta, to pa zato, ker je Sodelovasife Pet juffoslovanskih študentov je septembra prispelo v Indijo, da bi tam v okviru izmenjalnega programa nadaljevali svoje štu-dije. Med tem se je že sedem indijskih študentov vpisalo na jugoslovanske univerze. TRIBUNA — list študentQV ljubljanske univerze. Uredništvo — glavni urednik: Primož Kozak, notranja politika: Bogdan Pleša in Andrej LeviŽnik, menarodna: Janko Popovič, kultura: Darka Hočevar, šport: Vlado Zlajpah, zabavna stran: Zdravko Tomažej. Upravnik: Karel Kuhar. Izhaja vsako flrugo soboto. Naročnina letno 200 dln. Naslov: Ljubljana, Miklošičeva 5a. Telefon 22-102 naravno prihajali iz ene skrai-nosti v drugo. Delo obeh or-ganov je bilo združeno na skupnih sestanklh, kjer so se reševala vprašanja. ki imajo neposredni upravni karakter, dočim je študentski svet pu-ščal d^ikatno vprašanje poli-tičnega dela drugim, čeprav je bil on tisti, ki je imel naj-več pravic. pa tudi dolžnostj da ga rešuje. Taka koordina-cija je razumljivo davedla do nejasnosti ne samo v deljenju ftnnkcij, ampak tudi v delje-nju področij dela po naših do-movih. Zato je del važnh pro-blemov v nadalnjem delu na-ših forumov, da prav temu vprašanju posvetijo največ po-zornosti. V vseh domovih imamo aktivne komuniste, s tem pa imamo dane tudi vse pogaje za pdodmo politično in kulfcurno-zabavno delo. Ven-dar je vse to delo treba pri-merno organizirati. KAKŠNA NAJ BI BILA V BODOCE DELITEV SUBVEN- CIJ V NASIH DOMOVIH? Dosle.i smo po naših domu- vih delili subvencije s strani komune. Tako razdeljevanje pa je imelo tudi nekatere ne- je šiudiral v težkih matenai-nih razmerah, je pokazal ve-liko nadarjenost in še večjo voljo do dela. Z vztrajnostjo, ki mu je bila lastna, si je hitro pridobil sloves znanstvenika in se uvrstil v vrste vodilnih jugoslovanskih dennatologov. Po vojni je sprejel docenturo na Medicin&ki visoki šoli v Ljubljani in postal predstoj-nik dermatološko-venerololike klinike. Velike zasluge ima pokojnik tudi za zgraditev stavbe omenjene klinike. Študentje, ki nam pokojnik ni bil samo odličen profescr in pedagog, ampak tudi dober tovariš in svetovalec, ga h^-mo ohranili v častnem sporni-nu. študentsko upravljanje domov in menz z družbemm upravl/an/em tovarn? V prejšnjl števllki »Tribune« je tovariš pleša Bogdan na moj prvi članck 0 družbenem uprav-ljanju štud^ntskih domov in menz nap.sa! neke pripotnbe, ki se ps dajo ločiti na dva dela. V prvem delu svojega članka tov. pleša Bogdan kritbzira ne-ka moja izvajanja in poglede, ki jih jaz nisem napisaJ, še msnj zagovarjal. Da je do tega prišio, je nekaj krivde na ti-»karskem škratu, ki ie neke moje misll 'izkrivbl, nekaj pa zaradi nepoznavanja samega pro-blema. DeJoma sem temu dopri-nesel tudi sam, ker sem mogoče premalo obrazložil neke moje nazore, kar je lahko marsikoga zavedl^ na napačno tolmačenje. Drugi del prbpamb tov. Pleše je pa čisto načelnega značaja; tem pripombam je namenjen tudi večji del članka. V uvodu svojega prvega član-ka ne ugotavljam nič drugega, kakor da je za razvoj naše štu- dentske samouprave značilno stalno kolebanje, in sicer v či-sto principialnih vprašanjih, ka-kor n. pr. v reševanju problema, če za študentsko samoupravo veljajo principi ter oblike, ki so vpeljane v družbenem samo-upravljanju v gospodarstvu, to je med neposrednirni proizva-jalci, ali pa principi in oblike, k» so se uveijavile v družbenem upravljanju v našl prosveti, zdravstvu, kulturi itd. To kole-banje in iskanje je prišlo do izraza predvsem v raznih dLsku-sijah okoli naših pravilnikov, ter praktičai vlogi, ki naj bi jo šmeli naši študentski sveti. V tem smislu sem tudi pisal, da smo študentskirn svetom mi sa-mi, z naširni pravilniki določe-vali vlogo, ki jo morajo imeti, in ki je bila — te sedaj pogle-damo nazaj — večkrat izenan ne-produktivne (kamor še zaenkrat spadamo študentje) člane druž-be, ampak da je za to važen raz-voj proizvajalnih sil, razvoi so-clalistične zavesti in demokra-clje nasploh. Nadalje pravi: »Po mojem mnenju oba organa druž-benega upravljanja lahko pcpol-ntoma istovetimo, ne gltde na njihove sPecifične razlike, ki pa ne izhajajo vz drugačne družbe-ne funkcije, ampak Iz drugačne družbene strukture.« (!) Osnovne teze klasikov mar-ksizma 0 državi prehodnega ob-dobja nam pravijo, da proleta-riat — z zrušenjem buržuazije in razbJtjem njenega državnega aparata — prevzame oblast v svoje roke z vzpostavitvijo dik-tature proletariata. Tnrej je pro-letariatu neposredno po revolu-ciji potrebna centraiizirana ob- 23. oktobra 1954 MEDNARODNA TRIBUNA OBISK V NEMČIJI tehfiične visoke šole DELFT Konec meseca septembra je obtekala Nemčijo sknpina študent. funkcionarjev ljubljanske univer-ze. V bežnih osmih dneh, kolikor smo se zadrževali v Nem&ji, človek vidl In sliši vse premalo, da bi lah-ko kaj več napisal. Teh nekaj vrstic so predvsem moji osebni vtisi, ki sem jih dobil iz razgovorov in diskusij naše delegaclje z nemško socialistično mladi-dino. Na svoji poti po Nemčiji emo bili med ostalim povab- ljeni tudi s strani Socialisti- sche Jugend — Gruppe Indu- rie iz Frankfurta. Sprejeli so nas izredno prijazno ter nas razmestili po privatnih stano- vanjih, seveda njihovih čla- idov. Opazati je, da to ni slu- čaj, temveč stalna praksa pri večini nemških politi&aih or- ganizacij- Na ta način omogo- čijo svojim članom bolj nepo- sreden stik in razgovore, ki so veliko bolj sproščeni, .kakor tia raznih ofieialnih diskusi- jah. Clani te mladinske orga- nizacije so večinoma vsi de- lavci, značilno je nadalje, da izhajajo vsi iz družin socia- listov, kjer se politični nazor meša iz ger.eracije v genera- cijo. Od v&eh. socialistov, ka- tere smo srečali, se mi zdi, da so nas ti najbolj razumeli ter pokazali tudi največ razume- vanja za našo stvarnost. Iz di- skusij, ki smo jih imeli z nji- nd, sem dobil vtis, da velika večina povprečnih Nemcev ali celo socialistov ne more do- jeti bistva svojih napak v preteklosti. Večina še vedno smatra, da je glavni krivec za vse r.ezgode, ki jih je povzro- čila Nemčija drugim in sebi, Hitler in še nekaj vojnih ilo- čincev, ne yldi pa in noče pri- znati, da je tega kriv pred- vsem sistem, družbeni odnosi, ki so bili taki, da so lahko po~ rajali Hitlerja in njemu po- dobne. Značilna je izjava ne- kega njihovega člana, ki sl tolmači politično nezainteresi- ranost in pasivirost nemškega Ijudstva s temi besedami: nemški narod je preprost de- laven narod, ki se briga pred- vsem za svoje delo, ne pa za politiko, zato rabi nekoga, !cl bi ga vodil. Seveda, če so tisti, ki ga vodijo slabi, je pač sla- bo in narobe- Skratka, vse je zelo enostavno, treba je samo najti dobre ljudi in vse bo dobro. Čisto druigačen1 potek je imela diskusija, ki smo jo imeli v Nurenbergu v klubu sociaiis ične mladine. Tu eem. takoj opazil, kai-de ni vsiljiv ter poln kričavih parol, temveč izredno stvaren in nazoren. Tako je niirenber-ški nebotičnik s grajo moder-no ureditvijo ter skfbjo za ti-ste, ki tam delajo, najboljši primer te propagande. Med ostalim ^so nam poka-zali vzorno ljudsko šolo, pri katere graditvi so imeli socia-listi glavno besedo. Zna^ilno je, da so učilnice v tej šoM kljub najmodemejši op-emi (z radioaparati, vrtljivimi sto-li, lučjo, ki učencem ne dela sence itd.)- vse zeLo velike V večini učilnic je do 50 otruk, ki so ločeni po spolu. Kakor so nam. pravili, učiteJj večkrat prestavlja učence U enega Poklicne posvetovalnice Delegacija ljubljanskih študentov si je med drugim ogledala Miinchen in njegove zanimivosti mesta v razredu na drugi za-radi razbijanja enoličnosti. Problem otrok, ki se vozijo ali nimajo možnasti študija do-ma, je tudi idealno rešeno. Vsaka učilnica ima poleg še majhno sobo z vsemi pritikli-nama, ki &lužijo samo za ule-nje. Pri pouku polagajo veli-ko pozornost predvsem na razna praktična dela, v ta na-men imajo tudi svoje delav-nice- Seveda, take šole so red-ke tudi za Nemčijo, ter — ka-kor je izjavil nek njihov funkcionar — predstavljajo Ideal, ki še ne bo tako kmalu uresničen. Na splošno lahko ugotovi-mo, da je na&^ delegacija kljub svojemu kratkemu biva-nju papolnoma dosegla svoj namen. Prebričan sem, da bo treba tudi v bodoče zopet povrne-]o k pouku na šoli. Zanimivo je, da "lmajo pri ocenjevanju že od osnovne oziroma nižje šole naprej si-stem 10*točk. Je pa način ko-liko točk se zahteva, precej zamotan in si ga nisem za-pomnil. Visoke šole so name-ščene po tradicionalnih kra-jih, tako da večinoma niso v največjih mestih. Tebnična visoka šola je v Holandiji za enkrat samo ena in sicer v Delftu- Baje bcdo sicer v prihodnjih letih ob podpori Philipsa odprli v Nij-megenu še eno fakulteto za elektrotehniko šitokega toka, kasneje pa nai bi se tu razvi-la nova tehniška visoka šola. Vendar so to le še načrti. Delft, mesto s približno 60.000 prebivalci, leži na poti med Rotterdamom in Haagom in sicer približno 16 km od Rotterdama in 5 lcm od Haaga. Poslopja tehniške vi.soke So-le leže nekoliko izven centra, v novejšem delu me^ta. Ta nudi tipično sliko manjšega holandskega mesta- Ciste uli-ce, mnogo vrtov in mnogo cvetja. Prometa je malo, v glavnem ga tvorijo kolesarji. Ce bi ne imele stavba popai-noma drugačnega značaja \a in ne bi bilo toliko kanaldv, bi mesto skoraj lahko primer]ali z našim Mariborom. Na delftski tehnični visoki šoli (TH — Technische Hoge-school) so arhitektonska, elek-trotehnična, fizikalna, geo-detska, gradbena, kemijska, ladjedelniška, letalska, meta- lurška, rudarska in strojna fakulteta- Njih sedeži so v le-pih, prostornih stavbah in la-boratoriji so. posebno za na-še pojme, razkošni. Študen-tov je okrog 5.O00. Kar &e dol-žine študija tiče, so približno na istem kot mi. Teoretično študirajo 5 let, praktično pa 7 ali več.^ Po končanem štu-diju prejme diplomant — k»ot pri nas — naslov inženir. Po drugi svetovni vojni so dobili študentje lepo študent-sko naselje z umetniškim ime-nom »Duyvelsgat« (hudičeva luknja). V naselju je 11 pa-viljonov s skupno 169 sobami, 4 stanovanja za poro^ene štu-dentke in 3 stanovanja za upravnike m vratarja. Cena zavisi od površine sobe in si-cer znaša mesečno 1.55 fl (pri-bližno 120 din) na m2. Za upo-rabo elektrike, plina, vode, centralne kurjave in snaženja pa plačajo približno 17.50 fl (približno 1.300 dirO na mesec. Delfi — stari del mesta Cene so za naše pojme viso-ke, a ustrezajo holandskim razmeram. Šolnina znaša za semester 335 fl (pribllžno 26.000 din. Baje pa se bo sedaj znižala za 100 fl in kasneje še bolj. Ce upoštevamo, da hrana in sta-novanje staneta študenta naj-manj 100 fl mesečno in da ae suka zaslužek delavca med 200 in 400 fl mesečno, vidimo, da je študii precej draga za-deva- Dejansko je še precej nedostopen,' vsaj srednjemu sloju prebivalstva. Študentsko življenje sq od-vija precej dmgače kot pri nas. V nasprotju z veiino yi-sokih šol po svetu je tradiciia holandskih študentov njihova apolitičmost. Ta tradicija pa se v zadnjih časih precej krha. V študentske organizacije je vključenih 50 do 60% študen-tov. Organizacij imajo pa veS- Največjo tradicijo jma men-da tako imenovana »Studen-ten Corps«, naziv, pred kate-rega postavijo še ime kraja, v katerem je visoka šola, n. pr. Delftsche Studenten Corps. Ta organi^acija se ulcvarjn predvsem z organiziranjera zabav, zlasti interno Študent-skih Za to rabi seveda dosti denarja in ima zelo visoko članarino, kar jo deU za or-ganizacijo predvsem bogatej-ših študentov- Poleg tega ob-stoje še: oi%anizaciia prote-stantov »SSR« (Societas • Stu-diosorum Reformatorum). ka-toliSka organizacija, ki se imenuje v raznih krajih po različnih svetnikihjf iocialistič-na organizacija, manjše poli-tične skupine in še nekatera majhne organizacije. Poleg fr_— ga pa &o še strokovne organi-zacije po fakultetah. Vse t» rahlo povezuje NSR (Neder-landse Studenten Raad). Studentje v Holandijl ni-majo tako velike vloge kot pri nas. Pozna se pomanjkanje močne, enotne organiziacije. To pa bodo le težko ustvarili, ker se tudi tu pozna verska razcepljenost dežele- Celo ne-katere visoke šole, n. pr. eko-nomske, se delijo na katoli-ške, protestantske in nevtral-ne. D. Sajovic MEDNARODNE VESTI NORVEŠKA STUDENTSKO SAMOUPRAVLAJANJE Studentsko samoupravljanj© norveških študentov ima za sabo že 15 let uspešnega dela. Za-stopanje interesov študentov je osredotočeno v Centralnem od-born študentov takozv. »Studen« tenes Tellesutvalg« Ta odbor sestavija 11 članov« zastopnikov 5 fakultet, veterLa-ske visoke šole in stomatoloSk« akademije. Delegati SF se volU* na letnih skupščinah fakul-tet in ostalib visokih šol. KJer se j« pa ta odbor po bistvu svo-je organiiacije izkazal nesposo-ben varovati ekonomske ln soci-alne interese Študentov jc bilo lela 193š po yogajanjih med štu-denti in univerzitetnimi oblast-tni s pristankom parlamenta ustanovljena nova organizacija z nazivom »Studentsamskipnaden«, katere naloga je baviti se z zgo-raj omenjcnimi problemi. Ta no-va organizacfja je z velikimi uspehi izposlovala študijska po-sojila, štipendije in razne druge ugodnosti. Poleg te?a je »Stu-dentsamskipnaden« za časa svo-,1ega obstoja uredila šest vclikih študentskih jedilnih salonov, sc-dem študentskih menz ter po-sebno posredovalnico za stano-vanja, transport ter zaposlitve. Z letnim proračunom 4.500.000 mllllonov norveških kron in 130 uslnžbencl »Studentsamskipna-den« zares ščiti interese norve-škeh študentov. JAPONSKA STUDENTSKO FOTOGRAFSKO ZDRU2ENJE V mesecu jullju je bilo na Japoriskem osnovano Nacionalno študentsko fotografsko združe-nje. Med ustanovitelji so foto-grafi raznih japonskih študent-skih časopisov, študentske infor-mativne službe in nekaterih vo-dilnih japonskih časopisov. Cilj novega združenja je ustanovitev fotografske službe za japonske študentske časopise, obenem pa organizacija izmenjave fotogra-fij z inozemskimi študentskimi fotografskimi skupinami. Zveza bo najprej priredila nacionalno študentsko tekmovanje, kasneje pa tudi mednarodne, v tem po-gledu pa &o navezani že stiki med študentskimi organizacijami last »zaradi tlačenja odpora eiksploatatorjev in zaradi vode-nja ogromne mase prebivalstva, kmetov, drobne buržuazije, pol-proletariata pri ureditvi socia-lističnega gospodarstva« (Lenin). In ko s pomočjo te centrali-zirane sile — države — prole-tariat konča svoj zgodovinski akt odvzema proizvajalnih sred-stev kapitalistom, »tem samim uničuje samega sebe kot proie-tariat, samiin tem on uničuje vse razredne razlike in rszred-na nasprotja in s tem tudi dr» žavo« (Engels). »To odmiranje države se zač-ne najprej v njenih gospodar-skih fuokcijth, v upravljanju proizvodnje po proizvajalcih, v postopnem prenašanju gospodar-slrth funkcij od države na de-lovne kolektive, ne skokoma, na irvah, ampak postopoma, ker bi sicer prišlo do anarhije« ([Tito). S sprejetjem temeljnega zako-na o upravljanju državnih go-spodarskih p&djetij po delovnih kolektivih leta 1950 je sociali-stična Jugoslavija praiktično uresničila te ideje in stremlje-nja delavskega razreda. Proiz-vajalna sredstva so dejansko postala last tistih, ki z njimi delajo, t. j. neposrednih proiz- vajalcev. O presežku dela odlo-čajo sami neposredni proizva-jalci, seveda danes ne še o ce-lotnem presežku dela, ker so objektivnl pogoji še taki, da to ni mogoče. Družbeno samo-uptavljanje v gospodarstvu po-meni, da se je družbena lastni-na proizvajalnih sredstev dejan-sko razvila in uveljavila v praksi in ne sarao teoretično naraesto državne lastnine. To je bistveni pomen, ki ga ima de-lavsko samoupravljanje. Toda država odmira stalno in na vseh ostalih svojih področjih, ksikor so prosveta, zdravstvo, kultura itd. Kaj pa tam? Ali lahko in smemo danes kljub temu, da gre kakor v gospodarstvu tako tudi v prosveti, zdravtsvu itd. za proces odmiranja države, uporabiti iste oblike in, kar je najbolj važno, dati tem orga-nom samoupravljanja tudi iste pravice? Mislim, da danes še ne moretno, in sicer iz prepro-stega razloga, ker se še nahaja-mo v razredni družbi, družbi, polni ostankov preteklosti, v ka-teri razredni sovražnik še ni uničen. V tej družbi prehodne-ga obdobja je delavskj razred še vedno hegemon iJi glavni nosilec najpredka. Tov. Pleša pozablja nadalje, da danes razlike med umskim in fizičnim delom še .zdaleč ni-so odpravljene, da smo začeli graditi socializetn v relativno zaostalih pogojih ter da je naš delavski razred še relativno maloštevilen, zlasti v primeri s kmečkim prebivalstvom. Skrat-ka, pozablja se, kot pravi tov. Kavčič, »da družbeno upravlja-nje in oblike družbenega uprav-lj&nja samega niso imune za antisocialistične akcšje, čeprav ustrezajo progresivnemu zgodo-vinskemu razvoju. Subjektivna akcija, ki je progresivna, daje tem obli-kam progresivno vsebi-no. Ce pa bi imeli subjektivno akcijo, ki bi bila reakcionarna, tedaj bi se pod objekt&vno pro-gresivno obliko skrivala v bi-stvu vseskozi reakcionarna vse-bina«. Gre torej za to, da se na ostallh področjih izven gospo-darstva, kakor so prosveta, zaravstvo itd., prenese upravlja-nje z državnega aparata na neposredno zEinteresirane držav-ljane, po drugi strani pa omo-goči tudi neposrednim proizva-jalcem njihov vpliv, skratka, d'a se jim omogoči, da tudi na teh podfočjih uveljavijo svoje napredne socialistične težnje. Ce bi tov. Pleša sam samo malo pregledal naš temeljni za-kon o gospodarjenju z državni-mi gospoda,rskimi podjetji ter prebral člen 23., ki govori o pravicah in dolžnostih delavskih svetov ter pregledal pravilnike po naših dornovih, mislim, da potem ne bi pisal, da delavskl svet in jštudentski svet lahko istovetimo. Tudi v ostalih svo-jih izvajanjih, ko kritizira mo-je praktične predloge, se viidi, da piše o stvareh in problemih, s katerimi je preraalo sezna-njen. Studentski svetl po naših do-movih so v prvem obdobju naše samouprave bbli nujni in po-trebni ter so predstavljali neko prehodno stopnjo v razvoju našega družberiega samoupfav-ljanja. Danes, ko so se v praksi izkristalizirali osnovni princtpi družbenega upravljanja in ko se tudi večina študentov tega zaveda, bš nadaljnji obstoj takih študentskih svetov, kakor so bili dosedaj, pomenil korak nazaj ter bi omejil celotni študentskl kolektiv v njegovih pravicah. Kaj je bolj demokratično: ali da študenti sami, celoten štu-dentski kolektiv doma soodloča in kontrolira delo upravnega od>-bora, ali da se ta kontrola vrši posredno po študentskih svetih? Po drugi strani se pa tak štu-dentski svet, nepovezan s proiz-vodnjo, nujno mora zbirokrati-zirati ter iz goniilne sile v sa-četku svojega obstoja postaii zavora nadaljnjemu razvoju. Da tc drži, nam najbolje dokazuje praksa v nekaterih naših domo-vih, kjer so se te tendence že začele kazati. Svoje zmotne postavke aplici-, ra tov. Pleša tudi na Kuratorij študentskih domov in menz, ko pravi, da je zgrešeno govoriti o Kuratoriju kot družbenem or-ganu, ker »ni niti voljen od štu-dentov in tudi študentom ne ustreza«. To je tipičen primer vulgarbzacije družbene samo-uprave. Tov. Pleši izgleda vse zelo enostavno; važno je, da so samoupravni organi izvoljeni od študentov ter da jim neposred-no ustrezajo, pa je princip družbenega upravljanja že lz-polnjen. Zanj smo študentje zaključe-na celota, ki je sama sebi do-volj. N»5 pa ga ne zanima, kaj pravijo tisti, ki nam s svojim delom omogočajo uporabo teh institucij; skratka pozablja, da poleg študentov samih zanima tudi ostale državljane, kako se upravlja s sredstvi, namenjeni-mi študentom za lažji študij. Najboljši primer, kako smo se malo držali »ozkih teoretič-ni»h premis« ter nam je v prvl vrsti bilo »najvažnejše vodilo praiktična izikušenost«, je naš Kuratorij študentskih domov in menz. Odkrito priznam, da se mi pred dvema letoma in pol še sanjalo ni, kakšno družbeno funkcijo naj bi vršij Kuratorij. Tedaj sem si predstavljal, da je to samo neko koordinacijsko telo, kar je v veliki meri tudi bil. Toda fekozi skoraj tri leta svojega obstoja — upravičeno Iahko rečem zelo uspešnega razvoja — je Kuratorij sama praksa, samo življenjc privedlo do riTUžbenega organa. Torej sa-ma praksa iz vsakodnevnega dela je pokazala, da je za naše domove *n men?' nujno potre« ben poseben družbeni organ, kl bi vodil delo na tem področju. Z izidom zakona o univerzah smatram, da bi morai biti Ku-ratorij priključen univerzi kot njen organ s tem, da sodeluje-jo v njem vsi zainteresirani državljani, kamor spadajo tudi študertje in protesorji, ter pxed- stavniki Sveta za prosveto in kul* tiiro LRS, predstavniki MLO in ostale zainteresirane organizaci-je. To je stvar dogovora vseh zamteresiranih, in ni moj narnen, da bi se spuščal v podrobnosti. Jasno je, da so študentski pred-stavniki v Kuratoriju valjeni s strani študentov, kakor ostall državljani s strani svojih orga-nizacij. Mislim, da bi bilo treba pre-misliti, če ne kaže v ta druž-beni organ vključitl tudi ostale študentske institucije, kakor so Zdravstveni fond in podobno, kajti vse služijo študentorn v času študija. Na ta načln bi bilo mogoče veliko bolj smo-trno izkoristiti sredstva, kl n«m iih daje družba v' dobro in ko-rlst študentov. Upam, da bo teh nekai misli vsaj malo pojasnilo moje po-glede na problem družbenega upravljanja naših domov in menz. Zelim, da b! tudi ostall prispevali svoja mnenja, da na ta način pripomoremo k člm prejšnji ureditvi tega vpra-šanja, Levičnik A. j K U L T U R N A T R I B U N A Koncertna kronika študentske kulturno - umet-niSke skupine so začeie s svojlm delom pričenja se letošnja sezona, Začetek je kvaliteten, kje so dela domačlh avtorjev? Ceprav so počitnice takore- koč komaj minile, je v vrstah drugače zelo dobrega orkestra. Koncert je brez dvoma uspel in je spodobno uvedel sezono simfoničnih koncerfcov. Za letošnjo sezono nam je ^ripravila Slovenska filhar-monija lepo in uspelo prese-načenje. Uvedla je namreč tri orkestralne in en soldstičen iHbonma. Poslednji je v režiji Koncertne poslovalnice. V za-četku smo. bili vsi malce skep-tični glede na uspelj, toda šte-vilo prodanih abonmajev nam Je pokazalo veliko zanimanje za to vrsto umetnosti. Progra-jni vseh koncertov so zelo za-mimivi. Pretežno "se čuti težnja k klasičnim *delom. Sloven-»kih skladb stooro ni na spo-redu — samo L. M. Skerjanec — kar pa je premalo in tudi fcaljivo za našo glasbeno tvor-nost- I. Kancertno sezono je otvo-ril slavni violončelist iz Pari-aa Pierre Fournier s solistič-nim feoncertom, ob spremlja-vi našega najboljšega komor- III. V ponedeljek 2. t. m. se je predstavil ljubljanskemu kon-certnemu občinstvu argentin-ski pianist Anton Soler, ki je po rodu doma iz akolice Gori-ce. Pianist je razmeroma še zelo mlad — ima komaj 24 let — vendar pa kaže na umetni-ka velikega formata. V prvem delu sporeda je najbolj izpad-la vehementno in moško od-igrana Bachova Tokata in fu-ga v priredbi. Tau&iga. Klavir je pod njegovimi prsti resnič-no donel in pel. Beethovnova Sonata v C-duru pa se mu je nekako izmuznila. Morda je presubtilna za njegov vroči temperament. Pa tudi Brahm- svoje mojstrstvo pa je pokazal Anton Soler pri Debussyjevi skladbi Umetni ognji, ki jo je poustvaril z izrednim smislom za impresionistični slog. Tu je seveda tudi pokazal svojo iz-vrstno tehniko. Na koncu pro-gram je igral Chopina, kate-rega pa je podal preveč objek-tivno, brez prefinjenosti. To je bilo posebno čutiti pri Po-lonezi v As-duru. Dodal je še tri skladbe, od katerih pa se mu je Rahmaninov Preludij ponesrečiL Koncert je bil zelo dobtir, vendar je bilo opaziti, da se pianist mestoma še bori z te-žavami interpretacijskega zna-čaja. VI. Drugi k,oncert S. F. je bil po krivdi beograjske koncertne naših kulturno *• umetniških skupin zaživelo nekdanje de-lovna vzdušje. Akademska folklorna skupina »Franceta Marolta« je že 13- oktobra imela svoj prvi nastop v letoš-njem letu, ko se je z gorenj-skimi plesi predstavila Zboru gostincev v Riogaški slatini. Ceprav je v veliki dvorari tamkajšnjega zdravilišča na-stopila vrsta kuAturno-umet-fciških skupin, so naSi folklo-risti bili deležni vUutrnega aplavza, ki je dal čutiti, da so zaplesali, kot že dolgo ne. Ta uspeh naših študentov je raz-veseljiv posebno zato, ker je bil to, kot smo že povedaK, njihov letošnji prvi nastop, kar dokazuje, da j© skupina res monolitna in da je dosegla tako stopnjo vigranosti, ki je zavidanja v^^dna. Kolegom folkloristom čestitamo k dose- - _ ,. . , ., . , pcslovalnice, ki ni sporočila sova Rapsadija m bila taka, pianistki Brucholleriejevi pro- ženemu uspehu. kot smo jo navajeni skiati. grama, okrnjen. Namesto na- povedajiega Chopinovega kla-virsl'ega koncerta v F-molu je pianistka igrala nekoliko skladb istega komponista- 15. oktobra je bila v dvo-rani Študentskega kluba na Miklošičevi cesti prva letoš-nja vaja Akademskega pe^-skega zbora »Tone Tomšič«, Dirigent Jakov Cipci je iz- ki ga vodi naš zaslužni zboro-redno lepo dirigiral Beethov- vodja Radovan Gobec, Kot Talentirana mlada francoska planist-ka se je predstavila ljubljanski publikl s tehnično dovršeno lnterpretacijo del Chopina in Rahma-nlnova. pianista Mariiana Lipov- Vendar to spada že v območje Prvi del sporeda je bil pianistovega lastnega dojema- nja in pojmovanja. Zelo zaai-mive so bile skladbe argen-tinskih skladateljev, vendar je enkratno poslušanje premalo za kakršno koli sodbo. Vse pasvečen resnim klasiCnim -delom: Valenfcini — sanata, kach — suita in Beethovnova Bonata. Pri teh vsekakor silno fcahtevnih delih z ozirom na imterpretacijo in tehnifoo je pokazal solist popolno obvla-danje tehnike. Vsekakor je najbolj ugajal Beethoven, ki jiam je po tematiki še najbliž-jjiL Bachova suita pa ni mogia JJriti do svojega izraza morda ^aradi neobičajne zasedbe (če-lo — solo) in pa zaradi zvočne meuravnovešenosti čela. novo uverturo Egmont. Celo pihala so biia popolnoma za-dovoljiva, kar gre na rovaš mnogokratnega Izvajnja tega standardnega dela. Po tej točki je pianistka odigraia par Cho-pinovih kompozicij; pokazala je tako stopnjo tehnične in interpretacijske zrelosti, da je do kraja navdušila drugate precej mrzle Ljubljančane. Pri Rahmaninovi Rapsodiji na Paganinijevo temo za klavir in orkester je motila samo into-nančaa nečistost posameznih pihal. To delo je bilo izvajano pri nas prvič. Zadnja točka so bili Rimski vodnjaki skladate-lja Respighija, ki iih je or-kester pod izkušeno taktilo Jakova Cipcija odigral zelo ho-mogeno in verno- Dirigent je ves program razen Rahmani-nova dirigiral na pamet. Koncetna sezona se je pri-čela in njen začetek nam da-je upanje, da bo zelo dobra. -man nam poroča naš dopisnik, t,o se tudi pevci resno oprijeli svojega dela in mislijo tako tudi nadaljevati. Želimo jiin čimveč uspeha- Tudi druge študentske sku-pine, kot balet, plesni klub in ostale začenjajo te dni s svo-jira delom. Se ie čas, da tova-riši, ki jih veseli delo y teh sekeijah, pristopijo vanje in tako poinnože veliko število študentov, ki v njih sodelu-jejo. Albert Slanc 'eteča učilnica Mladinski knjigi še enkrat zadnja tipično nemška- Oglej-vse priznanje za njene izdaje. mo si jr> pozorneje. V čem je dil solistu in lahko rečemo ida ga je mestonia celo preka-Šal po izrazu. II. Spored prvega slmfoničnega koncerta s solistom Eriko Frieser in dirigentom Bogoan Leskovicem je obsegal Hayd-novo Simfonijo v B-duru, ki jo je naš orkester interpreti-xal stilno in tehnično dobro, Bralunsov Koncert za klavir aa orkesier št. 2 in Musogor-skega Slike z razstave v in-strumentaciji Ravela — Erika Fnieser je odigrala ta silo zah-tevni (v vseh pogledih) kon-cert tehtno in prepričljivo. Posebno je ugajal tretji sta-vek, v katerem se je izkazala tudi naša čelistka Hilda Lobe-tova. Kar zadeva spremljavo crkestra, je bilo mestoma &u-titi, da dirigent ni imel pre-gleda čez zvočno jakost, tako da je večkrat preglušil pianii.t-ko. Musorgskega Slike z raz-etave so eno najbolj impo-zantnih del ruske glasbene tvornosti. Naš orkester jih je poustvaril dobro, motila pa so siino važna pdhaia, ki so pri solih cdpovedovala kar drug za drugim- Sicer pa so pihala itak najšibkejša točka našega je ne bi člavek z veseljem vzel v roke in na dušek pre-bral. Seveda velja to za ene ška? Tradicionalna je že v zgod-bi sami, ki nam kaže nekatere v večji meri. za druge v manj- dijake majhnega nemškega ši. Kastnerjeva »Lete^a učil-nica« se seveda ne more pri-merjati niti s Thompsonavim »Belkn sivcem in drugimi zgodbami,« niti z Norman Hunterjevimi »Prigodami pro-fesorja Modrijijaka.« Toda kljub temu zasluži našo po-zornost. Ce srr.o označili Thompso-novo knjigo kot polno fanta-izje in točnega prirodnega opazovanja, polno čuta za prirodno in zdravo, polno lepe poezije in lagodnega toka pri-povedovanja in če smo ozna-čili Hiuiterjevo delo kot pri-mer izredne duhovitosti, iz-rednega čuta za mero, čudo-vitega stila, tipične angleške paradoksalnosti iai povsem preproste, a tem bolj prese-netljive fantastike^ bi mogli reči za Kastnerjevo delo, da ]e v primeru z naštetima mno-go bolj tradicionalno v slabem pomenu besede in da mnogo bolj uporablja že dovolj znane in obrabljene predstave o živ-ljenju. Tako kot je prva knji-ga tipično staro amerikanska. druga tipdčno angleška, je mesteca v njihovem boju zo~ per realčane, starejše in do-mišljave osmošolce, v njiho-vem organiziranju gledališke preds'tave in končno v njiho-vem čustvovanju. Vse to je že davno znano in bi Kastner, če bi hotel to snov znova oži-veti, moral vanjo vnesti pov-sern novo idejnost. Toda tudi idejnost ni nova. Ne samo. da se knjiga v svojih intencijah ne oddaljuje od običajnih zahtev lake mladinske knjige. ki prikazn.ije pol radostno pol žalostno življenje gimnazii-cev z njihovirri.1 dogodn^ščina-mi. temveč so tudi značaji, ti glavni nosilci vsake idejnosti, naravnost prastari šablonski liki tovrstne literature. Ma-tija Selbaan je močan kot medved, sila pogumen in um-sko nekoliko počasen, njegova značilnost je, da neprestano je. Njegov protdpol je Uli von Siimmenn. plemiški otrok, ki velja za strahopetca in to naj-bolj njega samega boli, zato se končno odloči skočisti iz zelo visoke gredlje na led, si zlomi obe nogi ter postane s tem resničen junak. Martln Thal-ler je prvak razreda. torej najboljši v ocenah, skrajho pravičen in zrel in od vseh priznani voditelj svojih sošol-cev. Sebastijan Frank se ukvarja že z izvenšolsko mod-rostjo ter čiita knjige o bio-logiji in dednosti, je najbolj bistroumen itd. Vsi ti liki so torej že povsem znani im jim Kastner ni znal dodati nobene nove in izvirne značilnostL Nemška pa je ta knjiga v svoji sentimentalnosti. Marti-novi starši nimajo dovolj de-narja, da bi jih lahko njihov sinko, ki šrludira v tujem me-stu, v času božlčnih počitnic lahko obiskal. Iz tega motiva se razvija žalostno 6ustvova-nje nr.ladega fanta, ki je izred-no navezan na dom in pri-srčno ljubi domače. do katerih mu je onemogočena pot. Situ-acirjo reši Martinov šolski preds'tojnik, profesor Bokh. ki mu zaradi njegove izredne praviičnositi pravijo Doktor Justus in ki se pokaže poleg tega tudi kot zelo dobrotnega, ker da Martinu potrebni de-nar za vožnjo in še za darila. Te in podobne sentimentalno-sti je v knjigi več kot prevcč, kar seveda njeno vrednost še zmanjšuje. (Nadaljevanje na 6. strani.) Prizor iz novega jugoslovanskega filma Stojan Mutikaša: bazar v Hercegovini AS FSLMSK) KOMENTAR UGRABLJEN Precej časa je že od tega, kar naskakujeta plataa naših kiineinatograiov dve vrsti fil-mov, katerim baš ne moremo pripisovati pievelike umetni-ške vrednosti in ki so v svo-jem bistvu cenena vaba za najšiiše sloje neknitičnega ob-činstva. Kje tiči vzrok, prav te filme pri nas vneto nabavijajo, še ni znano Dejstvo pa je, da na naš^h sporedih za enkrat absolutno prevladujejo in da le redko gla,r znala ali hotela dati. Kakor vidimo, je osovni problem še dokaj zanimiv in spretna precizna roka bi ga utegnila porabiti za prav do-ber film, bodisi da bi zaostri-la in razčlenila njegovo člo-večnostno straii. ki bi vedla ljen pač tiste vrste film, kot na primer Obrni ključ poča-si, ki je narejen skrbno, so-lklno in s -precejšnjo mero obrtnega znanja, nima pa po-vedati ničesar pos&bnega in ga zalo kaj kmalu pozabimo. Ob koncu in mimo grede še to: upravičeno se moramo aa-diti naši filmski politiiki, ki v Jaršah, Vevčah, Bledu, Jese-nicah in drugod predvaja no-ve filme, dočim v slovenski kulturnd prestolici vrti (men- rok, da v Oiptimističen in topel huma- da že tretjič) v enem izmed is tako nizem, bodisi, da bi poudari- osredinjiih kinematografov film la njegov splošni, družbeno kritični pomen. V našem fil-mu pa izzveni — le tu in tam rahlo nakazan — v nekako odstopijo svoje rnesto kakemu medlo in nedoločno sentimen- resnejšeniu, vrednejšemu fil mu. Najpogostejši in najtipič-nejši predstavniki prve, sen- malega timeaitaiiie zvrst1 so pri nas nemški fiimi, ki so svojo pre- En dan življenja, ki spa-da med najslabše filme, poleg tega pa lahko poslušamo nje-gove odmeve vsak dan v lju- _______ bljamskem radiu- Ali ne bi talnost. Doibro izdelana vlo- bilo pametneje — če že novih ga glavnega igralca, zilasti pa še pr'srčna in nairavna igra malega Robbija sicer vnaša vanj nekaj iskrene in tu in tam celo pretresljive človeč- tiraoio patetiko m neuteme- nosti, vendar je film Ugrab-ljeno solzavost pritirali že do neužitne piaie. Jfoleg teiga pa smo imeli kaj fiLmov, ni mogoče dobiti — namesto te sentimentalne li-monade vnovič predvajati vsaj kakšnen dober film? nk riLiko videti ne-so sicer prevze-11 sentimentalno bistvo, ven-dar tega podajajo mncgo bolj človaško, toplo, -naravno iu resnicno. Primer takega fil- poročeni-neporočeni Dosedaj smo pravzaprav gle-dali le en dober omnibus Lilm: jma je. angleški film Ugraib- francoski film »Pravici je zado-ljen- Snov sama je sicer enostav-na, zapleti iu razplet>, zlasti pa še ginljivi konec, znani in že mnogakrat prei/kiLŠeui. Prikazuje nam zgodbo mlads-ga čioveka, ki iz ljubosumno^ sti postane marilec ter se ta-ko izloči iz člove&ke družbe kot zaznamovaai in nevaren izobčenec. Na kraju zločina mu pride na pot mali deček Ilobibi; iiz strahu, da ne bi otrok kaj izdal, ga vzame s seiboj, toda z vsak»'ai dnem njunega skupnega bega raste v njem uaprej čut dolžnosti do nebogljenega in nedolžne-ga otroka, ki ga je zavedel v nemogoč položaj, nato pa pri-srčna navezanost na edino ži-yo bitje, ki mu je še ostalo, in končno ijnbezen, ki je združena z odgovornostjo. Te-mu čustvu žrtvuje na kancu celo svojo lastno eksistenco. Dočiia smatra zakn, družba morilca za izrodek, ki ni zmo-žen mikakih človeŠkih čustev, inu pripisuje vse. slabo in tre-peta za otroka, ki se nahaja v rokah zločinca, sprejema Ro-bb1 piav od tega zločinea vso skrb, Ijubezen in prijatelj-siyo, ki mu ga družba ni mo- ščeno«. Vse zgodbe so bile nam-reč uravnavane in na koncu speljane v eno, zaključno in vo-dilno misel (ni objektivne pra-vice, vsak v življenju presoja, etično in moralno vrednosti le z vsebino svojega lastnega do-življanja). Zaradi te vodilne enotnosti je bila vsaka od zgodb res nepogrešljiv člen celot-nega gradiva, ki naj bi slu-žil podkrepitvi režiserjeve misli, ne glede na život in življenjskost zaradi katerih bi tudi vsaka po-samezna zgodba bila vredna, da jo gledamo na platnu. Ob pri-merjavi z ameriškim omnibus filmom Poročeni — neporočeni še bolj spoznamo njegove predno- sti. • Naš film ima dve če že ne originalni, vsaj nekoliko sveži novosti: prvo, kar se tiče film-sko—fabulativne ideje filma — sodnik vrši svoje funkcije prej, kot ima za to pravico, iz česar izvira ves zaplet; in drugo, ki se tiče Življenjske vsebine fil-ma: poseg v zakonsko življenje petih parov — pri čemer sprva sklepamo, da bo film iznesel in skušal rešiti nekatere na vsak način zanimive in aktualne pro-bleme. 2e od osvoboditve dalje po-teka izdajanje knjig pri nas po nekakšnih zavitih in nejasnih, še manj pa razumljivih meto-dah. Dobro — sprva smo brali sovjetske avtorje, ker srno jih morali; morali smo jih tiskati, razprodajati, kupovati itd. Vse lo početje je bilo strnjeno v ne-kak logičen sistem, v katerem se je znašel vsak po svojih zmožnostih. Povsem razumljivo je, da se je bralec včasih preko mere in osebnega zadovoljstva potrudil, da je kupil ter knjigo mimo svojih osebnih želja in osebnega hotenja tudi prebral. To velja vsaj za one primere, ko so knjige postale predmet javnih diskusij na ideoloških krožkih in kot take splošno upo-raben fenomen. Tega že dolgo ni več in prav gotovo v nobe-nem kolektivu ne vprašujejo Članov po njihovem mnenju o »Cisti ženi<' ali pa o »Štirih mo-2eb v čolnu«. Bralec je torej jsostavljen pred formalno pov-sem svobodno izbiro knjig, ka-tere kupuje ali pa celo bere. To-da avotfoden je v izbiri le v tbliko, v kolikor ima pred seboj povsem določeno in omejeno Število knjig, ki so vse prej kot pojjeni. j^a drugi strani pa je nakupo-valec prisiljen izbirati često med knjigami nizke kvalitete, lž bi komajda opravičevale. če pa je torej knjiga na sodob-nem taajišnem trgu draga, p«leg ^ pa tudi po kvaliteti ne Problem prevodne književnosti odgovarja, potem je nakupova-lec postavljen res le pred for-malno, povsem in zgolj na zunaj svobodno izbiro. Pred izbiro, kjer nima kaj izbrati. Ugotovili smo, da so možnosti ki ovirajo sodobnega bralca, predvsem dvojne narave: denar-ne (ki študenta še celo prizade-nejo) in takšne, ki so dane same po sebi, oziroma temelje na za-ložniški dejavnosii, torej tisti »danosti«, ki je doslej iz nezna-nega vzroka še nihče nd obrav-naval. Vprašanja knji|nih cen, previsokih ali prenizkih daja-tev, stroškov za papir itd., so svoječasnO' polnili stolpce naših časopisov, dokler niso pred su-himi številkami obmolknili tu-di najtrdovratnejši zagovorniki cenenih knjig v stilu »Slovenče-ve knjižnice«. Neka zalolba je z izjemo izdatkov za kulturne delavce, katerim nudi varno za-vetje, navedla vse svoje drnone in velike intimne izdatke ter ta-ko rešila svoje dobro ime, na drugi strani pa prislila k pre-daji vse one, ki so trdili, da predrago prodaja svoje knjige. Zanima nas in vprašuiemo se ali je k> res bistveno? Ali je pro-blem slovenske knjižne dejavno-sti res omejen samo na vpra- šanje knjižnih cen? Ni mogoče zanikati, da so problem, in to prav gotovo zelo aktualen. Toda problem, ki sodi v splošno pro-blematiko kupne moči sodobne-ga človeka. Problem, ki nas tu zanima in se nam zdi rešljiv, vsaj v okviru naše kulturne problematike pa sodi v ono dru-go vrsto, katero smo označili kot danost«, ali z drugimi bese-dami — problfmatika, ki se ma-nifestira v načelnem delu knjiž-nih založb. Ta načelnost je kla-vtnega značaja. Razen v prime-ru »Mladinske kr.jige«, kije v pravem pomenu izraza bela vra-na med svojimi ^rstniki, bi sko-'rajda lahko odrekali ostalim slo-venskim založbam ne samo do- slednost, temveč naCelnost sploh. Prav v tem metodičnem odnosu (po dolgih letih postaja neneh-no ponavljanje nekih dejstev nujno metoda) je neka klavr-nost, kateri se s številkami ne da ne oporekati, ne je opraviče-vati. Dejstva sama so pred nas postavljena na naslednji način: knjige, katere pošiljajo na trg slovenske knjižne založbe, niso niti po kvaliteti, še manj pa po aktualnosti primerne. To je pojav kot tak; zato ga mo-ramo vzeti takšnega kot je in ga takšnega tudi analizirati. Če smo uporabili za knjige iz-raz »primeren«, ga moramo tu-di opredieliti. Primeren za kaj in za koga? Vsekakor za bralca, ki od založb pričakuje kvalitet-no in aktualno knjigo. Kvalitet-no z ozlrom na normativno este-tiko, aktualno z ozirom na so-dobno literarno dogajanje v Evropi. Tu je izhodišče, ki nam je narekovalo ugotavljanje po-java samega. Iz tega tzhodišč;1 slede tudi nadaljnje ugotovitve Oglejmo si najprvo niihovo zna čilnost: V vseh izložbah lahkr ogleduiemo v solidnem meščari skem okusu (iz leta 1925) oprem ljene najraznovrstnejše »Done Barbare«, »Ciste žene« zavzema- jo skorajda v vsakem okencu po eno polico, na drugife pa (najbrže zaradi intimnega hu-morja) »Rad sem jib imel«, »Na-stanek vrst«, «Osvojitev Mehi-ke«, nato pa še »Potovanje Mar-ka Pola«. Vsekakor pa ni mo-goče ugotoviti, ali so nekatere nove publikacije mišljene kot aktualno čtivo ali kot klasična beletristika, ki ima v Evropi po-men ter je bodisi stilna, bodisi vsebinska novost. To velja pred-vsem za »Jezusove apostole«, »Trl na pohodu in druge zgod-be«, »Sužnje«', »Ponai^ejevalci bankovcev«. »Jutro življenja« ter mnoge bolj ali manj zani-mive izdaje. — Kljub temu, da se zd"- naslovi, zbrani ta-ko, kot jih je mogoče videti v izložbah knjigarn, neresna ali pa vsaj melodramatična pripo-ved, so obenem tudi resna, sko-rajda grenka resnica o poglavju našega sodobnega kulturnega udejstvovanja, ki ni najlepša, pa tudi najčistejša ne. Jerše Marjan (Nadaljevanie v prih. številki) Neko protislovje in iz njega izvirajočo neskladnost opazimo, kar se tiče teh novosti v na-šem filmu: prve režiser očitno ni hotel izkoristiti tako, da bi naredil iz filma komedijo v pra-vem pomenu besede, čeprav je skonstruirana izrazito za upo-rabo v filmski komiki, ampak je hotel dati celi stvari resen ton, ob katerem naj bi se — kot to pravi običajno krilatica — »zamislili nad življenjem in nje-govo problematiko;« obenem pa se ustvarjalcem filma ni posre-čilo izoblikovati niti konkretne-ga problema filma, niti nakazati njegove rešitve. Umetniško izo-blikovati nek pereč družbea problem, kakor n. pr. dejstvo, da je število razporok — in to ne samo v ZDA — največje rav-no po dveh, treh letih zakona, se ne pravi pokazati pri dveh zakonih, kako so zakonci nave-ličani in zdolgočaseni eden po-leg drugega, pri dveh, da si ženi želita drugib moškib, pri petem pa zaiti — da je nasprotje tem-bolj vidno — v naivno in na otročje meječe prikazovanje za-konske ljubezni. Popolna od-sotnost poskusa odgovoriti na zakaj tako pojmovtnje kakrš-ne koli poglobljene in vestno psdhološke in družbene analize, s čimer je tudi izostala indivi-dualnost teh zakonov (mar se nam niso zdeli moški in ženske približno povsod enaki — to je do skrajne meje šablonizirani v krčevitosti, s katero jih je re-žiser držal v okviru svoje malo-meščanskosti — to pot res one ameriške malomeščanskosti v polnem pomenu besede, ki pri-znava človeku pravico do dobre službe in udobftega doma, česar drugega ">a mu po njeni shemi ni potreba.) In ker pač ustvar-jalci filma " svoji snovi niso videli niti dn.ižbenega problema niti individualne tragične usode, zato je konec tudi tako strašno banalen in nelogičen po svoji res samo njemu prilejljeni shemi (po neizprosnosti, s kate-ro nam je režiser prikazal nav-duševnost štirih parov nad dej-stvom, da niso poročeni, se res upravičeno sprašujemo, odkod ta nasilnost); prvi par, ki mora vztrajati v svojem zakon" radl denarja. se naenkrat tudi mo-ralno in čustveno poboljša. So-proga drugega para je *^:tno strah stroškov, ki bi jih ':w.el z drugimi ženskami in osttn« pri ženi. Tudi predlagana ,Mrs. Amerike se očitno vrne svc'emu možu samo, da ne izpade iz. kon-ca pristavljene sheme (ločitev Četrtega para, izvedena v re-snično pristnem ameriškem sti-'u prikazovanja zakonskih tra-r"'dij je upravičena, kajti tam ? ženska res hudobna) sheme, o kateri je zakon vendar ena . ^pa, koristna in potrebna reč - kar priznamo končno tudi mi, '.lasti, kar se tiče niegove kori-^tnosti in potrebnosti. av Zasedanje Centralnega športnega odbora v Sarajevu Svetovno prvenstvo IZ ENE TEŽAVE V DRULQ i ALl JE PRI AOK RES VSE TAKO SLABO? — SMEH NA TRIBUNAH — KAJ BO POZIMI Pred nedavnim se je končalo državno prvenstvo v odbojki. Kot smo predvidevali, je moška vrsta AOK ostala na predzadnjem mestn, dVžavno prvenrtvo pa so osvojili beograjski študentje pred moštvom zagrebških študentov. V ženski konkurenci si je naslov državnega prvaka priborila ekipa Ljubljane, dočim so zagrebške študentke osvojile prvo mesto v slovensko-hrvatski ligi. bodo tudi prihodnjo sezono igra-le vidno vlogo v tem tekmova-nju, morda se bodo borile celo za vstop v zvezno ligo. Se beseda o trenerjih. Prvo moštvo pravzaprav ni imelo no-benega trenerja. Tov. Slanina MOVI OBJEKTI NA JAHORfNI — VELIKA UDELEŽBA NA SVETOVNEM ŠTUDENTSKEM SMUČARSKEM PRVENSTVU — KOLEDAR ŠTUBENTSKIH DRŽAVNIH PRVENSTEV — MEDNARODNA SREČANJA PRED NEKAJ DNEVl JE BIL V SARAJEVU SESTANEK VANSKIH STUDENTOV. KO T ZASTOPNIK LJUBLAN- ' SKEGA SPORTNEGA ODBORA JE BIL NA TEM SESTAN-KU PRISOTEN TOV. MIKUŽ VLADO. DNEVNI RED TE-GA SESTANKA JE BIL IZREDNO PESTER, SKLEP, KI SO JIH SPREJELI PA ZELOPOMEMBNI ZA DELO V PRIHODNJEM LETU- smučanju, hokeju, dobro pri-praviti naše itekmovalce za čim uspešnejši nastop na teh tekmovanfih ter uspešno iz- Menda nikjer ne tekmuje to-liko študentskih ekip kot prav v odbojki. Lahko trdimo, da je odbojka med študenti najbolj priljubljena športna igra. Po-vzpeli so se med najkvalitetnej-še odbojkarje v državi, saj so bile do nedavnega ekipe ljub-ljanskih, beograjskih in zagreb-ških študentov med najboljšimi v državi. 2al je ljubljanska vrsta precej zaostala, dočim sta študentski vrsti Beograda in Za- stili vse te težave, so morali Iz-brati najboljše mladince in čla-ne drugega moštva, da so na-stopali v zvezni ligi. Le-ti seve-da niso mogli popraviti, kar je bilo zamujenega, ker zato niso bili niti sposobni. Prvo moštvo trener, ven-dar je pri AOK pokazal lo zanimanja z; smo opazili posledice tudi drug-je. Na mladinskem prvenstvu Slovenije je ekipa AOK zasedla šele četrto mesto, ker so bili brez najboljših mladincev. Le-ti ekipi v splošnem. Šele v zadnjih kolih ga je za-menjal novo pečeni instruktor Punčoh. Njegovega dela še ne moremo oceniti. Več uspeha je z žensko vrsto. \ bo torej AOK tek-moval v Slov.-hrv. ligi z moško Centralno vprašanje. ki so na iern sestanku, brez dvoana svetovno prvenstvo, ki bo od 2. do 6- marca 55. leta na Jahorini. Organizaicijo tega velikesrt skih študentov, tehnično izved-bo pa Smučarska zveza BiH. že pričeli. grade žič-sred- so dovolj veli- ki, da lahko opravičimo tak re- slovu. zultat. Kot vemo, je na naši univerzi mnogo odličnih odboj-karjev, ki pa so po večini člani drugih društev, predvsem Bra-nika in Ljubljane. V Zagrebu kot smo naglasili že v na- mo nadoknadijo zamujeno. Tre- ning v telovadnici naj bo načr-Igranje v li- ^e ne^ehih se ie vrSa gaškem tekm,vanju. !| neuspenin se ]e vrsta w ¦> ^ahla.Vse ^ralkesoostale gradnja skakalnke se bliža koncu. Sestava državne reprezen-tance naših študentov je po-verjena našemu športnemu odboru in Smučarstki zvezi Kot vidimo iz vsega tega, je Slovenije. Prav tako bo tudi rodilo boljši so zbrani v Mladosti in Crveni zvezdi, ker sta pač to študentska kluba in tja tudi spadajo. Pri nas nismo naleteli rezu"at Je tu. Drugo mesto v bo smeha na tribunah, kadar bo na tako razumevanje. Prav zato slovensko-hrvatski ligi je za na- nastopala študentska vrsta, kajti _____________ „.„„„ časa jim je ppsvetil in pokopali. Morda drugo leto ne istem času bo na j t D t b h tibh kd b tu- ni čudno, če je naša ekipa za-sedla prvo mesto na državnem študentskem prvenstvu, v dr-žavnenn odbojikarskem prveiratvu pa smo med zadnjimi. AOK razpolaga z majhnim številom igralcev, med katerimi je večina takih, ki niso sposobni za tekmovanje v Zvezni ligi. AOK* je veliko izgubil z odho-dom Skerbineka k Braniku, ker potrebi^je predvsem dobrih tol-kačev. Vedeti je treba, da so Skerbineku pri AOK posvetili precej časa in gotovo se ne mo-timo, če trdimo, da je prav tu doživel svoj veliki razvoj. V vr-sti AOK že doigo nismo videli Megušarja, ker je na praksi v tujini, prav tako pa je tudi z Dvoržakom. Oba sta bila stalna člana moštva. V zadnjih tek-mah je manjkal še Bulc, ki je moral k vojakom. Da bi premo- dokaj časten. Gotovo čez zimo se da mnogo narediti. kongres FISU- Zadnja preizkušnja pred svetovnim smučarskim prven-stvom bo državno prvenstvo Baših študentov, ki bo tri ted-ne preje. To tekmovanje bo odločilno za izbiro državne reprezentance. Pripomnimo naj, da je že lansko leto Ijubljanski aka-demski športni odboir odiklo-nil izvedbo svetovnega smu-čarskega prvenstva. Gotovo je prav, da ob tej priliki raz-ložimo, na kakšen načra je prišlo do tega sklepa. Naš aka-deniski športni odbor se je dolgo časa trudil, da bi si za-goto-vil potrebna finančna sredstva ali ni naletel na pra-vo razumevanje- Res je, da so teremi, kakor tudi promet-ne zveze iu gostišča v Slove-mji ugodnejša, vendar tekmo-Tudi ta posvet ni pomagal odbojkarjem AOK k uspehu Vianja ,tako Velikega absega nismo mogli sprejeti na svo-ja ramena brez zagotovljenih finančnih sredstev. V pojasnd-lo naj pofvomo, da bi morali zgraditi dovo vzpenjačo v Kranjski gori, ker dosedajija so s&et CU?EN ODNOS DO STUBEMTSKIH EKIP. flOK IN flSR BREZ STREHE ČEZ ZIMO rM. svetavno pr-veostvo so v polnem teku. bo nikakor ne ustreza takfrn na- ženska vrsta. Borijo se tudi za ™enoni. Kar se ni posre&Jo v ye_ nam, je uspeJo Sarajevčanom. uspeh Zagotovili so si vse potrebno Pnšel je čas, ko je za tre- menda nisa trgovci, ki bi si UV™"11J1V niiige na prostem zraku pre- s svojimi telovadnicami ust- Zimska sezona torej ne obe- niraz. Čeprav ^mamo iepo varjala lepe denarce. Saj je ta nič dobrega naš'm šport- vreaie, je posebno odbojkar- že dovolj, da v njih plešejo nikoni. Ce se ne bo vprašanje jeui in košarkarjem prehlad- in se zabavajo. Gotovo ni telovadnic nekako uredilo, 110. Njihovi igri se igrata z prav, da ne nudijo svoje po- ^0 naši študentje stopili v rokami in z otrplimi prsti .ni moči tudi športnikom, ki so po pomladansko sezono brez niogače nič koristnega nare- večicni brez telovadnic! vsakih priprav. Kaikšni bodo diti. Bolj euastavno je za Prav nič na bolj&em ni uspeh1, si lahko predstavlja- Dogometa.se, atJete in druge, AOK. 2e dolgo se vrte odbor- mo! Mislinio, da bi naše štu- ki se pred treningom lahko niki po raznih šokkih rav- dentsko špo-rtno društvo, ki ogrejejo in uormalno treni- nateljstvih, toda brez kakega bo v kratkem ustanovljeno, rajo. loda tudi pri teh ne bo večjega uspeha. Vse, kar so zaslužilo eno ali dve telovad- šlo več dolgo. Zapadel bo sneg doslej dosegli, je sobotni ve- nici za svoje ekipe. Brez dvo- zares popolua. bo v Beogradu ioi takrat bo vsega dela na čer v telovadndci gimnazije na ma bo to ena izmed prv^h na- na novih umetnih drsališeih prostem konec, bosedo bodo Viču. Tu bo menda treniraJa log bodočega društva. svetovno študentsko prven- imeli le smučarji. Kot vsako leto, tako so se _. — « b m • ¦ ^ za naie študeatke smucarji zadnjem ča-vesti, da držav. Da bo zimska sezona prav ELHSS na Taboru, ki je last TD Par-iizana Tabor, letos pa je niso dobili, klub vsem naporom. Pa tudi če bi jo, bi verjetno ne mogli plačati visoke cene. Slišal« sino uamreč, čeprav neuradno. da so državni od-bojkarski reprezentanci, ki bo irenirala prcd odhodom v Francijo v tej telovadnici, za-računali kar 3000 din od ve-čera. To gotavo presega vse meje. Partizanska društva Dekletu bodo prej ali slej novemibrski večeri pusti in dolgočasni. Vedjno se ne da umakniti v kino, na ples ali v kak lokal. Ceste so pa tako liladne in tudi Tivoli je tak, kot bi vse njegovo življenje odfrčalo na topli jug. Mar se nam ne toži po gi- ban,jut ko smo morda ves cl presedeli pri knjigi ali na predavanju? Naj si privošči- razpisuje sploSni N A T E Č A J za izdelavo idejnega osnutka novega znaka Zveze športov Slovenije Nagiade: I. 10.000.— dinarjev II. 7.000.— dinarjev III. 3.000.— dinarjev Poleg nagrajenib del bo eno delo odkupljeno s 3000 din. Posebna strokovna komisija bo dela ocenila in objavila rezullate natečaja do 15. decembra 1954. Rok za izročitev osnutkov pa je do 30. novembra. ^ Pogoji natečaja s potrebnimi podatki se lahko dobe do 1. noven>r.ra 1954 vremo najti nobeae slabe lastnosii. Dekleta in žene, odločite se in poskusHel Vpišite se v Akademski jndo-do klub, po-stanite naši člani in prepri-se o resnosti zgornjih Nasviaenje vsak torek j Petek <* 18' url na L^dmi' Odbor stvo v hokeju na ledu- To pri-reditev bodo organ^zirali be-ograjski študentje. ^^^^v je svetovno smu-čarsko prvenstvo že blizu, so posvetili precej časa na zad- njem. Naše bralce bo gatovo zanirnalo, kje bodo državna študentska prvenstva- Soglas-no so sprejeli, da bo prdhod- in eBogradu ni tako. Vsi naj- pod domačim krovom in tako bilo precej pomanjkljivosti v načrt treninga niišib. drŽavnih — ¦*-'- trenerja Thalerja lahko letošnjem delu AOK, a vehdar reprezentantov pred.piisala uspeh. Precej svojega ne toliko, da bi lahko klub kar Smučarska zveza Sloveniie V v l časa iim ie nosvetil in DokoDali. Mnrda druso let.o ne ;,a«.~ x___ i-_ _^ t.i _ • • ', S in košarka, Sarajevo pa bo spre-jelo smučarje in odbojkarje. Tudi mednarodni koledar dokončen. Najvažnejše tek-ihodnje letne se-Ivomno študentska v Sansebastjanu movanje zo.ne bo i olimpiada (Španija), šanje če se bo jugoslovanska ekipa tega tekmovamja ude- pa bodo gostovali v državah ležila. Nogometaši bodo igra- Beneluksa. li mednarodno tckmo s štu- Naši študentje stoje pred ve- dentsko reprezentanco Fran- likiimi nalogatni: solidnoorga. cije, plavalci in waterpolisti nizirati svetovno prvenstvo v vesti številne domače prire-ditve. V marcu pa: vsi smučarji Ha Jahorino, ogledat si eno naj-zauimivejših tekem sezone. IVlflOgO USp6U0V naših planincev Tudi planince študente morcmo pchvc! ti PD Unlverza je bilo ustanov-ljeno desembra 1948 na pobudo nekaterih študentov alpinistov. Do tedaj je bila večina štu-dentov včlanjena v PD Ljublja-na-matica. Naraščanje itevila planincev med študenti in zani-manje za planinstvo pa sta na-rekovala ustanovilev lastnega štndentskega društva. Po dveh letih obstoja je društvo imelo že preko 2000 članov. V sklopu dru-štva je deloval tudi številni al-pinistični odsek (AO). V odseku so bili včlanjeni najboljši al-Odsek je bil zelo delo-so člani preplezali skoro gorah ter prestopili v druga društva (al-pinisti). Konec leta 1952 se je društvo vključilo v delo ASO pri ZŠJ. Sestavljen je bil nov aktivni od-bor. Finančno stanje se je *bolj-šalo, ker je društvo dobilo tudi dotacijo od PZS in UO ZŠJ. Ne-kaj starih članov AO je šs na-prej vodilo odsek in začelo zbi-rati okoli sebe nove, mlade in aktivne plezalce. Društvo je na-daljevalo s svojim star.dartnim programom: razna predavanja in tečaji, iz!eti ter plezaina šola. Tako si je ustvarilo že kar so-lidno bazo za nadaljne delo. Na-je tih, 2 pa kot opazovalca II. med-univerzitetnega orien. tekmova-nja v Gorskem Kotarju. Clanl AO so izvršili do sedaj prefro 100 plezalnih vzponov (letnih in zimskih) v Julijskih in Kamni-ških alpah. V tem času si je društvo n&bavilo tudi nekaj opreme, ki je vsera članom na razpoiago. V leta 1955 !ma draštvo v pro-gramu predvsem: 1. zajeti večino flanstva v drnštveno življenje (izleti, pre-davanja, tečaji)! 2. pridoblvanje novlh 3. konsolidirati delo, dvignitl k^aliteto in kvantitet* AO! 4. organizacija, in isvedba III. meduniverz. orient. patruln&ga tckmovanja! 5. cdpiava v inozemstvo (Av-strija, Ncmčija). S Tekmovanje za pokal T!!a Lepo je v gorah Madžarski šahist Bazca opravlll vrsto prvenstvenih vzponov. Poleg tega je društvo prirejalo vsako leto predavanja, letne in zimske alpinistične te-čaje, smučafske tečaje ter nsta-novilo kot prvo v državi stalno plezalno šolo. Clani AO pa so se uspešno uveljavljali tudi v gorah Francije, Avstrije, Nem-iSije, Svice in Italije. V letu 1950. pa je društvo zadela ha-da nesreča. PonesrečiH so se tri-ic najboljši člani odbora. Delo društva se je od tedaj naprej omejevalo večji del le na AO, ki je bil eden najbolj aktivnih v Sloveniji. Slaba kadrovska politika, zelo težko in slabo fi-nančno in materialno stanje, skrb le za AO, dviganje cen, kl študentom niso blle lahko do-segljive so povzročHi, da Jc dru-Stvo zgubilo lepo število član-stva. Tako je bilo leta 1952 lc 1000 članov in leto pozneje le $e prlbližno 500. Mnogi so do-končalj študij, drugi pa so radi boljšlh pogojev In ugodnosti Ifmi P. na jugc lo 'ans h ctni-verzah. Sad tega je bilo I. med-univerzitetno orientacijsko tek-movanje v Beogradu, kjer je društvo osvojilo, drugo tnesto. Število članstva se je ustalilo in šteje danes 353 (stanje 30. ju-nija) aktivnih! planincev. Clan-slvo AO vsako leto narašča in združu.ie sedaj 39 alpinistov in pripravnikov. V letošnjem letu je društvo priredilo več izletov, ki se jih je udeležilo skupnn preko 100 študcntov, osem-dnevni smučar-ski tečaj na Krvavcu (35 udele-žencev), 14-dnevni zim alp. te-čaj za beograjske štndente v Krnici (17 iideležencev), 7-dnev-ni zim. a!p. tečaj na Koroši-ci (8 udeležencev), dvomesečno plezalno šolo s predavanji in dvodnevnim zaključkom na Kamniškem sedlu (10 udeležen-cev), 5-dnevni letni p!eza'.ni te-čaj na Okrešlju (16 udeležencev). Večina članov AO se je udeleži-la alpinističnega tabora v Vra- Letos se je Odred pretolkel do četrt finala tega tekracvanja. Zadnji nasprotnik Odreda je bil »majstor s mora« splitski Haj-duk, ki je ljubljanskega ligaša odpravil z učinkovitim rezulta-tom 5:1. V pol finalu se bodo 9. novembra sestali: v Splitu Partizan in Hajduk, v Subotici pa Spartak in Crvena zvezda. Prva sauna v LjubSjani Zveza za telesno vzgojo Par-tizan je pred nedavnim odprla v Ljubljani v študijski telo-vadnlci v letnem telovadišču v Tivoliju pravo finsko sauno. To je poleg Kladivarjeve saune v Celju prvi poizkus te vrste v Sloveniji, katerega se bodo športniki gotovo z veliko vne-mo posluževali. Velik šahovski turnir Ob počastitvi 10. oblet. osvo-boditve Beograda bo v prihod-njih dneh velik šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali naj-boljši domači igraici z državnim prvakom Pircem na čelu, poleg njih pa bomo našli za šahov-skirni deskami še igralce iz Ar-gentine, Madžarske, Rusije in drugih držav. Brez dvoma bo to eden najmočnejših šahovskih turnirjev po osvoboditvi. Novi državni prvakf Zenska odbojkarska ekipa Ljubljane je osvojila državno prvenstvo za leto 1954. Ekipa je bila skozi vse leto v dobri formi, čeprav moramo priznati, da je največje delo opravila Gajškova. V odločilni tekmi z mariborskim Branikom so Ljub-Ijančanke zmagale na svojem terenu s tesnim rezultatom 3:2. Odbojkarskemu klubu Ljublja-na, v kat.erem je včlan.ieno tudi mnogo študentov, ob tei priliki čestitamo. 6 TRIBUNA, 23. oktobra 1954 Nočne misli V baru sem. Zakajeno ozrač-Je, drago vino, nezaiožena de-narnica, dame od sindikata, kričavi inozemci, smrdljivo žganje, divja muzika... Pari ee wte. Nekateri elegantno, drugi krčevito in neokretno, nekateri vmes kriče, dvigajo noge in se gugajo — naprej tn nazaj. Samba, rumba in sentimentalni tango. Modre in. rdeče luči, pa tudi motne in svetle oči. Vse to je tako pri-je(tno. Zunaj je megla, stara univerza se vidi v daljavi, omet pada z nje in v njej vla-da mir, ki je tako neprijeten. Zenska poleg mene nekaj pripoveduje o inženirju. A? Da, da, rekel sem ji, da sem inženir. Kaj ve tako ženšče, kako težko je diplomirati. Naj jo hudič vzame in pije naj, dokler je še kaj v steklenici. Vem, da je uboga. Moža ima na orožnih vajah, no, jaz ni-sem kriv. Le kateri bog jo je zmotil, da je govorila o inženirju. Jaz sva. Nič ne veš? Očke imaš solzne, srce ti drhti, daj, da te poljubim na vrat za mojo diplomo, za sosedovo hči in za možička, ki je na orožnih vajah. Sosedova hči odpira usta in širi oči. Ti ne veš nič, kajne? Rizling, poljubi in samba . . . Le kje je še pro-stor za strah pred zvestobo. Meni si pokvarila večer z di-plomo. Glej, kako bolj stano-vitni smo maški. Utrujena si od plesa, moja mala. Na, le pij, ne bo ti ško-dilo. Rada se objemaš? Tudi meni to godi. Diploma? Hudič naj jo vza-me. Kdaj naj študiram? Sem mar avtomat? Pozimi je mraz v sobi, spomladi in jeseni je deževno, ter me vreme tako prokleto moti. Poleti ob^pna vročina. Kdaj naj študiram? Povejte skaze proklefe! Da sem razbil kozarec, praviš? in inženir? Si zamišljaš? V Da, razbil sem ga. Zakaj si tovarni — gospod, sem in tja, me spomnila na diplomo? §e kaj je temu stroju in kaj dru-gemu. Mažite jih, dragi moji, nobena stvar ne gre, če se je ne maž^f. . . Rizling je dober. Ti uboga ženička, daj, da te objamem. Za ušesci te ščegeta, sirotek nežni. Očka so vlažna, ustnice napete, seveda možička ni. No, le pupcajva, srček. Greva plesat? Le daj než-nost, samba igra, privij se, nagni se k meni, dvigaj no-žice! Zastokala si? Sem ti &topil na nogo, strgal nylon nogavičko? Seveda, kazen za diplomo, kar maraj. Zakaj si mi pokvarila večer? Joj, so-sedova hči je v baru. Kje? Pri oni mizi. Zaplešiva bolj živo. Ne? Čemu siliš v drugi kot plesišča? Možu bo povedai* sosedova hči. Čakaj srfii, boš videla inženirja, poprimemte in zavrtim do mize, kjer je sosedova hči, ki pozna tvojega možička. Daj mala! Dvignil bom roko, zavrti se okoli, ta-kole, da, še enlcrat. Stiskam te. Cutiš? Pri sosedovi hčeri VTISi CA JE KAJ Vrnil se je pred dnevi študent tehnike iz inozemstva, kjer je opravil svojo pcčibniško prakso. Vrnil se je čil bolj kakor je od-šel, sicer nekoliko utrujen od vožnje, kajti potoval je z Ta-ue>rn-Ek,3presom, vendar nasme-jan, napet kot žaba cd strokov-nih izkušemj tehnično razvite dežele in kar je najvažnejše: v novem montgomery plašču in z naylon kravato. Na postaji so mu kolegi in kolegice napravili lep sprejem, kajti on je prišel iz Lnozemstva in ti ljudje po naših običajih več veljajo. Ni se še vlak ustavil, že so ga iz vseh strani obsuli s vpraša-nji: »No in tvoji vtisi Iz inozem-»tva?« »Poln kovčeg jih imam«. eno steklenico popijva. Riz-ling tako priietno gre.ie, po-stajam vse večji, srce mi bije hitreje, objemal bi te in gle- dal skozi okno v daljavo, ka-dar te božam za ušesci in po vratu. Doma v vasi govore, da bom vsak čas žolnir. Seveda, taki ste, kot ta punči. Zolnir gor in dol, z leve in desne. Vsi bi radi, da bi bil gospod žolnir. Poizkusite hudiči sami. Rišite pozimi, ko vas bo zeblo v parklje. Študirajte poleti, ko vam bo znoj kapal na skripte, delajte vaje spomladi in je-seni, ko je vse tako svinjsko vlažno. Vi in žolnirji, ti žen-š6e in možiček, bar in rizling, sosedova hči in samba . . . Ce resno pomislim, sem packa. Stari kadi doma Drava, da bi jaz napravil diplomo. Mati bi rada pila pravo ka- ¦ vo, pa hrani denar za sina, ki naj bo inženir. Fuj! Hudič naj vzame vse skupaj! Pijva mala, tvoj stari smrči v kasarni, ali pa je na maršu. Mogoče sanja o tebi, ali pa vojaku v vrsti pripo-veduje, kako prijetna si. Prav ima. Lepa punčka si in vred-na inženirja. A? Inženirja? Prokleto, zakaj mislim na ta študij! Svetli se. Univerza se vidi že dobro. Natakar, potegnite zaveso, da ne bom videl te sive stavbe, ki me spominja na diplomo. Danes začnem študirati. Ne. ne bom mogel, ker bam skro-kan. Jutri bom. Ne, ne, vedno se začne v ponedeljek. Torej v ponedeljek. Smo že tam! Koliko ponedeljkov je že šlo mimo? Ta ne bo. Res ne bo. Pili bomo samo še ob prazni-kih. Prazniki? Tehnik ima veliko praznikoifr. Vsaka ob-letnica izumov je praznik. To-da ti prazniki ne bodo več ve-ljali, tako je bilo lani. Samo še brucovski večeri in kakšna sobota. Oddahnil sem se, ka-ko lepo se počutim. Kmalu bom diplomiral. Mala se je nagnila k meni. Joj, smo čustveni. Pij mala, le pij! Jaz bom za teboj iz istega kozai-ca, tam bom pil, kjer si se ti dotaknila z ust-nicami. O, prokleta mucka, morda si mi pomagala, da bom začel študirati. Rizling tako prijetno greje. Pleševa, objemava se. Kako prijetno je biti študent. Proti domu greva. Odklepaj hitreje, sosedova hči je za nama. Daj, da te poljubim. Za di-plomo, sambo, sosedovo hči, nogavičko in namesto ljublje-nega možička . • . \ta$a IZ MESTNE HIŠE Gor pa dol po MLO-ju naša pesem se glasi; za gostilne so denarji za študevte jih pa. ni! Mestni očetje bele Ljublja-ne so od nekdaj uživali spo-štovanje. Veliko so delali pa-metnega in neumnega, kakor je pač muhasto človeštvo. Ca-si se spreminjajo, nekateii problemi pa ostajajo isti kot n. pr- smrdljiva Ljubljanica, slaba kanalizacija, pomanjka-nje javnih ur in stxan»ič. D2-lili so diplome in predpisovali kazni za nemirne duhove. To-da kaj bi to, umetnikov tudi še nihče ni razumel za časa življenja. Časi se spreminjajo, pojav-ljajo se novi problemi. Znani mestni oče, o katerem se ie v Ljubljani nekdaj mnogo šušljalo, je odbornih najno-vejšega problema — deviz in tujskega prometa- Pa so plju-nili mestni očetje v roke in so rasli novi moderni lokalh bar v Slonu, Figovec, Sestica... Par let že rušijo pa zopet me-rijo Emono... Nič ne de, za tujce, ki nosijo devize, mora-mo poskrbeti. Pa so očetje po-skrbeli za nove lokale, ki de-laio z deficitom in preiemajo subvencije. Ljubljana pa je čedno me-sto. V njej so še gimnazije in univerza- Mestni očetje so aa-dovcljni. V prospekte piš«-30... Ljubljana Universit&-stadt. In ko pridejo delegaci-je, jim pokažejo inštitute, knjižnico •.. Povedo, da je v Ljubljani veUko študentov la dijakov. Knjegotisk Eitografijo UUBLJANA, IGRIŠKA 6 se priporoča za naročila I Mestni očetje so bili nek-aj časa prijatelji študentov. Mar-sikdaj so zaškripala vrata tež-ke blagajne in padlo je mar-sikaj za kotle v menzah, za rjuhe v dcmovih. Toda glej! Casi se spremi-njajo- Mestni očfetje so &pre-menili politiko. Opustili so misel, da bi ustanovili po Ljubljani občine, da bi oblast približali volivcem, ker bi bilo boljše, da bi mestni očetje k njim prihajali. Nastali so novi problemi. V Ljubljani je veliko upo-kojencev, ki ustvarjajo javno mnenje. Tako se je spomnil eden glavrnh mestnih očetov. Pozimi je mraz in upokojenci ne morejo posedati v Tivoliji.. Dati je treba subvencije neki ljubljanski kavarni, da Hodo v n,iej lahko kartali. Dobri so mestni očetje, da bodo spra-vili pozimi od doma naše pa-pane, ki nas priganjajo k iz-pitom. Zato bodo upokojenci veseli, ker bodo na topleni pripovedovali, koliko žemelj so dobili za en krajcar v rajn-ki Avstriji in koliko so stali vampi pri Zbksarju! Kako važno je tako javno mnenje, kaLo težko ga je regulirati, ker so pokojnine nizke. Pa so stopili študentje v mestno hišo in pričakovail, da bodo uslišani. Šest tisoč mla-dih ljudi ustvarja tudl mne-nje, so mislili. Saj se je to po-kazalo pri demonstracijah, pa v času borbe... Pristopili so k očetu župa-nu in mu zaupali, da hrana v naših menzah ni preveč obil-na, da jo bo treba podražiti ali pa dobiti subvencije. Kdo bi mislil kaj hudega? Saj me-stnt očetje podpirajo gostilne s subvencijami, skrbe za upo-kojence, da bodo pozimi ne-moteno kartali. Mestni očetje pobirajo dobiček trgovskih podjetij, vsled katerega ie hrana v naših menzah postala slaba... Mladina je skrb me-stnih očetov, saj so precei vlo-žiH v propagando za tedeo otroka ... Kako sigurnl so bili študentje v foteljih pri atu župarvu. Pa so se zmotili. Mladi štu-dentje, ki žive v domovih m menzah, niso našl občani. Na-ša občina skrbi za svoje siro-make, so slišali študentje v foteljih, pa so se grešno zmi-slili na subvencije za gostilne in bare, kjer tudi ne jedo mestni občanl, oh kaj, še naši državljani ne. Neumneži, pa to so ja devize! Me&tne očete zanima menda le to, če so kal-kulacije pravilne, Da bi bili študentje hvaležni mestnim možem, če bi pogledali kalku-laoije po trgovinah in trgih, če bi malo zaščitili podnajem-nike, šudente, in pogledali tudi kalkulacije stanovanjsk^h najemnin- Se kaj vsajate? Menda ne boste vi narekavali politike? Odkdaj pa ne! Saj smo vsi študentje ljubljanski volivci, tako so pač predpisa-li... To ne bo držalo, če ne bodo vsi volivci enak»opravni; sicer oče župan ne bi rekel, da skrbi za svoje siromašne vo-livce; Pa so šli študentje iz pri-jetnih foteljev in zapustili mestno hišo z dolgim nosom. Kdo bi si mislil kaj takega, menda bodo moralt res dati denar okraji- Kaj pa če bodo tam rekli, študentje so ljub-ljanski volivci, tam naj dobe. Tam plačujejo takse za klno. tekme, gledaližče... Pa smo rekli, da dajo goto-vo mestni očetje veliko štipen-dij ljubljanskim štvudentoin. No, pa smo se zmotili. Ne dn-jo, ker imajo precei ekonomi-stov, ki so ugotovili, da j^ za službe v Ljubljani veliko pov-praševanje in zato Štipendij ni treba. Dolgjočasna reportaža" boste rekli. Pa kako! Skoraj tako dolgočasna, kot zbori voliv-cev, kjer mestni očetje veli-kokrat povedo, kaj so že skle-nili... Criticus ZAPOSLITEV V neko ustanovo pride človek, ki bi rad dobil primerno služ-bo. Je brez večjih kvalifikacij, zemljan z osnovno šolo. PoNe skrbite! Zato smo mi tu!« V zve-zl s tem je neki pariški dnevnik ofojavil karikaturo, ki kaže, ka-ko čaka cela vrsta reflektantov na mesto akadernika: drug d'ru-gemu postavljajo mine, zadnji v vrsti pa se obrača skozi vrata in šepeče ostalin): »Potrpite, kmalu bo eden manj!« ZAKAJ BREZ NOŽEV Novinec se je vpisal v štu-dentsko menzo. Dofoi kosilo In pribor, vse kar mu kot študen-tu pripada: krožnik, žlica, vilice. Kot da bi nekaj pogrešal? So-sedje za mizo pa so star vsem, ki se za to zanimajo, da nov zakon o upravljanju na uni-verza velja od petnajstega dne dalje, odkar je bil objavljen v Uradnem listu. Zlasti naj ne po-zabijo na določilo člena 13, ča-prav je ta številka na splošno nesrečna. P0G0V0R 0 MEHZi Za mizo v študentski menzi je sedela zbrana družba. Večer-jali so in se vmes smejali. Glav-no jed so že pospravili in sedaj je bila na vrsti kava, ki jo je strežnik pravkar serviral. »Ali se ti ne zdi, da je kava nocoj grenka, kolega?« »Kaj še, kolega, samo sladkor- *-^ ;. va vloga. Po končanem snema- ti«, je mrmral tovarnar in za- Ne lajaj, kolega! Tudi jaz iraam rad streho nad glavo. 23. oktobra 1954 IZVLEČEK IZ PREOAVANJA TOV. JANEZA ŠINKOVCA Univerzitetni zakon in študentie Zvezna Ijndska skupščina je sprejela dne 12. junija 1954 novi zakon o univerzah. S tem so bile realizirane' stare tež-nje študentov in uveljavljena prvič v zgodovini našega vi-sokega šolstva načela druž-benega upravljauja. S spre-jetjem tega zakona in z nje-govo izvedbo pa stoji pred našo organizapijo in pred vsemi študenti vrsta nalog, ki jih bomo morali opraviti, če hočemo, da naše večletne tež-nje dobijo tisto obliko in vse-bino, ki jo morajo imeti. I. Osnovna taka naloga je na-še tesno sodelovanje ob spre-jemanju fakultetnih in uni>-verz-itetnih statutov. Faknl-tetni statut mora biti zakon fakultete, ki ne bo izpostav-ljen vsakodnevnim spre-inembam, ampak mora biti iakšen, da bo slušatelju prve-ea letnika zagafovil nek do-ločen sistera študija. ki bo ve-Ijal do konca študija, do di-t>Iome. Naša generacija je bila izpostavljena nepresta-nim sprpmembam, posebno fcar se tiče režima štndija. Stjidentje smo bili izroceni na milost in ncmHost raznim cksperimentom, ki so bili vča-sih upravičeni, ki pa niso nre, ali oa zelo malo prisnevali k soJošnj ureditvi šfudijskesra režima. Čeprav lahko trdimo, da smo n kako dolgo bo študiral. 2. Študif ne sme preseči za-konsko določene dobe. 5. Režmi šindija mora biti nrejen tako. da ne bodo slu-šatelji izpadali iz fakultet ta-koj po prvem letniku, ko se še morda niso mogli vživeti v probleme univerzitet. študi-ja, ampak da se bo cenzura postavila po drugem letniku, ko je že mogoče ločiti med va do družbene skupnosti In o slabcjitih, ki nastajajo ca piavnih fakultetah po krivdi studentov. Diskusija je orae-njala, da ofostoja pri študen-« t:n nezainteresiranost in brez-brižnost za pravno izobrazbo. Po mnenju aiskutanta je glav-ni raziog premajhna zavest študentov in zanemarjenje njahove dolžnosti do družbe, saj pade pri izpitih 50% štu-dentov in je udeležha pri pre-davanjih majhna ali pa &e celo zg&di, da je pri važnem pre-davanju avditorij prazen. Vi-sok procent padiih študento\? irna gotovo del svojih vzro-kov tudi pri mnogih že izne-šeiiah objekt;vnih težavah. Vprašanje je: ali predstav-lja udeležba na predavanjih izpolnjevanje študenotve dolž-nosti do družbe? 18. člea splosnega zakona o univerzah pravi: študentje imajo pravi-co in dolžno&t obiskovati pre-davanja, seminarje dn vaje, udeleževati se drugih oblik iičžiega dela in delati izpite. Ce realisticno pogledamo sta-nje v naših predavalnicah med predavanji, lahko ugoto-vimo, da pasivno sedenje štu-dentov, katerih pozomost je ttismerjena na predavateljeva predavanja, ne predstavlja jz-polnjevanja študentove doU-nosti do družbe. Zakaj ai udeležbe? Ker pogosto sliil študent stvari, ki so publici-rane, ter ga 4-urno brezdelno sedenje poleni. Problem ude-ležbe pri predavanjih na prav-ni fakulteti je vedno pereč, •umetnio se je vzdrževal napol-njen avditorij le radi pomanj-kanja študijskega materiala (študenti so delali zapiske), ker je bilo že od nekdaj zna-no, da je mesto niladega prav-nilca v knjižnici, ker — kakor pravi dr. Djodjevič — niti najboljša predavanja ne mo-rejo nadomestiti učbenikov-Lepo število padcev pri izpi-tih študentov, ki sicer sedijo pri predavanjih, dokazuje, da svoje dcdžnosti do družbe ne izpolnjujejo. Močno seminar-sko delo, kjer se lahko spro-sti vsa aktivnost študenta ob skrbni pcmoči profesorja, štu-dijski material, so začetni po-goji. Predavanja bi bilo treba omejiti na važnejša, novejša vprašanja itd., težišče pedago-škega dela prenesti na semi-narje in profesorju dati mož-ncst, da se bo lahko posvetil delu na fakulteti. O teh in še mnagih drugih problemih bi morala spregovoriti III. inter-fakultetna konferenca štu-dentov prava 5- do 7. novemb-ra v Ljubljani. Organizacija in uspešno delo III. interfakultetoe konferen-ce je v veKki rrveri odvisna od vseh študentov prava, izdatno pomoč pa pričakujemo tudi od yseh pravnikov. iii III III III III III III III III IH ili IM III itl III III III III III III iii III III iil III III III III III III III III III m iii ni iii iii ni ni ni ni Hl iii spedalno posloveslnico za žensko modo w« I (V PALAČI HOTELA SLON) i Vas bomo soSidno in strokovno! iii in iii Trgovsko podjetje »IZBIRA« Ljubljana, Wo!fova ulica 1/1. FOX PASTA ZA CEVLIE ne Čisti samxy temvet iudi [