nainlii.WliWin тшш«тi-.цtf>to■.. ,r. Št. 29. V Gorici, v četv-rtek 17. julija 1873. Tečaj Г „Sofa" izhaja vsak eetvrtek in velja « poŠto prejemam» ali v Gorici na dom počiljaua nt đrw;sil»iikc polit. đruStva öoia": *' Ves leto ■ -. . - ' r f- i-Pol leta . . ... 8. -Oetvrt let» . . r. . . n l.lfl Za nedrulabmke : Yee leto ...... Pol let* ; . . . . Četvrt ieta .... pusnmrane Številke se dobivajo jiu 10 aoldov v Gorii'i pri l'ati-molUju m Sobarju i V Twin v toijakarniwiti „Viti det ЈМилиВ 179" in ..Vin Afl* crtspnua Glasilo narodnih • Pri oziiwiilih se plaiSujc ка. navadne (ristора o viüto: „ Г S kr., № ko tiska 1 krat ■ f. „ m rt 2 krat-,l n .. t» >. 3 trat. 1 Za voie črlce p» prostoru ц pot 30 kr. /a kolek. - Naroimna in dopisi imj- se blagovoljno pcisiljftjo nrečlnitn : Viktorju Vo-l«icit v Gomi, Con. delOrieto JS8 blfeo živinskega trga kileree н uhaja kili uprav- Delal-.Mmrns Рв, liištvo, Z- liokoiijui tuj t>4 Mastovnljno ... cein in drUgim uoprem ntäu, a ko »e ngl 'j. ■ 'ЈчН * Vslcd od borovega sklepa dne 10. t, ta. ko občni % bor v (kriči v društveni sobi v ponedeljek, 31. t. m. začetek zbora točno ob uri popoluine. Na dnevnem re Iu bo edina točka ; I'OStAVL 1ШЕ KANDIDATA 7Л DRŽAVNI ZBO«. Ker je ta točka nujveče važnosti je neobhodno potrebno, da pride po raogočoiti prav veliko udov k temu zbor«, da se moli tak kandidat* kateri bo po volji večini družabnikov, fig. ndje, kateri se menijo udeležiti shoda, naj po svojih okrajih poizvedavajo mnenje ljudstva, da bodo, dobro poditčeni, občnemu zboru zanesljivo poročali. V O. rki Ж julija №3. ODBOJI V Gorici 1«. juliju 187)1. Deželni odbor jo poslal name »tir šivu v Trst v zadevi solkanskega starešinstva sledeči dopis. Naj ta dopis vsi nasi župani pazljivo prečit ij i in nuj so od njegi naučijo, lüttere s i njih pravico in dolžnosti in nrtj potem po vzgledu solkanskega starešinstva ravnajo, d popravit-*, kar st^ m«',In do sedaj z-imudili in pregrešili, Vclcslavnu v,. L Xamstnijä i % dopisom dne 14. junija t.l. št. &583]У je velo-■ilavna t. k. namestnija podpisanemu odboru poklala vse spise zadevajoč1) sklep občinskega starešinstva v Solkanu dne 28. maja t. I, ■/. vabilom, inj bi izrekli 9П'је mnenja o tej zadevi v zrnislu i;- 92 obe. rodu. Podpis»nemn deželnemu odboru je čast odgovoriti, kakor sledi: Sklep občinskega stirešmstv.i v Solkanu se glasi od besede do besede tako: „Imajo e-t vrniti ep si poslani od c, kr. okrajnega gl»varetv9, p:«:ini v n -mškem jeziku." Ta eklep no izreka nikakor po besednem pomenu, du nočejo izvrševati ukuzotr c. k okraj.iega glavnrslva, Te besede se tudi ne лнгејо v takem m udu razlagati, kor pravi župan v svojuni poročilu 4. јипџа t 1. št, IG'2, da je županstvo pripravljeno izvrševati gosposkim» ukaze, pisane v jeziku, ki ga ouo urneje, to j» v jeziku, ki gi govori solkansko ljudstvo, in to jo eloveaški.1• Tudi razlogi v opravičevanj« t(jga sklepi nawde :i izklučnjejo sum, da je hotel občinski zastop kljubovati javnim oblastaijam, rečem je, da župan ue muejo spisov nemški pisan,b. Po tem takem je upra&auje mstato le zaiad oblike, a ne /astran bistva. Dolžnost občin, d Ii m o raj t pomagati ju v na opravila opravljati, je iu tanj ko izreč n.i v g. '28. reda in v VI, članu pjittavu od 5. m iroija l8t!2. Da bi temu nasprotovati bilo pr lom postave, bodisi, da nasproi nje Župan ali starešinstvo, jo j tsno. Tod.t težavnejšu je odločili prepire, ki nistanejo mej občia^kimi zastopi in c, kr. oblastnmmi gleilč oblike raznih spmv, katero si dopisujejo, ker nij iVitične poatato, in p leobno nij postave, kutera bi vezala občinske zaetopP, d,i morajo prejemati in unieti nemške spi no, ki jih dobivajo od e. k. ulndo. Kor tedaj take po>ebne postave p-mnnjkuje, treba je, drugače si pomagati, in na pomoč klicati splošna vo lilu, ki se dajo obrniti na ta slit&ij. Postava 5. nmreij i 1362, katera obsega glavna vodila za opnivlj»vanjo občinskih opravil, t rja v IX, in X. članku, da imajo občinski zastopi sestavljeni biti iz občinarjev prav tisto obč ne. Tuko velva tudi naš občiuski red od 7. aprila 1Ш. št. 7 y §. 17. iu v vo-lilmku 0, 10 iu 11. . Iz teh poitiiir sledi, da, im tj) občine po deželi voditi možje teh občin, torej možje kitko rs ni so, in v jeziku, katert-ga govor,jo, $что da imajo zraven še tista posebns lastnost', ki jtb zahteva §. 9. obe. reda, mej temi pa nij brati, da morajo nemško znati. Vrh tega nij nobeno pistave, ki bi t.rjaU znanost neaišku-gi jezika od županov ali starešin. Ker jo pa postavodnjuvcc razglasil to postavo popolnoma se vjem^jočo sč sam iu pravo (avtonomijo) občinsko, mora sc sklepati, da je tudi resno hotel to LISTEK, Neklerä opazke ruskega profesorja. Spisal prof. J. HhiiiIohIii «le rovrlninv (Konei\) V XI odd. gmoiil sem o goriških gospodih ki so s; misldi razne reči o meni, ter so me mej dragim h eft z« pruskega špijona itd. K temu je uredništvo „buče* pridemlo opazko: „Sc ve, da vse to vt-lja o Neaiovencih, ki prebivajo v Gunci" itd Na to opazko odgovarjam zdaj, da to nij veljalo ne o Slovencih, ne o goriških prebivalcih drug» narodnosti, ki so zares omikani in so stanu razumeti zunnatvene reči. Pa naj mi pove uredništvo „Sočl", ali je veliko takih ljudij v Gorici? Ali večina celo tako rečene „go-»p»de" no spad» pad kategorijo tako reč-nih ki epe ta! cev iu ljud-j a površno om.to? Ali žare* nij nobenega Slovenca v tej večini goriškegi prebivalstva? Rad priznavnm. da so me vsi moji znanci mej goriškimi Slovtnct z velikim veseljem sprejeli in me v m >jem znanstvenem početju drage volje in srčno radi polpirali; pa ne vetit, ali razen mojih goriških znance* ic prijateljev nij nobe-„ njsga Slovenca v Gorici. Ali je zar^s tako majhno ; število goriških Slovencev V če je takč, nij mogoče govoriti o slovenski nanjonalnos'i v Gorici, ker nekoliko omikancev ne veija nič brez zadostnega števila tuko . rečenega ljudstva. Sicer, kedar sem pisal o Gorici, imel sem v mislih ne samo tukajšnje Slovence, ampak goriške prebivalce sploh, ter menim, du tndi v nedriji lirugib ttacijonalnoetij se najde precejšno število omi- kancev, ki brez vsakega sumničenja mislijo o meni tO» kar s>-m гчгеч. Moje či-to teoretično opazke, kakor, na primer, o ženskah (odd. V) sa ve, da nijso mogle dopaduti нкого nobenemu. Uzrokov tega ne bi>m io r-iziagal, ker sem se uže naveličal podobno filozofije. Samo t > si dovolim omeniti, da večina zlo omikanih mož in žen nij v stanu razločevati teotet.čuega pretrcsovunju nekega predmeta od praktičn h nasvetov, žrlj in voščeoj; zatorej tudi podobne glave so videle večkrat moje žulje iu predlogo tam, k,ter jaz sem Je popisoval „slabo* ali pa „dobro" stanje te ah pa one stvari, ali pa kder sem se prenašal na to alt pa on i staiis":e in sem dokazoval, kako bi se s lega stališča imela urediti ta ali pa ona stvar. Kar pa mene osebno zadeva, jaz nernam nobenega stališča oziroma na piaktična uprašsnja, zatorej tudi nič ne Selim in nič nečem preuarejati, ampak hočem biti le popolnoma .nepristranski op.izovutelj. Zatorej tudi za me nit nič dobro, »j ntč slabo, ampak samo vse je tako, kakor je. če ke lo hoče videti v toiu, kar jaz popisujem, slabo ah pa dobro reč, n ij ši jo le vidi, meni pa n j nič ciari z* te. Da so moja popisovanja vzbudila m^j mnogimi Slovenci nejevoljo in celo razkačenost, n>j nič čudnega; kajti kakor „mladi", tako tudi „stari" Slovenci so vajeni, da bi je le brezobzirno - hvalili in hvalisal\ In »stari" in „mladi* Slovenci, ne glede na vse BVnje prepire, so zložni v tem, da se rektere nči morajo brezobzirno hvalili. Kakor eni, tako tuli druži poklanjajo se raznim brezobzirnim avtoritetam; kakor eni, tako tudi druži morajo, oziroma na svoja mnenja, tega ali pa onega ubogati. Bog obvari ovaditi v sebi resnični kritizem in polno neodvisnost in sauiostalnost miŠijerjal lz k nitka: kakor.pri enih, tako tudi pri drugih vidi se občna sužnost in demor&lizaoija mi- iti m~ h 11мтгпм гшдд т ifдлапшцшшшш samo lühdnost v občinah oživeti, pričakoveje ol uladuih močij ае нато voljo ampak tudi zmožnost posluževati se v opravilih * občinami vs ili tiatdi sredstsv, brez katerih bi občinski red ostal le hsiteda mrtva« To »klepanje opravičuje član XIL državno osnovnih po-tav 21. decembra 17Ö7. štev. UÖ, veUd katerega so e. kr, uradniki odgovorni, in se morajo ravnati po državnih in deželnih postavah, I« tega pa sledi samo po sebi, da v krajih, v katerih ljudstvo ne govori nemško, ш koder občiinki zastop i ir,rečejo, da no umejo tega jezika, morajo c. k, uradniki dopieavatl tem zantopom v tem jeziku, katerega ljudstvo govori; ker bi siccr se pregrešili zoper občinski rod, ki Je deželna postava. Z awl vsega tega no moru podpltitnE deželni odbor iHzuutl, du jo starešinstvo v Solhiuil se sklepom maju prelomilo kako postavo, Tudi s« no da trditi, da ji ta zastop prestopil področje izročeno, kajti član VI, postave 0, maroija 1SH2, in g 2в. obč, roda zaupata izročene dolžnosti občinam, ne županom. Vrhu tega dnje ftfi. obč. iedn občinskemu staroš.nstvu pravico, da sme sklepati tudi v Zfidevdi izročenega področja, in po §, 50. je župan tudi v takih opravilih odgovoren starešinstvu, Opiraje se na vse te razloge ne more doželni odbor n« podlagi % 92. obč. reda podpirati vsleslavtte nameitmje, ki je ustavila gori omenjeni sklep. Gletfu na to pa, da je podpisani odbor vabljen v zmistu tega razoJeti svoje mnenje, priznava, da je temeljito, no-ravno in popolnoma pravično, k.u tirja občinski zastop sol knnski. in da imajo to tirjatve svoje korenine v narodnem čutenji ljudstva in XIX. članu drž. osnovnih pistav mi 21. th'rembra 1867. Zato nij b) vedno in živo obžaloval vsak spor, kateri bi nastal, ko hi se zavrgel omenjeni sklep; kajti grenke občutke bi to vzbudilo v ljudstvu, katero namerava dati žtvenje iu veljavo narodnim pravicam, od katerih ve, da imajo svoj vir v liStavi našega cesarstva. f]M ш M 'Ш t t f ; mia'jcujä. - Kaj več, v tem svojem malikovalstvu ne obmejijo se na samega sebe, ampak celo od tujih in neznanih ljudij tirjajo, da bi v tihoU srca poklanjali se nj h bogovom. Nvkteri gospodje so mi povedali: „Kedar popišete tndi dobre reči, bom.» uže zadovoljni.11 Tem gospodom moram še enkrat odgovoriti, j sploh ve «m tem Slovenc-m, (Iti so mi dozdaj kaj pom igali iu mo v moj «m podvzetji podpiral : in slovenskemu ljudstvu ia slovenskim duhovnim in slovenskim omikanceni sploh. ^ Še oiikint ponavljam: ; > 1} da mi je samemu jako Žal, da sem pisal vse te reči, katerih sam nič kaj- ne ohrajtam, . Ž) da sicer je meni popolnoma vse eno; • če pa koma v mojih opazkah kaj dopada, tO je reč ujngovega okusa, i, kikor pravi latinsko-eloven-eki pregovor: „de gusts bus non est dispiitunduro/ •m . -j. K it.-,,1*' S m S.K