PoŠtnina plačana v gotovini Iskaja v ponedeljek in petek ob 17. Stan«? niesečno po pošti 7 Din, y Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50Din, l-& inozemstvo 20Din Rtčun pri poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jflovo. &obo Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi le sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 6. Celje, ponedeljek 16. januarja 1933. Leto XV. Ves narod manif estira za nerazdružljivo Jugoslavijo CELJE, 16. januarja. Po vsej UrŽavi gre val ogorčenja proti. nakanam separatistov in proti napadom na državno in narodno edinstvo. Tudi v dravski banovini jo bilo sklenjenih ževizredno vellko Šte- vilo resoluci.j in protestov proti po- četju separatistov. Proti separati- fitom nastopajo tudi številna nepoli- tična društva in organizacije, ki so siožne v odločni obrarnbi narodnih in državnih interesov. Krajevna, sreska in okrožna orga- nizacija Jugoslovensko radikalne kmečke demokracije v Celju ho po- slalo predsedniku vlade naslednjo brzojavko: Gospod Miinistrski predsednik dr. Srškič Bcograd. Z cgorčenjem odklanjamo inzult na nerazdružljivo edinstvo jugo- slovenskega naroda in na sveto celo- to jugoslovenske zemlje, ki naui Je bila v vekih robstva in nam ostane večno ediua privlačna sila. Obsoja- mo najstrožje pregrešne separatf- htične poskuse onih, ki hoČejo inaj- ko domovino šele iskati in jo pri- xnati ie poi| pogojem, da se zrahlja- jo njeni temelji. Krajevna, sreska in okrožna orga- nlzactja JRKD Celje. Nmav čriez jizaro C e 1 i e, 16. januarja. Vlak se je bliža!, godba je udarila, v množici je zavalovalo, klici so zaorili. iz oken so zrli obrazi naših KoroŠcev, tako na§i, kakor da so savinjski ali Sorenjski. Že na kolodvoru smo se spoznali, ko smo si prvič pogledali v oči« Predstavniki so govorili, bilo ni to zgolj oficijelno, bilo ie vse več. In Če je kdo izmed predstavnikov manj- kal, važnejših poslov pač ni mogel trrifcti. Pa saj je bil narod sam tu! Zastave so pozdra^ljale z nekaterih hiš, je pač Celje pokazalo svoje slo- vensko skromno srce. V blesteči se dvorani glava pri glavi. Poleg modnega damskega klobuka kmečka ženska ruta, uradnik poleg obrtnega pomočnika. Narod sam, prav tisti, ki je sicer tako malo viden. Brez reklame in sile ie priSel sam. Da, še so momenti, ko se znajdemo vsi, in tedaj čutimo iskreno le eno. Najgloblje in najboljše. Pesem je vriskala preSerno in je zajokala v nežnih tenorih. Njihova in naša pesem, toda tako njihova, kakor jo le sami znajo čutiti in zapeti. Bila je pesem tiste zemlje, kjer je najdalje na zahod segla veja južnoslovanskega dxevesa, med Germane in Romane, na križišče treh svetov, in se ni posušila kljub vsemu. Da, prečudno zdravi in krepki so Življenjski sokovi, ki jih daje zemlja svoji deci. Tudi Ziljani so peli, §e jim ni zamrla beseda, v tako daljno samoto izpostavljenim stražarjem. Ni umetna tvorba ta narod, saj je, kakor ga rodi le gruda sama. Ljudje 2 žuljavimi rokami, a s toplimi, mir- nimi obrazi, odsev duš je na njih in v njih pesmih. Župnik in poslanec Poljanec je go- v°ril iz srca, kakor govori le člove,k, *' živi ves v ljudstvu in zanj. . O domu, o Dravi in Zili, o ljubici ln 5oceju, o vsem so nam peli. Pesmi, rnehko tožeČe in še v veselju in ponosu ne brez kaplje bridkosti : *Slovenski smo fantje pri Dravci doma ...« Ploskali smo in vzklikali, pa smo sPoznali, da se nam še zgane srce, sarno roke je treba, da nam vzbudi tlste strune, za katere skoro ne vemo Več in ki vzdrhte le o velikem prazniku. In Čudovito iasno smo še nekaj spoznali. Kako je ta uboga ktiltura slovenske^a naroda vendarle prečudno bogata, kako je nikoli ne bo mogoče zapraviti, ker nam je do življenja. Kako je naš jezik večno lep, saj je tisoČSetje robstva preživel, negovan v kmečkem narodü. Kako bi bili siro- mašni in brez tal in sokov brez te najboljSe svoje dedščine. Da, v tej nasi sta-ri in krepki besedi je ves in najlepši izraz rodu in zemlje. M^i nami ni nikogar, ki ne bi čutil tako, in te bi bil, naj bi bi! prisluhn;'. Ko- rošcern. Žrtve so, ki iih ti naSi Korošci utrp." zase in za nas v svojem slovenskem idealizmu, okrnjeni v svojih narodnih pravicah. Kakih žrtev smo zmožni mi ki se ne bojimo za svoje slovenstvo ? Ali ne pozabljamo preradi na vse, kar je izven našega najvsakdanjejšega obzorja ? Če bi na najlepSe stvari manj pozabljali, ali ne bi bilo med nami manj laži, srda in sebičnosti? Naj bi nam pesmi, ki smo jih čuli, ne izzvenele še skoro. Da bi nam budile in izpraševale vest, da bi nam dajale vere in poguma. Naj bi nas zbirale. F. R. Veličasten sprejem koroških bratov v Celju CELJE, 16. januarja. V nedeljo 15. t. in. zjutraj so se mnoga poslopja v Celju okrasila z ilržavnimi zastavami v pozdrav zdru- ženim slovenskirn koroškim, pevskim yborom, ki so po triumfih v vSlovenj- gradcuin Mariboru prispeli ob 11. do- poldne z mariborskim vlakom v Ce- lje. K sprejemu so je zbrala ogromna množica prcbivalstva iz Celja in oko- lice, tako da je postal pcron premaj- hen in je moralo zelo mnogo ljudi čakati pred kolodvorskim poslopjem. Na peronu so bili tudi zastopniki ci- vil nih in vojaških oblastev in ura- dov, mestne in okoliške občine, šol, korporacij in društev, med njimi Čla- ni Sokolskega diuštva ter »Oljke« in »Soče«. Ko se je prikazal vlak, je celjska železničarska godba zaigrala koračnico. Ci.m je občinstvo za#leda- lo koroške brate, je pretreslo ozračje viharno vzklikanje in množica se je vsuia pred vagone, iz katerih so iz- stopali gostje. Koroške brate so is- kreno pozdravili župan g. dr. Gori- čan v imenu mestne občine celjske, g. prof. Cuček v imenu Kluba koroš- kih Slovoncev in g. Luznik v imenu društva »Soče«. Za veličastni f.pre- jem se je s prisrčnimi besedami za- hvalil koroški deželni poslanec žup- riik g. Poljanec. S kolodvora so se gostje podali v uprav triumfalnem sprevodu med vzklikanjein obeinstva /. železničarsko godbo na Čelu v Zdravstveni dom, kjer jim je bilo pri- rejeno skupno kosilo. Ob 10. je napolnila veliko dvorano Celjskega doma ogromna množica občinstva iz Celja in okolice ter dru- gih krajev, da čuje večno lepo slo- vensko koroško pesem. Naval je bil tako silen, da je zmanjkalo prosto- rov in je moralo mnogo poslušalcev stati na hodnikih. Na koncertu so nastopili posebej in skupno pevski zbori iz Škocjana in Libuč, iz St. Jan- ža v Rožu in z Brnce v Ziljski dolini, dočim se je bil zbor iz Kotmare vasi odpeljal v Trbovlje, kjer je priredil zvečer koncert. Po drugi točki spore- da je spregovoril poslanec g. župnik Poljanec, nckdanji celjski student, ki je v lepem govoru orisal globoko lju- bezen koroških Slovencev do sloven- ske zemlje in njih težko borbo za na- rodni obstoj. Povdarjal je, da so ko- loški Slovenci dobri avstrijski držav- ljani, da pa hočejo ostati v stikih s svojimi brati v Jugoslaviji, ker so tudi koroški Slovenci veja mogoCne- ga slovansktiga drevesa. Njegov go- vor je bil sprejet z • navdušenim odp- bravanjem. Pevski zbori so zapeli 15 koroških pesmi. Zbori imajo zelo do- ber giasovni mateiijal, so .iztsnačeni in prožni tor pojo z občutjem, ki sega poslušalcem globoko v srce. Zlasti so ugajale ixusini zdr.uženih zborov »Nmav Crioz jizaro«, »Jest sem an burn pavr«, »Jest mam tri lubce« in »Horjančce so dro lape« ter pesem »Jaz pa no kajžico mam«, ki jo je pel /.bor iz Äkocjana in Libuč, pesem »Še ljipša življcnja«, ki jo je zapel zbor iz Št. Janža v Rožu ter pesmi »Poj- clamo v škufče« in »Tarn, kjer teče bistra Zila«, ki ju je dovršeno podal zbor z Brnce. Pevci "so'morali dve pesmi ponoviti. Skupne zbore je z ru- tino in. temeljitim znanjem dirigiral g. Janez Kropivnik, pevovodja dru- štva »Dobi'aca« na Brnci. Zbor je pre- jel. krasen šopek nageljnov. Navdu- Senje občinstva se je stopnjevalo od pesmi do pesmi in frenetični aplav- zi in klici so pretresali prostrano dvorano. Koncert, kakršnega Celje že dolgo ni doživelo, se je razvil v sijajno manifestacijo najčistejše Iju- bezni do koroskili bratov. Zvečer se je vršil v mali dvorani Ccljskega doma izvrstno obiskan družabni večer, na katerem so peli gostje, ki so želi viharne aplavze, in pevsko društvo »Oljka« iz Celja. V globoko zasnovanih govorih so da- jali gg. Luznik v imenu celjske »So- če«, župnik Poljanec v imenu gostov in Fink v imenu Celjskega pevskega (Irufitva izraza custvom prave brat- ske ljube/,ni in slovenske iskrenosti. Danes ob pol 9. zjutraj so se gostje udeležili maše v Marijini cerkvi, na~ to pa so si ogledali mesto. Ob 11. do- poldne so se odpeljali v Ljubljano, da zaključijo triumfalno turnejo po bratski Sloveniji. Sokolsko delo v Celju in okolici (Konec.) Na^elnik br. Poljšak je porocal, da je telovadilo lani v telovadnicah v Celju in Gaberju 90 članov, 83 članic, 131 nai*aščajnikov, 110 naraščajnic, 171 moške in 142 ženske dece. Prve župne smučarske tekme, ki se je vr- šila lani 22. februarja pri Celjski ko- či, se je udeležilo 19 članov in 24 na- raščajnikov. Dne 24. aprila se je vr- šila prva pregledna tekma 18 naraš- čajnikov v tekmovalnih vajah za Prago. Preglednih tekem za sestavo «avezne vrste sta se udeležila dva člana iz Celja. Dne 1. aprila se je vr- šil celodnevni članski izlet na Boö, 22» maja pa društveni pešizlet k so- kolski četi na Ljubečno, združen z javnim nastopom. Vsesokolskega zle- ta V Pragi se je udeležilo z velikim uspehom 10 naraSčajnikov in V\ Cla- nov iz Celja, Župnih plavalnih tekem 14. avgusta v Rimskih toplicah se je udeležilo istotako z velikim uspehom 11 članov in 13 naraščajnikov iz Ce- lja. Dne 15. avgusta so so vršile v Celju župne tekme v odbojki, v ka- terih so postali celjski člani in na- raščajniki župni prvaki. Ob tej prl- liki so celjski člani in naraščajniki pora/ili tudi prvaka zagrebške župe. Na pokrajinskih tekmali, ki so se vr- äile 8. septcmbra v Ljubljani, so do- segli celjski člani četrto, naraSCajni- ki pa drugo mesto. S tern uspehom je bil naraščaj določen za savezne tekme v odbojki v Beogradu, kjer je 25. septembra dosegel drugo mesto. Župnih lahkoatletskih tekem 25. av- gusta v Celju se je z uspehom udele- žilo 2C Clanov in 28 narašCajnikov, društvenega gozdnega teka 30. okto- bra pa 15 članov in 7 naraščajnikov. V proslavo prvega decembra se je vršila v mestnem gledališču sokolska akademija. Clani so sodelovali tudi na Silvestrovrm večeru v Celjskem domu. Lani so se udeležili tudi 27 javnih nasjtopoy sosednjih društev. V začetku januarja se je vršil lani (iruštven prednjaški tečaj, pozimi pa smučarski tecaj. Prednjaški zbor šte- je 18 članov in 12 članic. To število pa je premajhno, saj se vrši telovad- ba v 21 oddelkih, poleg tega pa je društvo V jeseni prevzelo še devet oddelkov obrtne in dva oddelka tr- govske nadaljevalne sole. Vseh teh 32 oddelkov je razvršcenih v štirih telovadnicah in sicer v mestni narod- ni šoli, v Sokolskem domu v Gaber- ju, gimnaziji in meščanski šoli. V vseh 21 sokolskih oddelkih telovadi 753 oseb; če prištejemo še obrtni in trgovski nadaljevalni naraščaj z okroglo 500 naraščajniki in naraščaj- riicamik telovadi pod vodstvom iz- redno požrtvovalnih prednjakov in prednjačic 1.253 oseb. Ni ga društva v dravski banovini, ki bi se moglo ponašati s tako velikim številom te- lovadečih. Načelnica, s. M. Grudnova je poro- čala, da je bilo delo v telovadnicah lani osredotočeno po večini v pripra- vah na številne tekme in za zlet v Prago. Ženska deca je številčno moč- na, pri ženskem naražčaju je opaziti lep porast iz dijaških vrst. Iz poro- čila načelnice je razvidno, da so na- stopili ženski oddelki lani pri vseh prireditvali, ki jih našteva poroCilo načelnika. Tudi ženski oddelki bele- žijo zelo lepe uspehe, o katerih smo že lani po vsaki prireditvi poročali. Poročilo blagajnika br. Naprudni- ka izkazuje 133.869.58 Din prejemkov in 133.095.81 Din izdatkov. Saldo zna- ša 177.77 Din. Popravilo Sokolskega doma v Gaberju je stalo 55.328.75 di- narjev. Društveni dolg znaša 01.053 Din i4 par. Na predlog člana nadzor- neg-a odbora br. dr. Bavdka je bil blagajniku podeljen absolutorij s po- hvalo. Prosvetar br. Fr. Roš je poročal, da se je vršilo lani mnogo kratkih nagovorov pred oddelki o aktualnih sokolskih zadevah. Br. inž> Ozvald je v mftrcu in aprilu vodil češki je- zikovni tečaj za ndeležence praŠkoga vsesokolskega zleta. Dne 6. marca se je vršila Tyrseva proslava, druStvo je pozneje predvajalo filma »VsesD- kolski zlet v Beogradu« in »Lepote jugoslovenske zemlje«, 30. oktobra je bila svečana proslava 20-letnice srb- ske zxnage pri Kumanovem, 30. no- vembra in 1. decembra pa proslava državnega praznika z akademijo v mestnem gledališču in s prircditvijo v mestni telovadnici. Društvo je pri- redilo tudi, več tradicijonalnili za- bavnih prireditev. Casopisju, ki je bilo društvu naklonjeno, predvsem celjski »Novi Dobi«, gre iskrena za- hvala. Društvena knjižnica obsega 450 knjig, med temi 49 novih, muzikali- je, fotografijo in društveni arhiv. Dništvo šteje 1.002 pripadnika (na- pram 1.048 dne 1. januarja 1932.) in sicer 350 članov, 149 Članic, 115 na- raščajnikov, 75 naraščajnic, 171 moš- ke in 142 ženske dece. Društveni starosta br. dr. M. Ilra- šovec je sporočil, da želi nujno zadr- žani župni starosta br. Smertnik obč- nemu zboru mnoga uspehov. Dru.- štveni starosta se je nato spomnil la- ni umrlih članov br. Maksa Detička in Mira Majcna. Fond za zgradbo So- kolskega doma v mestu Celju bi mo- ral znašati 83.881.99 Din, ker pa si je društvo izposodilo iz fonda 54.390 di- narjev, je ostalo v tern fondu le še 29.491.99 Din. Dne 21. t. m. bo v Ljubljani otvorjeno jubilejno leto Stran 2. »Nova Doba« 16. I. 1933. Stev. 6. DAME: Krasne Crepp de Chine po Din 39*—, svileno Derilo. flor nonavice. urnetno svilo flOSPOrilF • ^rno sukno specijaliteto za oblcke, frak srajce \J\JhJK \JUJLt • lz lastne tovarne, niodne nogavice, ktavate itd. nudi po zelo znižani ceni vrdKa Franc Donovlcnllc, Celje, Gosposka uHca 15 Ijubljanskega Sokola, ki slavi letos sYojo 70-letnico. Ta dan bo v Ljub- Jjani koncert Glasbene Matice. Clan- s'tvo naj pridno agitiiia za udeležbo na koncertu. V novo društveno upravo so bili izvoljeni naslednji bratje in sestre: Btarosta dr. Milko Hrašovee, podsta- rosta Drago Sirec, naCelnik Rudolf Poljšak, namestnik Franc Lesjak, načelnica Mirka Grudnova, riamest- m'ca Marjuči KriŽmaničeva, lajnik Anton Baša, blagajnik Drago Na- prudnik, prosvetar Franjo Roš, go- špodar in praporščak Franjo Dolžan, društveni zdravnik dr. Jože Flajs, matrikar Karlo Kovačič, matrikari- ra Mara Kovačeva, knjižničarka Zo- rana Luznikova, odborniki StaniC, Pavlin, poročnik Tkalčič in Mimica Loj'kova, namestniki Dolenc, Kor- digl in 2agar, člani nadzornega od- bora dr. Bavdek, T. Grobelnik, inž. Ozvahl, Saksida in sreski vetorinar M. Šribar, člani razsodišča dr. Dolni- čar, dr. Mikuletič, dr. Orožen, dr. Po- žar in dr. Stojan. Glede napadov v pastirskem listu jugoslovenskega katoliškega episko- pata na Sokolstvo je bila soglasno sprejeta resolucija, ki smo jo obja- vili že v zadnji številki. Zupan dr. Goričan je pojasnil, za- kaj mestna občina še ni sklenila s Sokolskim društvom dogovora, ki bi omogočil preureditev Glazije v sokol- sko letno telovadišče. Občni zbor je sklenil, da ostane društvena članari- na letos neizpremenjena. Tai občni zbor je bil zopet revija smotrenega, živega in zelo uspešnega sokolskega dela v Celju in okolici. I>O1VIACE VESTI d Itatfjanska kialjica v Beogradu. Nj. Vel. italijanska kraljica je v ne- deljo 15. t. m. ob 7.50 zjutraj na poti v Sofijo prispela na beograjsko po- btajo. Italijansko kraljico so priča- kovali na postaji Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis knez Pavle in kneginja Olga in ostali z njo v sa- lonu dvorske čakalnice v razgovoru do odhoda vlaka v Sofijo. d Prva letošnja dražba »Dlvje ko- ie« bo 23. t. m. v prostorih Ljubljan- skega velesejma, kamor naj se poši- lja vsa kožuhovina. Cim več blaga se bo zbralo in čim boljša bo njegova kvaliteta, tem bolj bo »Divji koŽi« mogoče vzdržati cene, ki jih bo določil svetovni trg. Tisti trgovci, ki jira gre za večjo količino in navadno I plačujejo pp svetovnih cenah, bodo prihajali na naše dražbe le takrat, [ kadar jim bomo laliko nudili mnogo dobrega blaga. Zato naj nihCe no pro- daja na svojo roko, ampak le po lov- bko-prodajni organizaciji »Divji ko- Ži«, Ljubljana, velesejem. d Dunaiska vremenska napoved za torek 18. januarja: Severne Alpe (o'vzhodni rob Alp: Naraščajoče nag- j njenje k snegu, temperatura bo ?a- enkrat le malo izpremenjena in bo kvečjemu nekoliko padla, jugovzhod- ni yetrovi. Jüzne Alpe: §>neg, tempe- ratura sjb bo le, malo izpremenila. Celje in okolica ( Prva letošnja seja celjskega ob- {inskega sveta bo v petek 20. t. m. ob 18. v 'sejni dvorani na magistratu. fra dnevnem redu so poročila odse- kov. C ßledatfska predstava v korist l>rea;poselnih. Člani DramatiČnega ciruätva v Celju bodo uprizorili pod okriljem Rdečega križa prihodnji te- lien V mestnem gledališču igro Peci- je Petroviča »Mrak« v korist brezpo- ^inih.' " ' * ' " :¦" -'tai <; ]^a ^ijudskem vseučilišča bo pre- daval dreyi ob osmili znani sklada- telj g. A. Dobronid, profesor na kon- ^ervatoriju v Zagrebu, o nacijonalni \deji, v zapadni, slovanski in naši glas^j. Celjsko pevsko društvo pozi- va svoje članstvo, da se polnoštevil- no udeleži, tega zanimivega predava- c, X>riištvei*l jubilej in sicer 40-lethi obstoj bo praznovalo letos Obrtno društvo v Celju. Dne 24. marca bo prsteklo 40 let delovanja tega dru- štva. V kratkem bomo pričeli objav- Ijati zgodovino Obrtnega društva v Celju. To društvo bo tudi letos pri- r^4jlp s.voj opičajni obrtniSki pies in siper< XV. Pies bo 1. februarja v dvo- rani Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. v Draštvo »Soča« v Celju bo prire- dilo v soboto 11. februarja predpast- ni zabavni veČer s plesom. Cisti do- biček je namenjen pomožni akciji občin Gelje in Celje-okolica ter dru- štvenemu pomožnemu skladu. Dru- štvo pričakuje velik odziv pri občirr- stvu in opozarja bratska društvn na to prireditev. c Invalidska tombola. Krajevni od- bor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo z ozirom na slične priredit- ve drugih humanitarnih clruštev v Celju priredil letos svojo običajno tombolo prvo nedeljo v juliju. Vsa tukajšnja humanitarna društva se prosijo, da bi si uredila svoje prire- ditve tako, da bi jih ne bilo dvoje ali več isti dan, ker bi bild to vsem v škodo. c Žetev smiti. V celjski bolnici stä umrla v soboto 14. t. m. 44-letna po- šestnikova žena Neža Navodnikova s Skornega pri Šoštanju in dveletni posestnikov sinček Martin Bele iz Plata pri Rogaški Slatini. V Gaberju pri Celju je umrl dva meseca stari Ivan Vozlič, sinček brivskega moj- stra v Celju. N. p. v m.! c Samomor na Lavi. V soboto 14. t. ill. zjutraj so našli ob plotu pri mo- stičku blizu ovinka Dečkove ceste na Lavi obešenega 32-letnega brezposel- nega delavca Antona Zerjava iz Cre- ta, očeta dveh otrok. Okoli vratu je mel zadrgnjen pas, mrtvec pa je kle- čal in imel roke v žepih. Žerjav je bil prejšnji večer do 20. pri svojih star- JiU na Lavi. Ko je odhajal, jo bil do- t»l*e volje in nihče ni slutil drauae, ki ,se je odigrala malo kasneje. c Težka nesreda otroka. V nedeijo 15.. t. m. je 12-letna Amalija .lagrova, hčerka posestni'ka v St Juriju ob juž. žel., nalivala petrolej v gorečo svetiljko. Petrolej se je nenadoma ynel in raznesel svetiljko. Jagrova je ciobila težke opokline po vsem obra- zu, prsih in obeh rokah. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. c Seja pripravljalnega odbora za svetoj^avsko proslavo, ki se v nedeljo 15. t m. ni mogla vršiti zaradi kon- certa koroških pevcev, bo v četrtek. 19. t. n%. ob 18. v Celjskem domu. c Godbeao društvo železničarjev v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 19. v dru- štvcnem lokalu gostilne »Branibor« z običajniin dnevnim redom. — Od- bpi;. c. PjcI zadnjih rnbežih so se skoro vsi davčni zamudniki obvezali, da bodo poravuali svoje zaostanke ob Novem letu ali takoj po Novem letu. 1933. Pozivamo sedaj vse, ki se jih tiče, da nemudoma izpolnijo svoje obvoznosti in ne silijo davčne upra- ve v Celju k neljubim korakom, ki bi jih moral a sicer v najkrajšem ča- su izvesti. Zavlačevanje vplačil jaVr nih davščin povzroCa prizadetim sa- mo nepotrebne stroške. c Za davčne prijaVe je pisarna Dru- štva jugosl. obrtnikov, podružnica v Celju, rta.zlagova ul. (5, za svoje člane na razpolago vsak dan od 10. do 12. dopoldne. Dalje javljamo tudi, da priredimo svoj obrtniSki pies dne 1. februarja v \arodnem domn. — Od- bor. c Prijave za rentnino. DavCna uprava v Celju opozarja davčne ob- vezance, da morajo do 15. februarja. vlrtžiti davčne pi'ijave dohodkov, ki so zavezani davku na rente za 1. 1933. c Sneg smo zopet dobili v nedeljo in ponedeljek. Zapadlo ga je precej — v veliko veselje smučarjev in san- kačcv. c Tat v kavarni. V Cetrtek 12. t. m. zvečer je neznan storilec v ka- varni »Evropi« v Celju izmaknil nekeinu strokovnemu učitelju kme- tijske sole v St. Juriju ob juž. žel. okrog 2.000 Din vredno zims'ko suk- njo in klobuk. Glasba. čevlji in obleka so stvari, ki jih ne morete pogrešati. 3rez glasbe ni dobre volje, brez dobrih čevjev ter prilega jočc se obleke pa ni občutka la- dovoljnosti. ~ Vabimo Vas, da nas obiščtte. Posodimo Vam gramofon in plošče kakršne želite in ]Nova Doba« 10. I. 1933. Stran 3 EM LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše }ugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Od teli. pod v, d, e, i, g, h, i, j, k naštetih Solnikov staslužila na največ zavodih Kadunc in dr. Flu- dernik. Pi'vi jo bil rojen 1. 1882. v Šmarju pri Ljubljani, •se vpisal na univerzi v Pragi in na Dunaju za riem- 3ki, latinski in gršiki jezik, nastopil prvo službo kot xuplent na veliki realki v Banjaluki 1. februarja 1910. Odtod je bil premeščen na veliko gimnazijo v r u z li, kjer je ostal do mobilizacije 1914. Do febru- arja 1918 je bil na različnih frontah. Ko je bil ob koncu januarja 1918 pri vojaškem superarbitriju spoznan za nesposobnega za vojaško službo, ga je Len»aljska vlada za Bosno in Hercegovino dodelila svojemu siednješolskemu oddelku, pri katerem je östal kot referent do septembra 1919, ko ga je naSa vlada namestila kot profesorja na veliki realki v S a r a j e v u. Na tej je služil do septembra 1922, do svojega imenovanja za direktorja novo osnovane nižje gimnazije v Gacku. Odtod je odšel 1924 kot direktor na gimnazijo v Derventi, kjer je služil od 1924 do 192G. Iz Dervente je bil po ltf-letni bosan- ski službi premeščen kot direktor na državno žensko učiteljišče v Maribor, kjer äe danes služi. G. Kadunc si je pridobil tudi velikih zaslug s svojirn delovanjem izven sole kot kulturni delavec in narodni buditelj. V Gacku je kot starosta tamošnjega Sokola reorganiziral celo društvo, ustanovil sam či- talnice ali druge za to naprosil, imel v gaškem srezu okoli 20 predavanj. Z njegovim sodelovanjem se je v Gacku sezidalo novo gimnazijsko poslopje, odprl je na lastno pest in z lastnimi sredstvi k o n v i k t za siromašne dijake, ki je bil potem še istega leta iz.ro- čen »Prosveti« v Sarajevu. Po prevratu 1919 in 1920 je sodeloval z mnogimi članki v službenem listu »Na- rodnem Jedinstvu«, ki je začelo izhajati namesto »Sarajevskega lista«. Sodeloval je tudi pri izdaji L>e- vičeve-Čukovičeve Srpsko-hrvatske čitanke za sred- nje sole. Dr. F 1 u d e r n i k je bil r. 18. aprila 1884 na Ljub- nem ob Savinji, obiskoval gimnazijo v Celju (nem- §ko-slov. samostojne razrede) in Mariboru, kjer je maturiral 1. 1903., potem pa vseučilišča v Gradcu, Pragi in Innsbrucku; tu je položil izpit iz germani- stike- kot glavnega in klasične filologije kot postran- skega predmeta, Na univerzi v Innsbrucku je tudi napravil doktorat iz germanistike, na graSki univerzi pa izpit iz srbohrvaščine kot učnega jezika. Od li. decembra 1909 do 31. avgusta 1927, torej skoro 18 let ] je bil nepretrgoma nastavljen na sarajevski realki, od 1. 192?.. nazvani »Druga drž. gimnazija v Sarajevu«. Pomagal pa je razen tega na tehnični srednji Soli (1 leto), ženski gimnaziji (2 leti) in na medresi (mus- limanski soli 1 leto). Prosti čas je posvečal organizi- ranju lovcev in ribičev. Osnoval jo 1. 1924. »Savez lo- vačkih društava u Bosni i .Hercegovini« ter poeno- stavil pravila sreskih lovskih društev. Bil je med ustanovitelji »Ribarskega društva za B. i H.« ter lista »Sportski ribar« (sedaj »Ribarski list«), kjer je bil Plan redakcijskega odbora, vršil korekture, napisal vanj večje število člankov in še zdaj je sotrudnik »Ribarskega lista«. Njegovo delo v Ribarskem dru- štvu so priznali s tern, da so ga 1. 1930. izvolili za eastnega člana. Na več zavodih je tudi služil prof. Reich Slavko. Natopil je službo januarja 1910 v Mostaru, bil pre- meščen koncem junija 1914 na tuzlansko gimnazijo, ali ker jo ta bila ukinjena zaradi dijaškega izleta pod vodstvom direktorja Alaupoviea in nekih profesorjev V Srbijo, so ga dali na drž. trgovsko akademijo v Sa- rajevo, kjer je mioral obenem tudi pomagati na re- alki, gimnaziji in mali realni gimnaziji. Novembra 1919 je bil premeščen na celjsko drž. realno gimna- zijo. Na tej je š. 1. 1924/25 spremenil svoj priirnek Reich v Raič. Oktobra 1927 so ga na lastno prošnjo prestavili na III. realno gimnazijo v Ljubljani. (Dalje prih.) Lepl beli zobje «!#,?, •¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ poročati Vam evoje najvnoje priznanje in popolno xado- volJHtvo o Chlorodont zobni pnsti. Več let i« Tjporahljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo rndi mojih lcpih zob, katere sera dosepel le a daevno uporabo Vuše Chlorodont zobne paste. 8. Pavletič, M..... Zalitevajte zato sumo pristno Chlorodont zobno panto, luba Din. 8.- in Din. 18.-, ter zavrotajte vsak uaooim^ick. Dopisi Konjice Tudi Konjice proti razdiralnemu delu skupine dr. Korošca. Obcinska ^ppava trga Konjice je imel a v četr- tskj 12. t. m. ob 18. izredno sejo z dnevnim redom, da se zavzame star 31šČe proti »Ljubljanskirn punktaci^ jam.« Po kratki debati se je sklenilo ^ogjlasno poslati Zupanski zvezi v Ljubljani naslednjo resolucijo: 1. Nj. Vek kralju Aleksandru I. in njego- vemi^ visokemu kraljevskemu doimi izrekamo svojo globoko udanost in Jivestp ljubezen. Zavedamo se jasno, da nas je gospodai% Nj. Vel. ujedjnij «a večno v nedeljivi Jugoslaviji na podlagi svobodnega narodovega spo- razuma z dne 1. decernbra 1918. 2. Ne dopuščamo ničesar, kar bi merilo na izpremenitev sedanjega državno- pravnega stanja Jugoslavije. Razko- ^>anje naše skupne domovine na veC «dinjc odločno odklanjamo. Ja^no «am je, da bi bili zdrobljeni, ako bi ¦Se sami začeli drobiti, kakor to brez- Ximno hoCejo punktaši. 3. V svetovno težkem gospod. stanju apelii-amo na občane, da se zberejo k «ložnemu, «motrenemu in zvestemu delu, čim tesneje strnjeni pod vodstvom niož, ki jim je blagor skupne države in dr- žavljanov najvišja zapoved. 4. Izre- kamo se za dekoncentracijo držav- nih poslov, toda lo do one meje, ki jo dovoljuje skupnost nedeljive države in skupni prospeh državljanov. Sreska organizacija JRKD in kra- jevna organizacija JRKD v Konjicah sta odposlali 12. t. in. ministrskemu predsedniku g. dr. Srškiču v Beograd brzojavko naslednje vsebine: »Glo- boko smo užaljeni nad punktaši. Ostro obsojamo njihovo razdiralno delo. Iskreno smo udani NjegovcMiiu VeliCanstvu, nedeljivi domovini, vi- soki vladi in Vašemu blagorodju« Sreska in krajevna organizacija JHKD v Konjicah sta sklenili nasled- njo resolucijo, ki je bila poslana ba- novinskemu odboru JRKD V Ljub- ljani: »Sreska organizacija in kra- jevna organizacija JRKD v Konjicah obsojata vsak pokret, poziv! invsako težnjo, ki ima namen drobiti temelje državnega in narodnega edinstva Jugoslavije. Samo nedeljiva in nede- Ijena Jugoslavija more uspeäno zbra- ti, braniti in očuvati sebe in svoj tro- imeni narod. Ne dopuščamo nikake razprave več o obstoječem državno- pravnem stanju Jugoslavije, ki ima svoj neornajljivi temelj v svobodnem sporazumu z dne 1. decernbra 1918. Smo za dekoncentracijo državnih poslov, toda samo do one meje, ki jamči popolno integriteto edinosti države in enakovrednost vseh držav- Ijanov, ki jih zadevajo enake pravice in dolžnosti. Med slednjimi je glav- na in bistvena očuvati državno cdin- stvo. Nj. VeJ. Jkralju Aleksandru I. in visokemu kraljevskemu domu izre- kamo globoko podaniško udanost in ljubezen, ker nas je ravno on in vi- težki rod Karadjodjevičev osvobodil in nedeljivo ujedinil.« — Slične re- solucije in brzojavke so sprejele tu- di ostale krajevne organizacije JRKD v srezu in sicer v Vitanju, na Stra- nicah, v Zrečah, v Oplotnici in v Lo- čah ob sodelovanju vseb poverjeni- kov vsedržavne stranke iz onih kra- jev, v katerih krajevne organizacije JRKD še ne obstoje. Energični na- stop naših občin in vsedržavne stran- ke jo na prebivalstvo sreza napravil najboljši utis in je splošna zahteva, da se narodni izdajalci postavijo pred sodiščo in najstrožje kaznujejo. Ne sme biti nikakega ozira na posamez- no osebe, ki so prizadete, ne sme biti nika'ke izjeme v zakonu, po katerem smo vsi državljani enaki. Somišlje- nikov dr. Korošca je sram tega raz- diralnega dela in se naravnost izogi- bajo priti v dotik z javnostjo. Pogreb g. inž. Vladimira Rudolfa se je vršil v soboto 7. t. m. ob veliki udeležbi številnih prijateljev in znancev priljubljenega pokojnika na tukajšnje pokopališče Sv. Ane. V imenu sodelavcev tovarne za dušik v Rušah se je prisrčno poslovil od pokojnika g. inž. Knez, v imenu re- zervnih oficirjev je spregovoril gosp. voterinar Kulterer, v imenu osobja laboratorija tovarne v Rušah pa g. Gašper. Dragega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu, težko pri- zadeti ugledni rodbini g. dr. Rudolfa pa naše iskreno sožalje! Glavna sknpščina SokoLskegn drn- fitva v Konjicah, ki se je vržila v so- boto 7. t. m. zvečer ob številni ude- ležbi članstva v Narodnem domu, je pokazaia, kako težavno in kako plo- doiuisno je bilo delo te naše nacijo- nalno organizacije. Skupščino je v iskrenih, bodrilnih besedah pozdra- vil br. župni starešina dr. Milan Go- rišek. Župni upravi je soglasno pred- lagana z malimi spromembami stara društvena uprava s stareäino br. dr. Ervinom Mejakom, podstarešino br. dr. Ivanom Rudolfom, načelnikom br; Nandetom Nardinom in naCelni- co s. Milko Križmaničevo. Novi dni1- štvoni upravi želimo v novem letu še več uspehov kakor v preteklem. Delo pri takajšnjem okrajnem so- dišču se je v 1. 1932. zelo pomnožilo. Zapuščinskih zadev je bilo predlan- skim 410, lani pa 502, zemljiškoknjiŽ- nih vlog predlanskim 1500, lani 1733, kazenskih zadev predlanskim 339, lani 503. Tudi število slučajev prav- ne pomoči v kazenskem in civilnem oddelku se je pomnožilo. Civilnih tožb je bilo predlanskim 12G2, lani 1157, izvršilnih zadev predlanskim Ik82, lani 1579. Sodiščo potrebuje nujno še enega sodnika in vsaj Se enega uradnika. Sv. Peter v Sav. dollni. Krajevna organizacija JRKD, Sokolsko dru- štvo in občinski odbor so na sestan- ku, ki so se, ga udeležili v velikem številu tudi drugi zavedni Jugoslo- veni, ogorčeno obsodili početje biv- ših političnih voditeljev, sedanjih ru- šilcev naše države, in sklenili odpo- slati g. ministrskemu predsedniku protestno brzojavko, s katero odloč- no odklanjajo vsako skupnost s po- četjem rušilcev narodnega in držav- nega edinstva, katerega princip jim je ideal, ki si ga ne pustijo rušiti in bla'titi. Petrovče. Sokolsko društvo v Petrov- čah bo uprizorilo v nedeljo 22. t. m. ob pol 15. v dvorani br. Vodenika Tiranovo narodno igro »Razbojnik Guzaj«, ki je nedavno pri premijeri v Št. Juriju ob juž. žel. sijajno uspela. Gostujeta br. Ferlež ii Štokelj iz Žalca. Pri tv. Vegi & Bevc Celje Creppe de Chine v vseh glav. barvah po Din 39- Tovarniška zaloga moSkega perila. Srajce od 22 Din naprej. Tovarniška zaloga nogavic. Nakup zelo ugoden. P1KHRE BENOIT: 49 KQNIGSMARK 2godovinski roman Poslovenil B. Rlhtergič Živel je neki kuez Tjumen, ki so mu odsekali 8fiavo, ker se je uprl Jaroslavu Velikemu -— da ne sežem še. dalje in te ne mučim z infanj znanimi imeni. Örugi spet je delal Ivanu Groznemu take preglavice, da s/ß je ruski nasilni oblastnik pogajal z njim in mu iJoslal dragocena dai'ila, med njimi uro z zodiakom ^' samih safirjev. To pa ni motilo sina istega Tju- x«ena, ko je Sel — mislim, da leta 1571. — s 40.000 ^onjeniki na ppmoč krimskemu ikanu, ki je oblegal ^oskvo. Ni treba misliti, da smo bili divjaki, ker smo f-o llaJprej borili proti carju. Boris Godunov nas je po- ve- likim vojvodo Vazilijem. Dosti so pili in njsu l^oteli ostati saini. Tedaj je moj oče začel pripovedpvati o ženskah strašne reči, in trdil, da vse skupaj. nisQ nič vredne. Rekel je, da se bo moral on, knez Tjumen, ženiti le zaradi svojega rodu in da se je odjo$il, da vzame ikaterokoli. »Pa vzemi tisto, ki pride prva v to sobo«> je dejal veliki vojvoda. »Rad, če še ni poročena,« je odvrnil oče, ki je bit veren sin cerkve. »Stavil bi, da se premisliš.« »Za koliko?« »Za sto tisoC rubljev.« »Dobro!« Zdi se mi, da se kralj Jurij še nikdar ni tako dobro zabaval. Siroinak, hudo mi je bilo, ko so ga pred šestimi meseci ubili. Misjite si, Meluzina, kako je moralö' biti täkrati ko so vsi trije Cakali, da se üdpro vrata in stopi v sobo tista, ki naj bi postala knježnja Tjumen. Vsi so dobro poznali trdoglavost mojega oCeta in vedeli, da bi rajši vzel kraljico Po- mare ali pa gospodißno Dieulafoy, kakor da bi izgu- bil stavo. Stran 4. »Nova Doba« lti. I. 1933. Štev. 6. Gramofoni radioaparati in raznowrstna popravila ANTON LEČNIK, Celje, Glavni trg fr Razplas Omejitev prometa s prašič*. Ker so prašiči, ki so dospeli po železnici iz 6koliŠev, ki so bili prej ali v tern času okuženi po slinavki in parkljev- ki, zanesli to bolezen v dravsko ba- novino in ker obstoji upravičen sum, j da se je zanesla sem tudi svinjska kuga, je mestno načelstvo v Celju do nadaljnega prepovedalo vsak dovoz svinj za rejo iz krajev izven dravskc banovine. Izjemoma se smejo uvaža- ti iz dravske banovine iz neokuženih krajev prašiči za klanje, ki pa se mo- rajo zaklati v inestni klavnici naj- kasneje 48 ur po dovozu. Postavlja- vnje tovornih avtomobilov in voz, s katerhni se prevažajo talü prašiči, na raznih dvoriščih gostiln itd. je prepovedano. Ako prispejo prašiči po železnici, se morajo prevažati od postaje v klavnico le na takih vozi- lih, s katerih ne more padati blato ali drugi odpadki. Taka vozila se mo- rajo v klavnici takoj po uporabi, klavniSki prostori in svinjaki pa ta- koj po klanju temeljito očistiti in razkužiti. Iz mestne klavnice se sme- jo taki prašiči pošiljati V druge kra- je le zaklani in očiščeni ter oprem- Ijeni s potrdilom o izvršenem preL gledu. Promet prašičev v območju mesta nadzorujejo organi mestne po- licijo, ki pregledujejo tudi praviJnost živinskih potnih listov. MILAN KOŠ1Č: Kriza filma Čudno, a res je, da tudi film — zvočni in govorni — boleha na isti bolezni kakor teater; namreč ker je nehal bit! film, kakor je teater nehal biti teater. Ponosno nam oznanjajo 100% go" vorni film in se ne zavedajo, da so ba§ s tern film obsodili na smrt. Film se je zelo uspeSno razvijal v neod- visno in čudovito lepo umetnost. Smisel, pomen in upravičenost ob- stanka te umetnosti je bila dinamika, gibanje in univerzalnost Napravili pa so iz te umetnosti stroj, ki izdeluje besede. Šele zadnji čas so pričeli to zmoto popravljati. Pilm ie postal oko- ren, nepremičen, kopija teatra, ki sam nima nikakšne zveze z resničnim teatrom. Aparatura, ki predvaja hripav in raskav glas, ni in nikoli ne bo film. S tern pa ni recent da je iznajdba govorečega filma ugonobila film. Ne, film uničuje predvsem nezmožnost upravljanja te iznajdbe. Možnost, isto- časno, torej paralelno izdelovati filmski in zvočni trak, nam naravno otvarja ustvaritev §e popolnejšega ritma. Četa vojakov, ki koraka po cesti z muziko, kakor to vidimo in čujemo n. pr. v zvočnem žurnalu, je najeno- stavnejSa primera ritma slik in ritma Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje in pro« do jo devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Soštanj zvokov, ki drug drugemu odgovarjajo in se harmonično izpopolnjuiejo. Ali mogoče obstoji določba, da zvok pomeni samo besedo? Ali tango — melodijo? Ne ! Zvok pomeni ves svet! Seveda se moramo pri zvočnem filmu posluževati besede kot enega mnogoštevilnih sredstev,' ki ga se- stavljajo. Fotografirati teater, ki sam ni več to, kar bi moral biti, se pravi obso- diti film na smrt. (Ponavljam, da zadnje case, hvala Bogu, ponehava 100% go- voreči film). Zvočni film ni istoveten z govorečim, kakor zvok ne pomeni vedno besede. Brnenje letečega zrakoplova ali ro- pot drveče cestne železnice upliva sil- nejše kakor 10000 besed, ki nam to opisujejo. Vizuelna umetnost, kakor je film, naj ne slika z besedo, temveč s sliko I Očarali so me filmi francoske avant- garde kakor : »Pod strehami Pariza«, »Racija«, »Milijon«, »Živela svoboda«, »Kralj zastonjkarjev« itd. V teh filmih je mladi režiser Ren^ Clair kar naj- uspešnejše na§el odnos do dana§njega filma. Tudi ruski film stoji daleč nad evropskimi, celo Amerika je s svojim filmom »The Boss« pokazala vsaj h.9- tenje umetniškega ustvarjanja. Med Nemci je par častnih izjem; n. pr. znameniti teatrski in filmski »čarov- nik« Aleksij Granovski, potem Wil- helm Dieterle, Bolgar Dudov itd. Samo »Ufa« se po večini drži svojih ope ret. Naznanilo Slav, občinstvu naznanjam, da sem znižal cene na sledeči način : StriŽenje........Din 4 — Britje......... » 3 — Bubi striženje.....• 5'— Onduliianje......» 5'— in tudi ostale cene. — Priporočam se cenj. strankam Anton Con, frizer C e 1 j e, Dečkov trg 4a Kupim hišo ali vilo v Celju ali Mariboru za približno 300 do 350.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Po- nudbe ua upravo lista. STAVBNO IN POIIiSTVr.NO K B Ü ffj ¦ J% ¦¦!¦%¦«? STROJNO M1ZARSTVO V KNIi J V J VKII CII.JI, WARIBCRSKft CE1TA 14 Zaloga raznih mrtvaških krst, polaganje, renoviranje in čiščenje parketnih tal Izvrševanje vsakovrstnih stavbnih del — Cene nizke — Ugodni plačilni pogoji Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoia dels in popravila — Cene zmerne — PostreZba toina insolidia Celje Za kre sijo Telefon 245 LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELIE, DEČKOV TRG 2 popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba Prcvzema vsa instalacijska dela, vodovodc, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnicc, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe LOKAL se odda takoj v prometni ulici v bli- žini kavarne, pripraven za brivca. Telefon 145. Gostilno v Čretu pri Celju dam takoj ali z aprilom v najem kavcije zmožnim, ki imajo o- sebno pravico. Pojasnila daje tvrdka Ivan Ravnikar, Celje. 3-1 Za veselice konfete, serpentine, papirnati krožniki, servijeti, lampijoni itd. se dobijo v trgovini «Franc LeskovšeR Celte, Glavni trg 16 Velika izbira raznih keksov, oblatov/čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. KaroE Loibner, Celje Pri „Ztonou" — Kralja Petr« o. 17. yvtmz Pohištvo kompletna spalnica iz hrastovine, skoro novo, se proda. Naslov v upravi lista. Proda se enonadstropna trgovska lxisa. (2 lokala) v Celju. V Liscah se odda stanovanje 2 sob za 200 Din me- sečno. Karol Breznik, Celje, Franko- panska 1. ZVEZNfl TI5KdRNd IN KNJIQOVEZNICfl CELJE - 5TROSSr\dTERJEVfl ULICfl I IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOČA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERNI CENI Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nore Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. - Oba ˇ Celju.