Г
Izhaja vsako soboto zjutraj.

Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega štev. 64439.
V.
računa
_____J
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica d eile Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po в vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Za dom v boj!
18. julija je govorila vsa Slovenija. V beli Ljubljani so se zbrali poslanci iz Korotana, Štajerske, Goriške in Kranj skey da se v resnem trenotku sredi boja še enkrat ozro na zveste vrste, da v tem odločilnem trenotku spregovore važno besedo. In narod jim sledi, jim zaupa, jih navdušuje za nadaljni boj v dosego ko-nečne zmage. Natlačena je bila velika dvorana v hotelu „Union“. Mogočno je zadonela naša himna „Liepa naša domovina“, ko se je prikazal voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Šušteršič zbranemu narodu, nežne roke so ga kar pokrile s cvetjem. Vsem poslancem je prirejal hvaležni narod nepopisne ovacije, ki so dosegle vrhunec, ko se je prikazal ljubljenec dr. Krek — „Hej Slovani“ je donela.
Žal, da nista imela Istra in Trst tem resnem trenotku svojih poslancev na zborovanju v beli Ljubljani, vendar pa se je dvigal prav v onem trenotku, kadar v Ljubljani tudi iz tužne Istre in iz Trsta glas, ki se je ujemal z onim v beli Ljubljani, tako, da lahko rečemo: govorila je zedinjena Slovenija, ona je dala zaupnico našim drž. poslancem in obsodila vse one, ki so proti obštrukciji.
V Medoših pri Kortah blizo Pirana so blagoslovili društvene prostore. Slavnostni govor bi bil imel držati državni poslanec prof. Mandič, a v zadnjem trenotku je izjavil, da ne more priti, ker ga želodec boli. Tamburaši od Sv. Ivana tržaške oko-lice so razveseljevali navzoče z ubranim tamburanjem. Ljudstvo jih je bilo tako veselo, da ni mogoče niti popisati; tekmovali so vsi, kako bi jih kar le mogoče najgostol j ubne j še obsipavali z raznimi darovi.
Ihtelo je to naše ljudstvo, ko je duhovnik Cok utemeljeval p > župniku Škrbcu predlagano resolucijo, ki se glasi: Več sto Slovencev, zbranih
na najbolj zahodni obali Adrije. o priliki blagoslovljenja svojega društvenega prostora, izrekajo popolno soglasje z dosedanjim delovanjem poslancev „Slovenske ljudske stranke“ posebno pa z njenim voditeljema dr. Šušteršičem in dr. Krekom.
Odposlan je bil tudi telegram, sledeče vsebine: Slava poslance Slovenske ljudske strankeSh-a^giistrašeno naprej!
Povdariti moramo, da se je to zgodilo v Istri, v oni tužni Istri, katero zastopajo na Dunaju trije „Istrski Sokoli“, od katerih se zlasti eden trudi, v družbi s Hribarjem in dvornim svetnikom Plojem kako .... pustimo za danes to!
Za tržaškega državnega poslanca dr. Rybarja smo šli v boj proti Lahom tudi mi slovenski krščanski soci j alci. On zastopa na Dunaju torej naše narodne koristi. Zanimati mora torej vsakega od nas, kako stališče zavzema sedaj on. To nam je pojasnil v nedeljo na javnem shodu v Narodnem domu v Trstu, ki ga je . sklical v ta namen. Velika dvorana | je bila polna zavednih volilcev. Kmalu | po 10. uri je pozdravil dr. Rybar ves ; vesel tako ogromno število navzočih j in je predlagal za predsednika shoda i nadučitelja voditelja iz Opčin mest-nega| svetovalca Stefana Ferlugo.
Dr. Rybar je dokazoval, da nam j je sedanje ministrstvo skrajno so vraž- j no. V njem sede naši najhujši nasprotniki, eno vlada, kakor hoče dr. Schreiner, ki bi rad ponemčil vso Avstrijo. — Pred 30 leti je poverila Evropa Avstriji nalogo, naj ona uredi v Bosni in H ercegovini agrarno vprašanje, a Avstrija ni v tem pogledu skozi 30 let prav nič storila, ampak sedaj je ministrstvo izročilo bosanskega kmeta mažarskemu Cifutu, da se mu bo sedaj slabše godilo, nego prej, ko je zdihoval pod turškim jarmom. Proti takemu ministrstvu pričeli so Slovani boj, ki se je pa po-ojstril do obstrukcije. Prej so obstru-irali Nemci od Lueger j a do Wolf a in
Slovani naj bi ne smeli? Nemci so obstruirali veliko važnejšo pogodbo nego je ona s Srbijo, oni so obstruirali takrat, ko se je šlo, ali naj ostanemo še združeni z Ogrsko, Nemci so obstruirah pogodbo z Ogrsko. Naštel je še mnogo drugih razlogov, ki govore za obstrukcijo naših poslancev, izmed katerih naj navedemo le to, da je „Slovanska enota“ enoglasno sklenila, da se tej vladi razven državnih potrebščin ne dovoli ničesar. Zato pa je obsojal one 4 dalmatinske poslance, ki so pustili svoje kolege na cedilu, kakor tudi one, ki obsojajo po raznih listih obstrukcijo, dasi so jej pritrjevali na Dunaju. (Kaj poreče k temu g. dr. Laginja ? Op. ur.) Obstrukcija nam je že prinesla raznih dobrih sadev: Rešpekt. Ponižala je Lahe, da so morali sesti k tako zaničevanim Slovencem in jih vprašati, kaj pa nas Slovence teži na srcu in pripravila jih do prepričanja, da laške univerze ne bo, dokler ne privole v to Slovenci. Obstrukcija je bila, ki je izsilila iz laških rok za nas zelo važen dokument, ki ga bomo vedno rabili, ko pojdemo v boj za naše narodne pravice v Trstu. Ta dokument je: Lahi so izjavili, da bi pomenila slovenska šola v Trstu narodno smrt za Lahe. Kje je torej ta „cittä italianissima“, ako samo jedna borna ljudska šola, ki naj bi jo dah Lahi Slovencem, tem „Quatro agitatori calati so dei monti“ dokazuje da že umirajo, ker jih je tako ma-"lenkostno število, da lahkv vsaka pa metna vlada pride preko njih na dnevni red ? Italija ukazuje Avstriji, naj ustanovi laško univerzo v Trstu. Turčija ^e je otresla oskrbnikov ptu-jih držav, samo Avstrija potrebuje še jerovta Italijo, ono Italijo, ki zna, tako povsod bežati. Le Avstrija zna komandirati!
To ministrstvo žvižga na vse enoglasne sklepe zbornice, nič ne pomaga, ko se jo porazi v zbornici ali odsekih: po vsej sili hoče ostati na krmilu. Obstrukcija pa jo je vendar
pognala v beg.
Razni listi očitajo „Slovenskemu klubu“, da hoče imeti svojega ministra. Tako očitanje je nespametno. Kolikor več bo v ministrstvu naših ministrov, toliko boljše bo za nas. Ce jih imajo Nemci toliko, da povsod utikajo svoj nos, rabimo jih tudi mi, da bodo po teh nosovih mogli udariti. V zaključku svojega skoro dve uri trajajočega govora, med katerim je po dvorani kar grmelo, ko je dajalo občinstvo na raznih mestih oduš-ka svojim čutom, je izrazil željo, naj bi bili Slovani na Dunaju jedini, ker le tako bo njih boj proti sovražnikom vspešen. Doma se že lahko kaj med sabo popričkamo, ko je Bog ustvaril toliko raznih glav, a kadar se gre za koristi našega naroda, takrat; sloga.
Predsednik g. Ferluga je dal na glasovanje resolucijo, ki izreka Rybar ju zaupanje in željo, naj bi vsi jugoslovanski poslanci složno branili z najskrajnejšimi sredstvi slovenske pravice in tako strmoglavili sovražno nam vlado. Ako bi pa razpadla „Narodna zveza“, naj se mu da proste roke, da ukrene, kar se mu bo zdelo potrebno.
Z viharnim odobravanjem je bila resolucija enoglasno sprejeta.
S to resolucijo pa so zborovalci dali zaupnico poslancem „Slovenske ljudske stranke" in obsodili one figovce, katerih narodno prepričanje Šc dv.spolo do oneg-a junaštva, da bi se drznih pokazati zobe onemu ministrstvu, ki bi hotelo potujčiti nas, naše brate pa na jugu izročiti v roke mažarkim Cifutom.
Neustrašenim našim možem, poslancem pa kličemo; Naprej po poti do Jugoslavije ! Vse za vero, dom — za dom v . boj !	—a
° ” foipšrajte
$. 7{> S, Zvezo v 7rshi!
LISTEK
Korejska brata.
črtica iz misijonov v Koreji.
I !'■ Pravkar vržeta zadnjo desko v ogenj, podobo velikega generala Vajkimina, ki se je bojeval proti Tajkozami in je padel pri Fuzanu, kar nekdo za njima glasno zaječi in na dvorišče stopi stric. r
»Kaj vidim ! zakriči Kim ves prestrašen s povzdignjenimi rokami. „ Častite podobe pradedov gore ! — Takega zločinstva še ni videla Koreja !“
„To je želela najina mati, tvoja sestra, stric“, reče Pavel. „Saj veš, da je živela in umrla kot^kristjana ; torej je le naravno, ako želi, biti pokopana kot kristjana in ne kot častilka Bude“.
„In ker hočeva tudi midva kot kristjana živeti in umreti, ne potrebujeva več teh: starih, strohnelih desk“, pristavi Jakob.	1? p
„Kakšna je pa ta prokleta religija, ki prepoveduje dragim prednikom, dolžno češčenje in zahteva tako zločinstvo, ki sta ga učinila pravkar vidva ?“
Krščanstvo ne prepoveduje češčenja prednikov ; ono prinaša celo za rajnke daritev, o katere vzvišenosti budizem niti pojmaJ nima. Toda tega pa ne sme in ne more dovoljevati, da bi se darovalo dušam ranjkih, kakor da bi bile, te bogovi“, reče'jPavel.
„Toda kar sta vidva tu učinila, se na Koreji sodi po postavah naše dežele'in ne po pojmovanju daljnega zapada, m po naših postavah sta zakrivila enega najgrozovitejših zločinov. Moja sestra,! va,jina mati, vama je to ukazala najbrže v omotici. Sreča, da vaše dejanje še ni dalje znano ; krvavo bi je maščevali ne le nad vama, ampak nad vsem vajinim sorodstvom — da ne
govorim o posledicah, ki bi je imelo za vaše neumne sovernike. — Čujta torej, kaj more edino odvrniti strašno kazen. Mrlič se mora natančno po budistiških predpisih opraviti in položiti na mrtvaški oder ; jaz sam postavim v mrliško sobo takoj podobo božjega Bude s posodo za kadilo in pošljem nekaj boncev, da opravijo običajne obrede. Medtem mi napravi skrivoma slikar nove podobe pradedov : tako se potem izvrši pogreb z navadnimi obredi in se odvrne velika nevarnost, ki nas sicer lahko zadene. Ne ugovarjajta mi ! Jaz grem.“ ^
„Stric, jaz ti le to hočem povedati, da se prav nič od tega ne zgodi. Ti le naznani velikemu mandarinu, da sva izobčena iz sorodstva, predno zve najino početje, in nič hudega se ti ne zgodi.“ Tako kliče Pavel za odhajajočim-; ta si pa tišči ušesa in ne sliši niti besedice Pavlove.
„Predno se vrne z bonci, preteče nekaj ur časa, reče Jakob. „Zatorej pripraviva takoj grob in pokopljiva mater ,predno onečaštijo ma-likovi služabniki šiloma truplo s svojimi daritvami. Vzemi Jožefa in nekaj naših krščanskih služabnikov in izkoplji ji grob pod starim drevesom, na katerem smo častili svetinjo matere Božje, še predno smo jo poznali. Jaz grem med tem k mrliču in ga čuvam !“	*
Oba storita, kar sta sklenila. Jakob odide v mrliško sobo in pride tja prav tedaj, ko hoče stara* dojnica njima na kljubu pobarvati s čopičem in barvo ranjko. Prišlec Vaice takoj zapodi in pokliče nekaj krščanskih služabnic ter ! jim veli, naj prineso iz vrta cvetlic in najfokin-čajo ž njimi mater, ko so jo zavile v bek) tkanino in jo položile v krsto. Kakor na Kitajskem tako je tudi na Koreji navada, da je pripravljena krsta že mnogo let prej'v hiši.
Ko leži mrlič mirno v dragoceni' krsti iz neke vrste cipresnega lesa, menijo služabniki, da izgleda s križem iz belih in rdečih rož, s katerim jo je Jakob okinčal, veliko lepše kakor
kdaj kaka umrla budistinja. Nato pokleknejo h krsti in molijo z Jakobom rožnivenec, dokler ne pride Pavel in jim naznani, daje grob izgotovlj en Med tihimi molitvami neso potem mrliča povrtu k staremu drevesu in ga polože v grob.
I?- „Na svidenje, mati, na svidenje !“ kličeta brata v grob. „Prosite za naju v tiebesih, kajti ura boja se bliža“.
Nato zakopljejo grob, Pavel pa položi na gomilo križ, ki ga je naredil iz dveh skupaj zvezanih palic'in ga odičil s cvetečimi rožami. Tako je bila mati po lastni želji krščansko pokopana, njen grob je pa dičilo znamenje odrešenja.
(? Brata* še nekoliko pomolita, potem pa zapustita grob. Ko sta nekaj korakov oddaljena od služabnikov, reče Pavel :
„Jakob, ti moraš takoj na konju proti severu, da privedeš kitajskega duhovna čez mejo. Kam in kdaj pride, ti je znano. Zdravstvuj torej in Bog naj ti pomaga pri tvojem delu za : blagor korejske čede njegove brz pastirja!“ „Oprosti, Pavel, to moraš storiti ti; ti si se vse dogovoril in poznaš duhovnika. Poleg tega si ti tu v veliko večji nevarnosti kakor jaz, ker te veliki mandarin osebno sovraži radi na klonjenosti na dvoru.,,
„Ne, Jakob, jaz moram biti na vsak način tu. Mogoče se mi še enkrat posreči, da odvrnem preganjanje ; če ne, je pa še vedno bolje, da jaz umrjem, nego ti, ki si mlajši.“
„Ne, ravno narobe. Ti si cerkvi bolj potreben. Če se umakneš prvi jezi, lahko storiš še mnogo dobrega. Zaklinjam te torej pri moji bratski ljubezni : odjezdi na konju, reši sebe in duhovnika ! Kaj je pa to ? Jaz slišim nek ropot — le hitro, da ne bo'prepozno.“	ki
Toda bilo je žet prepozno ! Ko sta brata hotela v svetem prepiru drug druzega spraviti v manjšo nevarnost, obkoli četa zagrizenih paganov hišo. Dojnica je letela, vsa izven sebe od jeze, v mesto, da sporoči Kimu, da hočeta
brata pokopati svojo mater po hudičevem običaju tuje religije, in nesreča ali pravzaprav Božja volja je hotela, da se snide starka pri mestnih vratih s Kirnom in bonci, ki jih pelje ta na selski dvorec k pogrebu. Komaj čujejo bohci, kar jim sporoči dojnica, začno tožiti in kričati n povedo množici, ki se je pri tem sešla, kak zločin sta zakrivila brata proti pradedom. Na čelu te druhali hite proti dvorcu in predno napoči večer, sta že Pavel in Jakob od razkačene množice pretepena ii^ izročena hkrati s svojimi krščanskimi služabniki in mnogimi drugimi verniki velikemu mandarinu. Ta jih ukaže zvezati in vreči v ječo in pohiti potem na dvor, da dobi sedaj že tako* dolgo zaželjeno dovoljenje za preganjanje kristjanov. In to pot izpolni kralj njegovo željo.
13. Boj in zmaga.
Pavel in Jakob sta bila že nekaj tednov v temni ječi in ž njima več sto kristjanov iz glavnega mesta im njegove okolice. Hudo trpita tu notri. Že ves okuženi zrak v teh umazanih in prenapolnjenih prostorih se je komaj prenašal ; pa tudi korejske okove, v katere so bili okovani, nišo pripustile ubogim jetnikom ne stati in ne ležati. Ta kang — kakor zovejo te okove — sestoji iz dveh približno dva metra dolgih in 15 cm širokih upogljivih kosov, lesa, ki sta vezana med seboj z oklepom. Na spodnjem delu enega teh kosov lesa ko zareze, v katere se vtakne noge nad gležnji; nato se upogne drugi kos lesa s pomočjo oklepa nad rame in se zveže oba kosa lesa z visečo ključavnico. Tako je vse jetnikovo telo šiloma napeto in skrivljeno ; poleg tega se obdrgnejo gležnji kmalu do'krvi in v umazani ječi nastanejo v kratkem nevarne rane.	■	1	1 igr гјц
Vjftblažilo pri vsem tem trpljenju je bratoma to, da sta skupaj in v družbi mnogih dru-
Velika verska in kulturna naloga Slovanov.
Dasi je „Zarja“ bolj lokalen list, namenjen Slovencem ob Adriji, bi vendar ne bilo prav, da bi prezrli imeniten shod, ki se vrši letos, prve tri dni meseca avgusta v svetovno-znanem (sedaj smemo že reči tako) Velehradu. Na tem svetem mestu, kjer so pred tisoč leti v grob položili velikega slovanskega apostola sv. Metoda, se bodo te dni že v drugič sešli učeni možje iz raznih dežel in narodov, da se resno posvetujejo o združitvi vzhodne razkolne cerkve s katoliško cerkvijo.
Že prvi velehradski shod 1. 1907. je pokazal, da bodo katoliški Slovani postali glavni steber vsega dela za zedinjenje. V vseh krogih, ki se zanimajo za zedinjenje, je vzbudil mnogo pozornosti. Drugi velehradski shod bo pa pokazal, da ta misel lepo napreduje. Katoliškim Slovanom so se namreč sedaj pridružili še zastopniki prvih evropskih narodov, da se skupno posvetujejo in pripravijo za tako velikansko delo. Nastopilo bo na shodu 16 predavateljev raznih narodnosti iz raznih evropskih pokrajin: 2 Slovenca, 3 Čehi, 2 Poljaka, 2 Hrvata, 2 Rusa, 3 ali 4 Francozi, en Itahjan in en Nemec. Med temi predavatelji st '• dva ne zedinjena Rusa, 2 laika (1 Rus in 1 Poljak), 7 svetnih duhovnikov in 7 redovnike . Predavanja bodo temeljita in obsegala vprašanja iz raznih strok bogoslovne znanosti, v kohkor pridejo v poštev pri zedinjenju obeh cerkva. Poleg predavanj se bodo skupno in v posameznih odsekih obravnavala razna teoretična vprašanja o cerkvenem zedinjenju in o pogojih za napredek slovanske bogoslovne znanosti. Posebno važen bo predlog o ustanovitvi mednarodne znanstvene „Velehradske akademije“, ki naj bi imela tri oddelke: prvič za bogoslovsko znanost katoliških Slovanov, dalje za proučavanje vzhodne cerkve in konečno za raziskavanje o sv. Cirilu in Metodu ter Velehradu. Ker bo shod mednaroden, se bodo predavanja vršila le v latinskem in ruskem jeziku.
Ob istem času se bo na Velehradu vršil tudi velik ljudski shod „Apostolstva sv. Cirila in Metoda“. „Apostolstvo“ je bilo ustanovljeno, oziroma potrjeno leta 1891 po vzoru Slomškove bratovščine sv. Cirila in Metoda in nemškega društva sv. Bonifacija. To ni samo bratovščina ampak neko misijonsko društvo, ki ima
svoje središče v Velehradu. Razširjeno je posebno v brnski in olomuški škofiji in zelo živahno deluje. Člani podpirajo namene „Apostolstva“ z molitvijo in denarnimi prispevki. Polovica dohodkov se porabi za pospeševanje verskega življenja v domači škofiji, polovica se pa po rimski „Propagandi“ pošlje v prospeh katoličanov na vzhodu. Temu „apostolstvu“ se bi morala pridružiti Slomškova bratovščina sv. Cirila in Metoda, da bi mogla napredovati. „Apostolstvo“ ima poseben znanstveni odbor, ki podpira imeniten pred štirimi leti ustanovljen list „Sla-vorum Lit. theologicae“. Ta odbor je bil tudi predlanskem sklical prvi velehradski shod v zadevi vzhodnega cerkvenega vprašanja.
Tem zborovanjem se pridruži še shod čeških bogoslovcev in akademikov. Na tem shodu bo govoril tudi državni poslanec Dr. Krek.
Kdor si hoče ogledati staroslavni Velehrad in počastiti grob sv. Metoda lahko to stori ob tej priliki. Zelo je želeti, da bi se tega shoda vdeležili vsaj nekateri znanstveniki našega naroda, katerim čas in sredstva to dopuščajo, da bi se tako seznanili s sedanjim delom za zedinjenje razkolnikov s katoliško cerkvijo. Ni ga menda vprašanja, ki bi bilo za katoliške Slovane tolike važnosti, kakor to, pa ga tudi morda ni vprašanja, ki bi imelo tako malo temeljitih poznavateljev, kakor to pereče vprašanje.
Se mlad, pa veleučen profesor dr. Fr. Grivec toži po vsej pravici v svoji pravkar izdani brošuri „Vzhodno cerkveno vprašanje“ čez tako nevednost in deloma tudi brezbrižnost. — Prav ima, ko pravi, da je to vprašanje katoliškim Slovanom zato tako malo znano, ker je naše, slovansko vprašanje. Ta sodba si sicer na videz nasprotuje, a je vendar opravičena Katoliški Slovani bi morali to vprašanje posebno proučevati in skrbeti, da bi bili drugi katoliški narodi o njem prav poučeni. Žal, da so katoliški Slovani v bogoslovski znanosti nesamostojni in zajemljejo svojo znanost iz zapadnoevropskih tujih virov, ki se na vzhodno cerkveno vprašanje iz umljivih virov ne ozirajo, dočim jim je vzhodna bogoslovska znanost novejše dobe, posebno ruska, skoro popolnoma neznana.
V gori omenjeni brošuri, ki jo omikancem vrlo priporočamo (Založil pisatelj. Cirilova tiskarna v Mariboru), razpravlja profesor Dr. Grivec na kratko pa pregledno o vzrokih razkola, o poizkusih zedinenja in o sedanjem stanju vzhod, cerkvenega vprašanja ter sedanjem delu za zedinenje.
Razprava je vseskozi dobra in nam je le žal, da ne moremo navesti iz nje večjih odstavkov. — Kdor jo marljivo in pazno prečita, uvidi, da je vzhodno cerkveno vprašanje veliko bolj zapleteno in da ima veliko bolj globoke korenine, kakor se splošno misli. Razkol ni nastal hipno, pa se tudi hipno ne bo dal poravnati. Kdor ne pozna vzrokov razkola, nikakor ne more uspešno delati v poravnanje istega. Zato so tudi marsikateri poskusi popolnoma ponesrečih, dasi so bili možje najbolje volje pri delu. — Dobra j vol j a ne zadostuje, treba je tudi globokega znanja in poznavanja dejanskih razmer. Za naše domače razmere poučljivo je, kar piše g. profesor o vzrokih razkola med Grki. V njih je bil glavni vzrok prenapet narodni ponos, kojemu je od druge strani sledila mlačnost v verskem življenju. Tako je pisal „Cas“ že predlanskem : »Ker so ljudske in narodnostne strasti prodrle v srca vernikov zato je svetna oblast lahko vdrla v svetišča, v cerkev in cerkvene uredbe ; ker je narodnostna omejenost temnila in omejevala versko obzorje, zato so posvetni oblastniki s posvetnimi srsdstvi omej avali cerkveno svobodo ; ker je cerkev postala sužnj i narodovih strasti, zato je postala tudi sužnja posvetne oblasti“. — Tako je bilo v vseh časih pri krščanskih narodih.
To je brezdvomno lep in koristen nauk za nas Slovence v Primorju, posebno pa v Trstu. Tu imajo tržaški Slovenci že dolgo vrsto let „Edinost“, ki povdarja izključno le naroden moment. Počasi je bila v stanu zazibati svoje čitatelje v neko narodno megalomanijo, ki ne vidi drugega, kakor narod in zopet narod. Napravili so iz tega naroda, nekega boga, kateremu naj se vse žrtvuje. In res so mu mnogo žrtvovali, celo versko življenje v narodu. To je vsled narodnega malikovanja znatno opešalo in marsikateri so, dasi ne formelno, pa vsaj materielno res v nekem razkolu s pravo cerkvijo in pravim verskim krščanskim življenjem. Lahko vidimo, kaj nam je potrebno. Povdarjajmo narodnost, pa v pravi meri m ne pretiravajmo je nikdar, ker sicer bomo manj važno držali, bolj važno pa izgubili.
Po svojih močeh pa sudelujmo tudi mi pri veliki verski in kulturni nalogi katoliških Slovanov:	poma-
gajmo k združitvi slovanskega vzhoda in zapada. Pomagajmo z molitvo, pomagajmo z milodari, pomagajmo s tem da se vedno bolj seznanjamo s svojimi ločenimi brati na vzhodu. V
naših izobraževalnih društvih se predavajo najrazličnejše stvari, ali ne bi bilo dobro, da bi se naše ljudstvo seznanilo s stanjem katoliške cerkve pri vzhodnih Slovanih? Saj so nam iz narodnega in verskega stališča tako blizu. Naj bi predavatelji v naših izobraževalnih društvih upoštevali ta naš nasvet, gotovo bo mnogo koristil razširiti duševno obzorje našega naroda.	— 4
ponižna prošnja za novo cerkev v poDgraDn v 3$tri.
Morda nam bo kdo zameril, da tudi mi trkamo na usmiljena srca in prosimo podpore. Saj ne bi radi- a prisiljeni smo. Za vse mogoče dobre namene se dandanes prosi, upamo, da smemo prositi tudi za novo cerkev.
V	Podgradu smo, v kraškem središču severne Istre, sedežu županstva, c. k. okr. sodnije in različnih c. kr. oblastnij, a nimamo cerkve ! Imamo sicer malo kapelico sv. Jakoba, brez zakristije in brez zvonika, pa ta je .tako majhna, da ne morejo noter niti vsi šolski otroci, medtem ko morajo verniki med službo Božjo stati zunaj cerkve, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. In tudi to cerkvico bo kmalu razjedel zob časa.
Že pred 50 leti se je nameravala zidati nova cerkev, a ni bilo mogoče, ker ni bilo zadosti sredstev, ljudstvo pa je tukaj tako siromašno, da na noben način ne more samo zmagati vseh stroškov. To bo priznal vsak, kdor pozna te kraje. Res je, da se je v teku let nabrala precejšnja svota denarja, pa ta od daleč ne zadostuje za dokončanje dela, ko je, posebno dandanes, vse tako drago, bodisi delavci, kakor material.
Ali naj tedaj ostanemo za vedno brez cerkve ? Ne moremo ! Zaupajoč tedaj na Božjo pomoč in na pomoč usmiljenih ljudi, smo se lotili letos težkega dela- zidanja nove cerkve, in sedaj delo vrlo napreduje. Ker pa sami navzlic že nabranemu denarju in podpori domačega ljudstva ne zmoremo vseh stroškov, smo prisiljeni trkati na usmiljena srca in prositi pomoči.
Zato se obračamo na dobra, krščanska srca. s ponižno prošnjo, da bi nam vsak, kdor le more, pomagal z malim darom. Vsak, tudi najmanjši dar, hvaležne sprejmemo. Darove sprejema iz uljudnosti tudi uredništvo „Zarje“.
Usmilite se nas, pomagajte nam! Dobro naše ljudstvo bo molilo za Vaš, svoje dobrotnike, a Vaše ime bo zapisano v „Knjigo dobrotnikov“, za bodoče čase. Za vse dobrotnike se bodo vedno opravljale sv. maše. Darovi se bodo svoječasno po časopisih objavili.
To potrebo je priznal tudi prečastiti tr-žaško-koperski škofijski Ordinarjat, kateri je z dopisom iz dne 4. 7. 1909 št. 108-6 prošnjo odobril in vernikom zadevo najtopleje priporočil.
V	nadi, da naše trkanje na dobra slovenska srca ne bo ostalo brezuspešno, se vsem dobrotnikom najtopleje zahvaljujemo.
Dobri Bog Vam povrni tisočkrat.
Udano oskrbništvo nove cerkve v Podgradu v Istri.

gib kristjan v, ki prenašajo ž njima vred vse muke skorej brez izjeme s krščansko potrpežljivostjo. Pomagajo si vzajemno, kolikor si morejo ; tolažijo in bodre se s tem, da kažejo] na bridko trpljenje Kristusovo ; skupno molijo in pogostoma zapojo kako pesem o svojem Izve-ličarju ali o Materi Božji tako, da se razlega po temnih prostorih, kjer je sicer slišati le prekli-njevanje in ječanje, tudi lepo krščansko petje. Surovi ječarji se kar čudijo in pravijo, da so jim taki jetniki nekaj popolnoma novega ; da še celo do tega jih pripravi to petje, da začAo ravnati z jetniki nekoliko milejše in jim večkrat prinašajo sveže vode, jim obnavljajo že gnjilo slamnato ležišče in jim včasih odvzamejo celo okove.
Nekega večera pripeljejo v ječo, kjer sta Pavel in Jakob ..novega jetnika. Čuvaji ga vprašajo, ali pripada tudi zapadni veri, in ko jim to zanika med grdim preklinjevanjem, ga vržejo v okove in ga pahnejo poleg bratov na slamnato ležišče.
„Hoho, tička, sta vidva tudi tu ?“ blebeče pijanec, ko spozna pri svitu baklje svoja nova soseda. „Imata tudi dolge prste — kaj ? Okusita li tudi žago — kaj ? Primaruha, jaz bi jo rad okusil, ako bi le tudi tega prekletega učitelja Kinga smel žagati !“
„Pravični Bog ! Mladi Lamen je tu !“ zakliče Jakob.
„Seveda je mladi Lamen tu, ti tepec ! Stari Lamen se že zdavnaj potika kot medved ali tiger po gozdovih, ako ne gori v peklu ! Ko je enkrat popil nekoliko več sakija kakor je bilo potrebno, mu je učeni King počasi zavil vrat. Rečem vama, da je bilo vsekako grozno, ko je kričal umirajoč : „King, spusti me, saj sem ti prizanesel žago in les !“ Toda Kingov duh ga ni spustil, dokler ni bil moj stari mrtev in mrzel. Toda kaj me tako debelo gledata — povejta raje, li dobim tu kaj sakija ! He, sakija, sakija
Prava groza spreleti jetnike ne le radi tega, ker spoznajo nad strašno smrtjo surovega sodnika strogo pravičnost sodbe Božje, ampak tudi radi surovosti, s katero pripoveduje lastni sin to dejstvo.	I
„Zdi se mi, da v tej prokleti luknji ni dobiti sakija“, nadaljuje pijanec čez nekoliko časa. „Podajta mi saj vrč z vodo. Tako, rabelj naj vama jutri povrne ; kakor sem čul, prideta že jutri na vrsto. Da bi ir^ogel gledati, kako vaju j ščipljejo — imel sem vedno zabavo pri tem ! In če bi mogel saj eno uro ščipati tega prvega hinavca Laoluja, bi se rad ločil odtod v njegovi družbi. Saj vama je znano, kako je ogoljufal mojega očeta s tistimi biseri, ki so bili zvezani z zlato žico ? Bili so prav tako zvezani skupaj, kakor tista čarovnija, ki jo zovete rožni venec in ste je vtihotapili k nam iz Pekinga ; ponarediti jo je dal zato, da bi s tem prepričali kralja, da sta tedanji veliki mandarin in vajin stric tatova. No, ko je bil ta rožnivenec zgotovljen — veliko je stal mojega očeta je bil mandarin že mrtev, in ta Ippov, ta glavar boncev je obesil te bisere kot darilo na budovo podobo, tako mu je bilo baje ukazano v sanjah, je nalagal mojega Starega. Jaz pa sem šel predvčerajšnjim, ker sem bil žejen in nisem imel niti vinarja v žepu. v svetišče in sem vzel bo neu pred nosom to dragocenost mojega očeta. Da, da ! ko pa si ogledam natančneje to stvar, opazim, da je ponarejena ; zlato in bisere si je ta lopov, ta tat, ta ropar sam obdržal, mene je pa ukazal kot roparja in oskrunjevavca svetišča vloviti in semkaj privesti. Da bi mi pomagali peklenski duhovi, to bi mu poplačal !“
Še dolgo preklinja Laoluja. Slednjič ga vendar premaga spanec, jetniki pa se moreto saj še nekaj ur v miru in molitvi pripraviti na prihodnji boj.
7. septembra 1. 1791 je bil dan, ko sta pokazala plemenita brata svojo zvestobo.
Komaj napoči jutro, že pokličejo Pavla in Jakoba iz ječe v dvorano v bližnji sodniji. K sreči se Lamen se ni prebudil iz svoje omotice ; zato zamoreta saj s par besedami se posloviti od svojih sojetnikov in se jim priporočiti v molitev.
Kraljevi odposlanec pričakuje brata. Ta prijazni in dobrohotni mož se kar prestraši, ko zagleda oba mladeniča bleda in suha, ki sta bila še pred nekaj tedni v mladostnem cvetu.
„Ali je mogoče !“ zakliče poslanec in vzdigne roke k nebu. „Taka vaju zopet vidim, tebe, plemeniti Jan, in tvojega brata ! Saj komaj stojita na nogah in izgledata kot doživela starca, vidva, ki sta bila dika in ponos naše plemenitaške mladine ! Komaj dvaiset let imata“
„Da, plemeniti Pace, zadnje tedne nisva dihala ravno najboljšega zraka in uživala najboljše hrane“, odvrne smeje Pavel.
„Sedaj vama pa še iz vine j o zdrave vajine in ravne ude in jih zlomijo in vama polože vajine glave pred vajine, noge, ako' se vaju y zadnji uri ne usmili kralj in vama prizanese , nadaljuje odposlanec. „Da, čudita se ! Pozabi se vajin zločin, ki sta ga izvršila na nepojmljivi način nad podobami pradedov, ako saj sedaj odstopita od tuje vere“.
„Zahvaljujeva se vam, plemeniti Pace in po vas našemu naimilostljivejšemu kralju ; toda tega pogoja nikakor ne moreva sprejeti,“ odvrne Pavel mirno in odločno.
„Darujta le samo enkrat podobi Bude nekaj koščkov papirja — potem si lahko mislita o njem in njegovem nauku, kar hočeta !“
„Raje umreva najgrozovitejše smrti !“ zakliče Jakob.
„Nesrečneža ! In to je vajina zadnja be-
ffftdaJL-Zavračata, tnroi -nonniann milnat-?—T>h»-
spamotujem ta dva norca !“
Dvdrnik odpre nato stranska vrata in sivolasi stric stopi v sobo in skuša še enkrat s prošnjami, obljubami in grožnjami omajati stanovitnost svojih nečakov. Toda zamanj.
„Vi ne veste, stric, v kako nesrečo naju hočete pregovoriti“, reče Pavel.
„Nebeški kroni, ki naju čaka, naj se odpoveva in zato trpiva raje večno trpljenje nego kratke muke ? Ne, stric, midva vam ne moreva izpolniti želje“, dostavi Jakob.
Kim noče še odjenjati, ko pridejo sodni sluge, da odvedejo mladeniča pred krvavo sodišče.
„Pojdi Jakob“, zakliče Pavel, „sedaj greva v zmago !“
In oba odkorakata roko v roki med biriči v sodno dvorano. Kim in Pace jima pa sledita vsa žalostna in otožna.
Glava pri glavi se drenja množica na dvorišču ,da pridejo biriči s svojima žrtvama komaj do kraja ,na katerim je stal pred šestimi leti Tomaž King. Bonska stranka jih pozdravi v začetku le z zasmehovanjem ; ko pa vidi množica prijazno obličje plemenitih mladeničev, ki se smehljata, umolknejo vsi ti surovi izbruhi nevolje in tiho posluša vse obravnavo. Po kratkem običajnem zaslišanju zahteva sodnik še enkrat od mladeničev, naj se odpovesta tuji religiji in naj pristopita nazaj k budizmu ; kralj ju pomilosti radi njihove neizkušenosti ; sicer bosta idorala pretrpeti naj hujše muke in naj sramotne j šo smrt.
Vse gleda nepremično na brata. Tedaj odvrne Pavel s svojim jasnim glasom :
„Zahvaljujem se kralju za njegovo dobroto ; Bog naj mu jo poplača. Toda ponujanega zemeljskega življenja ne zamenjam za "nobeno ceno za večno življenje“.
politične vesti.
SHOD S. L. S. V LJUBLJANI.
Najvažnejši politični dogodek zadnjega tedna je veličastni shod S. L. S- v Ljubljani, ki ga omenjamo tudi na uvodnem mestu. — Slovensko ljudstvo je izreklo neomajano zaupanje svojim poslancem, odobrilo njih ob-strukcijsko taktiko in obsodilo slov. liberalce, ki našim poslancem v tem važnem času mečejo polena pod noge in s tem podpirajo vlado v njenem protislovanskem delovanju. Kakor z zadovoljstvom konstatiramo, da je spoznal zastopnik tržaških Slovencev dr. Ry-bar, da je v teh zgodovinsko važnih trenutkih njegovo mesto ob strani poslancev S. L. S., ob strani tako obsovraženih dr. Šušteršiča in dr. Kreka, tako obžalujemo, da je smatral dr. Laginja za potrebno iti na limanice Hribarju in Ploju ter spletkariti proti našim poslancem. Naj bo uverjen g. dr. La-ginja, da si je s tem korakom zapravil simpatije ne le velikega dela slovenskih Istranov, ampak tudi slov. istrske duhovske inteligence. Z ljubljanskim shodom se peča tudi vse avstrijsko časopisje. Razun zaupnice, dane poslancem je bila naj večje politične važnosti na shodu prebrana brzojavka posl. Stapin-skega, načelnika „Poljske ljudske stranke. -Stapinski pravi: V edinosti ljudstva je sila naroda. Ne ustrašimo se groženj nikogar. Če Bog da, na jesen popolna unija slovanskih poslancev pod voditeljstvom Šušteršiča, Kreka, Praška. Živeli taki voditelji! Ta poljska stranka se sicer ni udeležila obstrukcije, vendar je naši ljudski stranki najbližja. Iz te brzojavke pa razvidimo, da je polj. stranka pripravljena na jesen naše poslance dejansko podpirati. Kakor našim poslancem, tako pa izrekajo tudi Čehi svojini kmečkim zastopni-nikom zaupanje in jih bodre k nadaljnem boju proti Bienerthovi vladi. Min. predsednik Bienert je mislil, da bo češke in slovenske poslance, ki so obstruirali kar z mokro cunjo oplašil. Po odgodenju drž. zbora so vladni listi pisali, da je obstrukcija poražena, Danes pa vidimo, da se bojne vrste množe, in da odobravajo obstrukcijo oni, ki so ji še včeraj nasprotovali. Vedno bolj prodira spoznanje, da je bila obstrukcijska taktika edino umestna in potrebna. Izključeno je, da bi Bienerthova vlada kakor sedaj stvari stoje in če se kaj ne zasuče, ostala še do jesenskega zasedanja drž. zbora.
Odmerjeni prostor našega lista nam ne dovoljujejo podati govorov iz tega shoda, omejiti se hočemo le na najbolj važne stvari. Šušteršič je podal jasno sliko o bojih naših Poslancev z vlado. Boj je izzvala vlada z dovoljenjem bosanske banke. Obstrukcija pa k bila odločena 4. junija, takrat, ko je imela opozicija 20 glasov večine, pa so vladne stranke z obstrukcijo preprečile glasovanje. Vse je še poojstrila pripravljenost vladnih strank glasovati za laško univerzo v Trstu. Odgovarjajo na napade na njegovo osebo, češ da obstruira, ker bi rad postal minister, je rekel dr. Šušteršič, če bi kdaj slovenski poslanci prišli v položaj, da bi imeli odločevati ^ tem, kdo izmed Slovencev naj postane mi-^Шег, bi on na vsaki način izključil iz ministrstva samega sebe. Na koncu je dr. Šušteršič pozval tudi liberalce naj v teh usodnih "dnevih zapostavijo svoje strankarsko stališče, 'n naj bodo složni z drugim v brezobzirnem boju proti nemškemu nasilnemu sistemu v Avstriji. Dr. Šušteršič ne želi, da bi se razbila „Narodna Zveza“, na kar delajo nekateri poslanci, če se pa to zgodi, pade vsa odgo-yornost za posledice na poslance v „Savezu južnih Slavena“. — Med tem, ko poslanci »Slovenskega kluba“ stoje kot en mož za svojim načelnikom, so pa možje „Saveza“ različnih mnenj z ozirom na obstrukcijo. Ribar je njo, Laginja, Ploj, Hribar pa proti nji, Spinčič in Mandič pa ne dasta glasu od sebe. Radovedni smo zelo, kaj bo napravil dr. Ry-bar, če se „Savez“ razbije. — Govorili so na ®hodu še dr. Korošec in dr. Brejc, ki je Pj3 veti je val šolske in sodni jske razmere na Noroskem. Te razmere so se pod Bienerthovo 'dado še poslabšale. Zato pa tudi ni resnična Rditev, da se vlada povsod pravično, in da ^majo posamezni narodi povoda, se pritoževati. Dr. Krek pravi, da je glavni vzrok v^eh dosedanjih napak to, ker je demokra-‘čno načelo le polovično izvedeno. Glavni ђатеп obstrukcije je, strmoglaviti vlado, ki 8°Vraži drž. zbor. Zborovalci so prirejali po-dancem viharne ovacije.
Kovkc
(J U Nevarno je obole’ preč. g. kanoni (S/f monsi8n- F a b r i s. Zdravi se v Ti li^HdaRone) in se priporoča sobratom v
ђ n Imenovanja. Dr. Ludovik Čikovi Anton Mecchia sta imenovana ase; mijskega razsodišča v zakonskih zade
v "	..........
n Velik rop v stolni cerkvi v Kc
me(1 petkom in soboto se je zgo< kg, Ul сег^у1 v Kopru velik rop. Okoli tri
I da eno Pepolnoči je opazil nek mestni n I 4t-° VTa*a st°lne cerkve, ki so obrr
ks
'fn+i Y	uc oerKve, ki so obrr
':y . cefkvi D. M. Karmelske, odprta. P ■)Je drugega redarja in pri pregledov

Pred oltarjem Najsvetejšega so bile raztresene sv. hostije, a tabernakelj je bil s silo odprt. Tudi vrata v zakristijo so bila s silo odprta. V zakristiji so se tatovi polastili ključev do zakladnice, iz katere so ukradli 300 kron v gotovini, tri navadne srebrne kelihe, dragocen in velik kelih iz masivnega zlata v gotiškem slogu, umetniško delo iz leta 1 00., ki je bil podarjen koprski stolnici od nekega škofa in je vreden nad 40.000 kron Premestili so z mesta tudi znamenito monstranco piramidalne oblike, a se je bržkone radi njene teže niso upali nesti proč. Poleg omenjenega je bilo ukradenih šest paten, več dragocenih križev in drugih umetniških relikvij. Pustili so nedotaknjeni dve hranilni knjižici tržaške in koperske „Cassa rurale“.
Vrednost ukradenih predmetov znaša nad 60.000 kron.
V zakristiji so ulomili en predal, v katerem so ključi cerkvenih vrat, vzeli so ključe ter odprli vrata na strani proti karmelski cerkvi
Bila je takoj alarmirana vsa policija in orožništvo, obveščeno je bilo tudi tržaško redarstveno ravnateljstvo. Vendar so bila do sedaj vsa poizvedovanja za tatovi brezuspešna. Gotovo je samo, da je moralo biti več oseb, ki so se zaprle zvečer v cerkev ter začele svoje delo, čim so bila vrata zaprta. A jasno je, da so morale biti to osebe, ki dobro poz-znajo razmere v cerkvi. Tujci niso bili. Tatove treba na vsak način i-kati v Kopru. V mestu vlada radi te tatvine veliko razburjenje.
Dragocen kelih je prišel na dan. Prinesli so ga v uredništvo „Piccola“, ki ga je izročilo oskrbništvu koperske katedrale. Kdo je tatvino izvršil, ni še znano.
Tožba Kastelic-Šiškovič. V četrtek od 10 predpoludne do dveh popoludne se je vršila na deželni sodniji v Trstu prizivna obravnava v tožbi Kastelic-Šiškovič. Gaspar Kastelic, župan v Materiji, je bil namreč tožil že v lanski jeseni Karola Šiškovič, c. k. poštarja v Črnemkalu radi razžaljenja časti. Obtožnica vložena takrat pri c. kr. okrajni sodniji v Podgradu pravi, da je Šiškovič dne 25. oktobra 1908 v gostilni Tereze Šabec v Baču pred mnogimi pivci in gosti žaljivo govoril o Kastelicu in njegovi družini. Rekel da je med drugim tudi, da je Kastelic oziroma njegova družina kriva, da ni ta gostilna v boljšem stanu, ker da je Kastelčev brat vjel o-četa krčmarice-vdove in strica Šiškovičevega v zanko in ga potem nečloveško umoril ter pahnil njegovo družino tako v nesrečo.
Na podlagi te ovadbe se je dne 22. dec. m. 1. vršila proti Karolu Šiškoviču kazenska razprava na okrajni sodniji v Podgradu. Na tej razpravi bi bilo prišlo skoro do poravnave. Resnica je, da se je bil g. Šiškovič obvezal, da na svoje stroške priobči v „Edinosti“ izjavo, v kateri obžaluje, da se je gosp. Kastelic čutil razžaljnega po njegovih besedah. A ko so mu dali v podpis zapisnik poravnave, je gospod Šiškovič videl, da stoji v tem zapisniku, da se on obvezuje dne 26. decembra na licu mesta t. j. v gostilni vd. Terezije Šabec preklicati, kar je bil govoril dne 25. oktobra in izjaviti, da je izmišljeno vse, kar je bil govoril. Tega pa gosp. Šiškovič ni hotel podpisati, vsled česar je bila razprava odgodjena; ali glej: vzlic temu, da ni hotel g. Šiškovič podpisati poravnave, vendar sta „Edinost“ dne 25. yi „Slov. Narod“ dne 28. dec. m. 1. priobčila izjavo, v kateri da gosp. Šiškovič prosi g. Kastelica odpuščanja in ki je bila sploh zelo poniževalna za gosp. Ši-škoviča.
Dne 14. jan. t. 1. se je zopet vršila razprava, ki pa je bila prekinjena radi preobilnega števila prič/ ki jih je bilo zaslišati. Nadaljevala se je razprava dne 21. jan. t. 1. in z vršila se je s tem, da je bil g. Šiškovič o-proščen glede inkriminiranih besed o pokojnem Franu Kastelicu, ki je njegovega strica umoril, a obsojen je bil na 150 K globe, češ da je hotel žaliti Kastelčevo družino.
Te razsodbe ni bil nihče zadovoljen, ne toženec ne tožitelj in oba sta vložila rekurz, ki je privedel do včerajšnje razprave na tukajšnjem deželnem sodišču. Četrtkovi razpravi je predsedoval deželno-sodni svetnik Orbanič, Toženca je zastopal odv. dr. Pincherle, a tožitelj a odv. dr. Brnčič. Razprava se je vršila deloma radi branitelja v italijanskem jeziku. Prečital se je zapisnik razprave na prvi instanci, iz katerega izhaja da so skoro vse priče zanikale, da bi bil g. Šiškovič izrekel besede, radi katerih je bil obsojen. On gosp. Šiškovič je prišel istega dne —- bile so prav volitve za deželni zbor istrski — v Bač v gostilno svoje sestrične vd. Terezije Šabec. Eno svojih sestričen Josipino je našel umirajočo, drugo — Terezijo v grozni bedi. Pra-šal je to poslednjo, kako ji je, nakar mu je ona odvrnila, da jako slabo, od kar ji je bil oče umorjen. Njemu g. Šiškoviču se je reva usmilila. Treba tu povedati, da on teh svojih sestričen ni videl celih deset let in sicer zato, ker ni hotel na njih zahtevo dedičem pok. Frana Kastelica, ki je bil umrl v kaznilnici v Gradiški, uvesti sodnih korakov, v dosego odškodnine radi smrti njihovega očeta, ki je bil na nečloveški način po Franu Kastelicu umorjen. G. Šiškovič pa tega ni hotel storiti ravno iz obzira do Kastelčeve družine. Ko je torej on istega dne 25. oktobra 1908. odhajal iz gostilne svoje sestrične, je še prej prijel kozarec vina in napil svoji nesrečni se-
Štiri fin i * ОгД.СУП. ТЛагпгуо ni X *iä	лл ■!/-» T7»»,»	~
janca. Bog bo že previdel za te. — Na to ji je še rekel, da naj mu da pooblastilo, da bo sedaj storil sodnijske korake v dosego odškodnine. Istotako so vse priče zanikale, da je [ bil g. Šiškovič izrekel besede: „sleparji in rafr-barji“. Treba še omeniti, da je Kastelic sku- i šal vso stvar zavleči na politično polje, češ j da je g. Šiškovič govoril tako proti njemu in ga tako črnil le radi tega, ker ni bil izvoljen v deželni zbor istrski. Tekom predvčerajšnje razprave je pa g. Šiškovič dokazal, da je u- 1 maknil svojo kandidaturo in to objavil v „Edinosti“ in v „Naši Slogi“ že 23. avg. 1908 torej cela dva meseca prej.
Dr. Pincherle je. v svojem obrambnem govoru dokazal, da ‘je izključeno, da bi šlo tu za politično mržnjo. Povdarjal je, da je g. Šiškovič jako dobro znana oseba. Bil da je več let orožniški posta je vodja, sedel je že med porotniki v tej dvorani in onih šest kolajn mu cesar menda tudi ni brez vzroka pripel na prsi. Iz vsega tega da izhaja, da ni g. Šiškovič človek, ki išče preprir pač pa miroljuben mož. Če je oni dan omenil zločin pokojnega Frana Kastelica, se da to razlagati z dejstvom, da je po tolikem času videl svojo sestrično Terezijo Šabec, ki trpi bedo prav radi tega zločina. Sicer pa se te besede ni so se tikale Ga špar j a Kastelica, kajti to bi bilo vendar čudno, če bi sorodniki Föd-ransperga tožili vsakega, ki govori o Föd-ranspergovem zločinu. Povdarjal je še ničnost razsodbe v prvi inštanci, ker ni dotični sodnik v dispozitivi razsodbe preciziral s kakšno besedo, s katerim dejanjem, da je g. Šiškovič razžalil ali nameraval žaliti Kastelčevo družino in ker je sodnik proglasil razsodbo še le dva dni po razpravi, d očim jo mora na podlagi reda kazenskega postopanja proglasiti takoj po razpravi ali pa najdalje tekom 24 ur.
Dr. Brnčič, zastopajoč Kastelica je skušal dokazati, da je g. Šiškovič govoril le iz politične mržnje in pa da je govoril o zločinu pok. Frana Kastelica, ki je bil brat Ga-šparja Kastelica le zato, da bi blatil Kastelčevo družino. Skušal je tudi dokazati, da je g. Šiškovič izrekel one besede v pol ure trajajočem političnem govoru na navzoče goste in ne v kratki napitnici na naslov Tereze vd. Šabec.
Sodišče je razveljavilo razsodbo prve instance in odredilo, da se ima vršiti ponovna razprava na okrajnem sodišču na Voloskem.
n Novo mašo bo pel jutri v Rojanu c. g. Julij Rutar. Sprevod iz župnišča proti cerkvi začne kmalu po 9 in pol.
n Obletnica smrt Leona XIII. V torek je bila šesta obletnica smrti papeža Leona XIII. Tem povodom je bila v sikstinski kapeli v Vatikanu zadušnica, pri kateri so bili nazoči papež, kardinali in diplomatski zbor.
n Zagrebški nadškof obolel. Iz Zagreba poročajo, da je tamošnji nadškof Posilovič obolel. Bolezen se je zadnji čas obrnila na bolje.
n f Don Karlos umrl. V nedeljo je umrl pretendent na španski kraljevi prestol Don Karlos iz kraljeve družine Bourbon. Don Karlos se je porodil dne 30. marca 1848 v Ljubljani in sicer v sedanji iMahrovi hiši. Krstil ga je tedanji ljubjanski škof Ant. Alojzij Wolf. Družina pokojnikova je prosila našega cesarja, naj bi dovolil, da se truplo prepelje na avstrijska tla. Ker je cesar to dovolil, bo pokojni don Karlos pokopan v stolni cerkvi v Trstu.
n Goriške abiturientke iz učiteljišča so priredile pred svojim razhodom skupno zabavo „pri zlatem jelenu“ minolo soboto zvečer. Ta prireditev je bila prva te vrste v Gorici. Udeležba velika; navzoč je bil tudi profesorski zbor z ravnateliem g. Križničem.
n Načrt za nov most iz Benetk na kopno. Iz Benetk poročajo, da se mestne oblastnije bavi j o z načrtom, kako bi se zgradil nov most, ki bi spajal Benetke s kopnem. Stavbeni ravnatelj je izjavil, kako se mestna občina že več časa bavi s tem načrtom, ki je do sedaj bil odgojen samo radi drugih nujnih gradenj. Samo mesto je pripravno žrtvovati za novi most velik denarni znesek. Stroški so prora-čunjen na 4 milijone lir.
n Od sv. Jakoba smo prejel: Naša župna cerkev je zopet prosta zidarskega odra. Skoraj podrugo leto je bila polna lesa, sedaj je popravljena, pa ne povsod, ampak samo v sredni ladji. Ljudje jamrajo, da ni tako lepa, kakor je bila prej, ko je bil ves strop poslikan, sedaj je pa le po kotih nekoliko vinjet, drugače pa je vse belo. Magistrat je bil baje pripravljen več storiti, namestništvo pa ni hotelo prispevati.
n Romanje na Trsat. V četrtek 2 >. t. m. na vse zgodaj zjutraj ob 1 uri po polnoči odrine romarski vlak iz državne postaje v Trstu proti Reki. Tisti, kateri so bolj oddaljeni, bodo morali že v sredo zvečer okoli 11 ure se odpraviti proti postaji.
n Kopaliških gostov v Gradežu je letos toliko, da jih ne morejo več sprejemati. Mi-noli teden jih je bilo 6200, za tako veliko število pa nima Gradež dovolj stanovanj in se je moralo 150 gostov obrniti v Oglej.
n Požarji v novi Mesini. Na razvalinah stare Mesine je vse polno barak. Kakor da bi ne bilo za uboge preostale prebivavce dovolj drugih nesreč, povečajo njih revščino še skoro vsakdanji požarji. V zadnjem času gori v mesinskih barakah skoro vsak dan. Ne ve se še, kdo požiga; nekateri pravijo,
n Število dijakov na dunajskih visokih šolah. Na vseh dunajskih visokih šolah se je število slušateljev v minolem šolskem letu izdatno pomnožilo. Vse slušateljev na dunajskem vseučilišču je bilo 8908. Toliko jih ni bilo še nobeno leto. Bogoslovje je študiralo 203, pravo 3056, medicino 1405 in filozofijo 1778 dijakov. Na inženirski visoki šoli je bilo 2663, na poljedelski visoki šoli 865 in na živinozdravniški visoki šoli 343 slušateljev.
n Židinja krščena. V ponedeljek je bila v knezoškofijski kapeli v Gorici krščena gospa Lidija Marija Toribolo, dosedaj Židinja. Krstil jo je Kurat iz Turjaka g. Corsig, potem pa je bila od knezoškofa brmana.
n Silni dežovi so napravili zadnje dni po Goriškem veliko škode na polju. Bati se je, da pšenica pognjije, krompirja ne morejo kopati, tudi ne krme sušiti.
n Vročinska bolezen se je pojavila v Pevmi pri Gorici. Obolelo je več oseb.
n Proti pazinskemu konviktu so sklenili slovenski liberalni akademiki skupno s hrvatskim! enakomislečimi bratci zopet hudo resolucijo, ki so jo objavili v reškem „Novem Listu“. Sklenili so, da se v Pazinu ne sme ustanoviti konvikt s Salezijanci, ki naj bi vzgajali gimnazijce, češ da tak duh ne deluje dobro na dijake. Dobro, da te gospode ne bo še nihče prašati še le dovoljenja in sveta, ko bo treba zidati pazinski konvikt, ki jih tako teži da si morajo vedno hladiti svojo jezo. Liberalni akademiki naj bi ta čas porabili za spametovanje v svojih lastnih vrstah, ker capljajo njih pijančki in plesalci le prav počasi naprej po lestvi vseučiliških izpitov.
n Laški vseučiliščniki obsojeni. Na dunajski sodniji so bili te dni obsojeni oni italijanski vseučiliščniki, ki so bili lani na dunajskem vseučilišču streljali iz revolverjev. Lahko zahvalijo Boga, da so s tako malo kaznijo odnesli pete. Obsojeni so bili v denarno globo od 10 do 40 kron.
n Državna železnica se podraži. Kakor je izjavil železniški minister Wrba, se s prvim januarjem 1910 podraži vožnja na državni železnici pa samo pri tovornih vlakih.
n Rotschildov sin se je usmrtil. Kakor poročajo iz Dunaja, se je 22 let stari sin barona Rotschilda, ki se je vrnil s potovanja po svetu, ustrelil radi nesrečne ljubezni. Pri vseh milijonih se je vendar le čutil nesrečnega.
	n Družba sv. Mohorja	šteje	zdaj udov :	
	dosmrtnih		letnih	vkup
V	goriški nadškofiji .	.	152	10243	10395
„	krški škokji ....	184	6351	6535
	lavantinski škofiji .	455	25441	25896
	ljubljanski škofiji .	.	763	32366	33129
	trža ško-koperski škofiji	75	4639	4714
*	poreški in krški škofiji	12	186	198
”	senjski in dalmatinski škofiji ...	.	.	11	216	227
	zagrebški nadškofiji	23	456	479
•	djakovski škofiji	1	67	68
e	bosniških škofijah .	8	163	171
-	somboteljski in drugih ogrskih škofijah .	2	219	221
	sekovski škofiji .	.	.	51	399	410
	videmski nadškofiji	11	229	240
•	raznih krajih Avstrije in Evrope ....	20	349	369
v	Ameriki		21	2109	2130
»	Afriki in Aziji .	.	.	8	223	231
vkup 1787	83656 85443
Za nekaj se bodo te številke še spremenile po posameznih oglasilih.
Po navedenem številu so se še pomnožili dosmrtniki za 47, letniki za 1007, vkup za 1054 udov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo nove knjige v rokah sosedov, bo znašal celi prirastek nad 1200 udov.
Pomnožili so se pa člani go riške nadškofije najbolj, namreč za 554, za njimi trža ško-koperski za 260, potem lavantinski za 246, člani krške škofije za 185, Amerikanci za 63, škofiji Poreč in Krk za 30, razni kraji za 21, sekovska škofija jih je oglasila za 21, Djakovo in Bosna po 1 več. — V „črno knjigo“ pa bi vpisah vse druge škofije, ako bi ne vedeli, da je tudi tam uspeh še vedno lep, ako upoštevamo gospodarsko bedo; izgubila je ljubljanska škofija 231, sombotelj-ska 56, videmska 18, senjska in dalmatinska 12, zagrebška 8 in Afrika 6 članov.
)z okolice.
o Iz Rojana. V spomin slovesnosti nove sv. maše č. g. Julija Rutarja in v proslavo godu č. g. Jakoba Ukmarja, našega prejšnjega voditelja in ustanovitelja priredi naša Marijina družba v nedeljo dne 25. t. m. po blagoslovu ob 5. uri popoldne zabavo v rojans-kem Marijinem domu s sledečim vsporedom : 1) Pozdrav obema slavljencema. Petje. 2) Dve materi, igrokaz s petjem v 4 dejanjih. 3) Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. 4) Venček slovenskih narodnih pesmi, 5) Luknja v namiznem prtu. Veseloigra v enem dejanju. 6) Kitica hrvatskih narodnih pesmi. — Vstopnina 40 vin., sedeži po 20 vin. — Obilo udeležbe pričakujejo
rojanske Marijine družabnice.
3z 3strc.
moremo žal v celoti priobčiti, in iz katerega je razvidno, da je kakor smo že zadnjič poročali prevzvišeni g. škof na kanonični vizi-taciji v Plav ju in posebno v Tinjanu res o-bolel in da so povsem zlagana vsa druga temu nasprotujoča poročila. Na dopisu je uradni podpis župnega urada Tinjan iz dne 21. julija t. 1. štev. 57.
i Iz Rižana pri Kopru smo prejeli: Romanje na Brezje se vrši 4. augusta t. 1. s sledečim vsporedom : Odhod iz Trsta s posebnim vlakom državne železnice iz postaje S. Andreja ob 1011 uri zjutraj, odhod iz Gorice 12T0 uri pop., prihod v Jesenice ob 3.30 pop. kjer se vstavi vlak 30 minut za obed. — Odhod iz Jesenice ob 3 40 pop., prihod na Otoče ob 4’17 pop., prihod na Brezje ob 5 uri pop.
Drugi dan 5. avgusta:	Odhod iz Otoč
ob 8.10 zjutraj, prihod na Bled ob 9'21 zjutraj, kjer ostanejo romarji 3 ure. Odhod iz Bleda ob T08 pop, prihod v Trst ob tv03 zvečer.
Romanja se vdeleže verniki iz župnij: Lazaret-Rižan, Dekani, Plavje-Osp, Tinjan, Boršt in tudi iz drugih krajev mnogoštevilno. Ako se hoče še kdo oglasiti, posebno iz Trsta se bo vsakega zadovoljno sprejelo. Naj se dotični oglasijo v prodajalni katoliškega tiskovnega društva v Trstu, kamor se bo poslalo naročene listke, ali pa naj se naravnost obrne do jednega ali druzega (župnika) gospoda imenovanih župnij. — Cena je 6 kron 20 vinarjev.
i Iz Doline. Izobraževalno društvo bo obhajalo drugo nedeljo, dne 1. avgusta obletnico odkar je ustanovljeno. Spored bo sledeči : 1. Pozdrav predsednika 2. Savica, poje domači možki zbor. 3. Deklamacija : Mladenič. 4. Govor g. Ivana Tul: O mladini. 5. Pogled v nedolžno oko, poje društvo iz Pred-loke. 6. Deklamacija: Deseti brat. 7. Govor g. Ferjančiča: Alkoholno gibanje. 8. Mladosti ni, poje društvo iz Bol junca. 9. Deklamacija: Minuli časi. 10. Planinska Sattnerjeva, poje društveni zbor. 11. Govor g. Jak. Pavliča: Več vstrajnosti. 12. Oj z Bogom Ti planinski svet, poje društvo iz Bol junca. 13. Deklamacija : Groblje. 14 Govor g. Mih. Bol-čiča. 15. Planinska, Foersterjeva koračnica, poje društvo iz Predloke. 16. Glediščna igra, igrajo udje domačega društva. 17. Spomini prvega leta, govori I. I. 19. Srečkanje. — Pri slavnosti bo svirala domača godba. V slučaju slabega vremena se preloži na prihodnjo nedeljo Ta dan je tudi otvoritev knjižnice. — Uljudno so vabljena bratska društva. — Vstopnina 4U vin., za otroke do 10 leta 20 vin. Govori bodo poučni, pa kratki, da se slavnost preveč ne zavleče. — K obilni udeležbi vabi odbor.
i Iz Jelšan. Podpisano vodstvo uljudno vabi k veselici, ki jo priredi novoustanovljena Marijina družba v Jelšanah in sicer na Anino nedeljo dne 1. avgusta v Dolenjah na dvorišču gospe Marije Cekada ; potem pa še dne 2. in 15. avgusta v Jelšanah v dvorani g. Vek. Hrabarja. Začne se vsakikrat po popoldanski službi božji. Na vsporedu je petje in igrokaz v treh dejanjih „Najdena hči“. V igri nastopijo tele osebe: Kornelija, bogata Rimljanka (Cekada Jožefa Dol., 32) Irena, mlada Kartažanka, kristijanka, (Cekada Marija, Dol., 6) Huza, osvobojenka v Kornelijini hiši (Cekada Jožefa Dol., 5), Irma, krščanska sužnica v Kornelijini hiši (Saftič Marija Dol.. 47), Elma, Lija, Afra, Solima, paganske sužnice (Gerl marija Dol., 11). Duh Elmine matere. — Konečno bo srečkanje za lepo srebrno uro 6 verižico. Vstopnina : Sedeži 40 vin. Stojišča 20 vin. Za otroke 10 vin. Preplačila se hvaležno spremaj o za nabavo odra in društvene zastave. K obilni udeležbi uljudno vabi.
Vodstvo Marijine družbe v Jelšanah.
ff- Naročajte ZARJO! Kjer eden ne zamore naročnine, naj se jih naroči :: :: Več skupaj, :: :*
Književnost.
kn „Dom in Svet“. Juiijeva številka vsebuje : Za Adrijo . . . povest iz uskoško-be-nečanskih bojev, spisala Lea Fatur ; Raj duhov, zložil Anton Medved; Zlati Nauxi, zložil Anton Medved ; Golobje, pripovedovanje spisal Franc Bregar ; Humanist in vrag, zložil J. Mohorov; ?, zložil J. Mohorov; Par ur v Torinu, spisal prof. Andrej Plečnik ; Smrekova vejica, črtica, spisal Ivo Cesnik; V samotnem gozdu, zložil Anton Medved; Prstan, zložil J. Mohorov; Nedeljsko popo-ludne, zložil Vekoslav Remec; Vrnitev in ločitev, zložil Anton Medved; Na poti do vseučilišča, spisal Josip Puntar; Prva razstava v Jakopičevem umetniškem paviljonu ; Slovenski umetniki, napisal Josip Regali; Sam ne veš, zložil Anton Medved. — Književnost. — Glasba. — To in ono. — Številko krasi 12 krasnih slik.
T—3-Г- . ХГA^taaAtMZM- ~ ГИт***»
Sode
vsake velikosti iz najboljšega, močnega hrastovega lesa
jg\A ■ l ima na prodaj
„SoDarska zadruga v Tacnu“
P. St. Vid nad Ljubljano.
Zasebni dekliški licej, trgovski kurz, gospodinjska in ljudska šola šolskih sester v Trstu.
IzbornaTlega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik je nemški poleg tega francosko, angleško, italijansko m kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzij a 600 kron. Šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. S prihodnjim letom se otvorijo prvi 4-licejalni razredi. — Na željo se do-pošljejo prospekti.
Za prvo sv. obhajilo
priporoča prodajalna
kitoliškega tiskovnega društva
v TESTO
lepe obhajilne poDobice.
Ctskovine ata čč. župne urade
priporoča
Prodajalna „kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
Agente
proti mesečni plači sprejme takoj glavni za-stop „Vzajemne zavarovalnice“ za Primorsko na Proseku. Iščejo se posebno agenti za Trst in Istro. Ponudbe je pošiljati na naslov KAROL STAREC, zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“ P. Prosek.
KUPUJTE
, Užigalice v korist obmejnim Slovencem“
n kolek v isti namen. — Oboje je dobiti ST prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ / Trstu, ulica delle Poste 9-
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM I
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom m šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam m ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno In cono vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in pre vezanj e missaiov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. —- TRST.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josip» Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
]ош KOMAD SKAH,
elavnica za vsa cerkvena dela
St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje riporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska doga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki istonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
ZA-XjOG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAROB pERHAVC
TEST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, .krste, družinska pogoščen j a itd. — Za poletni čas se priporo č malinovec in tamarindo.
jfovo pogrebno podjetje
VIA V1NGENG0 BELLINI ŠT. 13.
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč,^ umetnih^cvetlic,S vencev injcvetlic, za birmance inf novice i. t. d., i. t.jgd."
se preseli meseca julija Lil.
w e	šrr. л$)
blizu lekarne Ftovis.
ljudska posojilnica in hranilnica
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
I-oclt.v.K! X-	vtlioa delle IPoste 0. Telefon SllO
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Rentni davek plača hranilnica sama
Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri m.iljon.e kron.- Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo 'p° 51 4%-Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer m od nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11 ure dopoldne in
od 3	4 in pol ure popoldne.	^
oVdcelsstvo.
Sprejema hranilne vloge od vsa- jp^ ^j kega in jih polmeseč .obrestuje po


# Ti STIL ulica dldle fosle štev.
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i- t. d.
:: Častito hhovšižno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg ä K 5.	, I. vrste „II Santo
di Padova" kg ä K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) a kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kdo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni cem. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 jn 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo] ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil in к к & cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Tb*». Ta. Hm-rmanetorfe