NaroCnfna znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo I. LETO KRAJINA Murska Sobota, 4. septembra 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 27 Pozdravljeni. Širna prekmurska ravan s sivo Muro pozdravlja svoje drage goste iz vseh delov mile očet-njave v svojem naročju. Pozdravljeni bratje Slovenci, Hrvati in Srbi na zemlji panonskih-slovan-skih knezov Koclja in Pribine! V pozdrav dviga svoje roke prekmursko ljudstvo zastopnikom kraljevske vlade in narodnega pred-savništva iz ponosne jugoslovanske metropole stolnega Beograda. Pozdravljeni gospodje ministri, senatorji in narodni poslanci, ki ste se odzvali povabilu našega naroda in ste prišli med nas, da prebijete nekaj ur med našim narodom, ki Vas je željno pričakoval ! Vaš poset Prekmurju je velikega pomena za nas. Tega se zaveda naše ljudstvo, zato se zbira danes v Beltincih iz vseh bližnjih in daljnih vasi. Hitimo, da Vas pozdravimo, da Vas uve-rimo o naši zvestobi in vdanosti, do naše velike in slavne očetnja-ve, da manifestiramo svojo jugo-slovensko miselnost in čustvovanje. Zbiramo se okrog Vas, da odkrijemo svojo dušo in svoja srca, da vidite in čujete od svetle dobre in vesele strani življenje naše zemlje in da vidite tudi senčne strani ter vse težave, ki nas tarejo. Vemo, da Vam je usoda Prekmurja vedno bila in bo pri srcu, zato smo se zbrali s popolnim zaupanjem, da čujemo Vas kot svoje narodne voditelje, svoje prijatelje in brate. Naj stopi ta dan v vrsto pomembnih zgodovinskih dni, ki jih beleži zgodovina naše zemlje ! Naj bo ta ljudskih tabor svetel mejnik našega gospodarskega, političnega, kulturnega in nacionalnega razvoja, ki naj poseže v globino in širino narodovega življenja. Močna volja in zdrav optimizem našega ljudstva, ki ga nista pustila v teh časih težkih preizkušenj, naj Vam političnim predstavnikom dajejo oporo in moralno moč, da bo Vaše delo za narod in državo lažje in u-c»oiPoiio Ves n?r~r! z Vatri sodelovati, da bodo čimprej premagane vse težave in bodo nastopili boljši časi. Prekmursko ljudstvo je danes kompaktno na stališču držav- nega ni narodnega edinstva, na tem osnovnem temelju jugoslovanske politike, zato Vas sprejema, objema in pozdravlja kot junaške borce jugoslovenstva na svojih tleh. Ljudski tabor v Beltincih Vse priprave, ki se vršijo že teden dni po vseh naših vaseh in zlasti v Beltincih, kažejo, da bo beltinski shod naše stranke mogočen vsenarod-ni tabor. Na zboru bo sigurno govoril g. minister dr. Kramer. Mogoče pride tudi g. minister Demetrovič. Nadalje so povabljeni g. senator Ploj in gg. narodni poslanci: Dragovič, Dobro-voljac, Makar, Mravlje, Perko, Pre-koršek in Zemijič. Navzoča bosta seveda tudi naša narodna poslanca gg. Benko in Hajdinjak. Banovinski odbor JRKD bo zastopal tajnik g. dr. Zaje. Sprejem gostov. Pri sprejemu gostov se naj zberejo vsi člani sreskega odbora JRKD iz Dol. Lendave in zastopniki m. so-boškega sreskega odbora, kakor tudi predsedniki, odnosno zastopniki vseh krajevnih organizacij. V ostalem se je držati navodil in razporeda pripravljalnega odbora, kakor je bil objavljen. Točno se je pred vsem držati časa. Udeležba. Sreski odbor je v posebni o- krožnici povabil vse krajevne organizacije na udeležbo. V smislu te o-krožnice naj delajo krajevni odbori na tem, da bo udeležba res ogromna. Krajevne organizacije naj pridejo z zastavami in v skupinah. Kdor pride s kolesom, naj ga okrasi in se udeleži sprejema gostov. Katere organizacije pa lahko poskrbe vozove, naj se pripeljejo na okrašenih vozovih. Glavno pa je: vsi na veliki ljudski tabor I Tu se zberimo vsi iz vseh občin, zlasti pa člani JRKD. Zborovanje. Glavno poročilo bo podal minister dr. Kramer. Govorili bodo tudi poslanci, ki bodo prišli. Zbor bo vodil predsednik sreskega odbora dr. Pikuš. Govoril bo tudi sreski poslanec g. Hajdinjak. Želje in potrebe sreza pa bo iznesel sreski tajnik g. Horvat. Splošno. Opozarjamo pa v splošnem vse kraj. organizacije, da store svojo dolžnost in se ravnajo po navodilih, ki so jih dobile. Udeležimo se vsi velikega mani-festacijskega zborovanja l Lepo uspeli shodi g. poslanca Benka Poroiilo o danainjem polltitlinem In gospodarskem po- ložaju v nail drŽavi. Zadnjo nedeljo je g. poslanec Benko pohitel med svoje volilce. Priredil je tri dobro uspele shode, na katere je ljudstvo prihitelo od blizu in daleč, da čuje besede svojega poslanca. Prvi shod se je vršil v Teša-novcih pri Gasilskem domu. Radi velike udeležbe volilcev se je moral vršiti na prostem, saj so prihiteli vo-lilci tudi iz Mlajtinc in Vučje gomile ter napolnili obsežen prostor pred domom. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne organizacije J. R. K. D. v Tešanovcih g. Kfihar Štefan, ki je uvodoma pozdravil g. poslanca Benka, g. sreskega načelnika Lipovšeka in podpredsednika sreske Organizacije J. R. K. D. g. Vezirja. Za njim je povzel besedo g. Vezir, ki je povdarjal vso težo današnjega časa, ki nas sili, da se združimo k skupnemti delu za dobrobit nas vseh. To je tudi vzrok, da hodi danes z gosp. poslancem med ljudstvo, saj stojita danes skupno v vrstah nove stranke kljub temu, da sta si bila proti kandidati pri zadnjih ^slltvah. Kriza je na vrhuncu, izhod iz te pa je le ako nastopamo združeno za izboljšanje našega položaja. Z prošnjo, naj g. poslanec poroča o delu v narodni skupščini je g. Vezir končal svoje izvajanje. Ob splošni pozornosti je na to povzel besedo g, poslanec: »Moja davna želja je bila, da pohitim med Vas, vendar pa mi čas tega ni dopuščal. Predvsem se Vam zahvalim za izkazano zaupanje s tem, da ste v tako častnem številu oddali glasove za mene, pri zadnjih volitvah. Prevzel sem na se veliko odgovornost in zagotavljam Vam, da bom za Vas napravil vse kar bo v mojih močeh. Težki časi so danes, ki jih občutite najbolje Vi in z Vami tudi jaz, ki sem z Vami v stalni zvezi". Na to je g. poslanec obširno poročal o delovanju narodne skupščine: Prvo važno delo je bil državni proračun. Mnogo bi bilo v njem za popraviti, vendar so pa splošni interesi zahtevali, da je ostal kot je bil zasnovan. Zemljiški davek se je zni-*al od 20- 24%, večjega znižanja ni XVIII. ZAGREBŠKI ZBOR od 3. do 12. IX. 1932 SPLOŽNI MEDNARODNI VZORČNI SEJEM s posebnimi sejmi: elektriciteta-radio, hotel hiša-kuhinja, hranila in živila, tekstilije-kožuhovina, volna, zimski šport, ljudska umetnost in preproge, poljedelstvo in živalsko krmo, dalje splošni sejem za vse vrste blaga, velika veterinarska razstava. Potniška legitimacija, ki jo je treba v naprej nabaviti, upravičuje na železnicah do 50% znižane vožnje (nazaj prosta vožnja) na ladjah na Adriji razred za razred in se dobi pri vseh potniških birojih in denarnih zavodih v vseh večjih krajih. Vstopnina Din 10.—, v pondeljek in petek Din. 5.—. 1 bilo več mogoče, radi državnih dohodkov. Država rabi tudi denar za svojo upravo, odkod ga naj dobi, ako bi se vse njene viri odpravili. Trošarina za vino se je brisala, vendar pa je ostala občinska trošarina, ki je po nekod važen vir občinskih dohodkov in da prav lepo postavko v občinskem proračunu. V interesu občin je, da je ta trošarina ostala, kajti drugače bi bile občine primorane, da bi ta dohodek nadomestila z novimi doklada-mi, kar bi se pa prav težko občutilo v današnjih časih. V narodni skupščini se je zahtevalo, da se različni karteli razbijejo ter se s tem omogoča medsebojna konkurenca, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na cene industrijskih produktov. Minister financ je že dal zagotovilo, da bodo državne tovarne sladkorja izstopile iz kartelov. Pomanjkanje denarja se čuti v vseh državah, tako tudi pri nas. Ker so se državni dohodki skrčili, je bilo treba najti nov vir dohodkov. Uvedla se je trošarina na sladkor in na elektriko. Mnogo borb je bilo v parlamentu in doseglo se je, da se je trošarina znatno znižala. Novo uvedena trošarina pa ne zadene toliko našega kmeta, kakor prebivalce mest. kjer je elektrika in kjer je največ kupcev sla ja. S tem je vlada obdarovala kmeta, prišla pa je dc- novih dohodkov, katerih je bila potn na. saj se dohodek iz obeh raču rta <00 miljonov dinarjev. Najvažnejše vpi^H nje za Prekmurje pa je vos Sivine, ki je baš radi velike suše seda; bolj stopilo v ospredje. 2 ?'aHjo sklenila nova trgovinska pogo kljub temu pa je še stara v ?ejjavi. Cena v Italiji je tako nizka, da je w uvoz nemogoč. Italja i;ska vlada pa*: razven tega še določi Italiji klati le 15% inozemske žflf to se pravi, ako koljejo 100 glav dr mače živine, smejo klati 15 glav ir' zemske. S tem pa je tudi skoro gočen vsak uvoz naše živine tombola društva v Murski Sobi vajanje g. poslanca kakor tudi vsem drugim, ki so v tako lepem Številu prihiteli na zborovanje. Po shodu v Tešanovcih se je vršil shod v Mlajtincib, kjer je došle-ga g. poslanca in vse ostale pozdravil predsednik krajevne organizacije g. šol. upr. Skalič Željko in tamošnji župan g. Bencik Fr^nc. Na tem zborovanju je bil tudi navzoč predsednik sreske organizacije g. notar Koder. Tudj tukaj so se v lepem številu zbrali volilci' iz bližnje in dalnje okolice, ki so z velikim zanimanjem sledili poročilu g. poslanca. H koncu zborovanja je bila prečitana resolucija, ki so jo navzoči sprejeli enoglasno. Sledil je na to še tretji shod v Martjančih. Po uvodnih besedah g. Vezirja je predš. sreske organizacije g. notar Koder pozdravil zborovalce ter prinesel pozdrave sreske organizacije. Zbor je vodil g. Vezir, a po končanem poročilu g. poslanca je g. župan Pintarič prečital resolucijo, Ki je bila sprejeta enoglasno. Vsi zbori so sijajno uspeli, udeležba je bila res častna, kar dokazuje y£lj{cp priljubljenost in neoma-jeno zaupanje našega ljudstva, do svojega poslanca, katerega je prišlo rq5l«$3t j? tal« velikem števil« i? najoddaljenejših krajev. jo. Naše najvažnejše tržišče pa je biia Avstrija. Vsled krize, ki je povzro Čila veliko brezposelnost, pa je padla prodaja mesa na prav nizko stopnjo. Ker je v povojnih letih Avstrija začela podpirati lastno kmetijstvo vsvrho osamosvojitve od tujih tržišč, ima danes toliko žjvine, da skoro zadostuje vsem njenim potrebam. Ni čuda toraj, da je kontingent jzvozne živine za Avstrijo tako nizek, da le majhen del odpade na Prekmurje. Zastoj izvoza v sosednje države se čuti predvsem v nizkih cenah. Izhod iz tega bi bil, osnovanje evropske carinske unije o kateri se je že razpravljajo. Tudi denarno vprašanje tvori poglavje zase. Različnj temni ejeroepti so trosili v zadnjem času najbolj go-rostasne govorice, ki so plašile naše ljudstvo ter zasejati nezaupanje do našega denarja. Ljudje so trumoma vzdigovali svoje vioge in banke sq bile prisiljene, da so radj primanjko-vanja denarja ustavila večja izplačila, Pomanjkanje denarja se je čutilo tudi na naših tržiščih in oviralo vsako normalno delovanje. V zadnjem času se je mnogo razpravljalo o razdolžitvi kmeta, prvi korak k temu je bila progj^itev mo-ratojijo na vse kmečke dolgove in sledilo je njih popisovanje. Točna statistika vseh dolgov je potrebna, ker drŽava drugače ne ve s kakšnimi vso-tatpi mora razpolagati, ako hoče rešiti to vprašanje. Vladi je buo predloženih več načrtov za odpravo kmečkih dolgov, vendar pa je treba natančnega preučevanja, kar bo na dnevnem edu prvega zasedanja narodne skupščine v jeseni. Važno vprašanje pri em tvori denarni vir iz katerega se >i črpale potrebni zneski. Po mnenju j. poslapca Benka bi bilo najboljše, la bi se razpisalo notranje posojilo. Država pa naj bi dala brezobrestno posojilo na amortizacijo. Obligacije naj bi se obrestovale po 4% ter bi se ta znesek votiral iz državnega proračuna. V svojih nadaljnih izvajanjih je g. poslanec omenil gsopodarski položaj v drugih državah, kjer še bolj trpijo pod težo današnjih vsesplošnih razmer. Največja nesreča pa je pri nas ta, da nas je zadela suša, ki je upičila vse poljske pridelke ter povzročila vsesplošno primanjkovanje krme. Vsled tega je g. poslanec ukrenil že vse korake na merodajnih mestih, kakor tudi g. sreski načelnik, da se priskoči našim krajem na pomoč in da se jih proglasi za pasivne. S tem bi se dosegle razne ugodnosti za naše težko prizadeto ljudstvo. Ob koncu svojega izvajanja je g. poslanec posebno naglasil potrebo po organiziranju našega kmečkega ljudstva, ki najde v novi vsedržavni stranki najboljšega zagovornika vseh njegovih teženj. Več kot 10 let smo imeli različne stranke, ki so v najboljših časih zavozili voz v blato, katerega se mora sedaj reševati, kljub temu pa bomo s skupnim delom rešili, kar se rešiti da. Politična organizacija, naj bo tudi gospodarska organizacija in zbirališče vseh onih, katerim je napredek naše države pri srcu. Ljudstvo naj se ne da zavajati gotovih temnih elementov, ki ru-jo iz same zavisti, ker so padli i? vodilnih mest, proti vsakemu pozitiv-lemu delu. Združitev v močni organizaciji naj bo odgovor tem ljudem, \ naše ljudstvo obsoja njih nepoš-o početje in da je krenilo po poti k uljši bodočnosti. Slošno odobravanje je sledilo jsedam g. poslanca. G. Vezir je na to prečital sestavljeno resolucijo in zaključil svoj govor s vsklikom našemu vladarju. V lepih besedah je na to zahvalil g. Kuhar Štefan za it- POLITIČNI Jugoslavija. Generalna direkcija carin je objavila pregled našega uvoza jn iz.voza v mesecu juliju in za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Po teh podatkih j? znašal paš uvoz v mesecu juliju skupno 199 1 milijonov Din, to je v primeri z mesecem julijem lanskega leta za 189 0 milijonov Din ali 48 69 odstotka manj. V prvih sedmih mesecih je znašal uvoz skupno 1589.5 milijonov Din, to je za 1380.2 milijonov Din ali 46 48 odstotka manj kakor lani v istem razdobju. Izvoz pa je znašal v juliju 172 2 milijonov Din, to je za 179 milijonov Din manj kakor lansko leto meseca julija. V prvih sedmih mesecih je znašal izvoz skupaj 1544.3 milijone Din, to je za 1122.9 milijonov Din ali za 42.09 odstotkov manj kakor lansko leto v istem razdobju. — V Beogradu se je vršil državni kongres jugoslovenskega učiteljstva, katerega se je udeležilo nad tisoč učiteljev in učiteljic iz vse Jugoslavije. — Ministrstvo za telesno vzgojo sestavlja zakon o gasilcih. — Prometni minister je dovolil, naj se tarifa za izvoz pšenice, rži, ječmena, z ržjo pomešane pšenice in moke, razširi tudi na ostale mlinske proizvode. Izjema so otrobi, za katere velja posebna izvozna olajšava. Poljska. V Varšavi se je vršila agrarna konferenca, ki je zaključila svoje zasedenje ter sprejela sledečo resolucijo : 1. Poljedelske države izrekajo željo, naj bi se postopno odstranile ovire, ki sedaj motijo mednarodno izmenjavo dobrin. 2. Upniške države naj dovole svojim državam -dolžnicam posebne uvozne kontingente, da jim tako olajšajo odplačilo njihovega dolga. 3. Odbor zahteva posebne carinske olajšave za poljedelske pridelke. 4 Odbor priporoča reorganizacijo tržišč in okrepitev cen poljskih pridelkov. 5. Glede finančnih vprašanj priporoča odbor ustanovitev posebnih fondov, ki naj podpro predvsem kreditne ustanove držav-dolžnic, da bodo te kreditne ustanove lahko likvidne. V isto svrho priporoča odbor posebna posojila na tujih tržiščih, tako da bi zanje jamčile druge države. Na konferenci je bila zastopana tudi Jugoslavija. Prihodnje posvetovanje se bo vršilo v Bukarešti. Francija. Te dni je bila v Parizu podpisana pogodba trgovinskega značaja med Francijo in Rusijo. Tej pogodbi pa bo baje v kratkem sledila še pogodba o medsebojnem nenapa-danju. Vrhu tega pa bo Francija jamčila za trgovinska naročila in nabave sovjetov v Franciji. Obenem se tudi Rusija pogaja z Zedinjenimi državami severne Amerike, v svrho pqglobitve dosedanjega sodelovanja sovjetske Rusije in USA. na Daljnem vzhodu, proti Japonski. Ta nenadni preokret v svetovni p^itiki je največjega pomena. Posebno le prizadeta pri tem italijanska politika, ker ie s tem propadel tako zvani vzhodni italjanski PREGLED blok obsegajoč Italijo, Nemčijo, Turčijo in sovjetsko Rusijo. Italija bo morala iskati nova pota kar lahko po§tan£ v sedanjih časih za njo Ufiodao. Pa tf} ^gcjriice mlinarski odsek. To je poteg mKtUftKaiSKega le drugi odsek. Foatfo&ie}« saomo poročali diugič. . v.. v Dolnji olj 15. un (o na sve način svoje prvo streljanje na vojaš kem strelišču v Dolgivasi. Zbirališče članov in družini najrionjenega $bčin stva ob 14- uri (2 pop) na cerkvenem trgu. Odhod najjasneje ob četrt na 15 (3 pop.) z vojaško godbo iz Varaždi-na na strelišče. Ob 15. uri slavnostno zborovanje na strelišču in nato streljanje. Po streljanju ob 20. uri (8 zvečer) jpro$t» zabava s plesom v p/ostorih gostilne Pojbič. Svira vojaška godba. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejmejo. K obilni udeležbi vabi Odbor. V slučaju slabega vremena odpade svečano streljanje. - Pričetek šol. poukn na me&S. šoli. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra. V prvi razred se sprejmejo tičjenci(ke), ki so z dobrim uspehom dovršili najmanj 4. razred narodne šole. Učenci morajo prinesti s seboj šolsko izpričevalo (krstni lisi) in plačajo pri vpisu Din 5.- *a prijavo in Din 20- za zdravstveni Tond. Revni učenci dobijo učne knjige v šoli brezplačno. , DOPISI Kapca. Na našem pašniku je nekdo utgal suho travo po jarkih. Trava je gorela s takim plamenom, da so prišli iz Lendave gasilci s svo jo motorko v prepričanju, da je pri nas veliki požar. Hvala Bogu pa ni bilo večje nesreče. Dolnja Bistrica. Kakor znano, se je Bednjaj priključil k lendavskemu srezu, s čimer je izpolnjena največja želja Dol. Bistrice, posebno pa nas Bednjajčanov. Zdaj so končno prišli tudi inženeri, ki premerfavajo vse ozemlje, ki se je odtrgalo od občine Štrigova. Medžimurci se strašno borijo, da bi ostalo vse pri starem. Zato prosimo vse, da se zavzamejo za nas in da se izvede čimprej popolna ločitev od Štrigove. Beltinci. Dne 4. septembra 1932 ob 15 uri se vrši otvoritev in blagoslovitev strelišča Savezne streljačke družine v Beltincih. Strelišče, ki se nahaja na 10 minut oddaljenem pašniku. „Hrenovica", bo do tega dne urejeno in pripravljeno za streljanje. Vspored otvoritvene slavnosti je sledeči: ob 14 uri zbirališče strelcev in gostov na dvorišču gostilne g. Zem-ljiča; ob 14 30 uri povorka do strelišča z godbo na čelu; ob 15 uri 1.) Pozdravni nagovor predsednika Savezne streljačke družine — Beltinci in župana g. Peterka Martina; 2) Blagoslovitev strelišča, katero izvrši preč. g. župnik Rudolf Vadovič; 3.J Slavnostni govor strelca g. Erjavec Mihaela, župana Bratonci; 4.) Otvoritev strelišča, ki ga izvrši z oddajo I. strela gospod minister Dr. Albert Kramer; 5.) Streljanje v smislu pravilnika in proti plačilu malenkostne odškodnine, katerega se sme udeležiti vsakdo. — Zvečer istega dne se vrši v vseh prostorih gostilne g. Zemljiča ljudska veselica s plesom, prosto zabavo, licitacija pečenega prašička, i. t. d. Vstopnina k tej zabavi Din 2-—. Igra godba g. Tratnje-ka iz Bistrice. prihodu župnega vodstva so se izražali ganljivi pozdravi. Ob tej priliki sta zročili dve deklici prekrasen šopek cvetlic z lepim nagovorom žup-nemu načelniku. Potem se je začelo formiranje gasilskih čet, pod skupnim vodstvom, katero je bilo poverjeno tovarišu Kfinjeju, poveljniku Kobilj-skega gasilnega društva. Na to se je vršil pozdrav ter izročitev traka z narodno trobojnico tov. Golešu, tajniku Kobiljskega društva, kot skromen dar za njegovo požrtvovalno delo pri postavitvi gasilnega doma. Čete so odkorakale k božji službi, kateri sq, zaradi premajhnega prostora v cerkvi, prisostvovale pred cerkvijo. Po končani božji službi se je zbrala procesija v lepem redu, naprej s križem, zastavami, za tem posvalbice in šolska mladina, za njimi gasilci v četvero-stopu, župno vodstvo, kunj in kumi-ca, gosp. župan, cerkveni zastopniki in ostalo občinstvo. Pred blagoslav-ljanjem so imeli genljiv govor čast. gosp. Lejko, ki so blagoslovili gasilni dom. Tu je govoril župni načelnik g. GfirkSš Štefan, ki se je zahvalil občinskemu in ostalim občanom, kumici botri in še posebno tov. Golešu. Na to je nadaljeval svoj govor o pomenu gasilstva. Pred koncem je pozval vse navzoče gasilce in ostale na vdanost našemu kralju Aleksandru in njegovemu prezvišenemu kraljevskemu do mu s trikratnim »Živel 1" Na to je godba intonirala državno himno. S tem se je proslava končala. Omeniti se mora, da je gasilstvo držalo red in najlepšo disciplino vojaki. pobiranju luksuznega davka. Luksuzni davek se pobir? istočasno z davkom na poslovni promet, a znaša 10% od vrednosti blaga. Z luksuznim davkom se bodo znatno podražili predmeti, ki so označeni v seznamu luksuznih predmetov, ki vsebuje točno 100 postavk. Najbolj občutno bodo z uvedbo luksuznega davka prizadeti predmeti v špeceriji, pa tudi v manufakturni trgovini. V špecerijski trgovini so v glavnem rozine, smokve, kanditi, čokolada, f ni bonboni, toaletno milo in slično, v manufakturi pa polsvila, surova svila in slično. V galanterijski trgovini pa v obče vse igrače. Z uvedbo novega davka na luksuzne predmete se bo gotovo vse podražilo za najmanj 10%, Čeprav bo ta davek plačan od" proizvodnika ali uvoznika, se bo mogel ta davek pri-računati konzumentu, kajti gotovo je, da 10% davek noben trgovec ne bp mogel nositi sam, kajti takega povprečnega zaslužka zlasti pri konzum-nih predmetih noben trgovec ne do- seže. Občni zbor SOKOL Sokolsko društvo Murska Sobota poziva vse članstvo, da se udeleži javnega nastopa sojcolske čete v Bre-zovcih v nedeljo, dne 4. septembra 1932. Kdor ima kroj — v kroju. Odhod skupen, zbirališče ob 13. uri v drevoredu pred parkom. Vabimo tudi vse br. čete, da pohite v nedeljo v Brezovci. Obenem opozarjamo na okrožnico župne uprave od 26. VIII. 1932, štev. X; preštudirajte isto pazljivo. Poročila ad I. (slike i. t. d.) pošljite direktno župni upravi. Poročilo ad II. sestavi društvo samo. Pošljite prijave za tekmo kolesarjev dne 11. IX. 1932. Pripravljajte se na štafetni tek v Mariboru, ki bo dne 18. IX. 1932. Zdravo 1 Kobilje. Dne 21. avgusta je bilo proščenje na god sv. Roka. Obenem je bilo blagoslavljanje gasilnega doma, katerega so si na novo zgradili požrtvovalni Kobiljančarje in vneti ta-mošnji gasilci. To je bilo prvo blagoslavljanje gasilnega doma od časa ujecjinjenja v dolnje-lendavskem sre-" *'»pnega načelnika se vo pred Kobiljem. Pri ikaK kofiUjansitf in M j ffluoo, cj si i^na vodsiv-i a. p< j? zbiralo gas gozdu, so že ... ' lV ' * i Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo se bo vršil 19. sept. 1932 v Laškem. KMETIJSTVO Oddaja štajerskih petelinov. Tudi letos bo sresko načelstvo v Dolnji Lendavi oddajalo s subvencijo banovine in sreskega kmet. odbora prvovrstne peteline in jarice po znižani ceni. Petelini in jarice bodo čistojcrvne štajerske pasme od kokoši, ki imajo zajamčeno nesnost nad 140 jajc letno. Pietelini se bodo oddajali po 5 Din komad, jarice pa po 15 Din komad. Interesenti naj se prijavijo čimprej pri kmetijskih organizacijah. Iziava. Obžalujem, da sem o g. J. Titanu šolskem upravitelju v Puconcih-raznašal neresnične vesti ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe. Murska Sobota, dne 29 /8. 1932. VRATARIČ JANEZ iz Veščice. Davčne zadeve. Združba trgovcev je povabila g. dr. Ivan Likarja, sodnika upravnega sodišča v Celju v Mursko Soboto, kateri bi tu predaval o »Ugotavljanju davčne osnove za pridobnino in o davku na poslovni promet". To predavanje je zelo poučno In zanimivo, vsled tega je za vsakega trgovca, obrtnika in gostilničarja nujno potrebno, velike važnosti pa zlasti sedaj, ko dobimo plačilne naloge o davčnih predpisih za leto 1932. Predavanje se bo vršilo V torek, dne 6. septembra 1932 ob 8. uri zvečer v bivši kavarni pri Kroni (Meščanski dom). Novi zakon o davku na poslovni promet. Dne 15. avgusta 1932 je stopil v veljavo novi zakon o davku na poslovni promet, kateri je mesto sedaj-nega l%-2 nakar se opozarjajo vsi gg. trgovci radi kalkulacije. Luksuzni flRVRKt l*toČM«P. i? M- >U v Y<%vo Z arendu se da trff zemljo od 1—5 plugov. Več pove lastnik KOHAR FRANC Puconci št. 45. Dobro in poceni se Vam oo-streže v gostilni „ Central" pri HORV \TV v DOLNJI LENDAVI« Poceni vino in priznar boljše pivo s toči t tečna domaČa m i* jp trni >ro- »tr Q Pozor redka Naprodaj je na dc > prometnem kraju gostilna • ali brez posestva. it lahko takoj ali po? tudi na hranilno ki r. ta!a ?-"*žni osebi se >. na 3 eta. Več *c _ mt. ttuRSKri SKAl Murski S< 6H 1 Sklepi sreskega odbora JRKD v Dolnji Lendavi, na seji, dne 13. avgusta v Beltincih. »Murska Krajina" je že poročala o seji, ki jo je imel lendavskih sreski odbor JRKD v Beltincih. Sklepi te važne seje so tako velikega pomena za našo pokrajino, da jih moramo predložiti v informacijo tudi širši javnosti v izvlečkih. Izvoz živine. Vse naše gospodarsko življenje se suče okrog izvoza naše živine. Prekmurje drži pokoncu njegova živinoreja. Vse druge panoge v našem gospodarstvu so bolj lokalnega značaja ; vir vseh dohodkov našega kmeta je izkupiček za njegovo živino. Ni čuda tedaj, če se je naša živinoreja tako lepo razvila. Pogoj za gospodarski razvoj Prekmurja je izvoz živine, kakor pomeni vsak zastoj v izvoz živine, pogin živinoreje in propast našega gospodarstva. Tu je vzrok, zakaj se naš kmet tako krčevito bori za ugodno prodajo svoje živine. Pri nas se val svetovne gospodarske krize ne bi čutil v toliki meri in kriza bi bila skoraj odpravljena, ako bi mogel naš kmet vsaj prodati svojo živino. Zlo je pa vtem, da živine ni mogoče prodati. Živina se kolje doma, ker vsled suše krme primanjkuje. Tako pride kmet ob živino, denarja pa ne dobi. Kam nas to vodi ? Prekmurje je bilo že nekoč največji dobavitelj živine in mesa za Avstrijo, to se naj vpošteva tudi sedaj, zato zahteva, da se da pri odmeri kontingenta največji odstotek Prekmurju. To je tem pravičnejše, ker je udarila Prekmurje grozna suša. Tudi drugim krajem so se dajale gotove prednosti za izvoz gotovih pridelkov, zato naj se sedaj da prednost izvoza živine v Avstrijo v Prekmurju. — Pravica izvažanja naj se da vsem trgovcem; v našem srezu zlasti trgovcem g. Boharu in g. Zemljiču. — Ker Italija ne mora kupovati naše živine, naj se store potrebni koraki, da bo trgovska pogodba z Italijo prinašala tudi nam gospodarske koristi. Omogočiti je treba na vsak način izvoz živine v Italijo. Od teh ukrepov je odvisen gospodarski obstoj in razvoj Prekmurja, zato se ti naj takoj podvzamejo. Suša. Suša, ki je zavladala širom Prekmurja, je napravila ogromno škodo. Uničeni so vsi jesenski pridelki: koruza, krompir, proso, ajda in repa. Največje pomanjkanje pa bo v živinski krmi. Da bomo mogli prehraniti svojo živino čez zimo, je nujno potreben uvoz sena. To naj bi se dobilo po čim nižji ceni. Naj se dovoli brezplačen prevoz po železnici. Prekmurje bo tokrat pasivna pokrajina, zato se naj ugotovi škoda in se primerno odpišejo davki Potrebna bo celo preskrba s koruzo in krompirjem. (Ostale sklepe bomo še priobčili prihodnji številki.) Dječje cipele visoke črne ili smedje broj 18-27. Din 55'- cipele odcrnog ilismedjeg boksa ili laka, praktične i od dobrog materijala, u kojima noga dobro sjedi broj 28—35. Din 85'- UhusnB polucipele za djake, vrlo udobne i praktične, od crnog ili smedjeg boksa. Din 165'- PUSTITE IM VESELJE... Vašoj djeci.. Zdravo djete je živahno, Igra se 1 skače. Naravno da dere obuču i brzo ju pokvari, osoblto ako je slaba. Trajne, udobne i jef-tine cipele za Vašega sinčlca i kčerfcu su 1 Vlsobe cipele za djevojčice i dječake, sa trajnim potplati-ma, od črne ili smedje kože br. 26—30 Din 85'- broj 31-35. Din 105'- Spopfshe cipele za djecu, od smedjeg boksa, sa ukrašenim jezikom br. 25—27. Din 85'- broj 28-30. Din 95*- broj 31-35. Din 125'- BOGATI IZBOR CIPELA ZA DAME I GOSPODU! PRODAVAONE: Murska Sobota i u svim večim mjestima u državi. Iz deloyanja gremija trgovcev v Murski Soboti. (Nadaljevanje.) 8 Nuskova. Kampl Avgust trg. z gov. živino in svinjami, sadjem in polj. pridelki. Knaus Franc trg. s perutnino in jajci, deželnimi pridelki in sadjem, Lang Mihael branjarija, Lang Karol trg. s polj. pridelki, Mekiš Štefan trg. z gov. živino in svinjami v živ. in zaklanem stanju, SbOll Anton trgovina z meš. blagom, Šalamon Jožef starejši, trgovina z deželnimi pridelki na drobno, Šalamon Jožef mlajši, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem, Oclnje. Fritz Franc branjarija, Štoff Andrej branjarija, Štoff Jožef branjarija in sejmarstvo s sladkorjem, igračami in kratkim blagom, Otovct. C8r Štefan trg. s perutnino in jajci, časar Matija branjarija, Kerec Franc branjarija in sejmarstvo z manufakturnim blagom, Kerec Rudolf trg. z gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Krčmar Viljem trg. s perutnino, jajci in suhimi gobami, Kohn Frančiška sejmarstvo s sladkorjem in sadjem, Smodiš Emilija branjarija, Smodiš Aleksander trgovina s sadjem in polj. pridelki, Panovcl. Kuronja Marija trgovina z jajci in slatino. (Dalje.) Shodi ga. nar. poslanca Benko Josipa. V nedeljo, dne 11. septembra 1932 bo imel g. nar. poslanec Benko Josip dva shoda: ob 8. uri zjutraj na Hodoiu« po dopoldanski službi božji in pp posvečenju cerkve pa v Domanjievcih. Prosimo vse naše pristaše, da pridejo vsi na te shode in agitirajo za velko udeležbo. Trgovci pozor! Naprodaj je trgovska zaloga raz nega blaga. Inventar in cenitev se lahko pregledata med uradnimi urami na Okrajnem sodišču v Murski Soboti, soba štev. 20. Plačati je ob prevzemu blaga. Pismene ponudbe sprejema do 6.septembra 1932konkurzni upravitelj: KODER FRANC, advokat v Murski Soboti. Tržne cene Biki kg od 2 do 4 50- Din, telice kg od 2 do 4'50— Din, teleta kg 4 do 5 50 Din, cena teletom se je povzdignila, krave kg od 1 do 2-3. Svinje kg 6-7 Din. Cena svinjam popušča. V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3*50 • Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140.— Din, žito 1 q 125- Din, koruza debela 1 q 165 — Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 90-100 Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 — Din, krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60-70 Din, slama 1 q 40-50 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16# 1 q 96" - Din, tomažova žlindra l8/20# 1 q 120-Din, Nitrofoskal 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42 # 1 q 182 — Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din. Cement Trboveljski 1 q 67'— Din, cement Splitski I q 65-— Din, apno žgano 1 q 36 — Din. do 3.75 Din, moka II. kg. 3 25—3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6—14 Din, sladkor kristalni kg. 15-— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17 — Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din. Kupujem sirove kože po najviiji dnevni ceni I ! KOHN LEOPOLD trg. Murska Sobota 2 Lendavska cesta Št. 27. I T KODAK. Ali ste si ie ogledali AGFA. nova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se prepriiali o znižanju cen pri tt. PUCH. I ERNEST ŽTIVAN v Murski Soboti. RADIO fflPflHBTI 11 Idurkopp. Za tiskarao je odgovoren Hahn Izidor v M. Soboti. Izdaja: Konzorcij .Murska Krajina". Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca. Urednik: Hradil Josip v M. Soboti.