NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Bronko Stamejtič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 52 - LETO 54 • CELJE, 29.12.1999 ■ CENA 280 SIT Foto: CRECOR KATIC Srečno 2000 Kaj je sreča? Zdravje, mir, ljubezen, svoboda, dobrota, prijateljstvo, mladost, družina, otrok, sončen dan, dobra knjiga, opojna pesem, lepa obleka, hiter avto, poln krožnik, časa vode... Tako različni smo in tako različne reči nas osrečujejo. Nekateri potrebujemo za občutek sreče neskončno, nedosegljivo veliko, drugi smo srečni, če se lahko zazremo v zvezdno nebo ali na s soncem obsijano naravo in čutimo v svoji bližini toploto sočloveka. Vse tisto, kar vas v resnici osrečuje, kar vašo dušo napolni z mirom in zadovoljstvom, vam želimo! H I__DOGODKI Za dušo Nekoč v preteklosti smo bili regija, nekoč v prihodnosti bomo skoraj zagotovo pokrajina. Zdaj, tukaj vmes, se zdi, da smo samo Celje in Žalec in Laško in Velenje in Šentjur in Mozirje in Slovenske Konjice in... Vsakemu od teh naših mest in krajev dajemo vse sorte pridevnikov in oznak in z njimi iščemo identiteto v preteklosti ali v prihodnosti, v sedanjosti skoraj nikoli. A to, v čemer živimo in iz česar bi se moral rojevati vzgonski veter za naprej, je vendarle sedanjost. In v njej imamo že zdaj turistična, športna, rokometna mesta, mesta neštetih kulturnih prireditev, mesto edinega otroškega muzeja, mesto imenitne knjižnice, sijajnih glasbenih sestavov, mesto iniciacije vrtčevskih programov, mesta kozjan- skih gričev in pohorskih gozdov, savinjske grenke rože in bisera Logarske doline... In vsega, kar je vmes. In blizu. In ne tako daleč. In kar imamo radi. Zato si pri nas v uredništvu časopisa, ki nas je in nas še bo združeval, še kako želimo doživeti čase, ko bodo Konjičani ponosni, da so skupaj nekaj dosegli s Celjani, ko bodo Celjani skupaj s Kozjanci iskali prednosti v skupnih poteh, ko bodo Velenjčani rekli, da so skupaj z Zgornjesavinjčani bližje Celju kot Koroški, ko bodo Laščam podali roko Radečanom in onim, še malo više ob toku Savinje, ko bodo Žalčani pozabili na svoji meji pri Levcu in Trojanah... In želimo si, da bi ta čas doživeli kmalu. Kajti ta prostor potrebuje konec brskanja po piskrih slabosti in potrebuje čas, ko bomo odprli knjigo, katere kazalo se ne začne in konča za mojim vrtičkom. Plotovi so na svetu pač zato, da jih podiramo. Socrealistična sloga, v kateri je moč, je v besedah že zdavnaj postala moderno lobiranje. A naj se ji reče kakorkoli - le združeni lahko v slovenski majhnosti kaj dosežemo, le če stopimo skupaj, lahko sežemo dlje in le če združeni lobiramo, lahko prisilimo tudi državo, da sliši in deluje še kje drugje, ne le v Ljubljani. A če smo tako kratkovidni, da želimo delovanje le pri sebi doma in ne tudi pri sosedu, se omejimo na želje namesto programe, na sanje namesto načrte, in na prosjačenje namesto na potrebna sredstva. Če pa stopimo skupaj in razmišljamo o tej nekoč regiji, v prihodnje pokrajini, z bolj širokimi očmi, lahko računamo na to, da bodo prišli pravi programi. In potem načrti. In potem denar. Ne za Celje, za območje, ki je sedaj zaprto, ki je zaverovano vase. V svoj jaz in v svojo preteklost. In v svoje pridevnike. In ki tava po preteklosti, iščoč identifikacijsko moč sedanjosti in prihodnosti. Pa ima dušo. In se je, kakor sramuje. Kot da nas je sram reči - rad imam Celje. Rad imam to pokrajino. V duši jo nosim. In v genih. Pa naj bo knežja, glasbena, atletska, hmeljarska, kozjanska, zdraviliška, sejem- ska, zlatarska, kširfabriška, železarska, vinarska, turistična. Naša je. In dajmo ji skupno dušo. Za novo tisočletje. BRANKO STAMEJČIČ Kvartet Akord je z zvoki zapolnil sicer do zadnjega kotička polno veliko dvorano Narodnega doma. Poido sodobnega bisera na Savinji Celjski župan Bojan Šrot je s sodelavci v četrtek pripravil novoletni sprejem za pred- stavnike gospodarstva ter družbenega in političnega življenja v Mestni občini Ce- lje. Sprejem za dežurne eki- pe vseh tistih, ki bodo prehod iz starega v mlado leto preži- veli na svojih delovnih me- stih, pa župan Šrot pripravlja danes, v sredo. V polni veliki dvorani Na- rodnega doma je za razpolo- ženje odlično poskrbel kvar- tet Akord, župan Šrot pa je natančno eno leto in dva dni zatem, ko je prevzel župan- ski položaj, zbranim zaželel, da bi v leto 2000 zrli s pono- som in optimizmom. »Želim si, da bi se Celje uvrstilo v krog evropskih turističnih mest, da bi naši dosežki na področju ekologije ne bili zgolj posledica propadanja industrije, ampak načrtnega dela, ter da bi Celje postalo mesto mladih in ustvarjalnih ljudi. Če nam bo uspelo združiti znanje in tradicijo, lahko skupaj ustvarimo so- doben biser na Savinji.« Novoletni sprejem je župan Šrot izkoristil še za čestitke in javno pohvalo svojim sode- lavcem v občinski upravi. De- jal je, da zdaj resnično deluje- jo kot ekipa in z javno pohva- lo je, kot je dejal, skušal po- praviti svojo največjo napako preteklega leta, ko je vse pre- večkrat pozabljal na ekipno delo. IS, Foto: GREGOR KATIC V Planinski vasij bo še vroče Med najodmevnejšimi! temami leta, ki se izteka, je bilo dogajanje v zvezi z as- faltno bazo v Planinski vasi (občina Šentjur). Po odlo- čitvi inšpekcijskih služb je investitor Kovač v tem me- secu sam odstranil njen sušilni boben. Gre za drugo fazo ure sničevanja odločbe pristoj ne inšpekcijske službe, po prvi fazi, ko so odklopili elektriko. V bazi, ki je bila postavljena brez potrebnih dovoljenj, naj bi bilo na- slednje dejanje dokončna izvršitev inšpekcijske od- ločbe, kar naj bi se zgodilo v letu 2000. Pri vsem skupaj lahko pri- de do zapletov, saj začenjajo v šentjurski občinski stavbi s postopkom sprejemanja dolgoročnega razvojnega plana. Z njim lahko omogo- čijo pravno podlago za ob- stoj asfaltne baze, zaradi če- sar je prišlo jeseni do odklo- nilne odločbe ustavnega so- dišča. Vse skupaj kaže, da bc dogajanje v zvezi s Planin- sko vasjo v letu 2000 še na- prej odmevno ter občasne burno. BJ V znamenju leta 2000 Občinski svet Kozje je na zadnji letošnji seji sprejel v pn obravnavi odlok o občinskih cestah ter po hitrem postopk predlog odloka o začasnem financiranju javne porabe z leto 2000. Za leto 2000 so sprejeli tudi odlok o povprečni gradbeni cei stanovanj (po kvadratnem metru bo znašala 123 tisoč tola jev), ceni za stavbna zemljišča in povprečnih stroških komi nalnega urejanja stavbnih zemljišč (18 tisoč tolarjev za kvč dratni meter). Glede določitve višje vrednosti točke za izraču nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so skleniU, d znaša za leto 2000 0,126 tolarja. B Z OBČINSKIH SVETOV Za Savinjsko regijo VOJNIK - Svetniki so na zadnji letošnji seji sprejeli sklep pristopu k pripravi regionalnega razvojnega programa stat stične Savinjske regije. Za pripravo razvojnega programa s pooblastili Regionalno razvojno agencijo Celje, pooblaščenk Občine Vojnik pri pripravi razvojnega programa pa je Mojc Bombek. Prodaja poslovnili prostorov VOJNIK - Svetniki so sprejeli sklep o prodaji poslovni prostorov na Celjski 14, katerih najemnica je Katja Čretni Melanšek. Občinska uprava bo pripravila razpis, prednost p| izboru pod enakimi pogoji pa bo imela dosedanja najemnici Na isti seji so sprejeli sklep o nakupu parcele v trgu Vojnika (i kulturnim domom), ki ga bo občina Vojnik uporabila i ureditev parkirišč v središču kraja. Višje najemnine za pogrebne storitve VOJNIK - Svetniki so določili nove cene za najemnii grobov in pogrebnih storitev, ki bodo na območju občii Vojnik odslej višje za 10 odstotkov. Odbor za finance občinsko premoženje je od upravljalcev pokopališč zahtev tudi, da zmanjšajo realne stroške minimalno za 10%, no^ cene najemnin in pogrebnih storitev pa bodo veljale od januarja 2000. Višje plače za funiccionarje VOJNIK - Člani občinskega sveta so sprejeli Sprememl pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah član( delovnih teles in članov drugih občinskih organov v obči Vojnik. Tako bodo plače in nagrade podžupana ter sejnii članov občinskega sveta in članov posameznih odborov, delujejo v sklopu občine, v povprečju višje za 40 do 1 odstotkov. (NMS) Nova šola zaprta že tri mesece Učenci na Prevorju so še vedno v stari podrtiji - Med govoricami in resnico Občina Šentjur je pripra- vila za občinski praznik, ki so ga praznovali 25. septem- bra, slovesno otvoritev nove šole na Prevorju. Pri tem ostaja šola zaprta že več kot tri mesece, učenci morajo k pouku še vedno med podpr- te stropove stare šole. V zvezi z novogradnjo, ki jo je zgradil kot večino drugih objektov v tej občini velenjski Vegrad, je bilo kmalu slišati vse mogoče. Tako naj bi bilo potrebno zamenjati vsa nova notranja vrata, okna naj se ne bi zapirala, kot se morajo in podobno. Komisija je nato ugotovila pomanjkljivosti v kotlovnici, kuhinji ter še kje. Pristojni so napovedali neu- radno že nekaj datumov pre- selitve iz stare podrtije v novo šolo, od vsega skupaj ni bilo doslej nič. V šentjurski upravni enoti, pristojni za izdajo uporabne- ga dovoljenja, do ponedeljka še niso prejeU obvestila, da so napake, ki so jih ugotovili kmalu po slovesni otvoritvi šole, odpravljene. Sicer pa so prostore nove šole iz sporne kotlovnice v zadnjih dneh ogrevali, saj bi lahko prišlo do poškodb zaradi mraza. Pri vsem skupaj so se že pojav- ljala ugibanja, ali je vzrok morda v tem, da občini manj- ka denarja oziroma da so v ozadju morebitne politične igrice. Župan Jurij Malovrh je v ponedeljek potrdil govorice, da so se šolska vrata zaradi nekakovostnega tovarniške- ga dela začela zvijati ter da je bila v kuhinji nameščena oprema drugega izdelovalca, kot so hoteli. »Ker se izvajalec del ni držal roka izgradnje, je občina že zahtevala penale v znesku 2,9 milijona tolarjev, ki bo zaradi nadaljnjega za- mujanja še višji.« Župan je tudi dejal, da projekt ni bil narejen tako kvalitetno, kot so pričakovali (v njem so opa- zili zastarele materiale), pa še kaj jih moti. BRANE JERANKO Prvi častni občan Podcetrtica Na posebni slavnostni seji občine Podčetrtek, ki je bila prejšnji teden v Olimju, so podelili naziv častni občan nekdanjemu dolgoletnemu ravnatelju podčetrteške os- novne šole Jožetu Brileju. Med podelitvijo se je Brilej za visoko priznanje zahvalil ter obudil spomine na svoj začetek v tem kraju. Sicer pa je letošnje priznanje občine prejel pater Gavdencij-Franc Skledar iz minoritskega sa- mostana Olimje, ki si že vrsto let posebno prizadeva za ob- novo zgodovinske dediščine. Skupini Vaške pevke iz Pri- stave pri Mestinju pa so pode- lili letošnjo denarno nagrado, saj so na kulturnem področju zelo uspešne. Nagrajencem je izročil ob- činska priznanja župan Mar- jan Drofenik. Ob tej slovesni priložnosti je opozoril na le- tošnje dosežke občine ter na načrte za leto 2000, med kate- rimi je najnujnejša sanacija gradu. To je v letu, ko bodo občani Podčetrtka 9. septem- bra praznovali svoj prvi občin- ski praznik, ki jih bo spominjal na začetke Atomskih toplic. Občanom Podčetrtka je če- stital za dosedanje dosežke v imenu županov preostalih petih obsoteljsko-kozjanskih občin rogaški župan Martin Mikolič. Kulturni program so pripravili učenci podčetrteške šole. BJ V Kozje pride notar Občini Kozje je po večlet- nih prizadevanjih uspelo, da bo v kraju občasno uradoval notar iz Šmarja pri Jelšah. Po odobritvi notarske zbor- nice bo notar Pavel Roj s v občinskih prostorih v Kozjem vsak prvi in zadnji četrtek v mesecu, med 7. do 9. uro. Z delom bo začel 6. januarja. Za občane je to pomembna pri- dobitev, saj so morali doslej k notarju v Šmarje, kamor je blizu trideset kilometrov. BJ St 52.' 29. de ^ Nekaj časa je upal, da se bo kdo, ki se v občinski upravi ukvarja s komunalno proble- matiko in urejanjem prostora, vendarle poglo- bil v njegov projekt in ga poklical na pogovor, vendar se to, na žalost, še ni zgodilo. Pa čeprav v Laškem že dolgo razmišljajo o tem, da bi zgradili centralno čistilno napravo, in čeprav se zelo dobro zavedajo, da bodo tako kot vsa slovenska mesta prej ali slej to tudi morali narediti. »Moj namen nikakor ni, da bi nalogo poskušal na kakršen koli način vnovčiti,« zatr- juje Blaž Križnik, »saj mi gre predvsem za to, da tisti, ki v občini odločajo, spoznajo, kako velike možnosti nudi prostor pod marijagraš- ko cerkvijo, kamor sem umestil >svojo< čistilno napravo.« Blaž Križnik je nalogo pripravljal kar dve leti, pri tem pa ga je vodilo predvsem dvoje - narediti projekt, od katerega bi bilo čim več koristi, in preizkusiti, ali je mogoče iz- kušnje iz tujine prenesti v naše okolje. V času študija je na- mreč pogosto sodeloval s ko- legi in profesorji iz Portugal- ske in Nizozemske, zlasti veli- ko se je učil pri mestnih arhi- tektih iz Rotterdama. »Opozo- riti moram,« pravi Blaž Križ- nik, »da v mojem projektu ne gre le za nekakšno stavbo, v Diplomirani arhitekt Blaž Križnik ima tre- nutno status samostojnega kulturnega delav- ca in je razpet med Laškim in Ljubljano. Že v naslednjem letu načrtuje nadaljevanje študi- ja v tujini, najverjetneje na Nizozemskem. določili že pred devetimi leti in tudi naredili projekte, ven- dar so v tem času tako tehno- loško kot pravno že zastarali. Pri načrtovanju je upošteval napovedano regulacijo Savi- nje, predvidel pa je tudi mož- nosti poplav. »Ugotovi! sem, da območje ob marijagraškem ovinku nu- di izjemno veliko možnosti za razvoj mesta,« pojasnjuje Blaž Križnik. »Laško je namreč prostorsko zelo omejeno in v prihodnje bodo morali biti načrtovalci zelo racionalni. Zato sem v projektu poleg či- stilne naprave predvidel še programe oziroma ponudbo, ki jo bo mesto v prihodnje gotovo potrebovalo. S primer- no ureditvijo prostora bi lah- ko Laško pridobilo tukaj še zelo potrebne rekreacijske površine, zgradili bi lahko tu- di večnamenski javni objekt, v katerem bi poleg poslovnih prostorov, namenjenih uprav- ljanju čistilne naprave in še čemu drugemu, bile še dvora- ne za kulturne prireditve, se- minarje in podobno.« Blaž Križnik je prepričan, da je za svoje Laško naredil nekaj zelo dobrega, zato je razočaranje, ker tega nihče noče ali pa ne more spoznati, še toliko večje. Ko je priprav-, Ijal diplomsko nalogo, so mu v občinskih službah pomagali z vsemi podatki, ki jih je po- treboval, zdaj, ko je projekt končan, pa nikogar več ne za- nima. Res je, da so ga pohvali- li, češ, kako lepe skice je nari- sal, vendar se v kakšno bolj poglobljeno analizo njegove- ga predloga, kako izkoristiti prostor pod marijagraško cerkvijo, nihče ni spuščal. »Moda se zdi danes moj pro- jekt preveč pogumen in nei- zvedljiv, vendar sem prepri- čan, da skriva v sebi veliko odgovorov na vprašanja, ki si jih bodo v Laškem zagotovo postavljali takrat, ko bodo na- črtovali razvoj mesta,« raz- mišlja Blaž Križnik. »Laško bo moralo kmalu zgraditi čistil- no napravo in če se bo občin- sko vodstvo odločilo za loka- cijo v Marija Gradcu, bi rad, da ga pri tem vodi spoznanje, kolikšne možnosti skriva v se- bi ta prostor.« JANJA INTIHAR Z MOJEGA OKNA- Za domovino prijazno naprej! Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kaj si vi mislite, ampak jaz sem prepričana, da je tem jamrarijam, sit- narjenjem in pritoževa- njem treba narediti konec. Kaj se pa to pravi, da se mi v tem lepem mestu oči vse- lej ustavijo na praznih lo- kalih, zaprtih muzejih, za- nemarjeni tržnici, zapuš- čenem parku, slučajno ne- delujočih parkomatih, red- kih avtobusih, sejemski zmešnjavi, temačnih go- stilnah, sprivatiziranem je- zeru, neobstoječih igriščih in rolališčih, nočnem dolg- času, dolgočasni televiziji, provincialno lagodni poča- snosti in podobnih grdobi- jah! V mestu z veličastno preteklostjo in ohoho pri- hodnostjo, je treba znati se- danjosti odpuščati. Ko sem tole zadnjič ob bo- žični večerji ljubim žlahtni- kom razlagala, so bili vidno . zadovoljni in so si meli roke: končno jo je pamet srečala! Končno bo postala lepo pri- lagojena in udomačena Ce- Ijanka z malce lepšim in malce bolj lepo uokvirjenim pogledom na svet. In se nam bo mogoče vendarle pridru- žila ob vzhičenosti nad de- cembrskimi prireditvami (pa četudi se bodo dogajale med mimovozečimi avtomo- bili); bo znala biti srečna ob postavitvi česarkoli novega in drugačnega (pa čeprav bo- do to strašila, ki se že nasled- nji dan valjajo med rožami); se bo skupaj z nami na vso moč hvalila s knežjo zgodo- vino mesta (pa čeprav tistih svojih prijateljev od drugod na gradu ne bo mogla pova- biti na kavo); Hvala bogu - nam bo končno nehala sra- motiti družinsko ime s svo- jim cinizmom in sitnobo! Sem jih gledala takole zado- voljne in pomirjene in polne upanja, in sem že skoraj ob- ljubila, da ne bom le odpusti- la, ampak se v vlogi stare tečke celo odpustila, ko se je od nekod priklatil tisti hudiček na desno ramo in zavpil, da so ga še drugi slišali: Blablabla! Pa kaj še! Kar razganja te od želja po drevoredih ob Mari- borski, po gondoli na Stari grad, po bučnicah kot zaščit- nem znaku Celja, po malo bolj dolgo odprtih trgovin, po mestni otroški igralnici, po kartici za celjske dogodivšči- ne, po živahni promenadi v parku ali po kopališču na jeze- ru. In ti misliš, da boš lahko tiho? Blablabla! Je hudič s hudički, ki se z angelci spopadejo, vam re- čem. In je vrag z novoletnimi sklepi, ki ponavadi v vodo padejo. In stare tečke prijaz- nosti učiti je ponavadi bolj peklensko delo, je pripom- nila teta Cilka. Na koncu smo dali vse skupaj na glaso- vanje: pol jih je bilo za to, da odprem okno in spet malo pogledam po mestu (samo malo bolj prijazno bi pa to lahko naredila, a veš!), pol jih je bilo za to, da ga zaprem in doma raje piškote pečem (se jim nič ne pozna, da je Pikica pri nas tasitna). In smo se v maniri demokratič- nega parlamentarizna neod- ločeni razšli. Brez sklepov in v prepričanju, da je tako kot je, čisto v redu, za naprej se pa ne ve. PS: Sicer je pa tisto naprej tako ali tako v prihodnosti, ki je - se ve - ohoho! Da bi le bila, vam želim! In da bi jo doživljali z odprtimi oč- mi. Ker bom zdaj nekaj ča- sa doma prijaznost pesto- vala, vam bom naslednjič v branje dala kakšno pisem- ce moje ljube žlahtice, ki po drugih koncih tega celjske- ga sveta sitnari. A prav? Bo že moralo biti! Če pa ne, mi pa kaj pišite, a ne? Ureditev območja čistilne naprave Laško. Pogled na marijagraški ovinek. Pozornost do prostovoljcev Uprava občine Vojnik z županom Benom Podergaj- som vsako leto ob koncu leta pripravili sprejem za vse, ki prostovoljno delajo v krajev- nih skupnostih, društvih in organizacijah, političnih strankah, turističnih druš- tvih, Karitas in Rdečem kri- žu, župnijskih svetih, kul- turnih in športnih društvih, pri gasilcih, v šolah, vrtcih in drugje. Na letošnjem sprejemu je bilo okoli petdeset prosto- voljcev, ki se jim je župan zahvalil za delo, saj brez njih tudi delo občinske uprave ne bi bilo tako uspešno, kot je. Prijetno srečanje je s plesi iz 16. stoletja popestrila plesna skupina Kulturnega društva Socka. Na posnetku so trije duhovniki iz občine Vojnik (od leve) Anton Pergar iz Voj- nika, Alojz Vicman, dekan iz Nove Cerkve in Vincenc Ran- čigaj, župnik na Frankolo- vem z županom Benom Po- dergajsom in uslužbenkama Uprave občine Vojnik. Manj- ka župnik Štefan Kušar iz Črešnjic. TV katero priteka umazana in od- teka čista voda, ampak gre predvsem za to, kako takšno napravo vgraditi v okolje in ugotoviti, kako bo vplivala na življenje v mestu in na njegov razvoj.« Za lokacijo je izbral območje pod cerkvijo v Mari- ja Gradcu, ki so ga v občini Si.5X-29.iieer 1999 NASI KRAJI IN UUDJE Upanje na pogorišču Hriberškovim je ogenj uničil dom, ni po jim vzel upanja v lepšo prihodnost Za družino Hriberšelc iz Laškega je bilo leto 1999 ne- srečno. Najprej je bil en po- greb, nato še eden, nazadnje pa so ostali brez strehe nad glavo. Da v nesreči niso sa- mi, so spoznali po tem, ko so naenkrat ostali brez vsega, nekega dne pa bodo morda razmišljali o tisti stari mo- drosti, ki pravi, da je v vsa- kem slabem vedno tudi ne- kaj dobrega. Stanko in Martina' Hriber- šek sta trideset let trdo delala in ves prihranjeni denar vla- gala hišo, ki sta jo gradila, opremljala in posodabljala na Cesti na Svetino, v Podhumu, kot se je temu zaselku nad Laškim nekoč reklo. Najprej se jima je rodil sin, po enajstih letih pa še hčerka. Nekaj me- secev po hčerkinem rojstvu se je v Hriberškov dom naselil strah, ki je postajal vse večji, da bi se naposled potrdila slutnja in resnica: punčka se ne obnaša tako, kot bi se bila morala, njen umski razvoj je upočasnjen. Bernarda, ki je danes stara osemnajst let, je prijetno in prijazno dekle, ki pa še vedno živi v svetu prav- ljic: skupaj s Sneguljčico, Jan- kom in Metko, Pepelko, prin- ci, vilami, palčki in drugimi pravljičnimi bitji. Ljubeče se ukvarja s svojimi punčkami, svojimi dojenčki, kot jim pra- vi, ko jih neguje in se z njimi pogovarja, najraje pa vzame v roke barvice in riše. Kadar ni doma, je v zavodu na Golov- cu v Celju oziroma v delavni- cah zavoda na Lavi. V Celje se odpravi vsako jutro in se v popoldanskem času vrne do- mov. Za Hriherškovo nesrečo so izvedele tudi članice kluba lions Mozaik iz Celja, jim denarno i pomagale ter jih v času pred božičem obiskale. Bernarda je bila še posebej vesela darilnega paketa z okraski za praznično smrečico. \ Bernarda je letošnje poletje živela v velikem pričakovanju. Slovensko društvo Sožitje ji je omogočilo sedemdnevno leto- vanje ob morju, kamor sta se z mamo odpravili 4. septembra in se nastanili v Bernardinu v Portorožu. Lepo jima je bilo, zlasti je bil to dragoceni čas za mamo Martino, ki se ji je ponu- dila redka priložnost, da si spo- čije in za teden dni odloži vsak- danje skrbi. Dan pred koncem letovanja se jima je pridružil še Stanko, da bi hčerko in ženo odpeljal nazaj domov. Enajste- ga septembra dopoldne so kre- nili na pot, ko so se čez približ- no tri ure vrnili domov, pa jih je čakal strahoten pogled na po- gorišče, na dom, ki ga ni bilo več. Nanj je spominjalo le dva metra visoko zidovje, vse osta- lo je uničil ogenj. Hiša je bila namreč od temeljev navzgor lesena. Prihiteli so sosedje in hiteli pripovedovati: da so okrog treh ponoči slišali poka- nje, ki si ga niso znali razložiti, kmalu za tem pa so zagledali ogenj, ki je postajal iz minute v minuto večji. Poklicali so gasil- ce, a je bilo že prepozno. Zgo- relo je vse. Na srečo so sosedje rešili živino iz objekta v nepo- sredni bližini; kravo, bikca in teličko. Preiskovalci so ugoto- vili, da je požar povzročil kra- tek stik na električni napeljavi, gmotno škodo pa so ocenili na približno 4 milijone tolarjev. »Samo ena noč, ko sem bil zdoma, je bila za vse nas usod- na,« je nesrečo označil Stanko Hriberšek, Martina pa je doda- la, da jih je nesreča v tem letu kar trikrat obiskala. Najprej je umrla njena mama, potem so poleti pokopali še njenega oče- ta. Vest o smrti je prispela na svatbeni dan in prekinila vese- lje ob poroki njunega sina. Hriberškova sta v zadnjem času v hiši marsikaj obnovila, na novo opremila, za to pa se je bilo treba vsemu odpoveda- ti. Martina je po hčerkinem rojstvu ostala doma, Stanko pa je že vrsto let invalidski upokojenec. Sedemnajst let je delal v pivovarni, potem se je zaposlil v hrastniškem rudni- ku in delal, dokler ga zdravje ni prisililo, da je ostal doma in delal, kolikor mu je pač zdrav- je dopuščalo... Potem pa ne- nadoma pride noč, ki ti vzame vse, sprva tudi vsakršno upa- nje in vero v prihodnost. A se je svetloba le prikazala. Prihajali so sosedje od blizu in od daleč, vsak je kaj prinesel s seboj, kaj podaril za začetek novega življenja: oblačila, obutev, gospodinjske potrebš- čine, rabljen električni štedil- nik, peč za ogrevanje, mizo, stole. Na pomoč je priskočil laški Rdeči križ, v denarju je prispevalo društvo Sožitje, podjetje Vigrad iz Celja je na dvorišču postavilo kovinski WC. Družina Hriberšek se je preselila v bližnji pomožni ob- jekt, kjer je imel sin priročno delavnico in kjer je bila shram- ba za živila, pridelke, spodaj pa je drvarnica. Tam so si za silo uredili kuhinjski in bivalni prostor, v sosednji shrambi spijo. Temno je in tesno, a treba bo zdržati. Spomladi bo- do začeli graditi novo hišo in za gradnjo so že pridobili vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja. Pri tem so se izka- zali na Občini Laško in v pod- jetju Arhitekt Ernst d.o.o. iz Celja, saj vseh teh stroškov ne bo treba plačati. Pomoč bo morda prišla še od drugod, saj so Hriberškovi poslali prošnje na več naslovov, tudi na Pivo- varno Laško, ki se je v takšnih in podobnih primerih še ved- no izkazala kot dobrotnica. V upanju je moč, komur upanje usahne, se preda in klone. Hri- berškovi niso takšni, ker jih je lastna usoda ohrabrila v zave- danju, kako je lepo, če v nesre- či nisi sam, in pokazala tisto stezico, ki iz nesreče vodi tja nekam v daljavo, kjer se jim nakazuje sreča. mm&.'A MARJELAAGREŽ MODRI TELEFON Veseli nas, da vas v božič- nem času ni ujezilo nič tak- šnega, da bi zavrteli številko Modrega telefona. Sicer to- kratno številko Novega tedni- ka predčasno zaključujemo, vašim problemom, težavam in vprašanjem pa bomo z ve- seljem prisluhnili tudi v pri- hodnjem letu. Do prihodnjega četrtka bo vaše telefonske klice na Mo- drem telefonu sprejemala no- vinarka Ivana Stamejčič. Na številko 0609 620-133 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Žur tisočletja uspel Dijaški klub Celje je v četr- tek, 23. decembra na Golov- cu organiziral koncert pod imenom Žur tisočletja. Žur je maksimalno uspel, največ pa so poleg razgretih dijakov in študentov k temu pripomogli nastopajoči: Zmelkoovv, Nude, Horse con- trol, Lucky cupids, Five dol- lars band, Carpe Diem, Octa- gon, Layla, Inside, Vivian s plesalkami in Big foot mama, ki so izmed vseh nastopajo- čih najbolj navdušili. Dvorana »L« celjskega sejma je bila povsem polna. Noč je ob do- bri glasbi in veselem vzdušju hitro minila, tisti najbolj vztrajni pa so odšli še na af- terparty v Casablanco. Ni dvoma, da si celjska mladina v prihodnjem tisoč- letju želi še več takšnih kon- certov. SK Veseli december v vrtcu na Polzeli v prvih decembrskih dneh je otoke v vrtcu obiskal Miklavž. Otroci so se v tem mesecu učili novih pesmic in ugank o zimi, izdelovali so okraske, s katerimi so okrasili smrečico in vrtec ter izdelovali novoletne vizitke. Najbolj so se veselili prihoda dedka Mraza. Že nekaj dni prej so mu narisali svoje želje, tisti najbolj pogumni pa celo napisali. Z njihovih obrazov, polnih pričakovanja, je žarela sreča, ko je dedek Mraz vsakemu izmed njih stisnil roko. Dedek Mraz ni pozabil obiskati tudi najmlajših otrok v vrtcu, tistih, ki so najbolj ranljivi in potrebujejo drugačen pristop kot njihovi starejši prijatelji. Eni so doživeli obisk dedka Mraza z jokom, drugi s strahom v očeh, večina pa s skrito radovednostjo, da se v njihovi bližini dogaja nekaj drugačnega, nevsakdanjega. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste otroke, ki ne obiskujejo vrtca, saj so bili vsak teden vabljeni, da si ogledajo razne predstave. Včeraj pa je vrtec zanje pripravil dan odprtih vrat z novoletnim rajanjem. ZDENKA ROVŠNIK Človek za tretje tisočletje Na OŠ Petrovče se vsako leto odločijo za en celostni projekt, ki za prihodnje leto nosi naslov Človek za tretje tisočletje. Bil naj bi prijazen in strpen, znal naj bi prisluhniti, bil pripravljen pomagati in spoštovati starost in modrost ter se od njiju učiti, usmerjen naj bi bil v dobro, tudi v lepe medsebojne odnose, odklanjal naj bi nasilje, spoštoval naj bi sebe in druge, spoznaval svoje notranje bogastvo in ščitil nemočne, živali in naravo. Njihov moto je namreč »če mislimo na zlo, tega ne bo nič manj, če smo pozorni na dobro, dobrega zaradi tega ni nič več, toda upanje vseh se usmeri nanj.« V okviru projekta so v tem mesecu veliko naredili, predvsem, da bi praznike kar najlepše in najbolj izvirno preživeli. Na zaključni prireditvi so zapeli in zaplesali v novo tisočletje (na sliki). T. TAVČAR $l.52..29.ile€eiiilMH'1999 NASI KRAJI IN UUDJE ID Diplomanti čebelarske šole Pred prazniki je v okviru prve čebelarske šole v Slo- veniji in v sodelovanju s čebelarsko šolo v Gradcu zaključilo šolanje 24 čebe- larjev, med njimi ena žen- ska, vsi pa so prejeli moj- strsko pismo in diplomo, ki jim daje naziv čebelar- ski mojster. Največ zaslug zd ustanovi- tev čebelarske šole ima An- ton Rozman iz Podvina pri Žalcu, ki je predsednik izo- braževalne komisije pri Če- belarski zvezi Slovenije od leta 1992. Kot je povedal, je bilo v Sloveniji doslej že veliko poskusov za ustano- vitev šole, ki pa so bili opuš- čeni iz raznih razlogov. An- ton Rozman pa si je vse od nastopa svojega mandata prizadeval za ustanovitev šole. Pri tem so ga podprli tudi drugi člani komisije, in sicer prof. Pavel Zaletel, dr. Janko Božič, Tine Kopač in Milan Runtas. Najprej so iz- delali standard Q za čebelar- je za standardne poklice v skupini rejci živali s predla- gano sistematično ureditvi- Anton Rozman s častno diplomo čebelarskega mojstra, ki mu veliko pomeni. jo: čebelar, čebelarski moj- ster. Kvalifikacijo za poklic čebelar si kandidat pridobi z izpitom po standardu zna- nja Q v okviru certifikatnega sistema, za poklic čebelar- ski mojster pa z mojstrskim izpitom v okviru kataloga znanj za mojstrski izpit. Pri izdelavi standarda Q čebe- lar, čebelarka je sodelovalo podjetje T.EDUCO, k.d. Grebenšek iz Velenja. Pri tem je prišlo do dileme, kdo lahko podpiše spričevalo za poklic čebelarja. Strinjali so se, da to lahko stori samo poklicni čebelarski mojster, ki pa jih v Sloveniji takrat ni bilo. Zato so se odločili po- vezati se s čebelarsko šolo v Gradcu v Avstriji, kjer se šolajo čebelarski mojstri. Anton Rozman je navezal stike z ravnateljem te šole, ki je odobril predlog, da bi se prva generacija kandida- tov izšolala z njihovo po- močjo, da bi jim izdala tudi ustrezna spričevala in moj- strska pisma v nemškem je- ziku. Jeseni 1998 so na pod- lagi naše zakonodaje, nemškega učnega programa in po standardih Phare-Mo- ke v EU pripravili izpitni katalog za čebelarske moj- stre. Za prvo šolanje se je prijavilo 24 kandidatov, ki so šolanje tudi uspešno opravili. Takoj po opravlje- nih izpitih so prejeli tudi ustrezna spričevala in moj- strska pisma oziroma di- plome za poklic čebelarski mojster, Anton Rozman pa je dobil naziv častni čebe- larski mojster, ki mu ga je podelil ravnatelj graške če- belarske šole ing. Josef Ul- zem. Iz Savinjske doline si je poklic čebelarski moj- ster pridobil še Janez Ko- privšek iz Jeronima pri Vranskem. T. TAVČAR Rastlinstvo naših gora Profesor dr. Vlado Ravnik je dolgo skrival svoj drugi talent. Po upokojitvi si je omislil nenavadno zabavo za prosti čas. Naslikal je 180 akvarelov rastlin - rož, ki jih je nabral v Julijskih Al- pah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, seri- jo pa poimenoval »ikono- grafijo rastlin«. Svoja dela je že razstavil na matični fakulteti v Ljubljani, pred časom pa je izšla pri Tehniški založbi Slovenije ta zbirka slik še v knjižni obliki. Za vsako od rož je pripisal latinsko ime in druži- no, v katero sodi. Obenem pa je pripisal še najnujnejše zna- čilnosti o vsaki rastlini: kje raste, kako izgleda in od kdaj do kdaj cveti. Akvareli so izdelani narav- nost čudovito. Marsikatera roža zažari pred nami, kot bi bila še živa v naravi. Barve so povsem naravne, čeprav so originali doživeh že nekaj transformacij, ne pa tudi po- pačenj. Nekatere med njimi so naslikane v večjem merilu, druge v manjšem. Mnoge med njimi so dobro znane tudi laikom, druge pa so nam po- vsem tuje. Knjiga predstavlja mini priročnik za strokovnja- ke in travnik z rožami za spre- hajalce - laike. CIRIL VELKOVRH PLANINSKI KOTIČEK 22. spominski poliod Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje va- bi planince na 22. spomin- ski pohod v počastitev zad- nje bitke Pohorskega bata- ljona. Od Rogle do Osankarice se bodo podali 8. januarja. Prvič bodo prisostvovali skupni ko- memoraciji s svojci in pred- stavniki ZB občin Zreče, Slo- venske Konjice, Vitanje in Slovenska Bistrica, ki bo ob 10.30. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje na Glaziji. Prijave sprejema klo- bučarstvo Tomažin, poleg tr- govine Ara, lahko pa pokliče- te tudi Milana Gombača na telefon 416-727. Na pohode tudi drugo leto Planinsko društvo Zla- tarne Celje vabi že v začet- ku januarja kar na tri po- hode. Prvi bo 2. januarja novolet- ni pohod na Kum. Odhod bo ob 6.23 z železniške postaje v Celju, prijave pa zbirajo do 30. decembra. Drugi pohod bo 8. januarja od Rogle do Osankarice. Na ta tradicionalni pohod se bodo odpeljali z avtobusom ob Z uri, z nove avtobusne postaje v Celju. V nedeljo, 9. januarja, pa bo zimski pohod na Reško plani- no. Odhod bo ob ZlO z lokal- nim avtobusom, z avtobusne postaje. Podrobna pojasnila in prija- ve zbirajo po telefonu na šte- vilki 452-927. Novoletni pohod na Govšico brdo Planinsko društvo Laško, Planinska skupina Tim Laš- ko vabi na 9. tradicionalni novoletni pohod na 811 m visoko Govško brdo. Pohod bo v nedeljo, 2. ja- nuarja. Iz Laškega bodo odšli proti Šmihelu, čez Kuretno, Trnov hrib in mimo Govc pris- peli na Govško brdo, kar bo za približno 3 ure hoje. Ob 14. uri bo pri lovski koči tudi krajši kulturni program. Po- trebna je zimska oprema za sredogorje, pri lovski koči v Govcah bo mogoče dobiti to- ple in hladne napitke. M. MAROT Čestitke devetdesetletnikoma v dneh pred prazniki sta okrogel in visok življenjski jubilej - 90 let praznovala tudi Adam Klinar iz Gaber- nega nad Laškim in Albina Hrastelj iz Laškega. Obema so pozornost ob ju- bileju izkazali, kot je to že v lepi navadi, v Območnem združenju RK Laško in krajev- ni organizaciji Rdečega križa, od koder je slavljenec doma, obisk omenjenih predstavni- kov pa vedno, če je le mogoče, dopolnijo tudi župan občine Laško Jože Rajh in predstavni- ki krajevne skupnosti. Tako so Adama Klinarja obiskali na njegovem domu v Gabernem, Albino Hrastelj pa v Domu upokojencev v Šent- jurju, kamor se je preselila pred nekaj meseci, po nenad- ni bolezni. Kratek program so ji pripravili harmonikar De- jan Kušar in mladi člani krož- ka Rdečega križa, ki deluje na OŠ Primoža Trubarja, voščili pa so ji tudi župan Rajh in predsednica KO RK Laško Mojca Marot. Adam Klinar že 40 let uživa zasluženi pokoj kot rudar, si- cer pa je bil dolgoletni aktivist Rdečega križa in član Lovske družine Laško. Albina Hrastelj, mati Pe- tra - poslanca v državnem zboru RS, pa je odšla v zaslu- ženi pokoj leta 1963 kot de- lavka občinske uprave v Laš- kem, pred tem je vodila knji- govodstvo v domačem pod- jetju, pred 2. svetovno vojno pa je delala v takratnem Cest- nem uradu. V laški občini so imeli letos kar dvanajst takšnih Adamu Klinarju je med drugimi voščil predsednik KO RK Jože Vodišek. slavljencev, sicer pa je vseh starejših nad 90 let natan- ko šestdeset. In prav sled- nja sta se kot zadnja letos vpisala v ta častitljiv sez- nam. Najstarejšega občana Ja- neza Goriška iz Udmata pri Laškem, ki je pred dnevi praznoval svoj 96. rojstni dan, pa so župan in pred- stavniki RK obiskali v Vele- nju, kjer zimske dni preživ- lja v družbi svojih otrok. VLADO MAROTs Albino Hrastelj so njeni najbližji ter župan in predstavniki RK obiskali v Domu starejših v Šentjurju. Sedmi almah I iz šaleških krajev v Velenju so v četrtek, 23. decembra, predstavili almanah občin Velenje, Šo- štanj in Šmartno ob Paki, ki so ga že sedmo leto zapo- red pripravili v časopisni hiši Naš čas. Na skoraj 300 straneh je izredno pregledno predstav- ljeno dogajanje v Šaleški do- lini na vseh področjih življe- nja. Zabeleženi so vsi veliki dogodki, ki so pomembno vplivali na utrip doline, obe- nem pa niso prezrti drobni zanimivi dogodki, ki se jih bo vredno spomniti tudi čez desetletja. V kronologiji je po mesecih zajeto leto 1999, posamezna področja, podpr- ta s številnimi podatki in fotografijami, pa napovedu- jejo uvodniki strokovnja- kov, ki najbolje poznajo gos- podarstvo, šolstvo, zdravs- tvo, socialo, kulturo in vse ostalo, kar je merilo uspe- šnosti domala vsake občine. Almanah prinaša tudi oseb- na razmišljanja na različnih področjih uveljavljenih po- sameznikov o minulem letu, takšnem, kakršnega so doži- veli. »Vemo, da bo naša doli- na, ki se je širila in živela s premogom, počasi izgublja- la ta delovna mesta in z njimi tudi mnogo drugih delovnih mest. V novo tisočletje torej stopimo razumno, s spozna- njem, da bomo v globalnem svetu le s skupnimi močmi zmogli globalno tekmo,« je uvodoma zapisal glavni in odgovorni urednik almana- ha Boris Zakošek. Trim Team Quartet, ustvarjalno moč letošnjega almanaha, pa sestavljajo mladi uredni- ki Peter Groznik-Peč, Barba- ra Pokorny, Matjaž Šalej in Aleš Ojsteršek. K.L. 14 NASI KRAJI IN UUDJE Akcija zbiranja daril uspela Minuli torek so otrokom, ki bolujejo za rakom in so nameščeni na oddelkih za onkologijo in hematologi- jo Pediatrične klinike v Ljubljani, že drugič zapo- red popestrili organizator- ji akcije - Kulturni center Laško, Območno združe- nje RK Laško in Občina Laško. Konec novembra je na- mreč v Lašl<.em stekla velika namenska akcija zbiranja materialnih in denarnih pris- pevkov za obdaritev tam- kajšnjih otrok. Organizatorji so bili z odzivom izjemno zadovoljni, saj jim je v raz- meroma kratkem času s po- močjo 37 darovalcev uspelo zbrati za več kot milijon to- larjev, s katerimi so pripravi- li darila in jih s tremi kombi- ji odpeljali ter izročili bol- nim otrokom. Vodstvo od- delka, s prim. dr. Jožico An- žič na čelu, je »božičku iz Laškega« pripravilo prisrčen sprejem. Laščani so jim po- leg daril pripravili še eno presenečenje - krajši kon- cert, ki ga je v šopek povezal Tone Vrabl. V njem so sode- lovali ansambel Vigred iz Laškega, ansambel Izvir z Dobrne in mladi harmoni- karji Ašičeve šole iz Šentru- perta nad Laškim. Prireditve so se udeležili tudi otroci Veliko pričakovanje malih bolnikov ob obisku »božička iz Laškega«. drugih oddelkov Pediatrične klinike. Organizatorji so se že dogovorili, da bodo sode- lovanje s Pediatrično kliniko in tamkajšnjim oddelkom razvijali tudi v prihodnje. Poleti bodo Laščani skupaj z društvi in skupinami za otro- ke pripravili zabavno prire- ditev »Popoldne pod kosta- nji«. VLADO MAROT Čepica sreče v bolnišnici člani dramskega krožka Osnovne šole Vojnik so z igrico Čepica sreče minuli teden nastopili za male bolnike, ki praznične dneve preživljajo v celjski bolnišnici. Igrico so najprej odigrali na Pediatričnem oddelku, potem pa so se preselili Še na oddelek otroške kirurgije in med občinstvom poželi navdušenje. Mladi igralci pod vodstvom mentorja Aleša Kolška so v bolnišnici gostovali na povabilo učiteljic bolnišnične šole, male bolnike pa je po koncu igrice obiskal in obdaroval še dedek Mraz. ■ NMS DESKANJE PO SPIETU Zdravilo za mačka V najbolj nori noči tisoč- letja, vsaj tako se o letoš- njem silvestrovem govori že kar nekaj časa, bo steklo po žejnih grlih kar precej ko- zarčkov, točneje njihove vsebine. In da bo marsikate- ra glava naslednje jutro tež- ka in betežna tudi ni pretira- na skrivnost. Zato sem se ob tej priložnosti odločil poi- skati na spletu nekaj virov, ki svetujejo, kaj storiti, če je bila noč prenaporna, žeja prehuda in kozarci prelah- ki. Ja, o zdravljenju mačka bo govora. V deželi, kjer je pitje bolj ali manj usodnih alkohol- nih pijač skoraj nacionalni šport, se najde marsikateri nasvet ali recept za preganja- nje nadležne zverine. Od ki- slega zelja do mlečnih kur ali celo alkoholnih, klin-se-s-kli- nom-zbija, šok terapij. Kako pa se tega lotevajo drugod po svetu? Jasno, najmanj težav boste imeli, če ne boste pretiravali. ampak to ni noben nasvet, a ne? Bližje uporabnim nasve- tom je lestvica intemzivnosti mačka, oz. »mačkometer« za posamezne vrste pijač, ki jo boste našli na naslovu: http:// www.medalla.com/Hango- ver.htm. Pijače so ocenjene od ena do deset, višja ocena pa pomeni hujši glavobol. Za po- kušino vam povem, da je oce- no ena presenetljivo dobila vodka, dve in pol pivo, belo vino petico, na vrhu najbolj divjih in neusmiljenih mašče- valcev pa z oceno devet in pol kraljuje bourbon. Zanimive nasvete najdemo tudi na naslovu http:// www.goaskalice.colum- bia.edu/0036.html, kjer iz- vemo, da je eno izmed najbolj učinkovitih zdravil za mačka navadna voda, ki pa jo je treba piti že zvečer, preden ležemo v postejo, po možnosti pa tudi vmes, med pitjem alkohola. Hkrati izvemo tudi to, da je pomanjkanje sindromov mač- ka po ekstenzivnem pitju al- kohola očiten znak zasvojen- soti. Hehe, zdaj vsaj veste, kako boste poimenovali znan- ca, ki se nenehno hvali, koliko ga nese in kako čil je naslednje jutro. Na naslovu http:// www.webtender.com/hand- book/a n ti hangover.html vam bodo poleg običajnega nasveta, naj raje ne pijte, sve- tovali tudi, naj pred spanjem vzamete dva do tri aspirine z dvema velikima kozarcema vode. Na istem mestu tudi izvemo, da je čudežna sestavi- na v napitku Bloody Mary, ki velja za velikega sovražnika jutranjega mačka, pravzaprav paradižnikov sok. No tudi vodka naredi svoje, kaj? Zanimivo, toda metoda s klinom, ki izbije klin, je pri- ljubljena tudi drugod po sve- tu, ne samo pri nas. Seveda nikjer ne pozabijo dodati, kam pelje pretiravanje s tak- šnim zdravilom. Sicer pa bo- ste recept za Bloody Mary našli na nešteto mestih. Med drugim tudi na naslovu http:/ /www. users.cloud9.net/ ~ insanity/hangover.html, kjer je kot eden izmed recep- tov za preganjanje simpto- mov burne noči naveden tudi masten hamburger in milks- hake. No, če bo koga prijelo, da bi poizkusil to reč, naj nam prosim sporoči, kako se je pustolovščina iztekla. Si- cer pa bo resnično najbolje, če se bomo držali nasveta o zmernosti. Ta bo verjetno še najboljši. Pa še želodček in glava nama bosta naslednji dan gotovo hvaležna. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si Božič na Planini Pevci na Planini so letos priredili prvi božični koncert. Nastopila sta otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor osnovne šole Planina, pod vodstvom Slavice Rajh. Na glasbilih so jih spremljali dru- gi učenci, svoj vložek pa sta na klavirju dodali sestri Mateja in Katja Rajh. Nastopila je tudi mladinska glasbena sku- pina z voditeljico Ireno Robič. JURE KRAJNC Za državni denar veliko zanimanje z območja Upravne enote Žalec so občine, društva, zavodi in posamezniki iz šestih občin Spodnje Savinjske doline na nedavni razpis ministrstva za kulturo prijavili skupaj kar petnajst predlogov za dodelitev sredstev oziroma sofinanci- ranje projektov v kulturi. Od tega se jih kar osem nanaša na snomeniško varstvo. ........ .....--- Občina Polzela se je prijavila za obnovo gradu Komenda, ob- čina Prebold za obnovo graščine Prebold, občina Braslovče za obnovo gradu Žovnek, v občini Vransko bi radi obnovili Kurni- kovo kočo v Stopniku, v občini Žalec so se prijavili na razpis za obnovo stare kaplanije v Žalcu ^ in dvorca Novo Celje. Na razpis ' sta se za sredstva spomeniškega ; varstva prijavili tudi župnija na ■ Gomilskem v občini Braslovče, ; ki bi rada rekonstruirala gotska j okna na podružnični cerkvi sv. i Mateja v Šmatevžu, in župnijski I urad Gotovlje za obnovo fresk i na župnijski cerkvi sv. Jurija v ; Gotovljah. { Na področju investicijskega vzdrževanja je Zavod za kulturo ' Žalec zaprosil za dodelitev po- ^ moči pri nakupu opreme, KUD ^ Svoboda Griže za adaptacijo ; knjižnice in nakup opreme za \ knjižnico, občina Tabor pa za i fasado na stari OŠ v Lokah, preu- j reditev prostorov za knjižnico in j društvenih prostorov za ljubi- \ teljske dejavnosti. Za področje | uprizoritvene dejavnosti je Za- \ vod za kulturo Žalec prijavil i monodramo o prvi slovenski pe- \ snici Fanny Hausmann, za po- * dročje knjige roman Nataše Ilo- j var iz Žalca Strah pred samoto in ; na področju glasbenega založ- ■ ništva KUD Andraž nad Polzelo ; za izdajo kasete in CD plošče z 1 naslovom Družina poje. \ T TAVČAR I Sentov forum svojcev Slovensko združenje za duševno zdravje Šent je usta- novilo Forum svojcev Slovenije, namenjen zlasti svojcem oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Po- grešajo namreč prehodne oblike pomoči, ki bi omogočale normalno vrnitev njihovih obolelih družinskih članov v življenje. Ob ustanovitvi foruma so poudarili, da je treba osebam s težavami v duševnem zdravju omogočiti zaposlovanje pod prilagojenimi delovnimi pogoji in obenem vključevanje v običajne delovne pogoje na trgu delovne sile. Člani foruma, svojci torej, si bodo prizadevali za razvoj pomoči družinam na domu predvsem v kriznih situacijah, ta oblika skrbi pa se nanaša na prostovoljno in psihiatrično pomoč. Skušali bodo vplivati na enakopravnejšo razdelitev državnega denarja, name- njenega zdravstvu, med drugim za enakopravnejšo razdelitev loterijskih sredstev med humanitarne organizacije. Svojci tudi želijo vplivati na nekatere spremembe zakonodaje na področju duševnega zdravja. K.L. Z razstave izdelkov Nuše Božiček. Petrovška kultura Kulturno društvo Petrovče je letos opravilo izjemno bogato kulturno poslanstvo. V obnovljenem Domu hmeljarjev so pripravili niz prireditev, nova pridobitev za kraj pa je tudi sejna soba v stavbi KZ Petrovče, kjer so uredili krajevno knjižnico, ki jo uspešno vodi Majda Uranjek. V knjižnici pripravljajo tudi razstave. Tako je sredi decembra postavila na ogled svoja dela priljubljena učiteljica likovnega pouka v petrovški šoli Nuša Božiček. Strokovna komisija slovenskih kiparjev in slikarjev je njene izdelke ocenila za dovolj kakovostne, da nosijo oznako »umetna obrt«. Ob odprtju razstave obiskovalci kar niso mogli skriti navdušenja, saj so bile različne cvetlične in figuralne kompozicije prava paša za oči. Poleg te razstave se skriva pri članih petrovškega kulturnega društva še veliko idej, ki jih bodo skušali uresničiti v prihajajočem letu. TANJA PREDAN - KNEZ St.S2.-29.de««iitber1999 REPORTAŽA 15 Od Petrove do Aten in nazaj Olga Omerzo-Tsigarido je pred desetletji dolino zelenega zlata zamenjala za grški kamen Olga Omerzo, z grškim jriimkom Tsigarida, je naše »ore list, bolje - naše Savinj- ske doline dekle. Že petintri- ieset let živi v Grčiji, ta po- stavna, šarmantna svetov- janka, rojena v Petrovčah. zadnjih dvajset let se vsa jredaja omamni boginji Ne- nirni (večni popotnici in is- kalki nenavadnih doživetij) iot turistična vodnica, obse- lena od lepot stare Grčije in odne Slovenije, kjer posre- luje svoje izkušnje turistič- lim agencijam. mam.. mmmmmmmm »v Petrovčah sem preživela ielovno in lepo otroštvo, ko e bila Savinjska dolina še pra- idi zakladnica in resnična do- ina zelenega zlata. Hodila sem v gimnazijo v Celju in se ^e od malega učila delati do- na in na počitniških praksah 1 Hmezadu, banki, pisarnah.. 3če je imel parketarsko obrt, es je bil kralj v našem domu, saj smo morah vsi pomagati m izpolnjevanju naročil; - Tepi žensko in tudi pručko, na kateri sedi!< je bil šaljivo- resen, arhaičen velelnik gos- podarju družine-moškemu. Seveda se je do danes veliko spremenilo in sodobna Grki- nja je zašla v nasprotje s temi normami, tako da ima danes skoraj preveč privilegijev in pravic, kar pa mi ni všeč, saj v tekmi z moškim svetom iz- gublja tisto prvobitno žen- skost, krhkost, nežnost in mi- hno, ki jo ima samo nežni spol,« zatrjuje Olga, ki čuti svet v žilah. »Prišla sem v Atene kot tu- ristka, zvedava, prežeta z miti in legendami o stari Grčiji in na preizkušnjo, ki mi jo je nudil izvoljenec Christos. Bil je maj, kralj vseh mesecev v letu, modro nebo je omamlja- lo moje čute. Objela me je blaga sredozemska klima, ti- soči vonjev, oljke, oleandri, palme, vse v cvetju... Bilo je kot fata moragana, privid in sanje, ki privabljajo in varljivo slepijo duha. Vse to je opleni- lo mojo dušo in še danes, ko sem že dvajset let turistična vodnica in lastnica agencije, mi zatrjujejo >moji< turisti - Nemci, Francozi, Američani, da sem zaljubljena v to deže- lo, saj jo vedno znova oživ- ljam in podoživljam ter po- sredujem tujcem kot prvobit- no doživetje. Ta kamniti svet izžareva svojski čar.« Ujeta V materinstvu in družini »Po poroki se je začelo kla- sično družinsko življenje po Olga Omerzo-Tsigarida iz Petrovč, med Atenami in Slovenijo. grškem vzoru. Stežka sem se vživljala in sprejemala razliko dveh mentalitet. Kako biti zgolj mati, gospodinja, ki se spoprijatelji z domačinkami in se giblje v ozkih družinskih krogih? Rojevali so se otroci, pet po vrsti, tri dekleta in dva fanta: Elektra, Pavlina, Vasilija ter Filip in Dimitrij. Ves čas sem v njih prebujala zavest pripadnosti slovenstvu, moji prvotni domovini, in jih učila slovenščino. S pomočjo Slo- venske izseljenske matice so dekleta tudi končala študije v Ljubljani in zdaj živijo v Slo- veniji, le na oba fanta nisem mogla toliko vplivati, ostala sta v Atenah. Zadnjih dvajset let sem se povsem posvetila svojim težko zatajevanim, te- meljnim nagnjenjem, ki sem jih tako dolgo zapostavljala in potiskala v ozadje. Turizem in njegovi čari so vse do da- nes moj kruh in veselje. Želja po ohranitvi jezika pa me je gnala v povezavo s Slovenci, ki žive v Atenah, največ s Slovenkami, ki so poročene z Grki.« Slovenci v Atenah žele prostore Danes je Savinjčanka Olga Omerzo-Tsigarida aktivna tu- di pri povezovanju Slovencev, ki žive v Atenah. Ustanovili so Grško-slovensko društvo, pri- jateljstva, skupaj z grškimi ljubitelji Slovenije in prijatelji iz Aten. »Okrog 25 Slovenk in nekaj Slovencev nas je v Atenah in naša največja želja v letu 2000 je, da bi nam zunanje ministrs- tvo Slovenije s pomočjo grških oblasti pomagalo, da dobimo v Atenah svoje lastne prosto- re, v katerih bi se lahko shajali. Zdaj se občasno shajamo po domovih tistih članov, ki imajo svoje hiše, vendar jim tako kalimo družinsko življenje. Imajo namreč otroke, ki se učijo, svoj ritem življenja, le redkokdo pa ima velik pro- stor, kjer lahko sprejme do petnajst, dvajset ljudi hkrati. Največ se zato srečujemo po- leti, na piknikih, kulturnih pri- reditvah, ob Prešernovem dnevu, dnevu samostojnosti Slovenije, ob božiču in novem letu ter miklavževanju. Sklenila sem, da bom zače- la po smrti svojega moža pri- vabljati v Grčijo ugledne kul- turne skupine iz Slovenije. Tako sem konec letošnjega septembra s člani našega društva organizirala izjemno uspešen obisk okteta Adora- mus iz Novega mesta, ki ga vodi zborovodja Marijan Ovi- tek. Priredili so dva uspešna nastopa, v osrednji atenski cerkvi in na luksuzni potniški ladji, ki križari z gosti po So- lunskem zalivu, med grškimi otoki, ki so posebna atrakcija za petičneže. Obakrat so nav- dušili.« Sirtaki, najdražji ples »Atene živijo zlasti v polni sezoni v pršečem, veseljaš- kem ritmu, z neštetimi plesiš- či, kavarnami, hoteli in prire- ditvami vseh vrst. Ljubljana je za mnoge Grke premrtva, tu- di zame. V Atenah živimo ta- krat največ ponoči, ko se vse razbohoti in razveseli. Turisti se radi predajajo ritmu tipič- nega grškega plesa sirtakija. Ta se stopnjuje kot strasti za- vrnjenega ljubimca, ki si išče uteho v kakšni dobri gostilni, kjer pije in je do onemoglosti. Nato vihravo pogosti vse nao- krog, nakupi goro krožnikov in poklekne pred očarljivo barsko pevko. V silnem srdu razbija te krožnike, črepinje pršijo; čimbolj je besen, tem več krožnikov pokupi in raz- bije. Količina črepinj je odvi- sna tudi od lepote pevke, pred katero kleči. Če je po- dobna njegovi nedosegljivi iz- voljenki, je kup večji... »Da- nes je drugače,« trdi Olga Tsi- garida. »Država je to razsipno razbijanje porcelana prepo- vedala, saj so mnogi neusliša- ni nesrečniki z enim zama- hom zapravili vso mesečno plačo...« Olga Omerzo se z nostalgi- jo vrača v Celje, k mami, v svojo Slovenijo, z željo, da domovino predstavi pri svo- jem vsakdanjem delu v turiz- mu: »Rada bi Grkom odkrila lepote Slovenije! Mnogo en- kratnih stvari imamo, o kate- rih se nekaterim Atencem še sanja ne. Ko se peljem v Celje, srečujem prav tako pokraji- no, kot mi jo opisujejo Grki, ki redno obiskujejo Avstrijo in Švico, a za Slovenijo niti ne vedo, zlasti ne za njene ma- vrice v jeseni!« Savinjske doline ni nikoli po- zabila. Te dni se vrača k svoji mami, ki praznuje 80. rojstni dan. »Po petintridesetih letih življenja v Grčiji in petih otrocih se še nisem povsem vživela. Da oživim grški kamen in spo- min na otroštvo v Petrovčah, sem si omislila vrt poln rož, ki ga zalivam za nekaj sto mark mesečno. Voda je v Grčiji na- mreč izjemno draga.« IVAN CIMERMAN V Atenah in drugod po Grčiji imajo svoja predstavništva slovenska podjetja, kot sta Gorenje in Iskra, precejšnje število naših podjetij tudi izvaža v Grčijo. Enkratno vsakoletno sreča- nje z našim veleposlanikom v Atenah vsekakor ne zadošča, da bi se Slovenci, živeči v Atenah, aktivno vključili v tamkajšnje življenje in pomagali Sloveniji pri poglabljanju turističnih in gospodarskih stikov. To misel je podkrepil tudi grški predsed- nik Konstantin Stefanopulos, ki je 10. novembra prišel na prvi uradni obisk v Slovenijo, kjer je bil gost predsednika Milana Kučana. Grško-slovensko društvo prijateljstva v Atenah bi lahko mnogo prispevalo s svojimi izkušnjami za vzpostavlja- nje globljih stikov z Grki. Poznajo njihovo mentaliteto, način življenja in med njimi so mnogi uspeli poslovneži, ki vedo za gospodarske tokove ter kultiuni utrip Grčije. Gradijo zbiralnik Občina Polzela je sprejela odločitev o nadaljnjem uresničevanju programa odvajanja in čiščenja odplak. Nadaljevali bodo gradnje delno že zgrajenega kanalizacijskega zbiralnika Šempeter-Polzela, v skupni dolžini 1,74 kilometra od Ločice ob Savinji do Polzele. S tem bodo ustvarili možnosti za postopno priključevanje lokalnih kanalizacijskih omrežij Polzela, Breg, Ločica ob Savinji, Založe in tovarne nogavic na novo zgrajen zbiralnik. Kljub zimi in mrazu je celjsko podjetje PUV - nizke in vodne gradnje pričelo z delom v Ločici ob Savinji proti naselju Breg. T. TAVČAR Št. 52. • 29. december 1999 16 REPORTAŽA Planine lučkega vlcer ja Bogomir Supin je velik del življenja preživel v gozdovih v srcu Luč, blizu potoka Lučnica, vse svoje življenje živi Bogomir Supin. Pravi Lu- čan, povezan z gozdom in prežet z glasbo, bo kmalu upihnil 90 sveč. Pa se mu leta, nekatera bridka, druga lepa, prav nič ne poznajo. Še vedno zna ostro zašpičiti besedo, po- magati društvom v kraju ali pa preprosto poklepetati in obuditi spomin na dni, ko se je tudi v krajih ob Savinji živelo drugače kot danes. Bogomir Supin je bil gozdar. Tisti pravi, ki je delovne dni preživel v revirju, spal v goz- darski hiši in skrbel, da so bila prostrana pobočja Raduhe za- sajena z drevesi. Službo goz- darja je opravljal že v predvoj- nih in medvojnih letih, upoko- jil pa se je leta 1966. »Moj revir je bila cela Raduha in Solčava, najprej v okraju Marija Gra- dec, današnjih Nazarjah, po- tem pa so ti gozdovi postali državni,« je pripoved o življe- nju revirnega gozdarja pričel skorajšnji jubilant. Na pobočjih Radulie Njegova pot na začetku ni kazala, da bo postal državni uslužbenec. S 14. leti je na- mreč odšel od doma služit k bogatejšim kmetom. »Gospa me je prijela za roko, pa sva šla. Bil sem pastir v Okonini, nato malo hlapec, se naučil voziti s konji... Skoraj doma sem bil, vendar svojega doma nisem videl več let. Zelo sem si želel postati stražnik, vendar so me, ker je bil gozdar tudi moj oče, vzeli na prakso za dve leti, potem pa sem šel v šolo. Seveda sem prej odslužil voja- ke, kot 20 let star pob sem bil 18 mesecev v Nišu in Negoti- nu. Po tem, ko sem naredil šolo v Mariboru, ki sem jo sam plačal, ker so bili pač drugačni časi, sem postal pravi gozdar. Tik pred upokojitvijo sem na- redil tudi tehniško šolo, ven- dar sem se odločil za upokoji- tev, ker so bili ugodni pogoji,« je Supin na kratko predstavil pomembne mejnike. Lučki starosta ni vedno re- kel gozdar, večkrat je po do- mače uporabil besedo »vlcer«. Do obisti namreč pozna delo lučkih vlcerjev, ki ga je v eni izmed svojih knjig opisal tudi mozirski publicist Aleksan- der Videčnik, ki mu je s spo- mini, pričevanji in fotografi- jami pomagal prav Bogomir Supin. Tudi sedaj, ko na Luč- kem dnevu obujajo spomin na vlcerske čase, Supin rad po- maga z nasveti - od tega, kako je treba narediti rižo, do tega, kako je izgledala vlcerska baj- ta. Njegovo delo je bilo med drugim gojitev in izkoriščanje gozdov, skrbel je za gojitvene drevesnice v Podvolovljeku in na Raduhi, kjer so vzgajali mlada drevesa. Sploh po vojni so veliko pogozdovali, včasih je v gozdu delalo po 50 ljudi, kar precej pa so tudi sekali. »Najprej smo les iz planine spuščaH po zemeljskih drčah, delali smo tudi žičnice, nato pa so se nekateri Lučani, med nji- mi tudi oče in stric, v Romuniji naučili delati riže. Po vojni, ko se je na Raduhi nabralo veliko lesa, smo samo z enega mesta po riži spustili 3 tisoč kubikov lesa. Še danes se spomnim dne, ko so na poziv prišli kmetje s konji; 21 konjev je vlačilo les iz riže... Ali potem, ko smo gradili cesto iz Dupleka pri Strugah, ko so mi dali vojne ujetnike z dvema srbskima stražarjema. Dogovorili smo se, da sta jih stražila samo ponoči, podnevi pa so dobili slovenske stražarje... Ko smo les potegnili do Savinje v Stru- gah, smo ga plavili do Ljubne- ga, kjer so ga prevzeli delavci iz Nazarij...« so vreli spomini v hiši pod Rogatcem. Vlcerji so živeli v planinah, kjer so si zgradili bajte. »Zače- li smo delati ob ponedeljkih ob 9. uri, ob drugih dnevih pa ob 6. in delaU do 6. ure zvečer. Domov smo hodih ob sobo- tah. V bajti je bilo tudi po 20 ljudi, sami smo skrbeli za hra- no, ki smo jo nosih v koših. Po vojni smo v mojem revirju najprej dobili štedilnik, nato še kuharico. Potem je bilo malce lažje, saj smo opoldne. potem, ko se je slišala koman- da >polenta<, hodili na kosilo, zvečer pa se je slišalo >šiht aus< - takrat je bila kuhana tudi večerja. Kljub napornemu de- lu so bile plače slabe, povrh tega nimamo priznanih ur niti vojaščine niti šol.« Takšnih in podobnih spo- minov se je v dolgih letih na- bralo na pretek, vsaka beseda pa je pričala, kako dobro je Bogomir Supin poznal »svoje« gozdove in kako temeljito še danes spremlja razne gradnje. Pa najsibo to most na Ljub- nem ali brv v Lučah. Supin je med drugim v času, ko je bil pri vojakih, naredil tudi pio- nirsko šolo, in si tako pridobil znanje o gradnji mostov in brvi. »Sedaj se mi zdi, da sem celo življenje kar v šolo hodil. Vendar se ni dalo drugače, stalno se je bilo treba izpopol- Na Lučkem dnevu vsa leta največ pozornosti namenjajo prikazom nekdanjega dela v gozdovih. Spravilo lesa po riži in plavljenje po Savinji vedno pritegneta precej pozornosti. njevati, takd v šoh kot v življe- nju,« je Supin razodel eno svo- jih modrosti. Gozdarsko življenje je bilo še posebej težko med vojno, ko so prihajali Nemci, pa par- tizani... »Ko sem šel v gozd, so me gori spraševali, koliko jih je v vasi; ko pa sem prišel dol, so me spet spraševali, koga sem videl. Pač nisi smel imeti grehov,« pravi danes Supin, ki mu nobena steza na Ljubnem, v Solčavi in Lučah ni neznana. UIrinIciizživlieiiia Bogomirja Supina so ome- njali tudi letos, ko je občina Luče dobila svoj grb, na kate- rem je upodobljena ženska, ki nosi ribo v Ljubljano. Supin je bil namreč zadnji, ki je to počel. »Ko sem nastopil prak- so, sem delal, kar mi je pisar- na rekla. Med drugim je bila tudi nošnja rib gospodi v Ljub- ljano. V tistih časih je bil goz- dar tudi ribič in lovec, za kar je bilo treba narediti tudi izpi- te. Bil je pač običaj, da smo na veliki četrtek v nadškofi j o za slavnostno večerjo za približ- no 20 ljudi nosili ribe. Nesel sem jih v >putrihu<, s kolesom sem ponoči krenil od doma. Zraven sem imel >pumpo<, saj sem moral v Ljubljano dosta- viti žive ribe. Vodo sem doto- čil ob vsakem studencu, kjer pa ga dolgo ni bilo, sem s tlačilko napumpal zrak. Zad- njič sem nesel ribe leta 1941,« je pripovedoval Supin in takoj dodal-, da so takrat lahko lovili ribe le gozdarji in gosti - po- dobno kot je bilo z lovom. In ko Lučan omeni lov, se spet vsuje plaz spominov, predvsem na tisto nesrečno leto 1935, ko so »raubšici« ustrelili gozdarja. »Šla sva na lov na kamniško stran Ojstri- ce, da bi mi pokazal, kako se jagajo divji petelini. Ko sva šla vsak po svoje, se je zgodilo... Točno v srce so ga zadeh.« Bogomirja Supina poznajo Lučani tudi kot dejavnega kra- jana, ki je tako aU drugače sodeloval pri planincih, gasil- cih, turističnemu društvu... »Nekdaj smo bili vsi povezani med seboj, tako da sem bil pri vseh, razen v partiji,« se je hudomušno nasmejal Supin, ki je šele lani oddal tajniška dela pri lučkih gasilcih in po- stal častni tajnik društva. »Vse sorte je bilo v mojem življenju, še >rest< sem moral služiti. Zanimivo pa je, da sem v zapor odšel kot revirni goz- dar in ko sem se vrnil, sem se zaposHl na istem delovnem mestu. To je bilo lahko samo zato, ker so vsi ljudje vedeli, da nisem nič kriv. Bilo pa je groz- no, saj so me doma čakali štirje majhni otroci - ne moreš verje- ti, kaj naredi politika,« se brez samopomilovanja spominja Supin, ki je »skusil vse reste«, od Celja, Maribora do Borov- ca. Obsojen je bil na 8 let zapora, sodba pa je precej po- vezana s tem, ker je bil v službi v škofiji. Iz službe je pripeljal 17 prič, ki pa niso smele pričati in jih sploh niso zaslišali. Ko pa je minilo pol kazni, se je skozi Luče peljal takratni pred- sednik Josip Broz Tito. Tita je Supinova hčerka, 14 let je šte- BoRomir Supin pred domačo hišo. la, prosila za svojega očeta - v tednu dni je bil zunaj, lani pa je bilo tudi uradno rečeno, da sodba ni bila pravična. Čiovelcunesmebili dolgčas Bogomirju Supinu tudi sedaj, ko je že dolga leta v pokoju, ni dolgčas. »Celo življenje sem ne- kaj počel, pa še danes delam. Doma redim putke in zajčke, ko pade sneg, ga je treba skidati in zvoziti v vodo; ko pride časo- pis, ga je treba prebrati; pa tudi otroci pridejo pogosto domov,« je pripovedoval Supin, ki je bil dolga leta tudi naročnik Novega tednika. Potem pa je draginja na večih koncih naredila svoje, pokojnina »pa ne pusti tako daleč«. Dve hčerki živita v Žal- cu, ena je v Mariboru, »pob« pa je v Lučah. Letos se je nekdanji gozdar kot v starih časih povzpel na Raduho, spet prehodil tako zna- ne in ljube poti in našel marsi- kaj, kar mu ni bilo povšeči. Zanemarjena studenec in bajta, sredi pota je ostalo isto korito, samo zaraščeno in blatno, s polno razpok... To seveda zbo- de gozdarja, ki je bil nekdaj odvisen od narave in ki Raduho pozna do zadnjega kamna, saj je med drugim trikrat sodeloval pri gradnji koče na Loki. Bogomir Supin pomni vsako letriico, pripoveduje, kako so v Lučah trikrat gradili gasilski dom, kako so ljudje v teh krajih nekdaj živeli... Marsikaj ima povedati: kako se mu ne zdi prav, da hodijo žene v službe, možje pa ostajajo doma; pa o tem, koliko stvari je po nepo- trebnem uničila vojna; kako mladi ne znajo več hoditi, še v trgovino se odpeljejo - nasploh pravi, da je sedaj težje življenje, vendar Bogomir kot Bogomir dodaja, da »za scagat« pa ni. Še najbolj pa ga boli^ ker na vasi skoraj ni več slišati prave fan- tovske pesmi. »Nekdaj se je iz vsakega vrha slišalo petje, sedaj pa ga še v gostilni redko slišiš. To ni prav,« je prepričan Supin. V njegovi hiši je na kupe fotografij, saj je sam precej slikal po planinah. Zabeleženi so mnogi dogodki, ki bi dru- gače utonili v pozabo in ki nazorno pričajo o življenju v odmaknjenem kraju. Bogo- mir Supin ob vsaki fotografiji pove, kdaj in kje je nastala... Tako kot ve še o marsičem, kot živi pričevalec bližnje in hkrati tako daljne preteklosti. t URŠKA SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM Med postavljanjem »vlcerske bajte« na letošnjem Lučkem dnevu. Sf. 52. - 29. december 1999 REPORTAŽA I |Q Gospod, to ni prav! ^ Mladi celjski modelarji opozarjajo nase, a jih nihče ne sli^ v propadajoči bivši Emovi mizarski delavni- :i na Bežigrajski ulici v Celju ustvarjajo mladi modelarji. To so večinoma celjski osnovnošol- :i, ki svoj prosti čas preživljajo tako, da imajo iomu kaj pokazati, predvsem pa se za življe- ije kaj koristnega naučiti, na primer vztrajno- sti, natančnosti, delavnosti. Dovolj koristno- ;ti za večjo družbeno pozornost, mar ne? Okrogle mize, simpoziji strokovnjakov, akci- e, projekti, delovne skupine... vse to so načini in )blike boja proti brezdelju, malodušju in raznim /rstam zasvojenosti mladih v času, ki je negativ- lim pojavom in posledično tudi drogam vedno 3olj naklonjen. Tudi pri nas in tudi v Celju, in to nnogo bolj, kot se tega zavedamo ali kot si ipamo priznati. Ampak od vseh simpozijev in jkioglih miz (kot da) ni pravih učinkov. Boj proti nalodušju, brezdelju in (posledično) drogam je ahko tudi še kaj drugega, ne le akademsko azpravljanje in projektiranje. Srečali smo se s skupino fantov in bili nemalo Dresenečeni nad tem, kaj vse znajo, kaj vse so že jstvarili in kako radi se družijo. Trikrat tedensko >e dobijo v delavnici, tam režejo, merijo, lepijo, /stavljajo drobne mehanizme v ogrodja, ki bodo Dostala modeli: ladje, jadrnice, letala, jadrilice... zdelki, ki jih bodo nekega dne spustili v vode, v ^rak. To so mladi modelarji, približno petnajst ih je, članov modelarskega kluba pri Društvu judske tehnike EMO Celje. Nelcocin danes. Kalco dolgo še? Klub društva ljudske tehnike ima dolgo zgodovi- no, ustanovljen je bil leta 1948, ko so v okviru ovame emajlirane posode začeli delovati štirje crožki: strojni, avto moto, fotografski in jadralski, / kasnejših letih jih je nastalo še pet (na primer crožek za napredek gospodinjstva, krožek za Dodvodne dejavnosti, za predelavo pločevine td.). V njih so sprva ustvarjali le otroci v tovarni Smo zaposlenih delavcev, kasneje pa so se jim 3ridružili še drugi. Modelarski krožek je bil jstanovljen leta 1963, leta 1973 pa se je, kot vsi )stali krožki, preimenoval v modelarski klub. Od ^seh nekoč delujočih klubov je danes dejaven le še nodelarski, fotografski in podvodni sta v izumira- iju. Društvo ljudske tehnike Emo Celje je še vedno /članjeno v Občinski zvezi organizacij za tehnično culturo, a je tam bolj na seznamu društev, kot kako irugače. Rado Ambrož, tajnik Društva ljudske ehnike Emo (in tajnik občinske zveze za tehnično culturo ter tajnik zveze organizacij za tehnično culturo) pristojne v občinskih službah vsako leto )pozarja na obstoj društev ljudske tehnike in Jredvsem na nemogoče gmotne razmere v njih, a e odziv vedno minimalen. »Letos spomladi sem la Občino Celje naslovil pisno prošnjo za pogovor n morebitno predstavitev na seji sveta Mestne )bčine Celje, kjer bi svetnikom predočili progra- ne in pogoje, v kakršnih delujemo, a nam niti odgovora niso poslali. Lani smo za celo leto prejeli le 400 tisoč tolarjev dotacije, letos še niti tolarja,« je povedal ob našem obisku, ko smo se na lastne oči prepričali o resnično slabih pogojih delovanja modelarjev. Prostori z delavnico v zapuščenem objektu so brez vode, brez telefona, brez central- nega ogrevanja. Jadrnice, jahte, jadrilice, letala**« Mentor modelarskega kluba Edi Zagozda, upokojeni »emovec«, prihaja trikrat tedensko najmanj dve uri pred prihodom fantov, da zakuri v peči, da je fantom za silo toplo, vodo pa si morajo v delavnico nositi iz oddaljenega oddelka kontejnerjev. Orodja za delo so zastare- la in minimalna, utesnjenost v delavnici pa velika. Če bi ne bilo brezmejne pripravljenosti in prizadevnosti mentorja, bi vse skupaj že davno izumrlo. Gospod Zagozda ima svoje fante zelo rad in ti so se nanj zelo navezali, predvsem pa ga spoštujejo. Kličejo ga »gospod«, ko ga nagovarjajo in neprestano kaj sprašujejo. Kadar ga vprašajo: Gospod, zakaj je tako, zakaj je danes hladno, zakaj ni tega ali onega orodja, zakaj je treba hoditi po vodo tako daleč, za- kaj...? pa jim pravega odgovora ne more dati. Ne more, ker jim ne sme vzeti veselja in ker se predobro zaveda, da bi tarnanje ne pomagalo. Fantje si materiale za delo prinašajo od doma, mentorjevo plačilo za mesečno delo s temi fanti (okoli 40 ur) pa je od 10 do 15 tisoč tolarjev, torej približno 30 tolarjev na uro od posamezni- ka. Mentor od staršev ne pričakuje več, upravi- čeno pa pričakuje več družbene pozornosti in pomoč v denarju iz sredstev, ki so v proračunu namenjena za tovrstne aktivnosti. Nekega dne se zna zgoditi, da mu bo vsega dovolj in potem bo tudi delo v klubu zamrlo. Ko je Edi Zagozda kdaj obupan nad razmera- mi in odnosom, zamahne z roko, rekoč, da bo vse skupaj pustil. Takrat mu fantje rečejo: »Gospod, to ni- prav, kaj bo pa potem z nami?« Takšne reakcije ga opogumljajo, da vztraja in prihaja vsak teden trikrat, najprej zakuri v peči in vse pripravi, da njegovi fantje lahko spet ustvarjajo, se družijo in tako koristno preživlja- jo svoj prosti čas. Če koga zanima, kako in kaj delajo in kako se imajo, naj jih pride pogledat in naj jih kaj vpraša. Fantje mu bodo z veseljem pokazali svoje že narejene izdelke in modele, ki šele nastajajo. Da bi bili pogoji za njihovo delo boljši, pa jih bodo morali obiskati predvsem pravi ljudje, denimo tisti, ki morajo vedeti, kaj vse se v Celju dogaja in ki jim ne sme biti vseeno, če neka koristna in ustvarjalna dejavnost, zlasti če je namenjena mladim, zamre: m MARJELA AGREŽ Luka Cergol izdeluje jadrnico na radijsko vodenje, ki ji bo dal ime Atlantis in ki bo spomla- di zaplula. »V klubu si krepim ročne spretnosti, si nabiram znanja iz elektronike, sočasno z jadrnico pa sestavljam letalo A-1, ki bo prav tako radijsko vodeno.« Edi Zagozda: »Na občino smo poslali prošnjo za sprejem in pogovor, da bi predstavili naše delo in pogoje, v kakršnih delamo, a nam niti odgovora niso poslali.« Rok Suholežnik je v modelarskem klubu že tri leta, ponosen je na vrsto modelov, ki jih je izdelal: na čoln-jahto, na dva modela letal, na jadrilico, zdaj pa se je lotil še enega modela čolna. »Lepo se imamo, gospod nas veliko nauči,« je povedal. Primož Lugarič je začetnik, zato mu »gospod« pogosteje priskoči na pomoč pri nastajanju jadralnega letala, s katerim bo, tako kot njegovi klubski prijatelji, nekega dne tekmoval. Blaž Zafošnik sije poškodoval desnico, a je kljub temu prišel, saj je rad med prijatelji, njegovo letalo pa bo zaradi mavčne obloge nared kakšen mesec kasneje, kot je načrtoval. St. 52. • 29. december 1999 18 VROČA TEMA V boju za staro pravdo Bodo planinski pašniki cerkveni ali od pašnih skupnosti? »Nadškofija Ljubljana obvešča pašne interesente na po- dročju Zgornje Savinjske doline, da zbira ponudbe za pašo na planinskih pašnikih, ki bodo v postopku denacionaliza- cije vrnjeni lastniku. Ponudba velja za podržavljene planin- ske pašnike na področju občin Ljubno in Gornji Grad, razen za planino Lepenatka. Zbrane ponudbe za planinsko pašo bodo osnova za sklenitev posebnega dogovora o brez- plačnem dolgoročnem zakupu, ki je eden od ključnih pogojev za pridobitev subvencij iz državnega proračuna,« je bil pred kratkim objavljen oglas v časopisu Savinjske novice. V ozadju objavljenega oglasa se skriva precej dolga zgodba, ki se vleče od dne, ko je bil v slovenskem parlamentu spre- jet zakon o denacionalizaciji. Od takrat se slovenska javnost sooča s pretežno načrtnimi manipulacijami, katerih pred- met je praviloma največji dena- cionalizacij ski upravičenec. Rimskokatoliška cerkev. Bolj ali manj iskreni poskusi urejanja razmer med državo in Cerkvijo ostajajo nedorečeni, nasprotujoči interesi pa se ved- no bolj odražajo tudi na nižjih ravneh, kot je na primer vpra- šanje lastništva oziroma upra- vičenosti uporabe planinskih pašnikov na Menini planini in na območju Pašno agrarne skupnosti Ljubno ob Savinji. »Politične« odločitve Problem je seveda star, ko- renine segajo v čas neposred- no pred drugo svetovno voj- no. Takrat je bila Ljubljanska škofija z odločbo banske uprave v Ljubljani razlaščena v korist pašniških zadrug na območju Zgornje Savinjske doUne za 2.726 hektarjev planinskega sveta. Odmere zemljišč, ki so bile pred vojno že opravljene, zaradi svetov- nega spopada niso bile zave- dene v zemljiško knjigo, zato se lastništvo ni spremenilo. Leta 1997 so Pašno agrarne skupnosti naslovile na Uprav- no enoto Mozirje zahtevo za vrnitev premoženja oziroma vrnitev pravic do brezplačne uporabe pašnikov, pravice do vode za napajanje živine, uporabe dogonjkih poti in poseka lesa za' vzdrževanje pašnika oziroma naprav na pašniku in odločanja pri po- segih v prostor. V zahtevah je bila navedena tudi neizpod- bitna resnica, da so pasli na teh površinah še pred podr- žavljenjem premoženja Ljub- ljanske škofije. Zahteva kmetov zaradi ne- zaključenih postopkov pred vojno ni imela pravne podla- ge, ker pa so pašne skupnosti uporabljale planinske pašni- ke že stoletje in več, in so na njih zgradili objekte za potre- be pašništva, jih je upravni organ pritegnil v postopek kot stranke. V tem času se je s prenosom lastništva na Pa- šno agrarne skupnosti strinja- la tudi Nadškofija Ljubljana. Dejansko izvršitev je prepre- čila vlada, vse skupaj pa naj bi imelo, po prepričanju nekate- rih predstavnikov nadškofije, precejšen pohtični predznak. Darilno gesta Precej očrnjena Cerkev bi z darilno gesto med kmeti in ostalimi gotovo pridobila na ugledu, zaradi nove formule, ki jo je izumila vlada in se imenuje povečana vrednost gozdov, pa do tega seveda ni prišlo. Predstavniki kmetov, ki že desetletja dolgo pasejo živino na meninskih in Iju- benskih pašnikih, podpirajo vrnitev zemlje nadškofiji, vendar, kot pravijo, želijo ti- sto, kar jim je Cerkev obljubi- la. To pa je lastništvo nad pašniki, v skrajnem primeru pristanejo tudi na zakupno razmerje, seveda jasno defi- nirano, dogovorjeno in oboje- stransko podpisano. Pri tem se sklicujejo na besede dr. Franca Rodeta, ki je konec lanskega leta povedal, da na- meravajo 5 tisoč hektarjev gorskih pašnikov podariti kmetom, ki tam pasejo. »Mi- slim, da je naš predlog vladi, od katerega ne bomo odsto- pili, korekten, in da nihče ni- ma pravice govoriti, da je Cer- kev sebična, požrešna, po- goltna in da bi rada vse zase. Povejte mi, kdo v Sloveniji je že podaril 5.000 hektarjev zemlje. Cerkev bo to storila!« je bil jasen ljubljanski nadš- kof in metropolit. V dosedanjih pogovorih med predstavniki nadškofije in Pašno agrarnih skupnosti otoplitve v smislu nadškofo- vih besed ni zaznati. Problem je pravzaprav samo v tem, da uporabniki planinskih pašni- kov terjajo, da bi si obe strani v primeru zakonske možno- sti prizadevali prenesti last- ninsko pravico v korist Pa- šniško agrarnih skupnosti, kar po mnenju nadškofije trenutno nima nobene prav- ne podlage. Logično se zdi tudi vztrajanje kmetov, da se v primeru odpovedi dogo- vora o brezplačnem zakupu pašnikov in pašnih gozdov za tisti del posameznih parcel, ki bi jih Nadškofija Ljubljana potrebovala za lastne potrebe ali za druge potrebe v skladu s prostorsko ureditvenimi na- črti, to zgodi v sporazumu s Pašno agrarnimi skupnostmi. Pat pozicija Kmetje dogovora brez ome- njenih zahtev ne nameravajo podpisati, še vedno pa puščajo odprta vrata za nadaljnja do- govarjanja, na katerih bi mor- da uskladili dokončno vsebi- no dogovora. Ob tem pričaku- jejo, da se bodo na strani nadškofije pogovarjali kom- pententni ljudje. V tem prime- ru je to Gospodarski svet, v nekem smislu škofijsko gos- podarsko ministrstvo, ki ga vodi ravnatelj Janez Celar. V nadškofiji so nad stahšči predstavnikov kmetov prese- nečeni. Ves čas pogajanj je bilo menda jasno, da predloge po- gajalske skupine dokončno potrjuje pristojni organ Nadš- kofije Ljubljana, torej Gospo- darski svet. Po njihovem je ponudba, ki so jo usklajevali več mesecev, dokončna, saj se besedilo vsebinsko od zahtev Pašno agrarnih skupnosti ne razlikuje. O odklonitvi ponud- be bo obveščena tudi Upravna enota Mozirje, nadškofija bo predlagala, da ta začne posto- pek odmere pastirskih objek- tov na pašnih površinah. Ne- kakšna tiha grožnja torej, pod- krepljena z dejstvom, da bo ministrstvo za kmetijstvo v prihodnjem letu namenilo subvencije le tistim pašnim skupnostim, ki bodo imele urejen svoj pravni položaj z lastnikom zemljišča. Predstavniki Pašno agrarnih skupnosti z Menine planine in Ljubnega ob Savinji trdijo, da so vsa dejstva, vključno s sub- vencijami, predstavljena vsem članom. Ravno tako zavračajo zlonamerne trditve, da se zav- zemajo za velike in premožne kmete. Na planinskih pašnikih, pravijo, veljajo za vse enake pravice in dolžnosti in dodaja- jo, da bi se brez njih že davno vse zarastlo. Morebiti je interes ravno to. Radi bi samo, da se tudi ustanova, ki naj bi v tej državi edina zagovarjala mo- ralne vrednote, predvsem re- snico in poštenje, drži obljub. Takšno je torej stališče kmetov. Zdi se, da trenutna nesoglas- ja med koristniki planinskih pašnikov in nadškofijo ne kori- stijo nikomur. Ali pač? Neurad- no smo celo izvedeli, da bi nekateri, v cerkveni hierarhiji dovolj pomembni predstavni- ki, pašnike z veseljem zemljiško knjižno podarili kmetom. Tudi še sedaj, ne sa- mo takrat, ko je namero pre- prečila vlada. ■■■■■■■■i EDI MAVRIC Kdo bo posel na meninskih pašnikih? Konjiške jaslice Jaslice v župnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Cerkev omenjajo že ob nastanku naselja, čeprav kaže sedanja gotska stavba fragment le iz 13. stoletja. Jaslice v neposredni bližini oltarja s svojo skrbno urejenostjo, zelenjem in žuborečim potočkom že vrsto let privabljajo številne vernike in so v posebno veselje otrokom. Foto: MATEJ NAREKS Št. 52. < 29. december 1999 NASI KRAJI IN UUDJE 19 Kaštelanlca Kmečki in pesniški zvon Štefanije Pristan pod šaleškim gradom Pred več kot sedemdeseti- li leti sta majhni punčki v olini gradov, kakor so svoj as imenovali šaleške kraje, leče rili po mahu in iskali elik črn ključ z imenitnim krasjem. Predstavljali sta si, a naj bi tak ključ odklenil ileški zaklad. Ena od deklic, anes petinosemdesetletna tefanija Prislan, še vedno erjame v grajski zaklad, krit tam nekje čaka najdite- a in morda zanj najbolje ve obra vila, Šaleška Ana. Olročad JO je videla, ko »se ' v temnih viharnih nočeh - idi ona vsa črna - upirala loveščim čarovnicam, kroti- 1 hudobne zmaje in nagajive <.ratke«. To je bila blagohot- a Ana, mit dobrote, ljubezni 1 lepote - privid mladosti. Gospa Štefanija živi na po- ;stvu sredi starega velenjske- a jedra, v Šaleku, v hiši, ki je ila nekdaj rezidenca velenj- dh grofov. Zase je imela veli- e želje, povezane s potovanji 1 z umetnostjo, in ob kmeč- em vsakdanjiku jih je uspela a drobec upovedati v pesmih, ozno, belolasa in zgubanega braza, ki kaže spokoj, iz leta leto življenja bolj sproščenih lisli, je izdala svoj pesniški rvenec Šaleški zvon. »Ne kiivamo si bledega obraza. sramujemo se belih las. sak tren življenja je dobil še olje lep izraz,« je zapisala v tarostnikih. Brez omahovanja Od kresne noči, ko »škratje z seh vrhov pomladnih rož so m delili«, pa do starosti je bilo aleč. Iz otroštva v Šaleku, od oder ji je pogled tako rad hajal na grajske razvaline, se ' vanjo vtisnilo občutje dru- inske domačnosti, ki ga danes e čuti več. Ob večerih so doma eli, se naužili bližine, čez dan a je imel vsakdo svoje delo. »Devet otrok je bilo pri hiši in naša mama, bila je Krpačeva, iz rodu pevcev in izobražencev, nas ni navajala le k delu, tem- več tudi h kulturi srca in življe- nja,« pravi Prislanova, ki so jo kot mladenko poslali v meš- čansko šolo, kjer so gospodič- ne vadile klavir in violino. Sledi- la je še gospodinjska šola, ki jo je zaključila z odliko, a veliko bolj kot hišne veščine jo je zani- mala notranjost cerkva in mu- zejev. »Vrnila sem se domov in vpregli so me v vsakdanje delo na kmetiji in v gostišču. Nisem vzdržala, v svet me je vlekla vedoželjnost in zdelo se mi je, da moram proč. Zaposlitev sem našla v ljubljanski gledališ- ki menzi. Približala sem se mestnim ljudem, spoznala umetnike, balerino Meto Vid- marjevo in mnoge druge,« pri- poveduje. Bila je čednega obraza in znala se je prilagajati, tudi te- daj, ko je šla, ne da bi količkaj omahovala, gospodinjit v Split mladi družini. Ob morju je os- tala sedem let, vse dokler je ni mati pred začetkom bližajoče se druge svetovne vojne pokli- cala domov. »Ubogala sem in prevzela Andrejčevo posestvo za nekaj mesecev, medtem pa sem prepričala brata, da se je poročil, se z njim dogovorila, da prevzame vajeti in odhitela nazaj v Split. Vleklo me je tudi učenje, saj sem se tedaj odloči- la, da bom pravilno govorila in pisala v treh tujih jezikih. To znanje bi mi pomagalo pri do- bri zaposlitvi, sem razmišljala, obenem pa sem vedela, da bo po vojni napočil čas za poro- ko,« pripoveduje. Split je mora- la zapustiti ob kapitulaciji Itali- je, ko so tujci bežali vsak v svoj kraj in tudi ona je odšla domov. Če se je prej potepala po svetu, je potem ostala za zapečkom. Moža ni iskala daleč proč, spoznala ga je namreč tik ob domači ograji. Vsaka od štirih sestra je imela po vojni na izbi- ro številne ženitne ponudbe. Zanimanje zanje je bilo veliko zlasti zato, ker so bile te mla- denke znane kot odlične gos- podinje, vešče vsakega dela, od opravil na polju do šivanja in računovodstva. Štefanija je vzela Vinka Prislana, vdovca v Šaleku, lastnika posestva, ki je mejilo na domačo kmetijo. Brez zagrenjenosti »Začetek je bil težak, saj zemlja po vojni ni bila obdela- na, mož je zbolel in prevzela sem tudi precejšen preužitek. Vse sem dobro izpeljala,« ugo- tavlja gospa Štefanija, ki se je lotila tudi ureditve približno tri- sto let stare hiše. Nihče ne ve, koliko je stavba stara v resnici. Po pripovedovanju nekaterih naj bi našli letnico odtisnjeno v enem od zidov in podrii so ga, a v njem so odkrili le zazidano vazo in steklenici. Šalečani so Štefanijo Prislan poimenovali Kaštelanka in dol- go se je spraševala, zakaj. Ker živi že od nekdaj pod gradom? Ker živi v nekdanji rezidenci grofov? »Ne,« pravi »ime so mi dali po knjigi o Kaštelanki, saj naj bi bila prav tako trdoživa kot stara gospa iz te zgodbe, ki je dosti pretrpela. Tudi sama sem imela veliko težav, a jih nikoli nisem priznala. Kot vsako ma- mo je tudi mene najbolj skrbelo za otroke. Vse tri sinove sem videla pred seboj v nezavesti, eden od njih je visel med življe- njem in smrtjo enajst dni.« Odločno je vodila močno kmečko gospodarstvo in pri tem je bila zelo uspešna. Raz- vedrila se je s potovanji, na katera sta se občasno odpravi- la z bolehnim možem. Leta 1981 sta hotela tudi na Korziko, a sta si zadnji hip premislila. Ko je Štefanija slišala, da je letalo, na katerem bi se kaj lahko znašla tudi ona, strmoglavilo, je vzela v roke svinčnik in papir ter začela pisati. Stara je bila sedeminšestdeset let. Nič zato, med kratkimi predahi, kolikor jih je dovoljevalo posestvo, je pisala o dogodkih, kakršne je živela pod Gradom Šalek. Vse- lej je imela oko odprto za ljudi in večkrat je poudarjala, da je treba vsakogar razumeti. Zase pravi, da življenje jemlje lah- kotno in morda prav zato ni nikoli zagrenjena. Nikoli, pou- darja. Vsake toliko časa je po- slala nekaj pesmi na Slovensko akademijo znanosti in umet- nosti dr. Mariji Stanovnik. »Z zaupno pozornostjo mi je po- slala šop pesmi, kakor cvetje, ki ga naberemo na polju in ga želimo pokloniti človeku, za katerega vemo, da mu bo kaj pomenilo. Zahvalila sem se ji zanje, jo skušala okrepiti v nje- nem daru s kako spodbudno besedo, hkrati pa me je zmeraj malo zaskelelo, ker ji nisem mogla zagotoviti možnosti, da bi njene pesmi mogla poviti v samostojno zbirko, česar - sem slutila - si zelo želi. A bila je preponosna, da bi to povedala na glas,« je zapisala dr. Stanov- nikova. Štefanija Prislan pa pravi, da ni bil posredi ponos, ampak negotovost; so njene pesmi sploh kaj vredne? Do- volj, da je letos izšel Šaleški zvon in pravijo, da je lep pris- pevek v duhovno zakladnico doline gradov. Avtorica zbirke, izobražena kmečka ženska, ima nemirnega duha in izjem- no sposobnost prilagajanja. Vse življenje se uči. Ko je kon- čala z delom na polju, je sedla za mizo in brala. Na ta način se ji je uresničila želja o potova- njih. Zadnjih osemnajst let tudi piše. Večino knjig, ki so ji naj- ljubše in najbolj dragocene, je že razdelila med svojih osem vnukov. Spet se uči. Dolgega časa ne priznam, pravi, zame ga ni. KSENIJA LEKIČ Štefanija Prislan ima dva svetova. Prvega preganja nemir Na polju drugega je izšel Šaleški zvon, pesniška zbirka avtorice, ki je stara petinosemdeset let. Oče zaljublfenega petelinčka Valentin HeindI je s posebnimi lesenimi figuricami, priljubljenimi na zabavnih prireditvah, osvojil naše kraje Kdo bi preštel vse pete- linčke, ki so jih oblikovali spretni prsti Valentina Heindla iž Šoštanja v sedem- najstih letih, odkar je po čudnem navdihu naredil pr- vega? Kdo bi seštel vse ure, ki jih Zdravko, kakor ga kli- čejo prijatelji, presedi v majhnem kletnem prostoru, velikem tri kvadratne metre in neutrudno rezbari? Niti sam jih ne bi zmogel. Sklo- njen nad nastajajočim izdel- kom previdno zareže v me- hak lipov les in reče: »Tale bo spet za podoknico!« Pogovor z gospodom Heindlom je poseben užitek. Ni narejenosti in spreneveda- nja, iz njegovega pripovedo- vanja vejeta domačnost in prijaznost. Preden je začel z izdelovanjem lesenih pete- linčkov, ki so prek Lojtrce do- mačih, Marjance, Video meha in številnih drugih prireditev postali znani sirom Slovenije, se z ročnimi deli ni kaj dosti ukvarjal. Njegov prvi petelin- ček je bil temu primeren, »za stran vreč«, pravi Zdravko. A nastal je vendarle in ideja je bila rojena. Pokazal ga je Vin- ku Šimeku, ki je figurico iz lipovega lesa vključil v svojo oddajo kot nagrado. Valentin HeindI, velik ljubi- telj narodne glasbe, je s pete- linčki osvojil naše kraje. Trgo- vine niso zanj. Prek priredi- tev, ki jih preveva vse, kar mu je domače in ljubo, je začel širiti svoje izdelke med ljudi. V narodni noši in s klobukom na glavi je postal je maskota Osine podoknice. Pravijo mu oče zaljubljenega petelinčka in njegove kokoške ali pa kar Petelinček. S Francem Pistot- nikom, znanim Podokničar- jem, in z ekipo Nedeljskega je obiskal številne kraje, spoz- naval njihove običaje in raz- veseljeval ljudi. Bil je na več kot sto podoknicah in se tudi sam izkazal kot soorganiza- tor petih, štiri od teh so bile v šaleških krajih, zadnja v tem tisočletju v Skornem pri Šo- štanju. Idej za oblikovanje figuric mu ne zmanjka. Če izdeluje pete- linčka za gasilca, mu prida roč- nik, če za glasbenika, pa instru- ment ali mikrofon... Največji petelin, ki ga je doslej izdelal, je meril v višino 127 centimetrov in zdaj krasi Valencijev gasilski muzej v Velenju. Tudi številni politiki so ga dobili. Tof se je o tehniki izdelovanja hotel prepri- čati sam in Zdravko mu je pete- lina izdelal vpričo njega. O ceni petelina, ki ga dolgo ljubeče oblikuje, nakar figurici žena Slavica pobarva greben in doda še kakšno malenkost, je kar težko povprašati. Kljub te- mu vem, da je simbolična. HeindI je v Šoštanju poznan tudi po dobrih idejah, ki jih uveljav- lja v Turistično olepševalnem društvu, v katerem je podpred- senik. Ideja o jajčnih lupinah, ki ob prazniku luči kot svečke pla- vajo na gladini Družmirskega jezera, je že ena od njegovih, pa tudi k tisti o dvigovanju advent- nih venčkov nad trg bratov Mravijak je pripomogel. Na ka- terikoli prireditvi se pojavi, si ga zapomnijo in se ga tudi dobro spominjajo. Petelinček se znaj- de tam, kjer je pesem. ■»■K MILOJKA KOMPREJ Valentin HeindI je gost na številnih zabavnih prireditvah, znan kot avtor prijaznih figuric, ki jih izdela iz lipovega lesa. Pozdravlieno, mlado leto! Mestna občina Celje pri- )ravlja letos silvestrovanje la prostem na Trgu Celjskih uiezov in vzdolž Prešernove ilice, kjer bo poskrbljeno tu- li za gostinsko ponudbo in abavo. Mladi pa bodo lahko iilvestrovali z Laro Baruco in ikupino Tabu za Zamorcem. Organizatorji napoveduje- 0 zabavo z ansambloma Hp top Štajerci in Journal, imeh s humoristi skupine Mkotest, dobre želje župa- la Bojana Šrota tik pred Prelomom leta, odštevanje 'adnjih sekund ter seveda 'eličasten ognjemet, ki naj )i v loku povezal svetlobne )liske z dvorišča Prothasije- ^ega dvorca in izpred Spla- 'arja v mestnem parku. Da )o praznovanje kar se da 'Vetleče in iskreče, s čim- tianj pokanja petard, bodo obiskovalcem razdelili tudi ■ tisoč »iskric«, za srečo in 'eselje, za leto 2000. IS m I ŠPORT Doma levi, zunaj ovce Tone Tiselj: »Ce bi igral z Gorenjem, bi verjetno izgubili« Celjsko-velenjski rokometni stro- kovnjak Tone Tiselj se je v začetku sezone odpravil iskat profesionalno srečo v Italijo. Na polovici prvenstva je njegovo tržaško moštvo še vedno v igri za sezonskim ciljem, v evropskem po- kalu pokalnih zmagovalcev pa se po seznacionalnem uspehu nad Peli- strom (19:21, 26:18) in z morebitnim slavjem proti danskemu Koldingu lah- ko uvrstijo celo v polfinale in dosežejo zgodovinski uspeh. mmsmm Vendar rezultati niso vselej merilo dobrega dela. Tiselj je bil nemalo začu- den, ko je ugotovil »italijansko pravi- lo«: »Igralci so odlično plačani, toda njihove delovne navade niti približno ne spominjajo na prefesionalizem.« Pred odhodom je želel, da bi vadili vsaj 80 odstotno od pričakovanega, toda česa takega bržkone ne bo mogoče uresničiti. »Treningov je občutno premalo. Sprva mi je bilo težko, slabše smo komunicira- li, sam pa se rad pogovarjam z igralci. Na startu so nas zdelale poškodbe glavnih igralcev, toda zdaj smo ujeli priključek,« razlaga položaj na prvenstveni lestvici, kjer je Generali skupaj z Rubiero na 2. mestu, vodi pa nasprotnik Celjanov v LP Alpi Prato (okoli mesta Prato je zbrana večina vodilnih italijanskih moštev). »Kvaliteta ni sporna, intenziteta pač. Ve- liko jih misli, da je vse mogoče opraviti brez naprezanja. Na vsakem igralnem mestu imam boljšega posameznika, kot Tone Tiselj sem ga imel v Gorenju, toda če bi se pomerili z Velenjčani, bi verjetno izgubi- li. Denarja je več kot dovolj in vsi se hitro zadovoljijo s položajem, zmanjka ambi- cij, evropski cilji so nejasni. Zato je Italija meka za igralce iz območja nekdanje skupne države,« pojasnjuje položaj v italijanskem rokometu, kjer po njego- vem prepričanju nastopajo (poimensko) boljši igralci, kot pri nas. Fusina, Guaraz- zi, Tarafino, Gruzijec Kalandadze, Ar- gentinec Schmidt in Romun Piriano so jedro ekipe, ki v domačih tekmovanjih nastopa z imenom Genertel (ta je del zavarovalniškega koncerta Generali). Preostali rokometaši študirajo ah hodijo v službo, mladi pa se silno težko prebije- jo v prvo moštvo. Tudi poglavje dela s podmladkom bodo morali zahodni so- sedje še izboljšati. Odnosi v klubu? »Predsednik Lo Duca je ustvaril vse, kar imamo. Nastopa v vlogi velikega šefa in temu primeren je položaj Generalija. Presenečen sem bil, da si je klub v tako velikem mestu in v konkurenci toliko športov izboril zavidanja vreden položaj. Navijači pa so sploh ena boljših točk naše rokometne sredine, ki uspe zadržati veči- no nekdanjih igralcev, ti pa po končani karieri lahko še dolgo delajo za koristi kluba.« Derbi z Alpi Pratom, ki ga je Generali premagal z 29:22, si je ogledalo 2000 gledalcev. Res pa je, da večina mo- štev želi zmagati na domačem parketu, na gostovanjih pa se vnaprej predajo. »Doma so levi, zunaj pa ovce. Po dveh uvodnih zmagah smo na Siciliji izgubili z Enno (zanjo nastopa nekdanji radeški pivot Mitja Lesjak) ter doma dvakrat re- mizirali. Tega v Trstu niso vajeni, je pa posledica povečanega obsega dela. RekU so mi, da me želijo takšnega, kot so slišaU zame. Uprava je tudi pritisnila na igralce in zadeve so se uredile«. Generah je doma osvojil vse, kar je možno. Nivo igre se na Apeninskem polotoku nenehno vzpenja. Težko pa je vaditi njihova moštva in igralce. »Reprezentca je pred časom od- pravila Slovenijo, igralci pa kot da nimajo podobnega motiva v klubskih evopskih tekmovanjih,« zaključuje Tiselj, ki preu- ranjenih napovedi o vrnitvi v Slovenijo še ne želi dajati. PRIMOŽ ŠKERL Pretregerjeva hoče preveč Prvi poskus uprave ŽKK Kac Celje, da bi v klub pripeljala zamenjavo Jere Grobelnik, se je ponesrečil. Denarne zahteve hrvaške reprezentantke Slavice Pretreger so bile občutno previsoke. Izkušena košarkarica je za pre- stop v Celje namreč zahtevala kar dobrih 7 tisoč mark mesečno. Pogodbo s Celjankami naj bi 27-letna košarkarica sklenila le za 4 mesece. Kljub temu je uprava obdržala stik s hrvaško organizatorko, ki je kasneje popustila v svojih zahtevah, težave pa ji utegne povzročati njen sedanji klub. Obe strani naj bi se sporazumeli še letos. PŠ Kljub krizi napredek Hokejski klub Celje za- ključuje leto z mešanimi ob- čutki. Uspelo jim je napre- dovati, saj so znova zbrali člansko moštvo, ustanovili celo žensko ekipo, pohvalijo se lahko z nekaterimi repre- zentanti mlajših selekcij, še vedno pa se ubadajo s fi- nančnimi težavami. Potem, ko je na pomoč pred sezono priskočila HZS, ki je obljubila kritje stroškov ob nakupu opreme, se je za- pletlo. Zaenkrat namreč svoje obljube še ni izpolnila. Tudi blagajna krovne organizacije je prazna in za Celjane so priskrbeh le najnujneše dele opreme. Tako so vse težave spet na plečih celjskih hokej- skih delavcev. Odmevnejših dosežkov seveda ni bilo mo- goče pričakovati, dve osvoje- ni točki v državnem prvens- tvu sta realnost, kaj več zaen- krat verjetno ne bo mogoče. V Mestnem parku so usta- novili tudi žensko ekipo, ki se je vključila v državno prvens- tvo, kjer dela družbo preka- ljenim Bledu, Jesenicam in Mariboru. V prvih tekmah so Celjanke doživele poraza, vodja moštva Koštomaj in trener Šeško pa se lahko poh- valita kar s petimi reprezen- tantkami. Državni grb bodo nosile Končanova, Pogladi- čeva, Kremžarjeva, Arnušo- va in Horvatova. Vseh članic v Sloveniji je 82, od tega 18 v mestu ob Savinji, kjer so z delom za razliko od konku- rence začeli šele letos sep- tembra, zaostanek pa bodo najbrž nadoknadili v prihod- nji sezoni, ko si obetajo tudi kakšnega pokrovitelja. Le-tega bi nujno potrebova Jure Gajšek, ki je med sloven^ skimi reprezentanti do 14 let ki se bodo udeležili neuradne ga svetovnega prvenstva v ka nadskem Quebecku. Takoi menovano Pee-wee Hocke World Championships bo ot 10. do 20. februarja, pri Gajški pa se utegne zalomiti, sa stroški za posameznika pre segajo 200 tisočakov, pri če mer HZS ne nudi občutnejš( pomoči, za starše in obuboža ni klub pa je takšen znesel kar precejšen strošek in spe bo potrebno pohiteti v lov zi morebitnim donatorjem. Najmanj denarnih težav jn med najmlajšimi, kjer v mest i nem parku v zadnjih letih tra : dicionalno dobro delajo. Šte vilo članov je vse bolj primer Ijivo z ostalimi slovenskim, hokejskimi centri, ob tem ps so Celjani celo najmlajši, ps tudi najbolj zagnani. Njihovi prihodnost pa je seveda odvi sna od edinega in najbolj pc membnega ter v primeru celj skega hokeja vse preve omenjaiicga tieiaviuka. T. L Najmaljši med najmlajšimi - »Mini« hokejska šola Celje s trenerjema Rusom Genadjem Gorbačovom in domačinom Vojkoii Bratcem. PANORAMA Liga Kolinska 14. krog: Union Olimpija- Savinjski Hopsi 83:70 (43:25) Kobale 21, Ovčina 19, Cizej 11, B. Udrih 9, Kahrimanovič 8, Nikitovič 2. Pivovarna Laško- Krka Telekom 79:64 (51:30) Hafnar 25, Lisica 18, Goljovič 15, Jurak 8, Dragšič 6, Nachbar 5, Kune 2. Rogla Atras-Slovan 77:96 (30:47) Radovič 16, Jokič in Šporar 15, Zinrajh 13, Benič 10, Temnik 4, Starovasnik 3, Herman 1. Vrstni red: Union Olimpija 28, Pivovarna Laško 26, Krka Telekom 25, Triglav, Slovan in Zagorje 22, Savinjski hopsi 20, Rogla Atras in ZM Maribor 18, Helios (-1) Loka Kava 17, Kraški Zidar 14 (-1). Urban Acman se je že v polni sezoni ubadal s poškodbami. Acman operiran Clan celjskega Kladivarja in slovenski rekorder na 100 m (10,21) Urban Acman je po poškodbi tik pred koncem priprav na Floridi moral pod kirurški nož. V ljubljanskem kliničnem centru so najhitrejšemu Slovencu operirali meniskus, tako da se bo Zgornjesavinjčan na atletske steze vrnil predvidoma sredi januarja, ko bo nadaljeval pripra- ve za februarsko dvoransko EP v Gentu. Zanimivo, da o zdravniškem posegu nihče ni obvestil njegovega matičnega kluba Kladivar. PŠ, Foto: GK ŠPORTNI KOLEDAR Košarka Liga Kolinska, 15. krog - Sežana: Kraški Zidar-Pivovar- na Laško (19), Polzela: Sa- vinjski Hopsi-Helios (19,30). ČETRTEK, 30.12. Košarka Liga Kolinska, 15. krog - Ljubljana: Union Olimpija- Rogla Atras (19), kS2.-29.iiecember 1999 ŠPORT \ m Napredovanje pred zaprtimi vrati KK Celje je v prvenstvo 2. SKL vzhod »tartal z najvišjimi ambicijami, v 12 kro- fih pa si je nabral 3 poraze. V 5. krogu je krmilo celjskih košarkarjev prevzel Go- razd Bokšan, strateg, ki je Roglo Atras v štirih letih popeljal med elitno dvanajsteri- :o. Preporod košarke v mestu ob Savinji, ki so ga vsi napovedovali, je še vedno mogoč, vendar... Utegne se ponoviti zgodba hokejistov, ko- lesarjev, vaterpolistov, odbojkaric in drugih, ki so potonili stopničko pred ciljem. In to zaradi drobiža, ki ga nihče ni bil pripravljen primakniti. KK Celje bi za nemoten potek sezone potreboval še pičlih 40 nemških tiso- čakov. Ekipa je bila pred prvenstvom sestavlje- na za preboj v l.B oziroma vsaj za kvalifi- kacije. Zakaj po vašem niste na vrhu, kjer bi po vseh napovedih morali biti? Ne vem, kdo je dajal tak- sne ocene. Po dveh porazih m mojem prihodu smo sezo- no nadaljevali dokaj normal- no, izgubili le eno srečanje m še to na gostovanju. Za Gorazd Bokšan nazaj ne želim dajati komen- tarjev, dejstvo pa je, da sem zahteval znatno izboljšanje igre v obrambi. Mislim, da nam je uspelo. V tem eleme- tu smo prepričljivo najboljši v ligi. Na sestavo moštva zaradi kasnejšega prihoda niste mogli vplivati. Zagotovo pa bodo spremembe potrebne. Menim, da lukenj ni. Prob- lem pa je, ker so nekateri igralci na ključnih položajih premalo izkušeni. Vendar sem v dveh mesecih uvidel, da bo- do ti počasi vendarle lahko prevzeli večji del bremena. Ogromne rezerve so pri »zapi- ranju« in skokih na odbite žo- ge, v napadu pa imamo tu in tam težave z agresivnimi obrambami. Takšni kot smo, se lahko uvrstimo v kvalifika- cije, potem pa bomo videli, kakšna je sploh kvaliteta kva- lifikantov. Torej zmaga v ligi ni prio- riteta? Ne obremenjujemo se s tem. Želel bi osvojiti 2. me- sto, ekipa pa naj začne funk- cionirati do izločilnih bojev. To pomeni, da mora moštvo kvalifikacije dočakati v tak- šnem kondicijskem stanju, kot si jaz želim. O preporodu celjske moš- ke košarke je bilo pred sezo- no veliko slišati. V Celje ste prišli iz Zreč, ki zdaj nasto- pajo v Ligi Kolinska, s tem pa ste na nek način avtoma- tično nazadovali za dva ka- kovostna razreda. So v Celju približno takšni pogojih, kot ste jih imeli v Rogli Atra- su? Med Celjem in Roglo je ogromna razlika, predvsem na področju organizacije. Če želi klub napredovati, mora že v tekoči sezoni delovati kot ekipe v višjem rangu. Igra, priprava, organiziranost in fi- nance so poglavitni, da lahko napreduješ v l.B SKL. Tja si- cer lahko pridemo v tem ali naslednjem tekmovalnem ob- dobju, vendar se je treba tam tudi obdržati. Vidite možnosti tudi v tem, da je l.B SKL letos izenačena, kot še nikoli doslej? Novinec Bežigrad vodi, dokaj močna Radovljica pa je zadnja. To smo že pokazali v Zre- čah. Ni me strah morebitne- ga napredovanja. Prepričan sem, da bi z dvema okrepi- tvama že prihodnje leto lah- ko naskakovali l.A SKL. In- formativno sem že navezal stike s štirimi zelo znanimi košarkarji, ki bi bili priprav- ljeni igrati v Celju. Imen za sedaj še ne bom izdal. Iluzor- no se je o tem pogovarjati, dokler je finančna struktura kluba takšna, kot je. Besedica »preporod« torej pomeni daljše časovno ob- dobje? Ne. Če nam januarja dedek Mraz pripelje pokrovitelja, ki bi omogočil določena sreds- tva za dokončanje sezone in bi lahko trenirali tudi v maju in juniju, potlej bi se kmalu povzpeli v najvišji rang. Tako pa se v tem pogledu ne more- mo primerjati s konkurenti, kot so Rudar, Litija, Koper mladi in Portorož, ki so fi- nančno mnogo krepkejši. Naj še enkrat poudarim: ni me strah, igralci delajo! V nas torej ni problem. Problem je nekje drugje. Kje? Že od nekdaj zagovarjam trdo delo. Vendar če pred tre- ningom naletimo na zaklenje- na vrata dvorane, ker klub ni plačal najemnine, potem se delati preprosto ne da. PRIMOŽ ŠKERL Zvestoba zavezuje Nagrajenci ob zaključku akcije »Naročniki pridobivajo nove naročnike« z letom se je iztekla tudi naša večme- sečna akcija Naročniki pridobivajo nove naročnike. Veseli in ponosni smo, da se vas je toliko odzvalo naše- mu vabilu. Z vašo pomočjo se je druži- na naročnikov našega skupnega časo- pisa. Novega tednika, lepo povečala. Vemo, da tega ne bi delali, če ne bi verjeli, da bo Novi tednik še naprej ostal vaš dober prijatelj. Vsi, ki sodelu- jemo pri ustvarjanju časopisa, se bo- mo potrudili, da bomo vredni vašega zaupanja. Hvala! Med naročniki, ki so pridobili nove naročnike, smo izžrebali vrsto nagrad. Poglejmo, komu vse je bila sreča tokrat naklonjena. Televizor prejme: Marija Ban, Prekor- je 31, Škofja vas. Prenosne radijske sprejemnike prej- mejo: Mihael Beloševič, Ložnica 23 c, Celje; Jožica Škratek, Lutrje 27, Ponik- va; Marija Grosek, Hotunje 43, Ponikva; Ludvik Majdič, Male Dole 68, Vojnik; Avgust Potočnik, Log 15, Rogatec. Masažne aparate Vibroser prejmejo: Greta Večereč, Dvor 11, Šmarje pri Jel- šah; Vera Pristovnik, Šaranovičeva 6, Celje, in Marija Krivec, Stanetova 30, Celje. Zlate prstane prejmejo: Tanja Kuko- vič, Uniše 9, Ponikva; Anka Leskovšek, Na Gmajni 11, Škofja vas; Edi Krajnc, Lokovina 39, Dobrna; Henrik Gorenak, Cerovec 27, Šentjur; Marija Krampršek, Drobinsko 6, Gorica pri Slivnici; Ivka Prekratič, Trška cesta 75, Podčetrtek; Slavica Breznik, Lopata 17, Celje; Roza- lija Kolman, Polzela 206; Karolina Ke- rec, Škapinova 12, Celje, in Željko Lip- nik, Pustike 5, Pristava pri Mestinju. Trenerke prejmejo: Vinko Rebec, Do- brna 13/a; Anton Zorko, Lahomšek 26 a. Laško; Antonija Sorčan, Cankarjeva ul. 7, Šmarje pri Jelšah; Ivica Lesjak, Hrastje 2, Loka pri Žusmu in Rozalija Ulaga, Planinska vas 4, Planina pri Sevnici. Kape prejmejo: Anton Pajnkiher, Bro- de 30, Vransko; Slavica Planko, Proseniš- ko 36, Šentjur; Darinka Mastnak, Razgor 10, Vojnik; Marija Perkovič, UI. 14. divi- zije 58, Rogaška Slatina; Marija Vlasta Ivič, Celjska c. 36, Rogaška Slatina; Irena Grizolj, Milčinskega 7, Celje; Minka Špajzer, Cesta talcev 2 b, Šoštanj; Marija Jager, Goričica 12, Šentjur; Karla Srebot, Goriška 1, Celje; Danica Kristavčnik, Irši- čeva 14, Celje; Ana Zupane, Babno 5, Celje; Marica Berložnik, Žigon 19, Laš- ko; Hedvika Krajnc, Celje; Alenka Avgu- štin, Malgajeva 16, Celje; Konrad Knez, Selo nad Laškim 5, Laško; Avgust Potoč- nik, Log 15, Rogatec; Marija Pajk, Bratov Vošnjakov 5, Celje; Marica Lesjak, Sp. Rečica 22, Laško; Antonija Potočnik, Prešernova 30, Šentjur, in Fani Mlakar, Žigon 12, Laško. Knjižne nagrade prejmejo: Margareta Paher, Miklošičeva 3, Celje; Bojan Žol- ger, Bobovo 5 a, Šmarje pri Jelšah; Štefa- nija Gregorčič, Zagrad 101, Celje; Viola Sumrak, Lopata 62 a, Celje; Emilija Le- skovšek, Cankarjeva 7, Celje; Ana Srabo- čan. Brezova 5, Šmartno v Rožni dolini; Ivan Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče; Marjan Zamuda, Paneče n. h.. Rimske Toplice; Ivanka Gorišek, Opekarniška 12, Celje; Stanislav Goter, Svetina 1, Štore; Jože Vodišek, Trojno 9, Laško; Valerija Krašovc, Trnovo 19, Laško; Ama- lija Krumpak, Gornja vas 19 a, Grobelno; Anton Teršek, Harje 1, Laško; Jože Ma- ček, Kladje 7 a. Laško; Zdravko Arzen- šek, Rakitovec 10, Gorica pri Slivnici; Marija Čretnik, Klane 26, Dobrna; Ama- lija Pirh, Savinjska 79, Žalec; Albin Mi- klavžin, Sp. Grušovlje 15 a, Šempeter; Roza Fajs, Sp. Tinsko 6, Loka pri Žusmu; Jožica Krajnc, Muzejski trg 5, Celje; Joži- ca Kolar, I. Celjske čete 1, Šentjur; Irena Vrečko, Dobje pri Planini 1; Drago Aleš, Cesta v Debro 13, Laško; Ljudmila Brez- nik, Brezova 37, Šmartno v Rožni dolini; Marija Ocvirk, Krajnčica 24, Šentjur; Jožica Kralj, Spodnje Tinsko 4, Loka pri Žusmu; Andrej Kramperšek, Prožinska vas 56, Štore; Dragica Gojznik, Gotovlje 137, Žalec; Ana Šuster, Prožinska vas 40 a. Štore, in Frida Užmah, Dobrina 32 b. Loka pri Žusmu. Majice prejmejo: Ivana Sajovic, Slan- ce, Teharje; Branislav Vojsk, Košnica 29, Prevorje; Ivan Skamen, Ul. Cirila Debe- Ijaka 16, Celje; Martin Kamenšek, Hajn- sko 2, Pristava pri Mestinju; Marija Bla- zinšek, Prislova 18, Dobrna; Slavko Ži- bret. Pristava, Planina pri Sevnici; Jože Maček, Kladje 7 a, Laško; Marko Kolar, Vrh 32, Šmarje; Viktor Krajnc, Rifengozd 26 a. Laško; Franc Oberžan, Prožinska vas 27, Štore; Miha Romih, Planina pri Sevnici 44; Zoran Dečman, Milčinskega 6, Celje, Lojzka Prekoršek, Florjana Poh- lina 1, Žalec; Vladimir Tajnšek, Pohorska 9, Celje, Marija Uršič, Bezovica 11, Voj- nik; Angela Cesar, Babna Brda 8, Sveti Štefan; Jožefa Ribar, Polzela 216; Hedvi- ka Kruleč, Dobrna 16; Tončka Bovha, Pucova 4, Celje, Stane Godicelj, Laška vas 2 b, Štore, Drago Šibanc, Cesta v Šmartno 16, Vojnik; Silva Novak, Pucova 4, Celje; Franc Žibret, Hrušovje 2, Plani- na, Matilda Drgajner, Lokovina 28, Dobr- na, in Janko Magdalene, Žegar 17, Dram- lje. Prosimo pa vas, da vsi izžrebani v naše uredništvo obvezno sporočite svojo davčno številko, kajti brez nje ne moremo poslati ali oddati nobene nagrade. Po nagrade se lahko oglasite osebno v naš oglasni oddelek od 5. januarja naprej, če tega ne morete, pa nas pokličite po telefonu 4225-145, da vam bomo nagrado poslali po pošti (seveda velja to le za tiste, ki ste prejeli knjigo, majico ali kapo). Vsem izžrebanim še enkrat iskreno če- stitamo in se zahvaljujemo za sodelova- nje. Hopsi so ogorčeni Nejasnosti v zvezi s pokal- nim tekmovanjem se kar vr- stijo. Savinjski Hopsi so v Škofji Loki namreč že 20. novembra izgubili četrtfi- nalno srečanje, kasneje pa jih je KZS uvrstila na pokal- ni »final four«. Loka kava je večino tekem ^ tem obdobju zaradi nepo- ravnanih obveznosti do KZS igrala pod suspenzom. Zveza ie srečanje naknadno regi- strirala z 20:0 za Polzelane in svojo odločitev tudi obja- vila v uradnem biltenu. V Zadnjo številko pa so vnesli popravek registracije (Go- renjci so medtem poravnali bostale terjatve) oziroma nepreklicnega sklepa in tek- mo potrdili z doseženim izi- dom 91:81 za Loko kavo. Na Polzeli so seveda ogorčeni nad takšnim ravnanjem in postopki najvišjega organa, zato so nanj že naslovili pri- tožbo. »Težava je v tem, da smo iz naslova napredovanja v pokalu pridobili pokrovi- telja, ki je zdaj vprašljiv in s tem je klub materialno oško- dovan. Zvezi bomo dejansko izstavili račun, saj je bil nji- hov prvotni sklep dokon- čen,« pojasnjuje trener Boris Zrinski, ki razrešitev prime- ra pričakuje sredi januarja. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Savinjski Hopsi - je njihova pokalna usoda že zapečatena? SI»S3U*3l9»40r 1999 ■ PISMA BRALCEV 23 ODME^ Razjarjeni preboldski kuitumiici Prisiljena sem, da javnosti pojasnim nekatere trditve žu- pana Vinka Debelaka. Kot pr- ^0, ne vem, katerih stvari po županovem mnenju kulturni- ki ne razumemo. O državnem denarju, 800 tisoč tolarjev, 5mo razpravljali na seji sveta, Ja se bodo razporedil v Sev- :e, kar je posneto na magne- tofonu, saj se seje snemajo [razen, če ne bo kdo poskrbel sa popravek). Pred zaprtimi vrati smo ostali, ker nas nihče li opozoril, da si moramo po- eg prostora rezervirati tudi arianto modene 360, ki pa kljub temu ne bo za vsak žep ali za vehko garaž. Pri Aston Martinu bodo v minimalnih količinah ponu- jaU vantage z 12-valjnim mo- torjem (doslej osemvaljnik), pri čemer še vedno drži, da astoni nikoli niso bih pretira- no poceni. Ob teh prestižne- žih se rojeva tudi nov evropski avtomobilski razred, ki ima v ZDA tako rekoč domovinsko pravico. BMW X5 pride tudi k nam aprila ali maja, je pa to avto, ki je mešanica terenca in limuzine, s tem, da je limu- zinski značaj nekaj bolj pou- darjen. Sledil naj bi tudi audi allroad quattro, ki je avto podobnega značaja kot že omenjeni BMW X5. Toyota lexus RX 300 spada tudi v ta razred, le da je njeno rojstvo nekaj bolj oddaljeno ali še precej nejasno. Veliko novega bo tudi pri enoprostorskih avtomobilih. tako nižjega kot srednjega razreda. Hyundai bo začel prodajati svojega trajeta, ki je bil prvič na ogled na letoš- njem tokijskem avtomobil- skem salonu, avto pa so nare- dili posebej za Evropo. Re- nault bo skušal povečati šte- vilo kupcev tudi s 4x4 izve- denko scenica (pogon pris- peva slovita graška tovarna Steyr Daimler Puch). Južno- korejski Daevvoo naj bi supel s svojo tacumo, ki pa jo bo- mo uvrščali bolj v razred mi- nienoprostorskih avtomobi- lov. Ofenzivo enoprostorcev z Južne Koreje zaključuje kia carens, manjša različica pri nas ne posebej uspešnega carnivala. Kako pa se bo obne- sel svojevrstno oblikovani chrysler PT cruiser, ki naj bi našel svoje kupce predvsem na stari celini, bo pa tudi zanimi- vo videti. Na sliki: audi A2. Revoz - leto bo uspešno Novomeški Revoz je sestavni del Renaultove industrijske skupine, v Novem mestu pa v zadnjih letih naredijo v povpreč- ju skoraj 100 tisoč avtomobilov. Tudi letošnje leto naj bi bilo za omenjeno tovarno uspešno, čeprav podatkov, koliko avtomo- bilov so naredili in kakšni so finančni rezultati, še ni. Doma, se pravi na slovenskem trgu, je Revoz seveda zelo uspešen, saj bo prodal več kot 15 tisoč avtomobilov in osvojil vsaj 21-odstotni tržni delež. V vseh letošnjih mesecih, izjema je bil le november, je bil renault clio najbolje prodajani avtomobil na slovenskem trgu. Clio je ob tem tudi edini avtomobil, ki nastaja v Novem mestu in za sedaj ni nobene možnosti, da bi začeli izdelovati še kakšnega renaulta. Na sliki: renault clio. Volvo prispe takoj RSL Leveč je od sredine decembra eno petih avtomo- bilskih podjetij pri nas, ki bo lahko neposredno naročalo in uvažalo vozila znamke Volvo. Dosedanjemu zastop- niku za slovenskih trg, ljub- ljanskemu Revozu, je pote- kla pogodba, ki je Volvo Cars Europe ni podaljšal, za- držal pa je vse dilerje v Slo- veniji. RSL je pogodbo sklenil za deset let. Zato si na hitro ra- stočem slovenskem avtomo- bilskem tržišču obetajo znat- no izboljšanje poslovanja, predvsem pa enotno distribu- cijo vozil in nadomestnih de- lov (oboje k nam prihaja pre- ko Budimpešte, ki je izhodišč- na točka za jugovzhodno Evropo). Direktor podjetja Jože Pod- miljšak zanika govorice, da se Švedska tovarna umika z našega trga in opozarja kupce, naj jim ne nasedajo: »Prav nas- protno. Naše kadre bomo od- slej šolali v dunajskem centru ter v Bruslju in Goteborgu. Novi prijemi in pogoji poslo- vanja, tako organizacijski kot »nova filozofija«, bodo jasni nekje v marcu. RSL z znamko Volvo dosega pol odstotni de- lež trga na območju, ki ga pokriva, precej višji odstotek (19,5) pa je pri drugi zastopa- ni znamki Renaultu. Načrto- vani delež v letu 2000 je okoli 20 odstotkov.« Prva novost iz švedskih te- kočih trakov prihaja k nam konec januarja. Gre za kara- van V 80, ki mu bo sledil popolnoma novi PX, ki ga naj- demo med različicama S 40 in S 70. Znamka Volvo, ki se je dol- go spogledovala, vendar niko- li dokončno sporazumela z Renaultom (podjetji ostajata poslovna partnerja), je zdaj navezala stike z ameriškim Fordom, saj Švedi želijo pro- dreti na tržišča onkraj luže. Rezultati povezave naj bi bili kmalu vidni na področju raz- vojne politike. EP Volvo S 80. Octavia z 2,0-litrskim motorjem češka Škoda je ena tistih tovarn, ki ji gre pri nas dokaj dobro. Vendar tovarna dose- ga dobre rezultate tudi drug- je, saj je jasno, da bo letos izdelala skoraj 400 tisoč av- tomobilov, kar bo nedvomno rekord. Ob tem pa ljubljanski Av- toimpex kot uradni predstav- nik Škode pri nas ponuja v octavii tudi 2,0-litrski bencin- ski motor, ki se sicer že vrsti v drugih avtomobilih skupine Volksvvagen (slednji"je večin- ski lastnik Škode). Ta motor bodo ponujali tako v limuzin- ski kot karavanski (combi) iz- vedenki octavie, gre za pa šti- ri valj nik, ki pri zapisani gibni prostornini zmore 85 kW/115 KM pri 5200 vrtljajih v minuti in ima 170 Nm navora pri 2400 vrtljajih v minuti. Com- bi octavia bo s tem motorjem na voljo z dvema različnima opremama (GLX in SLX), pri čemer bo treba za prvo odšteti 2,6, za drugo pa 2,9 milijona tolarjev. Limuzinska različica bo naprodaj samo z opremo SLX, na voljo pa bo za 2,7 milijona tolarjev. Morda je ob tem tudi za nas pomembna novica, da naj bi prihodnje leto začeli v Saraje- vu, kjer sedaj nastajajo fehcie, izdelovati novo škodo fabio. Koliko naj bi jih naredili, še ni znano; znano pa je, da so v letošnjem letu Sarajevčani iz- delali 500 felicij in da so stroš- ki izdelave za dobrih 500 mark višji kot v matični češki tovarni. Na sliki: škoda octa- via combi. Dve novi izvedenki kangooja Renault je s svojim kango- jem, lahkim dostavnikom, zelo uspešen. Vsak peti pro- dani lahki dostavnik v Evro- pi je prav kangoo. Sedaj to- varna ponuja dve novi izve- denki, da bi, logično, svoj tržni položaj še izboljšala. Tako je izvedenko express podaljšala za dobrih 32 centi- metrov in to za zadnjimi kole- si. Nosilnost (600 kg) je ostala enaka, so pa tako podaljšano karoserijo nekoliko ojačili. Iz- vedenki podaljšanega kangoo- ja sta dve: grand volume in cabine approfondie, pri čemer imata obe zadaj asimetrična dvokrilna vrata. Grand volume ima samo dva sedeža in zato daljši oziroma večji tovorni prostor, cabine approfondie pa več sedežev in tudi več prosto- ra za prtljago potnikov. Grand volume pripelje k nam še ta mesec, medtem ko različico cabine approfondie napovedu- jejo za april prihodnje leto. Renauh master (kombi) je prav tako svojevrsten uspe- šnež v svoji kategoriji (letos so jih prodah kar 104 tisoč), po novem pa so mu dodali pnev- matsko vzmetenje zadnje pre- me. To je pomembno zaradi tega, ker je karoserija vedno enako oddaljena od tal, ne glede na obremenitev. Kot pravijo ob tem pri Renaultu, se cena mastra zaradi novega vzmetenja (dodan bo ABS) ne bo bistveno spremenila. St. 52.-29. december 1999 ZA MOTOCIKLISTE 45 Motocikel s štirimi kolesi Polaris scrambler 500 TEST Ja, kaj pa je to? Štiri kolesa in »balanca« kot na motorju. Dvokolesnik? Nak. Dve kole- si sta preveč. Avtomobil tudi ni. Resda nima strehe in bi lahko bil kabriolet. Pa nima zračne vreče, ker ni vola- na.Traktor? Smo že bližje. Če smo pikolovski in sledimo umnosti naših državnih us- lužbencev, ki so polaris scrambler umestili med de- lovne stroje, potem bo tale čudna pošast spadala med motokultivatorje. Tam, kjer to čudo izdelujejo in kjer so jih pravzaprav izu- mili, jih seveda ne tlačijo sku- paj s kmečkim orodjem, če- prav so velike kmetije s sto in več hektarskimi pašniki raz- log za njihov nastanek. Ameri- ka jih pozna kot vozila ATV (ali terain vehicle), vozila za vsakršni teren. Ameriški far- mer si je z njihovo pomočjo povečal storilnost delovnega dne. Sto kilometrov plota, po- trebnega popravila, ne moreš prehoditi peš, s kladivom in z žeblji v rokah. Zato ATV, oz- načeni kot »utility« ali »recrea- tion«, še imajo nosilne plošče za prtljago, kavlje za prikolico in delovne priključke (kosilni- ca, plug, škropilnica, rahljal- nik zemlje in še kaj). Tegale testnega pa so si izmislili zara- di tistih, ki mislijo, da so večni mladeniči, željni avantur, te- renske vožnje in blatnih kope- li. Na sipkem floridskem pe- sku naj bi se polaris scrambler najbolje počudl. Kilometrov peščenih plaž nimamo. Ostane igranje na srečo. Me bodo dobiU v držav- nem gozdu ali ne? Moje pripo- ročilo: bodite kmet in se podi- te po lastnih travnikih. Kolega endurist, nič več zelenec po stažu, je pohvalil scramblerje- vo razmerje med garanjem, ki ga mali terenec zahteva, in užitki, ki jih daje. Si morete na jodlarskem ali vikinško obar- vanem enduru predstavljati stvari, kot so samodejna sklopka, brezstopenjski jer- menski menjalnik z ročico tik ob desnem kolenu (položaj naprej, prosd tek in nazaj), električno priklopljiv pogon (sdkalo na krmilu) na prvi par koles in električni zaganjač? Pretakneš v vzvratno, se nič ne ukvarjaš s sklopko in za- prašiš tiste pred sabo. Elektro- nika vžiga (možnost delnega prekinjanja vžiga) pazi, da ne- rodneži ne bi s polnim plinom vzvratno podirali kegljev. Za nameček pa vam bo pri vseh teh vragolijah lovljenje ravno- težja le še bežen spomin na dvokolesnike. V ovinku se nagneš zgolj iz navade. Je po vsem naštetem pri- merjava z motocikli še na mestu? Vzmetni sistem spre- daj je preprosta avtomobil- ska MacPerson nihajna roka s trikotnim vodilom izdelo- valca Sachs (hod vzmeti 21 cm). Zadaj je še preprostejši sistem vzmetenja, najbolj podoben gokartovemu; štrle- či polosovini, veriga za pre- nos moči, zavorni kolut (spredaj na vsakem pestu eden) in kot nuja v sredino in močno pod kotom nameš- čen soliden in nastavljiv (hod 22 cm) vzmetno blažil- ni element. Višek preprosto- sti bi naj bil jekleni okvir, šasija, če hočete. Pa ni. Nare- jen je tako domišljeno, da, kadarkoli morate, miže seže- te mimo cevi okvirja do zad- njega vijaka v scrambler j e- vem osrčju. To je Amerika! V enovaljni štiritaktnik, si- cer narejen na Japonskem (Fujimotor), nalijem olje in vodo (za hlajenje), zame- njam oljni in zračni filter, še svečico in kUnasti jermen v menjalniku tako hitro, kot boste na Vamasukiondi odvili štiri svečice. Prav enovaljnik (499 kubikov, štirje ventili, protivibracijska gred, suhi kar ter, tekočinsko hlajenje) je najbolj motorističen od vseh delov in bi ustrezal vsa- kemu enduru. Z brezstopenj- skim menjalnikom vred, če t3i se dalo. Dvakrat čudovit je ta menjalnik, sposojen iz sani na motorni pogon. Prvič, ker zaradi sprotnega in zveznega prilagajanja prestavnega raz- merja, pač v odvisnosti od strmine in obtežitve, vožnja na zahtevnem terenu res po- stane užitek, drugič, ker vzdrževanje takega menjalni- ka stane trikrat manj, kot si mislite. Vožnja na makadamu, za asfalt je škoda krampasdh pnevmatik, je kot abecedarij tehnike avtomobilske vožnje, ki je podobna upravljanju sta- rih avtomobilov s plešočimi zadki. Le obvladljivost drse- nja zadka tukaj meji na raču- nalniške igrice. PodsneŠ (ne priviješ!) vzvod plina (je tik pod desno krmilno ročico), se razveseliš hitre odzivnosti enovaljnika in prenosa moči ter usmeriš krmilo prod cilju. Če je ta v jarku, na scram.bler- ju ne bo velike škode, morda razmajano vzmetenje ali zvi- ta pladšča. Plasdka je preveč gumijasta in še hudimano malo jo je. Razočaranje bo prišlo pred jarkom. Zavore so skoraj nikakršne. Ker je scrambler športnik, je najlaž- ji med ATV, a še vedno tehta za dve enduri (246 kilogra- mov brez tekočin).Trije kolu- ti, celo hkratno krmiljeni (le- va krmilna ročica!), ne odteh- tajo niti enega na kakem povprečnem enduru. Nožna pedalka za samo zadnji kolut je tam bolj za hec. So pa zavore še vedno boljše kot na traktorju ali motokultivator- ju. Morda je od tam nadzorna plošča, ki je je toUko, da pra- vočasno napolnite 13-litrsko posodo za gorivo, da veste, da je menjalnik v prostem teku in da enovaljnik ne kuha. Več bi bilo preveč. Morda števec kilometrov. Koliko gre, me ne zanima. Kam gre, je umest- nejše vprašanje. Zelo navkre- ber. Dokler vas ne dobijo po- Hcaji, lovci ali gozdni inšpek- torji. Vsi bodo imeli svoj prav. Ker scrambler ni ne mo- tocikel niti traktor, še manj avto. Da pa je z motokultiva- torjem dovoljeno drveti po cestah, jih boste pa težko pre- pričali. TEODOR JESIH Polaris scrambler je kot nalašč za očete, ki se hočejo pridružiti sinu na peskovniku. Ne grizem, ampak kopljem po zemlji ali pesku. Tudi po zaslugi štirikolesnega pogona in zmogljivega 500-kubičnega štiritaktnika. Pohvale vreden je štiritaktni enovaljnik, narejen na Japon- skem, in brezstopenjski variomatski menjalnik z osrednjim diferencialom in prenosom na vsa štiri kolesa. Tehnični podatki Pogon: 499 ccm vodno hla- jen 4-T enovaljnik, 4 vent., OHC. Moč : n.p. Menjalnik: brezstopenj- ski, samodejna sklopka, iz- klopljiv sprednji kolesni par. Zavore: spredaj dve kolutni, zadaj kolutna, parkirna. Pnevmatike: spredaj 23 x 7- 10, zadaj 22 x 11-10. Dolžina: 1892 mm. Medosje: 1232 mm. Viš.sedeža: 825 mm. Rezervoar: plastičen - 13 li- trov. Najv.hitrost: n.p. Teža: 246 kg (suha). Uvoznik: Ski & Sea, Celje. Cena: 1.720.000 SIT Sf. 52.-29. december 1999 46 IZ OTROŠKEGA SVETA ZABAVNE IGRE IN KNJIGE O fantazijskih biblijali Tokrat se bo naš kotiček malce izmaknil iz začrtane poti, namreč igranja takšnih ali drugačnih iger. Rekel bom namreč kakšno o povsem na- vadnih knjigah. Povsem na- vadnih seveda v smislu plat- nic in potiskanih listov, kajti njih vsebina je... drugačna. Nenavadna. Čisto drug svet, z zelo krhko ali pa povsej n brez vezi z realnostjo. Domišljija. Fantazija. In to. Naslov nespornega carja te zvrsti nedvomno pripade An- gležu J.R.R. Tolkienu. Ta gos- pod je namreč spisal zadevo, ki se ji reče Gospodar prstanov in če zanj še niste slišali, ste naj- brž zelene barve, dihate metan in vam iz glave poganjajo ante- ne. Dopuščam pa možnost, da zadeve še niste prebrali, zato brž ponjo v najbližjo knjižnico, knjigarno ali k sosedom. Ultra kratko: Tolkien je ustvaril po- polnoma svoj svet, na teterem prebivajo različne rase, vsaka od njih pa ima docela razdela- no kulturo, vključno z jezikom in religijo. Kar ga postavlja v vrh svetovnih književnikov (knjiga pa je bila - resda poleg mnogih drugih - razglašena za najboljšo knjigo XX. stoletja). Brez tega velmoža ne bi bilo niti Terryja Pratchetta, čigar ro- mani iz serije Discworld so ne- verjetno humoma parafraza na Tolkiena in jih je vredno prebrati, čeprav so pri nas zaenkrat še neprevedeni. Drz- nem si trditi celo, da je Pratc- hett iz domišljijske literature naredil to, kar je Douglas Adams iz znanstvene fantasti- ke. Zmešnjavo. Razvpiti Adams je v svojem Štopar- skem vodniku po galaksiji na- mreč med drugim zrušil zem- ljo zaradi izgradnje hiperpro- storske obvoznice, ustvaril Vo- gone, ki imajo tako dovršeno poezijo, da natezalnica, želez- na devica ali razbeljeno železo ob njej zbledijo, napisal recept za pangalaktični griorez in se- stavil Mar vina. Če se vrnemo na malo manj ali pa sploh ne, smešne pisce znanstvene fantastike, vam to- plo priporočam v prvi vrsti tri avtorje: Isaaca Asimova, kate- rega trilogiji Jeklene votline in Galaktična država preprosto morate prebrati, pa tudi druga- če skoraj ne morete zgrešiti, Arthurja C. Clarka, ki nam je poleg raziskovanja svetovnih misterijev poklonil nepozabno 2001: Odisejo v vesolju, ter Kurta Vonneguta ml., katerega Zajtrk prvakov in Klavnica 5 so prav tako obvezno branje. Te- sno za petami, za marsikoga pa nedvomno še boljši, pa sta jim še Ray Bradbury z marsovski- mi kronikami in Fahrenheitom 451 ter Stanislaw Lem z Zvezd- nim dnevnikom Iona Tihega. Verjetno sem še kakšnega av- torja pozabil omeniti, vendar teh nekaj knjižnih zapovedi mora vsaj za silo potešiti vašo željo za odkrivanjem novega in razgibanjem vaše domišljije. Naštete knjige pa so se našle prav na tej strani zato, ker so temelji za doživeto igranje. Vse skupaj - od video igric, do Warhammerja in Magic: The Gathering - ima namreč prav malo smisla, če vsaj nekaj od zgoraj naštetih knjig ne poz- nate. Da sploh ne omenim dejstva, da teh poslastic brez teh knjig sploh ne bi bilo. Tudi zato, kot sem v prete- klih rubrikah že omenil, pripravlja bratovščina Je- klenih votlin natečaj za naj- boljšo kratko znanstveno- fantasrično zgodbo. Prepri- čan sem, dragi bralci, da vsaj nekaj od vas tudi po malem ustvarja tovrstno prozo. In če želite morda na ta način prispevati k razvoju slovenske ali vsaj celjske li- terarne scene, ste vabljeni, da jih oddate. Zbirna mesta so v vseh trgovinah Črna luk- nja po Sloveniji, rok za od- dajo pa je 10. 3. 2000. No- vele bodo nato izdane v zbir- ki, ki jo bo izdalo KUD Al- ma Karlin, najboljša pa bo objavljena tudi v reviji Živ- ljenje in tehnika. GREGOR STAMEJČIČ Ni tako enostavno Biti mlad ni enostavno. Starši od tebe pričakujejo marsikaj, ponavadi, da se odločiš prav. Kar pa ni tako enostavno. Sedaj, na pragu tretjega ti- sočletja, ima mlad človek veli- ko svobode, ki pa je dokaj navidezna. Res, da se lahko odločiš o svojem poklicu, pa "tudi o vseh vsakdanjih stva- reh: na primer o oblačenju, o verski usmeritvi, o posluša- nju glasbe... Vendar je vse omejeno. Tako je tudi prav. Saj, če damo človeku preveč svobode, človek zaide v teža- ve. Droga, alkohol, denar, vse te stvari pokvarijo človeka. In že veliko mladine je pokvar- jene. Tehnološki dosežki, na- predki bi nam morali v večini lajšati življenje. No, saj nam ga, ampak vedno so izjeme. Prav zato me skrbi, kaj bo čez 10 let. Toliko sprememb. Ne sledimo jim. Res, da jim mladi sledimo lažje, saj smo ob njih odraščali. Ampak starejši ljudje... Seveda to še ne po- meni, da tehnološki napredki niso pomembni, da jih ne po- trebujemo. Pomeni le, da ne potrebujemo norcev, ki izrab- ljajo tehnologijo v zle name- ne. Recimo, kdo potrebuje atomsko bombo? Ta želja po prevladi, ki je nekateri ne mo- rejo ustaviti, me skrbi! To bi lahko spremenili. Nemoralno pa je tudi razmetavanje z de- narjem. Ravnokar je spodle- tela odprav na Mars. Ta denar je izginil. Ni bil koristno upo- rabljen. Pa toliko prizadevanj je za odpravo lakote! Najprej bi morali poskrbeti za svoj planet, nato pa bi lahko šli raziskovat Mars in druge ek- streme... MARKO BOJINOVIČ, 8.a, lit. dop. krožek OŠ Šempeter v Savinjski dolini Ljubezen Ljubezen sta moj očka in mami. Ko se zjutraj zbudim, me poljubita. Ljubezen je sle- pa. Nisem še bila zaljubljena. Pravijo, da je ljubezen huda bolezen. KRISTINA BOGATAJ, l.a, OŠ Vransko Uspela akcija žalskih »Akcija zaključena!« so bile besede, ki sta jih po zvočniku v šoli povedali Nataša in Ni- na. Denar je bil zbran, treba ga je bilo le še izročiti Darku. Mi, ki smo najbolj pridno so- delovali pri tej akciji, smo se v petek zbrali v šolski knjižnici. S kamero smo posneli nekaj lepih misli za dečka Darka in se počasi s kombijem odpe- ljali proti Naklemu. Bilo nas je enajst: šest učencev 8. a, Blaž in Žan z razredne stopnje. Maja iz podružnične šole Go- tovlje ter učiteljica Darja Ba- lant in šofer, naš hišnik Dar- ko. Vsi smo bili dobro razpo- loženi in pot do Naklega je hitro minila. Ko smo prispeli, so nas toplo sprejeli. Darko nas je že čakal in videti je bilo, da nas je vesel. Predstavili smo se, Darku izro- čili darilni ček v vrednosti 210.000 tolarjev, ostahm otro- kom pa nekaj sladkih dobrot in spominkov iz naše šole. Po- stregli so nam s sendviči, so- kom in ostalimi dobrotami. Razvil se je pogovor, ki je na- nesel tudi na Darkov novi vozi- ček. Darko je kljub protezam na nogah pogumno vstal in brez težav odšel po voziček. Pokazal nam je vse njegove funkcije in nam dovolil, da ga preizkusimo. Učiteljica je na- redila nekaj fotografij in poča- si se je bilo treba posloviti. Ostala je le še voščilnica za novo leto, ko smo jim jo z največjim veseljem izročili. Mislim, da je Darko zelo po- gumen, da se je lahko sprijaznil z življenjem brez obeh nog in leve roke. Ima pa tudi veliko srečo, da ga je v rejo vzela tako ljubeča in prijazna družina. JERNEJA ŽAGAR, 8.a, I. OŠ Žalec Šl.52.-29.de«eniber 1999 v MODNEM VRTINCU 47 Še 2000 minut do leta 2000 Panika! Še vedno nimam silvesirske obleke... Kaj storili? Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Spomnite se pregovora: bolje je znati, kot pa imeti. Z malce znanja, domišljije in spretnosti lahko pridete do všečne silvestrske podobe. Tako. Brez uvoda in velikih besed: privrdnčili smo do na- šega zadnjega modnega sni- denja v tem tisočletju. Res bi se spodobilo ob tej priložnosti malce pomodrovad, postoriti okrog letošnjih oziroma mod- nimi dogajanji preteklega de- setletja vsaj kratko revizi- jo...No, tudi, ko se bo začelo pisad leto 2000, še ne bo pre- pozno za to, kajne? Sicer pa, vse je bolj ali manj jasno - modni tokovi zadnjih let do- kazujejo, da je postala prihod- nost že sedanjost, da moda hid naprej - v preteklost, s »široko zaprdmi očmi«. Okrog panike, norega na- kupovanja in hitenja, ki spremlja ta vsemogočni zdrs v novo ero, se človek kar sa- modejno spomni na staro ljudsko modrost, ki pravi: »Če preveč hitiš, gre vedno vse bolj počasi. Kajti ni vrag, da ne bi ob tem kaj pomembne- ga spregledal, pozabil in mo- ral zato popravljati, se vračati nazaj...« Se strinjate? Torej počasi. Čeprav se neznansko mudi in čeprav smo se v zad- njem hipu odločili, da bomo silvestrovo preživeli nekje v veseli družbi, pa smo - kaj pa drugega - z grozo opazili, da pravzaprav sploh nimamo nobene primerne obleke. Imeti ali ne imed - to zdaj ni vprašanje. Vprašanje je - zna- ti ali ne znati. Torej, kakšna cunjica, ki bi se lahko z nekaj drobnimi popravki spremeni- la v izvirno oblačilo v silvestr- ske namene, gotovo samuje kje v kakšnem kotu vaše omare. Denimo tista večna mala čr- na obleka. Na spodnji rob, ob dekolte ali na rokave ji prišijte drobcene volančke iz tila, ji SI. 1 dodajte čimbolj neobičjano broško (si. 1) ali pa se ogrnite le s svileno štolo oziroma kvačkano ruto (si. 2, 3). Oble- ko lahko, če vam je letošnje trendpvsko svetlikanje všeč,. seveda tudi pošljete z blešči- cami in ji s tem navdihnete slavnostni videz. Tudi večer- ne sandale oziroma še bolj modne natikače lahko v obli- Sl. 2 SI. 3 SI. 4 ki vezenega vzorčka polepite z drobnimi bisernimi perlica- mi. Če vas bodo zavistnice na zabavi spraševale, ali imate model Gianni Versace, jim se- veda svojo »zviteško« domi- slico lahko zaupate. Ali pa tudi ne... (si. 4) Kavbojke, hlačni kostim, plisirka, jopica, siva majčka, ciklamna majčka... Stop, stop! Tega pa nikar ne zmeci- te iz omare na kup pod »neu- porabno«. Še tako neugledna oziroma čisto vsakdanja majčka ali tanek pulover se lahko prelevi v hiper-trendov- sko oblačilo! Če je ne name- ravate več nositi, s škarjami poglobite izrez, nanj pa prišij- te krzneno oziroma pernato obrobo. V trgovinah z metr- skim blagom imate kar zado- voljivo izbiro umetnih krzen, pa tudi volnene in pernate boe ne bo težko izbrskati. Slednji modni dodatek je kot naročen za tiste, ki se s šivan- ko ne razumete najbolj. Ovij- te boo okrog vratu in oblačilo pod njo bo zasijalo v povsem novi luči. (si. 5) Ne, nismo pozabili - na naj- bolj preverjen recept, kako os- vežiti staro obleko. Z nakitom, seveda! Letos je v modi nakita izbruhnila prava »križemani- ja«. Križci kot uhani, križci kot broške, kot obeski na bisernih ogrlicah in verižicah. Križci ve- liki, iz žlahtnih kovin in dragih kamnov, križci mali, diskret- ni... vsi so zaželeni, ne glede na njihovo simbolno sporočilnost oziroma versko opredeljenost njihovih lastnic. Catherine Ze- ta Jones, Linda Evangelista, Cindy Crawford, Naomi Campbell, Madonna in še cel kup slavnih ženskih imen na- šega sveta se je navdušilo nad njimi. Zakaj se torej ne bi še vi? (si. 6) Nakit lahko za tako izjem- no priložnost, kot je silvestro- vo, nosite tudi drugače. Deni- mo ogrlico pritrjeno v laseh, čez čelo... In ne pozabite na svetHkajoč make up. Bleščice okrog oči, steklasti kamenčki. prilepljeni kot solzice pod oč- mi...Če ste mladi, seve- da! (si. 7) Pa še ena na temo: tudi preveč vsega lepega je lah- ko odveč. Če- prav je silve- strovo nora noč, h kateri sodijo nore reči, vendarle ne pretiravaj- te z blešča- njem in kite- njem. Kajti, pod težkim oklepom bleščečega nakita in os- talih trendov- skih pritiklin, se lahko še izgubite! (si. 8) No, če smo danes začeli in nadaljevali brez velikih besed, naj brez velikanskih želja tudi konča- mo. Sicer pa, veliko jih je te dni okrog nas. Besed in želja, ki se včasih slišijo iskreno, včasih pa... Kakorkoli, dejstvo je, da vsa sreča tega sveta ni v »ime- ti«. Včasih sta sreča in zado- voljstvo že v upanju, kovanju načrtov... Privoščite si upa- nje! Kajti v upanju, tistem večnem hrepenenju - je živ- ljenje. Srečno! SI. 5 SI. 5 SI. 6 SI. 7 SI. 8 Nagradno vprašanje decembra: PRVA VEČERNA OBLEKA V ZGODOVINI MODE, IMENOVA- NA GRANDE PARURE, IZHAJA IZ; a) 19. stoletja, za plese in gala prireditve; b) leta 1980, za cocktail sprejeme. Šl. 52.-29.ciecember 1999 ANNO DOMINI 1999 Kronika lefa, ko smo meseno in drugaie grešili i viagro in brez nje še eno leto se od nas poslavlja, zadnje, ki še ima enico spred'. Vesoljni svet se mrzlično pripravlja, da hrupno skoči v novih tisoč let. A preden se norenju prepustimo in radostim silvestrske noči, si vendarle spomin še osvežimo na leto, ki mu pešajo moči! Na nebu Luna žezlo je nosila - premnogi njen s (m) o doživeli trk - še Sonce nam je (le za hip) zakrila, da videli smo tudi pravi mrk. V politiki bilo je seksualno: je »drugi« Janez »prvega« od zad'; v gospodarstvu tudi združevalno: za delnice se vnel je hud spopad. Lojze in Marjan sta se združevala, kdo »zgoraj« bo, se kregala na moč - tu še viagra ne bi pomagala: še daleč je, se zdi, poročna noč... Mirko in Slavko sta se poslovila: ta prvega je Holmec pokopal, ta drugega pa volja je minila, da bi Rodetov katehet postal A da postali bi zares krščanski, nam papež je svetnika pripeljal. »Vi niste več v norišnici balkanski!« nas striček Bili po glavah je trepljal. Nič manj pa ni nam škode povzročila čreda lokalnih volov in telet. Grdo bi res Evropa naredila, če bi zaprla nam izvoz goved... PROSINEC Na trgih, uUcah so zaplesali župani z nami v novoletni dan. a komaj dobro mačka so pregnaU, drugačen so začeli ples, vsem znan: med strankami so spet razprave hude o tem, kdo vse bo podžupan postal, kako sestaviti občinske ude, ^ in kdo bližje korita bo cmokal. i V Celju koalicijo rodijo, župan je v barantanju virtuoz: pravi, da z levo-desno španovijo navkreber ho potegnil mestni voz. »Kdaj bodo vode končno ukročene?« rohni v Celju zbran regijski cvet. Ministrove obljube so vodene, poplavljencem bolj slab, meglen obet. &VECAM »Mesto svetlobe« tema je odela: na cesto mora šoštanjski usnjar Da vrhniška bi mati preživela, šaleško hčero dajo na oltar Zato pa v Celju nekaj se svetlika: stečajnik Zlatko luč je v mraku vžgal. Je res Zlatarni našel rešenika, aV jo na nov je križev pot poslal? Prešeren v knežjo lužo šentflorjansko kar živega je pujsa pripeljal - enim se zdel izviren je strašansko, za druge bil kulturni je škandal. Velenjčani preštevajo učilne: šest jih imajo, dec pa le za pet. Župan krivi občane nestorilne, zato jim kani »Šiliha« zapret'. V dolini grenke rože navček bije in Hmezadu oznanja sodni dan. Hmelj, nekdaj vir savinjske bogatije, je danes kriv, da tone velikan. Zdaj ptujski »picek« v hmeljiščih dela, (ki bolj poznan kot kurji je mesar), da spet savinjska roža bo zorela in v svetu znan slovenski bo hmeljar Oblast v Celju z ljudstvom norce brije, končno deli poplavljencem pomoč, a revežem le prazne upe vlije: z drobižem si pomagat' ni mogoč'. Na križev pot do rokometne krone v Evropo krenil celjski je prvak. V peklenskem kotlu španske Barcelom mu križ že tretjič bil je pretežak... ...Ko solze si obrišejo Florjani, razstava v grofiji spomni nas, da so v Evropi že bili Celjani - a to je bil še slavnih knezov čas... Celei mlečni ženin se obeta, v Arjo vas prihaja prek Trojan. Mar mika ga le smetana posneta in ho savinjski kmet Ljubljani vdan? »Ta zgornji« pa so, na Rečici zbrani, v bran vzeli svoj savinjski »kot«, da z njim dolina svoj ponos ohrani na spisku kulinaričnih dobrot. Duh puntarjev Mestinjčane prevzame: kjer rajnkega Bohorja tli pepel, fabrika za beton špetire vname - se Cajzeku račun ne bo izšel... Je »beli zajec« nad Mozirjem shiral: preveč zelenih zim je gladoval, obljube le sanatorske požiral - zdaj siromak na bobnu je pristal. V Celju Gracerja na pranger dajo: je vodil res slabo obrtni sklad, al' ga samo zato v želodcu imajo, ker Zimškov je, ne Šrotov »kamerad«?. So obrti, ki sklad jih ne spodbuja: v Gosposki je »umetniški seraj«. Moldavk osmero čare v njem ponuja tam je čisto navaden kupleraj... Na štorski Lipi cirkus naredijo: beguncev nočejo pod streho vzet'. »Naj kar v Ljubljani Šiptarje redijo!« z županom sklenil je občinski svet. ROŽNIK V glavo šine celjskemu bankirju, da sam na trgu bo težko obstal: vrača se k LB materi v »močvirju«, ki jo pred leti je na čevelj dal. Ponosno zro Celjani na Glazijo, kjer se garažna hiša pne v nebo. Zdaj konec je s parkirno anarhijo - samo še pufe plačat treba bo... Na Starem gradu Šekspir v kresu sanja, z marelo in v dežni plašč odet. V mestu mladeži dolgčas preganja mladinski center nov, še ves zagret. So v Laškem čiste Ode natočili, pivarji pravijo: »To nov bo hiti« Že z grenko vodo dobro so služili, brez hmelja pa še večji bo profil.. MALI SRPANI Ob Paki spet šaleški knap praznuje - od nekdaj ga krasi stanovski duh. Muzej v škalskem rovu prikazuje, kako pod zemljo trd je boj za kruh. Iz štorskih plavžev švedsko jeklo teče - hitro dojel je tamkajšnji jeklar, kako »Razumem, šef!« se »svenska« reče, odkar mu je Inexa gospodar Celeia se je čisto prerodila, hotel postala, ki nam bo v ponos. Le vročih deklic več ne bo gostila - pregnala jih je Štormanova gos. Lučani kosmatinca se bojijo, raztrgal je že trop ovac in krav. Gotovo vrli jagri ga dobijo brž, ko v kak'bife bo prihlačal.. VELIKI SRPAN , Kovinotehni je peklensko vroče: gorenjski snubec stiska jo grobo. Ne vpraša je, če pred oltar sploh hoče ona se brani, vendar oficet bo... Asfaltna baza spet Kozjance punta: ker črna gradnja morala bo past', Kovač v Planinski vasi narod šunta - naj ve se, kdo v teh krajih je oblast! A še tako prikrite grdobije pod rušo čas za vedno ne pusti: zidovi stare žičke kartuzije razkrijejo pobitih duš kosti Iz španske se Seville vest razlega: »Spet Celje sodi na atletski tron!« Je fant od fare res Cankarjev Grega: priskočil si je kar svetovni bron! KIMAVEC V celjskem Klasju »toti Jager« jaga le kaj ima na muhi? Kak namen? Direktorju in delavcem razlaga, da to bo le prijateljski uplen... V Atomskih žaga kadrovska zapoje, direktor nov pokazal je zobe: ker raje delajo za riti svoje, kar štirje šefi knjižice dobe. Velenjčani so v rozcah praznovali »Entente florale« in štirideset let, še ribam so v Paki »piti« dali - so hrbtno plavale na oni svet. Na Prevorju učilno so dobili, v kateri bo mogoče zvezde štet. A so tako jo šlampasto zgradili, da v njej še prenevarno je sedet'... VINOTOK Glej, kranjski ženin in celjska nevesta v Ljubljani plešeta poročni ples! Kovinotehna ho Merkurju zvesta - imata žegen tudi iz »nebes«! Na knežjem dvoru pa obrazi novi odslej vedrijo in oblačijo - obljubljeni županovi vetrovi že po pisarnah pridno zračijo... Sumljiv gost dim Savinjsko je preplavil v Šempetru hmeljska letina se cvre. Kar ptujski »picek« z muko skup'je spravU, rdeč petelin en-dva-tri požre. V Šoštanju pogreb je brez sedmine: usnjarjem gospodar je vedet' dal, da niso vredni niti odpravnine, potem, ko jih na cesto je zmetal LI3XOPAD »Le vkup, le vkup, nategnjeni Rimljani!« na cesto v Rimskih kliče bojni rog, da sporoči ministrom v Ljubljani, naj jih več ne prinašajo okrog. Ko rimske terme še zaprte spijo, je nad Mozirjem »beli zajec« vstal: spet na Golteh obljublja smučarijo - odslej tirolsko jodlal bo v pozdrav... »Napočil čas za našo je streznitev!« velenjski Meh je ljudstvo podučil Zdaj vse počez krivi za zadolžitev, čeprav je sam največ »na kredo« pil.. V Celju so »javne« plače na rešetu: Šrot dregnil je v direktorski osir, da zabrenčalo je še v mestnem svetu nastal je koalicijski špetir ORUDEN »To ni ta pravo!« Žalčani kričijo, ker Coca Gola kliče jim: »Good bye!« Na cesti pušča delavcev stotnijo - polnilnica gre v Bosno, ne v stečaj. A hitro mine žalost v dolini! Sporočil nam savinjski je hmeljar, da bo na Hmezadovi zapuščini odslej (na tuji zemlji) gospodar. V Šoštanju fanfare razglasijo, da Kopušar postal je nov župan, v laškem TIM-u šefa odslovijo, ki delavcem je, ne lastnikom vdan. Mineva tretje leto od morije, ko v Celju neha mleti sodni mlin, da med »otrobi« končno nam razkrije, kdo storil je v Tekačevem zločin. Tako smo skozi leto se prebili, eni lagodno, drugi ne brez muk. Le dobro v spomin bomo shranili, a tisto slabo - naj nam bo v poduk. Naj tudi zdaj velja slovenska šega, ki je nikomur ni častit' krivd, da od vsega dobrega in zlega s kozarcem vinca jemljemo slovo! Saturn v novem letu nas bo vodil, ki miren, preudaren je planet. Če ščep svojih vrlin nam bo posodi bomo v pravo smer vrteli svet. ' Mfcor si glav z uganko ne belimo, kdaj prag bo nove tisočletnice! Že zdaj se ga »milenijsko« napijmo, veli vam vaš kronist NT&RC! ». 52.-29. december 1999