Poštnina plačana v gotovini
Cena 1.50 din

Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša
meseeno po poSti 5 din. v Celju z dostavo na
dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo
10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva
ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo U
Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem
čekovnem   zavodu   v   Ljubljani   štev.   10.666
Leto XXL
Ce/je, petek 24. februaria 1939
Štev. 9.
Naivišia cast
je služba narodu!
V zadnji številki »Sokolskega glasni-
ka«, glasila Saveza Sokola kraljevine
Jugoslavije, je objavljen naslednji teht-
ni, stvarni in značilni uvodnik, ki bo
gotovo zanimal tudi naše čitatelje:
Ne pozabimo niti za trenutek, da ni
stvar sokolstva baviti se z dnevno po-
litiko. Toda to, o čemur hočemo tu raz-
pravljati, ni stvar politike, marveč
stvar nacionalne in obče človeške mo-
rale in ponosa ter spoštovanja avtori-
tete in državljanskih vrlin.
Naš narod je vedno znal ceniti za-
služne sinove in jim dati tudi časten
naslov. To čaščenje ima seveda svoje
stopnjevanje, a to je tudi potrebno. Ka-
dar pravimo pri nas »vožd«, verao, da
pripada ta naziv samo enemu, — Ka-
radjordju... In šele ko se je pojavil
njegov pravnuk, junaški kralj Zedini-
telj Aleksander, ki je svoj narod zares
vodil. ne samo v slavi in zmagi, marvec
tudi na albanski Golgoti, in ki je umrl
mučeniške smrti v polnem državniškem
delu — ga je začel narod nazivati vod-
jo, čeprav se ni kljub vsem velikim za-
slugam in svojemu najvišjemu položa-
ju on nikdar tako nazival. To je skrom-
nost veličanstva!
Imeli smo tudi politike, ki niso samo
nekaj let in ne šele takrat, ko so prišli
do oblasti, marveč desetletja idejno in
politično vodili velike dele naroda, ka-
kor n. pr. Pašič, Radic in Krek, a se
kljub temu niso nikdar proglasili za
vodje ali dopustili, da bi jih laskavci
za take proglasili. Ponavljamo — naj
nas nihče ne razume napačno. To, kar
pišemo, nima v vidu niti posamezne
stranke niti posamezne osebnosti; tem
manj, ker je bilo teh osebnosti, ki so v
tem grc-šile, več, ne samo na čelu držav-
ne uprave, temveč tudi v krogih opo-
zicije. Ambicij za »vodje« najdemo se-
daj precej, med Hrvati, med Slovenci
in raed Srbi, prav tako kakor tudi la-
skavcev, ki vidijo v izmišljanju vodij
konjunkturo za svoje male kariere.
Naš narod ima zdrav smisel za stvar-
nost, zato je čas, da se vodi o tem
smislu račun. Ce. imajo nekateri naro-
di totalitarne režime, levičarske ali de-
sničarske, ali če imajo vodje, je to nji-
hova stvar; — zlasti če vemo, da ti
niso prišli do tega »tobak kadeč in me-
dico pijoe«, marveč da so se lotili naj-
težjega dela, dokler niso, čeprav tudi
ne vsega naroda, pa vsaj odločr;« nje-
gove skupine zbrali okrog sebe.
Nasprotno pa vse, kar se je pri nas
pojavilo v tej smeri, predstavlja še
manj nego hišo na pesku. Verjetno je,
da bi ta ali oni izmed teh politikov naj-
brž vsaj v eni panogi javnega dela za-
pustil lepo ime, če bi si nc bil domiäljal,
da je ono, kar so od njih odvisni novi-
narji, radijske postaje, filmi in govor-
niki za drag denar širili o njih, zares
resnica in da n'jihove osebnosti zares
predstavljajo edini pogoj, da se Jugo-
slavija očuva; da pomeni njihova vlada-
vina »isto kakor novo ustvarjanje Ju-
goslavije«; ali da je z njihovimi polo-
žaji združena sreča in blagostanje bo-
disi Srbov, Hrvatov ali Slovencev.
Ni pa niti v tem največje zlo. Ali zlo
je, in to ogromno zlo, v moralnem učin-
ku tega pojava, katerega so enako krivi
oni, ki so to laž o svojem vodstvu (v
smislu, kakor se danes, totalitarno,
smatra) z vsemi mogočimi sredstvi
vzdrževali, kakor tudi oni — ki jih je
žal že ogromno —, ki so pripravljeni
prilizovati se komurkoli in danes na
ljubo Marku, a jutri na Ijubo Janku
preganjati vse one, ki hočejo biti neod-
visni rodoljubi in misliti s svojo glavo.
Treba je samo pomisliti, kako razdi-
ralno učinkuje vsa ta profanacija javne
besede na najširše sloje, če se tem slo-
jem iz dneva v dan preko vseh mogo-
čih zvočnikov in časopisov servira kot
edini rešitelj in vodja neki Peter, pa isti
viri že preko noči začno isto raznašati
o nekem Pavlu, dočim se nasprotno
Peter izpremeni v najhujšega škodljiv-
Pomemben $e$tanek celhkih
kulturnih delavcey
Usfanovifev podružnice mariborskega Umetniškegs kluba
v Cefju
Ugledni celjski znanstvenik in publi-
cist vladni svetnik g. Emilijan Lilek je
sklical za petek 17. t. m. zvečer v klub-
sko sobo hotela »Evrope« v Celju ple-
narni sestanek širšega odbora Celjske-
ga kulturnega tedna. Vladni svetnik g.
Lilek je sklical ta sestanek kot pod-
predsednik CKT na podlagi izjav velike
večine kulturnih delavnev, ki so sodelo-
vali pri lanskem sijajno uspelem Celj-
skem kulturnem tednu.
Sestanek, ki je bil zelo dobro obiskai*
je otvorila in vodila namesto oboleljjpi
sklicatelja ga. Ela Ealanova.
Gosp. Franjo Roš je v zelo zanimi-
vem in tehtnem referatu opisal složno,
požrtvovalno in uspešno delo kulturnih
delavcev v lanskem Celjskem kulturnem
tednu, ki slej ko prej zastopajo
stališče, da je trel a to bazo brezpogoj-
no ohraniti in mtdaljevati složno kul-
turno delo. To s*:ališče zastopa ogrom-
na večina kulturnih delavcev CKT.
Lanski Celjski "kulturni teden je polno
dosegel svoj namen, da se združijo vsi
celjski kulturni delavci in da se na naj-
lepši način dokumentira slovenska kul-
turna skuprcost. Po lanskem CKT se je
pokazala nujna potreba, da se ustvari
stalen forum, ki bo povezal vse kultur-
ne delavce v isti skupnosti, v katero jih
je povezal lanski CKT. Osnovalo naj bi
se društvo, v katerem bi bila vodilna
volja in delo onih, ki so bili v lanskem
CKT vodilni. Tak naslednik Celjskega
kulturnega tedna bi bilo Celjsko kul-
turno društvo, če bi nudilo jamstvo, da
se bo delo nadaljevalo na isti bazi in z
istirri cilji kakor v lanskem CKT. Letos
31. januarja pa se je osnovalo Celjsko
kulturno društvo, čigar ustanovni obč-
nj ?:bor je pokazal, da to društvo nika-
kor ne more biti pravni naslednik ali
dedič dela in> imovine onih, ki so lani
sodelovali pri CKT. Na ustanovnem
občnem zboru Celjskega kulturnega
društva je bila navzoča v velikem šte-
vilu mladina, ki nima s celjskimi kul-
:urnimi delavci nobene zveze, šolska
mladina, obrtniški naraščaj, cestni po-
metači itd. Od teh so dobili vsi, ki so
bili lani pri CKT vodilni, nezaupnico in
sploh niso bili pripuščeni v odbor no-
vega društva. Pokazalo se je, da ne ma-
ra imeti Celjsko kulturno drustvo no-
benih stikov s celjskimi kulturnimi de-
lavci, ki so sodelovali pri CKT, in da
ne reflektira na njihovo sodelovanje. Ti
celjski kulturni delavci ne poznajo po-
litike in strankarstva, marveč samo
složno kulturno delo. Zato je treba po-
iskaii forum, ki bo imel absolutno nad-
strankarski značaj in bo prirejal po-
membne kulturne prireditve, saj je da-
nes bolj kot kdaj potrebno, da se čim
večkrat in čim krepkejše afimira slo-
venska kultura. Zato bi bilo najboljše,
da bi se osnovala v Celju    podružnica
mariborskega Umetniškega kluba, s ka-
terim so že navezani stiki. Celjska po-
družnica naj bi imela popolno avtono-
mijo in samostojnost. Letos bo v Celju
II. celjski kulturni teden.
Gosp. prof. dr. Strmšek se je pridru-
žil predlogu, da bi se osnovala v Celju
podružnica mariborskega Umetniškega
kluba. Značilno je, da mnogi, ki so pri
ustanovitvi Celjskega kulturnega dru-
štva ubrali tako svojevrstno pot, tega
sami ne odobravajo več. Na predlog g.
prof. dr. Strmška je bilo soglasno skle-
njeno, da se osnuje v Celju podružnica
mariborskega Umetniškega kluba. Pre-
moženje Celjskega kulturnega tedna
preide iz Celja v Maribor in se upravlja
tarn docela samostojno in sicer samo za
Celje. Če bi celjski člani mariborskega
Umetniškega kluba kdaj osnovali v Ce-
lju samostojno društvo, bi Umetniški
klub v Mariboru takoj izrocil to premo-
ženje celjskemu društvu.
Na predlog g. dr. Doboviška je bilo
sklenjeno, da kulturni delavci, ki so lani
sodelovali v Celjskem kulturnem tednu,
soglašajo v naziranju, da ni Celjsko
kulturno drustvo v nikaki zvezi s Celj-
skim kulturnim tednom in ne predstav-
lja nikakega naslednika ali nadaljeva-
nje CKT ter da Celjsko kulturno dru-
tvo nima pravice zastopati kulturnih
delavcev Celjskega kulturnega tedna.
Po stvarni debati, v katero so posegli
gg. Gerlanc, Sadar, Cerar in prof. Fink,
je bil izvoljen odbor, ki bo vodil vse
priprave za ustanovitev podružnice ma-
riborskega Umetnižkega kluba v Celju.
V tem odboru so gg. RoŠ, prof. dr. Si-
j.-inec  in  akad.  slikar Sirk.
Sestanek je potekel v najlepai slogi
celjskih kulturnih delavcev in je bil tudi
vsebinsko  na   višini.
Politika
X Propajijandna sekcija JRZ je izdala
80 strani obsegajočo brošuro, ki prina-
ša devet govorov dr. Milana Stojadino-
viča pred zadnjimi volitvami. Brosuro,
ki nosi napis »Dr. Milan Stojadinovič«:
Jedan kralj, jedan narod, jedna država«
in letnico 1939, krasi 40 zelo zanimivih
in lepih slik, ki bodo to danes preteklo
dobo otele prehitremu pozabljenju. Prvi
govor je bil • izgovorjen v Beogradu, ko
se je pojavil dr. Stojadinovič v sprem-
stvu gg. Korošca in Spaha in je mu-
zika zasvirala »Pozdrav Vodži«. Ze ta
slika je prav lepa, ko ponazoruje, kako
mu ploskajo gg. Korošec, Djura Janko-
vič in drugi zvesti prijatelji. Slika na
deveti strani knjige nam kaže vse tri
voditelje gg. Stojadinoviča, Korošca in
Spaha v prisrčnem objemu. Zopet dru-
ge slike kažejo g. Stojadinoviča, kako
stoječ v avtomobilu odzdravlja 100.000
ca! Ali to ne pomeni ubijati zadnji
atom zaupanja v javno besedo in v av-
toritativne vire? In kar je še važnejše
— čemu se zaradi nečesa, kar se lahko
vsak hip izkaže kot milni mehur, vsemu
ostalemu svetu onemogoča, da pove be-
sedo resnice ? Cemu se najbolj patriotski
državljani obravnavajo kot sovražniki
države in naroda; in čemu se ves stan
najbolj vdanih državnih nameščencev,
na katerih značajnosti in morali bi mo-
rala počivati ugled države in zaupanje
v javno upravo, iz dneva v dan poni-
žuje, da danes, a jutri drugemu dela
špalirje, brez pravice do osebnega pre-
pričanja in človeškega dostojanstva?
Ce gre za spoštovanje avtoritete, je
sokolstvo prvo, ki do!? zr. to. Ali se pa
7. navedenim ne komproiuiara sam po-
jem avtoritete in se ne daje najugod-
nejša hrana vsem mogočim vrstam de-
fetizma, razdiralnosti in boljševizma?
In ali ni prva skrb države  in državni-
kov, da vzgajajo zavedne in samostoj-
ne državljane, ki bodo s svobodno voljo
spoštovali svoje prvake, kakor so spo-
štovali in še danes spoštujejo Pašica,
Radica in Kreka?
Zelimo, da ta praksa končno že pre-
neha, ker se zavedamo, da smo zdrav,
demokratičen in po večini kmečki na-
rod, ki ravno zato, ker ima prirojen
smisel za spoštovanje avtoritete, nika-
kor nima volje, da umetno pripravlje-
no stvar sprejme kot resnico. Poleg te-
ga je naša država monarhija, ki ima
svojo narodno in proslavljeno dinastijo,
pa ji drugi vodje tudi niso potrebni. A
vsem ostalim, ne samo današnjim dr-
žavnikom in politikom, temveč tudi bo-
dočim in tudi vsakemu naci'onalnemu
delavcu ne želimo višjega naslova, ka-
kor je ta, da s častjo in uspehom slu-
žijo državi in narodu! To je najvišja in
najtrajnejša cast, ki ji bo sokolstvo
vsekdar izkazalo hvalo in priznanje!
navdušenega naroda, ali kako se y
Ljubljani objema z voditeljem sloven-
skega naroda v Unionu, kjer je bilo
tudi 100.000 ljudi. Povsod so tudi uni-
form;" .ne garde mladine, ki so jo pre-
važali po vsej državi. Knjigo bomo tudi
Slovenci z zanimanjem čitali ter pri tem
še povrh občudovali lepe slike raznih
voditeljev in se pobožno spominjali ča-
sov, ki so bili, in dejanj, ki so govorila.
X Znati je treba! Zadnje case čitamo
po vseh listih od »Slovenca« do »Slov.
gospodarja« in »Domoljuba« kar hudo
in čudne stvari, ki jih je, kakor pravi-
jo, zamislil in pripravljal za novi fi-
nančni zakon bivši predsednik vlade g.
Stojadinovič. Mi si pri tem mislimo svo-
je, čudimo se pa, da ti listi kar nič ne
omenjajo dejstva, da je prav tisti g.
Stojadinovič predsednik neke velike po-
litične organizacije, ki jo sicer vsi ome-
njeni listi na vsa usta hvalijo.
X Prezgodnje samohvale. Pod tem
naslovom priobčuje »Trgovski list«
stvaren in zanimiv uvodnik, v katerem
poudarja, da je pri nas v zadnjem ca3U
toliko samohvale, da že kar preseda.
List pravi, da vedno beremo, kakšni
uspehi so bili doseženi, v resnici da pa
je teh uspehov bore malo, mnogo več
pa da je neuspehov. Tako se z izboljša-
njem cest in z javnimi deli iz enomili-
jardnega posojila hvalimo že četrto le-
to, naše ceste pa so prav tarn in take,
kakor so bile pred štirimi leti, ako niso
ponekod še bolj propadle. »Trgovski
list« ugotavlja dalje, kako stoji neure-
jen in brez pohištva novi nujno potreb-
ni kirurški paviljon v ljubljanski bolni-
ci, kjer so bolniki stlačeni v nemogočih
razmerah po dva na eni postelji. Isto je
menda z zgradbo novega bolniškega pa-
viljona v Mariboru in v nekoliki meri
tudi v Celju. O vsem tem pa je bilo to-
liko hvale vsa zadnja leta, da je kar
presedalo. List pravi tudi, da je bilo
ogromno slavospevov o tem, kako se je
gospodarsko stanje izboljšalo, in do-
stavlja, da so mezde in place ostale iste,
draginja je pa narasla. Kje je potem tu
ono hvalisano blagostanje, ki smo ga
v besedah in samohvali že vsi do grla
siti? Ako bi bilo manj take prazne sa-
mohvale, od katere živijo izvestni de-
magogi, pa več samokritike, bi bilo za
nas Slovence mnogo boljše, ker bi ne-
mara ostali bolj stvarni in bi ljudi po
stvarnem delu in stvarnih uspehih pra-
vilno ocenjevali.
X Proti preganjanju državnih usluž-
bencev. Sarajevska »Jugoslovenska po-
šta« piše: Teror po volitvah in prega-
njanja političnih nasprotnikov, s kate-
rimi je pričela bivša vlada, so izzvala v
vrstah hrvatske in srbske opozicije ra-
zumljivo in upravičeno razburjenje in
nevoljo. Zato je sedanja vlada smatrala
za svojo prvo dolžnost, da čim prej po-
pravi storjene krivice. Predsednik vlade
Cvetkovič % izdal ukaz vsem ministr-
stvom, da se morajo v roku osmih dni
popraviti vse krivice državnim usluž-
benc.em, ki so glasovali za dr. Mačka,
in jih vrniti na ona služben«. mesta, ki
so jih za' zemali pred volitvami v drzav-
ni, banovinski all samoupravni službi.
X Iz finančnega odbora narodno
skupščine. Na pustni ponedeljek je za-
čel finančni odbor narodne skupščine
razpravljati o novem državnem prora-
čunu, ki je za 762 milijonov večji od
sedanjega ter znaša 12.942,000.000 din.
tako da znaša povečanje stvarno
965,800.000 din. Finančni minister je v
svojem ekspozeju poudaril, da je pred-
videno povečanje dohodkov za 300 mi-
lijonov nezadostno, zato so predvidene
nove fiskalne mere pri neposrednih dav-
kih, taksah in trošarinah. Tu ima fi-
nančni minister v mislih povečanje
davčne stopnje pri nasledstvenih taksah
za 100 milijonov din, pri trošarinah za
52 milijonov din, za razliko do 300 mi-
lijonov din pa bo predložen v finanč-
nem zakonu še poseben amandman. Fi-
nančni minister je poudaril stalnost di-
narja, ki je v zadnjem času nekoliko
ogrožena vsled nazadovanja izvoza v
države z zdravo valuto. Po ministrovem
Stran 2
»NOVA DOBA« — 24 II. 1939
Štov.  ».
ekspozeju se je začela v finančnem od-
boru načelna razprava o proračunu, pri
kateri je govorilo sedem poslancev JRZ.
Opozicija v odboru ni zastopana. Izmed
slovenskih poslancev sta govorila dva,
pa je bil tako po kratki razpravi novi
državni proračun v finančnem odboru
soglasno sprejet. Ker mora biti prora-
čun v finančnem odboru skupščine in v
skupšeini sami ter v finančnem odboru
senata in v senatu sprejet do 1. aprila,
bo, kakor vse kaže, postopek zelo kra-
tek, kar letos tudi ne bo težavno, ker
bodo poslanci JRZ vse soglasno izgla-
sovali. Po načelni razpravi o državnem
proračunu se je pričela takoj razprava
o proračunih posameznih ministrstev
ter je proračun v poedinostih že v glav-
nera tudi končan. Kot zaključek bo
obravnavan predlog finančnega zakona,
nakar bo celotni proračun predložen v
razpravo plenumu narodne skupščine,
ki ga bo sprejela in izglasovala po
skrajšanem postopku.
X Organizacije, ki mcd ljudstvom
vzbnjajo zasovraženje. »Politika« poro-
ča iz govora slovenskega poslanca Ga-
brovška v finanenem odboru narodne
skupščine, da je ta gospod govoril tudi
o izvenšolskem delu učiteljstva v drav-
ski banovini ter stavil zahtevo na pro-
svetnega ministra, da bi se smeli izven
sole udejstvovati samo oni učitelji, ka-
terih mišljenje je v skladu z narodom
in mišljenjem naroda. Ni razvidno, ali je
g. prosvetni minister na to originalno in
svojevrstno zahtevo slovenskega po-
slanca kaj reagiral. »Slovenec« pa pra-
vi o tern, da je bolje, da med ljudstvom
ne deluje učiteljstvo, ki je član kakšne
organizacije, ki med ljudstvom vzbuja
zasovraženje. Vprašanje je sedaj od-
prto, katere kulturne, gospodarske, so-
cialne in nacionalne organizacije vzbu-
jajo med ljudstvom v Sloveniji zasovra-
ženje in so v nasprotju z mišljenjem
naroda. Znano je namreč predobro nam
vsem v Sloveniji, kako ogromno delo je
izvrševalo in še izvršuje naše učiteljstvo
med narodom v vseh panogah kulturne-
ga, gospodarskega, socialnega in nacio-
nalnega izživljanja. Za to nesebično in
požrtvovalno delo med narodom je bilo
naše učiteljstvo pod prejšnjo vlado de-
ležno preganjanj, ki ne bodo nikdar po-
zabljena. Kakor vidimo, bo sedaj treba
rešiti odprto vprašanje o dovoljenih in
osovraženih   organizacijah   v  Sloveniji,
Domace vests
— Komemoractja dr. Vasi Savicu in
dr. Mariji Kueeri. V nedeljo 26. t. m. bo
v veliki dvorani Kolaričeve univerze v
Beogradu komemoracija v počastitev
spomina tragično umrlih dr. Saviča in
dr. Kučere. Smrt dr. Saviča, ki je bil
tisočem in tisočem težko obolelih skozi
dolga leta najboljši zdravnik v zdravi-
lišču Topolščici, je izzvala v vrstah aka-
demske mladine in vseh znanstvenih in
kulturnih organizacij v Beogradu globo-
ko sožalje in težko obsodbo nad onimi,
ki so tega velikega moža in njegovo ne-
sebično delavko iztrgali iz njunega živ-
ljenjskega poklica. Tudi naših sloven-
skih, na tuberkulozi obolelih ljudi se je
nešteto zdravilo v tern zdravilišču in ni
moglo nikdar dovolj pohvaliti očetov-
ske skrbi in nadčloveške predanosti dr.
Saviča njegovemu vzvišenemu pokli-
cu. V imenu vseh teh se pridružujcmo
tudi mi onim v Beogradu, ki bodo v
nedeljo počastili spomin dr. Saviča in
dr. Kučere, ki sta žal postala žrtvi da-
našnjega časa in šla v obupu v smrt.
—  Banski svet dravske banovine je
po šestdnevnem zasedanju v soboto za-
ključil razpravo o novem banovinskem
proračunu, ki je bila edina točka dnev-
nega reda tega zasedanja.
—  Fotografski posnetki gornje    Sa-
vinjske  doline.    Tujskoprometna Zveza
»Putnik« v Mariboru izvršuje tehnične
predpriprave    za    izdajo    kolektivnega
propagandnega prospekta    gornje    Sa-
vinjske doline. Posebno pozornost    po-
sveča Zveza    predvsem    prvovrstnemu
slikovnemu materialu in zbira po mož-
nosti še neobjavljene,  v    propaganda
svrhe učinkovite slike. V poštev pridejo
motivi iz gornje Savinjske doline in Lo-
garske doline, predvsem Mozirje, Ljub-
no,   Gornji  grad,  Luče,   Solčava,   sama
Logarska dolina, Robanov kot, Mozirske
planine, Raduha, Savinjske Alpe v okvi-
ru Logarske doline itd. Tujskopromet-
na Zveza »Putnik« v Mariboru prosi fo-
tografe in fotoamaterje, da bi ji dali v
gornjo  svrho  na  razpolago  prvovrstne
slike iz navedenih predelov. Obenem naj
javijo   cene   za   posamezne   fotografije,
oziroma pogoje za reprodukcijo.    Slike
naj se pošljejo čimprej na naslov Tuj- i
skoprometne   Zveze   »Putnik«   v   Mari-
boru, Trg svobode — Grad.
Kino UNION
CbIjeEÖESE
24, 25.. 26.   februarj i   razkoSen   velefilm sijajnega tcmpa, lju-
bimkanja,  romantičnih pustolovščin in intrig iz galantne dobe
TRUE MUŠKETIRJi
Film po nnjpopularnejšem romanu svetovne literature Ä. Dumasa.
Waller Abel           Paul Lukas           Heather Angel
pa bodo to vprašanje že prav rešili slo-
venski enajstodecembrski poslanci. Nek-
daj v avstrijski deželici Kranjski je
k^anjski deželni odbor plačeval redno
doklado učiteljem, ki so bili pripadniki
izvestne politične stranke. Očividno je
slovenski poslanec Gabrovšck iz le zgo-
dovinske sramote črpal pobudo za svoj
prvi nastop v Beogradu.
X Stalni svet Balkanske zveze je
imel te dni v Bukarešti konferenco na
kateri so zastopniki Grčije, Jugoslavije,
Rumunije in Turčije ugotovili enako
presojanje mednarodnega položaja in se
izjavili za sodelovanje vseh balkanskih
držav na podlagi popolne enakoprav-
nosti in spoštovanja dosedanjih mej ter
za okrepitev medsebojnih gospodarskih
vezi in izpopolnitev prometnih  zvez.
X Nemci na Ceškem. Ob priključitvi
sudetskih Nemcev k Veliki Nemčiji, je
pripadlo Nemčiji tudi mnogo Čehov. Ta-
ko šteje sedaj' češka narodna manjšina
na Nemškem nad 1 milijon Cehov, ki so
izgubili svojo narodno in državno samo-
stojnost. To je najvidneiši dokaz, kako
je bilo načelo samoodločbe naroda iz-
igrano v škodo Čehom v protislovju z
besedami            nemškega naroda, ki je
pred svetom izjavljal, da hoče samo pra-
vico za Nemce in da ne mara nobenega
Ceha. Na tako okrnjenem češkem ozem-
lju pa je ostalo še 100.000 Nemcev.
Glede teh pravi njihov voditelj ecški
poslanec Kundt, da niso nemški Cehi,
nego da so Nemci, ki pripadajo z dušo
Nemčiji in nacionalnosocialistični stran-
ki in nieni miselnosti in da spoštujejo
načela svojega voditelja g. Hitlerja.
Ali ni to pogrešna miselnost in zabloda
nemškega naroda o njegovih predpra-
vicah na svetu, ki je vodila do krvave
vojne in utegne voditi zopet v nesrečo?
—  Veselje  / lcpimi  belimi /obmi  je
često večje kakor skrb za njihovo oeu-
vanje. Očuvajte oboje — lepoto in
zdravje, uporabljajoč zjutraj in zvečer
znano kvalitetno Chlorodont pasto za
zobe.
Red na sfolico
O4l«i r«g. S B». 11410 da« Ji. XII. I93S.
— Dunajska vremenska napoved    za ,
soboto 25. t. m.: Manj vetrovno, izpre-
menljiva oblačnost brez znatnejših pa-
da vin, toplotne razmere se ne bodo mno-
go izpremenile.
CeliemokoHca
Veliko Celge —    \
Mestni svet celhki
(1935-1938)
Celjski mestni svet je presenetil zve-
ste davkoplačevalce te dni s tern, da je
s stroški v okroglem znesku 6.000 din
izdal 129 strani obsegajočo brošuro, ki
naj pokaže vso veličino izvršenega dela
tega   imenovancga  mestnega   sveta     v j
dobi 1935-1938. Po nalogu tega mest- j
nega sveta je brošuro sestavil eden naj- !
mlajših uradnikov ccljske mestne obči- ]
ne.     Tiskala     je     to     knjižico     brez
prejšnjega razpisa Mohorjeva tiskarna
v Celju.
Ta »književni« proizvod je seveda
poln hvale in priznanja za baje ogrom-
no delo, ki ga je mes!ni svet v periodi
1935-1938 izvršil. Resnici na ljubo lah-
ko ugotovimo, da so    posamezni    člani
mestnega sveta pokazali doati zanima-
I   nja za to, kar bi naj služilo v dobrobit
|   širši javnosti, res je pa tudi, da so v to
svrho v zelo izdatni  meri apelirali  na
žep celjskih davkoplačevalcev, Ce so pa
7a. to imeli na razpolago zneske, ki so
v    gornjih    treh    letih    dosegli    v3oto
46,413.907 din samo v rednih občinskih
proračunih,  da  pri  tern ne  uvažujemo
l   precejšnjih milijonov  izrednih proraču-
!  nov in  izdatno večjih donosov doklad,
nego so bile te proračunane, lahko mir-
no trdimo,  da je  bila pač le  dolžnost
članov tega imenovanega mestnega sve-
ta, s tako ogromnimi milijoni ljudskega
denarja primerno gospodariti.
Naročena brošura ;e pa povsem od-
več in za njo izdani znesek je zavržen
denar celjskih davkoplačevalcev. Pri-
kazovanje dela je samo enostransko
hvalisanje in to v marsikateri točki ne-
pravilno in dejan3kemu položaju neod-
govarjajoče ter je v priobčeni obliki z
ozirom na zakonito predpisane mestne
proračune in obračune nepotrebno. Slu-
ži naj očividno samo v agitacijske svr-
he za bodoonost.
Na posamezna izvajanja te brošure
se bomo še povrnili.
c Gradnja justične palace v Celju. V
torek se je v Celju sestala komisija, ki
je razravljala o gradnji nujno potrebne
justične palace. V komisiji, ki jo je vo-
dil višji tehnični svetnik banske uprave
inž. Josip Otahal, so bili zastopniki
banske uprave, apelacijskega sodišča v
Ljubljani, okrožnega sodišča v Celju in
mestne občine. Komisija je osvojila
sklep mestne občine, ki je izbrala kot
stavbišče za justično palačo Glazijo, in
je odobrila tudi načrte. Stroški za grad-
njo justične palace in jetnišnice so pro-
računani na 15 milijonov din. Komisija
je sklenila, naj zgradi justična uprava
samo justično palačo brez jetnišnice,
kar bi stalo okrog 7 milijonov din. Jet-
nišnica naj bi ostala do nadaljnjega v
sedanjih prostorih poleg starega okrož-
nega sodišča. V Beogradu bodo izvršene
intervencije zaradi kreditov za gradnjo
justične palace.
c Nova justična palača v Celju se bo
zaČela graditi že letos. Tako upa poro-
čevalec ; Slovenca« iz Beograda, ko po-
roča, da je predsednik apelacijskega so-
dišča iz Ljubljane te dni podrobno in-
formiral o tern vprašanju novega pra-
vosodnega ministra. Po tolikih letih ča-
kanja in tolikih pripravah, ki so sedaj
že vse do podrobno3ti izvršene in nacr-
ti odobreni, je upati, da se bo temu
r.evzdržnemu in sramotnerau stanju v
Celju torej končno odpomoglo. Tudi mi
Celjani to upamo in' tcžko pričakujemo!
c Modernizacija banovinske ceste na
Polulah. Na terenu na Polulah pri Ce-
lju, kjer izvršujejo sedaj regulacijo Sa-
vinje v četrti etapi, se je v torek zbrala
komisija, ki jo je vodil višji tehnični
svetnik banske uprave inž. Sturm. V
komisiji so bili tudi višji tehnični svet-
nik banske uprave inž. Fišer, višji teh-
nični svetnik inž. Marek iz Celja ter za-
stopniki mestne občine celjske, sreske-
ga cestnega odbora in vodstva regula-
cije Savinje. Slo je predvsem za vpra-
šanje, po kateri trasi se naj uredi, raz-
širi in modernizira banovinska cesta na
Polulah kot del bodoče državne ceste,
ki bo vezala Zagreb z Zidanim mostom,
Celjem in Mariborom. Proti sedanjemu
načrtu, ki predvideva v 180 m dolgem
odseku ceste pri regulaciji Savinje na
Polulah Iahen ovinek, so se pritožili pri-
zadeti posestniki ob tej cesti. Hidroteh-
nični oddelek in vodstvo regulacije Sa-
vinje sta za omen j en i načrt in proti na-
črtu, po katerem bi tekla cesta tod v
ravni črti, češ da bi se v tern primeru
gradnja odnosno modernizacija ceste
podražila zaradi višjega odkupa zemljišč
in drugih novih del za približno 270.000
din ter da itak še primanjkuje 800.000
din za regulacijo Savinje v četrti etapi.
Zastopniki mestne občine pa so se izja-
vili za cesto v ravni črti. O zadevi bo
končno odločilo gradbeno ministrsivo.
Ncvarnost je, da bo treba regulacijska
dela na Savinii, ki so z omenjenimi cest-
nimi deli seveda v zvezi, ustaviti, dokler
ne bo prispela rešitev gradbencga mini-
strstva. Tako se utegne zgoditi, da bo
ostalo pri regulaciji Savinje zaposleno
delavstvo v najugodnejši sezoni brez
posla.
c Za regulacijo Savinje je nujno po-
treben državni prispevek. Kakor znano
je zadnja leta izpadel prispevek države
Kino METROPOL Celie
24., 25., 26., 27.  februarja  biser  muzikalnih
šlagerjev, ki osvaja ves svet
MARIONETTE
Vesel  film   duhovite  vsebine, zdravega hu-
morja, divnih pesmi in zanimivega dtjanja.
BENJAMINO   GICLI
Paul Kemp                       Lucie Englick
Theo Lingen     Richard Romanowsky
za regulacijo Savinje. V ta namen    je
država za delo v prvi etapi posebej da-
la 500.000 din, v naslednjih letih pa je
zal ta prispevek države popolnoma od-
padel ter so morali nositi vse stroške
mestna občina celjska, cestni odbor   in
banovina. Tu imamo v mislih velika re-
gulacijska dela na Savinji pod Celjem,
ne pa rednih vzdrževalnih regulacijskih
del v celotni strugi Savinje, za kar ao
bili vedno predvideni skromni prispevki
države. Sedaj pa čitamo  v  »Slovencu«
pod naslovom »1.2 milij. 7/a kranjski vo-
dovod«  doslovno  sledeče:   »Vnesena   je
nadalje nova postavka 1.2 milij. din kot
prispevek k gradbi vodovoda Preddvor
—Brdo—Kranj. Tudi je povečana    po-
stavka za regulacijska dela na Muri in
Savinji ter na Dravi od 0.1 na 0.5 milij.
din, tako da znaša skupno povišanje za
našo banovino 1.6 milij. din«. Za regu-
lacijska dela na Muri, Dravi in Savinji
dobimo torej skupno po državnem pro-
računu 500.000 din namesto dosedanjih
100.000 dim S tern so gotovo mišljena
samo   redna   vzdrževalna  dela' na  teh
treh rekah bivše mariborske oblasti. Ne
vidimo pa nobene postavke in ne čita-
mo nobene razveseljive vesti, da bi bila
vnešena zadostna in primerna postavka
za velika in važna regulacijska dela na
Savinji pri CeljUj  ki prihajajo v odlo-
čilni štadij, ko banovina in mesto Celje
ne bosta zmogla ogromnih investicij, da
bi se ta dela primerno pospešeno nada-
ljevala,   kakor  zahtevajo  nujni  goapo-
darski interesi Velikega Celja in    vse
Savinjske doline. Sedaj, ko se je začela
v Beogradu razprava o novem drzay-
""TpTTnTnski sejnT
4. marca 1939
Celie - Narodni dom
nrai ])roračunu, je dolžnost vseh vodil-
nih činiteljev našega javnega življenja,
¦da temu vprašanju posvetijo vse svoje
moči. Ako je država ob začetku teh del
s svojim sicer skromnim prispevkom v
zneaku pol milijona dinarjev za regu-
lacijo Savinje pod Celjem priznala svojo
načelno obveznost in odgovornost za ta
dela, ne razumemo, zakaj je ta poatav-
ka v zadnjih treh letih, ko so se gospo-
darske razmere in državne finance toli-
ko izboljšale, morala odpasti, in zakaj
r.aj bi letos in za bodoča leta zopet izo-
stala država s svojim prispevkom. Mest-
na oboina celjska ter razne gospodarske
korporacije in njihovi predstavniki naj
bi sedaj energično vzeli zadevo v roke
in jo po svojem zastopstvu v Beogradu
dovedli do pozitivne rešitve. Ne dvomi-
mo, da bodo tudi poslanci iz Celja v
tej smeri zantavili svojo vplivno besedo.
c Gre tuili brez prošnje, ako si nekje
v Celju dobro zapisan in v izvestni
smeri zelo vnet in delaven, da se ti
službeni prejemki povišaio kar na 1.600
din, četudi si bil v službi malo upora-
ben. Pa šalo na stran, saj ni šala, če-
prav se je to pripetilo pred pustom
dvema znanima obrazoma v Celju, iz-
med katerih je bilo eno lice zaradi svo-
jega neslužbenega službovanja v službi
lani na pristojnem mestu primerno po-
učeno. Na tako zaslužono in nezapro-
šeno povišanje prejemkov svojih tova-
rišev gledajo s čudnimi občutki oženjeni
možje in očetje s'evilnih otrok, ki za
svoje naporno in odgovorno delo pre-
jemajo še vedno zelo nizke place.
c Ükrepi proti bcračenju. Mestno po-
glavarstvo razglaša: Na konferenci so-
cialnih referentov slovenskih mestnih
občin' so bili proti beračenju sprejeti
sledeči sklepi: 1. Mestno prebivalstvo
se poziva, da ne podpira beračenja s
kakršnimikoli milodari, marveč naj
prepusti podpiranje siromašnih o3eb
mestnim občinam, ki razpolagajo s po-
trebno kontrolo in evidence 2. Policij-
ska oblast se poziva, da bolj rigorozno
postopa ne le proti javnemu beračenju,
ampak tudi proti beračenju od hiše do
hiše. 3. Poskrbi se naj, da se predpisi
Štev. 9.
»NOVA DOB A« — 24. II. 1989
Stran 3
proti beračenju strožje izvajajo, občine
pa naj s primerno oskrbo poskrbijo, da
bodo odpadli vzroki beračenja. 4. Nepo-
boljšljivi berači naj se oddajo v zavode.
V smislu točke 1. se mariborsko mestno
prebivalstvo poziva, da napoti vsakega
prosjaka na socialno-politični oddelek
mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9,
kjer se bo resnicno potrebnim in upra-
vičenim n-udila potrebna pomoč: dela-
zmožni bodo zaposleni pri javnih delih,
delanezmožni (starci, onemogli in za-
puščeni otroci) pa oddani v zavodovo
ali drugo oskrbo, dočim bodo tuje ose-
be, ki sc zadržujejo v mestu brez dela
in sredstev ali prihajajo v mesto samo
beračit, odgonsko odpravljene v domo-
vinske občine. Beračcnje ni le nadležno,
ampak tudi škoduje tujskemu prometu
in zavaja zlasti mladino k delamržno3ti
in ncmoralnemu ižvljenju. Mariborsko
mestno prebivalstvo naj stremljenje
mestne občine in varnostnih organov po ]
popolni odpravi beračenja v mestu pod-
pira s tern, da upošteva zgornja navo-
dila. — Ta razglas je izdalo mestno po-
glavarstvo v Mariboru. Ker pa spada
Celje men da tudi med slovenske mestne
občinc in ima, kakor vemo, tudi svojega
socialnega referenta, smo smatrali za
primerno, da tudi mi objavimo ta raz-
glas, saj je beračenje v Celju razširje-
no v taki meri, kakor menda nikjer
drugje.
c Naši mestni stražniki niso deležni
pokojninskega zavarovanja, pa so nji-
hovi prejemki za naporno delo, ki ga
opravljajo, daleč prenizki. Mnogi izmed
njih že več let niso prejeli nobenega iz-
datnejšega povišanja, čeprav je dragi-
nja v zadnjih letih tako zelo narastla.
Pred 11. decembrom so bila dana zago-
tovila iii obljube, da se bo ta socialna
krivica popravila, pa je do danes ostalo
le pri besedah in obljubah, ko se vcndar
ne more nobenemu delati očitkov, da ni
pravilno izpolnil svoje državljanske
dolžnosti in svojih  službenih nalog.
Telegramo dal Madrid
Senjores ed senjoritas, los torreadorcs
alpinos a Celje! — No pasebo. mozo
petsu kali uso boionap la nms kcms
ejmu — 4. marcia 1939. AI gabo molo
mi li!                   Franco, in. p. General
c II. celjski kulturni teden. Kulturni
delavci, ki so organizirali in priredili
lanski izredno uspeli Celjski kulturni te-
den, bodo priredili letos II. celjski kul-
turni teden. V soboto 29. aprila zvečer
bo v Celju otvoritev slikarske razstave
akad. slikarja Alberta Sirka z otvorit-
venim govorom prof. dr. Strmška, po
otvoritvi razstave pa bo istotam instru-
mentalni komorni večer. V sredo 3. ma-
ja bo v Celju literarni večer Umetniš-
kega kluba v Mariboru. V petek 5. maja
pa bo predavanje univ. prof, dr.
Hauptmana iz Zagreba o kulturnem po-
slanstvu Celja. Predavanju bo sledil ve-
čer komorne glasbe. Nobenega dvoma
ni, da bo tudi II. celjski kulturni teden
v vsakem pogledu odlično uspel.
c Lep uspeh akad. slikarja Alberta
Sirka. Banska uprava v Ljubljani je
pred meseci razpisala natečaj za devet
stenskih slik velikega formata za re-
prezentančne prostore banske palace. Za
najboljše osnutke je bilo določenih 7 od-
kupov in sicer trije v zneskih 4.000,
3.500 in 3.000 din, nadaljnji štirje pa po
2.500 din. Zirija je pred dnevi končala
svoj posel in m. dr. prisodila en odkup
po 2.500 din akad. slikarju g. Albertu
Sirku v Celju.
c Pevski zbor ljubljanskc Glasbene
Matice bo koncertiral v Celju. Pevski
zbor Glasbene Matice v Ljubljani bo
priredil ^v petek 10. marca zvečer kon-
cert v Celju in bo izvajal izbran spored.
Kot sohatka bo sodelovala gdč. Ljudmi-
la Polajnarjeva. Nastop pevskega zbora
ljubljanske Glasbene Matice bo za Ce-
lje koncertn'i dogodek prvega reda.
c Ljubljanska drama je uprizorila 17.
t. m. zvečer v celjskem gledališču Pi-
skofevo učinkovito, z zdravim humor-
jem in žgočo ironijo prepleteno veselo-
igro »Upniki — na plan!« v tsmeljiti
režiji g, prof. Sesta. Zelo posrečenc in
dobro pretchtane like so usLvarili gg.
Kralj, Skrbinšek, Gregorin, Jerman, Da-
nes, Potokar in Sever ter dame Nabioe-
ka, Boltarjeva, Gabrijelčičeva in Vida
Juvanova. Scenerija je bila okusna.
Ljubljanski gostje so nudili večer üo-
brega humorja, ki je na    vesel    nacin
osvetlil podlo snovanje in nehanje iz-
vestnih  predstavnikov cloveäke družbe.
c Zborovanje koroških borcev. Kra-
jevna organizacija Legije koroških bor-
cev v Celju je i.nela v nedeljo v hotelu
»Evropi« občni zbor, ki se ga je ude-
ležilo nad 200 članov. Predsednik g. inž.
Dušan Rudolf je v svojem poročilu m.
dr. omenil, da bo vprašanje priznanja
dobrovoljstva koroškim borcem najbrž
kmalu rešeno. Število članov krajevne
organizacije je naraslo od 103 na 700.
V celjskem, laškem in šmarskem srezu
je bilo ustanovljenih 24 poverjeništev.
Tajnik g. B. Kotnik jo poročal o uspeš-
nem delovanju organizacije in omenil,
da se bodo letošnjega romanja na Op1e-
nac udeleaili tudi člani celjske organi-
zacije. Blagajniško poročilo, ki ga je
podal g. Bazilij Jeras, izkazuje 15.000
din dohodkov in 11.539 din izdatkov.
Občni zbor je odobril nekatere spre-
membe pravil, nakar so bili v novi od-
bor izvoljeni naslodnji gg.: za predsed-
nika Janko Brišček, za podpredsednika
Janko Wagner, za tajnika Anton Mulej,
za blagajnika Bazilij Jeras, za pred-
sednika nadzornega odbora kapetan v
p. Arnejc, za občni zbor glavnega od-
bora LKB pa je bilo izvoljenih 9 dele-
gatov.
c Cftljski sahovski klub je imel 17. t.
m. zvečer občni zbor. Predsednik g. dr.
Ccrin se je v svojem poročilu spomnil
lani umrlega ustanovitelja in eastnega
člana kluba, skladatelja in' zdravnika g.
dr. Antona Schwaba, ki je zapustil klu-
bu lepe šahovske kompozicije in pro-
bleme. Iz poroeila tajnika g. T. Kocmui -
ja je bilo razvidno, da je dosegel klub
v medklubskih tekmah tudi v pretek-
lem poslovnem letu lepe uspehe. Bla-
gajnik g. inž. Pipuš je poročal o zado-
voljivem stanju blagajne in se zahvalil
vsera dobrotnikom kluba. Iz poročiia
knjižničarja g. inž. Sajovica je bilo raz-
vidno, da knjižnica lani ni mogla po-
slovati v kfubskih prostorih in da bo
nabavljena omara za knjižnico, tako da
bo delovanje knjižnice zopet omogoceno.
Odbor je prejel razrešnico, nakar so bili
izvoljeni v novi odbor naslednji gg.:
predsednik dr. Josip Cerin, podprcdsed-
nik Josip Graser, tajnik I. Mirko Fajs,
tajnik II E. Rupar, blagajnik T. Ko-
cmur, knjižničar inž. Sajovic, odbornika
Franco slave ni so sit,
iti tnisli še v Madrid ...
Mi pa rajši na veselje
pojdemo v soboto v Cejje
marca c'tertega! — Vso noč
bomo drajsali na moo,
saj to zadnji bo tcdaj
letošnji »predpustni« — raj.
I. Vozlič in J. Schneider. Za revizorja
sta bila izvoljena gg. Kosmač in Lampi.
Občni zbor je izvolil dolgoletnega za-
služnega člana kluba g. Antona Lečnika
za častnega člana. Kakor doslej, bo
klub skrbel, da bo z uspešnimi nastopi
v Celju in izven Celja ter tudi v inozem-
stvu tudi v bodoče častno zastopal Ce-
lje. Poleg tečajev za člane bo priredil v
damski sobi kavarne »Evrape« tudi te-
čaje za članice.
c liazprava zaradi smrtne nesrečc \
Gosposki ulici. Na okrožnem sodišču v
Celju se je v ponedeljek nadaljevala že
dvakrat prekinjena razprava proti 40-
letnemu tesarskemu mojstru Francu
Aljančiču iz Celja. Aljančič je bil ob-
tožen, da je lani 18. julija pri podira-
nju ostrešja hiše g. Franca Vebra v
Gosposki ulici št. 10 ravnal zoper zako-
nile predpise in obče priznana pravila
graditeljstva s tern, da je pri odstranje-
vanju ostrešja dopustil svojim tesarjem,
da so metali material, zlasti tramovje,
•j ostrešja na tla in opustil zavarovanje
požarnega zidu sosedne hiše št. 8, tako
da je nastala zaradi zrušenja požarnega
!5idu nevarnost za življenje tcsarjev
Franca Krajnca, Franca Lešarja in
Ivana Lipovška ter zidarja Ivana Ribiz-
U\, na katerega se je porušil pri delu
požarni zid in ga usmrtil. Kot izvedenca
sta bila zaslišana gg. inž. Umek in Pri-
stovšek. Oba sta izjavila, da je bila sta-
bilnost požarnega zidu že pred pričet-
kom tesarskih del znatno zmanjšana in
sicer po izjavi inž. Pristovška zaradi
trhlosti stropnikov, po izjavi inž. Ume-
ka pa zaradi nepravilne namestitve
stropnikov na tej nad 100 let stari nisi.
Sodišče se je prepričalo, da je požarni
zid takrat, ko je Aljančič prevzel delo,
stal že popolnoma prosto in ni imel več
zveze z ostrešjem, ki ga je hotel Aljan-
čič porušiti. Aljančiča torej ne zadene
mkaka krivda za smrtno nesrečo. So-
dišce je Aljančiča opro3tilo.
c Na ljudskein vseueilišeu v ponede-
ljek 27. t.  m. ne  bo predavanja.
c »Zadrega nad zadrego« v gledalisču.
Sokoloko društvo Celje-matica bo prire-
dilo v soboto 11. marca ob 20. v Mest-
nem gledališču v Celju izredno zabavno
veseloigro v 3 dejanjih »Zadrego nad
zadrego«. Kot igralci bodo nastopili na-
ši že priznani diletanti, ki so že ponovno
zabavali Celjane s svojimi odrksimi na-
stopi. Cene vstopnic bodo običajne
dramske. Vstopnice so že na razpolago
v knjigarni K. Goričarja vdove na Kra-
lja Petra cesti. Kdor se želi od srea na-
smejati ob izredno komienih prizorih te
igre, naj nikar ne zamudi tega večcra
in naj si takoj nabavi vslopnico.
c Celjsko pevsko društvo se bo kor-
porativno udeležilo velikega pevskega
zleta JPS, ki bo o binkoštih v Bcogradu.
Nastopilo bo na koncertu in bo ob tej
priliki posetilo tudi Oplenac. V zvezi s
tem bo drevi, v petek 24. t. m. pevska
vaja in razgovor vsega mešanega zbo-
ra, zato jc udeležba vsakega pevca in
pevke obvezna. Drevi in samo Se prihod-
nji teden se bodo sprejemali novi dobri
pevci in pevke. — Odbor.
c Na pmlveeer praznika sv. Jožefa, v
soboto 18. marca v Narodnem domu:
Pesem, pies in sale vrnes! v <"¦¦<" virajte
si ta večer!
c Davčna upra\ra v Celju opozarja vse
tist.e delodajalce, ki plačujejo uslužben-
?iki davek v davčnih znamkah in še ni-
so predložili knjižic uslužbenskega dav-
ka svojih uslužbencev v pregled, da jih
predlože v smislu pripombe k čl. 100.
zukona o neposrednih davkih, sicer jih
bo zadela kazen v smislu čl. 138. za-
kona o neposrednih davkih.
c Lovsko društvo v Colju bo imelo v
soboto 25. t. m. ob 19.30 občni zbor v
mali dvorani Celjskega doma. Po obč-
nem zboru se bo pričel istotam družabni
večer brez vstopnine.
c Kreditim zadrw^a državnili usluž-
bencev r. /. x o. i. v Celju bo imela 7.
redni občni zbor v soboto 25. t. m. ob
20. v mali dvorani Celjske posojilrace
v Narodnem domu.
c Gasilska župa celjskoga sreza bo
imela glavno skupščmo v nedeljo 26.
t. m. ob pol 9. dopoldne v mali dvorani
Celjskega doma.
c Izpiti vowicev motornih vozil za
kandidate iz celjskega, gornjegrajskega,
konjiškega in šmarskega sreza bodo v
cetrtek 2. marca ob pol 9. dopoldne v
Celju.
Tnktat sedem
še ni padlo !
Polntite, kcgljači, na zaključno na-
nafttadno kegljanje, ki bo v nedeljo 26.
t. m. od 9. dopolun« do 6. zvečer pri
»Braniboru« v Celju. Še je čas za lcrasncf
naKrade. Vsi kcgljači vljudno vabljeni.
c Sol'erski izpiti za območje predstoj-
ništva mestne policije v Celju in za la-
ski srez bodo v četrtek 16. marca ob S.
zjutraj pri predstojništvu mestne poli-
cije v Celju. Kandidati naj čimprej
vložijo zadevne  prošnje.
c Pasji kontumac je ukinjen. Mestno
poglavarstvo v Celju je z današnjirn
dnem ukinilo pasji kontumac za mesto
Celje.
c Sahovski brzoturnir. Celjski sahov-
ski brzoturnir. Celjski sahovski klub bo
priredil drevi ob osmih v klubskih pro-
storih kavarne »Evrope« svoj redni mc-
sečni prvenstveni  brzoturnir.
c Umrla je v četrlek v Razlagovi ulici
štev. 11 v Celju v 66. letu starosti ga.
Barbara Borlakova, roj. Južapova, so-
proga celjskega industrijea g. Štefana
Borlaka. Pokojna je bila vzorna soproga
in srčno dobra mati ter nadvse skrbna
in blaga žena. Pogreb bo v soboto ob
16. iz hiše žalosti na okoliško pokopali-
šče. Pokojni bodi ohranjen lep in trajen
spomin, težko prizadetim svojccm naše
iskre-no sožalje!
c Žetev smrti. V ponedeljek je umrl
v Prešernovi ulici 5 v visoki starosti
92 let splošn'0 znani učitelj v p. g. Ivan
Kunstič. Dne 17. t. m. je umrla na Ma-
sar^^kovem nabi-ežju 3 v starosti 68 let
zasebnica Ana Lubejeva, v soboto pa v
Medlogu 88-letna preužitkarica Antoni-
Ob novem letu trgovske knjige, red-
niki, brzovezi in razne mapc v veliki iz-
biri pri tvrdki Karl Goriear vdv., Celje,
Kralja Petra c. 7—9.
ja Brežnikova. V nedeljo je umrl v sa-
mostanu lazaridtov na hribu sv. Jožesa
v stai'osti 55 let misijonski brat Alojzij
Bajc. V celjski bolnici ie umrl v torek
Martin Moškotevc iz Creta, preddelavec
v Westnovi tovarni. N. p. v m.!
c Specialist za oči, nos, ušesa in grio
pri poslo\ulnici OÜZD. Za člane poslo-
valnice OUZD v Celju bo I. marca dalje
ordiniral dr. Viktor Tominšek, specialist
za oči, nos, ušesa in grlo, in sicer v svoji
privatni ordinaciji na Kralja Petra ce-
sti 33-1 vsak delavnik od 13. do 14.
c Delavsko gotlbeno društvo v Celju.
Delavska godba apneničarjev Zagrad -
Pečovnik se je na 2. rednem občnem
zboru preimenovala v Delavsko godbsno
društvo v Celju 3 sedežem na Polulah.
Spromemba je bila izvršena, ker so se
nckateri pritoževali, da je to tovarniška
godba in da nc more biti član društva,
kdor ni zaposlen v apneniku. Sedaj lah-
ko vsakdo postane član tega društva.
Odbor prosi, da bi se priglasilo čimveč
novih članov, ki imajo veselje do glasbe.
Tako bo Celje najbrž že v kratkem do-
bilo dobro delavsko godbo. Godba je že
sedaj sposobna za razne nastope. Dru-
štveni odbor se ob tej priliki iskreno
zahvaljuje vsem podpornikom za njiho-
vo dosedanjo pomoč in jih pro3i še jza
nadaljnjo naklonjenost.
KINO   DOM   CELJE
Dne 24. t. m.: »Kralj pustolovcev«
Od 25. do 28. t. m.:  »Pesem o zlatem
zapadu«
Od  1.  do 4.  marca:   »Audioskopik«  in
»Annapolis«
c »Prirocnik xa planince«, v žepnem
formatu, je pravkar izšel in je planin-
ccm na razpolago v pisarni Slovenskega
planinskega društva v Celju, hotel Beli
vol. Broširana knjižica stane 12 din, ve-
zana 18 din. Planinci, nabavite si to za-
nimivo knjižico, v kateri najdete vsako-
vrstne planlnske podatke.
c Oddaja zemljtšč. Mestna občina celj-
ska bo oddajala v torek 28. t. m. v na-
jem zcmljišča (njive in travnike) in
sicer: ob 8. zjutraj pri okoliškem poko-
pališču, ob 10. pri mestnem pokopali-
šču, ob 14. na bivšem Rajerjevcm po-
sestvu ob Savinji in ob 16. na Sp. La-
novžu. Izdražitelj mora takoj po draž-
bi plačati najemnino.
c Deiovni trg. Pri celjski borzi dela je
bilo 20. t. m. v evidenci 1435 brezposel-
nih (1246 moških in 189 žensk) naspro-
ti 1419 (1234 moškim in 185 ženskam)
dne 10. t. m, Delo dobi po 6 rudniških
kopačev, rudniških vozačev in hlapcev,
1 mizar, 6 privatnih kuharic, po 3 nata-
karice in kmečke dekle, 2 služkinji ter
po 1 hotelska kuharica, gostilniška ku-
harica in sobarica.
c Nočno leliarniško službo ima od 25.
t. m. do 4. III. lekarna >^Pri orlu«.
c Gasilska četa Celje. Od 26. t. m. do
5. marca ima službo I. vod, inspekcijo v
marcu poveljnik g. Košir.
Iz občinstva
Cesta na Polulah
Prejeli smo:
V zvezi z uradno komisijo v zadevi
regulacije Savinje v Košnici in na Po-
lulah pripominjamo interesenti - lastni-
ki vil in stavbnih parcel sledeče:.
Pri uradni komisiji dne 21. t. m. so
bile predlagane tri variante, izmed ka-
terih pa bi bila edino pravilna ona, za
katero se je izrekla tudi mestna občina
celjska, ko se je prepričala o nujnosti
položaja. To je ona varianta, ki pomak-
ne os Savinje za 14 m proti levemu
bregu in1 popolnoma izravna smer ceste,
reši tako vse nedostatke in oprosti last-
nikc že zgrajenih vil ogromne škode.
Vsi lastniki vil in stavbnih parcel
nujno pričakujemo, da bo gradbeno
mmistrstvo po^trdilo to varianto in odo-
bi'ilo gradnjo ravnc ceste in ne ceste
z velikim ovinkom, to pa tudi iz razloga
ker je ves levi del le pašnik, dočim na-
meravajo vsi lastniki stavbnih parcel
na deanem bregu še staviti vile. V na-
sprotnem primeru bi bila seveda mar-
sikateremu gradnja onemogočena,    ker
Stran 4
»NOVA DOHA« — 24. II. 19S9
Stev. 9.
bi izgubil preveč  zemljišča in  bi bila
parcela tako popolnoma uničema.
Res je, da povzroča ta varianta več
stroškov, kar pa nikakor ni prevelika
žrtev za banovino in mestno občino, če
pomislimo:
1.  da bo moderna cesta zgrajena za
stoletja in da se danes vendar povsod
gradijo ravne ceste in ne ceste z ovinki;
2.  da bo dobil  ta novi  del mesta z
okusnimi vilami lepo lice in da ga pač
ne kaže  vsled nekaj    višjih    stroškov
bistveno skaziti;
3.  da bodo na novo zgrajene stavbe
donašale  sčasoma  precejšnje  vsote na
davkih, kar bi pa v primeru, da bi se
te parcele    vsled    odobritve    drugega
gradbenega  načrta  uničile,  seveda  od-
padlo in oblika tega novega dela mesta
bi v item primeru izgledala    prav    ža-
lostno.
V kolikor bi bili s spremembo regu-
lacijskega načrta im njega odobritve
prizadeti delavci, smo pa trdno prepri-
čani, da bodo odločujoči činitelji po-
skrbeli, da bo ministratvo načrt čimprej
odobrilo.
Odstranite nedostatek! Prejeli smo:
Občina je dala cesto, ki vodi od Confi-
dentijeve gostilne v Zavodni ob reguli-
rani strugi Voglajne čez železniški pre-
laz, nasuti in izravnati. Očividno pa so
pozabili namestiti ob Voglajni primerno
ograjo in uvesti na tej cesti električno
razsvetljavo. Zato se je zgodilo, da sta
že dve osebi ponoči zdrknili z nezavaro-
vane ceste čez škarpo v Voglujno. Ena
oseba so je rešila sama, drugo pa so k
sreči takoj nasli in jo spravili iz struge.
Ker je na tej cesti resno ogrožena var-
Kost ljudi, prosimo mestno občino, da bi
dala na tej cesti ob Voglajni namestiti
ograjo in vsaj eno električno svetilko.
Goipodarifvo
= V Nemčiji je red in organizacija
na višini. »Delavska politika« poroca po
nemškem listu »Der deutsche Volks-
wirt« o težavah prehrane nemškega na-
roda. Ljudje se morajo nastavljati pred
trgovinami v dolgih procesijah in po-
trpežljivo čakati ure in ure, da pridejo
na vrsto, ako hočejo kupiti malo kave
ali špecerijskega blaga, ki je le v ome-
jenem obsegu na razpolago. Tako je
bilo pri nas med svetovno vojno, ko je
že vsega primanjkovalo .Težko je tudi
za sladkor in cigarete. Cuje se, da bo
kajenje prepovedana za organizirane
člane nemške državne stranke, poprej
pa bodo še poskusili z uvedbo kart za
cigarete in sladkor, kakor je to že ure-
jcno za surovo maslo. Mnogo je pri nas
upravičenega nezadovoljstva, pa še več
neupravičenega. Tistim, ki imajo svoje
vzglede in vzore vedno na tujem, bi ka-
zalo pomagati do sreče in blagoslovlje-
nega reda na tujem.
— Cena živini je občutno padla. Po-
ročali smo že, da je padla cena pitanim
svinjam. Sedaj pa je padla tudi cena
goveji živini prav močno. Vse to je po-
sledica zmanjšanega izvoza in pomeni
težak udarec za našega kmeta. Pri ce-
nah mesa pa seveda vsega tega prav
nič ne občutimo, ker ni nikogar, ki bi
temu vprašanju posvetil potrebno skrb.
Ako trpi kmet, naj pač trpi še reven
konzument - delavec in namešeenec. Ko-
mu bo pac sedaj treba za vse te dobro-
te peti slavo in hvalo?
sport
*  SK Celje :SK Olimp. V nedeljo 26.
t. m. ob 14.30 se bo pričela na celjski
Glaziji pokalna prvenstvena tekma med
SK Celjem in SK Olimpom. To srečanje
bo gotovo zelo živahno in napeto, zato
vlada zanj veliko zanimanje. Sodil    bo
g. Hobacher. Ob 10.30 se bo pričela na
igrišču pri  »Skalni kleti«    prijateljska
tekma med SK Hr:j.stnikom in Atletiki.
*  Velik uspeh našega sraučarja. Na
tekmah za smučarsko svetovno    prven-
stvo v Zakopanih je v tekmovanju    v
vztrajnostncm teku na 50  km  zasedel
jugoslovenski olimpijec    Franc    Smolej
med 50 tekmovalci 9. mesto in postal
s tern prvak Srednje Evrope v tej težki
disciplini. To je velik uspeh, na katere-
ga smo lahko Jugosloveni in  zlasti se
Slovenci zelo ponosni.
*  Banovinsko prvcnstvo v alalomu. V
nedeljo je 'bilo pri Mozir3ki koči na Gol-
tch   tckmovanje   za   banovinsko   prven-
ütvo v slalomu, ki gt j« orgnniiiraala
Savinjska podružnica SPD v Celju. So-
delovali so skoraj vsi smučarski klubi
Slovenije. Proga je bila dolga 600 m in
je imela 150 m višinske razlike. Bano-
vinski prvak v slalomu za 1. 1939. je
postalo moštvo SPD iz Maribora. Rezul-
tati: Moštva: 1. SPD Maribor 7.51.6; 2.
ASK Gorenjec (Jesenice) 8.02.8; 3.
Braistvo (Jesenice) 8.40.9; 4. SPD Ce-
Ije I 8.47.7; 5. SPD Cclje II 9.43.4; 6.
Smučarski klub Celje 10.45; 7. SK La-
ško 10.51.6. Poedinci: 1. Miran Cizelj;
(SP Maribor) 2.29.8; 2. Franc Cop
(SPD Maribor) 2.30.6; 3. Zvan (Gore-
njec) 2.35.7; 4. Herle (SPD Celje);
2.40.8; 5. Znidar (Gorenjec) 2.41.9; 6.'
Klein (Skala Jesenice) 2.44.7; 7. Ber-
toncelj (Gorenjec) 2.45.2; 8. Bohinjec
(Bratstvo) 2.47.1; 9. Gradišnik (SPD
Celje) 2.50.8; 10. Gajšek (SPD Mari-
bor) 2.51.2.
* Dve nogometni tekmi. Preteklo ne-
deljo se je končala prijateljska tekma
SK Hrastnik:SK Celje na Glaziji neod-,
ločeno 1:1 (1:0), prijateljska tekma
ISSK Maribor :SK Jugoslavia na igri-
šču pri »Skalni kleti« pa z zmago Mari-
bora v razmerju 5:3 (2:2).
*  Skakalna tekma v Liscah odpove-
dana. Za nedeljo 26. t. m. določena ska-
kalna tekma v Liscah pri Celju je za-
radi pomanjkan/ja snega odpovedana.
*  Smučarski tečaj za začetnike in de-
loma izvežbane smučarje  bo    priredila
Savinjska podružnica SPD v času od 6.
do 12. marca pri Mozirski koči na Gol-
teh. Tečaj bo vodil savezni smuški uči-
telj. Za tečajnike bodo rezervirane udob-
ne kurjene spalnice. Prenočišče in celo-
dnevna prehrana  od  31 do 40 din na
dan. Prijavnina v tečaj 50 din. Poskrb-
ljeno bo za prenos smučk in prtljage iz
Mozirja v kočo. Prijave je treba poslati
do 4. marca Savinjski podružnici Slov.
planinskega društva v Celju, ki daje vsa
podrobna pojasnila.
*  Snežne razmere v našem sredogor-
ju  so sedaj  zelo ugodne za smučanje.
Tudi dnevi so sedaj daljši in solnce že
prijetno greje. Pri Mozirski koči je ka-
zal davi toplomer —5, nebo jasno, sne-
!   ga 60 cm,    v    senci   pršič,    na    solncu
osrenjen.
Iz nasih kraiev
Vojmfr
Mas odgovor
Vojnik, 24. februarja.
Ker nas je »Slovenski dom« v svojem
zadnjem dopisu iz Vojnika prisilil, da
mu odgovorimo, storimo to tern raje, da
razkrijemo vse gorostasnosti, ki nam
jih očita dopisnik »Slovenskega doma«,
v pravi in resnični luči in ne po vzorcu
»Primite tatu!« Posebno percče obrav-
nava zadevo sedanjega občinskega taj-
nika, a povemo Vam, g. dopisnik, da
smo spregledali Vaše jezuitsko zavija-
nje. Skoda je samo to, da Vas ne more
sedanji g. tajnik prijeti za besedo o
stalnosti namestitve, ker pač niste me-
rodajni v teh stvareh. V grmu tiči dru-
gi zajec. Da pa ne bomo obrabljali na-
rodne prislovice, jo bomo popravili v to-
liko, da namesto zajca tiči v grmu —
kos! Upamo, da ste zadovoljni s tern
razkritjem podlega farizejstva, ki se tu
godi na račun eksistence družin, in da
ne potrebujete več instruktorja, kot ga
menda potrebuje občina. Obenem Vam
svetujemo, g. dopisnik, da ste previd-
nejši, kajti ravno o zadevi tajnika je
trg prav dobro obveščen in Vas je našel
na laži. Ce pa ste mislili s svojim pisa-
njem razkriti resnico o razmerah na
občini, ste ji napravili slabo uslugo. Tak
x-poper v oči« je vse preveč jalov.
Kakor je bila nočna telovadba otrok
^laž«', tako je tudi trganje sokolskih
znakov iz gumbnic po Vašem laž. Ko
ste morali utihniti na prvo laž, nam na
drugo Vašo slično ugotovitev pač ni
treba odgovarjnti, ker Vam #ak nihče
več ne verjame. Ce smatrate sami čla-
nice dekliških krožkov za otroke, potem
nimamo več kaj pristaviti, kvečjemu
to, da otroci res ne spadajo v časopis.
Dopisnik dalje z veseljem ugotavlja
teptanje sokolskega znaka po nekem
članu. Poučeni smo, da omenjeni ta-
krat sploh ni foil več clan Sokola in da
nima društvo s tern deliktom ničesar
opraviti. Ker pa baje to, kar očita
»Slovenski dom«, sploh ni res, svetuje-
mo, da prizadeti gorečemu raznašalcu
laži posveti na primeren nacin.
Da bo videl, kako nevarno je iz-
zivati na ta način, kakor izziva g. do-
pisnik, češ da bi še rad kaj izvedel, mu
povemo še to, da se je po svojem pisa-
nju prištel tudi med one nečastneže, ki
kljub nezaupanju v razmerju 16:1 še
hočejo sedeti v upravi gasilske čete in
delati z upravo, od katere so dobili re-
cite in pišite en glas. Sedaj pa presodite
sami, komu se je smejati.
In zadnje, kar Vam povemo, g. do-
pisnik, s »Slovenskim domoni« vred
(kateremu sploh priporocamo, da izbe-
re resnejšega in verodostojnejšega do-
pisnika) je to, da na Vaše ugotovitve
ne bomo več odgovarjali. Prevečkrat
smo Vas postavili na hladno, da bi bilo
treba k temu še kaj pristavljati. Ce pa
smatrate potrebno polniti rubriko v
»Slovenskem domu« pod naslovom
»Vojnik«, jo polnite po mili volji. Voj-
ničani se smejejo takim poizkusom pri-
zadevanja ožigosati trg v svetu kot ne-
znansko ogrožen po    nekaterih.    Tako
početje je »glas vpijočega v puščavi«.
Da, da, svita se že, gospod dopisnik, a
ne  za Vas!
v Predpustna prireditev Društva
Umetskih fantov in deklet, ki je bila v
novem Sokolskem domu, je uspela had-
vse lepo. Bilo je mnogo lepih mask, ki
so ob zvokih godbe s svojo pestrostjo
ustvarjale dobro razpoloženge. Uspelo
pustno prireditev je posetilo mnogo lju-
di iz Vojnika in okolice. Zelimo si še
več sličnih odlično aranžiranih prireditev
v Poročil se je na Svečnico g. Polde
Vrečko iz Skofje vasi, predsednik Dru-
štva kmetskih fantov in deklet, z gdč.
Marico Hojnikovo. Društvo kmetskih
fantov in deklet se je zelo prisrčno po-
slovilo od svojega predsednika, prav
tako tudi gasilska četa, katere član in
funkcionar je g. Vrečko že mnogo let.
Prepričani smo, da nas bo tudi v bodoče
krepko podpiral pri raznih kulturnih in
drugih prireditvah. Naprednemu mlade-
mu možu in njegovi ženi iskreno česti-
tamo in jima želimo mnogo sreče in
blagoslova!
Pefrovce
p Sokolsko društvo v Petrovčah    je
priredilo v soboto zvečer v lepo okra-
šeni Vodenikovi dvorani veselo pustno
rajanje z dobro uspelo maškarado, na
katcri so nastopile res okusne maske.
Za najlepše in najoriginalnejše so bila
določena štiri lepa darila, od katerih so
si prva tri priborile z originalnimi ko-
stumi in mas'kami članice domačega
sokolskega društva. Razpoloženje je še
povečal nastop originalnih žalskih cilin-
drašev.
Žalec
z Smrt ugleslne žcne. V torek je umr-
la v Zalcu v starosti 62 let ga. Terezija
Kunstova, soproga uglednega gostilni-
čarja in posestnika g. Kunsta. Pokojna
je bila splošno priljubljena in' spoštova-
na, kar je izpričal tudi njen pogreb v
sredo. Pokojni bodi ohranjen lep spo-
min, svojcem naše iskreno sožalje!
Štore
š Sokolska maškarada. Ob zaključku
letošnjega predpustnega veselja je pri-
redilo naše Sokolsko društvo v soboto
18. t. m. svojo III. maškarado. V okus-
no dekorirani dvorani Sokolskega do-
ma v Storah se je zbralo mnogo pripad-
nikov Sokola in sokolstvu naklonjenega
občin-stva. Menda še ni doslej nobcna
slična prireditev nudila toliko prijetno
zabave in intimne domačnosti, kakor lc-
tošnja maškarada. Lepo je bilo gledati
našo mladino. Pridno se je vrtela ob
zvokih našega priznanega jazz orkestra.
Kljub skromncmu številu mask je bila
konkurenca zelo zanimiva in napeta.
Zlasti Teharčani so se z vso vnemo vrgli
v »volilni boj« in pridno segali po gla-
sovalnih listkih. Rczultat njihovega tru-
' da je pravilno izražen v prvi in tretji
nagradi, ki so si ju zasluženo priborili.
Prvo nagrado je prejel g. Franc Zohar.
Tradicionalna norčeglavost pusta    pre-
sega že vse meje. Mnenja smo, da bi
lahko bil mlademu g. Zoharju bolj na-
klonjen in mu letos že zaupal original
tega, kar je v resnici prejel. Druga na-
grada je pripadla sestri Milici Hernia-
novi iz Stor, trelja pa zopet sestri Jožici
Jančičevi s Teharja. Zabava je trajala
v prijetnem razpoloženju pozno v noč.
Maškarada je zapustila najboljši vtis, in
se je zaključila tudi s primernim gmot-
nim uspehom.
Wr®iß&ko
Vransko pismo
Vransko, 24. februarja.
Naše pismo z dne 27. januarja je bilo
v izvestnih krogih sprejeto z ogorče-
njem, ker je zadelo v živo. Resnica bo-
de v oči, ni pa vsak toliko moža, da bi
jo prenesel, ker bi s tern moral priznati
tudi svoje pogreške, pred katerimi je
bil pravočasno svarjen. Tega pa ne sto-
ic za nobeno cono, dasi se sicer zelo
radi označujejo za borce za resnico.
Rajši so si poiskali zaščito pri našem
županu g. Pečovniku, ki je povsem po
nepotrebnem prevzel vlogo branilca in v
>Domoljubu« in »Slovenskem gospodar-
ju« z dne 8. t. m. napisal »Resnico o
elektrifikaciji in novi cesti«. S to »re-
snico« pa kljub vidnim naporom ni za-
senčil resnic iz našega pisma, temveč
jih v vsem obsegu le potrjuje in nehote
priznava. Zal nam je, da je pri tern za-
šel v take osebne izpade, ki jih od nje-
ga ne bi nikdar pričakovali, da nam je
v tern pravcu res razsvetlil možgane, ne
da bi bile zagorele v trgu še nove luči..
Trdili smo, da so oni občinski odbor-
niki, ki so forsirali elektrifikacijo, z
vso odločnostjo zatrjevali, da se poso-
jilo ne bo in ne sme prevaliti na davko-
plačevalce ter da so ostali odborniki le
zaradi tega zatrdila in« verujoč vanj, gla-
sovali za najetje posojila po občini pri
celjski podružnici Hranilnice dravske
banovine. Med verujočimi je bil tedaj
tudi — župan g. Pečovnik! Danes še
dodajemo, da se je na tej seji v juniju
1937 izrecno poudarjalo, da bo iz poso-
jila v znesku 225.000 din elektrificiran
ves teritorij vranske občime, to je trg z
bivšima občinama Sv. Jeronimom in
Prekopo, ki sta bili vkomasirani vranski
občini, torej tudi Vologa, Creta, Prilo-
pe, Zahomci, Brce itd. Na seji letos 31.
januarja pa so v obče presenečenje pri-
znali, da je potrebnih še 97.000 din, če
hočejo elektrificirati trg, del Ločice od
Straha do Belogradarja, Tršco in Preko-
po, to je kraje, ki leže ob glavnem vo-
du. Torej za 322.000 din le del območ-
ja vranske občine ob glavnem vodu, ko
so pol leta prej, da so pridobili odbor-
nike za najetje posojila v znesku 225
tisoč din, odločno izjavljali, da bo s tem
posojilorn elektrificirana vsa občina, do
zadnje vasice in skupinice hiš, če se le
v enem kraju prijavijo vsaj po trije in-
teresenti! Sledi torej, da bodo potreb-
ni poleg 322.000 din še izdatni zneskit
če bodo hoteli elektjiiicirati res vso ob-
čino, sledi pa tudi, da odgovomi čini-
telji ob priliki najetja posojila niti ve-
deli niso pri čem so.
Zaenkrat debat, ki so nastale pred
tem in ob tem razkritju na občinskih se-
jah in na sestankih interesentov, se ne
navajamo.
Torej je ta stvar v resnici še bolj ža-
lostna, nego je bila omenjena v zadnjem
našem pismu, in precej drugačna, nego
je bila prvotno zamišljena. Da torej tu-
di priključne takse in tokovina po 2 din
vštevši že najeto posojilo in zadolžitev
v znesku 97.000 din ne bodo pripomogle
do elektrifikacije vsega občinskega te-
ritorija v doglednem času, brez novih
zadolžitev, vedo tudi najnaivnejši pri-
staši onih krogov, ki jih »domoljubni«
dopisnik jemlje v zaščito s pristavkom,
da je škoda vsakega razburjenja. V tem
ima sicer prav, ker je po toči prepozno
zvoniti in tudi razburjenje ne more več
spraviti teh dejstcv s sveta!
Zanimivo je nadalje    priznanje,    da
stane  občino jav^a  razsvetljava  osmin
luči že 10.000 din>, ko je bila prej znatno
cenejša in so g. Jeseniku plačevali pav-
šalirano tokovino, kar bi se moralo do-
|   Seči  tudi  pri  Kranjskih   deželnih   elek-
;   trarnah, 7 i so vse drugače    fundirano
'  podjetje in bi tako ureditev laže zmogle,
kot jo je g. Jesenik. Trska komuna v
Fraslovčah plačuje n. pr.    privatnemu
podjetniku za enajst luči javne razsvet-
ljave letno le po 500 din tokovme! Pri-
merjava teh številk   pove   več,   kakor
S*ev. 9.
»1S0VA DOBA« — 24. II. 193S»
Straa   S
gospodarski« dopisnik s svojima član-
koma, ki ju je zabelil z nefair osebnimi
napadi, samo da bi čitatelje odvrnil od
razmišljevanja snovi, ki se je dejansko
obravnavala!
Povsem se strinjamo z g. Pečovni-
kom, da bo treba poskrbeti, da bo nad-
zorna oblast pazila na to, da bo davčni
vijak vse enako pritiskal. Ker pa terau
žal Bi tako, smo se zaradi znatno pre-
visoke in krivične odmere pritožili.
Stvar še do danes ni pravomočno reše-
na, a smo kliub temu že plačali na ra-
Čun več, nego plačajo v več letih oni,
ki jim posel še bolje nese, pa g. Pečov-
niku ni prišlo na misel, da bi se pri njih
zavzemal za enakost davčnega vijaka,
ali jih celo pozval, da snamejo svojo
napisno tablico« in prenehajo s posli.
Če pa želi, mu tudi v tem pravcu lahko
postrežemo še z nadaljnjimi dejstvi, ko
imamo zdaj možgane zadostno razsvet-
ljene — z njegovim načinom polemizi-
ranja.
Nadalje vprašamo »domoljubnega«
dopisnoka, kateri režim gradi sedaj ce-
sto čez Lipo, ko jo je baje gradil prej
JNS-sarski s peresi in obljubami? Da
je pri tej »peresarski in obljubarski«
gradnji tudi sam sodeloval, se gotovo
še spominja, če ne, si pa naj prečita naš
dopis z dne 26. novembra 1937 v »Novi
Dobi«:, ki je bil odgovor na neosnovan
napad tukajšnjega dopisnika »Sloven-
ca« z dne 17. novembra 1937. Priklical
si bo v spomin in priznati bo moral, da
režimi pri tern niso imeli nič opraviti,
temveč ie bila ta akcija, brez katere
zdaj brezposelnih in drugih revežev ne
bi mogli zaposlovati, povsem le plod
gospodarskih, tujskoprometnih, social-.
nih in strategičnih vidikov. Če ta akci-
ja ni ostala morda še zdaj na tej liniji,
pa nas gotovo ne zadene nikaka odgo-
vornost!
Resnica pa ostane le ena: za gradnjo
ceste niso zagotovljeni zadostni krediti,
kar izhaja tudi iz zadevnih poročil in
debat na zadnjem zasedanju banskega
sveta, in tempo bo ostal — polžev, ko
vemo zdaj za soglasni sklep sreskega
cestnega odbora v Celju, da bodo gra-
dili dalje, brž ko bo cesto od na3prot-
ne Btrani začel graditi gornjegrajski
sresL Da se pa izvestni krogi tega sre-
za jtia vse kriplje — in doslej uspešno
— trudijo, da bi do gradnje ne prišlo,
je gotovo znano tudi g. županu, ki je
še o povsem zasebnih davčnih zadevah
tako dobro  poučen.
Kar se pa tiče dobave gramoza in
kamenja za to cesto, stvar gotovo ni
eisto v redu«, z ozirom na okolnosti,
ki so privedle do 12. deccmbra 1938, in
mislimo, da pri tern kaka »zadruga« ni
bila udeležena? ue bi hoteli iznesti V3e,
nam ne«»hi smeli očitati, da postajamo
osebni, dasi bi po tonu in načinu pisa-
nja g. Pečovnika lahko upravičeno nje-
ga posnemali. Morda obstoji ta želja?
Cim bomo to ugotovili, jo bomo, dasi
neradi, izpolnili.
Ce že nosi članek »domoljubnega«
dopisnika naslov »Resnica o elektrifi-
kaciji in novi cesti«, bi že po tern na-
slovu pričakovali, da se bo resnica brez
olepšav razgrnila pred očmi čitateljev,
kakor smo pričakali, da so oni, ki so
najbolj vneto klicali »Zivio dr. Stoja-
dinovic!«, njega prvi zatajili. Ponoviti
je treba svetopisemski izrek o pezdirju
v očeh svojega bližnjega!
Vranska godba je 11. in 12. t. in.
uprizorila trodejansko burko »Zmešnja-
va za zmešnjavo« v režiji g. Sedeja.
Igra je že po svoji vsebinl povzročala
salve smeha in je v splošnem zelo do-
bro uspela. Odrski govorici in gestam
bo pa treba v bodoče posvečati več po-
zornosti. Nastopilo je več novih moči in
so se posamezne prav dobro uveljavile.
2elimo samo, da bi nas v kratkem pre-
aenetili 2 no vim nastopom.
Sokolska Četa v gt. Juriju ob Taboru
bo doživela letos 2. julija svoj največji
dogodek, ko bo slovesno otvorila novi
Sokolski dom. Prireditev bo zdnižena z
okrožnim zletom. Na to že sedaj opozar-
jarno vsa sosedna društva zaradi potreb-
nih priprav in da bi opustila ta dan
svojc prireditve. Agilni čeli želimo mno-
go posnemalcev!
Maškarada, ki jo je priredilo naše
Sokolsko društvo na pustno nedeljo, je
privabila mnogo pripadnikov in prija-
teljev, ki so v veselem razpoloženju po-
zabili svoje vsakdanje skrbi. K tcmu
so zlasti pripomogle številne in okusne
maske,  ki  so šele  vnesle  pravo  pred-
pustno nastrojenje. Tri najlepše maske
so bile obdarovane.
SJovewsradec
Novi proraiun mesfa
Slovenigradca
Slovenjgradec, 24. februstrja.
Te dni ie razpoložen na vpngled
predlog novega proračuna za 1. 1939-40.
Novi proračunski predlog je za 40 tisoč
721 din večji od lanskega in obsega
814.211 din.
Vsi redni izdatki proračuna, ki je
razdeljen v 17 partij, znašajo 814.211
din. V partijah 1 do 6 so navedeni oseb-
ni izdatki. Osebni izdatki občega uprav-
nega oblastva (3 uradniki, 1 služitelj)
znašajo 74.700 din. V to partijo je
vnešena tudi plača župana in upravnih
odbornikov. Vsi osebni izdatki znašajo
219.200 din in so za 7.900 din večji od
lanskih.
Materialni. izdatki za obee upravno
oblastvo znašajo 37.900 din in so za
4.600 din večji od lanskih. Za osebno
in imovinsko varnost je proraeunanih
20.100 din, za narodno prosveto pa
73.763 din nasproti lanskim 53.998 din.
V tei postavki je predvidenih 21.511 din
za slovenjegraško osnovno solo, 14.740
din za solo v Selah - Vrhah (povišek
12.040 din), prispevek slovenjegraški
meščanski šoli 26.889 din, Sokolu in
sportnim organizacijam 1.000 din itd.
Velik povišek gre na račun prvega
obroka za prezidano šolo v Selah.
Za odplačevanje in obrestovanje dol-
gov je stavljen v proračun znesek
99.642 din nasproti lanskim 77.625 din.
To postavko je bilo treba povečati, ker
ker se je v letošnjem letu pridružila
anuiteta posojila za kopališče in od-
plačevanje kratkoročnih posojil. V tej
postavki pa ni zabeležen dolg mestne
elektrarne.
Zelo pa so se letos znižali izdatki za
gradbeno stroko in sicer od lanskih
101.000 na 68.000 din. Vzrok velikega
znižanja so majhni zneski za popravilo
cest, ker namerava občina v teku lcta
najeti večje posojilo za temeljito po-
pravilo vseh cest.
Za kmetijstvo, živinorejo in gozdar-
stvo po se zvišali letošnji izdatki za
8.000 na 17.600 din. Za 7000 din je bila
v tej stroki povečana postavka za na-
kup plemenjakov. Izdatki za ljudsko
zdravje so znižani od 36.200 na 11.458
din. V letošnjem proračunu namreč od-
pade že odplačani znesek za izolirnico,
zato pa sta vnešena nova oziroma po-
večana zneska za Zdravstveni dom s
Protituberkuloznim dispanzerjem in
no skrbstvo je znesek povečan za 11.000
na 45.000 din. Povišek gro v prid ubož-
nemu skladu. Približno isti izdatki ka-
kor lani so v postavki za trgovino, obrt,
industrijo in turizem ter znašajo 15.200
din, dočim so za občinsko gospodarstvo
in podjetja povečani za 5.000 na 195.123
din. Glavni del te vsote, in sicer 163.123
din, je namenjen mestni elektram'i.
Kljub preceišniemu poveeaniu izdat-
kov pa je v preteklem letu tudi občut-
no padla davčna moč mesta in sicer
od 290.000 na 250.000 din. torej za colih
14%. Zato so povišali doklade od 64%
na 85%. Te doklade bodo dale sknnno
212.891 din dohodkov. Vsi dohodki pa
so razdeljeni na 4 parti.ie. Ostale tro-
šarine so iste kakor lani in bodo pred-
vidoma dale skupno s taksami 225.213
din, torci 8.644 din manj nego lani.
Dohodki od posestev in občinskih
podietij znašaio 356.257 din nasproti
lanskim 323.605 din. Povečanie teh do-
hodkov gre na račun postavke novega
kopališča, ki znaša 25.000 din in pred-
videnega povečanja dohodkov mestne
elektrarne od lanskih 270.000 na 284
visoc 570 din. Vsi dohodki znašaio t«^
rej 814.211 din.          Bogdan Puštnjak.
Laško
1 Prcdpust v Laškem je bil tudi letos
živahen. Menda malokje posvetijo Pustu
toliko spoštovanja in ljubezni, kakor
ravno v Laškem. Ze na »mali Pust« ali
kakor pravijo »debeli četrtek« se prika-
žejo na ulicah, v začetku še sramežlji-
vo, prve maškare in otroci. Ob sobotah
je navadno velika maškarada, na pust-
no nedelio pa sc že sprehajajo po me-
stu skupine mask s harmoniko in hodijo
iz gostilne v gostilno. Ponedeljek velja
pripravar.i za torek. V torek je pa ves
dan res vse na cesti in vidiš celodnevni

into pri prešzkušeni,neizpremenjeni kskovosti!
korzo po glavnih in stranskih ulicah,
razlega se smeh in vik in vse čaka ko-
prneče večera. Ko nastopa mral?, nas
vabi mestna godba s poskočnimi koraČ-
nicami na rajanje v Sokolski dom,
spremljajo pa jo trume mladih in od-
raslih mask. Zvečer srečaš pustne šeme
na vsak korak, Sokolski dom se napol-
ni, obiskujejo pa tudi druge gostilne.
Lahko se reče, da se je preobleklo in
si nadelo krinke polovico Laškega. Vsa-
ke pol ure se oglašajo iz vseh bližnjih
in daljnih cerkev zvonovi ter svarijo
in kličejo vernike k treznosti, pameti in
vzdržnosti, ljudstvo pa se ne ozira na
zvonjenje ter raja, pleše, pije, se smeji
in uganja vse mogoče norosti. Ta dan
odreko celo svarila iz cerkve in farov-
ža in stara vpeljana košuta zasmeho-
valno klopoče s svojim gobcem proti
cerkvenemu trgu. Tako je bilo v La-
škem in tako bo še vnaprej, čeprav se
vije iz občinske hiše belorumena zastava
1 Sokolska maskarada na pustno so-
boto se je v vsakem pogledu odlično
obnesla. Dvorana je bila izredno okus-
no okrašena in prilagodena večeru, a
bi prirediteljem kljub temu priporočali,
da bi si v bodoče poiskali kak bolj do-
mac motiv za sokolske maškarade in ne
«li ponj na Japonsko. Obisk je bil re-
korden. Prispeli so tudi prijatelji iz
Celja, Maribora in drugod. Nastopilo je
veliko število mask» med njimi mnogo
zelo posrečenih. Simpatične so bile tri
Japonke, ki so jih spremljali Japonci,
veselost sta vzbujala ves vcčer oba Sko-
ta, zelo živahni sta bili obe sobarici, ki
sta se pozneie razkrinikali kot Celjanki,
nad vse originalen je bil 2id, ki je ku-
poval delnice GPL, poleg teh pa smo
videli še celo vrsto prav izvirnih pri-
kazni. 2ivljenje v dvorani je bilo zelo
razgibano, k čemur je v obilni meri pri-
pomogel zelo dobri jazz iz Celja. Te
sokolske maškarade v Laškem postaja-
jo naše elitne prireditve in prepričani
smo, da bodö od leta do leta privlačnej-
Se. Sokolsko društvo je srecno, da mo-
re med svoje člane in članice šteti tako
požrtvovalne brate in sestre, ki s svojim
neutrudljivim delom vsakokrat pripo-
morejo k čimvečjemu uspehu^ Naj jim
bo tudi sedaj izrečena najtoplejša za-
hvala in v enaki meri onim, ki nam iz-
kazujejo ob tako številnih prilikah svo-
jo radodarnost in naklonjenost. — Na
pustno nedeljo je bila v sokolski dvo-
rani običajna maškarada otrok. Zal da
ta letos ni bila tako temeljito priprav-
ljena, kakor je bilo doslej v navadi. To
okolnost je treba menda pripisati dej-
stvu, da učiteljstvo, seveda s častnimi
izjemami, ne posveča Sokolskcmu dru-
štvu tistega udejstvovanja, kakršnega
smo bili vajeni nekdaj. K deci spada pa
vendarle učitelj. Kljub temu se je zbralo
dokaj ljubkih mask in je dcca prišla
na svoj račun. Na tej maškaradi je do-
bila prvo nagrado Sonja Gerkmanova,
nadaljnje nagrade pa so prejele Hedi
Zenerjeva, Joško Herlah, Pleskovičevi
fantki itd. — Tudi pri sokolski maška-
radi so bile razdeljene nagrade maskam,
ki so se najbolj potrudile z razpečava-
njem listkov. Prvo nagrado je dobila
s. Molkova, drugo s. Gobčeva, tretjo s.
Fasswaldova itd.
1 Vodovodne skrbi. Pretekli teden so
opazili, da pojema dotok vode v vodo-
vodu, nakar so ugotovili, da je plazov-
je pod Strmco razrinilo cevi. Cevovod
so preko  noči popravili.  V  soboto  18.
t. m. pa so bile hiše na desnem bregu
Savinje proti kopališču, med njimi tudi
Sokolski dom, brez vode. Zopet so iskali
napako in so ugotovili, da je silen vodni
pritisk, ko so po popravilu cevovoda
pod Strmco zopet izpustili vodo v cevi,
razrinil cevi ob kopališkem parku. Zve-
čer je bila tudi ta napaka odpravljena.
Vendar vse toži, da zmanjkuje vode
zlasti v višje ležečih hišah. Kakor je na
seji Olepševalnega društva pripovedoval
občinski zastopnik Hr., so na občini
mnenja, da usihajo izvirki nad Ogeča-
mi. Taka domneva je brez podlage. Pra-
vijo, da hočejo zajeti in' priključiti še
eden izvirek v Kopitniku in ga združiti
z rezervoarjem na Perišču. Tudi ta na-
črt je popolnoma ponesrečen, ker so
vendar 80-milimetrske cevi od zgornje-
ga do spodnjega rezervoarja polne in
se voda ne da stisniti, da bi dobili več
v cevovod. Pregledati je treba le vse
vodovodne spise na občini, pa se bo lah-
ko vsak laik prepričal, da je dovolj vo-
de še za dvakratno povečanje prebival-
stva laškega mesta ob normalni po-
trošnji. Edini izhod je pač ta, da se uve-
dejo vodni števci in se s tern omeji ne-
potrebno trošenje vode. Ako se pomisli,
da pri 100 izlivkih, pisoarjih itd. kaplja
voda noč in dan, se ni čuditi, da je
zmanjkuje. Uvedite števce v vseh hiSah,
pa bo vode v izobilju.
1 Termalni bazen v Laškem je začel
puščati. Odbor Olepševalnega društva
je sklenil na svoji seji, da društvo ne
prevzame nobenega poroštva, kar se je
itak že v naprej vedelo. Tako je občina
pokazala naklonjenost mestnim potre-
bam vsaj navidezno, odgovornost pa je
hotela prevaliti na Olepševalno društvo.
Ali nam še ne bo postalo jasno, kako
nas vlečejo ?
1 Vclik vlom v Laškem. V Laškem se
zadnje mesece vrstijo tatvine in vlomi
drug za drugim. Pred kratkim smo po-
ročali o vlomih v Fretzetovo gostilno in
Rozinovo trgovino. V noči od 19. na
20. t. m. pa so neznani storilci vlomili
v obrtne in stanovanjske lokale tukaj-
šnjega krojača Mačka, ki stanuje v ni-
si g. Pepela. Odnesli so večje število že
gotovih oblek in blaga ter baje tudi go-
tovino v skupni vrednosti okrog 8.000
din. Ljudje govorijo, da je treba iskati
storilce med domačini, ki jim je bilo
znano, da g. Mačka in njegove sopro-
ge ob nedeliah zvečer ni doma in sta
vsled svojih opravkov odsotna. Pepelovi
so slišali ponoči, da nekdo prihaja v
Mačkovo stanovanje, vendar so domne-
vali, da so prišli 'omači, zato ni šel
nihče gledat. Tako so lahko tatovi ne-
ovirano odnašali blago. Upamo, da bodo
vlomilci v kratkem razkrinkani.
1 Kino Laško. Skrivnost džungle na
otoku Borneu boste videli v velikem
ekspedicijskem filmu v nemškem jezi-
ku »Borneo«. Slavnemu raziskovalnemu
paru Martinu in Osi Johnson se je po-
srečilo na poslednji ekspediciji, po ka-
teri se je Martin smrtno ponesrečil v
svojem ekspedicijskem avionu »Spirit
of Afrika«, napraviti originalne m do-
slej še nezrjane zanimivosti iz prrulolov
Bornea. V tern filmu boste videli leteče
kače, ribe, ki se spenjajo na drevje,
ostrige, ki rastejo na dreviu, največja
senzacija pa je nosata opica. Oglejte si
vsi ta čudovili film, ki mora slehernega
človeka zanimati. Predstave v soboto
25. t. m. ob 20.30 ter v nedeljo 26. t. m.
ob 16.30 in 20.30. Predigre.
Straa «
»NOVA DOBA« — 24. U. 1939
Stev. 9.
Htastnik
h Na naslov občinske uprave. Govori
se, da so občinski dobavitelji osebe, ki
bi po zakonu o občinah ne smele biti.
Treba bi bilo ugotoviti, ali in koliko je
na teh govoricah resnice. Mislimo, da bi
bilo umestno, ako bi občinska uprava
zadevo pojasnila.
h Budarsko delavstvo pred krizo?
Kakor smo v 'zadnji številki našega lista
sta objavili, so 13. t. m. letos prvikrat
praznovali pri rudniku. Drugikrat so
praznovali v ponedeljek 20. t. m. Napo-
veduje se še en praznovalni dan v tem
mesecu. Za mesec marec je pa napove-
danih 20 delovnih dni, tako da bi bilo
poleg štirih nedelj še sedem praznoval-
nih dni.
Dos pri Hrattniku
o O proilpust, ti cas presneti... Le-
tošnji predpust je le razgibal sicer pre-
cej mirno vas. Poleg nekaj porok in
drugih stvari, ki spadajo v veseli pred-
pustni čas, je bila na Dolu celo maška-
rada in to prava, pravcata maškarada.
Dolski pevci, v precejšnji meri cerkve-
ni, so jo priredili v dvorani Katoliškega
izobraževalnega društva, kjer so se pari
krepko sukali ob zvokih hrastniškega
jazza. Ničesar nimamo proti temu, malo
čudno se nam pa le zdi, ker doslej ni-
smo bili vajeni maškarad v imenovani
dvorani. Zadnji in glavni dan pred dol-
gim postom je bila vas veselo razgiba-
na. Razne več ali manj originalne sku-
pine so zabavale liudi. Prav zanimiva
je bila ona, ki je vodila s seboj krasne-
ga bika, ki ga je jezdil zamorec. Pred-
pust je minil in kdor je kaj zamudil,
lahko nadoknadi pozneje. Ce bo pa imel
kdo vročo glavo, si jo bo lahko hla-
dil v dneh, ki sledijo pepelnici.
o Cenejše raeso. Ker so cene živine
precej nizke, sta tudi dolska mesarja
znižala ceno mesa in s tem sledila dru-
gim mesarjem, ki so cene že prej znižali.
Dva dinarja, za kolikor se je meso po-
cenilo, sicer ni mnogo, vendar pa bo za-
leglo toliko, da si bodo odslej kupovali
meso večkrat tudi taki, ki so ga doslej
le redko videli. Treba bi bilo znižati ce-
ne tudi ostalim življenjskim potreb-
ščinam, ki so mnogo predrage.
o Sokolslri tečaj, o katerem smo že
poročali, je bil zaključen v sredo 15. t.
m. Obisk je bil vseskozi zadovoljiv. Te-
čajniki so marljivo telovadili in z vne-
mo sledili raznim predavanjem. Za za-
ključek je društvo priredilo tečajnikom
čajanko, ki je potekla v pravem sokol-
skem duhu. Br. starešina je v lepem
govoru pozval tečajnike, naj se še bolj
oklenejo sokolskega prapora in naj
ostanejo zvesti ideji, ki je vzgojila
mnogo junakov, ki so dali življenje za
svobodo nasega naroda. Pred razhodorri
pa je krepko zadonela Pesem sokolskih
logij.
o Umrl je 19. t. m. v visoki starosti
89 let g. Ivan Gnus, posestnik in mi-
zarski mojster v Pregradi v hrvatskem
Zagorju, v Pregradi in okolici znana in
ugledna oseba. Pokojni se je rodil v Pil-
štanju. Bil je starejši brat g. Antona
Gnusa, šolskega ravnatelja v p. na Dolu
pri Hrastniku. Pokojnemu bodi ohra-
njen blag spomin, svojcem naše iskreno
sožal je!
o V poročilo o gradbencm gibanju, ki
smo ga objavili v zadnji številki, se je
vrinila pomota. Staro hišo sredi vasi je
kupil trgovec g. Franc Lasnik in ne
Ivan Lasnik.
Zidani most
z Pusta so pokopavali. Na pepelnično
sredo so, kakor običajno vsako leto,
napravili na Zidanem mostu veliko sen-
zacijo s sprevodom za pustom, ki so ga
številne pustne seme ob zvokih harmo-
nik pripeljale v Radeče, nato pa zopet
odpeljale na Zidani most. — Tudi v
Radečah so se dostojno poslovili od
pusta. Na pustni torek je priredila
godba »Savski val« veliko maškarado v
prostorih hotela »Jadran«, kamor je
prihitelo vse mlado in staro zabave želj-
no občinstvo, ki je ob zvokih domače
godbe prišlo na svoj račun.
z Neznosne radijske motnje. Tu-
kajšnji radijski naročniki so že ponovno
poslali pritožbo zaradi radijskih motenj,
ki so včasih toko vclike, da je vsakršen
sprejem popolnoma izključen. Poštna
direkcija iz Ljubljane je poslala svojega
zastopnika g. Jožeta Cučka, ki je pre-
kontroliral stroje v Radečah in na Zi-
danem mostu ter ugotovil, da stroji ni-
so blokirani in da niso .blokirani niti
brzojavni aparati. Vsi prizadeti ponov-
no prosimo poštno direkcijo, da bi čim-
prej poskrbela za odpravo radijskih mo-
tenj, ker bi sicer ne imelo smisla, da
ostanemo še dalje radijski naročniki.
z Kolo je ukradel. Pretekli teden je
bilo ukradeno kolo posestniku Peklarju
na Brišah pri Zidanem mostu. O tatvini
je Peklar obvestil varnostne oblasti, ki
so takoj pričele poizvedovati. Ugotovili
so, da je tat, ki je star komaj .15 let,
doma nekje iz Rajhenburga in da je
prodaj ukradeno kolo v Smarju pri
Jelšah. Ko ga je vprašal kupec za kon-
trolno knjižico, je fant pustil kolo pri
njem in dejal, da jo bo prinesel takoj.
Toda fanta ni bilo več na spregled.
Slednjič je kupec o stvari informiral
orožnike v Šmarju pri Jelšah, ki so na
podlagi podatkov, ki so jih dobili z Zi-
danega mosta, ugotovili, da je kolo last
posestnika Peklarja v Brišah pri Zida-
nem mostu. Kolo so vrnili g. Peklarju,
fanta pa so aretirali in se bo moral za-
govarjati na sreskem sodišču v Laškem.
Radece
r Cetrti prosvetni sokolski naraščaj-
ski večer v Radečah. Preteklo soboto je
priredil Sokol v gostilniških prostorih
br. Zaneta Hallerja sokolski naraščajski
večer, ki je bil dobro obiskan. Otvorila
sta ga naraščajnika Ladislav Pohar in
Janez Pešec, ki je zaigral sokolsko him-
no. S. Močnikova je imela govor o zgo-
dovini sokolstva. Naraščajnika Marijan
Nemec in Ladislav Pohar sta
lepo izvajala svoji tocki, nakar je sle-
dila debata. Bil je lep sokolski večer.
Sevnica
s Občni zbor posavske podružnice
SPD Zidani most bo v nedeljo 26. t. m.
ob 15.30 v gostilni Cimperšek v Sevnici.
Clanstvo naj se udeleži občnega zbora
polnoštevilno. Poslužite se vlaka, ki od-
haja z Zidanega mosta ob  15.10.
Raihenburg
ra Pod vlak je hotel skočiti. Na pustni
torek se je mudil pri nas neki radeški
pomočnik, ki je ves potrt in zbegan ta-
val po trgu. Hodil je iz kraja v kraj, vi-
delo se mu je, da duševno zelo trpi.
Slcdnjič je dospel do železniške proge
in se vrgel na traonice. K sreči ga je
nekdo opazil in o tem obvestil varnost-
ne organe, ki so preprečili obupančevo
nakano. Ko so ga vprašali, čemu si je
hotel končati življenje, je odvrnil, da srs
je naveličal živeti, ker mu življenje ne
nudi ničesar. Odpremili so ga v Radece.
Enodruz'mska vila t?
10 minut iz Celja se proda. 6 sob, velik cve-
tlični, sadni in zelenjadni vrt. Naslov v upravi
lista.
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda takoj.   Celje, Strl-
tarjeva 33.
SENO
50 q, prima, sladko, se proda v Savinjski do-
lini. Naslov v upravi lista.
Vilo „Brezje", Zagrad - Celje
10 sob in vrt, oddam v najem v celoti. Lahko
se tudi razdeli na tri stanovanja.  J.  Kirbiš,
Celje.
Visa
na periferiji mesta, tri sobe in dva kabineta,
z vrtom so proda za 150.000 din. Proda se
tudi stavbna parcela po 36 d<n m2. Inte-
resenti naj pustijo svoj naslov v upravi lista.
Stanovanje
1 sobi in  kuliinjo,  iSče mirna stranka brez
otrok z'h 1. april. Plafa tudi za naprej.   Po-
nudbe na upravo lista pod »Mirna«.
V Celju iščem za takoj osebo, ki bi poučevala
nemščino m francoščino,
Ponudbe na naslov:   Natakar, poštni predal
17, Celje.
Samostojna  gospa   sirejme  gospodično na
stanovanje
in dobro hrano
ter vso oskrbo.  Naslov v upravi lista.
Od semena
zavisi kakovost in višina pridclka"
Po zmernih cenah smo preskrbeli od domače  selckcijske   postaje      ^
oplemenieno seme iarega iecmena in ovsa   ||
Ravno tako smo nakupili našim  prilikam prilagodcno   scmc   domače       g
detelie in lucerne   §|
ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaljivost po do-    g
Iočilih norm o kontroli semena. Ravno tako moremo jamčiti za prvovrstnost    5
travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena pred uvo-    II
zom bila analizirana. Razen tcga imamo na zalogi razna d r u g a semena.     =|f
Cene so razvidne v  posebnem  ceniku,  kisena zahtevo dopošlje.     H
Nabava semena je zadeva zaupanja in zaradi tega se obračajte pri nabavi na     sis
Kmetiisko družbo r. z. z o. z.
v Ljubliani, now, ua 3
alinanjenaskladišča                                                       m
v Celju, Konjicah. Mariboru. Movem mestu in Brežicah    ^
^»     Izd aj a tel jsko   podjetje
Geza Kon a. d.. Beograd
išče za dravsko in savsko bano\ ino agilne
potnike  in  krafevne zastopnike
za prodajo knjig na obroke. Ponudbe z re-
ferencami pismenoali ustno vsak dan med
15. in 17. uro na zastopstvo Geza Kon a. d.
za savsko in dravsko banovmo,
Zagreb, Trg kralja Petra 10.
Hiso v Celiu
najmanj 3 sobe, vzamem v najem ali kupim
na odplačilo.   Ponudbe na upravo lista pod
»Točno plačilo«
'    SEMENA
vrtna in poljska, sveža dobite pri  tv.
Karof Lolbner.  Cef/e
„PRI   ZVONCU"
Telefon  JI.   120
Meblirana soba
strogo   separirana   (vhod  s stopniSča),  lepa I
in čista, se   takoj   odda. — Vprašati:   Celje,  j
Cankarjeva 4/11. levo.
Vei sob
primernih za pisarne  v sredini mesta Celja,
oddam.
Pojasnila pri   tvrdki   Alojz  Mastnak,  Celje.
Kuharica
mlajša, pridna in   snažna,   ki   opravlja   tudi
druga hiSna dela in je služila v boljSih hisah,
se sprejme k tričlanski rodbmi.
Naslov v upravi »Nove  Dobe«.
P O Z O R T
Zaradi  prcselitvc   se   ugodno  proda:
1 kompletna postelja s posteljnim vložkom
s tremi žimnicami iz bele žime,2 nočni oma-
rici z marmornatima ploščama, 1 lesen po-
steljni vložek, 1 žični vložek, 1 divan, ena
umivalna iniza z ogleda:om, 1 velika ma-
sivna otnara, 2 srednjeveliki omari, 1 ma-
sivna kmečka miza z izvlečki, 1 kuhinjska
miza, 1 kuhinjska omara, 10 stolov za jedil-
nico, 1 zaboj za premog in različneehktrične
svetilke. Ogleda se lahko dnevnood 13.30 do
lö.razen nedelj v Celju, Oajeva ul.8, pritliCje.
Akviziterie
za mesto Celje išče zavarovalnica >Sava«.
Zglasiti se je treba: Prešernova 1/II v Celju.
Cenj.   obCinstvu   se  priporoC«  tvrdka
Anton Lečnik
zaloga up, zlata, srebrnine«
optika itd.
Celie,
Glavni
trg
Izkušen   optik  na   razpolago!
Dal mat in ska restavtaciia
v Narodraem domu v Celiu
toči vsakovrstna pristna dalmatinska Vina iz lastnih vinogradov ter
domača   štajerska   in   dolenjska   vina.        Domaea fn
primorska kuhinja.
Vsako sredo   in   petek direktno   dohavljene sveže
mOrSke ribe.                    Za obilen obisk se vljudno priporoča
Spre/ema/o se abonenti I                               %m     BLAZEVIČ
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalaciie
¦irelovodne naprave
Prevzema vsa«zgoral navedane stroke ipadajoia dela in
poprevila — Cene zmerna — Pojtreiba toina in lolldoa
Naznanjamo prežalostno vest, da je na§a nadvse marljiva, skrbna in
nepozabna soproga, mama, stara mama, tašča, gospa
Barbara Borlak «» Južap
soproga industrilalca v Celju
danes, dne 23. februarja 1939 ob pol 4. ziutraj po kratki bol?zni, previdena
s sv. zakramentl za umirajoče, v 66. letu starosti za vedao zatisnila svoje
trudne oči.
Pogreb draqe pokojnice bo v soboto 25. februarja 1939 ob H pop.
iz hiše žnlosti Celje, Razlagwa ul. 11, na okolisko pokopaliSče v Cdju.
Sv. maSa zaduSnica se bo brala v ponedeljek 27. februarja 1939 ob
7. zjutraj v župni cerkvi.
Blago pokojnico priporočamo v trajen spomin.
Cclje, 23. februarja 1939.
Stefan Borlak  soprog                  Tosip, Marija, Angela, otroci
Sonja Borlak roj  Hoblek, snaha
Sergije Tomič pi. Prav^azov, Hnton KopuSar, zeta
Lidija, Roman, Damir. vnuki
Urojuje in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Ra<lo Pečnik — Za Zvezno tiskarno v  Celju Milan Oetina —   Oba v Celju