Kaj je ftoriti, kader shivino napenja?     rofa ali Pa zel° flana-  Ravno tako fhkodijivo je
Vfa shivina je napenjanju podvershena, nar-    tudi •> zne  fe Je shivina frove klaje nasherla, po
vezhkrat govejo  shivino in med to pa pofebno    ^m Pa veliko mersle vode napila. Tudi ajda,pre-
krave napenja.                                                          den v zvetje gre, je sluvini slo fhkodljiva, in zhe
Ta bolesen isvira vezhidel od frove ali frifhne    kako sluvinzhe do nje pride, nashreti fe jo, gavezh-
klaje,  ktera  v  trebuhu veliko vetrov  obudi.   Od    krat h,1(1° napenja. Is tega vfak umen kmetovavez
mlade in maftne trave, od perja rasnih selifh, po-    lahko previdi, sakaj ta bolesen shivino fpomladi,
febno pa od detele shivino nar vezhkrat napenja;    poleti, pofebno pa jefeni pogoftama popada,
nar nevarnifhi je pa shivino tefh na pafho goniti,           Ravno ta bolesen popada vezhkrat tudi shivino,
kjer bivtegniladetelo shreti, nakteri je fhe velika    ^ro v hlevih s preobilno, shlesafto ali pa s fpri-
deno klajo rede. Vetrovi, ki fe per ti bolesni po imenovani klaji narede, fo per goveji shivini, ovzah in kosah v velkimu shelodzu, ki ga vamp imenujemo, nabafani, per konjih pa v shelodzu in v debelih zhevah, ktere kakor bobenj napnd, tako, de, zhe fe vetrovi is trebuha urno ne fpravijo, shelodez rasshenejo ali pa shivino sadufhe ali jo pa mertud (boshji shlak) na naglama umori.
Savoljo tega fe mora per ti bolesni hitro pomagati : zhe fi ravno doftikrat natura farna pomaga, vunder le ni varno, na to famosdravljenje zhakati. Rbzhna pomozh je tukaj gotova pomozh.
Kaj je tedaj ftoriti, kader shivino napenja? — Vetrove is trebuha fpraviti: to je tukaj perva potreba. Miflim, de me ne boftene-fnashniga imenovali, zhe pravim, de je per ti bolesni vfaki perdez slatiga denarja vreden. Narbolji snaminje per napeti shivini je tedaj, zhe vetrovi in blato prav pogoftama od nje gredo.
§td pomozhkov imajo, vfak paftir, vfaka ftara baba kaj drusiga fvetje; vfi fkazhejo okoli revne shivine; žela vaf je vzhafi fkupej in na sadnje pa vunder shivinzhe pogine.
Lanfko leto fim v neki vafi na G... memo grede vidil, de je žela tropa ljudi okoli napete krave ftala, in she od daljezh lim plofkati flifhal. Kaj pazh je to ? fim fi miflil. Sraven pridfhi sagledam dva korenjaka, vfaziga na eni ftrani krave ftati in s dilo na nje trebuh perbijati, de je bilo joj ! S tem fo neumneshi miflili, vetrove is kravjiga trebuha isbiti.
Prcdenj vam, ljubi moji bravzi, dve. poglavitni in nar boljfhi sdravili osnanim, vam bom fhe nektere druge pomozhke povedal, ki samorejo vezh-krat pomagati, zhe napenjanje prehudo ni, in kte-rih ne gre nikoli v nemar puftiti: ti le fo:
Puftite napeto shivinzhe vedno, tdde pozhafi f prehajat i fe; fprehajanje vetrove odganja. Nevarno pa je napeto shivino naglo okoli poditi ali jahati, to vetrove sadershuje in naredi, de shivin-zhetu vezhkrat vamp pozhi.
Prav dobro je tudi napeti shivini s roko v rit-nik fezhi, in is njega blato istrebiti, tdde mora popred roka s kako mafijo ali oljem pomasana biti; to opravilo vezhkrat vetrovam pot is vampa nanag-Iania odpre.
Is ravno tega namena fo tudi driftle (klifhti-re) vfelej prav dobre, ktere fe napravijo, zhe fe v polizhu mersle vode ena peft doirfazhe aH pa grenjke foli (Bittersalz) rastopi. Take driftle fe morajo pa nar manj fhterikrat v eni uri ponavljati.
Zhe pa vfi ti imenovani pomozhki kmalo ne pomagajo , fe mora bres obotavljanja shivini apne-ne vode fkosi gobez v vamp vJjiti. Shivo apno je med vlimi drugimi pripomozhki po vezh fkufh-njah pri ti bolesni nar bolj poterjeno, ker imalaft-noft, vetrove v fe potegniti. Apnena voda #fe pa tako
le napravi: Vsami dve shlizi shiviga apna, sme-fhaj s maflizam vode, ter jo vlij napeti shivini v gobez. Zhe napenjanje fhe ne neha, vlij ji te vode vfake pol ure ravno toliko v gobez, kakor fpervizh. Bofh vidil, kako naglo to sdravilo v ti bolesni pomaga.
Zhe bi pa vunder vfe to ne pomagalo in napuh tudi s apneno vodo fe ne dal odpraviti, ne obotavljaj fe, sa iglo (troakar), ktera je sa vbod napravljena, prijeti, in jo v vamp shivinzhetu safaditi. Nizh drusiga, kakor vbod vampa (Bauchstich) samo-re fedaj shivino fmerti oteti, zhe je napenjanje do verha prikipelo.
Nar bolji orodje sa to je 6 ali 8 pavzov dolga in pol pavza fhiroka in okrogloplofhnata igla, ktera je na konzu v eno, na fhtir plati reshejozho fhpizo isdelana in v jeklenih ali medenih (mefengaftih) nosh-nizah fkrita, tako, de fe fam ojftri konez is njih vidi.
Ta igla fe s noshnizami vred na levo ftran trebuha v lakotnizo na pol igle globoko safadi, na tifti kraj, kjer je trebuh nar bolj napet. Potem fe igla vun potegne, noshnize pa v vampu oftanejo. To ftorivfhi, sazhnejo vetrovi is trebuha ferflati. Vzhafi fe pa prigodi, de klaja v vampu noshnizhno luknjo sabafhe, ktera fe pa lahko s iglo ali kako fhibizo istrebi.
Zhe je pa vamp popolnama vpadil in vetrovi fkos noshnize vezh ne ferzhe, je zhaf, jih vini potegniti. Rana, ki fi jo s iglo naredil „ ne potrebuje nobeniga sdravila, farna fe sazeli v kratkim zhafu. De pa ne bodo muhe ranjeno shivinzhe nadleg-vale, p&mashi ga krog rane s kolomasam (Thmirain).
Zhe bi fe pa primerilo, de fe je napenjanje kmalo sopet ponovilo, vdrugizh shivinzhetu iglo safadi na ravno tifto mefto, ali pa kje drugej bliso pefviga vboda; tudi trezhjizh snafh bres vfe nevarnofti to ftoriti. Dokler obilno blato od napeti-ga shivinzheta ne gre, fe napenjanje rado ponavlja. —•
Ker je tedaj imenovana igla vezhkrat edini pomozhik, shivino fmerti oteti, bi jo vfim kmeto-vavzam, ki goveda, ovze ali kose rede, perporo-zhil, fi jo napraviti. Vfaki vmeten noshar jo sna narediti; velja le 30 grofhov. Kdor je fhe ne posna, naj k meni pride, prav rad mu jo bom pokasal.
Zhe bi pa v potrebi imenovane igle per rokah ne bilo, je vfaki drugi nosh sa to opravilo dober, kterigagre v vamp ravno tako safaditi, kakor iglo; safajen nosh fe mora pa po tem navkrish sa-fukati, de fe rana bolj rastegne, fkos ktero vetrovi loshej samorejo ferzhati.
Popifana igla je le sa govejo shivino, ovze ia kose pripravna; sa konje imamo drugo bolj tanj-ko, ktero tudi vfak lahko pri meni vidi.
Ker fte is tega podiika flifhali, de je ta bo-lesen slo nevarna, varite fvojo shivino, kolikor morete ,   de v take nevarnofti ne pride; ne gonite jo
110
tefh na novo in maftno pafho, napojite jo poprej s zhifto vodo in dajte fleherni nekaj fuhe klaje, predenj jo sjutrej na pafho isshenete. Zhe jo pa po detelifhi pafete, tako jo faj preganjajte femtertje, de fe vedno fprehaja. Ne gonite shivine ne fpom-ladi, ne jefeni na pafho, predenj folnze ne iside; ne puftite nobene glave poprej is hleva, dokler folnze rofe in flane vezhidel ne preshene in semlje ne obfeje; poleti fe pa tega bati ni. Na mokre ali mozhirne kraje ne gonite nikolifvojeshivine, sakaj taki kraji fo ji slo fhkodljivi.             Dr. Bleiweis.
111