Poštnina plačana v gotovini) Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6 '.■i.-ioii 12 082. - Ureja ured-alsfcl odbor. - Odgovorni urednik MIlan Flerin. -Izhaja vsakega 15. « mesecu. — 21 ro račun: Številk« 5012 :t-50. - Cena o.GO din. - Tlaka tiskarna »Tonete Tomšiča« t LJubljani LETO VIII. — ST. 10 Domžale, 15. decembra 1969 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Srečno 1970 Se nekaj dni nas loči od vstopa v novo 1970. leto. Navada je, da si ob prehodu iz starega v novo leto čestitamo, prav pa je, da vstopamo v novo tudi pripravljeni, s trdnimi nr.lirti, kaj bomo napravili, da smo za uresničenje teh načrtov pripravljeni zastaviti vse svoje sile in sposobnosti, prav pa je tudi, da si želje omejimo po svoji zmogljivosti. Zato mislim, da je tudi prav, da s takimi realnimi željami stopa v novo leto tudi občinska skupščina Domžale. Zastavimo si le take naloge, ki jih bomo ob polni angažiranosti vseh faktorjev tudi mogli izvršiti. Teh nalog pa prav gotovo ni malo in tudi načinov in potov za njihovo uresničitev je mnogo. Naj naštejem samo poglavitne. Gospodarsko moč industrije bo potrebno nenehno krepiti z modernizacijo, s polnim izkoriščanjem obstoječih kapacitet in težiti k odpiranju novih obratov. V trgovini bo potrebno nadaljevati in vsaj tako intenzivno razvijati dejavnost kot doslej, v tem pa imeti pred očmi dejstvo, da je še vedno velik odliv denarja predvsem v Ljubljano. Stremeti je treba, da pride do povečanja števila trgovin, ki včasih tudi pri istem podjetju ustvarijo konkurenčnost, s tem pa tudi boljšo izbiro za kupca. V gostinstvu in turizmu nas čaka še mnogo dela. Predvsem moramo v letu 1970 poskrbeti za generalni razvojni načrt turizma in po njem pričeti že z vso vnemo delati gostinsko turistične objekte, kolikor jih že v nekaterih krajih nimamo ali pa jih v te namene ne znamo izkoristiti. Z vso voljo in pravilno davčno politiko bo potrebno še naprej razvijati obrtno dejavnost, in pri tem posebno skrb SREČNO V SILVESTROVI NOCl IN V VSEM LETU 1970 ŽELI BRALCEM OBČINSKEGA POROČEVALCA UREDNIŠKI ODBOR in pozornost posvetiti tistim panogam obrti, ki nam jih primanjkuje, ali pa jih primanjkuje v nekaterih krajih. Tudi bo potrebno posvetiti veliko pažnjo stanovanjsko komunalni izgradnji občine. Z vso odločnostjo in voljo se bomo morali lotiti tega problema in sicer tako na področju stanovanjske izgradnje kot na izgradnji komunalnih objektov. Tu imamo vse možnosti, da s pravilnimi prijemi v letu 1970 naredimo velik korak naprej. Na področju šolstva mislim, da je prva in največja naloga pričeti z izgradnjo šolskega omrežja. Osebne dohodke učiteljstva bo nujno uskladiti z dohodki v sosednjih občinah. Tudi telesna vzgoja in kultura morata dobiti mesto, ki jima v naši družbi pripada, bili pa sta dostikrat pri odrejanju nalog in sredstev zapostavljeni. Čaka nas težka naloga v utrjevanju krajevnih skupnosti. S prenosom nekaterih poslov in nalog nanje bomo morali nenehno skrbeti, da bodo sposobne, prevzete naloge tudi v redu izvrševati. Zavedati se moramo, da brez dobrih krajevnih skupnosti tudi delo skupščinskih organov ne more biti boljše. Navedel sem le nekaj nalog in del, ki naj bi jih opravili v nastopajočem letu 1970. Želim, da bi pri teh nalogah sodelovalo čim več občanov, prav tako pa tudi želim, da bi leto 1970 bilo za vse nas vsaj tako plodno, če ne še bolj kot je bilo to, ki odhaja Vsem občanom naše občine želim veselo, srečno, zadovoljno in uspešno novo leto 1970. Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemene Občinski sbor občinskega sindikalnega sveta 18. novembra se je vršil občni zbor občinskega sindikalnega sveta Domžale. Z njim ni bil samo zaključen mandat organov sindikalne organizacije v občini, temveč je bil občni zbor tudi zaključna stopnja številnih akcij sindikalnih organizacij na raznih področjih delovanja. Občni zbori sindikalnih organizacij pa so bili organizacijska, kadrovska in vsebinska predpriprava nanj. Ker so bili občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij že precej odmaknjeni, je posebna izdaja Delavske enotnosti ob občnem zboru domžalskih sindikatov ponovno osvežila oDravnavano problematik;' Zato je sam občni zbor deloma kar nadaljeval z razpravo, ki je bila začeta v no-scbni izdaji. Občnemu zboru so bile v poročilu med drugimi posredovane tudi ocene in stališč--! o tako pomembnih dogajanjih, kot so bile snomladanske volitve V skupščine ter izvajanje družbene in gospodarske reforme. O volitvah v skupščine in o referendumu za samoprispevek ie občinski sindikalni svet izdelal podrobno analizo z ugotovitvami, ki opozarjajo na pozitivne in negativne procese in pojave v naši občini, ki so prišli ob volitvah posebno do izraza. Velik del poročila je bil posvečen izva-ianju družbene in gospodarske reforme. Podrobno so bila obdelana naslednja področja: izobraževanje in kultura, samoupravljanje in interna zakonodaja, gospodarjenje, zaposlnvanie in nezaposlenost, življenjski in delovni pogoji zaposlenih. Na začetku občnega zbora je bil prebran referat o »Nekaterih aktualnih nalogah sindikalnih organizacij«, ki je služil skup- no s poročilom o delu za vsebinsko osnovo razpravi. Prvi del referata je bil posvečen 50-let-nici revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji in opisu razvoja delavskega gibanja in sindikatov. Bistvo tega dela referata je strnjeno V naslednji ugotovitvi: »Naše izkušnje pa tudi izkušnje drugih nas učijo, da se v revolucionarnem boju za spreminjanje družbe in v iskanju poti K lepšemu jutrišnjemu dnevu, niti za hip ne smemo samozadovoljno ustavljati. Kajti temeljna značilnost revolucionarnega snovanja in delovanja je bil nemir ob doseženem. Zavračali smo dogme in večne resnice, kar smo ustvarili in dosegli nismo nikoli proglasili za popolno. Prav te lastnosti dajejo tudi danes ZK. sindikatom in Zvezi mladine, ki praznujejo letos svojo 50-let-nico, pečat revolucionarnosti in naprednosti.« V nadaljevanju sla se referat in razprava osredotočila predvsem na naslednji tčmi: — razvijanje in izpopolnjevanje gjfema samoupravljanja, — vloga in organiziranost sindikata. Glede vprašanja razvijanja in izpopolnjevanja sistema samoupravljanja so se diskutanti predvsem zadrževali na problemu, kako uvajali ustavne amandmaje v praksi, kako razviti najustreznejše sisteme vodenja, odgovornosti, informiranja itd. Postavljala so se tudi vprašanja, kako organizirati enotno akcijo sindikalnih organizacij, da se preprečijo negativni poizkusi, ki se skrivajo pod okriljem izpopolnjevanja samoupravnih organizmov. Ocene občnega zbora o dosedanjem delu. vlogi in organiziranosti sindikalnih organizacij so bile pozitivne. Delegati pa so opozorili tudi na nekatere težave: pogosto nesprejemanje funkcij, hitro menjavanje predsednikov, nepriznanje za delo, usmeritev na samo nekatere »manj važne naloge« sindikalnih organizacij Ud. Zato je bila v razpravi in v gradivu posebno poudarjena težnja po še intenzivnejšem izobraževanju vodstev sindikalnih organizacij, posebno še. ker so že dosedanja prizadevanja in izkušnje na tem področju dale precejšnje rezultate. Na osnovi te. že dosežene stopnje siste-matičnejšega izobraževanja in kadrovanja v osnovnih organizacijah, je tudi občni zbor pri voliivah novih organov poizkušal narediti korak naprej. Tako so v novem vodstvu deloma ostali kadri iz prejšnjega sestava, deloma pa so bili pritegnjeni novi iz osnovnih organizacij sindikata ali tisti, ki so dosedaj delovali v drugih družbenopolitičnih organizacijah in organih samoupravljanja ter se že izkazali z delom v praksi. S tem je dana kadrovska osnova za še intenzivnejše delo sindikalne organizacije v občini. Razprava na občnem zboru je ponovno opozorila na nujnost koordinacije dela tn delovnih programov ter na nujnost stalnega iskanja najustreznejših metod dela. Ponovno se je namreč pokazalo, da težave v delovanju družbeno-političnth organizacij in organov na občinski ravni izhajajo iz slabe koordinacije dela in različnih metod delovanja. Prizadevanja za boljšo koordinacijo dela in za boljše delovne metode pa na drugi strani ne bi smeli usmeriti v uveljavljanje neke formalne enotnosti, temveč bi jih morali usmeriti v plodno razčiščevanje problematike in v iskanje najustreznejših metod delovanja in sodelovanja. J. K. Gospodarienfe z gozdovi n občine Domžale (Nadaljevanje) GOZDNI SKLAD — BIOLOŠKA AMORTIZACIJA IN PORABA SREDSTEV V ZASEBNIH GOZDOVIH 1964 1965 1966 1967 1968 Skupaj Plan 69 Formirana sredstva 182.485 178.970 194.813 230.239 349.762 1,136.269 336.352 Poraba 182,485 178.970 385.394 656.198 530.398 1,933.445 339,798 — gojenje gozdov 115.515 95.080 112.110 214.528 185.944 723.177 224.445 — varstvo gozdov 10.173 3.400 5.410 5.100 4.922 29.005 5.360 — vzdrževanje cest 55.000 62.260 63.250 82.095 124.576 387.181 100.693 — urejanje gozdov 1.797 18.230 204.624 354.475 214.956 794.082 9.300 Razlika ' — — 190.581 425.959 180.636 797.176 3.446 Poraba %> 100 100 198 285 152 170 101 Formirana sredstva Za ceste m* 4,60 7,17 6,85 8,69 9,72 7,43 7,92 Urejanje m3 1,50 2,10 22,18 37,52 16,78 15,24 7,32 Sredstva, katera so bila vložena v zasebne gozdove na ob- VI. ODNOS MED DOHODKOM LASTNIKA OD PRODANEGA močju obrata, so poprečno 70 "'o višja od ustvarjenih dohodkov, kar nam nazorno prikazuje, da je preliv sredstev, s katerimi so oila utemeljena gozdnogospodarska območja z Zakonom o godovih, dokazan na primeru porabe sredstev v okviru GG Ljubljana na območju domžalskih zasebnih gozdov. I.oeično je. da so lastniki gozdov najbolj zainteresirani za sredstva, ki jih jx>djetje vlaga za gradnjo in vzdrževanje komunikacij, od česar imajo neposredne koristi ne samo kot blagovni proizvajalci lesa. veljko bolj kot zaposleni občani. Interesi lastnikov enzdov ;n gozdarskih delavcev so prav v vprašanju vzdrževanja transportnih objektov skupni, kajffi prav gozdar je pri svojem delu na širšem območju odvisen od cestnega omrežja. ia območju LESA IN PRODAJO REZANEGA LESA — 1968 Iglavci Listavci m' m1 din din — Poprečna prodajna cena hlodovine 201.48 173,71 — Dohodnina od gozda n.00 5,00 — Biološka amortizacija 25 40 25,40 — Stroški gospodarjenja 1. 41.51 41,51 — Stroški gospodarjenja 2. (ves les) 28.40 28,40 — Poprečni dohodek lastnika 1. 125.57 101,80 — Poprečni dohodek lastnika 2. 138,68 114,91 — Nabavna cena hlodovine 201,48 173,71 — 65°/o izplen 309,97 267,25 Iglavci Listavci ms m) din din — Proizvodni stroški razreda 97,00 102,50 — Lastna vrednost rezanega lesa 406.97 369,75 — Prodajna cena rezanega lesa 550,00 450,00 — Dohodek predelov, industrije l i:u>:: 80,25 — Dohodek na 1 m-1 hlodovine 92,96 52,16 III. — Prodajna vrednost rezanega lesa 550,00 450,00 — 29 "/o davek na promet proizvodov 159,50 130,50 — Maloprodajna cena — žaga 709,50 580,50 — Maloprodajna cena —• trgovina (12 "/o marža) 794,64 650,16 — Prometni davek od usluge razreza 42,00 13,50 — Faktor hlodovina — rezan les — žaga 2,29 2,17 — trgovina 2 56 2,43 Iz prednjih podatkov je razvidno, da so cene rezanega lesa znatno višje od prodajnih cen hlodovine. Cene žaganega lesa so od leta 1963 dalje naraščale, vrednost hlodovine pn je ostala praktično nespremenjena, v Avstriji in Nemčiji so cene hlodovini celo upadle. Razmerje med nabavno vrednostjo hlodovino in prodajno ceno rezanega lesa iglavcev je v evropskem merilu 1 :2,0, Avstrija ima razmerje 1 : 2,2 Slovenija pa 1 12.29. Seveda pri vsem tem ne zajemamo pokazateljev akumulacije trgovskega omrežja. Ce primerjamo podatke o dohodku predelovalne industrije na 1 m-1 hlodovine Iglavcev z netto odkupno ceno, katero prejme lastnik gozda za opravljeno delo in vrednost lesa na panju, vidimo, da zraša dohodek industrije 74,03 "/o —- stroški, katere obračunava gozdnogospodarska organizacija za vsa dela pa znašajo 3.3,05 °/o od dosežene neto odkupne cene. Razumljivo je, da je tedaj porasi tako prodajnih, kakor odkupnih cen hlodovine upravičen. Razprave o problemih gospodarjenja z gozdovi so bile organizirane v Moravčah in Lukovici. Težnje lastnikov gozdov so bile znane že pred razpravami, bistveno je bilo tedaj le prikazati možnosti za spremembo in s prizadetimi lastniki ter gozdnogospodarsko organizacijo sporazumno predlagati zakonodajalcu spremembo zakonitili določil. Zelja vseh prizadetih je izboljšati medsebojne odnose tako, da bo lastnik gozda, kakor tudi delavec gozdnogospodarske organizacije, prejel za svojo lastnino in svojo delo tudi zasluženo plačilo. V razpravi so bili podani sledeči predlogi in sklepi: — Nujno je poglobiti sodelovanje lastnikov gozdov v gozdnogospodarsko organizacijo v samoupravnih organih. O delih, katera se izvajajo v zasebnih gozdovih, o sprejemanju gospo- darskih načrtov, o odkupnih in prodajnih cenaii lesnin sorti-mentov, o delitvi ustvarjenega dohodka iz zasebnih gozdov naj odloča samoupravna skupnost lastnikov gozdov — kmfe?ov. — Razumljivo je, da prosto razpolaganje s tržnimi viški lesnih sortimenlov ne more biti prepuščeno slučajnim kupetm, še manj prekupčevalcem. Vsakdo, kdor bi organiziral odkuj. lesnih sortimentov, bi stremel za dohodkom, odkupil bi le ko-njukturne lesne sortimente. Stroški za operativno gozdarsko službo bi vsekakor ostali, kajti gozdovi in gozdna zemljišča bodo v tej ali oni obliki prodaje lesnih sortimentov še vedno pod i^osebnim, z zakonom določenim varstvom. Raziskave tržišča in iskanje kupca v samoupravni skupnosti, pri močni gospodarski organizaciji, bi tedaj lahko zagotovile najvišje odkupne tene lesnim sortimentom. — Stroški gospodarske organizacije bi se morali znižati. Z Zakonom o gozdovih je prcdjMsana revizija gozdnogospodarskih načrtov vsakih i() let. S podaljšanjem ureditvenega obdobja na 20 let bi se stroški za urejanje gozdov znatno znižali. S pravilnikom o gozdnem redu je določen prevzem lesa pri panju. Obseg dela gozdarskega osebja se je s tem povišal za 20—30 °/n, pri tem pa podjetje ni zaposlilo novih delavcev. Se v letu 1961 so bili poleg številnejšega osebja na območju občine zaposleni trije lesni nakupovalci. Velik dele>. pri izgradnji industrije so prav gotovo prispevali zasebni gozdni posestniki vse od obveznih oddaj daljo. V izvozu lesne industrije Slovenije so visok odstotek prispevali zasebni gozdovi — zato bi v neki obliki končno lahko gozdnemu posestniku družba vrnila del ustvarjenih splošnih dobrin, del ustvarjenih dohodkov pa naj bi se namenil tudi za starostno '.avarovanje kmetov — lastnikov gozdov. Zakaj bi moral zasebni lastnik gozda, v splošno družbeno korist, nositi vse stroške za gospodarjenje z gozdovi prav pri prodaji svojega lesa in dela? Tudi kmet je potrošnik, ki mora pri nakupu finalnih proizvodov lesne industrije, kateri je dobival surovino, plačati tudi družbene dajatve od lesa, katerega je oddal v predelavo. Upravičen je tedaj zahtevek lastnikov gozdov, da za operativno delo v gozdovih, ki so splošna ljudska dobrina, prispeva svoj delrž tudi družba! Družbene dajatve pri prometu z lesom so mno'v> višje od odkupnih cen lesnih sortimentov — le del teh sredstev pa bi v obliki plačila javne gozdarske službe r«nal-no znižal režijo gozdnogospodarskih organizacij. Nujno je rešiti problematiko kmetijstva, kot vir dohodkov tudi gozdarstva, nakazane so možnosti za delno rešitev po predlogu lastnikov gozdov in gozdnogospodarske organizacije — upajmo pa. da ne bomo le razpravljali in obljubljali, temveč tudi pomagali slovenskemu kmetu. dipl. ing. R. Celarc Javna raiprava o sosoodarieniu s gozdovi končana Te dni bo komite za kmetijstvo in gozdarstvo Izvršenega sveta razpravljal o osnutku poročila o javni razpravi o gospodarjenju z gozdovi in o osnutku zaključkov oziroma tez o bodoči ureditvi gospodarjenja z gozdovi, kakor izhajajo iz javne raz-pmve. Tako bo — preden bo Izvršni svet predložil Skupščini SRS končno poročilo in tudi Predlog za izdajo zakona o spremembah in doplnitvah sedanjega zakona o gozdovih — zaključen^ široka razprava o sedanji in bodoči ureditvi gospo-Parjenja z gozdovi v naši republiki, ki jo je sprožila s svojim sklepom z dne 1. IV. 1969 republiška skupščina. Ta je takrat razpravljala 0 ureditvi gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji in ugotovila, da predstavlja sedanja sistemska ureditev gospodarjenja z gozdovi, zlasti skupno gospodarjenje z družbcfilmi in zasebnimi gozdovi ter sedanja organizacijska oblika gospodarjenja I gozdovi Po gozdno gospodarskih območjih, trajno osnovo za njegov nadaljnji razvoj Ugotovila je tudi, da pa z zakonom o gozdovih vendar niso bila ustrezno reie- na vsa vprašanju na tem področju in da bo rešitev teh vprašanj ugodno vplivala na razvoj družbenoekonomskih odnosov pri gospodarjenju z gozdovi. Ta vprašanja — o katerih je bilo že dotlej v razpravi veliko nasprotujočih stališč in predlogov — so predvsem: — družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi; — financiranje enostavne ln razširjene reprodukcije; — samoupravljanje I družbenimi in zasebnimi gozdovi; — promet z lesom. To so bila vprašanja, o katerih je torej stekla Javna razprava vse do konca novembra: tudi v naši občini, ki pa — žal ni poslala svojih predlogov in pripomb Izvršnemu svetu. Javno razpravo je organizirala socialistična zveza, vanjo pa so se vključili tako zasebni gozdni posestniki in gozdna gospodarstva, kakor tudi politične ter strokovne organizacije. Kakšni so predlogi in opombe: 1. Družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi. V Javni razpravi je bil« z veliko večino (tudi med zaseb- nimi lastniki) potrjena ugotovitev, da je enotno in skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi trajna podlaga za nadaljnji razvoj gozdarstva, da je pa Ireba povečati družbeni vpliv na gospodarjenje, da se preprečijo posledice kratkoročnih podjetniških, dohodkovnih interesov, ki so prisotni v dosedanji organizacijski strukturi. To pa je mogoče predvsem prek gozdno gospodarskih načrtov, njihovega okvira in vsebine, pa tudi z drugimi ukrepi, katere so nakazali V javni razpravi. Gozdno gospodarski načrt je doslej edino sredstvo, s katerim družba lahko vpliva na gospodarjenje I gozdovi (potrjuje ga republiški sekretariat za gospodarstvo). Predpise bi morali po mnenju mnogih spremeniti tako, da bi zaradi zmanjšanja stroškov podaljšali dobo za revizijo načrtov, poenostavili sestavo teh načrtov za vse ali vsaj za negospodarske gozdove, predvsem pa postavili Izvajanje (eh načrtov. Za enostavnejše izvajanje teh načrtov je bilo danih v razpravi precej — tudi zelo različ- nih predlogov. Naj navadam samo nekatere: — ukine naj se dokazovanje drevja za posek za neblagovno proizvodnjo (domača poraba) oziroma kjer posek ni večji od 3 m-1 letno, — odkazuje naj se posek z« več let skupaj, npr. 3 leta vnaprej, — poenostaviti je treba strokovno — zlasti logarsko službo, zmanjšati število režijskih delavcev, možnost spremembe kultur in vrednost razredov itd. — poenostaviti je treba nadzorno, kontrolno službo. 2. Samrmpravljanje z zasebnimi in družbenimi gozdovi V razpravi je bila prav tako zelo Jasno izražena zahteva za povečanje vpliva zasebnih gozdnih posestnikov na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, oziroma za njihovo samoupravno do. ločanje o vseh bistvenih vprašanjih in pogojih gospodarjenja s temi gozdovf. Tudi glede tega je bilo več rap ' h mnenj in predlogov, kater in večina pa vendar temelji na osnovni mir-li: kmetje — gozdni posestniki naj v okvru gozdno gospodarskih načrtov, prek katerih m zagotavlja družbeni vpliv na gospodarjenje, organizirani v samoupravne skupnosti samostojno odločajo o vseh vprašanjih, enako kot delavski sveti gozdnih gospodarstev o gospodarjenju z družbenim; gozdovi: — o prodaji lesa, — o biološki amortizaciji v okviru z republiškim odlokom o določenih mejah, o letnih načrtih in višini stroškov pri obnovi gozdc-v, o poslovanju skupnih služb za gozdove obeh sektorjev itd. Pri tem je treba v tako orga-inziranem samoupravnem go-sporarjenju z zasebnimi gozdovi zagotoviti tud; pretežni vpliv tistih gozdnih posestnikov, ki jim je gozdarstvo pretežna dejavnost in vir dohodkov. Seveda pa so bila tudi nasprotna mnenja, ki pa so ostala v manjšini, naprimer. da je treba ohraniti sedanji sistem z nekaterimi manjšimi spremembami v korist zasebnih gozdnih posestnikov. 3. Promet z lesom Večina udeležencev v javni razpravi se je po zelo obširnih in polemičnih razpravah opre- delila za organiziran promet z lesom. Veliko predlogov — predvsem seveda s strani zasebnih gozdnih posestnikov je bilo tudi, da je treba povečati prodajne cene gozdnih sortimentov, znižat; režijske stroške GG, organizirati tržišče z lesom na konkurenčni osnovi, predvsem pa, da je treba ukiniti monopolni položaj gozdno gospodarskih organizacij. Tudi glede tega je bila močno poudarjena zahteva po večjih samoupravnih pravicah zasebnih lastnikov gozda pri odločanju o prometu z lesom, npr. da soodločajo o izbiri najboljših kupcev. Po pregledu nekaterih naj bi les odkupovale ne samo gozdnogospodarske, ampak tudi druge za to registrirane organizacije — lesno predelovalne in kmetijske zadruge. Seveda pa je treba v tem primeru ugotoviti ustrezno pobiranje biološke amortizacije, 4. Financiranje obnove in razširitve gozdov Vzdrževanje, obnova in širitev gozdov je nedvomno tisto področje gospodarjenja z gozdovi. pri katerem mora biti v največji meri zagotovljen družbeni vpliv in interes. S predpisi je treba zagotoviti učinkovito in trajno finansiranje tistih del, ki so določena z gozdnogospodarskimi načrti kot minimalno potrebna za namene. Glede ureditve teh vprašanj so bila mnenja v javn; razpravi zelo deljena, celo popolnoma nasprotna. Po mnenju mnogih naj bi bila biološka amortizacija določena Z republiškim predpisom le do določenega minimuma, dejansko višino pa naj določi pristojni samoupravni organ Zlasti so bila deljena mnenja, ali naj se biološka amortizacija plačuje nd vsega posekanega lesa (torej tudi od lesa za domačo porabo), ali pa le od lesa iz blagovne proizvodnje. Kolikor bi bila osnova ves posekani les, bi bila obremenitev na m' lesa povprečno manjša (manjvreden les pa naj bi bil oproščen plačila te amortizacije). Nekateri drugi predlagajo, da se uvede za plačilo stroškov gospodarjenja z gozdovi prispevek glede na površino gozda, kolikor biološke amortizacije ne bo treba plačati od vsega lesa. Predlagali so, da se biolo- šku amortizacija plačuje po vrednostnih razredih, kar omogoča že sedanji zakon. 5 Drugi predlogi V razpravi je bila dana tudi vrsta drugih predlogov za ureditev posameznih vprašanj, ki se posredno ali neposredno nanašajo na gospodarjenje z gozdovi, predvsem s področja davčne politike. Predlagali s" tudi, da bi s spremembo zakona o dedovanju preprečili nadaljnjo drobitev zasebne gozdne posest;. Vsi ti predlogi bodo — kot. rečeno — dobili svoj končni odraz v predlogih za spremembo sedanjega republiškega zakona o gozdovih. Od tega je odvisna v dobršni meri navadno gospodarsko najracionalnejša ureditev gospodarjenja z gozdov.. Potrebno pa bo vložiti tudi dos1: napora za vzpostavitev pravilnih odnosov vseh, ki neposredno gospodarijo z gozdovi, zlast, GG in gozdnih nosi stnikov O teh predlogi! orno poročali v naslednji i«ivilki našega lista, še preden bo o njih odločala republiška skupščina. F. G. Ali se bo v kmetijstvu obrnilo na bolje? Zadnjikrat smo pregledali glavne vzroke, ki so povzročili tako globoko gospodarsko krizo v našem kmetijstva. Na vprašanje: »Kaj pa bo v bodoče?« smo se namenili odgovoriti, kolikor je to sploh mogoče, v decembrski številki. Ugotovili smo, da je neposredni vzrok tako hude situacije neusmiljeno delovanje tržišča po uveljavitvi gospodarske reforme. Na osnovi tega se je le uveljavilo spoznanje, da so potrebni tudi v naši državi nekateri ukrepi, ki naj kmetijsko proizvodnjo zaščitijo pred neusmiljenim delovanjem mednarodnega trga. Kateri proizvod kmetijstva pa naj bo deležen posebne družbene skrbi? Doslej je bila učinkovito zaščitena le proizvodnja pšenice! Analiza vrednosti kmetijskih proizvodov za leto 1967 pokaže, da je bila vrednost pridelane pšenice, koruze, sladkorne o"se. krompirja, sončnic in tobaka skupaj 11 miljard 760 milijonov din. Nič manj pomembni pa niso proizvodi živinoreje, katerih skupna vrednost, je v tem letu znašala 11 milijard 895 milijonov din. Od celokupna proizvodnje živinoreje odpade na govedo, prašiče, ovce in mleko 78°/o celotne vrednosti oz. ca 9 milijard dinarjev. Strokovnjaki menijo, da bi morala družba voditi posebno skrb za omenjenih 10 glavnih kmetijskih proizvodov. To pa je približno toliko, kot vrednost primarne industrijske proizvodnje (električna energija, premog, nafta, črna in barvna metalurgija in nekovine), nad katero ima država posebno skrb. Država se v bodoče ne bi smela odpovedati tudi skrbi za norma -len razvoj glavnih kmetijskih proizvodov, v okvir katerih enakopravno spada tudi živinoreja. Ce se uveljavlja spoznanje o nujnosti uravnavanja živinorejske proizvodnje z določenimi merami in to tudi se, nastaja vprašanje, ali naj bo z njimi zaščiten vsak, tudi najslabši proizvajalec, vsaka tudi najslabša kvaliteta in vsaka količina? Odločitev o tem vsekakor ni lahka, kajti skozi cene, kvaliteto in količino zaščitnih proizvodov se mora odražati naša bodoča agrarna politika. O njej bodo v kratkem razpravljali tudi naši najvišji politični in državni organi. Vsekakor pa ne bodo mogli mimo najnovejših ugotovitev znanstvenikov in raznih mednarodnih institucij o tem vprašanju. Za to priliko smo zbrali nekaj ugotovitev, ki jih posredujemo. Kmetijska tehnološka revolucija je v zadnjih 100 letih naredila ogromen korak naprej. V6a-sih je bilo izključno orod.fe kmetijskega delavca motika, danes pa računajo, da stane dobro opremljeno delovno mesto v kmetijstvu v Nemčiji 250.000 din. Isto velja tudi za družbeni sektor v naši državi Zato smo ugotovili, da samo koncentracija aemlje in socializacija odno- sov brez denarja (!) ne zadostuje za moderno in učinkovito kmetijsko proizvodnjo. Niti bogate dežele nimajo dovolj denarja za rastoče potrebe kmetijstva po denarju, torej z.a učinkovito modernizacijo, Torej: vse manj delavcev, zato pa več strojev oz, kapitala je potrebnega za modernizacijo kmetijstva. V deželah v razvoju pa je prav obratno: imajo veliko ljudi in malo denarja. Večina gospodarstvenikov meni, da so počasnega razvoja nerazvitih dežel krive prav razmere v kmetijstvu. Za mnoge od teh držav 90 kmetijski pridelki ediDl vir konvertibilnih valut za industrializacijo. Ze od krize 1929. leta sem pa je uvoz kmetijskih pridelkov v razvite dežele deležen zaščite. Od takrat tudi lahko opazujemo stalno relativno manjšanje izvoza kmetijskih pridelkov. Po oceni ekperta v FAO dežele v razvoju tudi v naslednjem obdobju ne bodo izboljšale položaja v izvozu svojih kmetijskih pridelkov. Zato so se znanstveniki dolgo spraševali, komu dati pri razvoju prednost. Sedaj so končno prišli do spoznanja, da je enako pomemben razvoj obeh dejavnosti in da razvoj samo ene ali druge panoge povzroča zaostajanje drugih vej gospodarstva. Brez industrijskega napredka prav gotovo ni mogoče doseči velikega napredka v kmetijstvu, saj je večanje produktivnosti v kmetijstvu, ki je navadno v deželah v razvoju So manjše kot v industriji, vezano na zmanjšanje kmetijskega prebivalstva. Dežele v razvoju si torej lahko obetajo vse manj od agrarnega izvoza, vendar pa morajo razvijati kmetijstvo do največje možne stopnje samooskrbe, kajti uvoz kmetijskih pridelkov za lastne potrebe je za te dežele velika gospodarska škoda. Relativni pomen, prehraniti prebivalstvo pa tako slej ko prej Ostaja enako pomemben. (Sc vedno je in ostaja hrana osnovna človekova potreba.) Kljub tehnološki revoluciji pa so dohodki zaposlenih v kmetijstvu jiovsod po svetu med najnižjimi. Zato se beg iz kme-tijstva nadaljuje. V državah EGS je leta 1967 le še 11,8 milijona zaposlenih delalo v kmetijstvu pri 184 milijonih prebivalcev Vendar predvideva takozvani Mansholdov program, naj bi «• do leta 1980 število zaposlenih v kmetijstvu znižalo še za polovico. Seveda ob določeni strukturni spremembi kmetijskih obratov, ki se morajo iz majhnih spremeniti v srednje velike in velike Prav skozi prizmo takih, podobnih in še drugih ugotovitev, ki veljajo za razvoj kmetijstva po vsem svetu, moramo gledati na ukrepi' nase družbe za bodoči razvoj kmetijstva. Tudi za Sloveniio predvidevajo sestavl.javei programa dolgoročnega razvoja kmetijstva zmanjšanje števila zaposlenih v kmetijstvu za nadaliniih 100,000. predvidevajo pa tudi zmanjšanje kmetijske zemlje za oknij 100.000 ha in to predvsem v planinskem področju, kjer je izredno težko po sedanjem načinu gospodarjenja kmetovati kot doslej. Kmetovanje v ravninskih predelih pa bo potrebno itenzi-ticirati. Kako? O tem pa bodo razprave še dolgo trajale. Menimo, da so tudi za tako imen ova ne višinske kmetije načini in pota, ki bi omogočili nadaljnje racionalno izkoriščanje teh predelov. Vendar o tem kdaj drugič. Se naprej pa bo tržišče glavni regulator nadaljnjega razvoja kmetijske proizvodnje. Tržišče Pa se deli na zunanji in notranji trg. O zunanjem trgu smo že rekli nekaj besed in vemo, da je živinoreja ob normalnih letih le ustvarila 200 milijonov zelenih dolarjev. Zato se naša država temu izvozu ne bo mogla odpovedati, čeprav je lani in predlani kazalo, da se mu bo. Z naraščanjem življenjskega standarda in pa turizma postaja tudi domače tržišče vse večje in tudi vse bolj zahtevno. Kvalitetnega govejega mesa pa v Evropi primanjkuje in ga bo tudi — vsaj računi tako kažejo — primanjkovalo v bodoče še bolj. Sistem državnih garantiranih cen, uveden ob reformi, sc je izkazal skoraj v celoti kot neučinkovit. Zato je bil že lani ustanovljen sklad za izvoz živinorejskih proizvodov, ki je skupaj z državno direkcijo državnih rezerv skušal organizirati tako proizvodnjo goveda in prašičev, da bi bil letos realizi- ran izvoz v višini ca 180 milijonov US dolarjev. Ta sklad naj bi garantiral minimalne cene za izvoz s tem, da se dosežene višje cene delijo med skladom in proizvajalci. To razliko skupaj s sredstvi direkcije državnih rezerv ter dodatnimi carinami iz uvoza kmetijskih pridelkov naj bi uporabili za eventualno doplačilo, kadar bi dosegli na zunanjem tržišču nižjo ceno od dogovorjene. Proizvajalci pa bi morali seveda skleniti s skladom dolgoročne pogodbe o proizvodnji. Ob letošnji krizi na domačem tržišču (turizem!) so merodajni živinorejski faktorji iz zveze končno le prišli do spoznanja, da je potrebno zagotoviti proizvodnjo tudi za domači trg. Tako so le- tos vključili v svoj program tudi proizvodnjo za domače tržišče. Sedaj je že izdelan predlog cen in količin svinjskega in govejega mesa za domače tržišče in izvoz. Ce ga bo potrdil ZIS bodo proizvajalcem, ki bodo sklenili pogodbe za govedo za j let in za prašiče za 3 leta, garantirane minimalne odkupne cene in garantiran odkup. Predlog teh ukrepov seveda v podrobnosti določa obveznosti proizvajalcev, sklada in državnih rezerv. Vsekakor ustanovitev »sklada« ne sme biti zadnji od ukrepov za zboljšanje situacije v kmetijstvu. Mnogo, zelo mnogo bodo morali storiti tudi kmetijski proizvajalci še sami. Dušan Kresal, dipl. ing. Nekaj podatkov iz poročila o odmeri prispevka is osebnega dohodka od kmetijstva sa leto 1969 Odmerila statistika iz kmetijstva za leto 1969 nam je dala nekatere zanimive podatke. Menimo, da so ti podatki zanimivi za širšo javnost, zato smo sc odločili, da jih objavimo in ocenimo tudi v našem časopisu. Najprej si oglejmo gospodarsko moč posameznih posestev. Takih kmetijskih gospodarstev, ki imajo do 800 N din kat. dohodka, je 936 in imajo skupaj 401.290 N din katastrske osnove od negozdnih površin. Takih gospodarstev, ki imajo katastrski dohodek od 800 do 2.000 Ndin je 621 in imajo 798.260 Ndin osnove. Od 2.000 do 4.000 N din kat. dohodka ima 620 gospodarstev, katerih osnova predstavlja 1.782,580 Ndin. Od 4.000 do 7.000 N din je 257 kmetijskih gospodarstev, ki imajo kat. osnovo 1,326,280 N din. 56 je takih kmetijskih gospodar stev, ki imajo osnovo od 7.0'JO do 10.000 Ndin. Več kot 10.000 N din kat. osnove ima 7 gospodarstev, ki imajo 80.810 Ndin kat. dohodka. To pomeni, da imamo 2497 kmetijskih zavezancev, ki imajo skupaj 4 milijone 840,410 N din kat. osnove ali tako imenovanega katastrskega dohodka od negozdnih Površin. Poleg njih imamo Se 2649 zavezancev, ki imajo kat. dohodek izpod 200 Ndin. in zato niso obdavčeni, njihova dohodnina oz. kat. dohodek pa Znaša 164.605 Ndin. V višinskih krajih imamo 710 takih zavezancev, ki jim ta dohodek ni odmerjen, s skupno osnovo od "egozdnih površin 540.870 Ndin. Skupaj imamo v občini torej 5856 kmetijskih zavezancev, ki 'majo skupno kat. osnovo (katastrski dohodek) od negozdnih Površin v znesku 5.559,885 N dinarjev. Iz teh podatkov je lepo razvidno, kako se je razvijal v rtaši občini proces deagrarizacije ali po slovensko rečeno raz-sloievanje kmečkega prebivalstva. Iz gornjih podatkov vidimo, da je največ takih kmetijskih zavezancev oziroma lastnikov zemljišč, ki imaio izpod 5.000 N din kat. dohodka na gospodarstvo in zato njim ta vir dohodkov ne more biti osnovni vir za preživljanje. Dodatna informacija, ki govori v prid tej trditvi, je pregled števila zavarovanih kmetijskih gospodarstev in števila zavarovanih članov gospodinjstev. Tako vidimo, da je kategoriji do 800 N din kat. osnove 936 zavezancev, od tega je le 84 kmetijskih gospodarstev, na katerih uživajo tudi zdravstveno zavarovanje kmetov, kar pomeni, da se samo ti izključno preživljajo s kmetijstvom in nimajo drugega vira za zdravstveno zavarovanje. Na teh 84 kmetijskih gospodarstvih živi 142 zavarovanih članov gospodinjstev. Do 2.000 N din kat. osnove ima sicer 621 zavezancev, od tega le 165 kmetijskih zavarovancev, ki imajo zavarovanih 315 družinskih članov. Do 4.000 N din kat. osnovo ima 620 kmetijskih zavezancev, od tega le 428 kmetijskih gospodarstev, ki imajo zavarovanih 1290 družinskih članov. Iz tega lahko ugotovimo, da je pretežna večina kmetiiskih zavarovancev v spodnjem delu tabele po višini kat. dohodka na kmetijsko gospodarstvo, da je pa istočasno v tci skupini kmečkih zavarovancev naivee zavarovanih članov gospodinjstva, kar pomeni, da ie največ kmetij v občini, ki imajo zelo nizek kat. dohodek in nimajo drugega vira za zdravstveno zavarovanje. Nekajkrat smo že omenili kmetijsko zavarova.nip kot merilo za ugotavljanje, ali se nekdo bavi pretežno s kmetiistvom oziroma se od nieffa preživlja. Naši ohrani =o zavarovani iz naslova delavskega zavarovanja, iz naslova pokojninskega zavarovanja in iz naslova kmeč- kega zavarovanja. Poleg tega je še nekaj drugih virov zdravstvenega zavarovanja občanov, to so preživnine, zavarovanje po liniji NOB in tako dalje. Ti podatki dovolj jasno govore 0 tem, da smo naše kmetije V preteklosti tako razdrobili, da so izgubile svoj osnovni namen. Pri tem mislimo, da je osnovna naloga vsake kmetije, da s svojim gospodarskim potencialom, to je s površino obdelane zemlje, z gozdom, številom govedi v hlevu in drugimi faktorji ustvarja tolikšen dohodek, da kmet lahko času in okolju primerno živi in ima tudi sredstva za nadaljnji razvoj (razširjeno reprodukcijo), s čimer mislimo na nabavo mehanizacije, na boljšo opremljenost itd Iz prejšnjih podatkov pa lahko ugotovimo, da večini naših kmetov tega ni mogoče doseči, ker so se kmetiie v preteklosti preveč razdrobile, da ima večino oz. prevelik del obdelovalne zemlje v lasti nekmečki del prebivalstva in je tako ogrožen kmečki del, ker ima premajhne gospodarske osnove za normalen razvoj. Po nekaterih informacijah predstavlja sedanii katastrski dohodek samo 1 '3 de-ianske vrednosti dohodka na kmečkem gospodarstvu Ce vzamemo ta podatek za kolikor toliko realen, potem latiV-o ugotovimo, da je v občini le 63 kmetijskih zavezancev, ki so sposobni razviti visoko produktivno pridelovanje oziroma gospodarjenje na kmetiji. Samo toliko zavezancev ima namreč' katastrski dohodek od 1.000 do 1 500 Ndin. Od tega jih je P'.. V so tudi zavarovani, in na teh 62 posestvih živi 26? družinskih članov. Ker je največ kmetiiskih zavezancev v razredu dn 800 Ndin kat. dohodka r93RV i" več kot iasno. da se naše kmetijstvo v zasebnem sektoriu r»» more več razvijati oziroma, da so zgodovinski razlogi in ukrepi oranjih let ter hiter razvoj industrije v občini prispevali k nacionalni delitvi kmečkih gospodarstev, kar vse ima za posledico tako hudo zaostajanje kmetijstva v občini. Zdaj pa si oglejmo še, kje so tisti kmetje, ki so gospodarsko kolikor toliko močni, in ki lahko sebe in svoje družine preživljajo iz dohodkov od kmetijstva. Poleg tega si bomo ogledali tudi, kdo oziroma kateri del kmetov je gospodarsko tako ogrožen, da je po zakonih ekonomike obsojen na zaostajanje v razvoju. V prvem proizvodnem okolišu znaša osnova vseh kmetijskih zavezancev 22.321 N din katastrskega dohodka. Od tega plačajo po občinski stopnji, ki znaša za ta okoliš 32«/o. 714.972 Ndin. Za zdravstveno zavarovanje plača ?65 kmetiiskih gospodarstev v tem okolišu, ki ima 834 družinskih članov, 1 221 660 N din. V drugem okolišu znaša osnova 459.640 Ndin. 87 kmetijskih gospodarstev ima zavarovanih 197 družinskih članov in plačajo skupaj 59 390 N din socialnega zavarovanja. V tretji skupini znaša osnova 1.256,960 Ndin. 342 kmetijski" gospodarstev v tem proizvodnem okolišu ima zavarovanih 983 druižnskih članov ali v poprečju skoraj tri na gospodarstvo in plača skupaj 213,16?, Ndin za zdravstveno zavarovanje kmetov. V četrtem proizvodnem okolišu znaša osnova 882.710 Ndin. v tem okolišu je zavarovanih 507 kmetijskih gospodarstev, ki imajo 1742 zavarovanih članov gospodinjstev in plača 'o 263.351 Ndin prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. Primerjajoč gornje podatke ugotovimo, da je osnova od kat dohodka od negozdnih površin v I. okolišu skoraj trikrat večja kot v IV.. istočasno oa plača I. okoliš 3 milijone Ndin manj prispevkov za zdravstveno za- varovanje kmetov, kar pomeni, da je večina kmetijskih zavezancev, ki sicer obdelujejo zemljo v I. okolišu, zavarovana po drugih virih, kar istočasno pomeni, da po vsej verjetnosti lastniki zemljišč v i. okolišu po večini niso kmetje. Še bolj nazoren podatek je naslednji: V prvem proizvodnem okolišu je odmerjenih prispevkov po občinskih stopnjah, se pravi tistih prispevkov, ki jih dobi občina v svoj proračun, 714,27.'? Ndin, v drugem okolišu 110,31:; N din, v tretjem okolišu 177.234 N din in v četrtem okolišu pa samo 26 481 Ndin. Upoštevati je treba, da od istega katastrskega dohodka znaša občinska stopnja v prvem okolišu 32 "V«, v drugem 24 •/». v tretjem 14 °' vseh kmetijskih zavarovancev, so pa tO tisti, ki niso več zaradi gospodarske šibkosti ali drugih težavna svojih kmečkih gospodarstvih zmožni plačevati prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevkov in davkov po zakonih in občinskem odloku. Istočasno, ko ugotavljamo, da jc tako visok odstotek nezavarovanih članov kmečkih gospodarstev, pa nam postane jasno, zakaj je sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov v takih gospodarskih težavah, kot je. Davčna uprava ima tak sistem delitve sredstev, ki se stekajo od občanov, da jih v enakem odstotk" d'biio vsi potrošniki gledj na delež v celotni obremenitvi. To pomeni, če je delež zdravstvenega zavarovanja kmetov v skupni obremenitvi prispevkov od kmetijstva 33"/», potem dobi zdravstveno zavarovanje kmetov tudi 33 % pobranih prispevkov in davkov. Ce pa bi hoteli ta sredstva ma- tematično pravično razdelit'i potem skUiu zdravstvenega Pj| varovanja kmutov ne bi dobi' niti teh sredstev, ker je večin« plačanih prispevkov in davkuV s tistih gospodarstev, ki nis*i kmečko ^varovana, so pa tv spodarskoše kolikor toliko močna in perspektivna. Zato 6° nujno potrebno ugotoviti ob sestavi novega odloka o prispevkih in davkih in pri odločanj' siopenj prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov, 1 kakšni meri bi kmetje lahko " sklad zdravstvenega zavaroV«; naj sami financirali in v kakšni meri je potrebna pomoč družbe, da sc zaustavi propad.Ulj' naših kmetij in n-id«lj»ij> r»«' dojUvanje km^Ui^a preliva1' va. Nikakor namreč ne more 0 pristati na d<'jsivo, da droi' 1 brezbrižno gleda sirom \$r nje skoraj 1000 družin, ki imf>' jo po teh naših podatkih kom»i dovolj sredstev za nujno preživljanje, nimajo pa jih za druge izdatke, kot so šolanje, razvedrilo, šport itd. A. D. Tehniška srednja u*njar*ko-galanterii*ka šola - na novi poti * SEDANJI KONGLOMERAT NEVZDRŽEN V zadnji številki našega lista smo žc pisali o težavah na tehniški srednji usnjarsko-galan-terijski šoli v Domžalah. Občinska skupščina je razpravljala o problematiki te šole na svoji seji v oktobru, ko I* sprejela tudi sklepe, da priporoči tej delovni organizaciji ustanovitev posebne komisij.e ki naj prouči razmere v njej ter oredloži občinski skupščini in pristojnim svetom ter samoupravnim organom delovne organizacije predloge za ureditev sedanjega sta-n,!a. TSUGŠ je delovna organizacija, ki jo sestavljajo štiri osnovne organizacijske enote: usnjar-ko-galanteri jska srednja šola, ki je edina v Jugoslaviji (galanterijska celo edina v Evropi). proizvodni obrat usnja, inštitut za usnjarstvo, šolski internat z menzo. Taka organizacija zavoda že dlje časa povzroča težave pri poslovanju vseh enot, zlasti za šole iz oroizvodnega obrata, pa tudi internata. Vse enote ima-jo namreč skupni tekoči račun in slabosti poslovanja ene enote tako prizadenejo tudi normalno poslovan le drugih. Takn letos proizvodni obrat posluje v primerjavi s preteklim letom slabše oziroma celo na robu r^ntahlno'*1'. zlasti pa ic šibka lieaova likvidnost. Internrt prav tako posluje z izgubo, ki pa se »zakriva« za skupnim poslovanjem in na račun slabega, bolje rečeno nikakršnega vzdrževanja poslopja internata. Financiranje šole je 1. septembra letos končno prevzela republiška izobraževalna skupnost, enako kot vse srednje strokovne šole. Inštitut »se preživlja« delno z izvajanjem posameznih !>ogodbenih raziskovalnih nalog. delno pa prek sklada Borisa Kidriča (za večletne raziskave). Za vse enote sicer vodijo inter- . no evidenco poslovanja, vendar pa vsi ekonomski odnosi niso točno opredeljeni ter ustvarjajo notranje napetosti, ki imajo svoj. odmev tudi navzven. Včasih izgleda, kot da se ne ve. kdo pije in kdo plača. Delavci očitajo, češ da oni delno vzdržujejo šolo, šola pa da ne dobi niti približno tisti del dohodka od proizvodnje, ki ga ustvarijo učenci na proizvodni praksi itd. Znotraj kolektiva je bila v zadnjem času vrsta sestankov, ki so izzveneli v bistvu v eno samo ugotovitev: sedanja organizacija zavoda je nevzdržna. Končno je bil na seji razširjenega svet;i zavoda sprejet sklep, da se razpiše za 12. december referendum, na katerem naj člani delovne skupnosti odločijo o nadaljnji organizacijski ureditvi delovne organizacije, in sicer z odgovorom na vprašanje: ali ste za odcepitev proizvodnega obrata usnjarne od zavoda? KAKO NAPREJ Bodoča organizacija zavoda, kakršna se je izoblikovala v večkrat zelo polemičnih razpravah v zavodu samem in ki jc dobila podporo tudi na občinski skupščini ter pri občinskih vodstvih družbeno-politič-nih organizacij, bo v glavnem naslednja: 1. Proizvodni obrat usnja naj bi se odcepil in se potem pripojil eni od večjih tovarn svoje panoge v Sloveniji, verjetno tovarni TOKO. TOKO ima nedvomno interes, da si v neposredni bližini zagotovi lastno nroizvodnjo usnja kot osnovno "■urovino za svojo temeljno delavnost TOKO bo lahko tudi ustvaril pogoje za postopno modernizacijo proizvodnega postopka v tem obratu, ki ie danes še vedno tak. kot je bil pred desetletji, pa tudi zagotovil plasma usnja in strokovno vodstvo. Težave obrata v zadnjem času izvirajo tudi I? neprimerne kadrovske zasedbe. 2. So]a z oddelkoma za usnjarstvo in galanterijo bo sku- paj z internatom in verjetn11 tudi z inštitutom tvorila samostojni zavod, ki bo še naprej vzgajal kadre za usnjarsko galanterijsko stroko. Seveda P3 bodo potrebne tudi šoli precejšne izboljšave, kolikor želi šoli obdržati vsaj sedanji nivo, V pa gotovo ne zadovoljuje v ce loti. Izboljšati in modernizirat1 bo treba učne načrte ter jih resnično prilagoditi potrebam i' zahtevam sodobne proizvodnj* če naj bo kader iz te šole nV silec sodobne tehnologije v tti stroki. Zato je šola že pripravil? v sodelovanju z gospodarski!«1 organ i zaci jami predloge novi!1 profilov usnjarskega in galanterijskega tehnika, ki jih mor* odobriti gospodarska zbornic* SRS. Pripravljajo tudi osnute" novega učnega načrta v sode lovanju s strokovnjaki Zavod* za šolstvo SRS in iz prakse Čimprej pa bodo morali rešit' vprašanje ustrezne zasedbe vsei učnih mest. ki doslej niso naj' boljša. Posledica je zanesljiv" znana: slabše znanje na taktf področjih. Enako je z učbenlK1 za posamezne predmete, ki jil1 ni, ali pa so že zastareli. To p* so seveda bistveni pogoji za verifikacijo šole, to je za znan16 da izpolnjuje predpisane pogoje za tovrstne šole. Ob urejenem financiranju je uredite^ teh vpraašn.j glavna naloga šole, 6e hoče opravičiti svoj ob stoj. Gospodarske organizacije te panoge pravijo, da je |(M potrebna. Torej: ureditev notranjih razmer in organizacije iM voda je bistveni pogoj za nje gov nadaljnji razvoj. Občinska skupščina je po besedah njenega predsednika A Klemenca zainteresirana za oh stoj in razvoj tnko šole kot tud1 Proizvi. dno delo študentov v delavnicah ob največkrat zastarelih strojih ne prispeva k strokovnemu dvigu toliko, kot k finančnemu učinku proizvodnega obrata, zato bo v skladu s svojimi možnostmi in pristojnostmi še naprej sodelovala pri urejanju razmer v tej delovni organizaciji. Naloga vseh subjektivnih sil, še posebej komunistov, pa je, da se zavzemajo za uresničitev teh zamisli in da pri tem premagajo razne odpore izvirajoče iz včasih tudi čisto osebnih interesov in pogledov. Franci Gerbec V BTUGI so 12. XII. 1969 izvedli refrrc.idnm. Na referendumu so se merali vsi člani, ki so sc referenduma udeležili, odločiti aH ZA razdružitev, tj. zato, da naj bi se dosedanje delavnice odcepile (td šole, internata in inštituta in se osamosvojile alt pa priključile h kakemu drugemu su-rulncmu podjetju, ali pa Pit O TI razdružitvi. Izid referenduma je bil naslednji: Vseh upravičencev do glasovanja jc bilo 120. Na referedu-mu so glasovali 103 člani del. skupnosti. ZA razdružitev jc glasovalo 89 članov, PROTI jc glasovalo 12 član-v. Neveljavna glasova sta bila dva. Od 17 članov, ki sc glasovanja niso udeležili, jih je bilo 16 upravičeno ouso.nlh. S tem glasovanjem je delavnica postala samostojna delovna organizacija, ločena od šole. Zakaj varčujemo? Zanimivi so podatki, ki narn prikazujejo, kako naši občani varčujejo pri domžalski podružnici kreditne banke in hranilnice. Obenem pa nam prikazane številke lahko tudi nazorno prikažejo, koliko se občani po- služujejo uslug, ki jih nudi ob čanom ta ustanova. V podružnici v Domžalah je bilo letos v decembru 14.8:-!3 vlagateljev, ki imaio vlc/Vnih »kupai 36.234 035.00 Ndin. Ce te številke razčlenimo, potem ugo-tov'mo naslednje: Namen vloge 9t. varčevalcev Vloge n.a vpogled (to so tiste, ki jih lahko dvigneš na vseh poštah SFRJ in bankah v SRS) 11.318 Vezane vloge (odpovedni rok nad eno leto)........ 3.187 Namens.ko-stanovanjske vloge . Se posebej pa so zanimvi podatki, ki kažejo, kako so se v to varčevanje vključile osnovne šole in kako navajajo že otroke na to varčevanje. Ker je to pomembno tudi za nadaljnje varčevanje in navajanje ob'-anov da svoje prihranke vlagajo v denarne zavode, objavljamo di-datke po posameznih šolah: 318 Znesek N din 19 897,991 13.257.599 3 078,445 Sol a St. učencev Sola Brdo Hob Ihan St. učencev St. vlagateljev Vloženi znesek N rlln 426 365 23 753 60 450 214 14.115 94 98 164 18.259.46 Homec Dragomelj Jarše Krtina Krašn.ia M?nge"; Moravče Peče Padom! je Rova Trzin Vrhpol je Domžale I Domžale II 100 67 85 29 23 604 469 43 471 10 86 43 691 516 St. vlaca-teljev 30 89 72 35 75 182 194 62 377 39 68 74 43 99 VloJoni znesek N din 697,17 5.403.31 8.317,51 145.80 106,36 14.224.36 9.389 14 B.778,44 26 461.67 1.398.28 7.533 39 6 389.48 458 13 7.395,51 Na teh šolah varčujejo še učenci iz prejšnjih let. Iz teh podatkov je razvidno (posebno še, če jih primerjamo s prejšnjimi leti), da so zelo aktivne šole Ihan, Peče, Radomlje, Trzin in Vrhpolje. Posebno vprašnje pa je varčevanje na drugih šolah, ker je v upadanju, še posebej pa v Domžalah na obeh šolah, ki sta daleč za drugimi. Res pa je, da ima veliko število šoloobveznih otrok v Domžalah lastne hranilne knjižice. Vsi ti podatki kažejo prizadevanje, ki jih vlagajo vodstva šol in prosvetni delav- ci, da bi že otroke navajali k varčevanju. Za vloge šoloobveznih otroK pa je značilno to, da gre 20 *H od prihranjenih sredstev v kreditni sklad, ki ga šole lahko koristijo za kritje pri najemanju posojil in kreditov. Pri Kreditni banki in hranilnici — podružnica Domžale, pa občani lahko cdprejo tudi devizne žiro račune za namensko varčevanje za stanovanja. Se v tem mesecu pa bo zopet tudi veliko nagradno žrebanje za vse tiste vlagatelje, ki imajo vezane vloge. M. Sadar Ob 10-letnici dela delavske univerze Domžale Letos mineva prvo desetletje, ko so bile usiaiitwijenslužilo več kot 48000 poslušalcev in to v vseh krajih v občini. V zadnjem letu pa se je dejavnost še bolj razširila, ker je zavod postal tudi izdajatelj Občinskega poročevalca, glasila socialistične zveze in ker se mu je priključila občinska matična knjižnica. S tem «e je močno povečal delokrog dejavnosti in tudi število sodelavcev, ki delajo pri zavodu. Čeprav lahko pozitivno ocenimo kvalitativno in kvantitativno rast dejavnosti v 10 letih razvoja zavoda, pa moramo vendar kritično oceniti tudi odnos, ki ga je v tem obdobju imela družba do njegovega razvoja. Brez dvoma drži ugotovitev, da sredstva s strani družbenih skladov niso pokrivala potreb zavoda, kar se odraža v njegovi tehnični opremljenosti in hitrejšemu pristopanju k vsebinsko novim oblikam in metodam dela Pošolsko izobraževanje odraslih je integralni del celotnega našega sistema izobraževanja in mu bo morala družba in vsi njeni dejavniki posvečati v bodoče več pozornosti, ker predstavlja institucijo, ki je v našem sistemu nujno potrebna. Ob tej priložnosti so dolgoletni sodelavci, organizatorji ln predavatelji dobili tudi priznanja za svoje delo pri izobraževanju odraslih in pri širjenju same dejavnosti zavoda. To priznanje so prejeli: Beriot Srečko, Bukovec Anton, Čuden Marjan. Drmal Andrej, Fabčič Ivica, Flerin Milan, Gabrovšek Franc, Harvat Štefan, Habe Stane, Jurko ing. Oton. Kalan Franc. Kralj Janez, Krali Ladislav. Tenič Jernej, Matičič Cene, Matičič Slavko. Merliai Milan. Mrak Ivan, Novak Milka, Peršin Pepca, Pir-jevec Nuša. Pogačnik Jože, Po-žek Mirko, Prešeren Dolfe, Priv-šek Mirni. Ravnikar Anton. Ro-glič Franc, Stij>lovšck dr. Miro, Senica Antonija, Sčukovt Viktor, Ulčar Janez. Vidali Ivan Zveza delavskih univerz Slo venije pa je dala priznanja za 10-letno delo na delavski univerzi Kušarju Karlu, direktorju in za 6-letno delo Ravnikarju Francu. V imenu odlikovancev se je zahvalil prof. Milan Flerin in izrazil misel, da je nadaljnji razvoj Delavske univerze Domžale potreben. Njeno delo bo potrebno še razširiti in ustanovo kadrovsko utrditi, da bo V celoti lahko izvrševala postavljene naloge in da bo nastopala kot enakovredna izobraževalna institucija v celotnem našem sistemu vzgoje in izobraž""m ia. K. K. Tudi letos so se vsi naši pionirski odredi vključili v Jugoslovanske pionirske igre. V svojih programih, ki jih sprejemajo po večini 29. septembra, t. j. na »dan pionirjev« si vsako leto postavljajo naloge. Ena med njimi je bila, da bodo navezali stike s pionirskimi odredi v drugih republikah, ker potekajo letošnje JPI pod geslom »Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode«. Do realizacije tega pa še ni prišlo povsod, ker PO v drugih republikah niso reagirali na naše povabilo. Tako imajo stike s posameznimi pionirskimi odredi le nekateri, treba pa jih bo še poglobiti. Občinski odbor JPI. ki šteje 9 članov, jc na svoji zadnji seji pregledal delovanje in uspehe posameznih pionirskih odredov v občini, ki so bili porazdeljeni v dve skupini in sicer: v one na popolnih osnovnih šolah, ki jih ie osem in v one na podružničnih šolah, ki jih je enajst. Vsi pionirski odredi so tudi poslali občinskemu odboru JPI, ki dela pri Zvezi prijateljev mladine, poročilo o svoji dejavnosti za obdobje 1968 09 Najvišje so bili ocenjeni z ozi-rom na njihovo široko dejavnost tile pionirski odredi: 1. Pionirski odred Viktorja Avblja na osnovni šoli Brdo pri Lukovici. Ta pionirski odred je sodeloval na vseh zunanjih sekcijah, kot so: natečaj pionirskega lista za mlade >esnike, natečaj na mali Groharjevi slikarski koloniji v Skofji Loki, osnovali so pionirski klub. Osnovali so Četo tabornikov, sodelovali so v tekmovanju SAMPIONAT ZNANJA v okviru razpisa v Pionirskem listu in drugih pomembnih akcijah izven šolske dejavnosti in povsod dosegli lepe uspehe. 2. Drugo mesto je osvojil pionirski odred Mengeš, ki je v okviru JPI izvedel vrsto zelo "snešnih akcij na vseh področ-iih. Posebno uspešno so sodelo-"ali v prometni dejavnosti, nato v likovnem oblikovanju domn in izven šole. Izdajali so svoi časopis »KORAKI", uprizorili tudi več dramskih oredstav z poštovan ii doma in drugod. Posebna skupina easilcev-pionlr-jev je dosegla 2. mesto v zvez- nem merilu in se tako plasirala na evropsko prvenstvo, ki bo letos v Avstriji. 3. Mesto so osvojili pionirji pionirskega odreda >. MIRANA JARCA< na I. osnovni šoli v Domžalah, ki je poleg zelo pestre šolske dejavnosti bil zelo aktiven izven šole. Ta pionirski odred ima vključenih v TVD Partizan Domžale preko 100 pionirjev, ki redno vadijo po oddelkih. Organizirali so več javnih nastopov kot so javni telovadni nastop, za dan mladosti javni pevski koncert pionirjev, na katerem je sodelovalo preko 4o() pevcev, sodelovali pa so tudi na drugih zunanjih prireditvah, republiških in občinskih in povsod zabeležili vidne uspehe. Poleg imenovanih treh pa so dosegli zelo lepe uspehe tudi pionirski odredi na šolah Radomlje, Domžale II, Moravče. Dob in Homec. Pri podružničnih šolah sta posebni nagradi in pohvalo dobila pionirska odreda Peče pri Moravčah in Ihan. Pionirski odred Peče je z ozi-n.r.i na najtežje pogoje in izrazile uspehe požel največje priznanje. Pionirji te šole so dosegli na občinskem conskem ter na republiškem prvenstvu v šahu prvo meslo in tako postali trikratni zmagovalci. Poleg tega izdaja ta pionirski odred svoj mesečni časopis »LUČKA«. Opravili pa so tudi vrsto akcij, ki zaslužijo priznanje. Drugo nagrado pa je prejel pionirski odred >KAREL DE-STOVNIK KAJUH« osnovne šole Ihan. ki je v zadnjih dveh letih dosegel izredne uspehe v dramatiki, saj je nastopal doma in drugod več kot 10-krat in povsod zabeležil velike uspehe. Poleg tega je 50"/« pionirjev iz tega odreda vključenih v smučarski klub Ihan, kjer tudi tekmujejo. Poleg teh dveh odredov so bili povabljeni še pionirji iz Krtine. Krašnje, Jarš, Trzina in Blagovice. Občinski odbor in Zveza prijateljev mladine bosta ob zaključku leta zopet pregledala delo in uspehe posameznih odredov, ter nagradila vse pionirske odrede, ki so bili vključeni v letošnjo akcijo JPI. RF OBVESTILO Uprava dvorane Komunalnega centra Domžale sporoča, da bo tudi letos 31. decembra v vseh prostorih veliko SILVESTROVANJE. Vse informacije dobite v pisarni uprave dvorane, na stanovanjskem podjetju, ali pri informacijah Veleblagovnice. Organizatorji zagotavljamo, da bo letošnje Silvestrovanje res dobro pripravljeno. Uprava dvorane OBVESTILO Skupščina občlc Domžale obvešča, da je občanom dan na vpogled zazidalni načrt št. 1972 zemljišča -Avtoservisa« v Domžalah. Razgrnitev bo v prostorih Stanovanjskega podjetja Dom.a-Ic, Kolodvorska c. 6/1. od 15. decembra 1969 do vključno 15. januarja 1970. Rok za pripombe jc vključno 15. januar 1970. Osredna proslava dneva republike Za letošnji 29. november je bila v domžalski hali osrednja proslava dneva republike, na kateri je o pomenu praznika spregovoril podpredsednik skupščine občine Domžale tov. Jakob Cerne. Na proslavi so nastopili: moški oktet tovarne LEK iz Mengša, ki je pod vodstvom Staneta Habeta zapel Hrabroslava Vola-riča: Eno devo le bom ljubil in Frana Venturinija: Bazovica, mešani pevski zbor Svobodo Domžale, ki je pod vodstvom dirigenta Toneta Juva-na zapel Tomc-Devovo: Soči, dve koroški narodni in Franceta Marolla: Iz daleke zemlje. Godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale je pod vodstvom Tomaža Habeta zaigral dela Saint-Saes-sana, Franca Drdla. Solo flavto je igral Albino Persi in Glje-rov Graziaso. Nastopali so tudi recitatorji Damjana Voglar, Jože Kosmač in Tone Ravnikar. Ob koncu je orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje skupaj s pevci izvajal Rada SIMO-nitija: Pesem o Titu. Prireditev jc lepo uspela, le škoda da ni bilo več obiskovalcev. T. R. so poleg pionirjev prisostvovali številni občani, med njimi tudi predsednik skupščine občine Domžale Albin KLEMENC. Slovesnost je dosegla višek, ko je zastopnik papirnice Koli-čevo, ki je pokrovitelj Pionirskega odreda RADOMELJSKA ČETA, razvil novi prapor in nanj pripel sjKiminski trak papirnice. Pionirje je nato pozdravil predsednik občinskega odbora ZB NOV Domžale tov. Alfonz AVBELJ-Savo, ki je izrazil zadovoljstvo, ker so se pionirji v Radomljati odločili, da dajo svojemu odredu ime po Radomeljski četi, ki je bila ena tistih prvih partita&skih skupin, ki so 27. julija 1941 zanetile iskro vstaje proti okupatorju in domačim pomagačem. Naši pionirji, ki so na svoj novi prapor zelo ponosni, so tudi sicer zelo delovni. Kar poglejmo, kako lepo imajo organizirano hranilno službo na šoli. Vseh varčevalcev je nad 250, v banki pa imajo naloženih nad 20.000 dinarjev. Samo pri zadnjih dveh obiskih zastopnikov banke so pionirji vložili okrog 7.000 dinarjev. Tudi tehnični krožek je zelo delaven. Pod vodstvom tov. Franca REPOV-ŽA se zberejo enkrat na teden v delavnici in izdelujejo razna učila, ki jih rabijo pri pouku fizike. Vse izdelke bodo pokazali na zaključni razstavi ob koncu tolakefa leta. Rajko Hafner SE.IKM ZIMSKO ŠPORTNE OPREME TUDI V DOMŽALAH Pravimo, da posnemati druge ni posebno častno in lepo, posebno, če gre za stvari, ki družbi in posamezniku bolj škodujejo kot koristijo. Ce pa gre za dejanja in akcije, ki jih nekdo, ki je aktivnejši in pametnejši od nas, pred nami realizira in da družba od tega nekaj ima, jc prav da ga posnemamo. V mislih imam sejem zimsko športne opreme, ki so ga te dni z velikim uspehom organizirali v Ljubljani. Očitek gor ali dol. Domžalčani bomo Ljubljančane posnemali. Tak sejem bo tudi v Domžalah, v mali dvorani komunalnega centra v petek 19. decembra in v torek 23. decembra, vsakič od 15. do 17. ure. Na sejem lahko pride vsak ne glede na kraj, starost in spol in prinese na prodaj vse, kar mu doma leži brez koristi. To so smuči vseh vrst in velikosti, vezi, palice, sanke, čevlje, nogavice, hlače, puloverje, vetrovke, kape. rokavice in še celo vrsto drugih rekvizitov. In še s ceno ne boste pretiravaii, garantiramo, da boste vse prodali in seveda tudi poceni kupili. Organizator tega sejma sta Občinska zveza za telesno kulturo in Občinska zveza prijateljev mladine. Obema organizacijama želimo, da jima (a poskus sodelovanja uspe in da bi rodil še druge podobne akcije. A. Zaje Mladina na Homcu gradi urjev v Radomljah S člankom v novembrski številki Občinskega poročevalca smo bili seznanjeni s sklepi, ki so jih mladi tedaj sprejeli. Vse, kar so se domenili, so začeli takoj tudi izvajati. Kot je znano, je bila prva naloga novega odbora urediti klubske prostore. Pri delu je poleg drugih mladincev zelo priz->deven tudi novi predsednik Cveto Opara, ki mi je odgovoril na nekaj vprašanj. Vprašanje' Kdaj ste se začeli pripravljati na to rielo in kdaj ste z njim pričeli? Odgovor: Ze poleti smo se ukvarjali z mislijo, da si moramo urediti svoje prostore. Na konferenci smo se o tem konkretno zmenili in 4. novembra pričeli z delom. Vprašanje: Kakšne so bile začetne težave in kaj vas sedaj najbolj skrbi? Odgovor: Začeli smo brez gradbenega materiala in skrbelo nas je, kje ga bomo dobili. Sedaj je največji problem mraz. Okna imamo še odprta in bojim se. da nam omet ne bi odpadel. Omenim naj še, da smo že pred tremi tedni odpeljali okna v Komunalno gospodarstvo Mengeš, pa jih še do danes (2. dec.) niso uspeli zaste-kliti. Vprašanje: Koliko bodo po predvidevanju znašali stroški adaptacije? Odgovor: Okrog milijon starih dinariev. Skrbi nas, kje bomo dobili vsa ta sredstva. Poslali smo prošnje vsem občinskim družheno-nolitičnim organizacijam in ObZTK Domžale, pa nam še nihče ni ničesar nakazal. Prav bi bilo, da bi nas o svojem stališču pismeno obvestili. Čudi me, da tega ne stori SOb Domžale, čeprav nam je predsednik obljubil nekaj sredstev že za letos. Vprašanje: Delate vse prostovoljno? Vidim, da tudi zidate sami. Odgovor: Tako jc! Vse, kar je v naši moči, bomo opravili prostovoljno. Opravili smo že prek 500 udarniških ur. Prav zato tudi menimo, da upravičeno prosimo za nujno potrebna sredstva. Vprašanje: Ali vas druge organizacije na Homcu podpirajo in pomagajo? Odgovor: Največ si prizadeva odbornik. Tudi gasilci imajo velik interes. KS nam je obljubila celo nekaj sredstev. Pri drugih pa take podpore ni, čeprav vedo, da novi prostori ne bodo služili le mladim. Pohvaliti pa moram člane in vodstvo OZZM Domžale, ki nas obiščejo celo večkrat na teden. 2al pa nam ne morejo finančno pomagat-, ker so jim sredstva pri delitvi preskopo odmerjena. Vprašanje: Ali tekmujete tekmovanju »NAS KLUB 70 ki ga je razpisal CK ZM Slo venije? Odgovor: Da. tekmujemo. Na koncu želim v imenu Mi Homee-Nožice vsem delovni'"" ljudem naše občine, posebno r mladim. usnešno in zadovoli-novo leto. Hnmškim mladinr->"-želimo. da bi v svojih prizad ■ vanjih uspeli. G. R. Pionirski odred RADOMELJSKA ČETA na osnovni šoli RADOMLJE je praznovanje dneva republike povezal z razvitjem novega prapora svojega odreda. Ze dopoldne je bil na šoli pra- vi vrvež, ko smo sprejeli 74 cicibanov v pionirsko organizacijo. Popoldne pa smo imeli v kulturnem domu slavnostno proslavo dneva republike, kateri Delovni kolektiv podjetja MLINOSTRO.I Domžale, tovarne mlinskih strojev in opreme želi vsem svojim poslovnim sodelavcem in vsem občanom zadovoljno in uspešno novo leto 1970. Skladatelj prof. Matija Teme 70-letnik Pred sedemdesetimi leti, 25. decembra 1899 se je na Kaplji-ščih pri Metliki v Beli krajini rodil slovenski skadatelj Matija Tome. Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem Podzemlju, gimnazijo naipre.i v Novem mestu, gimnazijske študije pa je nadaljeval v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je tudi maturiral. Po maturi v letih 1920—1924 je obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani. Krajši čas nato je bil kaplan v Mokronogu, leta 1925 in 1926 pa je obiskoval konservatorij v Ljubljani. Ljubezen do glasbe ga je nato vodila še na Dunaj na glasbeno akademijo, ki jo je obiskoval v letih 1926—1930. nakar je postal profesor glasbe na gimnaziji v .Šentvidu nad Ljubljano, kjer jc ostal vse do leta 1941, ko so šolo zasedli Nemci. Pred njimi se je preselil v Ljubljano, kjer je poučeval od leta J945 do 1940 tudi na klasični gimnaziji. Leta 1946 je prišel v Domžale, kjer je bil najprej kaplan, sedaj pa je že dolga leta domžalski župnik. Kot otrok ni kazal posebne nadarjenosti in veselja do glasbe. Veselje do glasbe mu jo V Novem mestu vzbudil skladatelj Ignacij Hladnik. Ta ga je navdušil, da se je ves posvetil glasbi. Na šoli glasbene matice in na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji je poučeval orgle, nekaj časa pa je tudi predaval harmonijo in kontrapunkt. Po letu 1946 je opustil pedagoško delo in se poleg tvojega poklica ves posvetil glasbenemu ustvar- janju. Leta 1951 je bil izvoljen za ciana znanstvenega sveta pri Komisiji za. slovensko narodopisje biovenskc akademije znanosti in umetnosti. Ne sam j, da Matija Tome umetniško prireja IjudsKe pesmi, tudi njegova izvirna dela so kljub stilnemu modernizmu vseskozi slovenska, prav fcwnotranjska. Mnoge njegove pesmi jO prvič izvedel akademski pevsiti zbor, ki ga je pred vojno vodil neumorni skladatelj France Ma-rolt, po vojni pa dolgo vrsto let skladatelj Radovan Gobec. Prav ta zbor jc ob desetletnici svoje ustanovitve in ob 100-let-nici rojstva pesnika Antona Aškerca izvedel njegovo celovečerno kantato. Stara pravda-. Zbor je pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca izvedel to zares uspelo skladbo 12. marca 1956 v veliki unionski dvorani in dne 15. marca 1956 v dvorani Slovenske filharmonije v Ljub ljani. -Staro pravdo« Je zboi izvedel v mesecu februarju 1957 tudi v Trbovljah, v Celju in Zagrebu. Za njegovo veliko delo se mu je akademski pevski zbor oddolžil s tem, da ga je že leta 1934 imenoval za svojega častnega člana. Se mladega profesorja je upodobil takrat že priznani slikar Božidar Jakae. Poleg mnogih skladb in zbirk, ki še kar naprej prihajajo izpod njegovega peresa, zadnja leta veliko sodeluje s skladateljem jirof. Lukom Kramolcem, s katerim sta že leta 1963 in 1964 pri Mohorjevi družbi izdala prvi in drugi del Slovenske pesmarice, letos pa je izšel že tretji, zaključni zvezek, pri katerem je sodelovala tudi dr. Zmaga Ku-mer. Kljub polni zaposlenosti pa kot skladatelj ni odrekel pomoči tudi domačim igralskim skupinam, saj je napisal spremno glasbo za Shakespearovo delo »Kar hočete«, za Jurčič-Kersni-kove »Rokovnjače«, za Finžgar-jevega »Divjega lovca", za »Ada. ma Ravbar.ja«. za .laničarja«. Janirarja so uspešno izvajali tudi slovenski gimnazijci iz Celovca ob svoi* zaključni produkciji v Celovcu in letos na mladinskem lestivalu v Celju Kljub temu pa še vedno varja, pa na i bodo to narod • pesmi, cerkvene skladbe, antate. . Stvaritelj ka moč njegove umetniško osebnosti, svojski glasbeni izraz, in neutrudna dejavnost so tiste lastnosti, ki uvrščajo skladatelja Matija Tome* med najvidnejše slovenske sklada'elie. Želimo, da bi napisal ie mnogo lepih pesmi in skladb, ter mu ob jubileju iskreno čestitamo. T. R. Igodovinar dr. Jetip Nal 85-!etnik Dosti znanih mož nam je dala Moravska dolina: svetovno znanega matematika Jurija Vego, pisatelja dr. Frana Detelo, kiparja Tincta Kosa. zgodovinarja dr Josipa Mala... In prav o slednjem nekaj vrstic, saj bo prav te dni praznoval svojo 85-letnieo Rodil se je namreč 22. decembra 1884 v Preteržu št. 3 pri Pečeh. Tri leta je obiskoval osnovno šolo V Pečah. nakar se je za vstop v gimnazijo pripravljal pri svaku Jegliču pri sv. Križu pri Litiji. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani v letih 1896— 1904. ko je maturiral. Na dunajski univerzi je študiral zgodovino, zemljepis in zgodovino umetnosti in to od leta 1904 do 1909, ko je promoviral za doktorja modroslovja. S tem je bil usposobljen za službo v muzejih, arhivih in knjižnicah. Na zgodovinskem inštitutu na Dunaju so bili med drugimi Vladimir Leveč, dr. Mantuani, za njim pa še dr. France Štele in dr. Milko Kos, sama znana imena. Največ so študirali zgodovino virov, paleografijo in študij listin. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu je 15. novembra 1909 nastopil službo volonterja pri Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. Kasneje je postal kustos, od leta 1924 do 1945 je bil ravnatelj tega muzeja, ki Se je kasneje preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani. Leta 1938 je uredil 14 dvoran novega ljubljanskega Mestnega muzeja, za katerega je pridobil večino eksponatov. Za novi muzej je napisal tudi »Vodnik«. Zato ni čudno, da je bil leta 1950 postavljen v njem za ravnatelja in na tem mestu ostal do leta 1962. Razprave in članke je pričel pisati že zelo zgodaj. Napisal jih je okrog 150. Prvi članek je izšel v »Času« že leta 1909 in to »K poglavju starejše zgodovine Slovencev«. Te razprave in članki so izhajali v številnih listih, časopisih in strokovnih pu-bl'kaci t ah doma in v tujini. Naj navedem samo nekaj naslovov nlegovih razprav In člankov: K teoriii o slovenskih županih, Uskoške naselbine in žu-žemberško vprašanje. Privilegi- ji trga Vače, Spomini na Napoleonovo Ilirijo, Janez Puhar — izumitelj fotografije na steklo, Razvoj naše pisave, Nov jezikovni zemljevid naše italijanske meje, Iz dobe Tomaža Hrena. Kaj so bili župani nekdaj, Slo viti slikarji v Ljubljani, Cerkev na otoku in izsušitev Blejske,«,] jezera, Emona v stiskah. Doneski v Vodnikovem življenjepisu. Pomanjkanje in lakota v Ljubljani, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ob stoletnici našega muzeja. Nova pota slovenske historiografije. Epilog k staroslovenski svobodi, Umetnostno zgodovinski zapiski, Iz zgodovine koroškega slovenskega šolstva. Nekaj o naših umetniških zbirkah, Francozi na Slovenskem, Prešernovo odvetništvo in še kaj. Nekatere arheološke najdbe iz prve pol. XIX. stol., K zgodovini slovenskega višjega šolstva, Pred sodnim stolom predmarčne birokracije, Iz dobe Bachovih huzarjev. Ljubljana in leto 1948, Narodni muzej v Ljubljani izza prevrata, Naše državnopravne starine, Koroško vojvodsko ustoličenje, Svoboda in sužnost, Slovenci in samouprava. Slovenske mitološke starine. Smrt pri starih Slovencih, Ob stoletnici kmetove osvoboditve, Narod naš dokaze hrani, Z oglejskim vizitatorjem po Sloveniji, Roka pravice, kako težka Je bila, Po stezah zgodovinarja, Pripombe k slovenskemu bajeslovju. Od stavbe na koleh do nebotičnika. Muzeji in zgodovina, Na ogledih po Emoni, Kako so potovali nekoč in še in še ... Prve knjige je izdal že leta 1924 in to: Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, Uskoške seobe i slovenske pokrajine Njegovo največje delo pa je nedvomno Zgodovina slovenskega naroda, novejša doba, ki je izšla v 10, zvezkih od leta 1928—1939 pri Mohorjevi riru'.bi v Celju na 1.213 straneh. Poleg tega je izdal še: Probleme aus der Fruhgeschichte der Slove-nen, Grb in barva dežele Kranjske, Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju, Kontinuiteta slovenske karantanske kneževine, Stara Ljubljana in njeni ljudje in Razvoj naše stanovanjske opreme. Pripravljeno in sprejeto za tisk ima knjigo »Slog v pohištvu«, ki bi verjetno že izšla, vendar zaenkrat ni sredstev za tisk. Obsegala bo ca 100—120 strani in opremljena z ilustracijami. Za tisk ima pripravljene tudi izniske iz. arhivov o umetnikih, ki so živeli in delali v Ljubljani in zapiske o Ijublian-skih gradbenih spomenikih. Kljub letom še vedno ustvarja. Se vedno se rad spominja rodne Moravske doline in zelo rad posluša pesem, ki jo pojejo Gorenje: ob spremljavi ansambla MIhe Dovžana, Prepričan sem. da se bo rade volje udeležil prihodnie leto otvoritve nove ceste v Moravče, tako kot, se ie odzval vabilu ob otvoritvi nove moravske šole. Upamo, da bo takrat še prav tako čil. kot jc sedaj, ob 85 letnem ljubileju, kar mu iskreno želimo. T. R. Seja občinske skupščine meseca novembra Seja občinske skupščine 20. novembra je trajala skoraj sedem ur, zato so se odborniki ob zaključku seje domenili, naj bi v bodoče prišla na sejo največ ena pomembnejša točka dnevnega reda. Tudi gradivo za sejo naj bi dobili dovolj zgodaj, da bi ga lahko temeljito pregledali, kar bi vsekakor pripomoglo k boljgi in konstruktivni razpravi. Pred pričetkom uradnega dela sej;- so se odborni'ii spomnili Sianela KO/MANA, direktorja tovarne TORO, in Franca SINKA, upravnika Doma počitka v Mengšu, dveh aktivnih družbenih delavcev na gospodarskem in družbcno-polilic-nem področju, ki sta meseca novembra praznovala 50-letnico svojega življenja. X aplavzom so sprejeli predlog juedsednika skupščine, da se p.črni« drug drugemu nasproti. Moj so govornik je še enkrat doživljal svojih petdeset let. Po rodu sem Ljubljančan, je začel. V politično in vojaško najbolj burnih letih pred drugo svetovno vojno sem moral k ' vojakom. Kakor za večino je bila tudi zame vojna kratka. Sledilo je ujetništvo in internacija. Ko sem se tega rešil, sem v Ljubliani takoj prešel v ilegalo in tako deloval na političnem torišču za narodno osvoboditev Po zmagoviti vojni sem bil dodeljen v obmejne edinice KNO.T. po demobilizaciji pa sem našel prvo zaposlitev v tovarni PEKO v Tržiču. Z Domžalami sem se prvič srečal leta 1948 Z manjšim presledkom sem ostal tu, kjer sem, zdrav in čil dočakal svojo petdesetletnico življenja. V tako skopih stavkih je tovariš Rozman, še enkrat prehodil svojo pot. Bila je gotovo polna sam ood poved ovan ja in nevarnosti, veselja in neprijetnosti. To sem le slutil, zato lam bil pri nadaljevanju razgovora bolj pozoren do sedanjosti. Več misli je namenil kolektivu TOKO in Domžalam, zato sem si tudi to pridneje zapisoval. S sedanjim .stanjem poslovanja tovarne TOKO je direktor Rozman zadovoljen. Kolektiv ima delo, prodaja poteka z,ad> voljivo, osebni dohodki se zbolj-šujejo, čeprav, tako je pripomnil, prepočasi. Kaj bodo izdelovali v prihodnje, je težko napovedati. Trg je zahteven in odvisen od mode. Damske torbice 30 najbolj zahtevan izdelek, zanimive pa so le, če je serija majhna. To pa predstavlja za tovarno določene nevšečnosti in težave v proizvodnji. S svojimi izdelki slovi Toko že vrsto let na svetovnem tržišču, žal pa tudi najnovejši nred-nisi ne omogočajo rentabilnega izvoza. Zato mora razliko plačati domači — jugoslovanski — kupec. Ker so zavoljo tega naši izdelki na domačem trgu prilično dragi, jih domači trgovci ne kupujejo, pač pa jih UVaSaJo: Vsekakor nenormalno stanje O Domžalčanih ima direktor Stane Rozman zelo Laskavo mnenje. Pridni In delovni so. To oceno je utemeliil tako. da Je kot vzor postavil kolektiv tovarne Toko. ki je uspel s prizadevnostjo ustvariti solidne M melje za jutrišnii dan. Ko sem vprašal sogovornika o koniičku. s katerim si krajša prosti čas, je dejal, da je bil ne- koč aktivni privrženec konjskemu športu in dober jezdec ter osvojil še pred desetimi leti v tem športu nagrado Slovenije. Mnenja, da je konjski šport aristokratski ne deli, nasprotno, z modernizacijo in motorizaci.io našega življenja bo zemljanom tesnejši stik z naravo bolj kot kdajkoli potreben. Da je direktor Rozman dosleden svojim načelom je potrdil z odgovorom, ki mi ga je dal na vprašanje za katere športne panoge bi glasoval, če bi ga po tem vprašali. Za telovadce, za smučarje in za planince, mi je kratko odgovoril. Zelo zanimiv je bil pomcnek o današnji mladini. ->Mludino je treba razumeti. Treba se je vživeti v njeno življenje. Deklaracije n:so uporabne. Preko lastnih otrok živiš z mladino. Pavšalna ugotovitev, da je mUidina pokvarjena, je lažna. Ce pa je v posameznih primerih res takšna potem je zato, ker smo jo mi napravili pokvarjeno. Mladini jc treba posvetiti dovolj časa in z njo sodelovati. Mladi morajo dobiti občutek, da jim zaupamo. Tako bo tudi delo mladega rodu drugačno.« Pred koncem mi slavljenec ni ostal dolžan vprašanja, ki ga s tem naslavljam na prizadeto ustanovo: Zakaj tako dolgo zavlačujemo z odobritvami za gradbene lokacije. Dogovorimo se, kaj je rezervat za industrijo, kod bodo zidali stolpnice in kje je prostor za individualne gradnje. Vsi bi želeli, da bi bile Domžale že v našem času pravo mesto, pa to često z zavlačevanjem prej omenjenih odgovorov onemogočamo. Več Domžalčanov bo ustvarilo tudi več dohodka v skupno blagajno. Vse postane v večjem kraju večje. Videti je. da med posamezniki čakajo na odgovore tudi po nekaj let. To pa ni pravično. Ob zaključku sem mu v imenu uredništva čestital za njegov jubilej. O. Lipovšek Po prijetni slovesnosti v krogu svojih prijateljev in sodelavcev je oba slavljcnca sprejel tudi predsednik SOh Domžale Albin Klemene in jima izročil občinska priznanja FRANC SINK PETDESETLETNIK Konec novembra letos je ravnatelj Doma počitka v Mengšu praznoval svoj petdeseti življenjski praznik. Ugled, ki gn slavljenec uživa med občani Domžal ter dolgoletno delo na političnem področju mi je velevalo, da ga ob tem slavju obi-ščem in znova predstavim našim bralcem. »Prosto soboto imam danes« je začel razgovor, »pa za nas vse takšnega dne skoraj ni.'- I" kar prav, če se lahko danes pogovarjava, ker je le več prostega časa, sicer bi komaj utegnil. Rodil se je v Studenčicah pri Medvodah. V delavski družini, iz katere izhaja, je bilo šest otrok. Zahteva po vsakdanjem kruhu ga je prisilila, da se je zaposlil pri podjetju za nizke gradnje. Prvi vojni dnevi so ga zalotili na bolgarski meji. kjer so ga Nemci z drugimi vred ujeli. Iz ujetništva se je vrnil leta 1943 in kmalu odšel v partizane. Začel je v vrstah IX. brigade in končal v enotah KNO.T. Takoj po vojni je bil okrajni sekretar OF, nato pa organizacijski sekretar komiteja okraja. 1952 leta je odšel v partijsko šolo, nato pa prišel v Mengeš. Tu je sedaj že osemnajsto leto. Skoro dve desetletji ie posvetil političnemu delu Mengšani so mu vedno zaupali mesto v občinski skupščini, kjer je bil nekai mandatnih obdobij predsednik sveta za zdravstvo, sodeloval pa ie še pri odboru RK in drugod. Bolezen ga je že pred časom prisilila, da ie moral v vnemi malo popustiti. Danes je tov. Sink ravnatelj Doma počitka v Mengšu. Iz pripovedovanja povzamem, da je zadovoljen s Kolektivom, s katerim sodc-iuji in s katerim bo uspel se mnogo narediti. uom počitku v Mengšu je danes dobro urejena institucija in nudi varno zatočišče 152 starejšim občanom. '62 prosilcev pa so morah zavrniti. Kot povsod se soočajo tudi v domu počitka predvsem s finančnimi težavami. Pred leti so dobili 100.000 dinarjev, kar je bilo dovolj za ureditev sanitarij. Nedavno tega so dobili 150.000 din za ureditev centralne kurjave in za osebno dvigalo. Doslej so morali in še morajo znositi V vse prostore na leto okrog 14 vagonov premoga, da primerno ogrejejo vse peči v sobah. Dvigalo pa je tudi potrebno, ker so sedaj bolniki priklenjeni na postelje v temnih sobah tudi v poletnem času. ker jim ne morejo omogočiti prevoza na dvorišče. V Mengšu bi kazalo, po mnenju tovariša Sinka v prvi vrsti urediti vprašanje trgovske mreže v starem delu naselja. V ta namen so že predvideli lokacijo in sicer je to vogalni prostor nasproti gostilne Pavovec. Ce brdo Menpšani lahko več doma kupili, bo 'udi več denarja ostalo doma Danes je trgovina v M^nešu šp slabo urejena. O šoli je tovariš Sink mnenja, da »še« zadovoljuje, bo pa že kmalu premajhna. Vseeno pa daje zopet prednost vrstnemu redu sprejetega programa izgradnje šolske mreže v občini, kjer je prva na vrsti gradnja šole v Domžalskem okolišu. Na drugem mestu, tako sodi Sink, pa mora biti na vrsti izgradnja šole v Mengšu. Ze vrsto let Mengšani zaman moledujejo za izgraditev mrliške veže. Vsako zavlačevanje tega vprašanja je nesmiselno. Podrobnejše razlage ta zahteva menda ne potrebuje. Mengšani bi želeli vedeti tudi, kdaj bo prišla na vrsto ureditev ceste skozi Mengeško Loko. Kdo bo ureditev financiral in kakšen projekt bo to? Neurejeno je tudi vprašanje dograditve Gobavice oziroma predvidenega rekreativnega centra na tem lepem hribu. Menda ima ravnatelj Sink prav, ko pravi: Ne ostanimo polovičarji! Športniki tudi nimajo svojega igrišča, zato so bili primorani vključiti se v organizacijo drugod. Pa ni čisto v redu, če na primer nogometaše prepuščamo samim sebi, ko je znano, da so imeli Mengšani še pred časom zelo kvalitetno moštvo. Zabavno življenje, tega v Mengšu sploh ne poznajo. Za organizacijo silvestrovanja in puslovania skrbi TVD Partizan Mengeš. Tudi organizacijo prvomajske proslave in dneva republike izvedejo telovadci, ki imajo na voljo svoj dom. Sicer oa ni kam sesti, ni kaj videti v Mengšu, kier bi se lahko zabaval brez litra. Domžalčani so s svojimi številnimi sodobno urejenimi lokali v tem pogledu precej na boljšem. Anton Krištof -oiemdesetletnik Pred dnevi je praznoval osemdesetletnico svojega rojstva Anton Krištof, šolski upravitelj v pokoju. Ob tem njegovem jubileju se ga s spoštovnajem in hvaležnostjo spominjamo ne samo njegovi stanovski tovariši, temveč tudi ogromno število njegovih nekdanjih učencev. Tovariš Krištof se je rodil v vasi Razdrto pri Smarju-Sap 11. decembra 1889. Učiteljišče je dokončal v Ljubljani. Njegovo prvo in zadnje službeno mesto so bile Radomlje. Tu je služboval vse od leta 1911 do okupacije 1941. ko je bil nasilno izseljen z družino vred v Srbijo. Posrečilo se mu je, da se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer Tudi letos se je igralska družina KUD »Franc Kotar« iz Trzina resno lotila prosvetnega dela. V zadnjih tednih je namreč v trzinski dvorani že štirikrat uprizorila igro »Sneguljči-ca«, katere avtor je Pavel Golta. Ena teh predstav je bila namenjena učencem mengeške osnovne šole: z igro pa niso bili zadovoljni samo ti, ampak tudi odrasli gledale'. Trzinci so nato gostovali še v Mengšu ter v Za- In na koncu še stavek, ki naj pove o konjičku našega slav-ljenca. Prednost daje sprehodom po naravi. Kadar mu vreme to onemogoča, rad posedi pred televizijskim zaslonom; prej ko televizorjev še nismo poznali, pa je bil redni obiskovalec kinopredstav. Rad ima narodno glasbo in petje, o filmih pa meni da bi lahko bili boljši. Ko sva se razhajala in si segla v roke. sva si zaželela zdravo in zadovoljno novo leto. Tovariš Sink pa je zaželel to tudi vsem bralcem našega časopisa. O. Lipovšek je preživel dobo okupacije in bil ves čas brez zaposlitve. Po osvoboditvi leta 1945 pa se je nemudoma vrnil v Radomlje, kjer je takoj organiziral pouk. Ker je bila šola požgana, je bil pouk začasno v občinski hiši. Treba je bilo obnoviti šolsko poslopje, poprijeti v vseh na novo nastalih družbeno-politič-nih organizacijah in zaorati novo ledino v šolstvu. Kot vsi takratni prosvetni delavci tudi tovariš Tone ni niti za trenuek miroval. Bil je aktiven povsod, kjer je bilo potrebno ali kjer so ga potrebovali, posebno še, ker je bil že pred vojno tajnik tako pri domačem gasilskem društvu, pri Sokolu in domačem prosvetnem društvu. Se danes ne miruje in se živahno zanima za vsa dogajanja, še vedno se udeležuje sestankov, občnih zborov, najrajši pa se oglasi pri radomeljski zvezi borcev NOV Kljub visokemu jubileju dobro skriva svoja leta. V tova-riškem razgovoru je nasmejan in tudi kritičen, pa vedno tova-riški in odkrit. Zato je priljubljen med mlajšimi tovariši, s katerimi se rad pogovori o nekdanjih časih, daje jim pa tudi praktične nasvete za njihovo delo. Ob njegovem visokem jubileju mu želimo vsi njegovi stanovski tovariši še mnogo zdravih in zadovoljnih let! N. Vodnik logu pri Komendi, nameravajo pa še v Domžalah, Lukovici in Moravčah. Igra je zelo zahtevna, saj nastopa kar petintrideset igralcev, je pretežno v verzih in terja zares primerno, če ne celo razkošno opremo. Toda tudi tega se igralci in njihova režiserka niso ustrašili. Pri vseh uprizoritvah so naleteli na pravo navdušenje gledalcev v dvorani, kar dokazuje, da so igrali bolje, kot je publika pričakovala. Upravičeno lahko trdimo, da so se dobro odrezali. Pa vemo, kdo je vodja in režiser v tej igralski družini? Enainsedemdesetletna Trzinka Marjana Ručigaj, ki zasluži vse priznanje, saj prav ona sama pridobiva in uri igralce. V tem delovanju ima že skoro stro kovne izkušnje, ker je že pred vojno režirala precej dram, po vojni pa je ona zares srce trzinske igralske družine, pri čemer ji vsestransko in rad pomaga sin Ručigaj Ivko. Odkrito lahko rečem, da je takih režiserjev, kot je tovarišica Marjana Ručigaj, v amaterskih igralskih družinah zelo malo. Nečesa pa se ti igralci v zadnjem času boje: v Domžalah jim menda nameravajo za enkratno uporabo nove hale zaračunati kar 801) (osemsto) novih dinarjev. Menijo, da je taka zahteva za amatersko družino vsekakor prehuda in bo glavna ovira za njihov nastop v Domžalah. Se vedno pa upajo, da se bodo le zmenili za tako uporabnino, ki bo zadovoljila lastnika hale in V prijazni vasici Prevola, v trikotu med Krtino, Skocjanom in Šentvidom praznuje te dni 90. letnico svojega življenjskega popotovanja »Papeževa« mama Antonija Makovec, rojena Klop-čič. Na povabilo domžalskih jamarjev so prišli v goste člani Jamarskega kluba Katovvice s Poljske Na obisku so bili teden dni. V tem času so si med drugim ogledali jamarski dom in Zeleno jamo na Gorjuši ter še več drugih kraških objektov. Vsem, ki smo se udeležili srečanja s Poljaki v podzemlju na skupni akciji, bo ostal ta dogodek v prijetnem spominu. Posebej moram omeniti mlado drzno Poljakinjo, ki je hotela biti povsod prva in je plezala kot »srna« po jamskih stenah, igralce iz Trzina, saj je treba upoštevati tudi to. koliko napora zahteva uprizoritev te igre, koliko opreme je bilo treba nabaviti, koliko časa so morali vaditi in pa da imajo take igre tu-di vzgojno in izobraževalno vrednost. Perne Valentin Hišo na Prevoli sta kupila z možem Tonetom leta 1911, takoj po poroki. Oba sta bila doma iz Moravske doline, mož iz Tustania, mama Antonija pa iz Vrhpolja. Ker v Vrhpol ju takrat še ni bilo šole, je nekaj časa hodila v šolo v tustanjsko graščino, nekaj časa je bila šola v večji kmečki hiši. Sele zadnje leto je hodila v novozgrajeno šolo v Vrhpol ju. Navajena je bila trdega kmečkega dela, kajti doma so imeli veliko kmetijo. Tu na Prevoli pa je bilo lažje, ker je bila kmetija majhna. V zakonu se je zakoncema rodilo 6 otrok, od tega so štirje živi. Doma sedaj gospodari sin Vinko. Navajena je bila, da je zgodaj vstajala in šla pozno spat. Boli, ko ie delala, boli je bila zdrava. V bolnici ni bila nikoli. Delo. domača hrana in zmerno ter mirno življenje, to je njen recept za dolgo življenje. Želimo, da bi tako čila obhajala še dosti življenjskih jubilejev. T. R. nobena stena ji ni bila preveč strma in preveč gladka. Čeprav je bilo najprej sporazumevanje otežkočeno, to ni motilo prijetnega vzdušja in tovarištva. Poljaki so bili zadovoljni z našimi jamami, zlasti so občudovali Jamarski dom, saj na vsej Poljski nimajo niti enega. Ogledali so si tudi več jam na primorskem krasu. Za prisrčen sprejem in prijetno počutje so se Poljaki oddolžili s tem, da so povabili domžalske jamarje na Poljsko. S. S. Triinska igralska družina zasluti pohvalo »Papeže*a mama« 90 letnica Poljski jamar*! v Domžalah Skrivnostna govorica pik in črtic v službi družbenih interesov legrafiste in za pionirje — konstruktorje o temeljih radijske tehnike in elektrotehnike. Sodelovali pa so tudi na vseh pomembnejših tekmovanjih radioamaterjev v jugoslovanskem in evropskem merilu Tako so na UKV tekmovanju v juliju in septembru letos — enako tudi lani — zasedli odlično 2. mesto v Jugoslaviji in se tako uvrstili na 20 - 30. mesto v Evropi. To pa je v konkurenci tisočev radioamaterjev izreden uspeh, s kakršnim se lahko pohvalijo le malokateri klubi Upoštevati je treba, da je tehnični napredek na tem področju strahovit in da so sodobne naprave zelo drage. Doslej so jih v glavnem konstruirali sami, te dni pa so kupili na Japonskem novo kratkovalovno sprejemno-oddajno postajo moči 2000 W in novo UKV aparaturo, ki jih bosta šele omogočili nemoteno delo Denar za to so v glavnem zbrali sami. Razmišljajo pa, da bi v prihodnjem letu ustanovili radioamaterske tečaje tudi v Moravčah, Lukovici in Mengšu in jih opremili z radijskimi aparaturami Zlasti za Moravče bi bila taka dejavnost nadvse koristna, saj bi radijsko postajo lahko uporabljali tudi za zvezo z Domžalami. Največja težava — pravijo, da ne bi radi »jamrali« — kot vsi — samo o sredstvih, da se pač zavedajo, da občinska blagajna ni preveč polna, ven -bi morali vsaj za nakup radijskih postaj dobiti večjo pomoč zlasti če želijo razširiti dejavnost tudi v druge večje kraje v občini. Dokazovati upravičenost te zahteve, verjetno ni potrebno. F. Gerbec UKV tekmovanja so priljubljena oblika dela radio-amaterjev. Domžalski amaterji se jih redno udeležujejo že vrsto let in dosegajo lepe uspehe. Letos in lani so v jugoslovanskem merilu trikrat dosegli drugo mesto. Tekmovali so z Meninc planine, od koder je tudi naš posnetek V zadnji številki našega lista smo pisali o pomembnosti sodobno organiziranih. dobrih zvez v primeru vojne ali ob elementarnih nesrečah. Zato smo obiskali domžalski radioklub. kjer večer za večerom fantje in dekleta vzpostavljajo zveze na radijskih valovih z znanimi in neznanimi prijatelji iz vseh naših republik in iz tujine Njihov pozivni radiomaterski znak YU3CAB je že vrsto let znan domačim in tujim radioamaterjem, ki jih združuje veselje do sodobne tehnike, elektronike, in kar jim omogoe.a vzdrževanje prijateljskih stikov. To pa je danes bolj kot morda kdajkoli pomembno. Z morsejevo abecedo pik in črtic, ki pomenijo posamezne črke in številke in z govorjeno besedo se tkejo stebri nevidne, pa vendar trdne niti prijateljstva ljudi raznih narodnosti, poklicev, verovanj, teh ali onih pripadnosti, belih in črnih, s te ali one strani tega — žal razdeljenega sveta. Vzpostavljanje zvez na ultrakratkih in kratkih valovih pa je samo del njihove dejavnosti, ki je neločljivo povezana z drugimi, ki niso nič manj pomembne ali še pomembnejše Radioamaterska organizacija je neizčrpen vir dobrih poznavalcev radijske tehnike in radiotele-grafistov za našo armado, za potrebe teritorialne obrambe in civilne zaščite v mirnem času pa zlasti ob raznih nesrečah Domžalski amaterji so tako vključeni v stalno evropsko mrežo pripravljenosti in so vodja te mreže za Slovenijo. Ta mreža omogoča posredovanje raznih majhnih obvestil, iskanje vseh vrst pomoči, zlasti ob raznih nesrečah. Širši javnosti so znani nekateri primeri, ko so prav radioamaterji posredovali nabavo nujnih zdravil iz tujine To pa je samo drobec iz vsakodnevnega dela. Tesno sodelovanje z organi za narodno obrambo, zlasti pri vzgoji kadrov — radiotelegra-fistov in njihovem nadaljnjem usposabljanju. Letos pozimi so tako v radioklubu testirali 71) vojaških obveznikov-telegrafistov. V bodoče jih bodo ne samo testirali, ampak bodo verjetno 1udi vsako leto organizirali tečaj za njihovo nadaljnje usposabljanje. Letos so sodelovali tudi pri nekaterih drugih akcijah na področju obrambnih priprav in civilne zaščite v skladu s programom obrambne vzgoje. To pa bi morali po njihovem mnenju še okrepiti, saj dosedanji preizkusi kažejo, da bi bilo treba čimveč vojnih obveznikov, na tudi drugih usposobiti za delo s sodobnimi sredstvi obvešča nja. Ob tej priliki pa ne bi bile nrav, če ne bi omenili tudi njihovih tekmovalnih rezultatov in dela pri vzgoji mladih konstruktorjev in telegrafistov. Izvedli so tečaj za nove radiote- V počastitev dneva JLA bosta »V D Partizan Domžale in I. osnovna šola priredila v soboto, 20. decembra ob 19. uri v telovadnici I. osnovne šole Telovadno akademijo. Vabljeni! Kako bo moralo biti odslej opremljeno vase kolo? Veliko prometnih nesreč se pripeti zato, ker kolesarji nimajo pravilno opremljenih koles. Ugotovitve kažejo, da so za kolesarje pomembnejše in učinkovitejše označbe na zadnjem delu kolesa, kot pa prednja luč. Zaradi vedno številnejših nesreč bo potrebno storiti vse, da bodo lastniki oziroma uporabniki vozili samo s pravilno opremljenimi kolesi. KAKŠNO JE PRAVILNO OPREMLJENO KOLO? Kolo in kolesa s pomožnim motorjem morajo imeti luč za osvetljevanje ceste, pritrjeno na sprednji del kolesa, sprednji rob luči ne sme biti nižji kot 40 cm. zgornji pa ne več kot 120 cm nad cestno površino. Odsevna površina odbojnega stekla mora meriti najmanj 20 cm2. Ce pa ima tako vozilo tudi zadnjo luč za označevanje vozila, pa mora znašati odsevna površina najmanj 8 cm2. Od 1. januarja 1910 dalje bodo morala imeti kolesa in kolesa s pomožnim motorjem z obeh strani vsakega pedala dve odbojni stekli oranžne barve. Na to že sedaj opozarjamo kolesarje. Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem morajo imeti še napravo za dajanje zvočnega signala. To pa je lahko zvonec, troblja ali hupa. pri katerih moč ne sme biti manjša od 70 DB (decibelov). Kolo, na katerem kolesar vozi še otroka do 8 let starosti, mora imeti na okviru pred voznikom poseben sedež, na sprednjih vilicah pa držajke za noge. Zgornje določbe veljajo tudi za trokolo. Pri trokolesu z dvema kolesoma zadaj mora biti odbojno steklo nad levim kolesom. Pri trokolesu z dvema kolesoma spredaj in z osjo, široko nad 80 cm, pa poleg odbojnega stekla na zadnjem kolesu še eden ob levem robu karoserije. In sicer nameščen tako, da ga voznik neg zakriva. Med kršitve sodijo v prvi vrsti vinjenost kolesarjev, prevažanje predmetov, ki kolesarje ovirajo pri vožnji, vožnja zunaj določenih stez, prevažanje po več otrok na enem kolesu in podobno. Te prestopke bodo organi javne varnosti v bodoče strožje preganjali in prestopnike po potrebi tudi kaznovali. Domžalska kala mora oiti polno izkoriščena Poročilo o občnem zboru košarkaš«.-. Košarkarski klub Domžale je imel svoj občni zbor v avli domžalske hale 5. decembra. Udeležilo se ga je kakih 80 aktivnih Igralcev, poleg njih pa tudi predstavniki občinske skupščine, občinske zveze za telesno kulturo ln družbeno-političnih organizacij. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik košarkarskega kluba dr. Mitja Slrcelj podal poročilo o delu kluba. Bil je zelo samokritičen, pri obravnavi problematike pa tudi konkreten. Ce v grobem povzamemo ugotovitve predsednika In problematiko, ki je bila obravnavana na občnem zboru, lahko ugotovimo naslednje: 1. Vodstvo kluba nima dovolj finančnih sredstev za normalno delo. To pa zahteva od članov upravnega odbora, da morajo po delovnih organizacijah In drugih institucijah prositi za dodatna sredstva Kot da b! bil šport, v tem primeru košarka, nekaj povsem nepotrebnega, ln to kljub temu. da so trenutno košarkarske tekme najbolje obiskane Športne prireditve v Domžalah rir Sircell pa 1e tudi ugotovil, da 1e takih navdušencev, ki bt zbirali oziroma moledovali za dodatna ma-telralna sredstva vedno manj 2. Klub je prekinil vse treninge, nredvsem zaradi negotovosti, kdo bo poravnal dolg. ki ga trna do upravllavca hale. (Ta dolg 7.a in-<»mpino znnša trenutno 26.001 din.) Na občnem zboru so sklenili, da začno IS decembra ne glede na dolg ponovno trenirati. Dvorana mora hiti zasedena, da bo služila svojemu namenu Ko je razpravljal mlndlnee Milan Vodoplvec o tem vnrašanln. le med drugim dela* »Sal pnm dvorane ne more nrlne<;M Mlkiav*. temveč nn.m Jo lahko pri-skrhlM Ip občinski mož.te.« I Eno Izmed važnih vprašanj za delo kluba 1e kako poživiti delo v komlsUi. Doseda! Je aktivno delala le komislla za prvo ekipo, ki se Je ukvarjala >* problemom, kako uspešno pripeljati košarko iz nevarnih voda, v katerih Je bila vse do zadnjeaa srečanja z moštvom Slobode Iz Tuzle. Posledice takega dela so kmalu pokazale, da le bilo zanemarjeno delo na drugih področjih, kot je na primer vzgola mladih, ki je bita prepuščena stihlll. 4. Mladincem pionirjem ln pionirkam že dolgo obljubljajo športno opremo za trening, vendar do sedat nI bilo mogoče te obljube Izpolniti, ker je oprema zelo draga. 5 Zedtnlll so se. da bo treba tudi v bodoče posvetiti veliko pozornosti vzgoji mladih, predvsem še tistim domačim igralcem, ki redno vadijo ln Imajo smisel za košarko Mlajši igralci morajo imeti perspektivo, da bodo v doglednem času začeli igrati v prvem moštvu, prav zato bo treba formirati še eno moštvo, ki bo tekmovalo v republiški ligi. Na ta način si bodo Igralci pridobili izkušnje ln kvaliteto, ki Je potrebna za tekmovanje v višjem razredu. 6 Nujno potrebno bo spremeniti dosedanji sistem financiranja. Predlog je bil, da se ponovno ustanovi sklad za financiranje za telesno kulturo. Vendar naj bi v bodoče to sklad aH pa proračun občinske zveze za telesno kulturo bil udeležen v proračunu z določenim odstotkom. (Sedaj je za celotno športno dejavnost ln dejavnost vseh društev namenjeno Iz občinskega proračuna 150.000 din. Sam proračun KK za leto 1970 pa znaša 128.000 din Najbrž so košarka in tudi druiio športne discipline s takim načinom financiranja obsojene na stagnacijo Res je sicer, da finančna sredstva ne morejo nadomestiti priprav ljenosti športnih delavcev za delo vendar Je za vsako množično ln kvalitetno delavnost, posebno tam. kjer je prisoten družbeni Interes za vzgojo mladih, potrebno imeti določena materialna sredstva za normalno delovanje.) 7 Vse premalo se piše o delu košarke, predvsem o delu ln tekmovanju mladih, ki so v zadnjem času dosegli nekaj lepih uspehov. Posebno viden je napredek, odkar sta prevzela trening tov Boris Stlftar za pionirje In ing. Mirko Mazgon '.a mladince, ter Vera Zupane, ki je prevzela pionirke. k1 so že imele svoj prvi nastop na turnirju v Šoštanju Tudi mladinci in pionirji so v republiškem merilu osvojili peto mesto, kar kaže. da Ima domžalska košarka kvalitetno zaledje. Na občnem zboru Je bil za novega predsednika KK Izvoljen ing. Miro Varšek. v upravni odbor pa so bili kooptirani- Jože Mali. Aleksander Skok, Jernej Bernot. Pavlin Zule in ing. Franc Rožič Ing Jože Zevnlk Je za uspešno delo pri organizaciji košarke prejel diplomo KK. katero mu je izročil predsednik društva Sodim, da Je KK Domžale s svojim vztrajnim delom opravičil zaupanje družbe tudi na ta način, da le poleg rednega tekmovanja organiziral pomembne športne prireditve, ki so pomenile afirmacijo kluba, afirmacijo hale ln ki so Ime občine Domžale ponesle tudi izven republiških ln državnih meja. V mislih Imam mednarodni turnir v košarki, ki Je bil od 20 do 22. Milija ln Balkansko prvenstvo mladink, ki je bilo od 27 do 29 julita v okviru občinskega praznika Novemu odboru želimo čimveč uspehov pri propagiranju športne misli med našo mladino. M. Delslnger Delovni kolektiv podjetja »NOVOPREM«, nekdanje invalidsko podjetje »Zlato polje«, se jc z lastnimi silami izkopal iz težav in pod vodstvom direktorja Štefana Horvata začel urejati svoje življenje in delo. Preusmerili so se na izdelavo šolskega pohištva in opreme, začeli opremljati šole s kompletno opremo in inventarjem in pri tem delu že dosegli prve uspehe, ki so jim dvignili ugled tudi zunaj naše republike. Posebno priznanje so dosegli za solidno opremo nove šole v Polhovem gradcu, katere vrednost je znašala skoraj 60 milijonov din. Na dvorišču podjetja že stoji v grobem dozidana nova proizvodna hala, ki bo v veliki meri zbnljšala delovne pogoje zaposlenih Tominčeva jama v Slegnali. ki so jo raziskali domžalski jamarji, skriva v sebi mnoge naravne lepote, ki jih človek še ni oskrunil Dopisujte v Občinski poročevalec Moštvo hokejskega kluba Prevoje ob svojem prvem nastopu v Celju v lanski hokejski sezoni. Kratek zapis o teh fantih objavljamo na naslednji strani Predstavljamo vam občinske odbornike Danes: Jože Kncp iz Jarš - '"i,.. Ze vrsto let poznajo odborniki obeh zborov občinske skupščine Jožeta Knepa kot razprav-lialca. ki se ne boji nobene te-lr.e. Tokrat smo ga obiskali z namenom, da se z njim pogovorimo o njegovem delu v občinskem zboru domžalske občinske skupščine. Za začetek dvoje: eno o kraju in drugo o aktivnosti tovariša Knepa Krajevna skupnost zajema naselja Rodica, Spodnje, Srednje in Zgornje Jarše. Samo v Srednjih in Zgornjih Jaršah je okoli 400 volivcev. Sto šolarjev hodi sprva v nepopolno osnovno šolo v Spodnjih Jaršah, potem pa na druge šole, odvisno od tega, kje stanujejo. V omenjenih naseljih so tri gostilne, ena menza, trinajst obrtnikov in le ena, res komaj imena vredna trgovina v Grobijah. Na tem območju je čutiti aktivnost dela gasilcev, ki štejejo 25 mož in so srednje dobro opremljeni. Aktivna je tudi SZDL in organizacija Rdečega križa. Mladina nima posebnih zahtev, aktivno pa deluje le v vrstah gasilcev. Nekaj mlajših pa kaže voljo za motociklistični šport in dovoli vneme, da bi tudi nastopala Samo s kmetijstvom se bavi le še manjše število najstarejših vaščanov. vsi mlajši pa si iščejo delo pri obrtnikih in predvsem v industriji. Kar precej jih je. ki se danes že vozijo tudi do Ljubljane odnosno v Kamnik. Dnevna migracija je v Jaršah večja kot v mnogih drugih krajih. Vasi te krajevne skupnosti so elektrificirane, toda že do sedaj so priklopili preveč novih odjemalcev električnega toka zato bo treba misliti na izgradnjo nove trafo postaje. Hudo bo le, če bodo vaščan.i zopet postavljeni pred pogoj, financirajte si izgradnjo trafo postaje sami! Naselje je na zahodni strani povezano s cesto 3. reda Domžale—Duplica, skozi vasi Srednje Jarše — Spodnje Jarše in Rodica pa poteka makadamska cesta, ki bo prihodnje leto delno asfaltirana. Jože Knep je star 28 let, in zelo delaven kot predsednik krajevne skupnosti, kot gasilec in v vrstah delavcev RK. In kakšni so njegovi delovni načrti? Avtobusno postajališče v Srednjih Jaršah so po dveletnem delu asfaltirali. Tisoč in nekaj sto ur prostovoljnega dela ter mnoge vožnje krepko odtehtajo finančni prispevek, ki je zadostoval le za asfaltno oblogo. Kncp se je naloge lotil in jo s pomočjo vnetih somišljenikov opravil. Povedal pa je, da so sodelovali pretežno le tisti, ki se z avtobusi le bolj poredko vozijo. Tistih, ki vsak dan čakajo na avtobus ni bilo. S pomočjo družbe je urejeno avtobusno postajališče na Rodici. Nekdanje postajno poslopje Rodica, ki so ga vaščani sami zgradili, pa bodo sedaj, ko jim postaja ni več potrebna, uporabili za gasilski dom. Dela so v teku. Ze smo omenili asfaltiranje ceste skozi vas. Sredstva in samoprispevek po 200 dinarjev in hišo bodo zadostovala le za del od deteljice na Rodici do stare šole. Na tem odseku so vsa zemeljska dela ter kanalizacija že opravljena in urejena. Na tej cesti bodo postavili tudi deset, kandelabrov za cestno razsvetljavo. Uporaba ceste v nočnem času bo tako varnejša O gradnji šole meni. da je treba spoštovati gradbeni lokacijski načrt in ga ne spreminjati, ker so spremembe zelo drage. Najnovejši zazidalni načrt označuje prav to področje za novo stanovanjsko gradnjo in za gradnjo nove popolne osemletke. Zahtevek pri tem je, da dobi naselje Vir—-Količevo cestno povezavo preko novega mostu čez Bistrico, ki ga morajo zgraditi z novo šolo ali še pred tem. To so zadeve, ki so v teku in znane. Še več vprašanj pa je pri tem razgovoru odbornik Jože Knep naslovil na široko skup nost in to: — Urediti velja vprašanje podpirancev, ki se preživljajo z neznanim delom. V primeru nezgode pa bi bila dolžnost občine, da jim zagotovi nadaljnje preživljanje. — Ostreje ukrepati proti kršilcem javnega reda in kalilcem nočnega miru Nepoznane so kazni, ki so jih naložili tistim gostinskim delavcem, ki kljuh prepovedi točijo alkoholne pijače vinjenim osebam, mladoletnikom in po uradno dovoljenem času. — Treba bi bilo izdelati pravičnejši ključ za delitev sredstev med občinskim proračunom eke. HIBO palčke za nego dojenčka Kozmetično vato in razne hitre za cigarete /..\ novo leio 1970 čestita vsem občanom in jim /eli mnogo delovnih uspehov PAPIRNICA KOLIČEVO tovarna papirja, Kartona in lepenke žeh vsem občanom velko delavnih uspehov v letu 1970 in priporoča svoje izdelke Mlinostroj Domžale proizvaja vse vrste mlinskih strojev in čestita občanom ob novem letu 1970 Universale Domžale tovarna klobukov in konfek cije čestita vsem občanom in od|emalcem ter se priporoča za nakup svojih Izdelkov v lastni trgovini v Domžalah Ljubljanska c 89 Združena kemična industrija Domžale z obratoma v Domžalah in na Koli-čevem želi vsem občanom mnogo delovnih zmag in uspehov v letu 1970 in priporoča svoje izdelke Ind u p lati Jarše industrija platnenih Izdelkov čestita vsem občanom srečno in uspehov polno novo leto 1970 in se priporoča za nakup v svoji trgovini v Jaršah TE H M IT DOMŽALE s svojima obratoma v Moravčah in Ihanu priporo ča potrošnikom svoje izdelke IN JIM ČESTITA ZA NOVO LETO 1970 OPTIKA Ljubljana poslovalnica Domžale Ljubljanska 67 obvešča cenjene stranke, da je odprla sro)o poslovalnico za izdelavo očal in za vsa popiavila optične .stroke. Delovni čas: vsak dan od 8.-16. ure in v soboto od 8.-13. ure. OBČANOM ŽELIMO SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1970 IN SE PRIPOROČAMO ZA CENJENA NAROČILA. SJ3 Za novo leto 1970 čestitajo: Podjetje VODOVOD Domžale Trgovsko podjetje NAPREDEK Domžale čestita za novo leto /970 osem snojim odjemalcem in jim želi mnogo poslovnih uspeliov Cenjenim kupcem voščimo SREČNO NOVO LETO 1970 in si priporočamo za obisk v vseh naših poslovalnicah MENGEŠ tovarna pozamenterije čestita občanom in svojim odjemalcem za novo leto 1970 in jim želi mnogo uspehov čestita za novo leto 1 970 vsem občanom in se za nakup priporoča tudi v prihodnje Srečno in uspehov polno V 0 0 0 V 0 D novo leto 1970 žeN vsem občanom in potrošnikom JJUlIJulJC iilulIljCO . Izdeluje vse vrste tehnlč-tnvarnri f pa nih in 'glanin filcev ter LUVal ' XCX MIV^CA najmodernejših oblog za _ _ v pode Vsem občanom in |\ A P^" |\| p^" odjemalcem mnogo delov-IVI I- I M I- ^-J nih zmag v letu 1970 stanovanjsko podjetje domžale želi vsem prebivalcem domžalske občine mnogo uspehov v letu 1970 in priporoča svoje usluge Zavarovalnica Sava /tWp* poslovna enota Mengeš želi vsem občanom srečno novo leto 1 970 SERVO MIHALJ — IPK Zrenjanin priporoča svoje izdelke in čestita OLJARNA vsem potrošnikom za NOVO LETO 1970 D 0 lil Ž a I e Novoprem Domžale čestita vsem občanom za novo leto 1970 in jim priporoča nakup svojih izdelkov v lastni trgovini v Homcu opekarna radomlje želi vsem delovnim kolektivom in občanom srečno in uspehov polno novo leto 1970 MARKETING podjetje za poslovne in tržne usluge LJubljana s svojimi skladišči: — Oročka — Bečej — Takovo v Domžalah želi vsem občanom srečno ln uspeha polno NOVO LETO 1970 Delavska univerza Domžale FLORJAN EKSPRES* - MlklavCIC Anica Kolodvorska 6, Domžale s poslovno enoto občinsko knjižnico želi vsem občanom in delovnim kolektivom SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1970 ter skupnih prizadevanj pri izobraževanju želi vsem.cenjenim gostom srečno In uspehov polno novo leto 1070 In se še nadalje toplo priporoča Komunalna banka in hranilnica Ljubljana poslovna enota D 0 M Ž A L E želi vsem svonm vlagateljem mnogo delovnih uspehov v letu /970 in se priporoča Vladajte snoje f>riiiranlje pri naii fjoslotmi eno*i v Oomžalali 97