Leto VII.
V Celji, dne 5. februvarja 1897. 1
Stev. 6.
Mahaj a vsaki petek t tednu. — Dopiai naj se izrolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vraCajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pct-et&jbme ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina sa celo leto 3 gkL, m
pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu .Domovine" t Celji.
____'____L
Volitve v peti kuriji.
Državnozborske volitve vrše se letos na vse obširnejši podlagi, nego so se minula leta, zato pa je letos agitacija tem živahnejša. Posebno tudi socijalisti pridno agitujejo. V vseh deželah izimši Dalmacijo postavili so svoje kandidate. Pa tudi druge stranke pri tem ne drže križem rok. Treba je pridno delati, da novih volilcev ne pridobi socijalizem, ali pa naši na rodni nasprotniki.
Kako in kdo voli v starih kurijah, je čita-teljem dobro znano in mi tukaj ne bodemo še razkladali. Manje je pa znano, kdo voli v občnem volilnem razredu ali v tako imenovani peti kuriji. V tej kuriji volijo vsi polnoletni avstrijski državljani, ki bivajo že šest mesecev v dotičnem kraju. Volijo torej v petej kuriji tudi volilci vseh dosedanjih kuri; in tisti polnoletni moški, ki do-sedaj volilne pravice še niso imeli. Dosedanji volilci letos volijo po dvakrat. Na to posebno opozarjamo vse dosedanje volilce. Samo če se dosedanji volilci udeleže volitve, se ni bati, da bi dosegli socijalisti svoje namene. Mi vemo, da bodo nekateri čitatelji vprašali, kaj hočejo socijalisti? Odpraviti hočejo zasebno posest. Po njih načelih bi morala vsa polja, travniki, tovarne, biti skupna lastnina, vsak naj bi za vse delal in vsi za jednega. Samo na sebi je to jako lepo, a kdor količkaj premisli, vidi, da je to neizved 1 ji vo. Lenuhi bi ne marali delati, ko bi vedeli, da jih morajo drugi živeti. Socijalisti tudi niso prijazni naši narodnosti in katoliški veri. Mej drugim zahtevajo tudi odpravo zakona. Ljudje naj bi se svobodno ljubili, kedar bi kdo hotel, pa bi pustil ženo in izbral si drugo.
Seveda težnje socijalistov se ne dajo uresničiti, zmešnjave bi pa taki ljudje le dosti napravili, da pridejo do kacega vpliva. V Ameriki se je v nekaterih krajih skušalo upeljati gospo-
V

darstvo po socijalističnih načelih. Povsod je pa prišlo samo do velicih razporov in naposled se je morala imovina zopet razdeliti.
Mej delavci se seveda take ideje hitro razširjajo, posebno ker ne pojmijo, da niso uresničljive.
Slovenska stranka bode gotovo zagovarjala v državnem zboru tudi pravice delavcev in vse storila, da jim zboljša stanje. Ozirala se bode pri tem tudi na koristi drugih stanov, kakor je dolžnost našega pravega narodnega zastopnika.
Volitev v peti kuriji je posebno važna, ker bode nekako pokazala pravo narodno mišljenje. Zato se pa že sedaj najprvi politiki poganjajo za poslanstvo pete kurije. Možje, ki so dosedaj zastopali kmetske občine in mesta, se poganjajo za poslanstvo v občnem volilnem razredu, ker hočejo biti zastopniki vsega naroda, ne pa le nekaterih stanov. Gotovo se bode glas takih mož v zboru bolje spoštoval
Da pa bodo poslana pet?, kurije zares pravi narodni zastopniki, je pa treba, da ae vo lilci tudi mnogobrojno udeleže te volitve, brez ozira na to, če imajo še voliti potem v kmetskih ali mestni skupini, ali pa ne. Seveda tisti slovenski volilci, kateri imajo še v kmetski sku pini ali v mestih volilno pravico, naj ne mislijo, da so s tem že izpolnili svojo narodno dolžnost, če so volili že v peti kuriji, udeleže naj se še druge volitve. Ustrašiti se ne smejo neznatnega truda, kajti na dobrih volitvah je jako mnogo ležeče. Poslanci, ki pi idejo v zbor, bodo sklepali o jako važnih zakonih v narodnem in narodnogospodarskem oziru. Pred vsem bode na dnevnem redu pogodba z Ogersko. Določiti se bode moralo zopet za deset let, koliko bode donašala naša državna polovica k skupnim državnim stroškom. Do sedaj je naša državna polovica plačevala 70, Ogri pa 30%. kt-r avstrijski državni zbor ni imel dovolj odločnih mož, ki bi bili branili ko-
risti naše državne polovice. Posebno Nemci so vedno podpirali Madjare.
V peti kuriji se bode ravno tako, kakor v kmetskih občinah, volilo po volilnih možeh. Prvotni volilcf t#&do volili v svojih občinah volilne može. Tudi mesta bodo volilne može volile. Ti Volilni flarožje pa' pojdejo potem volit v gotovo določene kraje, /r dolenještajerski skupini pete kurije bodo volili sodnji okraji: Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj v Celju; sodni okraj Konjice v Konjicah; sodni okraj Gornjigrad v Gornjemgradu; sodni okraji Ptuj. Ormož, Št. Lenart, v Ptuju; Rogatec in Šmarje v Rogatcu; Brežice, Kozje, Sevnica v Brežicah; Ljutomer in Gorenja Radgona v Ljutomeru. Vsi ti okraji volijo v peti kuriji jednega poslanca. Če postavijo Slovenci kandidata za srednještajerski volilni okraj pete kurije, ni gotovo. V ta volilni okraj so uvrstili toliko nemških okrajev, da bi Slovenci le težko mogli zmagati.
/j-a kandidata pete kurije izberite si zna-čajnega in odločnega moža, ki pozna potrebe vseh stanov te kurije in ki pa ima tudi srce za naš narod. Koncem pa moramo še jedenkrat opomniti, da ima volit v peti kuriji vsakdo, ki je spolnil 24. leto in šest mesecev biva v dotičnem kraju. Ker je pa gotovo več Slovencev iz volilnega imenika izpuščenih, opozarjamo vse slovenske volilce, da se takoj pri županstvih pobrigajo, če so zapisani v volilni imenik, in če niso zapisani, naj zahtevajo, da se zapišejo. Za dokaz starosti zadošča delavska knjižica, ali kak podobni spis, iz katerega je razvidna starost. Rodoljube pa opozarjamo, da prebivalsvo poučujejo o njega pravicah. Če vsi storimo svojo dolžnost, bode naša zmaga gotova in slavna.
LISTEK.
Iz sreče, v nesrečo.
Za poduk in kratek čas. Spisal Milovan.
II.
Bila je sobota. Jesensko solnce je od časa do časa poslalo iz precej jasnega neba svoje pojemajoče žarke na zemljo. Ptičice so pridno letale po vejicah ter iskale hrane. Po cesti proti Zornikovi krčmi pa je stopal d Javno oblečen mož krepke postave, nam znani Peter.
V krčmo dospevšega je že težko pričakoval zapeljivec. Po kratkem pozdravu se podata naša v stransko sobo in začneta nam že znani pogovor. Bila sta sama v sobi, zato pa sta se lahko brez strahu in skrbi pogovarjala.
„Vidiš, jutri pojdeva k sodniku, in ti mu vse natanko razložiš, kako vozi tvoj sos^d po tvoji zemlji; povedati moraš seveda tudi, da si ga opominjal, da naj ne vozi po tvojem travniku a te ni hotel poslušati," učil je zapeljivec Petra.
»Ja, hm, je vse lepo, pa kaj, ko bi pravdo zgubil, kaj, ko bi moral vse jaz plačati, in kaj
poreče moja žena — veš ne vem, če bo z najine moke kaj kruha."
»Peter, si mož, zagotovljen bodi, da, če se za pravično stvar poteguješ, gotovo pravdo dobiš, pa še tudi nekaj okroglega, ha, to bo veselje, ko bova tukaj zalivala suha grla nu in žena, nosi pri vas baba hlače, lej ga no, kako si smešen; pa če nočeš povedati stari, saj vse lahko na tihem storiva, in ko bo pravda končana in boš dobil lep kup denarja, bo vesela, ne pa, da bi te obirata, he, Peter, bodi mož, saj te poznam, da si pameten, boš se gotovo tudi za pravico potegnil."
»Je res, kar govoriš, a pravdal se le ne bem, raje živim v miru s sosedi, je boljše kakor pa tisto pest zemlje. . ."
»Kako si čuden, če še vedel ne bo, da si ga ti tožil, jezik morava krotiti, pa saj bo vse dobro šlo, a Peter, bova h v krčmi žejo trpela, dej. dej pomočit grlo ubogemu siromaku, krčma-rica, kje si, vina sem, kaj ne Peter?"
Takoj se je prikazala okroglolična krčma-rica, igraje si s ključi, a je tudi hitro odišla, da prinese naročene pijače. Kmalu je stala steklenica činega soka na mizi; zapeljivec ni dolgo
gledal tekočo stvar, nalil si je kupico, ter jo kaj lahko spraznil.
Tudi Peter je polagoma pogledal po kupici ter se sprijaznil s sladko kapljico, katera ga je sčasoma navdušila za pravico. Po precej dolgem pogovarjanji se je dal premotiti ter je obljubil zapeljivcu, da pojdeta drugi teden v torek k sodniku.
»Pa ga bova dala, pravica mora na dan," govoril je ta med potom, katerega je domu grede pošteno porabil, zakaj močna kapljica je bila malo pretežka in je leno telo zdaj na to, zdaj na ono stran porivala.
Približal se je dogovorjeni torek. Gosta megla se je vlačila po vasi, in jutranja sapa ni bila posebno gorka, zato pa je Peter oblekel dolgo, težko suknjo, predno se je podal na kraj, kakor sta se zmenila z zapeljivcem.
»Zdrava Neža, le skrbno popravi pri živini, jaz moram iti k Polbosniku, da mi proda nekoliko borov, ker jih potrebujem za kozolec. Trudil se bom, da se kmalu povrnem;" tako je nagovoril Peter ženo, a glas se mu je nekako tresel, kakor da bi ga hotel izdati, češ, zakaj ne govoriš resnice. Pa kaj si če, žena ne sme zvedeti
Slovenci stojmo, kamor nas je Bog postavil!
„.......stojmo, kakor zid od grada:
Črna zemlja naj pogrezne njega, kdor odpada:"
Če prebiramo zgodovino starega in novega veka, najdemo med vrstami junaških mož tudi mnoge ničvredne hudobneže. Ali med vsemi temi zavzema prvo mesto oni nesrečnež, kateri je izdal Gospoda, namreč Judež Iškarjot. Njegovo ime se bode imenovalo z zaničevanjem, dokler bode svet stal, v svarilen zgled vsemu človeštvu, ne posnemati njegovega zločinstva! —
Enakih izgledov najdemo tudi v svetovni zgodovini. Grški narod ne preneha kleti zločinca Efijalta, kateri je v važnem trenutku grško vojsko izdal sovražnikom in tako prodal celi narod v stoletno robstvo. Enako zaničljivo imenuje srbski narod ime Vuka Brankoviča, da vsakdo, ki to ime izgovori, pljune na to iz ust, da ne bi se omadeževal se samim imenom! — To vse nam kaže, kako veliko in ob enem grdo zločinstvo je izdajalstvo. No, hvala Bogu, misli si morda marsikteri čitatelj, tega greha pa vsaj ni med nami. Bog dal, da bi bilo to res, kakor v velikem tako tudi v malem: — V res-
m
niči pa žalibog vse mrgoli med nami Slovenci Judežev, ki marsikdaj nevedoma, dostikrat pa vedoma in z namenom izdajajo svojo mater, Slovenijo, nje jezik, pravice in šege! To so vsi tako imenovani nemškutarji, lahoni in madjaroni, katere je izredila slovenska matij kadar so odrasli pa molijo zlato tele — ptujega malika! — »Erjav kakor Judež bodi, naj ga p"e§^za plotom žre!" tako izreče pesnik svojIkud nad takšnimi malovredneži! —
Zakrivati si moramo lice sramote in ob enem z žalostjo priznavati, da je že celo med našim krdelom več takšnih, ki po pravici zaslužijo to zaničljivo ime. Mislim s tem vse one, kateri se prav in ob volitvah širokoustijo ter bahajo, dokler jih narod naš izvoli in posadi na višje mesto. Kadar pa zasedejo ta častni in odgovornosti polni sedež, brzo se začnejo bratiti z nasprotniki in izdajati to, kar so volilci z velikim naporom iti trudom pridobili. Vse to delajo mirne vesti, misleč, da so zraven še nedolžni in pravični. Takim hočemo danes položiti na srca nekaj besed m opominov, da bi zaspano njih veststemibuctttl.
Možje slovenski, ki zasedate častna mesta v občinskih, krajnih in okrajnih zastopih, kakor tudi kot volilni možje, imejte vedno jedno resnico pred očmi, namreč to, da vas je mali in ubogi slovenski narod postavil na to mesto, kateremu ste za vse svoje delovanje odgovorni! Ako v tej službi delate dobro, hvalilo vas bode naše ljudstvo, ako ne spolnujete svojih dolžnostij, ali svojo službo celd v njegovo škodo obračate, je prvi vaš sodnik pravični Bog in dtugi — razžaljeni in izdani volilci! Toraj čuvajte svojo službo in ohranite jo brez madeža! —
Žalostno namreč je in neodpustljivo, kar se po nekod godi. V občini — pa menda ne v Ribnici — je bila pred jednim letom strašna volilna!
borba, kakoršne še prej ondi ni bilo. Kmetov se je nabralo, da so nasprotniki se bali med nje, rekli so »da še pluniti ni kam v volilnej sobi". Izvolilo se je šest naših in trije nasprotniki. Seveda je potem krmilo občine ostalo v našej roki, ali kako dolgo? —
Teško povem ali resnice ne moram več prikrivati, da so dejanja novega, še le par mesecev vladajočega obč. zastopa takšna, da na sprotniki se lahko ponašajo: zmaga je naša! Nastavili so limanice in glej srečo: trije kalini čepe na njih, in to ne samo jedenkrat, temuč tolikrat, kolikor je nasprotnikom treba in — volja! Že v teku par mesecev so nasprotniki dosegli, da so lahko ošabni, koliko pa v takšnih okoljščinah še bodo, predno minejo dolga tri leta! Vsa občina se je združila, kadar je bilo treba vreči nasprotnika, ima tudi sedaj, ko vidi takšno ravnanje, pravico klicati. Kdor ni Slovenec v besedi in de janju, naj pusti sedež slovenske občine in gre v kot glodati kosti od nasprotnikove mize padajoče! Na njegovo mesto naj pride namestnik in naj bode že najbolj priprost kmet, samo da nosi v prsih verno slovensko srce, katero se nikoli ne bode upognilo zlatemu teletu nasprotnika! — Toliko jim bodi rečeno za sedaj, ako bodo še naprej tako vozili, hočem poloviti njih imena in obesiti na veliki zvon, da jih sodi svet po zaslu-■ženju, katero bomo zraven opisali! —
Morebiti se nam bodo te ostre besede vzele za zlo, da z njimi „kalimo mir" med strankami. To se nam sedaj naj ne očita, ko smo pa bili pred volitvijo vsi ene in to slovenske misli in volje. Po tem geslu »pax vobis" nam nikedar ni bilo treba obilnega truda in agitacije zamer in sovraštva, v katerih so nasprotniki nas kar ob suli, saj se lahko mešajo v občinskem odboru naše ovce brez prepira z nasprotnimi ovni! — Ob enem lahko tem potom mirno izročimo nasprotniku veslo našega čolna in naj nas vozi tudi po najbolj smradljivej luži! — Ne, to ne velja! Odločno stopimo na noge na lastnej zemlji, nasprotniku vzemimo iz rok krmilo, katero smo mi priborili! Vsem pa, kateri se dajo majati od nasprotnega vetra, še zakličemo v spomin hrvaško pesem, katera se po slovenski glasi:
Odpuščeno bo grešniku,
Potepuhu, jUbi javcu;
OdpuSčenfibodfi vsem, vsem,
Samo nikdar izdajavcu!
Celjske novice.
(Shod zaupnih mož), katerega je sklicalo »Slovensko društvo" dne 4. t. m. v Celje, bil je tako mnogobrojno obiskan, kakor morda še nobeden poprej. Vidi se iz tega, da se naše ljudstvo zaveda svoje narodnosti, pa tudi svojih pravic in hoče govoriti kadar gre izbirati može, ki naj zastopajo njihove koristi v državnem zboru. Prišli so volilci iz celjskega, brežkega, ljutomerskega in slovenjegraškega okrajnega glavarstva in število njih je presegalo gotovo 200 mož. Čast. gosp. dr. Lavoslav Gregorec pozdravi navzoče in pojasni zadnjo dobo državnega zbora,
ter želi, naj bi se danes natanjko pretresalo o lastnostih mož, ki se zbero za kandidate, da bode tudi tokrat pri volitvah vladala sloga in edinost med nami. Le na takega poslanca, ki je izvoljen po resnični volji ljudstva, se vlada ozira in tudi poslanec ima zaslombo na svojih volilcih. — Razpravljalo se je najpoprej o kan didatu za celjsko-brežko mestno skupino in je bil z velikim navdušenjem proglašen jednoglasno kandidatom g. dr. Juro Hrašovec, cdvetnik v Celji, kateri je tudi kandidaturo vsprejel. — Za kmečke občine celjsko-brežkega okraja pa se je vsprejel kandidatom g. Hugo vitez Berks, graj ščak na Blagovni pri Celji. — Za V. kurijo p;i je vsprejel kandidaturo g. Dragctin Hribar, posestni tiskarne in trgovec, urednik in izdajatelj »Domovine" ter predsednik »Občeslovenskega obrtnega društva" v Celji. — Izreklo se je tudi zaupanje in naprosilo za ptujsko-ljutomersko kmečko skupino g. dr. Lavoslav Gregoreca, da ostane še naprej zastopnik te skupine in za mariborsko kmečko skupino pa g. Franc Robič, profesor in posestnik v Lemhahu. Glede mariborske mestne skupine in pa [srednještajerske V. skupine razgovarjalo se bode po potrebi v Mariboru. — Bivšemu poslancu gosp. Mihael Vošnjaku, kateri na nobeden način ni mogel prevzeti več kandidature, izrekla se je topla zahvala. — Volilci! ti možje so vam porok, da izročate svoje zaupanje pravim močem; gledali bodo na vaše koristi vedno in povsod. Njih sku-šenost in delavnost pa bode gotovo pripomogla, da se Slovenci na Štajerskem približamo našemu stališču, ki nam spada po božjem in človeškem pravu. Zato pa je Vaša dolžnost, da greste takoj na delo, da bodo ti možje na dan volitve ne le prodrli, temveč sijajno zmagali.
(Odbor »Narodne čitalnice v Celji") vabi k prvemu plesu v veliki dvorani »Narodnega doma", ki ga priredi dne 16. svečana 1897. Začetek ob 8. uri zvečer. Vhod za vozove od c -sarja Josipa trga, izhod na Ljubljansko cesto. — Priti je gospodom v črni salonski obleki in dame v mali toaleti. Za dame preskrbel je odbor krasne darila, ki naj ostanejo v spomin na ta prvi ples v lastni hiši. Vstop dovoljen je le proti vabilu. — Vstopnina za nečlane: 1 gld. za osebo, 2 gld. za obitelj.
(Citalniški ples.) Kakor se nam zanesljivo poroča, bode ples, ki ga priredi »Celjska čital niča" dne 16. svečana 1897 v »Narodnem domu" v Celju, res krasna zabava. Vabil je bilo toliko razposlanih, da se je lahko kdo prezrl. Kdor po pomoti ne bi bil sprejel povabila, naj se pravočasno obrne do čitalničnega odbora.
(Nemška narodna prenapetost) rodila je že mnogo čudnega sadu. Na vsih poljih nahajamo takšne izrodke, tudi na jezikoslovnem. Nemška narodna stranka prekrstila se je, da izgleda bolj čista in nepokvarjena, v »Deutsche Volkspartei". Nemci niso več nacijonalni, ampak »volklich", pri veselicah in prijetnih dogodkih se v nemških srcih ne rodi več »nationale". nego »echt voikliche Begeisterung". Takšno nove
o njegovem namenu poprej, da dobi pravdo, zato se je moral zlagati.
»Bom, bom," odgovori mu žena nekako zmedena. Mislila si je morda, da mož ne govori resnice, pa kaj si če, saj mu ne more dokazati laži.
Hitrih korakov je dirjal Peter po lepo ogla-jenej poti med travniki in njivami in dalje po cesti v bližnje mesto; v njegovem srcu pa sta se zopet borili opominjajoča in zapeljiva vest, a končno je zmagala zadnja in Ostružnik se je odločil, da začne pravdo. V me3tu ga je že težko pričakoval zapeljivi prijatelj. Ne mude se dolgo, podala sta se k sodniku. Peter mu je moral celo stvar razložiti in pojasniti, kje ima travnik, kako se piše sosed, kaj mu je odgovoril na njegovo svarjenje in še več drugega.
»Zdaj pa le pojdite, kadar bode obravnava, vas bom že pismeno poklical," poslovil se je končno sicer prijazni sodnik od Petra.
»Prosim ponižno, gospod sodnik, bom pa tudi dobil pravdo," oglasi se Peter.
»Seveda, če je res, kar pravite," odgovorila sta sodnik in zapeljivec ob jednem.
Nato je odišel sodnik v stransko sobo, zapeljivec pa je popeljal Petra seveda v krčmo, i
prikupujoč se mu, kako bo dobil pravdo, saj je sodnik obljubil. Kolikokrat sta prijatelja v krčmi spraznila polne kozarce, nam ni znano, a toliko je gotovo, da se je Peter še le pozno zvečer prizibal domov, kjer ga je žena že težko pričakovala.
Pač ni težko uganiti, da ga ni bila posebno vesela, ko ga je zapazila v tem čudnem, do zdaj nenavadnem stanu. Mrmljal je nekako čudne besede, med katerimi je žena tu pa tam slišala besedo denar. Nekako sumljivo je pogledovala moža a bodoče nesreče še sirota seveda ni slutila. Končno se je zazibal vtrujeni Peter v sladke sanje. Kaj je sanjal, se seveda odločno ne da povedati, gotovo pa je že štel v duhu svitle goldinarje, ki mu jih bo naštel sosed. O, ko bi ae le človek tolikokrat ne varal! Sanje so sicer mnogokrat prijetne še večkrat prekanljive!
III.
Pretekli so trije tedni. Jesen se je že precej nagnila in podajala je že ne dobro došla zima svoja prva darila — snežene moke. Prav pridno so letele bele muhe iz neba, ko dobi nekega popoldne Peter povabilo, da mora priti čez dva dni k sodniku, ker se pravda prične.
Nemirno mu je srce bilo; ko je z veliko težavo prečital povabilo, — brati je namreč le za naj večjo silo znal — veselil se je, pa kmalu zopet bal, — neprijetno stanje! Nastopil je določeni dan. Peter se je moral zopet lagati ženi, da gre soseda Nakla obiskati, ker mu ima nekaj povedati.
»O meni se zdi, Peter, da delaš nekaj za mojim hrbtom, o varuj se, prosim te, rotim te," oglasila se je Neža, ki je sedaj že nekaj slutila o celej stvari, a gotovega še nič ni vedela; samo to ji je povedala tista vaška klepetulja, ki baje vse izve, da Peter nekaj namerava, kaj, Bog ve.
»Ne bodi neumna, kedaj sem pa še kaj storil, da bi ne bil povedal tebi, beži, beži.. . ,u tolaži jo Peter.
rO, Peter, če je le res, kar govoriš, da te."
»Nu mislim, da me poznaš ljubka Neža, zdaj pa grem, dobro se imej ta čas!"
Nato je odišel Peter v krčmo za vasjo, kjer ga je že pričakoval zapeljivec, kakor sta se zmenila.
»Si vendar prišel, Petrač, bal sem se že in mislil, da ti bo stara zabranila, pa saj tako ne ve, kaj imava, jeli?" pozdravi zapeljivec Petra
»sorte" navdušenje zavladalo je zadnjič v Celji pri podučnem in zabavnem večeru, katerega je priredilo novo ustanovljeno jezikovno društvo (Deutscher-Sprachverein), katero ima nalogo očistiti nemški jezik vseh tujiji besedij, katerih pa je čudovito mnogo. Poročilo o tem večeiu v »vahtarici" izogiblje se seveda vseh tujk in tako izvemo, da se je večer vršil v „Gastwirtschaft" ne v »hotelu", da je vladalo »volklich" navdušenje, da je v »Freizeitih" (ne več v »pavzah") svirala godba itd. Popolnoma pa se poročevalcu vender ni posrečil »purizem" in tako je prišlo, da je pri večeru moral predavati neki »profesor" in v dopisu se vidi žalost dopisnika, ker je moral poslušat »Concertstiicke" celjske Musik-vereinskapelle", in se ni priredila bolj čista nemška godba. Za to so sicer poslušalci bili sicer odškodovani s tem, da je »vahtarčni" »Schrift-leiter" predaval »volkliche" pesni, a to veselje grenila je okolnost, da se ta »Schriftleiter" piše Ambrožič, kar se ne glasi posebno nemški.
(Pogreša se) od dne 15. decembra 1896, 301etni Josip Karner, delavec v erarni cinkarni pri Celji. Isti je prej ko ne padel v Voglajno ali Hudinjo in ga je najbrž voda odnesla v Savinjo. Karner je bil majhen in trščate postave, imel je male rumenkaste brke in rumenkaste lase in nosil obnošeno obleko iz sivega blaga ter moder predpasnik iz domačega platna. Ako se pogrešanec poizve ali njegovo truplo najde, naj se sporoči c. kr. okr. glavarstvu v Celji.
(Koliko se sme zahtevati za hrano vojaštva ob času prehoda.) C. kr. ministerstvo za deželno brambo je vsled odloka z dne 29. decembra 1896, št. 32024/6917 II b, sporazumno s c. in kr. državnim vojnim ministerstvom v smislu § 51. zakona o nastanitvi vojakov z dne 11. junija 1879, drž. zak. št. 93, določilo, da ima vojni erar za poldansko hrano, ktero mora stanodajalec dajati vojaškemu moštvu od častniškega namestnika nazdol ob času prehoda povra čevati na Štajerskem in sicer v mestu Gradci po osemindvajset (28) novcev, v ostalih pohodnih postajah pa po štiriindvajset pet desetink (24 5) novcev za vsako porcijo. Ta določba velja za dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1897.
(Prava povodenj) je nastala po celjskih ulicah, ko se je začel topiti sneg. Po drugih mestih skrbi vedno mestna uprava za to, da se sneg, kedar ga več zapade, takoj odstrani iz ulic. Pri nas pa mestni očetje takih skrbij ne poznajo. Ves čas je ležal sneg po ulicah v velikih kupih in zaviral promet, zdaj pa je vse v lužah. Koliko je ljudij, ki bi si lahko par grošev zaslužili z odstranjenjem snega! A mestnim očetom se za take občekoristne namene škoda zdi denarja, potrebujejo in izdajajo ga rajše v zadovoljitev svojih velikonemških potreb.
(Oklici) podpisani od c. kr. namestnika Baquehema, s katerimi se razpisujejo državno-zborske volitve v peti kuriji, izišli in prilepili so se v Celju samo v nemškem jeziku. Umestno bi bilo, da bi se namestnika interpelovalo o tem — škandalu. Večina teh volilcev niti ne razume nemšk'. i
(Samomor gimn. suplenta.) V torek dne 2. t. m. ustrelil se je v Ljubljani Ivan Bernik. Lansko leto poučeval je Ivan Bernik na utrakvi-stični gimnaziji v Celji. Beda je vzrok samomora.
(Volitve v peti kuriji.) Volitve v peti kuriji se više tudi v mestih po volilnih možeh, kakor na deželi. Prvotni volilci v Celji ne volijo naravnost poslanca temveč le 12 volilnih mož, ki bodo potem poslanca volih. Volitve volilnih mož, bodo še ta mesec. Voli slednji polnoletni državljan, ki biva šest mesecev v dotični občini, naj voli v kaki drugi kuriji ali ne.
(Reklamujte volilno pravico) Ko bodo volilni zapisniki sestavljeni, se imajo v vsaki občini razgrniti 8 dnij, da jih vsakdo ogleda, če je kdo izpuščen, ki ima pravico voliti.
Spodnje-štajerske novice.
(Deželnemu zboru štajerskemu) predložil je deželni odbor v seji 3. t. m. premembo de-želnozborskega volilnega reda. Na dnevnem redu so le razna poročila. V zbornici je vse nekako zaspano. Le poslanec Walz skrbi sem in tje za kak mal škandalček. Tako je zopet v tej seji prašal deželnega glavarja grofa Wurmbranda, zakaj vendar ne odloči volitve deželnih odbornikov. Deželni glavar odgovarjal je po svoje in tako je nastal mal prepirček med njim in Walzom. Prihodnja seja v četrtek.
(Duhovniške spremembe) Premeščenci so naslednji čč. gg. kaplani: Anton Veternik iz Trbovelj v Braslovče, Matej Meznarič iz Jarenine v Trbovlje, Franc Gomilšek iz Šmartna pri Velenju v Jarenino in Jakob Fink iz Vitanja v Pišece.
(Šolske zadeve) C. kr. deželni šolski svet je dovolil novo šolo v Le tušu pri Braslovčah. G. Fil. Koderman, nadučitelj v Frankolovem, je stopil v pokoj." Učiteljem na Zidanemmostu je imenovan g. J. Logar, učitelj v Trbovljah, učiteljem na Sladki gori pa g. J. Rosenstein, podučitelj v Čadramu.
(Vabilo k zabavnemu veoeru\ katerega priredi »Prostovoljna požarna bramba" na Rečici v Sav. dolini dne 7. februvarja t. 1. v pro štorih Franca Štiglica (Prislana). Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo o turistiki slov. planin s posebnim opis. Triglava, govori Fr. Kocbek. 3. Tamburanje in petje. 4. Srečkanje raznih dobitkov. 5. Prosta zabava in ples. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
(Iz trboveljske okolice) se nam piše: V petek dne 29. jan. t. 1. ostavil je našo faro po 6 Va letnem jako uspešnem delovanji č. g. A nt. Veternik. G. Veternik je bil kaj brižen dušen pastir, izvrsten katehet ter sploh zelo delaven mož. V narodnem obziru jeklen in v obče uzoren. Po svojem odkritem obnašanji pridobil si je ljubezen vseh slojev. Braslovčanom moramo k iz-bornej pridobitvi le častitati!
(Vabilo) na veselico, katero priredite ormoška ženska in moška podružnica družbe sv.
»Veš ne vem, danes je nekako čudno go i vonla, Bog, ve, če ni zvohala najine namene, pa ; potolažil sem jo in sem rekel, da grem k Naklu v vas."
»Prav si jo zadel, pa recite, da Peter ni moder mož, saj ne bo nič vedela, zvečer pa ji že lahko naznaniš svojo srečo, morda ji že denar poneseš. . ."
»Misliš?"
»Men m, pa pojdiva, da ne zamudiva ure," priganjal je zapeljivec Petra.
Na to sta odišla moža k sodniku v mesto, ne da bi si bila poprej dosti grlov namazala, kar je bilo seveda proti zapeljivčevi navadi, pa morda j ma danes čas ni pripuščal, morda pa je tudi zapeljivec iz sramežljivosti danes tako delal, kdo ve?! —
V mesto dospevši, sta se takoj podala k sodniku. Pa kako se začudi Peter, ko zapazi prav pred vrati svojega soseda, katerega je tožil. Kako se je sramoval siromak; zakaj, tega si ni mislil, da bode tudi zatoženec prišel ob istem času k sodniku, saj se še ni nikdar pravdal. Kar pobegnil bi bil, da bi ga ne bil zapeljivec navduševal, da naj ne bo tak strahopetec in
i figa mož, češ, če si že prijel za kupico jo tudi j sprazni.
»Vstopite," oglasi se sedaj sodnik. S strahom je stopil Peter v sobo, kjer se je imela obravnava vršiti in ko bi ga ne bil zapeljivec tako rekoč porinil v sobo, bi bil že davno pobegnil.
Začela se je obravnava, ktera je dala končno Petru pogum, posebno, ker je začel sosed trditi, da je zemlja po kateri vozi, njegova.
Nadaljne razprave ne bodemo natanko opisovali, ker se kaj takega le prepogosto lahko sliši, posebno dandanes. Omenimo le, da se pravda istega še ni končala, ampak je bila preložena na poznejši čas, kar je seveda Petra hudo potreslo. Kaj poreče žena, katera zdaj gotovo zve vse. A vse te skrbi je pregnalo vino, katerega sta on in zapeljivec kako uro pozneje srkala v nam že znani krčmi Zornikovi. Peter je sicer sedaj zapelji vcu že manj zaupal, zakaj bal se je že, da zgubi pravdo, pa napajal ga je še le. Pozno v noči sta se pozibala domov.
Prestrašena Neža, katerej je tista vaška klepetulja že vse povedala, je sprejela nalitega moža z glasnim jokom, a mož ga ni dolgo po-
Cirila in Metoda, dne 7. svečana 1897, v prostorih ormoške čitalnice. Vspored: A »Ženski jok", igra v jednem dejanji. B Deklamacija. C Petje. C Tombola. D Prosta zabava. Opomba. Ta dan vršita se občna zbora nbeh podružnic, in sicer ženske podružnice ob 3 uri, moške ob 4. uri popoldne. Začttek veselice točno ob pol 6. zvečer. Vstopnina 10 kr. za osebo.
(Pri Sv. Križu na Murskem polju) je troje trgovcev, med katerimi je najbolj priporočila vreden g. Gottlich ki je že pred nekaj leti odprl svojo trgovino. Rjjen je v Borecih v križevski župniji, torej je po krvi Slovenec in domačin. Da tudi s slovenskim prebivalstvom vsaj nekoliko sočustvuje, kaže s tem. da se vedno udeležuje slovenskih veselic. Vendar njegov napis »Alois Gottlich" ne kaže dovolj jasno, katere narodnosti je, ter se v obče pričakuje, da ga v kratkem spremeni iz ozira na slovensko občinstvo v »Alojzij Gottlich, trgovec z mešanim blagom". Ako gosp. trgovec le tak napis napravi, bode s tem očitno izjavil, da je Slovenec, in slovensko narodno prebivalstvo se bode potem gotovo ravnalo po geslu: Svoji k svojim! t. j. Slovenec kupuj le pri Slovencu. Tudi naj g. trgovec preskrbi zalogo svoje trgovine z užigalicami, katerih zaklopnice v narodnih barvah imajo napis: »Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Mal položi dar domu na altar;" dobe se pri Jos. Perdanu, veletržcu v Ljubljani, s svinčniki »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", katerih glavna zaloga je pri Jos. Petriču, trgovcu v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 22; in z najboljšimi peresi za šolo in urad z napisom »Prešeren pero"; ti se dobč v zalogi g. Lavoslava Schwentnerja, trgovca v Brežicah. — Slovensko ljudstvo! Ti pa kupuj in zahtevaj v tej trgovini samo takih vžigalic in svinčnikov; zakaj s tem ne boš samo razširjalo slovenskega imena, ampak s tem boš tudi podpiralo prepotrebno »Družbo sv. Cirila in Metoda".
(Prostovoljno ognjegasilno društvo v Klju-čarovcih) na Murskem polju je imelo v nedeljo dne 17. prosinca t. .1. svoje glavno zborovanje in se je volil sledeči odbor: Magdič Vido, načelnik; Kosi Alojzij, podnačelnik; Cvetko Jožef, blagajnik; Novak Fran ml., voditelj plezalcev; Slana Fran, voditelj brizgalničarjev; Magdič Fran, voditelj varuhov; Novak Fran st., nadzornik orodja; Štuhec Anton, podvoditelj plezalcev; Erlih Jakob, podvoditelj brizgalničarjev; Prelog Alojzij, podvoditelj varuhov.
(Pri Št. Juriju ob Ščavnici) še dosedaj niso nemškutarskega fajabera nadomestili s slovenskim gasilnim društvom. — Bodite možje, narodno zavedni Jurjevčanje, ter odstranite kmalu to veliko narodno hibo!
(Vremenska opazovalnica na Cvenu) beleži v mesecu januvarju 1897 : Povprečna toplina = 1'5°. Najvišja toplina dne 2. -f- 4'9° C. Najnižja toplina dne 30 = 174° C. Največ padavin dne 23. 15 2 mm. Vsota padavin 53"4 mm. Število dni s padavinami 10. Število dni s snegom 4. Število dni z meglo 15. Povprečna oblačnost 72.
slušal, zakaj vinski duhovi so ga kmalu popeljali v tiho deželo spanja.
Ta dan se je pričela pri Ostružniku nesreča. Žena vsa obupana, je hodila nemo okrog, mož pa se je je izogibal, da bi mu ne trebalo poslušati njenih ojstrih očitajočih besed; sramoval se je in vest ga je pekla, da žali svojo tako dobro, skrbno ženo, a kaj si če, predaleč je že zabredel in kar je začel, mora končati, morda pa mi le posije žarek sreče, tako se je često tolažil. A sreče žarki se niso hoteli pokazati, pač pa je bila nesreča njegova prihodnja zvesta spremljevalka.
Uboga žena Neža se ni mogla potolažiti; noč in dan je sirota prejokala, kar pa ji je končno škodovalo; začela je hirati in je slednjič hudo zbolela. Mož jo je sicer začel tolažiti, da je še mogoče, da pravdo dobi, a ni se dala utolažiti.
IV.
Zopet je mesec dnij preteklo in približal se je dan zopetne obravnave tako resni za Petra, kateri je ves zbegan in obupan pohajal okrog, odkar mu je ležala žena, katere se je razun žalosti, poprijela druga huda telesna bolezen, smrtno bolna v postelji.
(Letošnji januvar) spada v dolgi vrsti let, mej najmanj hladne. Dočim je v tem mesecu običajno največji mraz, največ snega, bila je letos poprečna toplina tega meseca, kakor jo je opazovala cvenska postaja, le — 0-84° C. V začetku meseca je sicer toplomer padel nekoliko pod ničlo (največ — 6 8° C — 5. jan.), bilo je tudi proti koncu meseca dokaj mrzlo (največji mraz n. pr. 30. jan. zjutraj, — 141° C); toda sredi meseca bilo je toplomersko stanje za ta čas nenavadno visoko (18. celo 5 5° G nad ničlo). — Deževalo je v tem mesecu 8 dni, snežilo 5 dni; vse padavine je bilo 51 mm; snega je padlo sicer 37 cm; vendar ga je bilo zadnji dan v mesecu le 13 cm na debelo.
(Sneg in zima.) Z 22.-24. januvarjem se je letos še le prava zima pričela. Padlo je takrat snega do 30, 40 in več centimetrov tudi po dolinah in nižinah cele Avstrije, in ker je mraz pritisnil (10° C in več stopinj pod ničlo), ostala je snežna odeja, katere imajo osobito na Koroškem in okolo Triglava od 1 m do 3Va metra na debelem. Sicer smo pa imeli prejšnji teden lepe solnčne dneve.
(Sv. trojiška posojilnica) v Slovenskih goricah je imela lani 19.498 gld., do konca t. 1. pa že 27 884 gld. prometa. Udov šteje že 109, vložnikov 72, posojil je dobilo že 78 zadružnikov. Deluje P& ta zavod še le od 18. oktobra 1. leta dalje; načelstvo šteje 12 udov in ima seje vsakih 14 dni, v nadzorstvu je 18 članov. Uradni dan je vsak četrtek. Obrestna mera je 41/2% za vloge, 5Vs°/o posojila. Uraduje pa ta dokaj po Raiffeisenovem duhu od strani deželnega odbora ustanovljena posojilnica v slovenskem jeziku, dasi ima dvojezične tiskovine.
V	štev. 5. »Domovine" objavili ste med no vicami spis, nadpisan »Maribor", ki je, kolikor se dotika „katoliškega delavskega društva v Mariboru", neresničen. Poživljam torej Vas, opirajoč se na § 19. tisk. zak. z 1. 1862., da sprejmete v prihodnji številki nespremenjen sledeči popravek: Ni res, da kat. delavsko društvo »samo trpi slovenske delavce, ne da bi njihovemu jeziku de janstveno priznalo le mrvico pravice v javnosti; res pa je, da so društvena pravila, znamenja, napisi i. t. d. izvedeni v obeh jezikih, da se govori v društvenih zborih slovenski in nemški, in da vodstvo društva strogo gleda na to, da se slovenski narodnosti v nobenem oziru ne kratijo pravice. Ni res, »da ljudje neke vrste z umetno zasnovanimi zvijačami delajo razpor"; ampak res je, da so duhovniki slovenskemu delavskemu društvu odrekli podporo, in da so društveniki krščanskega prepričanja začeli se upirati, ko so spoznali, da v društvu hočejo nositi zvonec možje socijaldemokratičnega mišljenja.
V	Mariboru, 3. februvarja 1897.
Martin Matek
predsednik »kat. delav. društva v Mariboru.
(Avstrijska zveza prijateljev ptic v Gradcu.)
Predsedništvu došlo je iz Rima sledeče pismo: Visokocenjeno predstojništvo avstrijske zveze pri jateljev ptic! Vendar enkrat mi je mogoče, odgo-
voriti na cenjeni dopis. — Po svojem prizadevanji dobil sem od poddržavnega tajnika za poljedelstvo odgovor, katerega tukaj objavljam, prestavljenega na nemško. Glede pritožeb inozemstva zaradi preogromnega morenja ptic, katere ste mi Vi sporočali, mi je čast, Vam naznaniti, da ima ministerstvo pripravljen načrt lovskega zakona, ki obsega pravila nameravajoča utrditi varnost koristnih ptic. — Ker sem dobil tudi cd drugih stran j, iz Avstrije in iz Nemškega enake zahteve, kakor so Vaše, prosim Vas, da objavite to moje pismo kot odgovor na vsa vprašanja in da ga razširite kolikor mogoče. Z odličnim spoštovanjem dr. Kari Ohlsen Cap a-volski. Rim, 18 januarja 1897. Veselje je slišati, da se kažejo laški vladni krogi sedaj naklonjene, uslišati opravičene zahteve inozemstva.
Druge slovenske novice.
(Kompromis razdrt.) Shod katol. stranke v Ljubljani se je izrekel zoper kompromis z narodno stranko. Da je katoliška stranka od klonila kompromis za volitve, je največ to povod, ko je narodna stranka zahtevala, naj se ji pusti notranjski mandat. Shod se je izrekel za skupno delovanje vseh slovenskih poslancev, v kakšni obliki, naj se poslanci pozneje v sporaz umljenji s stranko dogovore. Nadejamo se torej, da jugoslovanski klub še ni pokopan. Da se kompromis ni sklenil, obžalujemo, ker obmejni Slovenci najhuje čutimo slabe posledice domačih razporov.
(Volilno gibanje na Kranjskem.) V Ljubljani so napovedali svojo kandidaturo: dosedanji ljubljanski državni poslanec g. Kušar, deželno-sodni svetnik, g. J. Vencajz in odvetnik g. dr. Mosche. Od neke strani pa nagovarjajo g. dr. Ivana Tavčarja, naj prevzame kandidaturo za Ljubljano, pa menda nima veselja biti državni poslanec. V gorenjskih in notranjskih mestih kandiduje narodna stranka g. dr. Andreja Fer-jančiča proti dosedanjemu zastopniku tega volilnega okraja g. A. Koblarju, kateri je pristopil novi krščansko socijalni stranki in sedaj kandiduje na svojo roko. V dolenjskih mestih se obeta hud boj. Proti sedanjemu poslancu g. Višnikarju mislita baje kandidovati gospo i grof Margheri in g. vitez Savinschegg. Prvi je naroden in je pred Šukljejem zastopal ta okraj. Poslednji je pa bil več let kot zastopnik veleposestva pri nemški stranki. Zagrizen nasprotnik Slovencev ni bil nikdar in je jedenkrat celo glasoval za podporo slovenskemu dramatičnemu društvu, dočim so drugi glasovali proti podpori. Leta 1883. pa ni bil več voljen. On je pripadal tistim veleposestnikom, ki so bili za kompromis v ve-lepose3tvu, in je propal kot kompromisni kandidat. Če bi bil sedaj voljen, bi se najbrž pridružil slovenskim poslancem. Srečna pa njegova kandidatura že zaradi tega ni, ker je mož že star. — Z Gostinčarjevo kandidaturo v peti kuriji niso zadovoljni vsi privrženci katoliške stranke.
Zgodaj zjutraj se je podal Peter k sodniku; | pokrepčala ga je še zadnja iskrica nade in ga z nova nekoliko navdušila za pravdanje, katerega srečni izid gotovo tudi ženi zopet podeli zdravje, tako si je mislil siromak, a da bi le bilo res. . . .
Neža je zadnjo noč dokaj mirno počivala in zjutraj istega dne je bila nenavadno vesela, kar je moža še bolj potrjevalo v nadi.
Dospevši k sodniku je bil Peter hitro na vrsti; pravda se je z nova pričela, a žali, zelo, zelo slabo končala. S trepetajočim srcem je poslušal nesrečni Ostružnik izid sodbe, kateri mu je naznanil pretresujočo novico, da je pravdo zgubil, da je zemlja, po kateri vozi sosed, res sosedova, ker jo je že rabil tri in več let, ne da bi mu bil Ostružnik kedaj branil; poznejši opomin je bil pa prepozen, tako namreč pravi postava. Ostružnik mora torej poplačati vse stroške, ki pa niso bili majhni, sam.
Kakor strela iz neba so zadele te besede ubogega, nesrečnega Petra, spominjal se je na mah bolne žene in vest ga je začela še groz-nejše peči. Zbežal je iz sobe, pa ne domov, ampak daleč proč od hiše, v katerej se, kakor
je slišal med potom, ravnokar bori njegova žena s smrtjo. Misel, da je le on kriv ženine bolezni in prerane smrti, ga ni pustila več v miru in ga je kakor srdita furija gonila po svetu, daleč po svetu. Nikoli več ga ni bilo v domači kraj, a tudi slišalo se ni nič več zanesljivega o njem. Le stare ženice so si marsikaj pripovedovale o njem in njegovej smrti, a kaj, ker niso imele dokazov, jim nikdo ni vrjel. Le On, ki jo vsega-veden, ve, kam je zašel siromak, in če ga je morda že poklical pred svoj sodni stol, mu naj bo mil sodnik.
In Neža? — Še sedem dni po tem nesreč nem dnevu jo je mučila srčna bolest in pa telesna bolezen, potem pa se je preselila sirota iz te solzne doline tja v lepšo, boljšo deželo, kjer ni več skrbi in žalosti, kjer kraljuje večno veselje.
Na dan ženinega pogreba je izginil tudi vaški zapeljivec in ne duha ne sluba ni bilo več o njem. Le kmetje so še svarili svoje sinove pri izročitvi posestev, rekoč: Varujte se zapeljivcev in pa pravd, da se vam ne bo tako godilo, kakor Ostružnikovemu Petru!
Nekateri bi radi videli, da v tej kuriji kandidira dr. Ig. Žitnik. Najhujši volilni boj bode v trebanjskih in notranjskih kmetskih občinah. V teh dveh volilnih okrajih bode glavni boj mej narodno in katoliško stranko. Kandidatov za ta dva volilna okraja še ni določila nobena stranka. — V Ljubljani voli peta kurija 59 volilnih mož. Mesto se razdeli v p volilnih okolišev in poslovalo bode 12 volilnih komisij. — Gospod Viljem Pfeifer kandiduje v svojem dosedanjem volilnem okraju.
(Potres.) V torek zjutraj ob pol jedni uri čutil se je v Ljubljani precej močen potres Ne katere ljudi je zbudil iz spanja. Škode ni nobene napravil. Tudi strahu ni provzročil. Samo po gostilnah so drugi dan ljudje ugibali, če se ta potres vjema s Falbovo potresno teorijo ali ne.
(Članom upravnega sveta dolenjskih železnic) je imenovalo trgovinsko ministerstvo namesto dvornega svetnika g. Franc Šukljeta, odvetnika in kranjskega deželnega odbornika g. dr. Ivan Tavčarja,
(Založništvo »Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda") prejelo je te dni toliko množino tega narodnega blaga, da vsako naročilo lahko točno izvrši. Zaloga je v trgovini Iv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov trg. — Slovenci! Kupujte le družbine vžigalice, ker s tem razširjate slovensko ime in gmotno podpirate družbo sv. Cirila in Metoda.
(Pevsko društvo »Ljubljana") priredi v soboto dne 13. svečana 1897 v prostorih »Na-rodnega doma" (v Sokolovi telovadnici) veliki kmetski ples. Ustopnina 50 kr. — Obitelj treh oseb 1 gld., vsaka daljša oseba 20 kr. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Ogenj) Dne 28. januvarja t. 1. je bilo začelo goreti na Vižmarjih pri Ljubljani. Pogorela je jedna hiša. Nevarnost je bila velika, ker v vasi primanjkuje vode. Ljudje so v koših nosili sneg, da so gasili.
(V mestno hranilnico v Radovljici) vložilo je v mescu januvarju 1897, 131 strank 28.583 gld. 31 kr., 136 strank uzdignilo 7506 gld. 53 kr., 34 strankam se je izplačalo posojil 22 440 gld. — kr., stanje ulog (453) 149.608 gld. 80 kr., denarni promet 87.571 gld. 10 kr.
(Strah v cerkvi ) Na svečnlce dan je pri neki hiši v Ratečah na Gorenjskem začelo goreti. Ljudje so pa ogenj hitro pogasili. Ker so nekateri klicali, da je ogenj, je bil v cerkvi nastal velik strah. Ljudje so drli iz cerkve, in je le sreča, da ni bil nikdo poškodovan.
(Slovenske posojilnice leta 1896 ). Posojilnica v Radečah je že priobčila svoj račun za lansko leto, t. j. za svoje tretje upravno leto. Prometa je imela 80.195 gld. 28 kr.; med dohodki je 26.273 gld. hranilnih vlog, med stroški je 17.434 gld. posojil. Vsega upravnega imetja je izkazala 56.799 gld. Dobička je napravila 631 gld. Lani je bil narastel rezervni fond za 73 gld , znašal je koncem leta 936 gld., pa se bode še pomnožil iz doneskov baš izkazanega čistega dobička. — Goriška posojinica je imela lani blizo pol milijona prometa, posojil 308.739 gld., vrednostnih listin za 7891 gld , naloženega denarja 324U gld., v hišah 4000 gld. — Posojilnica v Radečah je imela 600 gld. čistega dobička, posojilnica pri sv. Križu pri Litiji je štela lani
že 137 zadružnikov.
(Vabijo.) »Centralna posojilnica slovenska" ima svoj letošnji občni zbor v četrtek, dne 8. aprila ob sedmi uri zvečer v »Narodnem domu" v Brežicah z dnevnim redom, predpisanim po zadružnih pravilih. Vabijo se p. n zadružniki m posojilnice zadružnice, katere naj se ga blago vole udeležiti po svojih zastopnikih ali pa pooblaščencih.
(Krška kmetijska podružnica) se trudi, da pospešuje poleg trtoreje tudi živinorejo. Nakupila je že 3 bike in bode tudi 4 kupila in dala vse brezplačno kmetovalcem v okolici.
(Tečaj za izobraženje posojilniških uradnikov.) Ker raste število slovenskih posojilnic tako hitro in ker se starejše posojilnice vedno krepkejše razvijajo in se pri nj.h delo množi od leta do leta, treba bode, da bodemo Slovenci imeli nekaj posojilniških uradnikov na razpolaganje; kajti posojilniško poslovanje ne bode moglo biti več samo na ramenih dotičnih od-
bornikov, kateri so že v svojem stanu ze!6 na-preženi, recimo kot odvetniki, notarji, duhovniki, učitelji, trgovci itd. Kjer pa vodijo posojilnico le malo izobraženi kmetovalci, je posebno potrebno, da imajo v pismu, računstvu in v drugem iz-vežbano moč na razpolaganje ; ali je pa treba, da se oni sami v stroki posojilništva dobro teo-re ično in praktično izurijo. Za izobraženje v posojilniških stvareh se je sicer med Slovenci že dokaj storilo, posebno s tiskano besedo, n. pr. »Zveza slovenskih posojilnic" je podučevala po svojem časniku, »Zadruga" po »Letopisih", J. Lapajne v Krškem je spisal »Navod" o posojil-niškem poslovanji itd. Priobčeno je bilo tudi po političnih časnikih nekaj navodov o teh strokah. Tudi je »Zveza" imela v Celovci predlanskim shod, kjer se je največ podučevalo o tem, kako je posojilnicam pravilno poslovati. — Zdaj se pa v Krškem posvetujejo odborniki »Cantralne posojilnice slovenske", da bi v priličnem času tu ali kje drugod priredili večdnevni tečaj za izobraževanje posojilniških uradnikov in odbornikov. K temu jih je napotila ta okolnost, da ondi nekatere posojilnice pismenim potom iščejo sveta, druge pa sposobnih tajnikov. Seveda bi se tak tečaj otvoril samo takrat, ako bi se oglasilo primerno število poslušalcev. Naj se torej posojilnice o tem posvetujejo in poročajo načel-stvu »Centralne posojilnice slovenske" v Krškem.
(Iz Krškega ob Savi.) (Tamburaški koncert hrvatskih vseučiliščnikov iz Zagreba.) Našemu bralnemu društvu posrečilo se je zadnji dan preteklega meseca nuditi svojim članom iz vanreden užitek. Njegovemu povabilu so se z veliko prijaznostjo odzvali v mnogobrojnem številu hrvatski akademiki-tamburaši, ki so poleteli zadnjo nedeljo k nam ter nas presenetili z iz-borno uspelim koncertom. — Program koncerta obsegal je večinoma tamburaške skladbe, a nastopil je tudi čvrst kvartet. Pod vodstvom st. phil. Stalmljaka igrali so tamburaši z veliko preciznostjo in so gotovo nadkrilili najsmelejša pričakovanja mnogobrojnega občinstva. Posamezne točke — pred vsemi ruska narodna pesem »Sarafan" — priljubile so se takoj občinstvu, na čegar opetovano prošnjo so se točke tudi večkrat ponavljale. Občinstvo je burnim ploskanjem odlikovalo nadarjenega tamburaškega vodja, ki nam je podal v »Zagrebčanki" tudi eno svojih lastnih kompozicij. V prijazni zabavi, ki se je razvila po koncertu, napivalo se je od strani akademične mladine, hrvatske in slovenske, skupni slogi dijaštva obeh narodov. Mej govorniki naj omenim č. g. rajhenburškega župnika, ki nam je v lepih besedah podal geslo in načela, na katerih podlagi se bo mogla doseči trajna, koristna sloga Slovanov. »Vse za vero, dom, cesarja" naj bo tudi dijaštvu glavno glasilo za njih bodoče delovanje. Ob prijetnih zvokih češke godbe porajala je koncem lahkonoga mladina, želeč si še večkrat tako izvanreden užitek, kot je bil zadnjo nedeljo.
(Slovenci v koroškem deželnem zboru) se vedno prezirajo. Volili so poslanca Murija v brezpomembni veriklacijski in gospodarski odsek, drugih slovenskih poslancev pa še v noben odsek volili niso.
(Slovenščina na Koroškem.) V Beljaku je razpisano mesto jednega profesorja na gimnaziji. h razpisa je vidno, da se ne bode preskrbelo za izpitnega učitelja slovenščine. — Razpisano je tudi več učiteljskih mest na slovenskem Koroškem, a v nobenem razpisu se ne zahteva znanje slovenščine. Na Koroškem vladajo torej še vedno stare razmere.
(Predsednikom koroške trgovinske zbornice) je voljen pl. Hdlinger in sicer že 24-krat.
(Volilno gibanje na Primorskem) V furlanskih občinah baje misli duhovnik Fajdutti h G jrice kandidovati proti proštu Jordanu. Tudi župnik Zenolli iz Tincella hoče baje v furlanskih kmetskih občinah poskusiti s svojo kandidaturo. V mestni skupini kandiduje zopet dr. Maroni. Ca bode zmagal, še ni povse gotovo, kajti na Furlanskem se že začenja neka agitacija proti njemu. Grofa Henrik Attems in Alfred Dubsky baje mislita kandidovati proti grofu Alfredu Coroniniju v veleposestvu.
(Slovenščina v isterskem deželnem zboru.) Vladni zastopnik okrajni glavar v Voloski, Aloj-
zij Fabiani, je deželni zbor isterski pri otvor-jenju nagovoril italijanski in slovenski, kar je mej Italijani vzbudilo malo nevoljo. Deželni glavar Campitelli je pa deželni zbor ogovoril jedino v italijanščini, dasi je večina prebivalstva v deželi slovanska.
(Važna odredba glede volitev v Istri.) Slo" vanski volilci v Istri so dosedaj imeli nenavadno težavno stališče. V mestih so jih večkrat italijanski meščani s silo odganjali, da ne bi volili. Marsikak slovanski volilec je že odšel domu s pobito glavo. Policija v mestih Slovanov tudi ni varovala. Da se letos prepreči tak pritisk z italijanske strani, je vlada odredila, da kmetske občine ne volijo v mestih, temveč se bodo po kmetih odločili posebni volilni kraji. Itali ani so zaradi tega jako jezni.
(Volilno gibanje v Istri.) G. dr. Laginja baje ne kandiduje več v kmetskih občinah, temveč v peti kuriji. Italijani in nekateri slovanski renegatje grozno rujejo proti gg. Spinčidu in dr. Laginji, da bi preprečili njiju izvolitev. Razširjajo lažnjive novice, kakšne velike dobičke delata ta dva slovanska poslanca s svojim političnim delovanjem. Žal, da se najdejo ljudje, ki verjamejo takim lažem. Italijani upajo, da letos zmagajo v Istri z vsemi svojimi kandidati, a mi se nadejamo, da se jim to ne posreči.
(Podporno društvo za slovenske visoko-šolee na Dunaju) prejelo je poslednji čas sledeča darila: V Brežicah je darovala slavna posojilnica 10 gld V Celovcu je daroval slavni slovenski klub po gg. Th. Schreyu in V. Legatu 5 gld. — Na Dunaju: G. Viljem Pfeifer, državni poslanec, društveni ustanovnik i. t. d. nabral je mej p. n. gg. slovenskimi državnimi poslanci 60 gld., katere so darovali: Visokorodni gospod Alfred Coronini^ veleč. g. dr. Lavoslav Gregorec, veleč. g. dr. Anton Gregorčič (društv. ustanovnik), g dr. And. Ferjančič, eksel., Karol Grof Hohen-wart, veleč. g. Anton Koblar, g. Vilj. Pleifer, (društv. ustanovnik), g. Fr. Povše, g. dr. Ivan Šušterš'č in g. Fr. Višnikar, vsak po pet gld. Na Dunaju so dalje darovali gg. Anton Globočnik pl. Sorodolski, vladni svetnik itd. 10 gld., dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. tajnik v finančnem ministerstvu 6 gld., g. dr. Pavel Turner (društ. ustanovnik), posestnik itd. 10 gld , Jos. Stritar, c. kr. prof. 5 gld., dr. Janko Pajk, c. kr. prof. 5 gld., Borodinov 5 gld., Jos. Sturm, deželni poslanec v V. okraju, c. kr. prof., akad. slikar 5 gld., Žiga Sežun, c. kr. likvidator 5 gld., J. P. 5 gld., dr. Janko Hočevar, odvet. kandidat 10 gld, Franč. Svetič, vzgojevatelj 4 gld., Janez lic, c. kr. pol. nadkomisar 5 gld. Preostanek za f Ivan Navratilov venec slovenskega kluba 5 gld. 50 n. V Gorici je daroval: N. N. 20 gld. V Gradcu: g. dr. Ivan Klasinc, dvorni in sodni odvetnik 3 gld., pri Sv. Jurju ob Taboru: Veleč. g. Fr. Zdolšek 5 gld., v Kalugi na Ruskem: G. Božidar Štiftar, c. kr. profesor (po V. Legatu v Celovcu) 1 gld. V Idriji je nabral g. Vinko Kolšek, c. kr. notar 16 gld, katere so darovali: Veleč, g. pl. Premerstein 5 gld Gg. Vinc. Kolšek, Dra-gotin Lapanje, Jos. Šapetavec, nadoskrbnik Lan-ciger, c. kr. sodni pristav Franč. Milčinski, o kr. poštar Vaclav Helmich, inžener Dragotin Svoboda, Ivan Gruden, Talka po 1 g'd., Milka, Poldka, Nadinka, N. N. po 50 novč. V Konjicah je društvu da"roval: G. dr, Ivan Rudolf, odvetnik, posestnik itd. 5 gld. V Kranju: G. Viktor Globočnik, deželni poslanec, c. kr. notar itd. 5 gld. V Krškem je nabral mestni župan g dr. Tomaž Romih 4 gld. 50 ncvč. Nadalje so darovali: V Ljubljani g. Makso Pleteršnik, c. kr. gimn. profesor 5 gld., v Radgoni veleč. g. Leopold Vazlič, kaplan 1 gld., v Ribnici (na Štajarskem) veleč. g. župnik Fr. Hrastelj 5 gld., v Stillfriedu (na Nižje Avstrijskem) veleč. g. župnik dr. Mihael Mogolič 5 gld, v Trebnjem c. kr. notar g. Emil Orožen 3 gld., v Tolminu g. dr. Karol Triller, odvetnik 5 gld. Iskrena hvala za vsako darilo, posebej še g držav, poslancu V. Pfeiferju, g. notarju Vinc. Kolšeku in krškemu županu dr. T. Romihu, ki so darove nabirali. Bog plati! — Daljne darove sprejema društveni blagajnik vč. g. dr. Fr. Jančar, monsignor, papeški komornik, župnik nemškega viteškega reda na Dunaju, I. Singerstrasse štev. 7.
Druge avstrijske novice.
(Delegaciji) bodeta le^os zborovali še le jesen, ker vlada želi, da bode državni zbor nepretrgano pomladi zboroval, da dožene pogodbo z Ogersko. Razun tega pa minister Goluchovvski želi, da se ne skličeta pomladi delegaciji. Raz mere v orijentu so tako zamotane, da jih nw mara pojasnovati minister vnanjih stvarij do jeseni.
(Potovanje grofa Goluchovvskega v Rim.)
Avstrijski minister grof Goluchowski baje misli v kratkem obiskati Rim. Ta. pohod ima namen utrditi trodržavno zvezo kot protivesje rusko-francoske zveze, ki se je utrdila s potovanjem ruskega ministra vnanjih stvarij grofa Muravjev-a v Pariz. Po našem mnenji to potovanje Avstriji ne more dosti koristiti, kajti po porazih v Afriki Italija v Evropi ne pride več v pošte v.
(Oklic nemške katoliške ljudske stranke.) Nemško katoliška ljudska stranka zahteva v svojem volilnem oklicu versko šolo, pravično pogodbo z Ogersko ter popolno in jednakopra-vičnost vsem avstrijskim narodom, kar pa ne bode oviralo, da se bodo čutili pristaši te stranke kot zastopniki nemških planinskih dežel, ki so bile vedno središče katoliške skupine. Čj se bode ta stranka vedno držala tega programa, se bodemo Slovenci lahko ž njo sporazumeli, ker na poslovenjenje nemških krajev pač nikdo ne misli.
(Neposredne volitve v gorenjeavstrijskem deželnem zboru.) V gorenjeavstrijskem deželnem zboru je dr. Jager stavil predlog, da se upeljejo neposredne volitve v kmetskih občinah in se tudi za deželni zbor osnuje peta kurija. Neposredne volitve se gotovo upeljejo, ker so zanje skoro vsi poslanci, glede osnove pete kurije so pa še precej različnih nazorov.
(Dr. Riegru) ponujajo Mladočehi mandat pete kurije v Pragi, a ga ne mara vsprejeti. Mladočehi S3 boje, da baš v Pragi v peti kuriji propadejo. Zmagali bodo najbrž socijalisti.
(Vladna izjava v češkem deželnem zboru.) Minuli teden v torek je češki namestnik grof Coudenhove prečita! v deželnem zboru neko izjavo, v kateri vlada naznanja da se misli ob ugodnem času lotiti rešitve češkega vprašanja. V tej izjavi se naglaša jednakopravnost in jed nakovrednost obeh narodnostij. Vlada je proti vsaki delitvi uprave in postavodaje na Češkem. Deželnemu zboru predloži pravični volilni red, potem pa zakon o narodnih kurijah. Deželni poslanci se bodo po tej predlogi razdelili v tri ku rije, češke, nemške in veleposestniške. Vsaka tt h kurij bode volila gotovo število članov v deželni odbor, deželnozborske odseke in v upravo raznih deželnih zavodov. Drugih pravic te kurije ne bodo imele. Čehi bi bili zadovoljni z vladno izjavo, da je jasno povedano, kdaj misli vlada izvesti, kar obeta. Sodijo namreč, da hoče vlada samo češke poslance pridobiti, da bi glasovali za pogodbo z Ogersko. Nemci se pa jeze na vlado zaradi te izjave, ker jim razdere upanje za raz delitev dežele po narodnostih.
(Novi praški župan dr. Podlipny) nag ) voril je pri avdijenci cesarja češko. Cesar odgovarjal je tudi češko in pohvalil Podlipny-ja radi njegove energije in delavnosti ter se jako zani mal za praške razmere. Nemci kar cvilijo in rn jim mogoče zapopasti, kako se je to zgcdilo.
(Popoljčenje brodske gimnazije) Poljaki mislijo popoljčiu dosedaj nemško gimnazijo v Brodyju. Rusini pa temu oporekajo. Ker to gimnazijo obiskujejo največ Rusini, morala bi se po njih mnenju porusiniti, ali pa naj ostane nemška. V poljsko gimnazijo Rusini ne marajo pošiljati svojih sinov. Mej Rusini in Poljaki je torej tako nasprotje, da je prvim v šolah ljubši nemščina nego poljščina, kar je jako označljivo za razmere v Galiciji.
(Volilna preosnova v gališkem deželnem zboru.) Poljski kmet Wojčik je predlagal v ga liškem deželnem zboru, naj se uvede tudi v deželnem zboru peta kurija in za kmetske občine neposredne in tajne volitve. Rusin Okunjevski je pa predlagal vpeljavo občne in jednake volilne pravice. Večina se pač za nobenega teh predlogov ne bode dolila, ker poljski konservativci predobro vedo, da skoro vsi propadejo, ako
bi se tajno in neposredno volilo. Vlada je baš zaradi poljskih konservativnih poslancev za državni zbor obdržala volitve po volilnih možeh.
(Madjarščina v cerkvi.) Pravoslavna cerkvena občina v Miškolcu je sklenila, da vpelje madjarsko mašo in madjarske propovedi. Seveda tamošnji Srbi s tem sklepom niso zadovljai, ker je delo vladnega uplivanja na cerkvene stvari. Kdo ve, če se bode upal temu upreti patrijarh Brankovič.
Ogled po širnem svetu.
(Tauscheva afera.) Čitatelji se morda še spominjajo neke pravde proti dvema časnikarjema, v kateri so se izvedele kaj čudne reči o delovanji uradnika politične policije. Ta mož je po časopisih pisal zoper ministra, raznašal uradne
tajnosti. Ker je imel visoke zveze, je več ministrov spravil v največje zadrege, nekateri so morali odstopiti. Zaradi tega so hoteli Tauscha tožiti. Sedaj se pa govori, da se vsa stvar pusti, ker so pri Tauschu našli pisma jako visokih oseb.
(Konvikt za ruske dijakinje.) Ruski car je podelil 65.000 rubljev za osnovo konvikta za slušateljice zdravniških tečajev v Peterburgu. Ta zavod osnuje se še letos.
(Turško vprašanje.) Nedavno so imeli bolgarski in armenski beguni iz Turčije velik shod v Varni. Sklenili so, da se ne zadovoljujejo z nobenimi drugimi preosnovami v Turčiji, kakor s popolno samoupravo in neodvisnostjo. Turško vladanje mora popolnoma zginiti z balkanskega polutoka in iz Armenije. Č i se ne izpolnijo te zahteve, morajo podjaimljeni krščanski narodi začeti boj za osvobojenje. Bolgarska vlada je sklenila, da pospešuje borbo za osvobojenje. Prepise na tem shodu sklenene resolucije poslali so zastopnikom velevslatij v Carigradu, bolgarski vladi, turški vladi, Gladstonu in Ignatjevu.
(Turčija in Grška.) Turški poslanik v Atenah se je pritožil, da grški roparji prihajajo čez mejo ter ropajo in požigajo v Makedoniji. Ča bode to dalje trajalo, utegne motiti dobre odno-šaje mej Turčijo in Grško. Pravit ni treba, da tu ne gre za' roparje, temveč za vstaše. Grška vlada je seveda odgovorila, da jej ni o vsem ni-česa znanega, da bode pa vse storila, da zabrani roparjem prehod čez mejo.
(Razmere na Kreti) so jako kritične. Ker je nakrat bilo več mohamedancev in kristjanov pobitih, je mej prebivalstvom nastalo silno raz burjenje. Mohamedanci oblegavajo kristjanske, kristijani pa mohamedanske vasi. Nikoga pa ni, da bi red vzdržaval, ker se novo orožništvo še le snuje, na turške vojake se pa ni nič zanašati.
(Vstaja na Kubi) baje ni bila brez uspeha. Včeraj je bil v Madridu minuterski svet, ki se je posvetoval, kakšne preosnove naj se upeljejo na Kubi. Sedaj je le vprašanje, če se zadovoljijo vstaši s temi preosnovami. Položaj je za Španijo na Kubi kritičen. Za bojevanje ugoden čas, poteka drugi mesec se začne tropično deževje.
Dopisi.
Iz Savinjske doline. Dne 17. prosinca t. 1. priredil je »žalski tamburaški klub" v na lašč za to^ prirejenih prostorih hiše gospoda župana J. Sirce koncert in vesel co. Vrli tambu-raši, štirinajst po številu, vadili so se pod vodstvom strokovnjaka gosp. Hrabroslava Žmavca, učitelja iz Griž, leto dni neumorno po večkrat na teden — več kakor polovica tamburašev je muzikalne izobraženosti i po tem takem lahko umevno, da so bili poslušalci iznenadeni prele pega in umetnega tamburanja. Žalibog, da gosp. Janez Hausenbichler, kojega spomin je nevenljiv, ni učakal več sijajnega uspeha tamburaške marljivosti: bilje krepki pospešitelj in temelj žalskega tamburaškega kluba". Točno ob 6. uri zvečer vzdigne se zavesa in lični tamburaši ie čepicami z napisom: »Živela Slovenija" udarijo Mil. pl. Farkašovo »Karišik hrvatskih narodnih popjevaka". Kdor je sam glasbenega duha, lahko sodi o izvršitvi te točke: »Krasno so jo dali" — ta obsodba je bila občna in povsem opravičena. Prvi utis je sploh veljaven in merodajen. Bodite ponosni, vrli žalski tamburaši, vzgled ste vsem
takim društvom! Odličen vodja in vrli soigralci zaslužite lavorov venec! Druga točka: V. G. Brož: »U sladkoj sanji", valček, bila je po mnenju necega navzočega skladatelja tamburaša dokaz vztrajne nadarjenosti preljubih naših tamburašev. Takt, forte, piano, crescendo itd. vse točno, kakor sestavljeno; najfinejše nuance si navdušeno občudoval! Isto tako se je vršila 3. točka: Iv. pl. Zaje: »Hrvaticam" — 7. točka: Mijo Majer: »Hrvatsko kolo" in točka 8. V. G. Brož: »Perka, polka franc." — Hvala tebi, žalski tamburaški klub, le tako naprej, slava ti sedanjost in bodočnost! Čatrto točko: »Dva gospoda in jeden sluga" izvršili so razni diletantje prav dobro. Tudi mešana zbora: Volarič: »Pri zibeli" in Nedved: »Na goro" sta bila jako lepo uglašena. V obče se je ta koncert jako dobro obne-sel — poslušalcev in gledalcev vse polno do
zadnjega kotička — želimo vrlim narodnim umetnikom tudi sijajen gmoten vspeh! Zdaj pa še nekaj: Nemški list »S. P." objavil je neko zelo enostransko kritiko o žalskem tamburanju. Tamburali so »ziemlich gut"! Veš, prijatelj, koliko je to ? Prav nič! Če nisi muzikaličen, opusti za naprej kritikovati o tamburanju — ali si pa pisal mit »Absicht und Ueberlegung?" Audiatur et altera pars!
Iz Šmarij pri Jelšah. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmarje in Slatino imela je dne 24. januvarja t. 1. svoje zborovanje ter je ob enem slavila desetletnico svojega obstanka v gostilni g. Karola Jagodiča.
Ko se je bila jako prostorna sobana skoraj do zadnjega prostora napolnila, otvoril je predsednik g. dr, Rakež zborovanje, pozdravljajoč vse došle goste in prijatelje mile naše družbe. Veliko veselje izraža nad udeležbo — v nepričakovano velikem številu — toli cenjenih gostov iz več oddaljenih krajev, kakor iz Št. Jurja, Celja, Slov. , Bistrice. Studenic, Poličan, Rogatca, Slatine, Sladke-gore, Sv. Petra, Ponikve i. dr.; kajti s tem so pokazali tudi našim v precejšnem številu zbranim domoljubnim kmetom, da spoštujejo njih truda-polni stan, ter da se zanimajo za njih napredovanje v duševnem kakor tudi v gospodarstvenem oziru. Pokazali so, da morata delati gospod in kmet roko v roki, ako hočeta svojim potomcem zagotoviti blagostanje in zadovoljnost.
Na znanje se je vzelo še poročili društvenega tajnika in blagajnika o delovanji in uspehu podružničnem v minolem letu.
Za tem vršeče se volitve imele so naslednji uspeh: Predsednik g. dr. Josip Rakež, predsedn. nam. za Slatino č. g. nadžupnik Anton Frohlicb, za Šmarje g. dr. Franc Jurtela; blagajnik g. Rudolf Ilovšek, blag. nam. za Slatino č. g. Jože Cerjak, za Šmarje Miroslav Štumberger; tajnik g. Ivan Debelak, tajn. nam. za Slatino č. g. Jože Trafenik, za Š.narje g. Štefko Javornik.
Pri točki »Sprejem novih udov" podeli predsednik besedo občeznanemu narodnemu govorniku gosp Dragotinu Hribarju, ki je podal v kratkih in jedrnatih besedah nekako zgodovinsko sliko slovenskega naroda, vedno čutečega tujčevo peto, in njega konečno prebujenje k samozavesti. Razpravljal je potem o preva^ni ustanovitvi dične naše družbe sv. C,rila in Metoda in nje podružnic ter pokazal nje potrebo in korist za naš narod Pojasnil je tudi nje truda-polno a uspešno delovanje v prid celega naroda, posebno pa onega dela, ki se bori ob mejah naše mile domovine za svoje pravice. Ta velevažna družba zabranjuje namreč potujčevanje naše na-depolne mladine z osnovanjem slovenskih šol in z drugimi dobrodelnimi čini. Radi tega moramo jo podpirati z vsemi našimi močmi gmotno in duševno. V odobravanje tega govora zadonelo je burno ploskanje in krepki „živijo"-klici.
Po dokončanem zborovanji vršil se je že davno zaželjeni koncert. Nastopila sta šentjurski mešani zbor in tamošnji kvartet »Vzgoja", ki sta oba svojo nalogo izbojtno izvršila. Po več pesmih ni odnehalo glasno in živahno odobravanje, dokler se niso v drugo zaslišali mični glasovi vrlih pevkinj in pevcev raz odra. Vsakemu od nas vzbudila je pesem »Nazaj v planinski raj" gorko ljubezen do naših zelenih gričev. Nehote moral an je vsakteri navdušiti za našo milo slovensko domovino.
Tužni glasovi pa so nas navdajali pri pesmi »Sirota", pevani po kvartetu. Marsikomu zaro-silo je oko pri besedah:
„Mati umrje, zlata mama.
Milo joče deklica".
in napev spremljajoč te besede ponavljal se je nehote v naših srcih.
Te tužne občutke pregnali so nam pa zopet drugi veselejši napevi. V obče pa moramo mlademu mešanemu zboiu in kvartetu častitati na njiju lepem uspehu. Častitati moramo pa tudi g. Mundi, ki je oba pevska zbora tako dobro vodil.
Med posameznimi koncertnimi točkami ter pozneje pri prosti zabavi in plesu svirala je dobro-znana »šmarska godba" izvrstno, večinoma nežne slovenske melodije.
Prebitek te veselice pomnožen z nabrano letnino odposlal se je glavni družbi sv. Cirila in
Metoda.
Omenjati moram še hvalevredno postopanje gostilničarja g. Karola Jagodiča napram našej veselici. Prepustil nam je brezplačno prostore ter istotako brezplačno preskrbel kurjavo razsvetljavo in dekoracijo. Živel!
P. n. pevkinjam in pevcem ter vsem gostom in drugim dobrotnikom naše idealne družbe nn|-iskrenejša zahvala. Vsem želimo v kratkem zoput prav veselo snidenje.
Iz Tužne doline. (Iz učiteljskih krogov.) Draga »Domovina"! Dovoli ter pripusti nekaj prostora v tvojih predalih za nekoliko dopisov iz Tužne doline, v katerih bi rad opisal nekoliko učiteljskih, ter v obče šolskih razmer. — Delovanje učiteljev in duhovnikov je pri nas še vzajemno in složno, upamo, da tudi ostane nadalje. Ni se še pri nas vgnezdila razprtija in sovraštvo med učiteljstvom in duhovščino, kakor žalibog v nekaterih diugih slovenskih krajinah, dal Bog, da bi se prva iskra sovražne strasti med tema odličnima, za naš narod najimenitnejšima stanovoma pravočasno ugasnila in zadušila. Blago srce, potrpežljivost in nekaj popustljivosti ohrani lahko mir med omikanci. Z združenimi močmi, v za-jemnosti, delovali bomo najbolj uspešno za naš zatirani narod.
Kakor drugod, imamo tudi pri nas krajne, okrajne in deželne šolske svete; tudi krajne, o-krajne in deželne nadzornike. S krajnim in deželnim šolskim nadzornikom je še najložji izid, kajti prvi se navadno mnogo ne briga za svojo častno mesto, a zadnji pa ne pride z učitelji na kmetih pogostoma v dotiko. Tembolj pa imamo čutiti okrajnega nadzornika. Čital sem v »Popotniku" »Spomenico tolminskega učiteljskega društva", v katerej se med drugim terja: Okrajni šolski nadzorniki naj se imenujejo izmed ljudskih učiteljev v okraju. Vse rad podpišem, a žal, kjer mora učiteljstvo delovati pod nadzorstvom bivšega učitelja, ki pa nima trohice srca za r.je, kateri pri vsakej priliki d& čutiti svojo veliko oblast, kateri le zahteva, a pripoznanja pa, še manj pohvale, nima za učitelja trpina tudi pri največjej marljivosti, — izvemši klečeplazce in nemškutarje; kdor je primoran pod takim nadzorstvom delovati, ta si res ne želi ljudskega učitelja nadzornikom. Vem, da niso vsi nadzorniki iz učiteljstva taki oblastneži, poznam druge, katere ljubi učiteljstvo, ker so mu prijatelji in dobri svetovalci, a ne samo strogi sodniki. Glejte, kako je pri nas! Našemu nadzorniku je najljubše, ako zamore učitelja iznenaditi, ali kako se je že iz razil »iiberraschen". Že to kaže, da mu je le na tem ležeče, da bi učitelja v zadrego spravil ter ga poznej očrniti zamogel. Nadzornik, imajoči srce za učitelje, gotovo ne bo hotel jih iznenaditi, temveč se bo izogibal vsega, s čim bi jim grenil težaven posel. Kako se vede pri nadzorovanju, bom pa prihodnjič opisal.
Narodno-gospodarske novice.
Novoletna premišljevanja.
(Dalje.)
Pa tudi naši okrajni in občinski zastopi, raznovrstni denarni zavodi, premožnejši zasebniki, bi morali vse storiti, da se povzdigne umno kmetijstvo. Lepo in čez vse potrebna je, da okrajni zastopi skrbe za lepe ceste, da pospešujejo, vsestranski promet ter tako tudi kupčijo,
pa dotični zakon nalaga okrajnim zastopom tudi dolžnost, da pospešujejo kmetijstvo in ž njim vred splošno blaginjo. Mi bi celo rekli, da bi morala biti skrb, kako med ljudstvom utrditi dobro gmotno stanje, ena prvih pri okrajnih zastopih. Resnično je pa tudi, da nekateri okrajni zastopi v tem oziru res mnogo storč in so se tudi lepi uspehi tega prizadevanja že pokazali. Tako se je v celjskemu okraju kaj močno povzdignila živinoreja, kar je v prvi vrsti zasluga okrajn. zastopa, ki je skrbel, da je dobilo prebivalstvo boljše živinsko pleme. Pa tudi druge stroke kmetijstva, kakor n. pr. vinarstvo, sadjarstvo, svinjereja itd., ki vse mnogo dobička obeta, je treba z vso trudoljubivostjo gojiti. V vinogradnik krajih treba bode vso pozornost obračati na prenovitev starih vinogradov; ljudje bi se naj pri vsaki priliki podučevali, kako je dot'čna dela opravljati. Sadjarstvo je za naše pokrajine ogromnega pomena in vendar moramo v svojo sramoto pripoznati, da je isto pri nas tako zanemarjeno, da je joj. Večina ljudi še pač nima niti pojma, kako je drevesa stara in mlada oskrbovati. Tukaj je treba še veliko poduka!
Okrajni zastopi na nemškem štajerskem podavajo v tem oziru kaj lep izgled. Oni namreč ustanovljajo in zdržujejo drevesnice, prirejajo vsako leto po 2—3 dnevne kmetijske tečaje, v katerih se kmetski sinovi poduče v najvažnejših kmetijskih naukih, kakor o sajenji in oskrbovanji sadnega drevja, o spravljanji in sušenji sadja, o napravljanji sadnega mošta itd. To se godi leto za letom, zato pa tudi vidimo, kako močno se je pri njih ravno sadjarstvo povzdignilo in koliko gotovega dobička ono vsako leto ondotnim prebivalcem prinaša. Želeti bi pač bilo, da bi se tudi naši zastopi za to važno stroko nekoliko bolj zanimali, za kar bi jim ljudstvo gotovo hvaležno bilo, kakor to pričajo prvi poskusi, ki so se povsod prav dobro obnesli. Okrajni in tudi drugi zastopi! ako hočete med ljudstvom kaj upliva imeti, če hočete uživati ljubezen in spoštovanje svojih volilcev, če hočete sploh plodonosno delovati, tedaj vam bodi pospeševanje splošnega blagostanja prva skrb in ne smelo bi je biti seje, pri kateri bi se o tem ne posvetovalo. Tako delovanje bi donašalo okrajem veliko koristi in zasluge takih mož bi se tudi povsod cenile in pri poznale. Mi torej slov. ljudstvu nič druzega ne želimo, nego to, da bi imelo v važnih svojih zastopih dovolj nesebičnih omikanih za splošni blagor in srečo navdušenih mož.
Bralna društva so v narodnem življenji velikega pomena in ne smelo bi je biti župnije brez takega društva. Po bralnih društvih budi se narodna zavest, ona pa davajo tudi kaj ugodno priliko, da se ljudje o raznih stvareh podučujejo. Društva, katera pri svojih zborovanjih in veselicah skrbe za to, da se ljudje pošteno kratkočasijo, po podučljivih govorih pa tudi marsikaj naučijo, kar je dandanes kmetu vedeti treba, so neprecenljive vrednosti. Pri teh društvih bi se naj vedno prijetno s koristnim združevalo, poleg petja, godbe, bi moral vselej biti kak primeren govor o tej ali oni stroki kmetijstva na vsporedu. Potem bi pa tudi ljudje do takih društev imeli veselje in prav radi bi se udeleževali društvenih zborovanj in veselic, kajti vedeli bi, da se bodo poleg pošteno razvedrili, pa tudi kaj za svoje stanovske potrebe naučili. Veselic pa brez primernega govora se ljudstvo hitro naveliča in torej nič kaj rado k njim ne zahaja. Tisti torej, ki vodite bralna društva, uporabite vsako ugodno priliko, da bodete po poučnih govorih budili med naro dom veselje in zanimanje za razne stroke um nega kmetijstva. Tem potem pospeševali bodete tudi splošno blaginjo. — Nadalje bi bilo dobro, da se povsod pri nas osnujejo kmetijske knjižnice. V krajih, kjer imajo bralno društvo, lahko društveno vodstvo prevzame skrb, da napravi in uredi knjižnico, drugod pa bi naj to prevzel učitelj, ali pa tudi kdo drugi, ki se za stvar dovolj zanima.
(Ječmen) je sicer dober za kcnje, a vendar jih po njem rado grize v vampu, dokler ga niso vajeni. V južnih krajih, zlasti v Arabiji dajo konjem le ječmen namesto ovsa.
(Rž) ni dobra za konje, če se sama daje. Konji oslabe. Ne škoduje pa rž, če se meša z ovsem.
(Jara rž) pomešana z grašico ali pa sama, je dobra krma za konje in govedi, ako se še zelena pokosi.
(Ravno posajenega drevesa) ne smeš trdno privezati, kajti drugače se ne more trdno vsesti v zemljo. Pod koreninami se narede prazni prostori in se vsled tega začne sušiti.
(Sadje), ki je dobilo duh po katranu, ki je bil v kletu, ali kak drug zoprn duh, se tega duha težko toli znebi, da bi ga tisti, ki imajo fin nos, ne opazili. Toliko se pa duh odpravi, da se da sadje porabiti, ako se dene na kak jako zračen in hladen kraj. Seveda pri tem se sadje malo posuši in zgubi lep videz
(Jabolka) so jako zdravo sadje, in posebno mnogo pripomorejo, da ložje spimo, ako jih jemo, predno gremo spat. Jabelka pospešujejo prebavljenje.
Književnost.
(„Naši knjižni grehi".) Spisal M. M. Hostnik, profesor v Rusiji. Ponatis iz Slovanskega Sveta". Dunaj. Tiskarna Ivana N. Vernay. 1896. Str 32. Cena 12 kr. V tej razpravi pojasnjuje pisatelj razna filologična vprašanja. Opozarjamo zategadelj zlasti jezikoslovce na njegov spis.
(„Izvestja muzejskega društva za Kranjsko".) Urejuje Anton Koblar. Sešitek lanskega tečaja ima naslednjo vsebino: dr. Fran Kos: Iz domače zgodovine VI. Oglejski in gradeški škofje v začetku srednjega veka; M. S.: Podružnica sv Nikolaja na Visokem pod KureSčkom; M Slekovec: Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem; Ferdinand Seidl: Nova geološka preiskava kranjske dežele; J. Vrhovnik: Škofa Hrena spominek M. S: Slike v ljubljanski frančiškanski cerkvi; S. R: Prazgodovinske izkopine; Ivan Kunšc: Imenoslovni paberki.
(„0 mraku, pesmi za srednji glas, sprem-ljevanjem klavirja") zložil Karol Hoffmeister, tako je naslov novi obsežni in jako lični glasbeni izdaji slovenskemu občinstvu že dobro znanega mladega skladatelja, katero je založil podjetni knjigar L. Schwentner v Brežicah. G. Hoffmeister je s to izdajo v novič pokazal svojo veliko glasbeno nadarjenost. Zbirka obsega štiri pesmi: 1. Poletna noč, po besedah E. SchureVrhlickega, 2. O takrat! po besedah A. Sove, 3. Pod snegom, po J. Macha besedah in 4. Večerna pesen, besede spisal Jar. Borecki. Vse štiri je poslovenil prav izborno g. Funtek, a podložen je tudi izvirni češki tekst. Ljubiteljem široko naložnega petja bodeta ustrezali najbolj 1. in 4. ki sta bolj melodični, prijateljem glasbene deklamacije pa 2. iD posebno 3., ki je jako karakteristična v pevskem delu, kakor tudi v spremljevanju. Hoff-meistrove skladbe niso pisane po šabloni, diči jih prava glasbena vrednost, zato se morda zde navadnim pevcem nekoliko težke, preverjeni pa smo, da jih bodo z nekolikim trudom zmagovali tudi manj izurjeni pevci. S pravim veseljem pa bodo segli po njih vsi pevci in pevke, ki imajo sposobnost, uglobiti se tudi v nekoliko težjo skladbo in jo prednašati po intencijah skladatelja. Ker so pesmi pisane za srednji glas, je skladatelj tudi v tem oziru ustregel živi potrebi, ker za visoki glas (sopran ali tenor) imamo že mnogo več skladb nego pa za srednji (mezzosopran ali bariton), transponiranje pa prizadeva vedno dosti truda ali stroškov. Unanja oblika in tisk sta prav lična, kakor smo že navajeni firme J. Eberl na Dunaji. Naj bi prav pridno segali slovenski pevci in pevke po tej najnovejši izdaji, kateri je cena 1 gld. in tako vspodbujali skladatelja in založnika k daljnemu delovanju.
(Hrvatski pedagoški književni zbor) je izdal te dni petero lepih knjig, troje za učitelje, dvoje za mladino. Kaj pa slovensko pedagoško društvo? To izda komaj v dveh letih eno knjigo! Zakaj ta neprijetna razlika? Na Hrvatskem podpirajo vlada, občine in domoljubi društvo, ondi so vse od društva izdane knjige potrjene za šolsko rabo, ondi je ukazano, da se morajo rabiti v šolah. Od našega slovenskega pedagoškega društva izdane knjige niso niti ena ne potrjena. Pri nas se uči po vseh učiteljiščih pedagogika
in metodika le po nemško; pri nas se slovenski pedagogiški pisatelji večkrat preganjajo, nemški pa dobe dobra mesta, recimo Linhart, Wallner, Knapitsch, Binda itd.
Razne stvari.
(Umrl je) v Atenah nenadoma avstrijski poslanik baron Kozjek dne 1. t. m.
(Napad na guvernerja) Na algirskega guvernerja Cambona streljal je te dn: neki mož. Ko so ga prijeli, je izpovedal, da je odpuščeni uradnik. Soreljil je le s slepimi patroni in je hotel samo nase obrniti pozornost guvernerjevo. Cambon ga je takoj ukazal izpustiti.
(Iztiranje) Iz Bučke v Bosni so iztirali te dni milijonarja Paranosa, kateri ima tudi velik hotel v Belemgradu. Paranos je srbski državljan in je v Bosni ruval proti Avstriji.
Koledar.
Petek (5.) Agata, devica in mučenica. — Sobota (6.) Tit, škof; Doroteja, devica in mučenica. — Nedelja (7.) 5. po razglašenji Gospodovem. — Pondelj. (8.) Janez
Mat. sp. — Torek (9.) Ciril Aleks.; Polona, devica in mučenica. — Sreda (10.) Školastika, devica. — Četrtek (11.) 7 Ustanov. Sluz. M. D. — Prvi krajec dne 9. ob 8. uri 23 minut zvečer.
Sejmi.
Dne 6. februvarija v Gornjem gradu. Dne 8. febr na Dobrni pri Celju in v Lipnici. Dne 9. febr. v Konjicah in na Pilštanju. Dne 10. lebr. v Št. Juriju ob južni žel. in na Bregu pri Ptuju (za svinje).
Loterijske številke.
Trst, 30. januvarja 1897: 19, 17, 5, 39, 18
Line,
40, 43, 17, 59, 45
t
Podpisani javljajo tužno vest, da je njen preljubljen soprog, oziroma oče, dedek in tast, gospod
Andrej Razlag
umirovljeni c. k. okrajni naddesetnik, imetnik srebrnega križca s krono
danes ob polu 11. uri predpoludne, po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti mirno v gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek 4. februvarja ob 4. uri popoldne; sv. maša zadušnica bode se brala v petek 5. februvarja ob 8. uri v farni cerkvi v Brežicah.
Brežice, dne 2. februvarja 1897.
Fanika Razlag, roj. Forrer soproga.
Erna Razlag, učiteljica v Ljutomeru, Alfonzlj Razlag, načelnik železmene postaje na Proseku, Jakob Razlag, c. in k. stotnik, Adolf Razlag, Vekoslava Zach, roj. Razlag, otroci.
Fran Zach, brzojavni uradnik, zet.
Liza Razlag, roj- Bučar, sinaha.
Pavel, Anika, Niko, in Mieika Razlag, vnuki in vnukinji.
(19)
za krojaško obrt

iz boljše hiše, vsprejme se tako v poduk pri
(i7) 2-1 jos. Hočevarju v Celju.
Naznanilo.
Podpisani si usoja naznanjati, da je svojo proda-jalnico z raznovrstnim blagom na novo popolnil in da se pri istemu toči vino raznih vrst, kakor: sokoviško, paško, in šentandrežko in sicer ta po 20 kr. liter in stara vina od 28 do 32 kr. liter.
Blago bode vedno sveže in oddal bo isto po najnižji ceni.
Z velespoštovanjem
Jakob Vrečko,
(20) s—i	trgovec v Šoštanji.
Zanesljiva pestunja
sprejme se do 15. februvarja 1.1. Vprašati je v pekariji v Celji, Graške ulice (Grazer-Strasse) št. 5.	(21)
Posestvo na prodaj.
Na prodaj je posestvo s hišo v trgu poleg cerkve. Hiša ima več velikih sob in je pripravna za gostilno ali trgovino, poleg so tudi tri obokane kleti, ledenica, mesnica in vrt z orehovim drevjem in brajdo ter vsa gospodarska poslopja. — Proda se ali vse skupaj ali pa zemlja zase in hiša zase. — Ceno in vse drugo povesta
Franc in Doroteja Drobnič v Braslovčah.
Štajersko.	(22) 3—1
IDragi "bralci „Domovine"!
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
naznanjam, da imam veliko zalogo finega starega in novega vina, katerega sem kupil naravnost od pridelovalca ter zamorem ž njim postreči vzlic izvrstnemu blagu, prav po nizki ceni. — Nadalje naznanjam, da odprem s 15. dnem februvarja v .Narodnem domu" trgovino s špecerijskim blagom, ter se priporočam slavnemu občinstvu in častiti duhovščini za mnogoštevilni obisk. Zagotavljam pošteno postrežbo z vedno svežim blagom. — Moja prodajalnica z žitom, sadjem, domačimi pridelki, kakor tudi s špecerijskim blagom pa ostane tudi, kakor dosedaj na Ljubljanski cesti štev. 10 (pri „Kroni").
Svoji k. svojim i
Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
(135) 52-82
,Pri dobrem pastirju.'

S
1
I
I
s i
i
Dr. A. Praunseis
okrožni in praktični zdravnik v Celji
ordinuje za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne v Celji
IRing-strasse št_ 9.
Plombira se zlatom, srebrom ir\ emailorr\ po amerikanskerri sistemu brez vsakil\ bolečin irv garantuje za najpopolnejšo l	izvršitev.	(10) 24_3
oddaja se pri podpisanem. Prosilec mora v prvi vrsti vsa dela pri poamerikanjenju vinogradov, kakor regoliti, cepiti itd. popolnoma razumeti.	(13) 2—2
-A.ri.toxi Grreg-oirio
•	v Ptuji.
V svrho varnosti občin stva pred ničvrednim ponarejanji nosim od se daj nadalje to le oblast veno registrovano var stveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „<ti:gelju varhu'' in tovarne f ir-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatea-Slatini.
Preskušen in potijen od zdravstvenih oblastev.
Najstireve, na pristneje, naj--reel.icje in najerneje ljudsko domače zdravilo, ki uteii prsne in pluč e bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanjo. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zelano tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaiedbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalcc in po;-nemoialc^ mojega jedino pravegt balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo vnr.ijočih drucjih balzamov, zasledujem najstrožje sodnjskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah Kjer te ne nahaja zaloya moj ga bal ama. noj se mroči direktno in naslovi: Na ringelja varha lekarno A. Thierryj i v Pregradi pri Rjg-atec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do v.ake a\stro-ogerske poštne postajo 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvjnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Minj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic s ne razpošilja. Razpošilja se samo proti pielplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančr.o na zgor.ijši o zeleno varstven} znan ko, katero mira nes i v znak pristnosti vsaka steklenica.	(12) 20-2
Adolf Thierry, lekarnar
v Prejradi pri Ro^atec-Slatini.
a vina
PoIley-ja
■v Sežani
(južna železnica)
Črno in belo pristno vino
po 23 in 28 gld. hektoliter.
(257)
"V.A. BILO
k
22. rednemu občnemu zboru
Gornje-Savinjske posojilnice v Mozirji dno 20. februvarja 189?. I. ob 10. uri predpoludne.
Dnevni red:
1.	Poročilo blagajnika.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Volitev načelmštva in nadzorništva.
4.	Posameznosti.
Mozirje, dne 29. januvarja 1897 (16) 2—1
Svoji fe svojim!
Naznanilo in priporočilo!
Podpisani najvljudneje naznanjam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si preskrbel zraven svojega umetnega slikanja tudi pravico in delavce, za slikanje in dekoriranje sob in dvoran, kakor za splošna druga v to stroko spadajoča dela, tako na pr. javne napise, trgovske in obrtniške napise z različnimi podobami, kakor i brez njih!
Preskrbel sem si najfineje vzorce za sobe i. t. d. kakor tudi najfineje barve vse v obilnem številu, tako, da zamorem z vsako, še tako veliko firmo konkurirati.
Priporočam se še nadalje, za blagohotno podporo, tako n. pr. slikanja cerkva bodisi na opresno („all fresco") silikat kasein ali tempera vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje za altarne slike, slike Svete družine, Križeva pota, prozorne zastorje, transparente za cerkvena okna, katera se dajo prati, kakor cerkvene in društvene zastave itd ; povsod naj velja geslo:
Svoji k svojimi
z vsem spoštovanjem se priporočam
(14) 5-2
Ivan Nep. Gosar,
akad. slikar v Celji, „Narodni dom".
Sto polovnjakov
starega in toliko novega, belega, pristnega vina proda	(is) 3—1
Anton G-reg-orič,
posestnik in posojilnični tajnik v Ptuji.

K<*
H*^
Vssk kdor hoče svo^e zdravje
1 ohraniti in utrditi, pa ob (S enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kath-reinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke.
e^cjc	n f
<9

VS3k	^ Se "e Prav zdraveia- Posebno za take, ki bolehajo
______ na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista
brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača.
VS3k otrok in vsaka ženska naj P'ie Kathreinerjevo kavo, ki je tečna in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. VS3k k' h°Če Pr' šosPoc,ars*vu kaj Prihran't' in vender uživati okusno 1 in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu.
je v resnici zdrava
g
__(g)
Kathreiner-Kiieipiiova sladna kava
družinska pijača,
čist prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in od najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave f prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. A*********************************
Prošnja:
Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani ffa fQ[ftQY

imenom
naslikanega izvirnega zavoja
Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni.

(259) 5-3