Dopisi Iz Šikol Dolgo se je premišljala stara mati ali bi šla v trgovino ali ne. Bala se je, da jo bo tam postregel »stari trgo-vec«, ki je nekako z viška gledal na revne kmete in jih vedno pustil dol-go čakati predno jih je postregel. Mati se je le naipotila v trgovino. Plaho je pozdravila in čakala boij od zadaj, da pride na vrsto. »Dober dan, mamica, le naprej. To je pa res Lepo od vas, da ste nas prišli pogledat«, je reklo mlado, pri-jazno dekle, nameščenka zadruge. Matd jo je presenečeno pogledala v obraz, ta prijaznost je prišla tako nepričakovano. Starici se je kar stožilo in v očeh so se ji zasvetile solze. »Kaj pa jočete, mamica?« — Mislila sem si, da so še stari trgovec tukaj, pa sem se bala priti sem. Vi ste pa tako dobri in prijazni. Moja sinova sta bila tudi tlobra z menoj in z vsakim poštenim člove-kom# Padla sta oba v partizanih. — — Mati, le nič ne jočite. Lahko ste res ponosni na svoja dva junaka, ker sta padla zato, da živimo sedaj lepše življenje, da velja za vse ena-ka pravica. Mati je opogumljena zaipustila za-drugo in sklenila, da še pride. Odšla je domov z novim upanjem v življe-nje, katero ji je vlilo mlado dekle iz zadruge v Šikolah. Partizanska mati Iz Ormoža Za fizkulturni dan v Ormožu, za dan 29. avg. 1948, je fizkulturno dru-štvo naprosilo mestno godbo v Or-možu za sodelovanje, m. to 10 dni prej. Čudno! Ta mestna godba, ki je dobila podporo od OF v zrtesku din 5000.—, ki je igrala brez proš-nje na vsaki procesiji, ta godba baje radi odhoda enega svojega clana ne more sodelovati na fizkulturnem dnevu zaradi okrnjenosti. Mi pa, ki poznaimo to okrnjenost in ki imamo tudi nekaj strokovnega pojmovanja o glasbi in igranju na pihala, vemo, da ni poglavitni vzrok, da je odšel kapelnik in igralec prve krilovke. Odpor nekaterih godbenikov je ver-jetno zaradi tega, ker je čisti dobi-ček namenjen za zadružne domove. Zato je izgovor vodilnega člana god-be tov. Cvetka s prej omenjenimf vzroki neumest«n in ne drži. Toda kljub temu je igrala godba na Fiz-kulturnem dnevu v Ormožu; ne sicer mestna godba ormoška. pač pa godba iz oddaljenega Sv. Miklavža, katere godci so pokazali večje razumevanje. Sodelovali so tudi zavedni' člani iz bivše ormoške godbe. Potrebno je. da ee pritegne v novo ormo&ko g brez nadaljnjega odzval p-^rivu na-ših množičnih organizacij. Drago Iz Vida Sklep na klubskem sestanku je bil, da grerno dne 26. avg. 1948 delat udarniško na eno izmed naših gra-dilišč ZD. Konkretno se je zadolžiLo tovariša, ki bo organimral miličnike za to delo in se pozanimal na Okraj-nem odboru za gradnjo zadružnih do-mov, kam je najpotrebnejše, da gremo. Dan, katerega smo določili za udarniško delo je bil vroč poletni dan. Sonce je močno pripekalo, toda to ni motilo. Iz vseh postaj so pri-hajali: z vlaJki, kolesi in tudi peš v Ptuj, da gredo na udarnisko deio. Do druge ure popoldne, kot je bilo naročeno, se nas je zbralo 42, naikar smo se s kamioni odpeljali v 7 km oddaljeno vas Videm p. Ptuju, Pe-sem nas je spremljala prav do gradi-lišča, kjer so nam takoj odkazali delo. Vsi zagoreli od sonca, zd'*avi, da nam je kar sijalo iz obraza, smo bili naenkrat brez srajc, ter z lopa-tami oz. krampi in samokolnicami v rokah. Določili so, da bomo betonirali temelje. Veselje je bilo gledati to mravljdšče, kako smo delali, res za-vestno delali. Eni so vozili pesek, drugi pa mešali, tretji nakladili v samokolnice že narejeni betcm, četrti pa urno na ukazana jim mesta. Mar-sikdo je dobil krvavi žulj, kar pa nas ni oviralo, stisnili smo zobe in še bolj prijeli za delo. Še vse več bi bilo lahko narejenega, ako bi bil odbor za gradnjo zadružnih domov predhodno pripravil vse potrebno za delo. Delo je trajalo nepretrgoma do 6. ure zvečer, nakar smo se morali odpeljati nazaj v Ptuj, kjer smo imeli se isti večer vaje za igro >Uro-ki«, katero se sedaj učimo, drugi pa kolesarski trening, ker bo v bližnji bodočnosti ponovna kolesarska dir-ka. S pesmijo smo zapustili gradili-šče, veseli, da smo tudi mi doprinesli majhen delež k izgradnji zadružnega doma v Vidu. L. P.