Isc listov —1 Po poročilu SD kamniške podružnice posnemamo iz »Slovenskega iičitelja« v prvi številki letnika 1941 itudi sledeče: Predaval jč g. župnik in pisatelj Franc Finžgar. Gospod predavatelj je pričel z zgodovino šolstva ter je izvajal: »Prvotni učitelji so bili po njegovem mnenju nadarjeni ljudje. Med njimi je bilo več pesnikov in celo skladateljev. Ti učitelji so otroke res naučili brati, računati in pisati, četudi niso poznali še raznih metod. Največja metoda jim je bila palica. Polagoma se je učiteljska izobrazba dvigala, vendar je še dolgo veljalo učiteljišce za pribežališce grešnikov. Danes pa smo že tako daleč, da je učiteljišče tisita šola, ki zbira med dobrimi dijaki najboljše. To je prav, ker zahteva šola celega človeka ... Druga rana v učiteljskem stanu je: Beg iz vasi! So učitelji (-ce), ki komaj čakajo nedelje in praznika, da se umaknejo iz — ,pustih rovt'. To je napačno! Učitelj se mora z ljudstvom strniti, da mu bo vodnik, kar je pa nemogoče, če beži od ljudstva. Inteligentnemu človeku bi ne smclo bili dolgčas v še tako oddaljenem kraju, ker ima vsak kraj svoje posebnosti in zanimivosti... Glede politike je g. predavatelj priporočal, da bi se učitelj polkično ne izpostavljal preveč. Vsak imej svoje trdno in odločno prepričanje, ki ga pa ni treba fanatično vsiljevati drugim. Z neprevidtiim izzivanjem si učitelj nakoplje samo sovraštvo. Učitelj mora vedno misliti, da je učitelj vsem ljudem in ne strankam. Učitelj, ki je priden, delaven, vsakomur na uslugo, je spoštovan... Končno je omenjal, da je narod še vedno premalo narodno zaveden. Slovenci smo še vedno hlapci. Dopovejmo jim vendar že enkrat, da ,tuji rod' naj gost nam bo, a ne gospod«. —1 Beseda o slovenskem učiteljstvu je naslov članka v »Slovencu« dne 27. II. v katerem polemizira i »Jutrom« zaradi ugotovitev v članku »Po zasedanju banskega sveta«. V članku čitamo tudi sledeče: Člani banskega sveta, ki žive stalno med slovenskim ljudstvom in dobro poznajo vse utripe slovenskih narodnih želja, so podali na zasedanju nekaj pobud glede naše prosvete, povedali so, s čim je ljudstvo zadovoljno in kaj mu ni prav ter so se zelo dostojno dotaknili slovenskega učiteljstva. Pohvalili so, kar ljudstvu ugaja, povedali so, kje si želi zboljšanja. Soglasno je bilo mnenje, da imajo učitelji zelo majhne dohodke in da komaj shajajo. Zahtevali so, naj bo učiteljstvo za svoje delo primemo plačano. Povedali so, da je mnogo- slovenskih učiteljev in učiteljic zelo dobrih. Če pa ljudstvo učiteljsitvo vzdržuje, če mu zaupa v vzgojo svoje najdražje, svojo mladino, potem je pač razumljivo, da bo tudi povedalo, v kakšnem duhu naj bo slovenska mladina vzgojena. Tako so Ijudski zastopniki izrazili željo in zahtevo, naj bo slovenska šola v duhu slovenskega izročila. »Naši starši hočejo, da bo naša mladina vzgojena v verskem narodnem duhu. Kaj je nastalo s Francijo, ki je vzgajala svojo mladir.o v matcrialističncm duhu? Kaj nam pomaga dve uri verouka v šoli, če se v ostalem času vse podrc, kar se v \&i dveh urah sezida? Vemo in razumemo, da vsi ne bomo nikdar enakega prepričanja. Vedno bodo razlike med nami. Toda če učltelj ni veren in ne izpolnjuje verskih dolžnosti, naj bi bil v prisotnosti otrok v cerkvi ali pri drtigih verskih prireditvah vsaj toliko takten, in bi ne dajal otrokom slabega vzgleda.« To smo slišali iz ust nekega člana banskega sveta. V tem duhu so govorili tudi drugi, ki so poleg verskc vzgoje želeli še narodno vzgojo in sodelovanje učiteljstva pri delu za dvig narodne zavesti slovenskega ljudstva. Zato naj se učitelj vrne nazaj k narodu, naj sodeluje z njim, pa bo dobro za državo, za slovenski narod in za učiteljstvo samo. Gorje pa učitelju in njegovi mladini, če se učitelji družijo s temnimi elementi. Taki slabi vzgojitelji rušijo državo m uničujejo narod. V delikatni zadevi, kakor je vzgoja mladine, za katero se danes vse vleče, ima pač narod pravico in dolžnost povedati, kako vzgojo svojih otrok si želi. Poudarjamo, da so govorili o tem člani banskega sveta dostojno, dobrohotno, nenapadalno, toda odločno. —1 Juiro z dne 1. III. ponatiskuje pod naslovom »Iz življenja mladih učiteljev na vasi« članke v Učiteljskem tovarišu, v katerih mladi učitelji opisujejo svoje razmere na deželi, predvsem stanovanjske.