"5 IZHAJA TRIKRAT TEDBHSKO. OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
R orodnim v Jngotlovipl smtto miauotm IH* 19.—. r motasostva mesečno Din IS.—. — Uredništvo tn upravo* Maribor. Rutka sosto S pottM predat ». toioiem tS2t. Črkovni račun ti 14 3SS — PodrutnUr: Uubliana Do-tarska »borate* <— Coli*. Dolarska tlMroto* — Trbovlfe. Delavski dom — J »srnic* D »lovski dom. — Rokopisi M *s vračalo. — H Stran/Ura** pisma s* ns spre/smolo. — MaU oglasi trgov, »načalo. vsaka beseda Din , msM Oglasi. U tksŠU* o sosiolas oomsHO delavstva la uomsiieaeem. vsaka kesada Ut*
Štev, 99 • Maribor, torek, dne 29. avgusta 1939 m Leto XIV
Sporazum uveljavljen
Nova državna ureditev
Posledice sporazuma: ustanovljena je banovina Hrvatska, sestavljena nova vlada, skupščina in senat sta razpuščena, napovedani so novi politični zakoni in volitve
Pretekli teden je prinesel odločitev v hrvaškem vprašanju, to je uresničenje že dolgo napovedanega in težko pričakovanega sporazuma. Pogajanja za sporazum so se vodila v tajnosti, tako da je vsebina sporazuma postala znana šele za uradno objavo dne 26. avgusta.
Sklenitev sporazuma pomeni politični mejnik v razvoju državnega življenja v Jugoslaviji.
Dosednjo strogo centralitično obliko ureditve države, v kateri je bila osredotočena vsa zakonodajna, sodna in izvršilna oblast v Beogradu, je nadomestila nova (zaenkrat velja samo za novo banovino Hrvatsko), ki predvideva prenos velikega dela pošlo,v iz okvira centralne (osrednje) oblasti na banovine.
Kaj ostane pridržano državi
Popolnoma nedotaknjena po novi
ureditvi ostane enotnost države in pravice krone; izključno osrednji državni oblasti podrejena ostane:	vojska,	skrb
za državno varnost in pobijanje proti-državne propagande, (podeljevanje državljanstva po izjemni poti, promet (železnica in pošta), verske zadeve, mednarodno pravni odnosi (zunanja politika), zunanja trgovina, carine, denar, menično, čekovno, trgovsko, konkurznp, obligacijsko, pomorsko in avtorsko pravo.
Pravica okvirne zakonodaje je pridržana državi
v prosvetni in socialni politiki ter sodnem pravu, kakor tudi v vprašanjih lokalne samouprave (torej banovin in občin).
Nadzorstvo države
Država pa si je tudi ohranila pravico nadzorstva nad samostojnimi banovina-
mi in bo ustanovljeno posebo ustavno sodišče, ki bo razsojalo o vseh sporih, v katerih bi šlo po mnenju osrednje vlade za kršitev državnih interesov ali zakonov po banovinski zakonodaji ali ukrepih.
Vse te spremembe, ki pomenijo preureditev države, pa so prehodnega značaja, ker temelje na členu 116 ustave, ki pooblašča kralja, da v izrednih prilikah lahko izda tudi izredne ukrepe, tako za posamezne banovine, kakor tudi za vso državo.
Vlada, ki je sedaj prevzela posle, bo imela nalogo, da oživotvori sporazum, ki je bil sklenjen, to je predvsem, da izda nove politične zakone, omogoči izvajanje uredbe o banovini Hrvatski ter izvede volitve v skupščino, senat, banovine ter občine.
N
eva v
lacla Cvellc
ovic-Macelc
V vladi je 5 ministrov JRZ, 5 ministrov Hrvaške seljačke stranke, stranke, 2 ministra predstavnika staroradikalne stranke in 1
Dne 24. avgusta je podal ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič ostavko vlade, ker je z zaključitvijo pogajanj za sporazum s Hrvati, ki jih je vršil po na-kralj, namestništva, izvršil svojo misijo. Mandat za sestavo nove vlade je dobil Dragiša Cvetkovič -in je bila dne 26. avgusta imenovana ta-le nova vlada:
Predsenik vlade Dragiša Cvetk.ovič, predsednik vlade n. r.,
podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček, odvetnik v Zagrebu, pravosodni dr. Lazar Markovič, minister v p.,
(staroradikal),
prosveta Božidar Maksimovič, minister v p,, fstaro-radikal),
zgradbe dr. Miha Krek, minister na r. (JRZ), šume in rude dr. Džafer Kulenovič, minister na r. (JiRZ), ljudska telesna vzgoja Tomič Jevrem, minister na r. (JRZ),
1 minister predstavnik samostojne demokratske minister predstavnik zemljcradničke stranke.
minister na r.
- :
Aleksander Cincar-Mar-Milan Nedič, armijski dr.
promet inž. Nikola Besliča (JRZ),
zunanje zadeve dr. kovič, minister na r., vojska in mornarica general,
minister za pošte, telegraf in telefon Josip Torbar, odvetnik v Zagrebu (HSS),
finance dr. Juraj Šutej. odvetnik v Sarajevu (HSS),
minister brez portfelia dr. Smol jan Bariš, odvetnik iz Zagreba (HSS),
minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, odvetnik iz Zagreba (HSS),
socialna politika in narodno zdravje dr. Srdjan Biudisavljevič, odvetnik iz Zagreba(HSS), kmetijstvo dr. Branko Čubrilovič (SZfS), minister brez portfelja dr. Mibajlo Konstan-tinovič, univ. profesor v Beogradu, notranje zadeve Stanoje Mihaldžič, pomočnik bana (HSS).
Od 18 ministrov je 11 Srbov, 5 Hrvatov, 1 Slovenec in 1 musliman.
Razpust narodne skupSiine In senata
Na predlog nove vlade je kraljevo na- J in senat. V obe ustanovi se bodo izvr-mestništvo razpustilo sedanjo skupščino I šile volitve neke nedelje v letu 1939.
Obseg pristojnosti banovine Hrvaike
Ustanovljena je nova banovina Hrvaška. Uredba glasi tako-le:
1. Obseg.
Hrvaška banovina obsega:
Savsko in primorsko banovino, nadalie se Jrezi Dubrovnik. Sid, I!ok, Brčko, Gradačac, Uerventa, Travnik in Fojnica spojijo v skupno banovino pod imenom Banovina Hrvatska. Se-4ež banovine je v Zagrebu.
2. Pristojnost:
V pristojnost Hrvatsko banovine se prenesejo: . Posli kmetijstva, trgovine in industrije, šum 'n rudnikov, javnih del, socialne politike in Narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, {posvete in notranje uprave. Banovina Hrvatska 0 pristojna za vse posle, ki spadajo po do-s’ei veljavnih predpisih v pristojnost banovin. . Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti dr-aVnth oblasti na vsem ozemlju.
L Finančna sredstva
Banovina Hrvatska ba :mela pravico pobirati določene dohedke in vršiti izdatke v okviru anovinskih proračunov; viri, oblika in vrste ,'0“°dkov, ki bodo pripadli banovini, bodo do--eni s posebno uredbo, pravtako se bo s po-*®bno uredbo uredilo vprašanje razdelitve dr-*onc^ov' >metia in dolgov. Za leto 49-40 dobi Hrvatska banovina vse kredite, h!f° določeni v državnem proračunu. Ako ne odo |i krediti zadostni, se bodo odobrili še »aknadni krediti.
v banovini izvršujeta
Sodnike okrajnih sodišč, kakor tudi uradnike do vključno 4, položajne skupine postavlja banovina. Policijska služba je v banovini podrejena banu.
Upravno sodstvo in računsko sodišče.
Upravne spore v zadevah iz pristojnosti banovine Hrvatske rešuje končnoveljavno upravno sedišče v Zagrebu. To sodišče odloča tudi o tožbah predsednika ministrskega sveta, ki lahko toži, če smatra, da so bili z aktom bana prekršeni državni ali banovinski zakoni v škodo državnih interesov. Nad banovinskim gospodarstvom vrši kontrolo računsko sodišče, ki se bo ustanovilo.
9. Ustavno sodišče.
Za oceno ustavnosti zakonov in soorov o pristojnosti med državo in banovino Hrvatsko se
bo s kraljevo uredbo ustanovilo ustavno sodišče.
10, Državno nadzorstvo.
V zadevah, za katere je država pristojna z izdajanjem zakonov, more osrednja oblast dajati splošna navodila banovini o uporabi teh zakonov in lahko vrši nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov pri banovini, pri nižjih oblastih v banovini pa samo s pristankom banovine. V primeru spora je pristojno ustavno sodišče.
11. Prehodne določbe.
Ministrski svet mora skrbeti za izvršitev u-redbe o banovini Hrvatski. Odredbe ministrskega sveta se bodo izdale s kraljevo uredbo. Dokler se obstoječi zakoni in uredbe ne spremene, obstanejo v veljavi. Do dneva sestanka sabora more kralj objavljati uredbe v zadevah iz .pristojnosti banovine Hrvatske, ban pa skrbi za izvedbo teh uredb.
Osrednji državni oblasti so pridržavne te-le pravice:
V pristojnost državnih oblasti spadajo posli, ki so posebnega pomena za splošne interese države in ki so:
1. skrb za državno varnost, pobijanje proti-državne propagande, izvrševanje politične obveščevalne službe za zagotovitev reda in miru;
2. za podeljevanje državljanstva je pristojna banovina, razen za podeljevanje državljanstva po izjemnem potu in odvzemanje državljanstva;
3. podeljevanje rudarskih koncesij, ki intere-sirajo državno obrambo bo izvrševala banovina sporazumno z vojaško upravo. Če bi se pojavilo nesoglasje, bo odločal ministrski svet;
4. izpolnjevanje in vzdrževanje državnih in prometnih ter osta ih državnih objektov;
5. verske zadeve;
6. mednarodni promet;
7. zunanja trgovina, kakor tudi trgovina med banovino in ostalimi deli države (edinstvo carinskega in trgovinskega področja);
8. zakonodaja o merah in utežih, zaščRi industrijske svojine, poslih zasebnega zavarovanja in zavarovalnih družb;
9. menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, konkurzno pravo, avtorsko pravo;
10. izrekanje kazni za kršitev predpisov o zadevah iz pristojnosti države;
11. postavljanje osnovnih načel prosvetne politike potom zakona, kakor tudi osnovnih načel o lokalni samoupravi;
12. splošna nače'a delavskega prava in zavarovanja, kakor tudi splošna načela vodnega prava.
Tudi ostale banovine se lahko organizirajo po vzgledu Hrvatske
Izšla je uredba, ki določa, da se morejo s kraljevim ukazom razširiti določbe uredbe o banovini Hrvatski tudi na ostale banovine.
Prvi ban nove Hrvatske
Za prvega bana nove Hrvatske je bil imenovan dr. Ivan Šubašič, eden najožjih Mačkovih sodelavcev.
Pred novimi političnimi zakoni
Na podlagi člena 116 ustave, je kra- ževanjih, zborovanjih in dogovorih, ka-Ijevo namestništvo izdalo uredbo, s ka- kor tudi ostale politične zakone, tero se ukinja zakon o volitvah narod- j Ako se urede tudi ostale banovine po nih poslancev (ni pa razvidno, ako tudi primeru banovine Hrvatske, potem bo zakon o volitvah v senat) in pooblašča j tudi v teh banovinah prišlo do volitev ministrski svet, da izda nov zakon o vo- v banovinske svete na podlagi volilnega litvah narodnih poslancev, potem pa še , reda, ki bo objavljen s kraljevo uredbo, uredbe zakona o tisku, zakona o zdru-1
4. Zakonodajna oblast.
Zakonodajno oblast kralj in sabor.
3. Upravno oblast v banovini izvršuje kralj preko bana.
h. Sodno oblast v banovini izvršuje sodišče v imenu kralja,
7. Sabor,
Banovina Hrvatska ima svoj sabor, ki ga tvorijo poslanci izvoljeni svobodno s splošnim enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin (ki torej ne bodo imele volilne pravice), Bivi volilni red in poslovnik sabora bosta predp-sana s kraljevo
uredbo. Volilni red more izpremeniti sabor z	,	t	(
zakonom, poslovnik pa z resolucijo sabora. Na- Takoj po podpisu nemško-sovjetskega | da ne priznava več ČSR. poslaništva in
rodni poslanci uživajo imuniteto; sabor zaseda pakta ;e sovjetska vlada obvestila po- mu svetovala naj zapusti Moskvo.
v Zagrebu, kralj razpušča sabor in odredi o'b-	-	-	—	-	-
enem nove volitve.
8. Ban.
Bana imenuje in odstavlja kralj. Ban priseže kralju. Pismene akte kraljeve oblasti podpisuje ban, ki nosi odgovornost. Ban ie odgovoren po zakonu o ministrski ogovornosti. Obtoži ga sabor, sodi mu banovinsko sodišče, v katerem so
trile svetniki Stola sedmorice, oddelek A in nistična internacionala odredila, da mo-trije sodniki upravnega sodišča v Zagrebu. j rajD komunisti V vseh državah nemudo-rroti banovim odločbam ;e odprta pot na upravna in redna sodišča.
Banovinski uslužbenci so podrejeni banu.
Sovletska vlada eriznala nemSkl pretek-terat nad CeSko In Moravsko
slanika Češkoslovaške dr. Firlingerja,
Nova orllentacila komunistične Internacionale
Preko Berlina poročajo, da je komu-
ma izstopiti iz vseh odborov za obram . bo proti fašizmu, ker je delo teh odbo-
rov naperjeno proti Nemčiji.
V zvezi s tem se omenja tudi razmerje med komunistično internacionalo in. Trockim. Kdk j s. -- ** * »-.».uti za
). clr. Avgust Reisntan
letnik
50
Danes praznuje s. dr. Reisman pomembni življenski jubilej — svoj 50. rojstni dan. Rodil se je dne 28. avg. 1. 1889 na Poeeniku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah kot sin premožnega posestnika. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, srednjo šok) pa v Kranju, nakar je odšel na univerzo v Prago. Leta 1915 je končal pravne študije na praški univerzi, spomladi leta 1918 pa je položil doktorat. Po sodni praksi na mariborskem sodišču med vojno, je postal odvetniški koncipijent pri odvetniku dr. Kukovcu Florijanu v Slov. Bistrici, kfer je zlasti v prevratnih dneh igral pomembna vlogo. Po dovršeni odvetniški praksi se je preselil v Maribor. Ker je čutil v sebi nagnjenje po javnem udejstvovanju in ga je zlasti privlačilo časnikarstvo, je postal urednik »Jutra« v Mariboru. Meseca avgusta leta 1926 pa je otvoril svojo odvetniško pisarno.
Čeprav je bil siirt premožnih staršev, mu v mladosti ni bilo baš z rožcami postlano. Zlasti v dijaški dobi je trpel pomanjkanje, kar ni ostalo brez posledic za njegov poznejši življenski razvoj.
le. kot dijak se je pričel udejstvovati v naprednih društvih. Kot visokošolec na univerzi v Pragi pa je postal učenec velikega filozofa in voditelja češkega naroda prof. T. G. Masa-ryka, katerega je naravnost oboževal. Vpliv slovanske Prage, kjer je dodobra spoznal in vzljubil vrline češkega naroda, je znatno pripomogel, da je postal vnet pristaš in zagovornik demokracije. Po vojni dobi se je nekaj let tudi aktivno udejstvoval v takratni SDS. Ker pa je stranka krenila po drugih potih, kot pa bi to narekovali nauki velikega Masaryka, zato se je kmalu oddaljil od nje.
Leta 1927. se je približal socialističnemu gibanju in pričel boj za uveljavljenje socialne zakonodaje, ki mu je posvetil vse svoje sile. Socialna zakonodaja, ki naj bi ščitila delavstvo je bila do tedaj le na papirju in se do-
mala nikjer ni izvajala. Nastal je oster in hud boj, ki je s. dr. Reismanu nakopal mnogo osebnih sovražnikov. Njegova zasluga je, da imamo danes obsežno judikaturo o socialni zakonodaji. Z neverjetno žilavostjo je vrtal in vrtal na spornih vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi z izvajanjem socialne zakonodaje, dokler ni končno zmagal s svojo razlago in z ugovori uspel tudi pred najvišjim sodiščem. Za svoje delo često ni našel pravega razumevanja, ampak hudo nasprotovanje, vendar ni nikoli okleval. Pri tem delu ga najdem« še danes, prav tako živahnega, kakor v početkih..
Socialističnemu delavskemu gibanju se je popolnoma priključil v najtežjih dneh, ki jih je naše gibanje preživljalo ,iu so omahljivci zapuščali naš pokret, kjer ni bilo pričakovati nikakšnih sinekur, temveč le udarcev. Tistim maloštevilnim intelektualcem, ki so vztrajali v našem gibanju se je priključil jubilant in od tega časa dalje krepko pomaga orati celino, zlasti tudi na polju izobraževalnega dela.
Čeprav se jubilant po otvoritvi odvetniške pisarne ni mogel popolnoma posvetiti časnikarstvu, se mu vendar popolnoma ni nikoli odrekel, temveč je v tem času izpod njegovega peresa izšlo ogromna sestavkov, kritičnih in polemičnih, zlasti pa člankov o socialnih vprašanjih. Spisal je lično priročno knjižico »Delovno pravo«, ki je izšla že v drugi izdaji in jo danes ni mogoče nikjer več nabaviti, čeprav sp tako prva kot tudi druga izdaja izšle v za naše razmere izredno veliki nakladi. Pa tudi kot podlistkar se je uveljavljal. Lansko leto je napisal svoje spomine iz vojnih let, ki so izšli v posebni knjigi. V »Delavski Politiki« pa je bilo priobčenih tudi precej njegovih podlistkov.
Na stotine predavanj, ki jih je imel samo v zadnjih letih priča, da se je zlasti zavedal, da je delavskemu razredu potrebna izobrazba, zato se je vedno rad odzval vabilom naših kulturnih in strokovnih organizacij, ki so prirejale taka predavanja. Vsa njegova predavanja so pa bila zvezama s praktičnim delom za razširjenje »Delavske Politike«, kateri neumorno pridobiva nove. naročnike im čitatelie, v' prepričanju, da delavec brez svojegai časnika ne more biti vztrajen borec, na katerega se more gibanje zanesti.
Socialistično delavstvo je znalo pravilno ceniti njegovo delovanje v okviru mašili svobodnih strokovnih in kulturnih organizacij, , zlasti pa njegove napore za uveljavljenje socialne zakonodaje.
Za to dejo je sposoben človel* mehke narave in globokega občutka ter srčne kulturekpt takega ga poznamo po njegovih delih in' fak nam izgleda v njegovih esejih.
Ob pomembnem življenjskem jubileju želimo, da bi nam narava jubilanta ohranila še mnogo let svežega in čilega, da bi tudi1 v bodoče preko vseh ovir in kljub udarcem v življenju, lahko posvetil svoje sile in bogate skušnje v pridi delavskemu razredu in lepši bodočnosti proletarijata.
D&ma	ut si/etu
»Pričeti mora doba temeljitih reparacij«. — »Hrvatski dnevnik« piše, da mora poi vstopu Hrvatov v vlado »smrten udarec zadeti korupcijo. Pričeti mora doba temeljitih reparacij in dobiti morajo zadoščenje vsi, ki so bili preganjani zaradi svoje vere v zmago pravice.«
Novi minister za socijalno politiko dr. Srdjan Budisavljevič je samostojen demokrat in gotova ena najbolj simpatičnih osebnosti v novi vladi. Ako bo dr. Budisavljevič tudi kot minister vztrajal na nazorih, ki jih je zastopal vse svoje življenje in zlasti y dobi diktature v naši državi, potem sme delavstvo upati, da bo dobilo pravico, da bo smelo sanjp odločati o o svojih ustanovah in o tem, kako se bo uporabljal njegov denar, ki ga! plačuje za zavarovanje, za borze dela in delavske zbornice.
Prepoved prodajanja delnic tiskarskih podjetij, ki izdajajo dnevnike, inozemcem. Vlada je objavila uredbo o prepovedi prodajanja delnic tiskarskih podjetij, ki , izdajajo dhevnike, inozemcem. Kazen znaša 10.000 dinarjev ali 30 dni zapora in delnice zapadejo v korist države. S to uredbo skuša preprečiti vlada vpliv tujih držav na naš tisk.
Dr. Juraj Krnjevič, ki je živel več let v emigraciji, se vime v Jugoslavijo ter prevzame važnejše politično mesto v hrvaškem kmeti-škem gibanju ministra dr. VI. Mačka.
Zveza gostinskih delavcev je dobila pri volitvah obratnih zaupnikov v Beogradiu: Urs< v 14 podjetjih 22, Jugoras 0: v Zagrebu v 19 podjetjih Urs 40, Hrs 2; v Dubrovniku v 6 pod-jetjih Urs 14, Hrs 0.
20 profesorjev nadškofijske gimnazije v Zagrebu je prevzela država in s tem razbremenila nadškofijo.
Jugoslovanski generalni konzulat v Turčiji. Jugoslovansko poslaništvo v Tirani je bilo ukinjeno in priznan generalni konzulat. Novi generalni konzul je Milivoje Miličič.
Zagrebški velesejem je bil odprt 26. avgusta in bo trajal do 4. septembra.
Bolivijski diktator Busch ustreljen. Pred par meseci se ie L! t »i do diktatorske moči v državi Bolivija v Južni Ameriki general Busch, Nemec po narodnosti. Busch je izrabil zaupanje socialistov in ostalih demokratičnih elementov,- katerim se je hlinil, ko je prišel do oblasti, je na čez noč pretvoril Bolivijo v neke fašistično diktaturo ter pričel preganjati socialiste ter demokrate. Busch je sklenil važno trgovsko pogodbo z Nemčijo, kateri je prepustil izkoriščanje petrolejskih polj. Slava Buscha pa ni bila dolgotrajna. Te dni so ga našli ustreljenega. Poročila si tozadevno nasprotujejo, ker nekateri trdijo, da je -bil ustreljen, druga pa, da si je sodil sam. -n - •»...« ... ► ,*.» »»"J1
Poskus reakcije v Čile, da z uporom vrže so-cialističrio-demokratično vlado, je propadel. Upor je bil zadušen.
Smrna nesreča na Špiku. Na Špiku v Mar-tuljkovi skuri!ni se ie smrtno ponesrečil akademik Albini Zupan.
Za 250.000 dinarjev je oškodoval mestno občino Velika Kikinda višji železniški uradnik Gregurek, ki je pobrano mestno uvoznino nakazal sebi namesto občini. Njegovo početje so odkrili po 13 mesecih.
Nagec je napadal ženske v banatski vasi Sv. Nikola. Najraje je prežal nanje nag v koruzi in kadar so prišle mimo je skušal zgrabiti tisto, ki se mu je najbolj dopadla. Ženskam pa to ni bilo všeč, najbrž, ker nagec ženski, ki ijte bila v njegovem objemu, ni znal povedati nobenih sladkih besed. Revež tega tudi ni mogel, ker so ugotovili, da je — gluhonem.
Nad medvede so se odpravili lovci v travni- ' škem srezu v Bosni, ker so medyedi že pričeli orožati ljudi.	cA'
Rokavice v orehovi lupini. Neka pariška modna tvrdka je razstavila rokavice iz nojeve kože, ki so tako tanke, da je eno rokavico iz te kože mogoče spraviti v orehovo lupino, rokavic torej v dve orehovi lupini. >"
Ali sl te poravnal naročnino? Ako ie ne, laoolnl svojo dolinost'
Poziv rudnika „Trepie‘s da se pogala z delavstvom
Rudnik »Trepče« v Srbiji je ustavljen. An-;: gleška družba ni hotela obnoviti kolektivne po- : godbe, s katero bi, kljub ogromnemu dobičku, . neznatno zvišala mezde. Direkcija družbe je pa objavila oklic, da naj delavstvo pride aa > delo, kar znači, da družba ne namerava ustaviti dobičkanosni obrat.
Delavstvo izjavlja, da brez kolektivne po-.- : godbe ne gre na delo in je zavrnilo tudi posa- * mezne pozive.
Z ozirom na te vesti je glavni radnički savez interveniral v ministrstvu za šume in ruide, da skliče nova pogajanja ter posreduje v sporu čim preje.
Ministrstvo je obljubilo, da bo posredovalo pri družbi v smislu opravičenih zahtev rudniškega delavstva.
Iz CeSke
Eno leto obvezne delovne službe na Češkem.
V zmiislu odloka češkega protektorata morajo na češkem vsi moški od 16. do 27. leta opra-, viti enoletno obvezno del«.
Padec časopisov. V prešnii Češkoslovaški republiki je bilo 4500 časopisov, a danes jih je v Protektoratu le še 1500.
Zanimanje za muzeje. V mestu Domažlice si je nedavno ob priliki ogromnega obiska proščenja ogledalo 8500 obiskovalcev tamošnji mestni muzej, ki sicer celo leto ni zaznamoval take frekvence.
Kakšni ljudje silijo v ospredje -na Slovaškem? C-lasilo slovaške mladine »Nastuo« je objavil članek o reprezentativnih predstav-teljih Slovaške in naviaia, da se silijo v opred-je ljudje temne preteklosti, toda trdih komolcev, ljudje brez hrbtenice, upogljivi in izdajalski ljudje, ki se tepejo za javne funkcije, . por sebno v inozemski reprezentanci. Ti ljudje nimajo čiste preteklosti, nikdar niso koreni-nili v slovaški zemlji, ampak so prehajali od Madžarov in od boljševizma k poljski orien- ", taciji...
Pregon navi|a’cev cen. Kjer je pomanjkanje blaga, se vedno pojavijo takoj tudi kot neizogibni spremljevalci stiske navijalci cen. — »Nova Doba« (Plzen) poroča, da je vrhovni urad za določevanje cen sprejel v kratkem času obstoja 9000 prijav radi draženja. Urad ima 1200 kontrolnih uradnikov. — Kazni so ostre, samo v Pragi cenijo višino denarnih kazni na četrt milijon kron, v ostalih krajih Češke in Moravske pa na milijon kron.
V mesnih konzervah so tihotipili tuje valute iz Prage že več let neki verižniki, ki so v ta namen ustanovili posebno tovarno konzerv.
VVendlova »Marseljeza«, ki izide letos v »Cankarjevi družbi«, bo ogrela in navdušila slehernega' človeka.
Zane Grey:
Mož 1 Z^ozda
i Ob sončnem zahodu je bil gozd tih in samoten, napolnjen s sladkim vonjem jelk in smrek, žareče pester, zlat in rdeč ter zelen; in človek, ki je stopal pod visokimi drevesi, je izgeldal, kot da se staplja z barvami, in ko je zginil, je bilo, kot da je tudi on postal del divje, z drevjem obraščene pokrajine.
Old Baldy, najvišji vrh White Mountains, je kipel kvišku okrogel in gol, svetlozlato obrobljen v zadnjem tlečem siju zahajajočega sonca. Potem pa, ko je ognjeni kolut zatonil za obokane vrhove, je nastopila nenadna sprememba; s črnih, ostro nazobčanih pobočij se je spustil mrzel, vse zatemnjujoč strupen dih na gorski svet.
To je bila divja, gosto obrasla, na moči bogata pokrajina z mračnimi goszdovi in sočnimi travniki, deset-tisoč čevljev nad morsko gladino, od vsh strani obdana od puščave, v južni Arizoni — deviška domovina losov in divjih zveri, medveda, leva, volka in lisice, pa tudi zibelka in skrivališče krvi žejnih apašev.
Značilen za mesec september je bil v tej zemljepisni širini hladen močen vetrič, ki je navadno zapihal takoj do sončnem zahodu. Kot da bi ga nosil na svojih krilih, se je spuščal mrak, obenem pa je bilo čuti tudi tihe zvoke in glasove, ki jih poprej, dokler je vladala tišina, ni bilo slišati.
M.ilt Dale, mož iz gozda, se je ustavil na robu obraščenega gorskega hrbta, da bi poslušal in opazoval, Pod njim je ležala ozka, odprta in travnata dolina, iz katere se je čulo navzgor nerazločno žubere-
nje tekoče vode. Mezečo godbo je presekalo divje in nenadno pretrgano lajanje divjega prerijskega psa, ki je sledil divjačino. Nad glavo, na visoki jelki se je začul ščebet in šum divjih kokoši, ki so se nameščale k nočnem počitku, dočim so od one strani doline odmevali poslednji tihi klici divjega petelina, ki je iskal med vejevjem primernega prenočišča.
Ostremu Dalejevemu ušesu ti glasovi niso bili čisto nič tuji, ampak so mu samo pričali o nespremenjenem, vedrem miru gozdnate pokrajine. Veselil se je tega, kajti pričakoval je bil, da mu bo udaril na uho topot kopit konj belih mož, ki bi ga bil tu gori, v tej nedostopni pustinji, poslušal samo s sovraštvom in zaničevanjem. On in Indijanec sta si bila prijatelja: ta okruten sovražnik ni gojil nobenega srda napram samotnemu lovcu. Toda nekje v gozdovih se je potikala tolpa nepridipravov, ovčjih tatov, ki jih Dale ni želel srečati.
Ko je stopil na pobočje, se je nenadoma razlilo od Old Baldyja migljajoče svetlikanje poslavljajoče se plameneče večerne zarje in napolnilo dolino z lučjo in sencami, rumeno in modro, Jcot je bilo pla-m’kanip neba. Tolmuni v potokovih vijugah so se lesketali v prijazni svetlobi, Dalejevi pogledi so blodili vzdolž vse doline in poskušali prodreti črno senco onostran potoka, kjer se ie dvigala stena smrek, moleč svoj nazobčani, bodljikavi greben proti bledim oblakom. Veter se je oglasil nad drevjem in v zraku je zadišalo po bližajočem se dežju. Dale je okrenil hrbet umirajoči večerni zarji in krenil po ozki stezi v dolino.
Ker je bila noč blizu in se je pripravljalo k nevihti, ni hitel k svojemu, nekaj milj oddaljenemu taborišču, ampak je usmeril svoj korak k neki stari kladari. Ko je prispel tja, je bila že skoro noč. Pre-
vidno se ji je bližal; v tej stari kolibi, ki je naličila ostalim kladaram, ki so ležale raztresene v dolinah, je mogoče prebival kakšen Indijanec, lahko pa tudi kakšen medved ali panter. Toda nič ni kazalo, da bi kaj dihalo za njenimi stenami. Potem je Dale opazoval oblake, ki so se podili po nebu in že je tudi začutil na obrazu hladno roso finega dežja, ki je prišel iz megle. Torej bo lilo vso noč! Nato je vstopil v kočo.
V naslednjem trenutku je začul nagel topot kopit dirjajočih konj. Pogledal je ven in opazil v temi nerazločne, begajoče postave, čisto poleg, v neposredni bližini. Prišli so jahaje proti vetru, tako da >e zamrl vsak glas.' Dale je opazil petero konj z jezdeci v sedlu — petero jezdecev na konjih se je izločilo iz teme. Potem je začul osorne glasove. Hitro se je obrnil, da bi se v temi pritipal do lestve, ki je, kakor je vedel, vodila na podstrešje: ko jo je našel, je hitro splezal navzgor in pri tem skrbno pazil, da ne bi povzročil s svojo puško kakšnega ropota; nato je legel na tla, ki so bila iz rant, prepletenih z dračjem. Komaj se je bil namestil, ko so se začuli koraki pri spodnjih vratih, ki so vodila v kolibo.
»Ho, Beasley, ste li vi tu?« je vpraševal močen
glas.
Nobenega odgovora. Mož spodaj je godrnjal sam s seboj in zopet so zazvenele ostroge.
»Dečki, Beasleja še ni«, je vzkliknil. »Postavite mrhe po streho. Morali bomo počakati.«
»Čakati, hu!« se je začul čemeren odgovor. »Mogoče vso noč — in nikjer nič za pod zobe.«
»Drži jezik, Moze. Za nič drugega nisi' na svetu kot da žreš. Spravite mrhe v kraj, par od vas pa naj urno nabere nekoliko drv,«
7g toašiU Ucaiev
Dr. Avgustu Reismanu k 50-letnici [
V' razburkane dneve je padel la dan. ko petdeset let življenja praznuješ; vek Tvoj doslej ni bil s cvetjem nastlan, a vendar še v boljšo bodočnost veruješ.
Saj prišel bo dan. ko grozeči vihar z bliskom in strelo, umakne se soncu; da bi ga dočakal, to željo Ti v dar pošiljam. Ostani še dolgo nam čvrst in pokoncu!
'	T.M.
JESENICE
F. Režek Urh umrl. Nekai tednov za svojo drugo ženo je umrl v^petek, do^ U. t. nj, v Rovtah pri Podnartu-1®. Režek ‘Uth, stara mar-tinarska korenina. S. Jiežek je: bil :rojen 4. julija 1880, v tovarni KID je pa začel delati 1904. Letos je začel -bolehati na posledicah prehladov, ki jih je; dobil v vročih obratih TOartinarne in je račppal, da pojde,po 35. letih v pokoj. Z drugo 'ženo, s katero se je poročil pred 4 leti in ‘ ki ’ mu je umrla pred nekaj tedni, sta si kupia lani hišico v Rovtah pri Podnartu, vendar tudi s. Urh ni dočakal pokoja, nego je odšel za svojo ženo v večni mir. Pokojnik je zapustil štiri odrasle otroke, ki jih je imel s prvo ženo, ter dva majhna otroka druge žene (eden osem mesecev, drugi menda 4 leta). Pokojnik je bil vso dobo svojega zaposljenja pri KID prepričan socialist, dolgoleten naročnik našega lista in zvest član vseh delavskih organizacij. Njegovim ostalim izražamo iskreno sožalje, pokojni s. Urh pa naj spi mirno ob svoji ženi v Selcah nad Škofjo Loko, kamor so ga prenesli z Rovtov.
Gasilska loterija je na Jesenicah prinesla dokaj sreče. Glavni dobitek je zadel tov. delavec s. Brane Ivan in to lep avto, ki mu bo gotovo napravil veselje. Zidar pri KID je zadel motorno dolo, tov. delavec s. Pagon je zadel 3 metre blaga, tov. delavcev s. Kunčič Anton tudi nekaj. Čudno je, da se je sreča vsaj malo Spomnila naše Gorenjske, ko vedno rajši gleda proti Štajerski in spodnjim krajem.
Vodja in propagator , • ■ • Zveze združenih delavcev (Jugorasa) g. Gaser Albin je odšel v Beograd menda kot tajnik centrale Jugorasa. Kako se bo ta '	*	1	»>	Ml} človek po-
čutil kot tajnik tako mešane organizacije nas res zanima, ...... i	‘	•	•
Morda nam bo g. Gaser kdaj kaj sporočil o tem!
Pomanjkanje sladkorja v kockah in prahu
se že mesec dni čuti na Jesenicah. Sipe je še kolikor toliko dobiti, kock in .prahu pa ni. Za nekatere stvari je to zelo nerodno. Težko pričakujejo jeseniški delavci znižanje cene sladkorju, ,,,. i	t. P » »• »P«1- «« *• i ri
LAŠKO ^ :
Nenavadna eksplozija v Laškem. V soboto dne 26. avgusta t. 1. šožačuli Laščatii ob pol 9. uri dopoldne zamolklo detonacijo. Nekateri 5o domnevali, da je eksplodiral kak kotel ali motor avtomobila. Na mah pa se je raznesla vest, da je prinesel v gostilno R. kmet Z. iz Debrega pri Laškem 6 gumijastih balončkov tvrdke »Bat’a«, ki jih inu jih'je napolnil avtomehanik P. s karbidnim plittoin. Iz neznanega vzroka pa so balončki 'nenadoma eksplodirali s strahotno detonacijo. Mala točilnica je bila na mah demoilirana. Po' vseli sobah so zažvenketale šipe v kup Črfepinj. Uničene so bile elektronke v radijskem aparatu, zdrobilo je stekleno ploščo stenske ure, ji odtrgalo kovinski oibod, pritisk plina pa je bil tako močan, da je odtrgal prednji' del točajne mize. Na ■glavnih vratih so bile razbite vse šipe, poškodovan pa je ves zidni omet. Uničenega ie tudi precej steklenega pribora. V'lokalo so bili v hipu katastrofe: natakarica Š. TL, ki je dobila Pri sunku hud živčni pretres, da so jo prepeljali v bolnico. Na srečo ji je bila usoda prizanesla z oglušitvijo. Navzoča sta bila tudi1 dva letoviščarja. Na licu mesta sio se po nenavadni eksploziji zbirale trume Laščanov. Stvarna škoda zntiša okrog 1500 din. Oblast bi morala vsekakor .prepovedati polnjenje Batovih balončkov s karbidnim plinom. Zvesti naročnici s. Stefici želimo skorajšnjega okrevanja.
KRANJ
Uspel prikroievahii tečaj. Strokovna organizacija krojaških pomočnikov in pomočnic, to je »Osrednje društvo oblačilnih delavcev«, podružnica v Kranju, je organizirala enotedenski prikrojevalni tečaj za svoje Člane v dvorani »Cankarjevega doma«. Tečaj je vodil zastopnik učnega zavoda »Reform« iz Kočevja, g. incinger Matija. Posedalo ga je 17 pomočnic in pomočnikov. Tečaj je prav dobro uspel, v hopolno zadovoljnost vseh, ki so ga posečali.
Organizacija krojaških pomočnikov in pomočnic je s prireditvijo tečaja pokazala, da ne v»di samo borbo za zboljšanje delovnih razmer svojih članov”, temveč si prizadeva tudi, 9a bodo dobri delavci in tako sposobni, da ^ostanejo samostojni obrtniki.
Ponovna odkritja grobišč. Na severo-zapadu mesta v smeri proti Naklenf, so delavci pri Ropanju za traso nove ceste naleteli na ostan-pe grobišč, po znakih sodleč iiz ilirske dobe. »H nadaljnem previdnem razkopavanju so na-N' še popolnoma dobro ohranjeno žaro s pe-Moni, katero so oddali v ljubljanski muzej. Mčakujejo še novih najdb.
MEŽICA
Na meščanski šoli se bodo vršili popravni iz-Jb v četrtek, dne 31. avgusta od 8. ure dalje. Pisovanje pa bo L, 2. in 3. septembra: vsako-fat od 8. ure dalje. Novinci uaij pridejo k vipi-'Ovanju v spremstvu staršev oziroma odraslih vvojcev. Učenci, ki prestopajo iz ljudske šole ti, Hmšeanisko šolo, morajo pri vpisu predložiti -pričevalo. (Dijaška knjižica oziroma šolski '
- a:z ne zadostujeta). Ostale podrobnosti so, Priobčene na uradni deski.	I
LJUBLJANA
Sestanek ljubljanskih pekovskih pomočnikov storili. Kratek referat je podal predsednik (podružnice) je bi v nedeljo 27. t. m. v hotelu: Strokovne komisije ter želel, in čestital orga-
CELJE
Lloyd. Reševal je dnevna vprašanja. Obsodil je agitacijo proti centralni organizaciji. Volil je dva člana v paritetno komisijo v zmislu kolektivne pogodbe. Sklenil je prirediti vinsko trgatev, dne 30. septembra vi Mikličevih pro-
nizaciji, da se je pričela lepo razvijati. Mladi sodirugi peki so v podružnici jako delavni, tako da imamo lahko najlepšo nado v organizacijo.
MARIBOR
Prvo zborovanje novoizvoljenih Ursovih obratnih -	zaupnikov	v	Mariboru
se je vršilo včeraj v> nedeljo, dne 27. t. m. v nabito polni dvorani Delavske zlornice.
Po pozdravnih besedah predsedujočega s. Zidanška je podal s. Vidovič obširno poročilo o izvršenih' volitvah obratnih zaupnikov, ki so prinesle mariborskim Ursovim strokovnim organizacijam ogromno in absolutno večino. Nadalje je govoril o gospodarskem položaju obmejnega delavstva, ki postaja vsled demon-taže tukajšnje industrije vedno slabši. Merodajni činitelji dosedaj niso storili ničesar za podvig življenjskega standarda našega delavstva. Nujno potrebnih javnih del ni. Socijalna zaščita nikakor ne odgovarja željam in potrebam delavstva.
S. Petejan omenja spremembo vlade, v katero so sedaj vstopili tudi predstavniki opozicije. Parlament in senat sta razpuščena, dosedanji krivični volilni zakon je že razveljavljen. Še tekom letošnjega leta lahko pričakujemo svobodne in tajne volitve v parlament. Sedaj so dani vsi predpogoji1 za čim hitrejšo konsolidacijo naših notranjih razmer. Omenja, da je
postal minister socijalne politike, dr. Srdjan Bu-disavljevičUodvetnik iz Zagreba, ki je vedno pokazal tntiogo razumevanja za interese delavskih slojev v državi in ki je vseskozi velik demokrat. Zato predlaga, da se novemu ministru socijane politike pošlje pozdravni brzo-jav s prošnjo, da čimprej odpravi krivice, ki so bile zadnji časi storjene svobodnim strokovnim organizacijam, prav” posebno, da pregleda sklepe sedanjega upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani ter iste razveljavi, v kolikor niso V skladu s pomirivijo duhov in konsolidacijo naših notranjih razmer.
S. Zidanšek predočuje zbranim zaupnikom pomen in potrebo strokovnega boja ter poziva vse navzoče k vztrajnemu delovanju za podvig in razvoj naših organizacij.
Zbrani zaupniki so z navdušenjem vzeli na znanje vsa poročila ter soglasno sprejeli resolucijo, ki bo poslana na merodajna mesta. Odposlana je bila tudii brzojavka novemu ministru socijalne politike.
SEJA MESTNEGA SVETA
Po dolgem presledku se je minuli petek vršila seja mestnega sveta. Po uvodnih formalnostih je poročal za drugi odsek g. Aljančič, med drugim tudi o tem, da je svoječasno Zveza slovenskih mest sklenila, da bodo mestne občine v Ljubljani, v Mariboru, Celju in Ptuju ustanovile skupna taborišča za takozvarie »delomržneže«, banska uprava pa tozadevnih predlogov ni odobrila. (Zanimivo bi bilo vede-i, kdo je mariborsko mestno občina zastopal na seji Zveze slovenskih mest dJie 27. oktobra 1938, ko je bi sprejet tozadevni sklep.) Mestni svet se je nato bavi-l z regulacijo Trga Svobode. Po načrtu, ki ga je izdelal mestni gradbeni urad bo postavljen na Trgu Svobode spomenik kralju Aleksandru 1. Načrt bo še predložen banski upravi v odobritev. Stroški za regulacijska dela so predvideni na 850.000 din. Nato je mestni svet odobril novi načrt mestnega grba, ki se od prejšnjega razlikuje v toliko, da je zelena barva nekoliko boltj živa in da je golob, ki je dloslej bil obrnjen z glavo navzdol, obrnjen z glavo navzgor. S. Petejan
• ■ ■	■ Zaključni račun mestne občine za leto
1937-38 je mestni svet odobril. Obračun izkazuje 132,591.882.it7 din aktive, pasiv pa 75 milijonov 814.874 in znaša torej čisto premoženje mestne občine 56,777.0007.47 dim. Mestna občina bo prepustila banovinskemu arhivu prostore v gradu brezplačno, z Muzejskim društvom pa bo mestna občina sklenila najemninsko pogodba glede muzeja, ki je nameščen v mestnem gradu. Mestnemu olepševalnemu društvu je mestni svet dovolil din 20.000 dotacije, mestno poglavarstvo pa boi proučilo, če ne bi kazalo, da mestna občina sama prevzame olepševanje mesta. Za regulacijo Drave je bilo odobrenih 13 milijonov din. Ko je mestni svet razpravljal o novem tržnem redu, sta ss. Grčar in Petejan zavzela odklonilno stališče glede uvedbe tega novega tržnega reda, ki ga lahko izda samo banska uprava. Ker med sedanjo večino ni bilo soglasja radi podelitve koncesij novim izvoščkom, je bilo to vprašanje odloženo za tajno sejo. Mestni svet je dalje odobril načrte za gradnjo garaže mestnega avtobusnega podjetja v bivši tekstilni tovarni Zelenka. Gradbeni stroški so predvideni na 1,500.000 din. V tajni seji je mestni svet rešil več personalnih zadev i.ni obravnaval tudi vprašanje, če naj mestna podjetja pristopijo k družbi »Rudnik Peklenica« z glavnico 1 milijon dinarjev.
Zamuda vlakov. Vlaki, ki prihajajo iz Nemčije so bili že poprej vedno zamujeni'. Sedaj so te zatpude samo še narasle. V nedeljo je imel brzi vlak iz Graca i , dve uri zamude.
Vpoklici nemških državljanov. Številni v Mariboru stanujoči nemški državljani so bili brzojavnim potom odpoklicani.
Kako potrebna je razširitev tukajšnje splošne bolnice je znova dokazal te dni slučaj neke tekstilne delavke, kii st je v tovarni tvrdke Hutter zlomila roko in je baje morala poldrugi dan čakati predlno je iprišla v bolnici' na vrsto. Ta slučaj pa gotovo ni osamljen, saj je znano, da ležijo številni bolniki po hodnikih in po dva bolnika v eni postelji, v bolnico pa sprejmejo bolnike le v res najbolj nujnih slučajih.
Na L dekliški meščanski šoli v Mariboru bo vpisovanje L, 2. in 4. septembra od 8. do 12. ure. Popravni za vršni izpiti bodo dne 31. t. m., ostalf popravni izpiti pai 5. septembra od 8. ure dalje. Učenke izven mariborskih občin morajo predložiti tudi mekolkovano ootr-di'o občinskega urada, kjer stanujejo.
Objektivnost je potrebna. »Del. Politika« je ž.e itak odgovorila piscu članka »Večernika« »Nedeljsko izzivanje v Radvanju«, v katerem je bilo napadeno naše bratsko društvo »Vzajemnost« v zvezi s prireditvijo veselice, na kateri ie godba bojda igrala samo tuje komade in je neko društvo zapelo celo pesmi v tujem jeziku. Ne bo odveč, ako ugotovimo še par stvari, ki se tičejo godbe Glasbenega društva
železniških delavcev in uslužbencev, katera je bila s tistim člankom prav tako prizadeta, ker ie del godbenikov igral na omenjeni veselici. Komade, ki jih je igrala godba in katere smatra pisec dotičnega članka kot izzivanje, lahko čuje on in vsakdo, ki ga to zanima, pri koncertih vojaške godbe v mestnem parku in ob vsaki mogoči priliki tudi v ljubljanskem radiu. Še posebej pa omenjamo zasluge, ki jih ima naša godba in njen kapelnik za obogatenje sporeda jugoslovanske glasbe. Kapelnik gosp. Schonherr je komponiral skladbe kot »Jugoslovanska rapsodija«, »Slovenska nedelja«, »Slovenski potpuri«, ki so našle splošno priznanje v glasbenem svetu. Te kompozicije je kot prva izvajala naša godba. Pri javnih koncertih izvaja našp godba dve tretjini sporeda slovanskih sjilad in 1 eno tretjino tujih. To so dejstva, zato je neopravičeno napadati našo godbo in želeli bi več objektivnosti, ker sicer izgleda, da se povračamo v čase, ko so »prijatelji« naše godbe s koli in boksarji prežali na naše godbenike ter jim .delali vse mogoče ovire, oziroma jih denupcirali.
Sestanek cinkarniškega delavstva, ki ga je
sklicala podružnica SMRJ je bil prav številno obiskan. Delavstvo je z zanimanjem poslušalo poročilo funkcionarjev! o zadnjih uspelih pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe. Navzoči so se prepričali, da je uspeli le samo tam mogoč, kjer je delavstvo združeno v močni, enotni in svobodni strokovni organizaciji. Strokovna organizacija je tista garancija, ki jamči, da bodo delavski interesi zaščiteni iri da bodo priborjeni boljši delovni pogoji. Delavstvo si lahko pribori le potom svoje organizacije pravice do dostojnega in človeka vrednega življenja. Soglasno je bilo sklenjeno, da se organizacija tako številčno, kakor tudi idejno dvigne, da bo kos vsem: težkim nalogam, ki se pojavljajo in se bodo v najkrajšem času pojavile. Rešitev delavstva je izključno v svobodni in borbeni organizaciji.
Velika sodna razprava v zadevi Ilirske rudarske družbe v Lešah pri Prevaljah. Državno tožilstvo v Celju je obtožilo dr. Senčarja Dušana, notarja iz Rrevalj, Sedeja Karla, lesnega trgovca na Prevaljah, Veržuna Ivana, lesnega trgovca v' Cernečah in Kralja: Matevža, posestnika v Prevaljah, da sc s svojim postopanjem v konkurzu oškodovali Ilirsko družbo oz. njene upnike za milijone. Razprava bo 29. avgusta ob 8. uri v razpravni dvorani št. 17.
RAB
Otok Rab ie brez dvoma eden izmed aaj-lepših letovičarskih krajev na našem sinjem Jadranu. — Krasote tega kraja je mogoče uživati tudi redkim srečnim, pa tudi nesrečnim zavarovancem okrožnih uradov in drugih zavarovalnih ustanov, ki iščejo tukaj svojega okrevanja, odnosno ozdravljenja. Tako bi lahko rekli, da smo se tukaj znašli rekonvalescenti iz vse države in zastopniki vseh sve-' tovnih nazorov. Med nami ni nobenih razprtij, temveč nas preveva samo želja po lepem vremenu in dobrem učinku morske kHme na naše zdravje. Politiko seveda tudi dobro zasledujemo. Čitamo vse časopise. Tudi naša »Delavska Politika« se dobro uveljavlja. Vendar pri vsem tem se nam malo čudno zdi, kako da naš najbolje informiran list »Slovenec« nič ne omeni, kakšen bo kaj novi sporazum, temveč se samo omejuje na poročila drugih listov. Čudno, ali res nima glasilo večine Slovencev nobenega načelnega stališča k temu. Mi ponižni radovedneži bi radi kaj več vedeli o tem. Ali se nas hoče mogoče tako presenetiti, kakor so Rusi in Nemci Angleže in Francoze?
Maksim Gorki: »POLETJE«, socialni roman iz ruskih prevratnih dni je ravnokar izšel. Naroča se v naši upravi. Cena knjigi s 156 stranmi osmerke, je samo 10 dinarjev. Knjigo toplo priporočamo.
Franc Pliberšek:
Potreba Inteligence v strokovni organizaciji
Potreba inteligence v strokovni organizaciji
Vsako gibanje, posebno pa še naše strokovno, ki temelji na jasnem programu, z jasnimi cilji, naslanjajoč se na prastare pravice človeka, ki s svojim delom vse ustvarja, se poti in umira na polju dela, od katerega zavisi ves napredek, kultura, znanje in civilizacija, mora imeti organizacijo, čije ustroj lahko premaga vse ovire prirojenih ali priučenih slabosti članstva, da na ta način omogoči pristop vsakomur, kdor iz idealizma in prepričanja o potrebi boja za socialne pravice hoče, da pojača našo razredno skupnost.
Zato nam je predvsem potrebna tudi inteligenca v naših strokovnih organizacijah.
Osredotočena mora biti ta inteligenca v strokovnem pokretu v odboru vsake strokovne organizacije.
Skušnje zadnjih let uče, da brez inteligence v vodstvu organizacije ne gre. Vzgledov imamo dovolj. Bil je čas, ko so organizacije rastle kot gobe po dežju. V njih je primanjkovalo inteligence in razpaslo se je prostaško obrekovanje namišljenega nasprotnika. To je pač šlo toliko časa, dokler so krivci pritirali organizacijo na rob propada in se je zadušila v demagogiji, ki so jo zganjali njeni funkcijo-narji.
Taka usoda čaka vsako organizacijo in odbor, ki gradi na taki podlagi. Ako je organizacija še tako dobro zgrajena, pa jo dobi v roko odbor s tako moralno kvalifikacijo, ki znači popolno pomanjkanje inteligence, je organizacija zgubljena. V prvem redu se pokaže inteligenca vodstva organizacije, če o napakah svojega članstva dobrohotno diskutira, jih z lastnim vzgledom odpravlja, kaže širokogrudnost na-pram članstvu in strogo sodi vsem javnim in tajnim nasprotnikom organizacije. Inteligenčno vodstvo organizacije mora vsakega člana in na| si bo to kdorkoli, pozvati na razgovor, kakor hitro zazna za dejanja, ki bi utegnila škodovati organizaciji ali ugledu funkcijonarjev. Takemu članu je treba predočiti škodljivost njegovega početja in ga prepričati, da je njegovo početje škodljivo zanj in za organizacijo.
Odboru organizacije mora biti vsak član enak. Odbor mora spoštovati sleherno zaslugo člana, pa naj bo že ta velika ali mala, ker je vse doprinešeno na žrtvenik skupnosti, na žrt-venik borbe .za moč in ugled organizacije. Odbor organizacije mora iskati iz lastne srede, iz vrst članov, svoje svetovalce, katerih mnenje v korist in napredek organizacije mora vedno upoštevati. Še mnogo je nalog, ki jih mora vršiti odbor organizacije, če noče utoniti v morju zavisti, demagogije, klečeplaztva in politične nemorale, ki jo srečavamo v današnjih ča-
sih v vsem javnem življenju in ki je nalezljiva kot vsaka druga kužna bolezen.
Vsak strokovni odbor, ki ga ne vodi idealizem do organizacije, ki ga ne -odlikuje vsaj majhno razumsko nadpovprečje, kaj kmalu zabrede ravno v tiste kalne vode, katerih bi se moral najbolj varovati.
Tukaj je treba omeniti največjo zablodo odbora, ki vsled pomanjkanja vsake inteligence sovraži vsakega člana, ki s svojo inteligenco, kulturo in znanjem nadkriljuje posamezne člane strokovnega odbora. Takšna vodstva so največje zlo in poguba za organizacijo. To se prej ali slej maščuje, ker ta temna zabloda okuži tak-o posameznika kot celoto. To vzbudi v organizaciji najnižje instinkte osebnega obrekovanja, ki rodi nezaupanje in blatenje posameznika ali skupin, ki so mogoče največ žrtvovale za organizacijo.
Člani takšnega odbora ne iščejo nasvetov v organizaciji, pač pa jim je dobrodošel vsakdo, ki ima še tako bujno domišljijo v obrekovanju in zna uganjati demagogijo. Takšni odbori se tudi radi dičijo s -pavovim perjem in si laste zasluge drugih za svoje. To so ljudje, ki tavajo v nižinah duševnih občutkov, ter se ne morejo povzpeti k spoznanju, seveda niti ne poznajo svojih nalog. V svojem samoljubju zatajijo vsakogar, ki se jim zdi napoti in stavlja-jo lastno ugodje nad koristi splošn-osti.
Kakor so inteligentni strokovni odbori koncentrirana sila vsake enotne, duhovno močne organizacije, tako je -odbor z nizkimi instinkti in duševnim obzorjem največje zlo za organizacijo. Tu je prva kal razkrojevalnega procesa, ki zapušča žalostne razvaline, kakor nas uči preteklost.
Ti problemi so važni za vse organizacije. Treba je slediti inteligentnim nagnjenjem človeka. Popolnoma pokvarjene elemente je treba izločiti, kakor se izloči gnil sad od zdravega, da se ne -okuži.
Strpljivost, odkritosrčnost in srčna kultura naj vodi odbore in članstvo. Odpravijo se naj vse skrivalnice v organizaciji. Če je to kdaj potrebno, potem je to dandanes, ko se vsaka lahkomiselno zavržena ali izgubljena sila desetkrat pogreša, ko je vsako nizkotno strast treba dvakrat iztrebiti, da se očuva enotnost organizacije, da se očuva visoko duševno raven v organizaciji, ki je edino or,ožje -proti zablodam in obrekovalnim poskusom, ki zastrupljajo in končno upropaslijo organizacijo. Duh zavednosti in odkritosrčnosti ter visoka srčna kultura naj vlada v organizaciji, to je inteligenca.
Med
di
los«
IV
L
narodna napetost na visi
Izmenjava zadnjih not med Londonom in Berlinom
Turčija z Anglijo
Po obisku angleškega poslanika Hen-1 Š?la, Nemčiji sestmesecno premirje m dersona pri Hitlerju, kateremu je posla-' direkten sporazum s Poljsko. Angleška nik sporočil neomajno voljo svoje vla-; yladf vodi tudi razgovore z Roosevel-de, da je v slučaju oboroženega spopa- in na drugi strani z Rimom.
da na strani Poljske, je Hitler poslal angleški vladi odgovor, čigar vsebina ni znana. Angleška vlada razpravlja o
tem razgovoru in trdi se, da bo predla- nekaj ur
Mussolini baje priporoča Hitlerju mirno ureditev spora.
Vprašanje mir ali vojna je vprašanje
NemSki predlogi nesprem-
Ijivi
u	~	•	j	ti	..	Turska	vlada	je	objavila,	da	se bo
ranski listi poročajo, da so predlogi ,	.	....	’	.	t- ..	.-
TT.(1	.	i,	.	-i	!	borila	na	strani	Angli	e	m	rrancije	proti
v Hitlerjevem odgovoru na angleško | ysako k- fa. kušal poslanico nesprejemljivi. Pariz in Lon-1 Sredozemskem morju. d on prepuščata Varšavi svobodne roke 1
i * s
napad v
s 1 « ll I f
in odločitev v okviru dogovora, ki je bil sklenjen med vsemi tremi državami. 1
Roosevelt za ohranitev miru
Poslanica poljskemu predsedniku Moscickemu in Hitlerju.
Roosevelt je naslovil dve poslanici, eno na predsednika poljske republike, drugo na Hitlerja, v katerih poziva oba državnika, naj pristaneta na mirno rešitev spora. Moscicki je takoj odgovoril pritrdilno. Ker od Hitlerja še ni prispel odgovor, je Roosevelt takoj sporočil Hitlerju odgovor Mpscickega in ga ponovno prosil, naj pristane na pogajanja tudi on, da se rešijo neštevilna ljudska življenja.
1,
m
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt
AngleSko-polfski pakt podpisan
Japonska, razočarana nad Nemčijo
išče stikov z Anglijo,
Dasi Nemčija še ni preklicala pakta proti kominterni, smatrajo na Japonskem, da je ta pakt že prenehal veljati. Japonska vlada je vložila protest pri nemški vladi radi sklenitve nemško-sovjetskega pakta, češ, da je s tem Nemčija enostransko prekršila dogovor o boju proti kominterni, ki ga je sklenila
z Japonsko. Japonski poslanik se tudi ni udeležil sprejema nemškega zunanjega ministra Ribbentropa na moskovskem letališču, niti ne gala-večerje, na katero so bili povabljeni vsi sovjetski dostojanstveniki.
Iz Tokija poročjo tudi o skorajšnjem zbližanju med Japonsko in Anglijo.
Spopadi med Poljaki in Nemci
Tako ob meji Gdanska kot tudi ob [zadnjih dneh številni incidenti. En polj-poljsko-nemški meji so se pripetili v ski vojak je bil ubit.
Govor Daladierja,
Po objavi prijateljskega pakta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so splošno pričakovali, da bo omajal zvezo med Anglijo in Francijo na eni ter Poljsko
Predsednik Puljske republike Ignacij Moscicki
na drugi strani. To se ni zgodilo. Vojaška pogodba med Poljsko in Anglijo je bila podpisna dne 26. avgusta v Londonu.
Istega dne je imel presednik francoske vlade Daladier govor v radiu, v katerem je dejal, da je Francija delala vedno za ohranitev miru. Sedaj pa se nemške zahteve napram Poljski stopnjujejo. Gre za svobodo 35 milijonov Poljakov, pa tudi za svobodo vseh narodov. Francija pozdravlja mirovne napore Roosevelta, papeža in belgijskega kralja. Obenem pa občuduje pogum Poljakov, da se bore za svobodo in čast. Francija in Anglija tvorita en sam blok, ki hoče mir, toda tudi svobodo.
Nemška vlada je odpovedala proslavo 25letnice nemške zmage nad Rusi ob Mazurskih jezerih, ki bi se bila imela vršiti 27. avgusta v mestu Tannenberg vzhodni Pruski. Na proslavi bi bil moral govoriti Hitler, na predvečer proslave pa poveljnik nemške armade ge-nerl Brauchitsch. Ob Mazurskih jezerih sc Nemci leta 1914 porazili mnogo močnejšo rusko armado pod poveljstvom generala Rennenkampfa. Kot zmagovalec se omenja pokojni nemški feldmar-šal Hindenburg, «	.t	• t- f h -
»rl - ...» Proslava je bila odpovedana, jo lil n . « « ■ radi tega, ker je * mednarodni položaj napet.
Odpovedan je tudi kongres nacistične stranke, ki bi se bil moral vršiti v za-
Franciia na naslov Sovjetske Rusije
Resolucija parlmentarnega odbora.
Parlamentarni odbor francoskega par- [ sklenil, da odobrava politiko Daladier-
lamenta je sprejel resolucijo, v kateri pravi, da nemško-ruski sporazum demantira politiko in doktrine Sovjetske Rusije in je v opreki z vojaško pogodbo, ki veže Sovjetsko Rusijo s Francijo in katere sovjeti niso nikdar odpovedali. Francoski parlament prepušča javnosti, da izreče svojo sodbo o tem, da se je Sovjetska Rusija v istem času, ko je vodila pogajanja s Francijo in Anglijo za sklenitev pakta v obrambo miru, tajno pogajala z Nemčijo. Pakt med Nemčijo in Rusijo je daleč od tega, da zagotovi mir. Toda ne more vplivati na Francijo, da ne bi izpolnila svojih obveznosti do zaveznikov.
ja in da bodo francoski komunisti iz-
Komunistični poslanci so sicer glasovali proti obsodbi Sovjetske Rusije, odbor stranke s Thorezom na čelu, pa je
Predsednik francoske vlade Daladier
vršili svojo dolžnost do domovine, ako bodo pozvani na vojno.
Francoska vlada je ustavila izhajanje komunističnih listov »L Humanite« in »Ce Soir«, >»-. m > »-.v.
ICbtueU sodm&ic
O taktu
Takt je tujka, za katero pa v slovenščini nimamo primernega nadomestila. Izvira iz besede tangere, kar (pomeni, dbtHkati se. Nešteto ljudi pozna dobro pomen te tujke, pa nimajo kljub temu prav nič takta, po drugi strani pa imamo nešteto ljudi, ki te besede nikoli niso culi, pa je kljub temu vsa.ka njihova beseda in kretnja taktna. Takt pomeni fino občutenje tja do konca prstov, takt je čustvo za pravo razdaljo db sočloveka, takt nam pove, česa se smemo dotikati. Takt nam pa tudi veleva, da se ne smemo dotikati odprtih ran, pa tudi ne slabo zaceljenih brazgotin, ki jih nosi vsak č ovek s seboj. Takt je utemeljen v čustvu, v smislu za drugo osebo, zato so čustveni ljudje bolj taktni kakor razumski. Takten je tisti, ki ima nvnogo domišljije, da si lahko že v naprej predstavlja, kako bo vplivala na sočloveka beseda, kretnja ali dejanje. To pa zmore samo tisti, ki ima obenem tudi sposobnost, opazovati samega sebe, ki se zna gledati z očmi drugih. Takt je vedno prirojen in se ga č’ovek, ki ga ima, skoraj ne zaveda. Nekoliko si pa lahko takta tudi privzgojimo sebi in drugim, da ne bomo vedno prepozno spoznali, kako bi morali ravnati. Pazili pa moramo tudi, da se previdnost in obzirnost, ki sestavljata takt, ne izcimita v slabost in boječnost. Včasih je kar potrebno, da človek
Odpovedane svečanosti v Nemčiji
četku septembra v Nurnbergu, Nekate-; ri so pričakovali, da bo Hitler povedal ! svoio odločitev v Tannenbergu, oziroma na kongresu v Nurnbergu. Sedaj pa ra-jčunajo s tem, da bo sklican nemški jrajhstag, na katerem bo odkril svojo namere.
Nemčija daje zagotovila.
Nemška vlada je izjavila Belgiji, Nizozemski in Švici, da jih ne bo napadla, dokler bodo tudi druge države spošto-; vale nevtralnost teh dežel.
V Nemčiji uvedene krušne karte.
Nemška vlada je uvedla takozvani režim krušnih kart, ki ga mnogi poznajo še izza dobe svetovne vojne. Vse najvažnejše življenjske potrebščine bo mogoče dobiti samo na karte.
Mobilizacija
V Nemčiji so vpoklicani tudi vsi rezervisti med med 40. in 50. letom. Ustavljen je ves civilni letalski promet. Osebni avtomobilski promet istotako počiva in promet na železnicah za civiliste je ukinjen.
V Franciji je mobilizacija v teku. Ma-ginotova linija je zasedena. Izdane so odredbe za izpraznitev Pariza. Iz Strass-
cev.
burga odhajajo cele skupine prebival- roda.
Mobilizacija je odrejena tudi v Angliji, istotako kliče Kanada pod orožje. Svarilo angleških laburistov nemškemu narodu.
Angleški laburisti zo izdali proglas na nemški narod, v katerem ga svare pred novo vojno in pravijo, da niso bili in ne bodo nikdar sovražniki nemškega na-
TRBOVLJE
pažnie. Če pa imaš drugič več dela s kuho, j pa si poenostavi delo s pospravljanjem sob.
Vedno si pa moraš razdeliti delo tako, da je |	....	.j
stanovanje vsak dan redno pospravljeno, dal Usel jim je, pa so Ra vlovili, \ petek, dne ie kosilo ali večerja vedno ob svojem času na 1 25. avgusta je med postajama I rbovlje in Zamiži. Tega se drži z že.ezno doslednostjo. gorje skiočid iz vozečega vlaka 251etni Ivan Ba-6. Seznani se z vsemi novostmi za olajšanje | Ioni, ki sta ga dva orožnika peljala na i tuli jan—
gospodarskih del in nabavi si jih, v kolikor ti dupoščajo sredstva. Odstrani vso nepotrebno navlako iz stanovanja, da si poenostaviš delo.
7. Ne kupuj na obroke, pa tudi ne na knjižice. Bodi varčna, a ne skopa. Privošči družini in sebi vse potrebno, ker se vsako pomanjka-nje prej ali sleji maščuje z boleznijo in stroški, i Sele tu so ga orožniki p>0 daljšem iskanju ipri-
8. Pri vsem delu pa tudi nase ne pozabi. j?li vsega upehanega. Baloni je prosil, da naj Oddahni
sko mejo. Begunec io je ucvrl po skalovju. Orožniki iz Trbovelj irs Zagorja so ga zasledovali. Obkoljen se je moral vrniti s hriba proti progi. Orožniki so ga hoteli sprijeti, tedaj pa se je begunec pognal v Savo in joi preplaval ter nato pobegnil v gozd na nasprotnem bregu.
ni samo nežen in mehak, ampak trd in robat. Najplemeniitejši svet je vedno obzirnost, brezobzirnost je proti brezobzirnim ljudem včasih kakor nevihta, ki prezračuje osveži in prenovi.
ZAPOVEDI ZA GOSPODINJE
1. Glej, da boš imela vedno vse potrebe in že je v ravnotežju s svojimi dohodki. Ne želi si nemogočega, ne bodi pa tudi nezadovoljna, če ne bo šlo vedno vse tako kakor bi si želela.
2. Ne loti se brez premisleka dela, ki ti pride slučajno pod roke. Napravi si natančen načrt, razpored dela, da sc boš izognila vsem zakasnitvam in da ti bo šlo de'o gladko in lahko od rok. Pri delu se ne prehitevaj, brez nujnih vzrokov ne prenehaj z začetim delom, ampak ga končaj.
3. Izogni se vsakemu nepotrebnemu delu.
Postavi vsako stvar takoj nazaj na svoje mesto in sploh nikoli ne pusti, da nastane nered. S svojim vzgledom vplivaj na vso družino, da bo vsak pazil na red.
4. Odpravljaj sproti vsako de’o. Čim večji bo kup strganega perila, tem težje se boš spravila na krpanje, čim več se bo nabralo umazanega perila, tem težje bo pranje.
5. Razdeli si delo pravilno. Če hočeš danes natančne e osnažiti stanovanje ali pa če imaš pranje, naj bo jndilni list sestavljen iz takih
preprostih jedi, ki ne zahtevajo preveč dela inpeklh
se med posameznimi opravili, v tem odmoru se nvalo odpočiš in si nabereš novih moči, obenem pa že lahko napraviš načrt za prihodnje delo. Odpočiješ se lahko na različne načine, da se za pet minut zlekneš po zoli ali po klopi, da se pri oknu naiužiješ svežega zraka, da se prav na kratko pomeniš s sosedo. To zadnje imajo gopodinje najraje in tvori to klepetanje nekak njihov podzavestni odmor. Pazi pa, s kom govoriš. Ne trati časa z nepotrebnim klepetanjem s praznimi in sovražnimi ljudmi. Imej pa vedno dovoli časa za zabavo z ljudmi, ki so ti dobri in prijazni. Nikoli pa ne raztegni klecetanja na škodo svojega dela in tudi pazi, da druge ne boš motila pri delu.
Juha iz malin. *
V 1 liter mleka vkuhamo 5 dkg koruzne moke in pustimo ohladiti. Medtem pretlačimo skozi silo četrt litra malin in jih dodamo med neprestanim mešanjem okajenemu mleku. Nato dodamo še po okusu sladkorja. To juho damo poleti mrzlo na mizo, ker prijetno ohladi. Na isti riačin napravimo juho iz jagod.
Pečeni paradižniki.
Lepo zrele, a še trde paradižnike nareži z ostrim nožem na debele rezine. Kozico na- j maži prav temeljito s surovim maslom ali j mastjo in obloži dno z drobno nasekljanim peteršiljem, čebulo in drobtinami. Na to me- j šanico naloži paradižnikove rezine, posoli in i potresi jih na gosto z drobtinami, pokapaj obil- ' no z vročo mastjo in peci eno uro v vroči pe- j čici, da niso paradižniki nič več vodeni. Na! mizo damo jed v isti posodi, v kateri smo jo'
ga ne izroče italijanskim oblastem.
vedno sveže dobro, nudi tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica št. 7, pri mostu
Bučno oiie,
i n
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
w Mariboru, reg. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in ie Izplačala lesom obstoja n mI 37 milijonov dlkM na pogrebninah ln doti.
Zavaruja u pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70, leta do
največ din 10.000-—- ln
ta doto mladoletne od 1, do 16. do največ din 25.000 — plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNIL A
Za konzorcij Izdala in urejuje Adolf Jelen v Maribora.
Tiska Ljudska liskama, d. d. v Maribora, predstavitelj Viktor Eržen v Maribora.
ata;