IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. BflMMianKuMRnMHnHHHHnaHaaamaMmaHMMHHMK • < i TRGOVSKI UST časopis za trgovino. Industrijo In obrt. &M«4nin* u oiemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za M leta 45 Din, MMfiioo 16 Din; it ino*em»tvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo ]e v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. —* Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LBTO XI. Teletu št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 9. avgusta 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 94. Za pobijanje nedovoljenega trgovanja potnikov in krošnjarjenja. Važna okrožnica vel. župana mariborske oblasti. Veliki župan mariborske oblasti je izdal dne 17. julija 1928 pod O. broj 1891/1 vsem srezkim poglavarjem (iz-vzemši v Čakovcu in Prelogu) ter mestnima magistratoma v Celju in Mariboru naslednjo okrožnico: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je z vlogo od 10. julija 1928, štev. 8274 opozorila, da se dogajajo še vedno številni primeri nedopustnega detaljnega potovanja in in krošnjarjenja in da se očividno tozadevni predpisi ne izvajajo z zadostno strogostjo. Zato opozarjam na sledeče: A. Iskanje naročil pri trgovcih (obrtnikih) in sploh pri osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojem obratu. Samostojni trgovci ali obrtniki, odnosno pooblaščenci (trgovski potniki), ki so v njih službi, smejo v splošnem iskati naročila samo pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojih obratih in to tako v občini, kjer imajo stojališče svojega obrta, kakor tudi na potovanju izven občine stojališča svojega obrta. Pri tem pa ne smejo nositi s seboj blaga za prodajo (razen pri posečanju sejmov), ampak vedno samo vzorce. Samo izdelovalci ur, zlatih in srebrnih predmetov, veletrgovci s temi predmeti, dalje trgovci z juveli in dragulji, kakor tudi pri njih uslužbeni pooblaščenci smejo, če imajo stojališče svojega obrta v tuzemstvu, nositi s seboj na svojih poslovnih potovanjih ne samo vzorce, ampak tudi blago v primerih, ko je prodajanje tega blaga po vzorcih nemogoče. Seveda smejo tudi ti prodajati tako blago samo upravičenim preprodajalcem, ne pa tudi zasebnikom. B. Iskanje naročil pri zasebnih strankah. če gre za iskanje naročil pri ne-trgovcih in neobrtnikih ali sploh pri-osebah, ki ponujenega blaga v svojem obratu ne uporabljajo, je razlikovati dvoje: I. Iskanje naročil v občini stojališča obrta. 1. Trgovcem (obrtnikom) ali njihovim pooblaščencem je iskanje naročil na kolonialno, specerijsko in materi-jalno blago tako v občini stojališča obrta kakor tudi izven stojališča obrta, pri zasebnikih, ki ponujenega blaga ne uporabljajo v svojem obratu, brezpogojno prepovedano. (§ 59., odst. 2., obrtnega reda.) Obisk privatnih strank in sprejemanje naročil na predmete, ki spadajo v imenovane stroke, je vsakomur in povsod prepovedano. V spornih primerih, če gre za določitev, kateri predmeti spadajo v imenovane stroke, odločajo obrtna ob-lastva I. stopnje po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Samostojni trgovinski agenti smejo tudi na kraju stojališča obrta sklepati agenturne posle samo s takimi osebami, ki uporabljajo dotično blago v svojem obratu. 2. Iskanje naročil na drugo (razen na kolonijalno, špecerijsko in materi-jalno) blago je trgovcem (obrtnikom) ali njih pooblaščencem v kraju stoja-lišča obrta dovoljeno (§ 59. od 2. o. r.). Seveda velja tudi tu brezizjemno določilo, da smejo trgovci (obrtniki) ali njih pooblaščenci pri obisku strank nositi s seboj samo vzorce in ne blaga za prodajo. II. Iskanje naročil izven kraja stojališča obrta. 1. Tskanje naročil pri osebah, katere ne rabijo ponujenega blaga v svojem obratu, torej pri zasebnikih, je glede kolonijalnega, špecerijskega in materijalnega blaga brezpogojno prepovedano. 2. Iskanje naročil glede drugega, razen kolonijalnega, špecerijskega in materijalnega blaga je trgovcem (obrtnikom) ali pri njih uslužbenim pooblaščencem dovoljeno pri osebah, ki dotičnega blaga v svojem obratu ne uporabljajo, samo v posameznih primerih na izrecen, pismen, na določeno blago se glaseč in na dotičnega trgovca (obrtnika) naslovljen poziv, da se zglasi pri njih radi naročila določenega blaga (§ 59., odst. 2., o. r.). V smislu tega določila torej ni dovoljeno, da trgovci (obrtniki) ali njih potniki obiskujejo privatne stranke zunaj kraja stojališča svojega obrta brez predhodnega povabila, ni dovoljeno, da jim pri tem predlože v podpis že pripravljene in s seboj prinesene pozivnice, ter da že na podlagi teh pozivnic sklepajo kupčije z dotič-nimi strankami. Tudi v zmislu gornjega določila dovoljeno, da bi se smelo sklepati posle že na podlagi splošnega vabila, ki ga je dobil trgovec (obrtnik) od gotovega kroga odjemalcev n. pr. uradnikov, delavcev pri kakem podjetju, ker tako splošno vabilo ne more nikakor nadomestiti individualnega vabila, ki ga mora nasloviti vsaka posamezna stranka na trgovca (obrtnika). Tudi v zmislu zakona ne zadošča pozivnica, ki se glasi samo v splošnem na gotovo vrsto blaga, 'kakor n. pr. modno blago, suk-no i. dr. Pozivnica se mora izrecno glasiti na določeno blago. Samostojni trgovski agenti ne smejo sklepati agenturnih poslov z osebami, ki ne uporabljajo ponujenega blaga v svojem obratu, tudi ne na podlagi izrecnega pismenega poziva (§59 c, odst. 3.,o.r). 3. Dovoljeno je pa iskati naročila pri zasebnih strankah tudi brez predhodnega poziva in tudi zunaj kraja stojališča obrta glede gotovih predmetov, med katere spadajo: 1. stroji in motorji, kakor tudi njih deli; 2. stavbni materijal z vključitvijo umetnega kamenja vseh vrst, plošč iz probkovine, strešne lepenke in umetnega materijala za tlakovanje cest; 3. tehnični predmeti za kurilne, razsvetljevalne in vodovodne naprave; 4. leseni ruloji in žaluzije; 5. šivalni in pisalni stroji, bicikli; 6. motorna vozila, štampilije, luksuzno perilo (perilo za lišp), to je perilo narejeno iz ličnih (finih) tkanin, v veliki meri ozaljšano z olepševalnimi šivi, olepševalnimi robovi, vezeninami, čipkami ter s podobnim. Gre torej izključno za luksuzno perilo. (Min. nar. od 24. VII. 1903 drž. zak. št. 164). V zmislu § 59 d obrtnega reda je dovoljeno pobirati naročnike in sub-skribente na tiskana dela. Po določilih § 60. obrtnega reda, je dovoljeno ponujati od kraja do kraja pridelke poljedelstva in gozdarstva, ki kakor mleko, jajca, sadje, zelenjava, naravne cvetlice, maslo, perutnina in les služijo vsakdanji potrošnji, nadalje naravno kislo vodo, če to blago ponujajo od hiše do hiše ali na cesti producenti ali njih pooblaščenci ali upravičeni trgovci. Vendar sme politično oblaslvo II. stopnje iz sanitarnih ali tržnopolicij-skih ozirov na predlog posameznih občin tako prodajanje za gotove predmete in za gotov čas tudi prepovedati. III. Inozemski trgovci in trgovinski potniki. Inozemskim trgovcem (obrtnikom) in njih pooblaščencem je iskanje naročil pri zasebnikih, to je pri osebah, katere ponujenega blaga v svojem obratu ne uporabljajo, brezizjemno prepovedano. Prepoved se nanaša tudi na pobiranje naročil na take predmete, na katere je domačim tvrdkam in njih potnikom nabiranje naročil po specialnih zakonskih predpisih dovoljeno. (Naredba ministrstva trgovine in industrije z dne 2. aprila 1927, št. 3184/III. Služb. Novine z dne 16. aprila 1927, št. 85, Uradni list štev. 167 (44-28). VI. Krošnjarjenje. Krošnjarstvo ureja v območju ljubljanske in mariborske oblasti patent z dne 4. septembra 1852 drž. zak. št. 252, ki je pri nas še v polni veljavi, ter odločba ministrstva trgovine in industrije z dne 7. novembra 1925, št. 12018/III., Službene Novine z dne 18. januarja 1928, štev. 12. V zmislu te določbe se dovoljuje v mejah veljavnih predpisov, krošnjariti samo državljanom kraljevine SHS. Samo ti morejo dobiti krošnjarsko dovoljenje v zmislu točke 2. in 7. in vizum v zmislu točke 8. navedene ministrske odločbe. Dovoljenja izdaja v Sloveniji obrtno oblastvo I. stopnje, v čigar območju je prosilčevo stalno bivališče. Dovoljenja za krošnjarjenje veljajo v okvirju specijalnih pokrajinskih predpisov za območje cele države, vendar jih morajo vidirati srežki poglavarji sreza, v katerem hoče kdo krošnjariti. Potrebno je, da se pri izdaji novih dovolil, kakor tudi pri vidiranju že izdanih navedejo, kjer bi tega še ne bilo, imenoma vsi srezi, odnosno kraji, v katerih je krošnjarenje prepovedano. Pri izdaji novih dovoljenj, naj se strogo pazi na to, da so brezizjemno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih stavi zakon za izdajo takih dovoljenj. Vizumi naj se ne dajejo za daljšo dobo nego za 1 mesec. V zmislu čl. 11. patenta o krošnjar-stvu je v obmejnih krajih dovoljeno krošnjariti v okviru zakona samo prebivalcem dotičnih srezov in sicer z dovoljenjem srezkega poglavarja, ki ga izda v sporazumu s finančno kontrolo. Nadalje določa čl. 12. krošnjarske-ga patenta, da mora biti blago, s katerim se krošnjari, tuzemskega izvora, opremljeno z žigom, ter da mora biti vsak krošnjar v posesti izkazov o nabavi blaga. Po naredbi trgoviskega ministrstva z dne 23. decembra 1881 drž. zak. št. 2 iz leta 1882 je združitev krošnjar-stva in sejmarstva nedopustna, tako da morq ena in ista oseba izvrševati le en ali drugi teh pridobitnih poslov. Nadalje je krošnjarjem izrecno prepovedano obiskovanje sejmov in prodajanje blaga na odprtih stojnicah ali ob tržnih prodajalnicah ob času sejma. Navedene predpise je strogo izvajati in je nanje opozoriti tudi nadzorovalne organe. Veliki župan: Dr. Schaubach 1. r. ZAHTEVA PO S1GNIRANJU HMELJA. Na anketah in (konferencah, ki so se vršile letos z namenom organizacije hmeljske trgovine ter signii-anja, se niso mogli interesenti zediniti. Opustila se je misel na obvezno signiranje hmelja, sprejet pa je bil zaključek, da se s fakultativnim signiranjem nadaljuje po starem zakonu. Po avstrijskem zakonu iz 1. 1907 se sme signirati kot južnoštajerski savinjski hmelj, le hmelj iz sodnih okrajev Celje, Vransko in Gornji grad. Za hmelj iz okrajev Marenberk, Slovenjgradec, Velenje, Šoštanj, Ptuj, Maribor, Konjice, Laško in Brežice pa ni nobenih določb v tem oziru. Zato se hmelj te pro-venijence sploh ne more do danes signirati. Ker pa nekateri uvozniki hmelja zahfevajo signirano blago, nastanejo pri nakupu hmelja iz navedenih okrajev neprilike za naše prodajalce, ki so drugim okrajem v tem oziru zapostavljeni in se ne morejo posluževati ugodnosti signiranja. Prizadeti krogi zahtevajo vsled tega, da se tudi izvensavinjskemu hmelju prizna pravica do fakultativnega signiranja hmelja. Ukrepi v tem oziru so ruj-ni, ker se bliža obiranje hmelja in treba bi bilo, da se da našemu hmelju čimprej možnost, da se uveljavi na trgu, kakor to zasluži po svoji kakovosti. Naš izvoz v prvem polletju. Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o izvozu v letošnjem prvem semestru. Celokupni izvoz je znašal v tem času 2,047.858 ton v vrednosti ‘2687 milijonov dinarjev napr&ni 2,184.944 tonam v vrednosti 3005'8 milijona dinarjev v istem času prošlega leta. V glavnem se je izvozilo: Žito. Če primerjamo izvoz posameznih predmetov, vidimo največje razlike pri izvozu žitaric. Izvoz turščice je nazadoval od 308’4 na 6'6 milijona Din (odnosno od 183.159 na 2523 ton), izvoz pšenice od 128’8 na 0‘3 milijona Din (odnosno od 42‘511 na 84 ton), izvoz ostalih vrst žita od 52 na 12-1 milijona dinarjev (odnosno od 25.706 na 4407 ton) in izvoz pšenične moke od 39‘9 na 1‘3 milijona dinarjev (odnosno od 183.159 ton na 279 ton). To ogromno nazadovanje izvoza žitaric in moke je pripisati slabi lanski letini, vendar pa moramo pri tem upoštevati, da je bil že v prvem polletju preteklega leta izvoz žita in moke v primeri s prejšnjimi leti zelo slab. Skupni izvoz žitaric in moke je torej nazadoval za preko pol milijarde dinarjev od 529’1 na 20-3 milijona dinarjev. Živina. Občutneje je nazadoval tudi izvoz živine, in sicer izvoz svinj od 2009 na 176-5 milijonov Din (od 179.600 na 120.900 komadov) in izvoz goveje živine od 156-9 na 138 milijonov dinarjev (od 62.400 na 52.100 komadov). Izvoz konj se je gibal na lanski višini. Po vrednosti je nazadoval le od 54-7 na 53'7 mil. Dinarjev, dočim se je po številu za malenkost dvignil. Tudi izvoz telet in drobnice je občutneje nazadoval. Skupno je vrednost izvoza živine znašala 398’7 milijona dinarjev napram 453-2 milijona dinarjev v prvem polletju 1927. Na drugi strani pa je treba omeniti, da se je izvoz perutnine dvignil od 933 na 1354 ton, odnosno od 14-3 na 22'5 milijona dinarjev. Izvoz jajc pa je po količini za malenkost nazadoval, dočim se je po vrednosti dvignil od 288*2 na 297 milijonov dinarjev. Živalski proizvodi. Med živalskimi proizvodi je nazadoval izvoz mesa od 110‘6 na 74-7 milijona dinarjev, izvoz Tožbe radi blaga naročenega po inozemskih potnikih. predelanega mesa od 13*1 na 7-l mil. dinarjev, izvoz masti od 11 na 0-7 mil. dinarjev, izvoz običajnega sira od 3-7 na 2-2 mi), dinarjev, na drugi strani pa se je povečal izvoz kaškavaljskega sira od 8-7 na 9*1 mil. dinarjev. Les. V prvi polovici t. 1. se je naš izvoz lesa znatno dvignil. Gradbenega lesa smo izvozili 777.998 ton (v prvem polletju 1927 621.136 ton) v vrednosti 610.1 milijona dinarjev (458-9). Izvoz gradbenega lesa se je torej po vrednosti v večji meri dvignil kakor po količini. Drv smo izvozili 206.855 ton (197.861) v vrednosti 42-3 mil. dinarjev (■12-7), izdelkov iz lesa pa 21.646 ton (12.076) v vrednosti 37 milijonov dinarjev (28-5). V izvozu pragov vidimo znaten preokret. Izvoz bukovih pragov je znatno nazadoval (od 1,308.204 na 219 tisoč 210 komadov, odnosno od 38-9 na 7-8 milijona Din), dočim se je izvoz hrastovih pragov povečal (od 907.886 na 1.202.150 komadov, odnosno od 41-5 na 62-5 milijona dinarjev). Povprečna cena se je dvignila pri bukovih pragih od 29'60 na 35 Din za komad, pri hrastovih pragih pa od 45-70 na 52 Din za komad. Skupna vrednost izvoza lesa in lesnih izdelkov se je povečala od 605-5 na 759-7 milijona dinarjev. Rastlinski proizvodi. Med rastlinskimi I proizvodi je nazadoval izvoz češpelj in pekmeza od 45’6 na 39*8 milijona dinarjev, fižola od 36-8 na 25-7 milijona dinarjev in prediva od 51*5 na 23-2 milijona dinarjev, dočim se je izvoz hmelja dvignil od 18'7 na 41 *5 milijona dinarjev. Izvoz vina je nazadoval od 15*9 a 14*2 milijona dinarjev, izvoz alkohola pa od 8'1 na 2*7 milijona dinarjev. Kemični proizvodi. Med kemičnimi proizvodi se je povečal izvoz sode (amo-ujakove in kavstične) od 36'9 na 40-7 milijona dinarjev, izvoz ferosilicija od 10’7 na 10’8 milijona dinarjev, izvoz kalcijevega karbida in cijanamida od 46-3 na 64'8 milijona dinarjev. Izvoz ekstraktov za strojenje je za malenkost nazadoval od 37 na 34 milijonov dinarjev. Rude in kovine. Izvoz rud se je dvignil od 60 na 78-5 milijona dinarjev, prav tako izvoz bakra od 120-6 na 141*7 milijona dinarjev, dočim je izvoz svinca nazadoval od 39'6 na 28 milijonov dinarjev, izvoz cementa pa naraste! od 48'2 na 56-6 mil. dinarjev. Med vsemi izvoznimi predmeti stojijo po vrednosti na prvem mestu gradbeni les (610,1 milijona dinarjev), dalje jajca (297), svinje (176-5), baker (141*7), goveda (137-9), sveže meso (47-7), hrastovi pragi (62-5), cement (56*6), konji (53*7), kalcijev cijanamid (44'5), drva (42*3), hmelj (41*5), suhe češplje (37*5), izdelki iz lesa (36*9), svinec (28), drobnica (26*3), fižol (25*6, soda amonjakova (24:3), predivo (23*2) in perutnina (22-5). FINANCIRANJE JUGOSLOVANSKEGA PRIDELKA. Naši gospodarski in finančni krogi razmotrivajo vprašanje financiranja pridelka in najbržnega velikožitnega eks-porta. Po mnenju strokovnjakov je potrebnih najmanj 250 milijonov dinarjev, da se more izvršiti eksport žitnega pre-viška. Zveza beograjskih eksporterjev je stopila v stik z Narodno banko, da se krediti Narodne banke primerno zvišajo. * * * ZVEZA ZA NADZOROVANJE DOGOVORA HAMBURG-TRST. Pisali smo, da se je dosegel sporazum v tarifnem boju med Hamburgom in Trstom. Za nadzorovanje in nadaljno oblikovanje v Munchenu sklenjenega dogovora so osnovali posebno zvezo, pri kateri bodo zastopane uprave nemških, češkoslovaških, avstrijskih, jugoslovanskih, ogrskih in italijanskih železnic ter zastopniki Južne železnice. Naloga odbora bo obstojala v opazovanju konkurenčnih razmer, v izvedbi konferenčnih sklepov ter v nadaljnem razvoju dogovora. Tudi bo zveza pospeševala sklepanje posebnih dogovorov, če bo šlo za omiljenje trdot, ki bi se pokazala pri izvajanju monakovskega dogovora. Vest o nadzorovalni zvezi prinaša »Tarifan-zeiger«. Kakor se nam poroča, je začela v Sloveniji že predobro znana dunajska tvrdka E. Sch. kar na veliko vlagati tožbe proti slovenskim odjemalcem pri očitno nepristojnem dunajskem okrajnem sodišču Josefstadt oziroma Leopoldstadt. Deloma se spuščajo toženi odjemalci v pravde, po večini pa se pustijo slovenski odjemalci deloma iz nevednosti, deloma pa iz malomarnosti kontumacirati. Ponovno smo že ožigosali kratkovidnost naših konsumentov, ki naročajo blago pri inozemskih potnikih, dasi dobijo doma cenejše in boljše blago. Vsako opozorilo je zaman. Do streznenja pride šele pri tožbi! Zato bi taki ljudje ne zaslužili prav nika-kega usmiljena. Lekcija naj bi bila draga in za nezaupanje, izkazano domačemu trgovcu in delu domačih rok naj bi plačali primerno kazen. Vendar pa se nam ne zdi pravično, da bi se inozemski tvrdki dovolilo iztirjeva-nja terjatev iz po obrtnem redu, po razglasu trgovskega ministrstva z dne 2. aprila 1927, »Službene /Novine« br. 85/XIX in tudi v zmislu člena 16 trgovinske pogodbe z avstrijsko republiko z dne 20. avgusta 1926 prepovedanih in radi tega v zmislu §§ 37 in 879 o. d. z. ničnih kupčijskih poslov. V Sloveniji je še danes v veljavi stari avstrijski zakon o poslih na Krediti pri Narodni banki. Od uglednega trgovca smo prejeli dopis, ki ga v naslednjem dobesedno priobčujemo: Cital sem v Vašem cenj. listu dopis g. Weixla, moram pa ugotoviti, da se v celoti z njegovimi izvajanji ne strinjam. Kolikor vem jaz iz svoje lastne izkušnje in kolikor vem po izkušnjah mojih ožjih znancev je pri Narodni banki praksa taka, da tudi če je prosilec ali imetnik kredita še tako dobro stoječ in ima še tako dobre žirante, vendar brez bančnega žira ne more dobiti nikakega kredita. S tem se naravno podraži kredit Narodne banke za 2 in Vi %, tako da stane ta kredit čez 9%. Ker dovoljujejo danes vse posojilnice kredite že od 9 do 10% netto brez vsakih neprilik, brez vsakih komplikacij, si bo pač vsak pre-mimislil preden bo šel po kredit k Narodni banki. Dopisnik tega članka ima čez 3,000.000 Din netto premoženja glasom bilance, katera je sestavljena tako, da popolnoma odgovarja vrednosti dotičnih predmetov, ima dva žiranta, katerih vsak ima premoženja čez 3,000.000 Din netto in vkljub temu mora imeti za 200.000 kredita, žiro od banke. Ista banka, katera je dala temu dopisniku žiro za 200.00 Din, mu je dala lansko leto še brez vsakega poroštva 150.000 Din kredita proti njegovemu lastnemu podpisu, iz česar se da sklepati, da je bila dotična banka primerno informirana, ker banka tudi ne daje kreditov, kjer ni sigurnosti. Narodna banka pa, ali ne verjame nobeni informaciji, ali teži za tem, da zaslužijo privatne banke s svojim žirom. Tudi kar se tiče ukinitve kreditov, ni poslovanje Narodne banke zadovoljno. Poznam imetnika kredita pri Narodni banki, kojemu je banka pred poldrugim letom, 10 dni pred zapa-lostjo, reducirala kredit za 250.000 dinarjev. Vsak trgovec ve, kako je to težavno v 10 dneh preskrbeti kritje 250.000 Din in ako je Narodna banka za to tukaj, da podpira našo obrt in trgovino, bi vendar bila njena dolžnost, da obvesti takrat imetnika kredita, ko prejme menico, da pri prihodnji prolongaciji ne bode sprejela vseh papirjev, ker se mu je znižal kredit za toliko in toliko. Na tak način bi imel potem vsak imetnik kredita priliko, da si v treh mesecih priskrbi kritje. Mar mi ne bodo vsi pritrdili? obroke (Ratengesetz) z dne 27. junija 1896, drž. zak. 70. Po informacijah, ki smo jih dobili od najrazličnejših strank, smo tudi dognali, da so potniki omenjene tvrdke prodajali slovenskim odjemalcem svojo robo na obroke in da vsebujejo tudi sklepni listi, ki so jih predložili odjemalcem v podpis, vedno ominozno določilo: »Zahlbar 30 — 60 — 90 Tage«; slednje so potniki odjemalcem tako raztolmačili, da da skupna vsota (30 — 60 — 90 Tage) 180 dni, torej 6 mesecev in da se mora račun v šestmesečnih obrokih plačati. V zmislu § 6. cit. zakona pa je pri poslih na obroke vsaka druga sodna kompetenca, kakor ona sodišča stalnega bivališča popolnoma izključena in se mora ta inkompentenca še tekom izvršilnega postopanja uradoma upoštevati. Podsodnost dunajskih sodišč toraj ni podana in naša sodišča ne smejo na podlagi kontumačnih razsodb dunajskih sodišč dovoliti izvršb v iztir-javo tirjatev omenjeno tvrdke, ker morajo naši sodniki, kakor hitro so informirani, da gre pri vseh izvršbah, ki jih predlaga omenjena tvrdka za posle na obroke, uradoma upoštevati nepristojnost dunajskih sodišč in ker morajo radi tega uradoma odkloniti zaprosilo dunajskih sodišč, da se naj eksekvirajo dunajske razsodbe, ki jih je izposlovala omenjena dunajska tvrdka. Odpiranje in zapiranje trgovin.' V zadnjem »Trgovskem listu« smo priobčili izvršilno naredbo, 'ki ureja odpiranje in zapiranje trgovin v mariborski oblasti. S tem je to vprašanje za celo Slovenijo vsaj za enkrat urejeno. Tudi če smo prepričani, da se ne bo mogla uredba dolgo držati, tudi če vidimo, da je razvoju trgovine in še bolj obrti skrajno škodljiva in da niti ne ustreza potrebam konsumentov, ne smemo vendar tajiti dejstva, da smo ureditev odpiranja in zapiranja težko pričakovali, ker je bila v interesu zdravega razvoja kupčijskih razmer neobhodno potrebna. Brezumno tekmovanje pri odpiranju in zapiranju je ustvarilo v trgovskem svetu nevšečne razmere, ki so postale ponekodi celo nevzdržne. Zlasti je prišlo v tem oziru v mestih med manjšimi trgovci, posebno branjevci, do nezdravih pojavov. Zato smo slišali na občnih zborih, pa tudi izrednih sestankih trgovcev med glavnimi postulati vedno tudi zahtevo, da se vprašanje delavnega časa definitivno uredi. Pod pritiskom težke atmosfere, ki je nastala v nekaterih krajih, se je zahtevala ureditev tega vprašanja pod katerimikoli pogoji. Danes imamo vprašanje urejeno in dasi vemo, da se bo naredba v kratkem temeljito revidirala, jo moramo danes spoštovati, ker ima polno zakonito veljavo. Trgovec ljubi red, spoštuje zakone, pa če so še tako kruti. Podvrgli smo se absurdnemu zakonu o pobijanju draginje in mirno moramo sprejeti tudi novo naredbo. Slovenski trgovec je bil v državi vedno vzor reda, točnosti in vestnosti. Sicer pa ponovno poudarimo: z uredbo se je hotelo urediti enotno odpiranje in zapiranje, torej to, po čemer smo mi sami vedno stremeli, zato je predvsem naša dolžnost, da se sedaj teh predpisov točno držimo. Če so šli ti predpisi preko tega namena in se ne morejo prilagoditi praktičnemu življenju, vsakdanjim potrebam trgovine in konsuma, je to stvar naših organizacij, da izposlujejo revizijo. Kakor smo čuli, se revizija že pripravlja; zbog tega pa že izdani predpisi niso izgubili niti najmanj na veljavi in se jih mora točno izpolnjevati! Poznamo svoje dolžnosti in ne smemo dovoliti, da bi nas k izvrševanju teh dolžnosti naganjale kake komisije nameščencev! Nekaj o vrečici in ovitju. Ovitje naj bo snažno, praktično in čedno. Tu pa tam bo zadostovalo snažnost in praktičnost, v obče je pa tudi čedna zunanja oblika ovitja priporočljiva ter utegne postati celo jako važen činitelj v trgovskem obratu. Nič ne pretiravamo s trditvijo, da je med posetniki naših trgovin 80% žensk, in tem se prikupimo v prvi vrsti z ovitjem čedne in okusne oblike. To so nauki vsakdanjega življenja. Gospod Modrijan se res enkrat ojunači za nakup nove kravate, seveda ga bo na tem velevažnem potu spremljala soproga; saj ni lepšega na svetu kakor nakupovati; Modrijanova pa tudi ve za trgovino, kjer se roba v čednih patent-vre-čicah spravi, in te torbicam podobne vrečice se dajo jako praktično še pozneje za marsikaj rabiti. — Gotovo jako prozaičen primer, ampak prav vsakdanji. Ni mogoče vse varijante modernih ovitkov našteti, baš brezmejna je njih vrsta že danes, vsaka trgovska panoga ima svoje špecijalitete. Kaj bi govorili o navadni vrečici in ovojnem papirju? Danes se izdeluje tanek ruja vi ovojni papir, ki pa je neprimerno trpežnejši od debele kvalitete, pač pa je za 20% dražji od tega. Ker pa se papir po teži trguje, pride v koneč-nem učinku prva kvaliteta cenejše. Trgovci, ki rabijo ovojni papir v rolah z zaporednim natisom firme, naj vprašajo pri dobavitelju, kaj bi neki se podražil papir, če bi se opremil z dvobarvnim čednim robom. Ovitje bi na ta način na okusu pridobilo. Stroški napram učinku bi res bili neznatni. Zamenjajte enkrat običajno brezbarvno papirno vrečico z žakeljčkem iz zelenega pergamentu podobnega papirja, ki stane z natiskom vred komaj 15 par, v teh ličnih ovitkih postrežete z raznimi špecerijami. Kmalu boste občutili učinek; zgovorne gospodinje se bodo spominjale karakterističnih ovitkov ter raje posegle po blagu, ki se v njih prezen-tira. Oblika ostane v spominu, čim bolj je značilna. V tem zmislu bi se dalo za agilnega podjetnika marsikaj doseči. Nekaj novega v stroki ovojnega mate-rijala je takozvani celofan, popolnoma prozorna snov, ki se priporoča posebno za ogledno robo v izložbah in v lokalu. Za ovijanje pride v poštev pergamin-papir, ki sicer ni popolnoma prozoren, pač pa v jakosti pergamentu podoben. Praktične so vreče iz te snovi za prodajo perila, ker služi v gospodinjstvu še dolgo v isti namen. Na letošnjem Lipskem velesejmu so bili videti čedni kartoni, ki so zložljivi, ter v tem stanu ne rabijo več prostora, kakor navadne vrečice. Ampak nad vse praktična je ta ovojnina. V enem trenutku je karton sestavljen v lično, okusno natiskano škatljo, pripravno za pecivo ali drugo drobno kvarljivo robo. Nekaj podobnega je bilo razstavljeno pod imenom: »praktikusc. Lična torbica iz čvrstega, čedno z barvami pretiskana, z čvrstimi letvicami iz lepenke obrobljena ter z ročaji opremljena. Vse povezanje blaga odpade, in stranka ima veselje do ovitja, ki ga čestokrat še lahko porabi za razne primere. Za klobuke so si zamislili poseben karton, ki je jako prikupljiv in ga kupec gotovo ne vrže proč. Celo za dežnike in palice so kouštru-irali primerno ovojnino, jako praktične stvari, preračunjene za daljšo porabo. Vzgledov bi se dalo našteti še nebroj, ampak gre samo za dokaz, da zasluži ovojnina tudi nekaj pozornosti. Moderna ovojna tehnika bi si bila že davno prisvojila vso podeželsko trgovstvo z svojimi umotvori, ko bi ne bila za marsikoga nepremagljivih ovir v dobavnih stroških. Seveda kos navadnega papirja pa nekaj motvoza je še vedno najcenejše. Tu pa ne gre za razpravo o najcenejših ovojnih sredstvih, ampak povdarjati hočemo, da tiči v tem vprašanju še dosti neizrabljenih reklamnih prilik, in ravno teh ne smemo nikdar zanemarjati, če hočemo resno tekmovati v gospodarskem napredku. Ravno srednjemu in malemu trgovcu se nudi v navedenih primerih dosti vspodbude, da poveča reklamo za svoje blago z dosegljivimi sredstvi. Velepod- jetju stoje vsa druga sredstva na razpolago, propagandni proračun mu dovoljuje velikopotezne reklamne akcije. Za detajlista je zavoj takorekoč posetnica, ki naj učinkuje priporočljivo še v naprej, ko je stranka trgovino že zapustila. Poleg kakovosti blaga je oblika ovitja najboljša in najuspešnejša priporočite v; tozadevni stroški so dobro naložen obratni kapital. K. Tiefengruber. Ljubljanska borza. Tečaj 8. avgusta 1928 t*ovpra sevanje • >in Ponudba Din DKVBB1I- Amsterdam 1 h. gold. . . —•— 22-8550 Berlin 1 M ». 13-50 13-59 Bruselj 1 belga —•_ 7-9205 Budimpešta 1 pengfl . . —•— 9-9243 Durih 100 fr 1094-10 1097-10 Dunaj 1 šiling 8-0170 8-0470 London 1 funt 276.01 276-81 Newyork 1 dolar 56-8250 57-0250 Pariz 100 tr —•— 222-58 Praga 100 kron 168-30 169-10 Trst 100 lir 296-60 29860 JUBILEJNA KMETIJSKA RAZSTAVA NA POKRAJINSKI RAZSTAVI OD 1. DO 10. SEPTEMBRA 1928 V LJUBLJANI. Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 let. V proslavo te 160-letni-ce priredi družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program se bo torej letos še razširil, dasi so le skromna sredstva na razpolago. Dobra volja, moralna in gmotna podpora in želja pa nadaljnjem napredku na začrtani poti, pa premagajo vse težave in naj so na videz še tako velike. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, planšarstvo, agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave. Agilen odbor je že s polno paro na delu, da izvede široko začrtan program v proslavo 160-letnice, obstoja Kmetijske družbe, ponajveč pa iz vzgojno-poučnih in stanovskih razlogov. Ogled bodoče kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika tega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v lepšo bodočnost. ZUNANJA TRGOVINA AMERIKE V LETU 1927. Vrednost ameriškega uvoza v lanskem letu je znašala 4200 milijonov dolarjev, vrednost izvoza 4925, aktivni saldo torej 725 milijonov dolarjev. Leta 1926 je znašal aktivni saldo 378 milijonov dolarjev. Preračunjena na dolarsko vrednost 1. 1913 se je dvignila eksportna kupčija od 1913 do 1927 za 32%, udeležba na svetovni trgovini je pa narasla od 13% na 15%. Napram zadnjim predvojnim letom se je najbolj dvignil izvoz avtomobilov, in sicer za 1400%. Na drugem mestu je izvoz petroleja s 325 odstotnim dvigom; sledijo stroji s 158%, pšenica in pšenična moka z 280%, bombaž s 56% itd. Absolutno sta narasla najbolj izvoz petroleja in izvoz bombaža, prvi za 367, drugi za 335 miiljonov dolarjev. Značilno je, da se je udeležba fabrikatov na izvozu napram povprečnosti zadnjih štirih let pred vojsko dvignila od 30-7 na 42%. Hkrati pa je nazadovala udeležba živil na skupnem izvozu od 41 na 35%. Pomnoženemu izvo-vozu fabrikatov odgovarja večji uvoz surovin; na uvoz surovin je prišlo pred vojsko 47% vsega uvoza, lani pa 53%. * * * SPREMEMBE V ZAVAROVANJU POMORSKIH TRANSPORTOV. Pod vodstvom angleških transportnih zavarovalcev naj se izvršijo spremembe v pomorskem' transportnem zavarovanju v tej smeri, da se bagatelne škode načelno ne bodo več odškodovale, prav tako ne škode vsled slabega vodstva ladje. Odškodnina naj se izplača le v slučajih, če presega škoda gotove minimalne odstotke zavarovanih vrednot, razen, če je ladja zadela na pečino ali zgorela ali se potopila. Angleški zavarovalci bodo s predlaganimi spremembami pričeli najbrž s 1. januarjem 1929. Ra-čunijo s tem, da bodo sledili angleškim zavarovalcem tudi nemški zavarovalci. In če bodo Angleži in Nemci šli skupaj, jim bodo samiodsebe sledili tudi drugi narodi. * * * GOSPODARSKI POLOŽAJ V PALE ST INI. »Deily Express« je prinesel pesimistično poročilo o gospodarskem položaju Palestine. Zionistoin prijazni Alfred Mond, ki je bil na študijskem potovanju v Palestini, je na to poročilo sledeče oEvening Standard« poroča, da je ustanovitev mednarodnega kartela solitra vprašanje bližnjega časa. Kartel se bo ustanovil pod vodstvom čilskih producentov ter nemških iu francoskih tovarnarjev sintetičnega solitra. Angleški kemični trust zaenkrat še ne namerava pristopiti h kartelu, a pričakujejo, da se mu bo pozneje pridružil. Kot glavni nameni kartela označajo stabilizacijo cen, torej podraženje solitra. Iz Londona poročajo, da se je osnoval tam v zvezi z družbo solitrovih producentov v Valpa-raiso (Chile) pripravljalni odbor producentov in eksporterjev, ki naj organizira evropski prodajni urad za čilski soliter. Pomorski transport čilskega solitra je v zadnjem času napram lani nekoliko nazadoval. Nazadovanje v svetovni gradbi ladij. Vsako četrletje izda Lloyds poročilo o mednarodnem položaju ladjegradbe. Zadnje poročilo izkazuje močno nazadovanje gradbenosti v angleških ladjedelnicah. Na koncu drugega četrletja je bilo na vsem svetu v delu 2,600.000 ton ladijske prostornine, na koncu zadnjega lanskega četrtletja pa 3,120.000 ton. Na iteh 3,120.000 tonah so bile udeležene angleške ladjedelnice z 51 odstotki, na 2,600.000 tonah pa s 45%; na manjšem številu torej z manjšimi odstotki. Od 1,200.000 ton, ki so jih v Angliji gradili, je bilo namenjenih za Anglijo 900.000 ton, za dominione in kolonije 158.00 ton, ostanek pa za inozemstvo. Na drugem mestu je bila Nemčija s 407.500 tonami, na tretjem Holandska s 173.000 tonami. Iz poročila je razvidno, da se gradi v izvenangleških ladjedelnicah odstotno več motornih ladij kot v Angliji. Žitni pridelek in stanje živine lia Ogrskem. Uradno ogrsko poročilo ceni pridelek pšenice na 24,100.000 meterskih stotov, to je 3,100.000 stotov več kot je znašal lanski pridelek. Pridelek rži je ocenjen s 7,900.000 stoti, lani je znašal 5.600.000 stotov. Ječmen 5,800.000 (lani 5.100.000), oves 3,100.000 (lani 3 milj. 200.000). Ze dvajset let ni bilo takega pšeničnega pridelka. Za eksport je namenjenih 8,500.555 stotov. Ogrski poljedelski minister priobčuje zaključke letošnjega štetja živine. Našteli so 1 milijon 812.000 glav goveje živine; leta 1911 je bilo na današnjem ozemlju Ogrske 2.150.000 glav goveda. Konj so našteli 918.000, leta 1911 896.000; prašičev 2.662.000, leta 1911 3,322.000. Ovac so našteli 1,566.000, leta 1911 jih je bilo na sedanjem ogrskem ozemlju 2 mili-, jona 406.000. Splošno opazujemo torej nazadovanje števila živine, izjema so konji. Vzrok nazadovanja poročilo ne navaja. 23.500 pšeničnih vrst. Leningradski botaniški zavod je dovršil obširno delo, ki je trajalo več let. V delu so ugotovljene vse na zemlji se nahajajoče pšenične vrste. V zadnjih tridesetih letih je nabral zavod vzorce od 23.000 pšeničnih vrst. Sedaj delajo v Severni Kavkaziji, v Azerbeidžanu, Uzbekistanu, v Ukrajini ter v okolici Leningrada poskuse s posestvijo najrazličnejših vrst. Azer-beidžan je severno od Perzije, Uzbekistan je nekdanji Turkestan. Sporazum glede mednarodne statistike volne. V Parizu je zboroval tehniški odbor za volno, prvi od industrijskih odborov, ki jih je osnovala Mednarodna trgovska zbornica skupaj z Zvezo narodov. V odboru so zastopane Nemčija, Amerika, Avstralija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Francija, Italija, Japonska, Norveška, Holandska in Poljska. Domenili so se glede predpogojev za osnovanje primerjajočih mednarodnih statistik za volno in so sprejeli več sklepov, ki jih bodo v kratkem objavili. Odbor je nadalje sklenil, da bo razposlal vprašalne pole na vse zveze svetovne volnene industrije. Borza dela v Mariboru. Od 29. julija do 4. avgusta je dela iskalo 242 oseb, t. j. 187 moških in 55 ženskih, 105 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 95 oseb, t. j. 59 moških in 36 ženskih, odpotovalo jih je 34, odpadlo pa 90. Od 1. januarja do 4. avgusta pa je dela iskalo 4955 oseb, 2488 službenih mest je bilo prostih, 1669 oseb je dobilo delo, 2199 jih je odpotovalo, 3013 pa odpadlo. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 10 hlapcev, 12 viničarjev, 2 gozdna delavca, 1 klepar, 1 kamnosek, 4 sodarji, 3 mizarji, 2 kolarja, 4 tesarji, 1 mesar, 1 čevljar, 1 pekovski pomočnik, 1 šofer, 1 hišni sluga, 4 pomožni delavci, 2 elektromonterja, več vajencev (kolar-ske, mesarske, soboslikarske, tapetniške in sodarske obrti) in 3 služkinje, 6 kuharic, 1 hotelska kuharica, 2 šivilji vajenki, 8 šivilj za obleko, 1 frizerka, 1 prodajalka s kavcijo. PO SVETU. Cena umetne svile deloma pada. Pred nekaj meseci znižanim cenam v Angliji so sledili sedaj tudi Francozi. Ameriški trg je pustil cene za bodoče tri mesece nespremenjene, a se prodaja blago pod oficijelnimi cenami. Nemci pa pravijo, da zaenkrat ne bodo nič spremenili. Britanska zveza umetne svile je kupila v Baselu (Švica) način in patente za izdelovanje umetne svile za britansko državo ter prodajno pravico za ves svet. Ruska trgovska bilanca se boljša. V juniju je znašal eksport čez evropsko mejo 60 milijonov rubljev, import 73, pasivnost 13 milijonov rubljev; v maju eksport 50, import 84, pasivnost 34 milijonov rubljev. Newyorška Bank of United States bo v kratkem prevzela banko Cosmopoli-tan. Skupna aktiva obeh bank znašajo okoli 200 .milijonov dolarjev. Koncentracija angleške industrije kablov 'napreduje. Kablovi koncern Ea- steren je kupil neko drugo družbo z glavnico 1,750.000 funtov in poseduje sedaj 8000 miljali, skoraj 130.000 km kablov. 10.000 km je pa četrtina zem-skega obsega. Nakup pomeni nadaljni koAk k poenotenju vseh angleških kabelskih in brzojavnih interesov. Švedski vžigalični trust je dobil z dovoljenjem švedske vlade dva Francoza v upravni svet. S sladkorno peso obdelani prostor v Ameriki cenila Willet in Gray za 10% manj kot ji bil lani. Pri isti sladkorni vsebini bi bilo letos 875.000 ton sladkorja, lani ga je bilo !)65.000 ton. Julij Meinl d. d. bo delniško glavnico zopet zvišal. Nemška in francoska industrija katrana (žgane smole) sta v svrho skupne ureditve prodaje na jugoevropskem trgu ustanovili v Švici družbo z glavnico 20 milijonov frankov. Zopet korak naprej v evropski kartelizaciji industrije katranovih barv. Zunanja trgovina Nemčije v juniju je bila za 214 milijonov mark pasivna, v maju pa za 191 milijonov mark. Izvoz je ostal skoraj nespremenjen, uvoz se je pa za 22 milijonov mark dvignil. Brez Jugoslavije bo stopil 1. oktobra v veljavo novi bernski dogovor o ureditvi mednarodnega blagovnega prometa. Dogovor velja le za one države, ki ga do 1. julija ratificirajo. Vse države so ratifikacijo izvedle, samo Jugoslavija ne. O obnovi nemškega trgovskega bro- dovja je govoril bivši državni kancelar dr. Guno. Spominjal se je, kako se je nemško trgovsko brodovje v najneugodnejših razmerah povojne dobe v razme-»oina kratki dobi razvilo ob sodelovanju vseh razpoložljivih moči v brodovje, ki je po vsem svetu že zopet na najboljšem glasu. Po ugotovitvi novih oceanskih velikanov bo štelo nemško trgovsko brodovje 4 milijone brutoregister-ton, skoraj toliko kot pred vojsko. Ameriški eksportni kartel jekla, o katerem smo že parkrat pisali in ki obsega družbi United States Steel in Betlehem Steel, se bo v najkrajšem času povečal s pristopom novih družb. Meščanska pivovarna v Plznu je zvarila nedavno v enem dnevu 5460 hektolitrov piva, koja produkcija od leta 1911 nadalje ni bila več dosežena. Največji mlinski koncern sveta so ustanovili v Ameriki; naziva se General Mills Incorporated. Novi koncern je nastal iz združitve petih družb in ima kapaciteto 5700 ton. Mlinski obrati predstavljajo vrednost 34 milijonov dolarjev. 148 plavžev je delalo v Vel. Britaniji in Irski v začetku leta, 141 pa na koncu junija. Banko za pospeševanje zunanje trgovine namerava ustanoviti španska vlada. Obenem razmotrivajo načrt o dovoljevanju eksportnih kreditov. V nemški sladkorni industriji se menda zmeraj bolj pojavlja stremljenje, da se spremeni dosedanja sladkorna politika; sprememba naj bi se izvršila na ta način, da se kolikor mogoče pospešuje domača poraba, eksport pa, da se omeji. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Saobračajno - komercijalno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave emajl-laka, terpentina, barv, firneža, klejne krede, železa, medenih palic, pločevine, vijakov, svedrov, spajal in strgačev za kositer, škarih in metrskih meril; do 21. avgusta t. 1. pa glede dobave 2000 komadov signalnih zastavic. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 14. avgusta t. I. ponudbe glede dobave električnih ventilatorjev in jamskega lesa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. avgusta t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave hrastovih pod-nic; dne 16. avgusta t. 1. glede dobave betonskih cevi. — Dne 17. avgusta t. I. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 650.000 kg ovsa. — Dne 20. avgusta t. 1. pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu glede dobave zdravniških in bolniških 'plaščev. Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. glede dobave 400 parov cokelj; do 16. avgusta glede dobave 10.000 kg kalcinirane sode, razne pločevine; do 18. avgusta t. 1. glede dobave razne žice in lesenih ročajev. — Saobračajno - komercijalno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov signalnih svetilk. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave delov za tračnice; do 16. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kom. trioglatih pil, 150 m3 jamskega lesa in 4 vagone portland-ce-menta. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. avgusta t. 1. pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu glede dobave 2000 komadov košar za sanitetni materijal! dne 25. avgusta t. 1. pa glede dobave 540 komadov šatorov. — Dne 29. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave steklarskega materi-jala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt iii industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaje. Uprava državnih monopolov v Beogradu sprejema ponudbe glede prodaje 5500 kg saharina. (Pogoji so na vpogled v pisarni Uprave državnih monopolov — Odelenje prodaje.) — Dne 10. avgusta t. 1. se bo vršila pri 52. pe-šadijskem polku v Ljubljani licitacija glede prodaje 1 konja. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenem polku.) TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. avgusta 1928 je. bilo pripeljanih 216 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi pračiči od 5 do 6 tednov stari komad 100—125 Din, 7 do 9 tednov stari 180—225, 3 do 4 mesece stari 350 do 440, 5 do 7 mesecev stari 460—500, 8 do 10 mesecev stari 550—650, 1 leto stari 1000—1300, 1 kg žive teže 10 do 1250, 1 kg mrtve teže 16—18. Prodalo se je 132 komadov. VKLCTROOVINA kolonljaln« in ipacarljska rob« IVAN JELAČIN LJUBLJANA ToIim in MlIdM postreitoa I TISKARNA MERKUR RO. • IND. D. D. ! LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 23 1 trn TKI.UFON 2S&3 =j | SE PKIPOKOČA ZA TISK VSAKOVRSTNIH TISKOVIN ZA L1 £■ TISOVCE, OBRTNIKU, INDDSTKIJCE IN 1’TADB. =i TISKA. KNJIOK, RAČIME, OKROŽNICE, = PI.AKATK, KUVKRTK ITD. IŠ I-iASTNA KNJIGOVEZNICA. BiaKKasi)niyittii^iia^iuirai»iuaiiiiiui;ii:ii;!i;ii;iiviiuuiiuiiiiiijii»iijiiuiiiiiiiiui^iiiiiuii»i«ii>ii>iiiiiuiis R. VtfILLMANN j j iiiiiniiiiiiilllilliliillljSTROJNO PODJETJE i 1 LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3 ! izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna • ; dvigala vseh vrst, □■F' rebraste cevi Iz kovanega leleza. ! • Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvriuje vsa . • v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti ; ' najhitreje. I ALtNOVEC iz lekarna dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c. Je staroznan kol prlslnl naravni Izdelek, z najlinejiim sladkorjem vkuhan, brez umetne barve in ne vsebuje nlkekih kemičnih pridatkov za konservl-ranje. — Oddaja n« drobno In veliko. — Cena nizka. M. Mit i Jmskti IW! VELETRGOVINA ^ A. ŠARABON v Ljubljani priporoCa špecerijsko blago raznovrstno Sganje, moko in deielne pridelke. • Raznovrstno RUDNINSKO VODO Lastna pralama za I kavo in mlin za diiave | s električnim obratom. Ceniki na razpolago! k#, l; Ureja dr. 1TAN P1LBSS. — Za Trgvnko - industrijsko d. d. >MERKUB< kot iadajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.