GLAS
LETO XXV. ŠT. 1 (1160) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 9. JANUARJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Mesec verskega tiska
  anuar je bil mesec verskega tiska, tako je tudi
zdaj, pa čeprav iskreno priznamo, da velika
večina vernikov danes tega ne ve več, še pose-
bej mladi ne, ki posegajo predvsem po vsebinah
na svetovnem spletu in so opustili tiskano bese-
do. Zato smo vam, drage naročnice in naročniki,
še bolj hvaležni, ker nam ostajate zvesti tudi da-
nes, ko se zdi, da so časopisi odveč, preživeli.
Še vedno velja, da je tiskana beseda tista, ki osta-
ne. Že res, da tudi vse zapisano na svetovnem
spletu ostane za vedno, a vprašanje je, kdo vse
zapisano shranjuje, kam vse to daje, kdo bo v pri-
hodnje imel dostop do ogromnih skladišč sve-
tovnega spleta, ki postaja danes, pravzaprav je že,
svetovni tiran, istočasno pa je tudi svobodno pol-
je, ki omogoča večini od nas, da na njem pišemo,
objavljamo fotografije in seveda tudi verske vse-
bine. Kakšno vlogo ima danes verski tisk? Isto,
kot jo je imel takrat, ko je Guttenberg izumil ti-
skarski stroj in se je začel preporod tiskane bese-
de, ki ni bila več v domeni izbrancev in po-
svečenih, ampak je nagovarjala in še nagovarja
široke množice ljudi.
Že res, da smo danes v vrtincu svetovnega spleta,
družbenih omrežij in vseprisotnega interneta, ki
najbolj spreminja našo družbo, a še vedno velja,
da je tiskana beseda tista, ki ostane, tudi na spletu,
ko ob pomoči fotografije nagovarja z vsebinami.
In verski tisk ima nalogo ohranjati krščansko
izročilo, a tudi iskati nove, sodobne oblike nago-
varjanja sočloveka z vedno isto in vedno aktualno
vsebino evangelija, vesele novice. To pri Novem
glasu skušamo počenjati od nekdaj, še posebej
danes, ko smo prisotni tako v tiskani obliki kot
na svetovnem spletu, družbenih omrežjih, brez
katerih danes ni nobenega sodobnega medija. Še
vedno namreč gre za vsebino, tako v tiskani obli-
ki kot tudi na spletu!
J
Pogovor
Objavljamo
intervju Mateje
Rihter z dr.
Marketzom, ki
bo 2. februarja
posvečen za
krškega škofa 5
foto dd
Pogovor / G. Karel Bolčina 
Duhovnost,
cerkvenost in
pripadnost
  kofovega vi-
karja za slo-
venske verni-
ke v Gorici g. Karla
Bolčino smo obi-
skali med Božičem
in novim letom. V
nabrežinskem žup-
nišču, kjer je od lan-
skega avgusta upra-
vitelj, smo ga zmo-
tili pri delu. S pismi
v rokah, ki mu jih je
tisto jutro dostavil
pismonoša, je malo
potožil, da se morajo tudi duhovniki čedalje več
ukvarjati z birokracijo, ki jim jemlje veliko časa.
/ str. 3
Matej Caharija
Š
www.noviglas.eu
“Slovenski Božič” v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
Čedad / 57. Dan emigranta
Biti povezani, živeti
kot skupnost!
  a prazniku
Beneških
Slovencev,
Dnevu emigranta,
se je v čedajskem
gledališču Ristori tu-
di letos zbralo veliko
ljudi. Dan emigran-
ta, ki je bil že 57., je
osrednji kulturni
dogodek Beneških
Slovencev in je še
danes praznik, ko se
izseljenci iz Beneške
Slovenije zberejo v
Čedadu in razmišljajo o sedanjosti, obujajo tradi-
cije in načrtujejo prihodnost. Letošnji praznik je
minil ob veselju do povezovanja, življenja v skup-
nosti, kot je poudaril osrednji govornik David Klo-
dič, ki ni hotel govoriti o vsem znanem, ki nas
razdvaja, o nerešenih težavah, ampak je spregovo-
ril vsem tistim, ki so na praznik Svetih treh kraljev
tudi letos do zadnjega sedeža napolnili čedajsko
gledališče Ristori. Pozval jih je k skupnemu življen-
ju, večji povezanosti, večjemu ponosu in seveda
ohranjanju in gojenju slovenskega jezika, naše kul-
ture. Predvsem pa je Dan emigranta v Čedadu prvo
in osrednje srečanje Beneških Slovencev v novem
letu, praznik pesmi, glasbe, življenja Slovencev na
Videmskem, kot sta zapisala organizatorja, Sloven-
ska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih
organizacij. Pomena praznika za ves slovenski
živelj v Beneški Sloveniji se zavedajo tudi v Slove-
niji, o čemer je pričalo visoko zastopstvo.
/ str. 2
Jurij Paljk
N
Trst / Tiskovna konferenca
Slovenska opozicija
v novem letu
  ne 3. januarja 2020 je v prostorih Občine
Trst potekala tiskovna konferenca, na ka-
teri sta tržaška svetnika Igor Švab (SSk) in
Valentina Repini (DS) prikazala dosežene rezultate
minulega leta, problematike, ki se pojavljajo v se-
danji upravi, in kaj čaka opozicijo in Občino Trst
v naslednjem letu. Po kratkem pozdravu Giovan-
nija Barbe, namestnika vodje svetniške skupine
DS, je svoja razmišljanja podal svetnik stranke Slo-
venska skupnost Švab, ki je strnil v glavne točke
delovanje in glavne težave z upravo v minulem le-
tu. V ospredju je bilo slabo politično in tudi člo-
veško vedenje večine, kar nam je svetnik že pou-
daril v pogovoru, ki smo ga objavili ob koncu leta.
V občinskem svetu so namreč zmanjkale tople be-
sede, spoštovanje in, kar je najslabše, posluh za
konkretne popravke med obravnavo proračuna,
na katere je opozarjala opozicija. Ti so bili, ne glede
na strankarsko privrženost, pomembni za mesto
Trst in so bili sistematično odvrnjeni. Švab je še
opozoril, da uprava ni pokazala nobene vizije in
konkretnega predloga za razvoj mesta, kar je zelo
obžalujoče, saj je Trst pred pomembnimi izzivi,
kot je ESOF 2020 (prestolnica znanosti).
/ str. 10
MČ
D
Foto JMP
Svet okrog nas9. januarja 20202
Povejmo na glas
Vse dobro tudi naši skupnosti
  a prazniku Beneških
Slovencev sta spregovo-
rila poleg domačinov
tudi slovenski minister za Slo-
vence po svetu in v zamejstvu dr.
Peter Česnik in deželni odbornik
Furlanije Julijske krajine za kme-
tijstvo in gorata območja Stefa-
no Zannier, medtem ko je osred-
nji govor imel ravnatelj dvoje-
zične šole Pavel Petričič iz Špetra
David Klodič.
Župan občine Čedad Stefano
Balloch, ki je deset let spremljal
Dan emigranta, občina Čedad je
tudi vedno častni pokrovitelj
praznika, se je občuteno poslovil
od številnega občinstva, saj se
mu letos izteka mandat. Pouda-
ril je, da upa, da bo tudi njegov
naslednik nadaljeval po poti so-
delovanja, iskanja sožitja in nad-
grajevanja dobrih odnosov s so-
sednjo Slovenijo. Prostor, ki je
bil včasih razdeljen z državno
mejo, je danes edinstven, kar
kliče po sodelovanju na vseh
ravneh, je poudaril Balloch in se
zahvalil za sodelovanje župa-
nom z obeh strani državne me-
je.
Minister Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu
dr. Peter Česnik pa je spregovoril
o izseljenstvu in povedal, da pro-
blematiko sam dobro pozna, saj
je bil 37 let tudi sam izseljenec,
emigrant. V svetu danes živi iz-
ven meja Republike Slovenije
okrog pol milijona Slovencev, je
dejal minister Česnik, pravega
števila sicer nihče ne ve, saj se jih
je veliko porazgubilo, a “domo-
vina je ena sama”, je minister
Česnik navedel pesnika
Župančiča in svoje razmišljanje
nadaljeval z mislimi papeža
Frančiška, ki se zavzema za glo-
balno solidarnost in globalno
zavzemanje za spoštovanje člo-
vekovih pravic.
Letos je v Čedadu na povabilo
organizatorjev spregovoril tudi
tajnik iz urada italijanske vlade
za deželne zadeve in krajevne av-
tonomije Saverio Lo Russo, ki je
spregovoril o izvajanju državne-
ga zakona 482 iz leta 1999, ki v
Italiji ščiti jezikovne manjšine.
Povedal je, da je jezikovnih
manjšin v Italiji 16, a je gotovo
slovenska najbolj številna in tudi
najbolj pomembna. Izpostavil je
izjemen pomen dvojezične šole
v Špetru in dejal, da je ob dvaj-
setletnici sprejetja zakona za je-
zikovne manjšine zakon še ved-
no aktualen. “Gre za veliko kul-
turno dediščino, ki je velikansko
N bogastvo, katerega se premaloljudi v Italiji zaveda, zato sem ve-sel, da je sedanji minister za av-
tonomne pokrajine Francesco
Boccia dodelil temu zakonu več
finančnih sredstev”, je povedal
Lo Russo in dejal, da bodo ta
sredstva namenili predvsem
šolam, ki gojijo manjšinske jezi-
ke, prav tako pa se je tudi zavzel
za okrepitev sektorja komunika-
cij, predvsem pa večje vidnosti
jezikovnih manjšin na nacional-
ni italijanski televiziji RAI.
Deželni odbornik Furlanije Julij-
ske krajine za kmetijstvo in go-
rato območje Stefano Zannier je
v svojem klenem pozdravu na-
glasil predvsem nujo oživitve go-
ratih območij, tudi Beneške Slo-
venije, da se ljudje ne bi več iz-
seljevali. Pri tem je poudaril
odlično sodelovanje s Slovenijo,
ki ga je treba še nadgraditi, da se
bodo tudi v Beneško Slovenijo
mladi vračali delat in živet.
Ravnatelj dvojezične šole iz Špe-
tra David Klodič je v svojem trez-
nem in lepem slavnostnem go-
voru najprej naštel vrsto perečih
vprašanj, ki so stalnica Sloven-
cev na Videmskem, o katerih pa,
tako je dejal, ne bo govoril, ker
jih že poznamo: “Na splošno ne
bom govoril o vseh tistih zade-
vah, za katere bi morale skrbeti
državne, deželne in lokalne
uprave. In niti o tistih, za katere
bi morali skrbeti politični pred-
stavniki in vsi, ki so in smo
plačani, da bi sledili in bili akti-
ven ter pozitiven del te naše
družbe. In na koncu, ne bom go-
voril o vseh ostalih neizpolnje-
nih obljubah, ki smo jih Sloven-
ci iz leta v leto slišali tudi s tega
odra”.
V nadaljevanju je vzkliknil: “Ab-
surd je, da prav v času visoke teh-
nološke komunikacije, ko ima-
mo vse možne pripomočke, ki
nam lajšajo pretok informacij,
smo vedno manj seznanjeni
z delovanjem, aktivnostjo,
občutkom vsega tega, kar
nas obkroža”.
“Začenši od šole se moramo
naučiti, da smo člani naše
skupnosti, se pravi sloven-
skega ljudstva in kulture. Ni
dovolj, da smo povezani v je-
ziku in tradiciji, ampak se
moramo poznati med seboj, biti
seznanjeni z delovanjem drug
drugega. Skratka, potrebno je
krepiti medsebojno povezanost
in občutek pripadnosti, ki se ga
lahko gradi že od zgodnjih
otroških let”, je nadaljeval Klo-
dič.
Prisotne je ob koncu pozval k
večji povezanosti in edinosti:
“Zato s tega odra pozivam vse
vas, da boste v prihod-
nje še bolj odločni glede
pripadnosti naši skup-
nosti, glede varstva svo-
jega jezika, glede varstva
prelepega okolja, v kate-
rem živimo, glede pre-
našanja tradicije in tudi
sprejemanja novih izzi-
vov sedanje družbe. Bo-
rite se za slovensko
šolanje v Terskih doli-
nah, Reziji in Kanalski
dolini. Borite se za na-
daljevanje študijev na
slovenskih šolah in uni-
verzah. Borite se za priz-
nanje in še predvsem za
spoštovanje pravic, ki
prevečkrat ostajajo samo na pa-
pirju.
Storite vse, kar je treba, da naša
zgodovinska šibkost (se pravi biti
manjšinci v hribovitem kraju)
postane naš plus; torej aktivna
skupnost v prelepem kraju”. Kul-
turni program Dneva emigranta
so pripravili gojenci Glasbene
matice iz Špetra, pesnica Andrei-
na Trusgnach, ki je letos v Italiji
prejela več pomembnih nagrad
za svoje pesmi v beneškem na-
rečju, otroci folklorne delavnice
na šoli v Špetru in Beneško gle-
dališče, ki je letos uprizorilo
Mandragolo v beneškem na-
rečju, prosto povzeto po delu
Niccoloja Machiavellija. Prevod
in priredbo sta naredila Adriano
Gariup in Jasmin Kovic, ki je tu-
di režirala, medtem ko je Anto-
nio Trinco pripravil imenitne
maske iz Nadiških dolin.
Dneva emigranta se je tudi letos
udeležilo veliko županov z obeh
strani državne meje, prisotni so
bili slovenska senatorka v Rimu
Tatjana Rojc, predsednika krov-
nih organizacij Ksenija Dobrila
in Walter Bandelj, deželni svet-
nik Slovenske skupnosti Igor Ga-
brovec, generalni konzul Repu-
blike Slovenije v Trstu Vojko
Volk, državna sekretarka Mini-
strstva za kulturo RS Tanja
Kerševan, podpredsednik Odbo-
ra za kulturo v slovenskem
državnem zboru Marko Bandelli
ter vrsta drugih političnih in
družbenih osebnosti.
20-letnica odobritve zakona št. 482
Večina sprejetih norm je
ostala le na papirju
  redi decembra je minilo
20 let, odkar je italijan-
ski parlament odobril
zakon št. 482. Ta je leta 1999
na Apeninskem polotoku
priznal in zaščitil 12 “zgodo-
vinskih jezikovnih
manjšin”: alban-
sko, francosko,
franko-provansal-
sko, furlansko, ger-
mansko, grško,
hrvaško, katalon-
sko, ladinsko, okci-
tansko, sardinsko
in slovensko. Z
odobritvijo zakona
je Rim, po več kot
50 letih od spreje-
ma ustave, uzako-
nil, kar piše v nje-
nem 6. členu (Re-
publika ščiti z
ustreznimi zakoni
jezikovne
manjšine).
Omenjene
manjšinske jezike uporabljajo
danes na Apeninskem poloto-
ku okrog 3 milijoni oseb, ki
predstavljajo skoraj 5 odstot-
kov državnega prebivalstva.
Pripadniki jezikovnih
manjšin živijo v kar 1.171
občinah in v 14 od skupno 20
dežel.
Zakon št. 482 predvideva
uporabo avtohtonih manjšin-
skih jezikov v javni upravi,
šolstvu in sredstvih
množičnega obveščanja. Ker
so se denarna sredstva, ki jih
parlament namenja za zaščito
in ovrednotenje jezikov
manjšinskih skupnosti, iz leta
v leto krčila, je velika večina
pred 20 leti sprejetih zaščit-
nih norm ostala na papirju.
Velikim pričakovanjem, ki jih
je v posameznih skupnostih
(katere ne ščitijo drugi držav-
ni zakoni ali mednarodni do-
govori) ustvaril sprejem zako-
S na št. 482/99, je v glavnemsledilo razočaranje. Za Slo-vence je zakon pomemben,
ker je prvič priznal Slovence
na Videmskem in je predsta-
vljal podlago za zakon št. 38,
ki je bil izglasovan leta 2001.
Dvajseta obletnica zakona je
na območjih, na katerih živi-
jo jezikovne manjšine, nudila
priložnost za obračun opra-
vljenega dela, oceno trenut-
nega stanja in pogled naprej.
Na raznih srečanjih so pozna-
valci manjšinskih tematik
ugotavljali, da je bil zaradi po-
manjkanja denarnih sredstev
le delno izpeljan načrt
poučevanja manjšinskih jezi-
kov v vrtcih, osnovnih in
srednjih šolah. Kar se tiče pri-
sotnosti manjšinskih jezikov
v javnosti (dvojezični napisi,
institucionalna komunikaci-
ja), so bili določeni koraki na-
prej opravljeni samo prva leta
po odobritvi zakona, ki dru-
gače ostaja mrtva črka glede
uporabe manjšinskih jezikov
v programih javne radio-tele-
vizije. Organizatorji srečanj
so z veseljem sprejeli novico,
da je parlament konec minu-
lega leta odobril predlog o
povišanju finančnih sredstev
(2 milijona v prihodnjih 3 le-
tih) za izvajanje zakona št.
482.
V naši deželi, na ozemlju ka-
tere živimo Furlani, Slovenci
in Nemci, je politična stranka
Pakt za avtonomijo 16. de-
cembra v Vidmu organizirala
simpozij, ki ga je vodil izvede-
nec za manjšinska vprašanja
Marco Stolfo.
Udeleženci srečanja so zahte-
vali popolno udejanjenje
državnega zakona št. 482 in
naj tudi Dežela FJK pripomo-
re k ovrednotenju furlanskega
jezika. Načelnik Pakta v dežel-
nem svetu Massimo Moretuz-
zo je terjal “ustrezen prostor”
za furlanski jezik v sklopu
sporedov javne radio-televi-
zijske hiše Rai. Na srečanju, ki
je obeležilo tudi 50. obletnico
poteka prve konference izsel-
jencev v Vidmu, je spregovo-
ril predstavnik izseljeniške
zveze Slovenci po svetu Renzo
Mattelig.
Mch
Nemara je prav, da na pričetku novega leta po-
svetimo nekaj slovesne pozornosti tudi naši na-
rodni skupnosti, se pravi vsem nam, našim na-
porom, uspehom in vlogi, ki jo imamo v ožjem
in širšem prostoru. Ko se takole ozremo na pre-
hojeno pot, še preden se spustimo v izpolnje-
vanje naslednjih nalog, ko se torej zamislimo
vase, v pogoje, ki so nam kot narodnostni
manjšini dani, smo lahko vsekakor zadovoljni,
ne da bi se zaradi vsega doseženega povzdvi-
govali. Dejstvo, da smo narodnostna manjšina,
nas namreč pogojuje v dobrem in slabem, nas
dela izvirne, določa naše načrte in smernice,
ker smo v temelju drugačni od večinskih naro-
dov in njihovih gotovo dosti ugodnejših izho-
diščnih možnosti. Smo pač manjšina, in to na-
rodnostne narave, in zato je razumljivo, da se
moramo nenehno dokazovati, da si moramo
tako ali drugače vedno na novo izboriti tisto,
kar nam je bilo že dano, in da se ohranjanje in
poglabljanje narodne zavesti ne dogajata brez
naporov. Poleg tega smo zavzeto vpeti v vse
boljše sobivanje in sodelovanje s tukajšnjim
večinskim narodom kakor tudi z matično do-
movino in ta vpetost je lepa priložnost, da
istočasno razvijamo sami sebe in krepimo vred-
note razumevanja, dogovarjanja in izgrajevanja
srečnega sožitja na tem koščku Evrope. In v tej
luči kot nevelika narodna manjšina nikakor ni-
smo manjvredni, nasprotno, še tako majhna
manjšina je sposobna dati žlahten prispevek
bližnjemu in širšemu skupnemu dobremu, če
zares izhaja iz te želje, ki jo premoremo v iz-
datni meri, in v njeni smeri vztrajno delujemo.
In vztrajanje v doseganju ciljev, za katere smo
prepričani, da nam pripadajo, je naša velika
odlika in prav je, da jo gojimo in razvijamo, saj
brez nje ne bi bili tisto, kar smo. Verjamemo
namreč v demokracijo, zato v želji po za-
jamčenem zastopstvu tja do najvišjih ravni
večinskega naroda zanesljivo vemo, da ne zah-
tevamo preveč. Vemo, da smo kot vsaka narod-
na manjšina nezmotljiv pokazatelj stanja de-
mokratičnih vrednot tukaj in kjer koli in zato
trdnega mnenja, da prizadevanja za uveljavitev
naših pravic nikakor ne morejo biti večinske-
mu narodu in sploh nikomur v škodo. In zato
smo lahko na naše soustvarjanje tukajšnjega
družbenega prostora upravičeno ponosni, ker
s svojim izjemno bogatim kulturnim delovan-
jem nedvomno prispevamo k lepšemu skup-
nemu življenju. S posebno skrbjo za svoj jezik
dograjujemo svojo narodnostno celovitost in
se z njo odpiramo vsem v zmernosti in v
upoštevanju drugih - da ne govorimo o pome-
nu verskega izročila, ki na nezamenljiv način
daje svoj delež etiki srečnega sobivanja, vred-
noto torej, ki ne nazadnje prinaša dobro vsem.
Zato se spodobi, da na pričetku novega leta kar
največ dobrega zaželimo tudi nam samim, da
bi še naprej hodili po zastavljeni poti, krepili
našo notranjo edinost in uresničevali poslan-
stvo, ki nam je bilo zaupano in ima kot
vsakršno poslanstvo iskreno dober namen in s
tem dragocen ter smiseln vpliv.
Janez Povše
Foto JMP
Foto JMP
Na Dnevu emigranta v Čedadu je o zakonu 482 spregovoril tudi
Saverio Lo Russo, tajnik Urada italijanske vlade za deželne zadeve in
krajevne avtonomije (foto JMP)
S 1. strani / Dan emigranta v Čedadu
Biti povezani, živeti
kot skupnost!
Aktualno 9. januarja 2020 3
  Pogovor: g. Karel Bolčina
Duhovnost, cerkvenost in
pripadnost Cerkvi so enake
S 1. STRANI 
  a je g. Bolčina prijeten
in zato iskan sogovor-
nik, dokazuje dejstvo,
da je istega dne odgovarjal na
vprašanja še drugih dveh
časnikarjev.
Kako ste se pripravljali na
praznovanje božičnih praz-
nikov?
Rekel bi, tradicionalno. Mladi
in starejši so pripravili v vseh
cerkvah, ki so jih tudi okrasili,
jaslice. Duhovniki smo v ad-
ventnem času naše biblične
skupine, ki delujejo po naših
župnijah, usmerili v branje
prvega in drugega poglavja
evangelija po Mateju, ki govo-
rita o Jezusovem spočetju, roj-
stvu in detinstvu. Tako smo
poskrbeli za duhovno pripra-
vo na praznike. Vsak dan smo
imeli tudi odprte spovednice.
Božič je minil ob delovnih ob-
veznostih. Noč sem doživel na
Krasu, dan pa na Goriškem.
Maše so bile lepo obiskane.
Lahko rečem, da sem doživel
umirjen in lepih občutkov
poln Božič.
Letošnji zbornik Goriške
Mohorjeve družbe objavlja
prispevek, ki je nastal izpod
vašega peresa, z naslovom
Izzivi goriške Cerkve. S ka-
terimi izzivi se ta srečuje?
Prvi izziv je, da je kristjanov
vedno manj. Drugi izziv je, da
so se kristjani oddaljili od Cer-
kve. Tretji izziv pa, da se
manjša število duhovnih po-
klicev, zaradi česar združuje-
mo moči. Če bo Cerkev živela
pošteno, se ji bodo kristjani
spet približali.
Pred več kot tremi leti ste
postali škofov vikar za slo-
venske vernike v goriški
nadškofiji. Ali nam lahko
predstavite to svojo za-
dolžitev?
Čeprav primerjave niso nikoli
dobre, ko sem bil mlad du-
hovnik, je škofov vikar na po-
seben način predstavljal vez
med škofom in slovenskimi
duhovniki ter posredno slo-
venskimi verskimi občestvi.
Danes se je to popolnoma
spremenilo, ker je mojih sogo-
vornikov med duhovniki zelo
malo. Preštejemo se lahko na
prstih obeh rok. Tudi glede
slovenskih cerkvenih skupno-
sti se je stanje zelo spremeni-
lo: nekoč smo imeli samo slo-
venske župnije, danes imamo
redke slovenske župnije, ima-
mo pa mnogo narodno in je-
zikovno mešanih župnij.
Opažam, da imam kot škofov
vikar vlogo povezovalca slo-
venskega in italijanskega
življa. Skušam torej iskati tiste
poti, ki oba naroda povezuje-
jo, in skrbim za to, da ni nihče
v ozadju. Tudi slovenska kom-
ponenta mora zaradi svoje
identitete imeti pomembno
vlogo.
Škofov vikar skrbi tudi za so-
delovanje s cerkvenimi pred-
stojniki v Sloveniji in ne na-
zadnje vzdržuje stike s posa-
meznimi slovenskimi verniki.
Ti prihajajo po kakšen nasvet,
s kakšno prošnjo, ko želijo de-
liti kaj lepega in od časa do
časa tudi kaj problematičnega;
če pride do kakega kontrasta,
mora vikar zadevo pretehtati
in uravnovesiti. Slovenski ver-
niki posredujejo škofovemu
vikarju vse želje in potrebe, ki
D bi jih sicer posredovali škofu.Ali se na vas obračajo tudilaiki?
Lahko rečem, da se v 95 % pri-
merov name z raznimi
prošnjami obračajo laiki. Ve-
liko želja za pogovor je pove-
zanih s porokami oziro-
ma ločitvami. V preteklo-
sti je bilo tega veliko
manj, danes pa je postalo
nekaj precej navadnega.
Kaj prinaša novega lan-
skoletna reforma go-
riške nadškofije?
Beseda reforma je po mo-
jem nekoliko težka. Rekel
bi, da je prišlo do ne-
kakšne reorganizacije.
Cerkev na Goriškem se
namreč spreminja glede
na potrebe časa. Nekoč
smo imeli velika cerkvena
občestva, kar je bilo naj-
bolj razvidno pri bogo-
služju, danes pa so se ta
zelo skrčila. Da bi dosegli
nekdanje število obisko-
valcev nedeljskih maš,
smo združili tri ali štiri
skupnosti. Župnije so pri
nas vedno ostale župnije
- bodisi kot skupnost bo-
disi kot upravni element -
, vendar smo jih pastoral-
no povezali.
Zaradi pomanjkanja
duhovnikov se vsak
dan v več župnijah uk-
varjate z verskimi in
upravnimi zadevami.
Ali so ti premiki napor-
ni?
Da. Župnik sem v Štandrežu,
župnijski upravitelj v Na-
brežini, Šempolaju in Zgoni-
ku, zakoniti predstavnik žup-
nij pa v Mavhinjah, Sovod-
njah, Rupi-Peči, Gabrjah-
Vrhu. Naj navedem primer, ki
je zgovoren. Nedavno sem na
avtomobilskem servisu prosil
za pregled, ker sem z novim
avtom prevozil prvih deset ti-
soč kilometrov. Vprašali so
me, kdaj sem kupil avto. Ko
sem jim odgovoril, da septem-
bra, so me vprašali, ali je to bi-
lo leta 2017 ali 2018? Nikakor
niso hoteli verjeti, da sem v
pičlih treh mesecih prevozil
10 tisoč kilometrov...
Glede na to, da delujete ta-
ko na Goriškem kot na
Tržaškem, ali opažate
kakšne geografske značil-
nosti pri ljudeh, s katerimi
sodelujete oziroma jih
srečujete?
Duhovnost, cerkvenost in pri-
padnost Cerkvi so enake, saj
sta tudi Devin-Nabrežina in
Zgonik del goriške nadškofije.
Nekdanja trdota življenja na
Krasu je pa gotovo oblikovala
značaj ljudi. Na tržaškem Kra-
su, v primerjavi z Goriško,
opažam določeno značajsko,
rekel bi plemenito, razliko.
Včasih se je reklo, da so
Kraševci trdi. Po mojem niso
trdi, ampak trdoživi, kar je
vrlina. Gre torej še predvsem
za usidranost v lastni biti in
tudi v narodni pripadnosti. Po
drugi strani imam priložnost
v Nabrežini, Zgoniku in Šem-
polaju doživljati in spoznavati
vernost ljudi. Morda ne bo
kakšna pobožnjakarska in
sladkobna vernost, ampak
bolj zrela in resna. Vidim, da
če duhovnika ni, ga pogrešajo,
kar pomeni, da ga želijo,
iščejo in potrebujejo. Opažam
torej, da je na tržaškem Krasu
prisotna močna krščanska
osnova.
Župnik ste tudi v vaseh, de-
nimo v Nabrežini, v katerih
se je prebivalstvo z narod-
nega in drugih vidikov pre-
cej spremenilo. Kako se so-
bivanje med avtohtonimi
prebivalci in prišleki odraža
v življenju cerkvenih skup-
nosti?
Težko govorim o tistih župni-
jah, v katerih sem manj fi-
zično prisoten. Če se osredo-
točim na Štandrež, kjer sem
župnik že skoraj 30 let,
opažam veliko dinamiko. Zelo
močno se tam krči slovensko
prebivalstvo in vedno bolj se
povečuje število italijansko
govorečih. To zaradi tega, ker
so domačini, ki so opustili
kmečko delo, imeli na razpo-
lago njive; te pa so mnogi pro-
dali. Na teh površinah so na-
stali stanovanjski bloki in
vrstne hiše, v katere so se v
glavnem priselili bodisi
meščani bodisi ljudje od dru-
god. V cerkvenem smislu se
veča tudi število starejših
oseb.
Kar se tiče tržaškega Krasa, je
dvojezičnost prisotna zlasti v
Nabrežini, kjer opažam, da
stari slovenski živelj, kljub te-
mu da je skrčen, iz tradicije
ohranja vse to, kar je bilo v
preteklosti. Nanj lahko kot
župnik računam. Italijanski
živelj je nekoliko odmaknjen,
ker se še vedno ne čuti tako
močno sprejet. Italijani v cer-
kveni skupnosti sodelujejo
posamično in precej obrobno.
Kako ocenjujete nedavno
odpravo papeške tajnosti v
primeru spolnih zlorab
mladoletnih s strani duhov-
nikov?
Papeške tajnosti ni glede tega
nikoli bilo. Obstajajo zakoni
cerkvenega prava, ki te zadeve
ugotavljajo in tudi, če je po-
trebno, zahtevajo izvedbo
sodnega postopka, vendar v
zaprtem prostoru, ne v javno-
sti. Papeška tajnost, o kateri so
mediji napačno govorili, je
čisto nekaj drugega. Vsa ta kri-
minalna dejanja smo po ka-
zenskem cerkvenem pravu
skušali urejevati v Cerkvi sa-
mi, kar pomeni, da niso šla v
javnost. Papež je to zdaj od-
pravil. Četudi se je tako dejan-
je zgodilo v Cerkvi in spada to-
rej pod cerkveno pravo, bo od-
slej to najprej obravnavalo ci-
vilno pravo in nato tudi cer-
kveno.
Ali bo še nadalje, tudi v pri-
meru spolne zlorabe mla-
doletnega, spovednik zave-
zan molčečno-
sti?
Spoved je abso-
lutno tajna, tu-
di za ceno
smrti, če je po-
trebno. Spoved-
nik pa si mora v
takem primeru
na vse načine
prizadevati, da
spodbudi tako
žrtev kot krivca,
naj, denimo, o
tem spregovori-
ta neki javni
osebi. Lahko tu-
di spovedniku
spet eden od
dveh isto pono-
vi izven spove-
di, kar omo-
goča, da nato
spovednik lah-
ko stopi v stik s
policijo ali z
drugimi obla-
stmi.
Pridobili ste na-
slov magistra
kanonskega
prava. Ali nam
lahko obra-
zložite glavne
podobnosti in
razlike med civilnim in cer-
kvenim pravom?
Cerkveno pravo zaobjema vse
zakone, vse dekrete, vse vloge,
vse dolžnosti ali pravice, ki jih
ima vsak kristjan v Cerkvi. Če
se omejim na kazensko pravo,
naj povem, da je bistvena ra-
zlika med cerkvenim in civil-
nim pravom v tem, da si prvo
prizadeva 'ozdraviti', drugo
pa kaznovati osebo, ki je nekaj
zakrivila. To zdravljenje v do-
ločenih primerih nujno zah-
teva, da s terapijami priskočijo
na pomoč bolnišnice, zlasti
psihiatri, psihologi in psihoa-
nalitiki, če gre za kakšne psi-
hične probleme.
Dalje so primeri v kazenskem
pravu, v katerih je vsebina sa-
mo notranji cerkveni problem
in ga civilno pravo torej ne
pozna: denimo, avtomatično
je izobčen iz Cerkve, kdor
spodmakne iz tabernaklja po-
svečene hostije z namenom,
da jih onečasti.
Če duhovnik stori dejanje kri-
ve vere, je izobčen. Če se hoče
spet vrniti v cerkveno skup-
nost, mu je naložena do-
ločena kazen z namenom, da
pride do spoznanja, da je storil
napako in da se bo trudil, da
je ne bo več ponavljal.
Kadar je v kazenskem pravu
odprt civilni postopek, se cer-
kveni umakne. Edina podob-
nost med cerkvenim in civil-
nim pravom se v glavnem tiče
obravnave odnosov med ose-
bami. V 95 % primerov, zaradi
katerih kristjani pridejo do
cerkvenega sodišča, je ničnost
porok. Ko poroka propade,
želijo ugotoviti, ali je bila ta
sploh pravilno sklenjena. No-
vo cerkveno poroko lahko
namreč sklenejo samo, če
ugotovijo, da je bila prva
nična. Problem je, da je cer-
kvenih sodnikov malo in
prošenj zelo veliko, kar ima za
posledico, da so postopki zelo
dolgi.
Na kateri osnovi cerkveni
sodnik določa, da je neka
poroka nična?
Cerkveno pravo jasno opre-
deljuje, kakšna je krščanska
poroka. Ta sloni na dveh bi-
stvenih temeljih: na svobod-
nem sprejetju in popolni pre-
danosti bližnjemu (mož ženi
in žena možu) ter na ljubezni,
ki je odprta do tretjega življen-
ja, to je do rojevanja otrok. V
primeru, da zakonca nočeta
imeti otrok, je njuna poroka
nična; sodniku morata seveda
to dokazati. Isto lahko velja za
zvestobo in nerazvezljivost za-
kona: če nekdo stopi v cerkve-
ni zakon in reče, 'bo šlo, do-
kler bo šlo…', zakon žal ne
sloni na cerkvenih postavkah.
Preidimo k drugim
vprašanjem. V Evropo je v
zadnjih letih prišlo veliko
migrantov, katerim marsik-
je nasprotujejo. Kaj menite
o tem? Ali ima Evropa pra-
vilen odnos do teh prišle-
kov?
Gre za zelo kompleksno temo,
na katero se ne da odgovoriti
z enim samim stavkom. Pravi-
jo, da ogenj lahko še pogasiš,
vode pa ne moreš zaustaviti.
Če torej voda izprazni en del,
nujno napolni drugega. Če
ljudje prihajajo od drugod v
Evropo, je to zaradi tega, ker
je Evropa izpraznjena tako de-
mografsko kot krščansko in
vrednostno. Nastale so torej
luknje, ki so vakuumi, ki sprej-
mejo vse to, kar pride. Zdaj
prihajajo migranti iz raznih
krajev, ki imajo svojo kulturo,
svoj pogled na svet, izobrazbo,
vero in politični nazor. Reci-
mo, v naše šole bi teh otrok ne
sprejeli, če ne bi imeli praznih
klopi. Svojih otrok nimamo,
torej prihajajo drugi.
Politika, ki jo ima Evropa do
teh raznih tokov, je zame po-
polnoma negativna, saj ni ne-
ke politike sprejemanja. Vsak-
do je prepuščen samemu sebi.
Če pomislim na prvo svetov-
no vojno, so bili vsi naši no-
noti takrat migranti, so pa ve-
deli, kam gredo, spremljali so
jih in jih sprejeli. Danes je vse
na velikem prepihu. Pa kako
je mogoče, da migranti, ko
pridejo sem, čakajo dve leti ali
celo tri leta, da oblasti razčisti-
jo njihovo pripadnost? To bi
moralo biti izvedeno v treh
urah! Evropa je glede tega po-
polnoma odpovedala.
Zakaj je tako? Prvič: po mo-
jem zaradi tega, ker nekdo
hoče, da Evropa živi v nesta-
bilnosti. Drugič: Evropa je sa-
ma zrastla na slabih, to je na
potrošniških koreninah, na-
mesto da bi zrastla, ne rečem
na veri, ampak na kulturi. Da-
nes imamo posledice, ker tega
ni nikoli naredila. Če je kultu-
ra močna, je trdna. Denar od-
pihne vsak veter. V Evropi
smo zrastli z denarjem: začeli
smo s premogom, nadaljevali
z evrom itd. ter mislili, da bo
denar rešil svet. Tega ni še ni-
koli, kvečjemu je denar pokril
napake.
Pomanjkanje duhovnih
vrednot torej …
Absolutno, duhovnih, ne
rečem verskih. Tistih vrednot,
ki ti jih nihče nikoli ne more
vzeti! Lahko ti vzamejo
življenje, lahko premoženje, a
duhovnih vrednot ti ne more-
jo. To je edina stvar, za katero
se Evropa ni potegovala.
Kako si razlagate porast na-
cionalizma na stari celini?
Do nacionalizmov prihaja
vedno, ker gre za potrebo po
branjenju nečesa, kar je krhko.
Če je močno, ni treba, da bra-
niš. Ker je duhovno obzorje
evropskih narodov krhko, se
vsi bojimo tistih, ki imajo
močnejšo duhovnost – musli-
manov. Evropa bi morala pre-
gledati, od kod prihaja. Ko bi
odkrila, iz katerih korenin
izhaja, bi morala nato iz le-teh
nadaljevati svojo pot.
Po škofovih ukrepih
Zamenjave v Cerkvi 
na Tržaškem
  onec minulega leta je
prišlo do zamenjav na čelu
nekaterih tržaških župnij.
Če se omejimo na tiste, v katerih
se zbirajo slovenski verniki, je do
sprememb prišlo tako v Trstu kot
v Bregu.
Z objavo škofovega dekreta je na
začetku novembra pri Novem sv.
Antonu nastopil službo duhovne-
ga pomočnika g. Tomaž Kunaver,
ki bo še naprej tudi župnijski vi-
kar pri Sv. Ivanu.
Druga novost se tiče župnije sv.
Jerneja apostola v Mačkoljah, ki
jo je oktobra po navodilih salezi-
janskega inšpektorja zapustil g.
Metod Lampe, ki je bil premeščen
na Opčine. Mačkolje je tako prev-
zel g. Klemen Zalar, ki je v Bregu
že župnijski upravitelj v Boljuncu
in Dolini ter je obenem župnijski
vikar pri Sv. Jakobu.
Do zamenjave je prišlo v Ricman-
jih, kjer tamkajšnjo župnijo sv.
Jožefa že nekaj mesecev vodi g.
Matija Galej, ki je po narodnosti
Poljak, vendar pozna tukajšnje
razmere, saj že dalj časa živi na
Tržaškem. Hrvaškega duhovnika
Roza Palića, ki romarje po novem
sprejema v Marijinem svetišču na
Vejni, je škof Crepaldi iz Ricmanj
premestil v mestno župnijo sv.
Marka evangelista.
Do menjave je prišlo tudi v vod-
K stvu borštanske župnije sv. Anto-na Puščavnika, ki jo je oktobraprevzel g. Boris Čobanov, ki že
dalj časa vodi župnijo v sv. Križu
pri Trstu. Z njegovim prihodom
je borštanska verska skupnost
zaživela.
Medtem ko g. Čobanov, ki je po
rodu Hrvat, obvlada slovenski je-
zik, se ga g. Galej šele uči. V
pričakovanju, da se ga priuči,
mašuje v slovenščini v Ricmanjih
škofov vikar za slovenske vernike
Anton Bedenčič, kateremu
občasno pomaga g. Metod Lam-
pe.
Naj ob koncu še spomnimo, da
se nadaljujejo pastoralne vizitaci-
je tržaškega škofa po župnijah.
Pred božičnimi prazniki je škof
Crepaldi obiskal župnijo Novega
sv. Antona, sledile bodo druge
župnije. Med nekajdnevnim obi-
skom se vodja tržaške Cerkve
srečuje z verniki in seznanja z
značilnostmi in problematikami
obiskane župnije. Duhovniki, ki
ga med obiskom spremljajo, pre-
gledajo ob tej priložnosti eko-
nomsko stanje župnije, matične
knjige itd. V okviru pastoralnih
vizitacij, ki se bodo nadaljevale
do letošnjega maja, bo škof kot
zadnjo obiskal repentabrsko žup-
nijo.
Mch
Kristjani in družba9. januarja 20204
Jezusova zapuščenost
Krik zapuščenosti na križu je temelj za teološki
in mistični premislek o podobi Boga, ki ga je ra-
zodel Jezus Kristus. Anna Pelli pravi, da je to ve-
ličina ljubezni Boga, ki je pripravljen za drugega
stopiti v nič in nasprotje, krhkost, temo, da bi ga
ponovno poklical v življenje.
Teologija in mistika sta v različnih obdobjih dali
različne poudarke Jezusovi zapuščenosti. Cerkve-
ni očetje so videli Jezusovo zapuščenost v pove-
zavi s Trpečim služabnikom. Justin poudarja, da
se je zgodila ločitev večne Besede od njene člo-
veškosti, ki je umirala. Nekateri očetje so se zate-
kli k alegorični razlagi, da Jezus ni kričal v svo-
jem imenu, ampak v imenu grešnikov, ki so se
oddaljili od Boga (Origen). Grški očetje so bolj
poudarili, da je bila zapuščenost izkušnja učlo-
večene Besede in ne le človeka Jezusa. Latinski
očetje so bili bolj pozor-
ni na pomen Jezusove-
ga trpljenja. Pokazali so
na svobodo in dostojan-
stvo, ki ga je ohranil Je-
zus tudi v teh težkih tre-
nutkih. Avguštin pravi,
da se je na zapuščenega
Jezusa zvrnila vsa pok-
varjenost in grešnost
človeštva. Avguštin
poudarja, da ni trpel za-
se, ampak za nas.
Tomaž je poglobil po-
glede cerkvenih očetov in pokazal, da je Oče pu-
stil Sina v smrt, da bi po njegovem trpljenju za-
gotovil človeštvu osvoboditev. V imenu grešni-
kov, ki so povzročili njegovo zapuščenost, je
kričal k Očetu. Tomaž je zagovarjal Jezusovo
blaženo gledanje tudi v trenutkih trpljenja, ven-
dar ni bilo zato nič lažje in povsem stvarno.
Zapuščeni Jezus na križu je postal model in
zgled mnogim mistikom. Janez od Križa je videl
v njem višek razodevanja odrešenja in najgloblje
srečanje med človeštvom in Bogom. Idejo o Je-
zusovi zapuščenosti so povzeli in radikalizirali
reformatorji. Luter je videl v Jezusovem sprejetju
greha sveta njegovo najvišje ponižanje, v tej
preizkušnji je doživel strah, da je zavrnjen od lju-
di in preklet od Boga, vse do tega, da je doživel
občutek 'kazni pogubljenih'. Kalvin je bil pre-
pričan, da je Oče zlil na Jezusa ves bes in jezo za-
radi človeškega greha. Seveda je bilo to nadome-
stniško delo za grešno človeštvo, Jezus je bil brez
greha in čist.
V naslednjih letih so nekako povzeli te poglede
glede Jezusove zapuščenosti. Tako najdemo pri
Bossuetu in Bourdalouneju izraze: Božje po-
vračilo, povračilna pravičnost, Bog maščevanja,
ki želi biti zadoščen za krivdo, ki mu je bila stor-
jena. Pri avtorjih 18. in 19. stoletja je zapuščeni
Jezus zgled slečenja od vsake sebične ljubezni,
po tudi od Božje slave. Na začetku 20. stoletja je
razvoj eksegeze sprožil zanimanje za zgodovin-
skost Jezusovega krika zapuščenosti. Pri eksege-
tih je prevladalo mnenje, da so to Jezusove pred-
velikonočne besede. Pesch je poudaril, da je Je-
zusov krik bolj kot znamenje razočaranja pritrdi-
tev zaupanja, izraz
njegove nezlomljive
vere v najtežjih tre-
nutkih.
Toda doživljanje od-
daljenosti od Boga je
bilo tudi njegovo po-
sebno razodetje. Jezus
je kljub zapuščenosti
pokazal, da je eno z
Očetom in dar za ljudi
(Vanhoye). V njegovi
svobodni izročitvi
Očetu se je razodela
absolutna Božja ljubezen. Von Balthasar je spre-
govoril o Besedi, ki je umolknila, da bi v popol-
ni prosojnosti Očetu mogla postati Beseda, ki je
bila v začetku pri Bogu, in ponovno ustvarjati
svet. Odslej Oče ne vidi greha drugače kot v luči
zapuščenega Sina in njegove smrti, to je v luči
popolne ljubezni, ki more obujati od smrti.
Pomembno vlogo pri odkrivanju zapuščenega
Jezusa predstavlja karizma Marijinega dela. Ta
duhovnost, ki stoji na stebru edinosti in za-
puščenem Jezusu, uči biti eno z Bogom in med
seboj tudi v najbolj težkih trenutkih. Zapuščeni
Jezus je samota, rana, dvom, preizkušnja, ra-
zočaranje. Vse v ljubezni mora iti skozi izgubo in
noč zapuščenosti, da zraste v novem, odrešenem
življenju.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (97) PRIMOŽ KREČIČ
Skozi drugačno prizmo (19)
Da ne bi bilo preganjanja...
  rošnja iz naslova je bila
izrečena pred kakimi pet-
najstimi leti v Štandrežu,
ko smo se z bogoslovci udeležili
svete maše ob farnem in mojem
zavetniku, kjer smo sodelovali
tudi mi. Eden od otrok, ki so brali
prošnje, jo je izrekel z močnim
zamejsko-italijanskim naglasom,
kar se nam je zdelo smešno, pa
vendar je to pripomoglo k temu,
da se je ta prošnja nekako usidra-
la v moj in drugih bogoslovcev
spomin. Da so kristjani pregan-
jani, je dejstvo. Več kot 300 mili-
jonov jih je tudi fizično in po-
dobno preganjanih, na
Zahodu je to pregan-
janje bolj pritlehno, pa
vendarle je. Pred ne-
davnim smo bili, reci-
mo, lahko priča ma-
zaškim akcijam v Lju-
bljani, ko sem bil ka-
plan v Tolminu, se je
isto zgodilo tudi tam.
Zelo hudo je po azij-
skih deželah, tistih z
muslimansko, hinduj-
sko ali budistično večino, kakor
tudi v tistih, kjer še vedno vlada
komunizem. Hongkonški kardi-
nal Zen je bil že zelo kritičen gle-
de raznih dogovorov s kitajskimi
oblastmi tedaj, ko so se ti dogo-
vori delali, češ da se zadeve ne
bodo izboljšale, temveč po-
slabšale. Tako smo še vedno priče
temu, da silijo škofe in duhovni-
ke k temu, da bi stopili v Kitajsko
patriotsko katoliško združenje.
Če tega slučajno nočejo storiti, se
morajo skriti in nekako izginiti,
saj so sicer posledice znane. Tako
se je, recimo, moral skriti škof Xi-
P jin, sicer zvest papežu in Cerkvi,ki pa ni hotel stopiti v prej omen-jeno organizacijo. Pred kratkim
je pakistanska katoličanka kri-
tično opozorila, kako se zelo ma-
lo ali praktično nič ne govori o
preganjanju teh naših bratov in
sester po veri, medtem ko so v
ospredju in na katoliških ustih
precej drugačne teme. Zadeva je
precej nevarna, saj gre za
vprašanje obzorja. Kakšno in ka-
tero obzorje imajo preganjani ka-
toličani po Aziji, Afriki in dru-
god? Vsekakor presežnega,
kakršno so imeli naši vrli mučen-
ci iz rimskega obdobja (zapis
končujemo ravno na god sv. Kri-
zogona Oglejskega, zavetnika
hrušiške farne cerkve, sveti oče
pa je počastil Japonske mučen-
ce), ne zasledimo pa takšnega pri
katolikih t. i. “razvitega sveta”,
kjer je poudarek na tistih stvareh,
ki so bolj resnične zato, ker so
“otipljive”, ker so materialne. Ka-
ko to, da je poudarek zlasti na te-
matikah tega sveta? Najpomem-
bnejše teme v tem našem kato-
liškem svetu, ki naj bi bil razvit,
so politika, migranti, materialna
revščina in podobne teme. Kakor
nam sporoča Kristus, ki nam
kraljuje s križa, naloga njegove
neveste, Cerkve, ni v tem, da sve-
tu prinese svobodo in odrešitev
od tegob in zla tega sveta, tem-
več, da prinese svobodo in
odrešitev v tegobah in zlu sveta.
Gospod nas je opozoril, da vsega
tega nikdar ne bo moč odstraniti,
ko je dejal, da bomo uboge ved-
no imeli med sabo (Mt 26,11; Mr
14,7), a da se moramo raje posve-
titi njegovi navzočnosti. Z njo
namreč napolnjuje vso našo be-
do in revščino in nam kaže, da
Bog zlo ljudi spreminja v večje
dobro, kakor pove bratom
egiptovski Jožef (1 Mz
50,20). To je sporočilo pre-
ganjanih kristjanov po
svetu tistim, ki si ta naziv
nadevajo v t. i. “razvitem”
svetu, da je namreč Jezus
še kako “središče časa”, ka-
kor je dejal razlagalec Sve-
tega pisma Conzelmann,
da živi. Zahod namreč tu-
di v svoji krščanski kom-
ponenti kaže praktični
ateizem, in če že ne kaže na smrt
Boga, pa kaže vsaj na to, da je le-
ta nekje daleč. Je mar potem čud-
no, da je toliko praznine in ne-
smisla v delu sveta, ki si misli, da
je razvit? Kako odgovarjamo na
prošnjo iz naslova? Preganjanje
Kristusove Cerkve tu na Zemlji
vedno bo, ne bo odvzeto. Mora-
mo pa se potruditi in prepoznati
Gospodovo navzočnost in bese-
do v tem preganjanju, še bolj pa
v naših težavah, preizkušnjah,
boleznih, na koncu pa tudi v
smrti.
Andrej Vončina
Predstavitev knjige g. Ceka v Hrušici 
S potom in krvjo
označeni spomini
  a praznik nedolžnih
otrok smo imeli v
Hrušici v Brkinih pose-
ben dan ob pomembni figuri
naše vasi, saj smo se spomnili du-
hovnika Štefana Ceka, doma prav
iz Hrušice. Najprej smo v župnij-
ski cerkvi sv. Krizogona Oglejske-
ga, kjer je tudi sam leta 1937 da-
roval novo mašo, zanj darovali
sveto mašo, pri kateri smo blago-
slovili navzoče otroke. Pri sveti
maši smo bili:
župnik Andrej
Vončina, prelat
Renato Podbersič,
g. Anton Požar oz.
Toni Betnarjev iz
Malih Loč, še edi-
ni živi duhovnik
iz hrušiške fare, ter
g. Boris Kretič, du-
hovnik, ki za g.
Toneta in ostale
sobrate lepo skrbi v duhov-
niškem domu v Šempetru pri Go-
rici, kjer se nahajajo. Vernih se je
k sveti maši zbralo lepo število,
kot bi bila nedeljska sveta maša.
Po sveti maši smo se vsi odpravili
v vaški dom v Hrušici, kjer je pred
tem bila šola, ki jo je obiskoval tu-
di g. Požar, danes pa služi
vaščanom za prireditve,
Hrušiškim fantom in drugim
skupinam pa za vaje. Tam se je
pridružilo še nekaj ljudi, tako da
je bil dom nabito poln, kar sicer
za predstavitve knjig ni ravno na-
vada. Še v domači vasi smo nam-
reč imeli predstavitev knjige, ki je
izšla pri Goriški Mohorjevi
družbi, in sicer Spomini na Istro,
knjigo je iz hrvaščine prevedel
prav prelat Podbersič, sicer pred-
sednik Goriške Mohorjeve
družbe. Večer je vodil pranečak g.
Ceka, Daniel Cek, časnikar Pri-
morskih novic, ob njem pa sta bi-
la v glavni vlogi še omenjeni Pod-
bersič in prof. Tomaž Simčič, si-
cer knjižni urednik pri Goriški
Mohorjevi družbi. Knjigo je tako
najprej predstavil prof. Simčič, ki
jo je kot zgodovinar tudi lepo
zgodovinsko umestil, saj je bil du-
hovnik Cek med kladivom in na-
kovalom obeh glavnih režimov
svoje duhovniške dobe, ki tudi
predstavlja snov njegove sicer
drobne knjige. Štefan Cek se je
namreč izognil subjektivizmu; v
knjigi je le nanizal zgodovinska
dejstva precej faktografsko, brez
napihovanja ne olepšavanja. Pra-
nečak Daniel Cek je spregovoril
nekoliko o izvoru in družini po-
kojnega duhovnika Ceka, ki je si-
cer po “vandranju” po hrvaški
Istri svoje zemeljsko življenje
končal v slovenski Istri, najprej
kot župnik v Šmarjah pri Kopru,
nato pa kot župnik v Dekanih,
kjer je leta 1985 tudi umrl, star 72
let. Moramo povedati, da je sicer
v Istri delovalo v tistih časih kar
N okrog 200 duhovnikov od dru-god, ker sama ni premogla tolikopoklicev. Z nekaj pesmimi so
večer popestrili tudi Hrušiški fan-
tje, pri katerih pojejo tudi dva Ce-
kova nečaka in pranečak. Podpi-
sani sem se zlasti posvetil obdob-
ju Cekovega šolanja v Gorici: go-
voril sem o malem in velikem se-
menišču ter mašniškem po-
svečenju, a sem to moral storiti
bolj splošno, kako pa je bilo sicer,
sploh težave zaradi fašističnega
režima in drugih okoliščin, sem
lahko samo povedal tisto, kar so
mi povedali duhovniki, ki so bili
v teh ustanovah tudi sami v teh
časih, ali pa tisto, kar so zapisali
in sem prebral. Četudi sem, reci-
mo, dobro poznal vse tri preosta-
le duhovnike, g. Jožka Kraglja, g.
Ljuba Marca in g. Stanka Sivca, ki
so tudi izdali svoje spomine pri
Goriški Mohorjevi, pa so mi mar-
sikaj tudi sami povedali. Glavni-
no je seveda povedal prelat Rena-
to Podbersič, ki je sicer, kakor je
poudaril pranečak Daniel, nare-
dil tisto delo, ki bi ga bila dolžna
narediti duhovnikova družina, a
je rokopis g. Štefana več let ležal
v predalu in čakal na boljše čase.
Podbersič se je na kratko zaustavil
ob ocenah g. Ceka, ki so bile bo-
disi prav dobre bodisi odlične,
imel pa je finančno stisko, zaradi
katere je bil vsako leto dolžan, a
so očitno nekako rešili zadevo, če
ne drugače so zanj najbrž po-
skrbeli dekanijski duhovniki.
Podbersič nam je predstavil Ce-
kovo delovanje pod fašistično
oblastjo, s katero je imel težave
zaradi svoje narodne zavednosti,
zaradi katere se je lepo vklopil tu-
di v hrvaško resničnost, še večje
pa potem s komunističnimi obla-
stmi, pod katerimi se je tudi zgo-
dila znana “krvava birma” v La-
nišču poleti 1947, kjer je bil kruto
zaklan duhovnik, bl. Miroslav
Bulešić, msgr. Jakob Ukmar, bir-
movalec, pa brutalno pretepen,
tako da se je komaj izvlekel. Ceka
je rešila mama Ana, ki ga je pori-
nila med šaro pod stopnicami, da
se je skril, sama pa je zbežala po
vrtu stran. Ker g. Cek ni želel so-
delovati z oblastmi, da bi ovajal,
je odslužil celotno šestletno ka-
zen v zloglasni Stari Gradiški,
skupaj s svojimi farani, ki so bili
tja odpeljani. Tudi sam je sicer de-
jal oblastnikom, da bo raje kot
ovajal, do dneva odslužil svojo
kazen. G. Renato Podbersič se je
sicer spomnil, kako so oblasti leta
1985 na pogrebu na veliko hvali-
le Cekovo narodno zavest, a hkra-
ti seveda pozabile na to, kako so
ga same “nagradile” za golo opra-
vljanje duhovniškega dela. Zani-
mivo je, da se je, četudi je v La-
nišču v Čičariji, ki je le onkraj
Žabnika, sorazmerno blizu
Hrušice, preživel le dobrih 9 me-
secev, razvila tako močna vez
med Laniščani in g. Cekom, kar
je poudaril že sam Podbersič, po-
trdil pa tudi domačin, Aldo
Žmak, ki je bil takrat tudi birman.
Prav poseben pečat so tako dala
večeru osebna pričevanja ljudi,
bratov Žmak, poleg omenjenega
Alda nas je v lepi slovenščini na-
govoril tudi njegov brat Vlado, ki
sicer najbolj skrbi za spomin na
dogodke v Lanišču, zelo zanimi-
vo je bilo pričevanje nečaka žup-
nika Ceka, Stanka Novaka, sicer
našega farana iz Obrova in enega
od najstarejših članov Hrušiških
fantov. Izredno zanimivo pa je bi-
lo še pričevanje Emila Zonte, zna-
nega istrskega kulturnega delav-
ca, ki je bil sprva neuspešno bir-
man v Buzetu, potem pa uspešno
v sosednji vasi, vežejo pa ga izred-
ni spomini na bl. Mira Bulešića
in msgr. Jakoba Ukmarja. Tako je
bil v Hrušici velik dogodek, na
katerem smo še dodatno spoznali
veliko osebnost iz te vasi.
Andrej Vončina
Daniel Cek, msgr. Renato Podbersič in prof. Tomaž Simčič (Foto Vatican news)
Andrej Vončina
Koledovanje za Svete tri kralje je stara tradicija, ki so jo v številnih
naših slovenskih vaseh in središčih žal opustili. Na Goriškem pa trdno
vztraja v Števerjanu in na Vrhu Sv. Mihaela, kjer fantje obiščejo do-
mačine po domovih in jim toplo voščijo ter zapojejo. Tako so razne
skupine kolednikov v Števerjanu, s pisanimi, razkošnimi oblačili, ki
jih je skrbno pripravila Snežica Černic, prepevali in zbirali darove, ki
jih bodo kot vedno namenili dobrodelnim ustanovam. Vrhovski fan-
tje in starejši pa so šestega januarja do večera obiskali prav vse domove
in domačije, kjer so prepevali starodavno obredno kolednico, do-
mačini so jih obdarili s hrano, pijačo in domačimi dobrotami.
Sveti trije kralji obiskali domačine
Kristjani in družba 9. januarja 2020 5
Pogovor z Jožetom Marketzom ob imenovanju za škofa in ob božičnih praznikih
Bog je že sredi med nami – v človeku
  ojen je bil v Železni Ka-
pli, prav tam, kjer zdaj
stoji dom Caritas Gre-
gor. Odraščal je v Kršni vasi –
ime kraja pride od besede
krst, v fari Št. Lipš. Jože Mar-
ketz, ravnatelj koroške Cari-
tas, je bil v komaj minulem
adventnem času v središču
pozornosti. Na svečnico, v
nedeljo, 2. februarja 2020, bo
posvečen za 66. krškega ško-
fa.
Spoštovani dr. Marketz,
iskrene čestitke ob imeno-
vanju. Dovolite na začetku
osebno vprašanje. Kako
vam gre?
Šele navajam se na misel, da
bom škof. Veliko vprašanj, ki
jih drugi postavljajo, posta-
vljam tudi sam sebi. Počasi se
bom navadil in tudi razvese-
lil. Seveda me veseli, da je ze-
lo veliko radovednosti, pa tu-
di veselja – predvsem med
Slovenci. V času, ki bo sledil,
bom moral tisto, kar sem po-
vedal na tiskovni konferenci,
tudi živeti. Danes je družba
zelo kompleksna. Vse, kar
storiš, vse, kar poveš, pri
enem naleti na dobra ušesa,
pri drugem pa ne. Tudi to me
R čaka, tega se zave-dam. Vem, da somnogi za menoj, da
molijo zame in se
veselijo, da imamo
spet škofa.
V času sedisva-
kance vas je mar-
sikdo nagovoril,
da vas vidijo kot
prihodnjega ško-
fa. Vedno ste od-
govarjali, da ste
tako z dušo in
srcem ravnatelj
Caritas, da si no-
ve naloge pravza-
prav ne želite.
Kakšen je bil po-
tek dogodkov, da
ste potem bili poklicani v
Rim in da boste – na veliko
veselje mnogih – posvečeni
v škofa?
Dobil sem jasno povabilo v
Rim na pogovor in kot du-
hovnik Cerkve ne morem
reči, to hočem in tega nočem.
Ob koncu pogovora je bilo
vprašanje, kako papežu same-
mu argumentiram, da sploh
nočem. Premišljeval sem o ar-
gumentih in ti se vežejo na
moj življenjski načrt. Potem
sem si mislil, da ta ni tako po-
memben, saj sem obljubil tu-
di pokorščino in duhovnik si
na veke. Zmanjkalo mi je ar-
gumentov, da bi rekel ne.
Pri tiskovni konferenci ste
že izpostavili nekaj priori-
tet. Služba bližnjemu je za
vas zelo bistvena. Dejali ste
tudi, Cerkev ni samo škof,
ampak so Cerkev vsi verni-
ki. V dosedanjih službah
ste bili mnogo med ljudmi.
Boste lahko to nadaljevali
kot škof?
Nimam še izkušnje. Upam pa,
da že. Vse bom storil za to, da
bo mogoče biti med ljudmi,
jih poslušati. Najhuje je, če
nekaj govoriš in odgovarjaš
na stvari, ki te jih nihče ni
vprašal. Temu se hočem izo-
gibati. Upam, da se me ljudje
ne bodo bali, da ne bodo
imeli preveč respekta in da
me bodo vprašali, kar jim leži
na srcu. Upam, da bodo tudi
kritično pripomnili kaj glede
Cerkve, da lahko spremeni-
mo svoj način. Življenje da-
nes se zelo hitro spreminja,
jaz sem že star človek in ni-
mam več morda tiste tan-
kočutnosti, kar je za mlade
zelo pomembno. Upam, da
bom to slišal od njih.
Ko boste 2. februarja po-
svečeni v škofa, boste pastir
vseh vernikov krške škofije.
Iz mnogih odzivov ob
vašem imenovanju pa je
bilo zaznati, da je velika
obogatitev, ker prihajate iz
narodne skupnosti. Vemo,
da je Cerkev na Koroškem
bistveno pripomogla k
sožitju nemške in sloven-
ske narodne skupnosti. S to
temo ste se ukvarjali v svoji
doktorski disertaciji. Kaj ste
takrat ugotovili in kaj se je
spremenilo od tistih časov?
Takrat sem ugotovil, da je
med Slovenci več tipov ljudi.
Tisti, ki se zelo zavedajo svo-
jega slovenstva. Ti so še danes
v tem položaju in so, kot
včasih pravimo, “slovenska
elita”. Druga skupina so bili
tisti, ki so proti nam. Zdi se
mi, da je takih vedno manj,
zelo malo jih je še. Najpo-
membnejša ugotovitev tega
znanstvenega dela, ko sem z
mnogimi opravil pogovore,
je bila glede “vmesnih Slo-
vencev”, to sem tudi vpeljal v
debato. Te imamo še zdaj in
tem lahko pomagamo. Po eni
strani imamo napise. Napisi
so zelo pomembni. Ravno ta-
ko pomembni so kot cerkev
za kraj. Po zvoniku vidiš, da
tam živijo katoličani oz. kri-
stjani. Po dvojezičnih tablah
vidiš, da tu živijo ljudje, ki go-
vorijo tudi slovensko. Moj
prispevek bo, da bom zelo sa-
moumevno govoril tudi slo-
vensko. Zdi se mi, da poli-
tične podpore ni treba več to-
liko, ampak je treba v javnosti
opogumiti ljudi, da če govoriš
slovensko, se svet ne podre,
ampak je to pravzaprav nekaj
lepega. To je veliko bogastvo.
Svojim staršem sem zelo hva-
ležen, da so me tako vzgajali,
da sem odraščal v slo-
venščini.
Obhajali bomo božične
praznike, ko Bog postane
človek. Kaj želite po Nedel-
ji, s katero ste zelo poveza-
ni, saj ste bili dolga leta
njen izdajatelj, sporočiti
našim bralkam in bral-
cem?
Zame je bila v preteklih letih
najpomembnejša misel
okrog Božiča ta, da je Bog res
postal človek in je s tem ople-
menitil človeka, in sicer vsa-
kega človeka. V človeku naj bi
gledali ne samo Božje stvar-
stvo, ampak tudi Božjo ljube-
zen, Boga samega. Če bomo
to storili, potem bomo z veli-
kim spoštovanjem ravnali in
se družili z vsemi ljudmi. To
bo nekaj lepega. Bog je že
med nami – v človeku. Ne le
v cerkvi, v katero v nedeljo in
sicer zahajamo, tam je ena
oblika Njegove prisotnosti.
Doma pa je tudi povsod, kjer
vidimo človeka, in sicer prav
vsakega. Pri tistih, ki so bolj
bogati, med prijatelji, pri ti-
stih, ki jim dobro gre, to lažje
vidiš, kakor pa v tistem, ki
živi na cesti in bi raje šel po
drugi strani, da se mu izo-
gneš. Da bi tudi te ljudi bolj
videli, to je moja želja. Potem
bo naša družba lepa in bo
Bog sredi v njej.
Mateja Rihter
Nabrežina / Tradicionalna razstava jaslic
Raznolike figurice
domačih in tujih jasličarjev
  abrežina je vsako leto
znova v božičnem času
prizorišče tradicionalne
razstave jaslic, ki privablja
obiskovalce iz bližnje in bolj
oddaljene okolice. Prikaz, ki je
na ogled v tamkajšnji župnijski
dvorani, je tudi letos postavil
Sergio Gerli. Tokratna, že
štiriinštirideseta izvedba
predstavlja delo odraslih in
mlajših ustvarjalcev.
Obiskovalci si bodo lahko
ogledali figurice iz naravnih in
umetnih materialov, ki so jih
izdelali domači in tuji
ustvarjalci oziroma obrtniki.
Jaslice prihajajo ob tej
priložnosti v Nabrežino tako iz
naših krajev kot tudi iz
sosednih dežel in iz raznih
predelov sveta.
Začetki nabrežinske razstave, ki
je vključena v deželno mrežo
jaslic Giro Presepi, segajo v čas,
ko je bil v vasi dolgoletni
duhovnik g. Bogomil Brecelj.
Letos je jaslice ob odprtju
razstave blagoslovil g. Mirko
Butkovič. Postavljanje jaslic
predstavlja zakoreninjeno in
razširjeno ljudsko navado. Na
Slovenskem so bile jaslice še
predvsem kotne, kasneje pa
tudi namizne.
Na razstavi so prikazane jaslice
iz pobarvane lepenke,
bombaža, lubja ali celo vžigalic.
Figurice so izdelane iz lesa,
kamna, papirja, keramike,
porcelana, gline, želodov,
plutovine, voska, školjk, mila in
drugih nevsakdanjih
materialov. Ob skrbno
izdelanih mostičkih in
zavetiščih vzbujajo pri
obiskovalcih radovednost tudi
vrteča se mlinska kolesa in
premični pastirčki.
Svoje izdelke razstavljajo tako
posamezniki kot skupine. Med
temi velja omeniti vrtec in
osnovne šole iz Nabrežine,
Križa, Šempolaja in Komna ter
tržaško združenje prijateljev
jaslic. Ob uporabi krajevnih
materialov so na ogled tudi
figurice iz Afrike, Argentine,
Čila, Severne Amerike, Rusije in
z drugih celin.
Morda manj poznane, a prav
tako ogleda vredne so v
Nabrežini tudi jaslice, ki jih je
g. Gerli izdelal in postavil v
cerkvi sv. Roka. Te, ki precejšnjo
pozornost namenjajo prikazu
tradicionalnih poklicev, so
tokrat izdelane iz v gozdu
najdenih materialov.
Tradicionalno razstavo jaslic si
lahko do 19. januarja ogledamo
ob sobotah in praznikih, med
16. in 19. uro.
Mch
N
  vangelist Matej, ki mu bomo v glav-
nem sledili v tem bogoslužnem letu,
nas že uvaja v eno od glavnih svojih
trditev v evangeliju, ki je ta, da je Cerkev “no-
vi Izrael”, stari Izrael, ki je iz krvi in mesa,
pa nima več svojega mesta. Glavna stvar je
torej le še v tem, ali se damo krstiti in sprej-
memo Kristusa kot Odrešenika ali pa ne.
Dejstvo je sicer pri tem dogodku samo na-
kazano, a besede Janeza Krstnika že kažejo,
da je res tako, kakor trdimo – njegov krst je
bil namreč le simbolne narave, Judje pa so
še vedno ostali Judje, nekaj povsem drugega
pa je Kristusov krst, po katerem apostoli in
njihovi nasledniki “naredimo vse narode za
Kristusove učence” oz. dajemo krščenim to
možnost, ko se včlenijo v njegovo Cerkev,
novo Božje ljudstvo. Matej sicer lepo naka-
zuje, kako se je Kristus do konca pustil temu,
da je bil tudi meseno pogojen, zato pa se je
svojemu sorodniku, ki ga je tudi napovedo-
val in ljudi na njegov prihod pripravljal, tudi
dal krstiti, da bi namreč do konca izpolnil,
kar je bilo treba za starozavezni del odrešen-
jske zgodovine. Zelo lep nauk za nas, ki se
tako otepamo zgodovinskega spomina. Že
res namreč, da gre pri odrešenjski za dru-
gačne vrste zgodovino, a ta poudarja, kako
Bog deluje v naši, človeški zgodovini.
Krščanstvo je prineslo združitev Logosa in
zgodovine, tako Judom kot Grkom je nekaj
manjkalo, s Kristusom pa pride do združitve
obojega. Grki so namreč, zlasti po Aristotelu,
prišli do dejstva Božjega obstoja, a je pri tem
ostajalo vprašanje, ali Bog tudi deluje v člo-
veški zgodovini, do česar pa so prišli po dru-
gi strani Judje. Kar je njim manjkalo, je še
razumsko udejstvovanje. Zato nam potem
apostol Pavel govori, da šele s Kristusom pri-
de tudi “logično češčenje” Boga, ki odpravi
krvave žrtve v njihovem čisto konkretnem,
materialnem smislu, ki je tako lasten stare-
mu judovskemu ljudstvu. V Kristusu tako
postanemo Božji otroci, sinovi in hčere,
med seboj pa bratje in sestre, kri in meso ni-
mata pri tem prav nič več. Kakor nam lepo
pravi apostol Pavel, imajo razne narodnosti
le svoj relativni pomen, prava in resnična
vez je namreč tista v Kristusu. Tu je seveda
potrebno paziti, ker Kristus ne pravi, da na-
rodnosti in meja ni več, temveč pravi, da ob-
staja v njem še višja vez. Pomembna je vera
v Kristusa, ta je celo ključnega pomena, kar
je konec koncev tudi poudaril sv. Frančišek
sultanu, ko je bil pri njem na dvoru. Takrat
se ni šel nekega pacifizma ali kar nekega
splošnega pobratenja, temveč mu je dejal,
da se kristjani povsem upravičeno borijo
proti muslimanom, da pa bi jih ljubili bolj
kot same sebe, če bi prevzeli vero v Kristusa.
Sveti krst je tako po eni strani prvi zakra-
ment, ker predstavlja “vrata” k še ostalim za-
kramentom, ko z vidnimi znamenji kažemo
na nevidno delovanje Božje milosti, torej
Boga samega v življenju kristjana, a je še več
kot to. Zgodi se tudi konkretna notranja
sprememba, ki je sicer resnična, vendar je
duhovne narave, zato pa je s človeškimi
očmi ne vidimo. To Božje otroštvo se sicer
konkretno zgodi, tako pa nekdo ni več na-
vaden človek ali človeško bitje, temveč kri-
stjan in nosi Kristusovo ime, čeprav na zunaj
še vedno ostaja prav takšen kot pred krstom.
Žal te duhovne zavesti danes primanjkuje
ne samo s strani vernikov, temveč tudi s stra-
ni duhovnikov. Tako se s tem ne samo po-
membnim, temveč ključnim zakramentom
preveč odlaša. Vse drugo, človeško, fizično,
materialno je pred duhovnim, duhovnost
je le privesek ali “opcija”, kakršno dobimo
tudi pri avtomobilu. Četudi je tako predpi-
sano, da je treba otroka krstiti v prvem me-
secu njegovega življenja, se s tem odlaša. To
je zato, ker je materialno, fizično, čutno in
čustveno resnično, vera je le za neko “dobro
počutje”, naj pa ne bi bila resnična. To vse
kaže, da za nas danes niti Božje delovanje v
stvarstvu in našem življenju ni več resnično.
Andrej Vončina
E
Komentar na nedeljo Jezusovega krsta
Po krstu del novega Izraela
  cerkvi sv. Lovrenca na Vrhu je v
petek, 27. decembra 2019, potekala
že tradicionalna božičnica, ki jo
prireja Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela.
V božično okrašeni cerkvici
so se zbrali najmlajši člani
društva, ki so tudi letos pri-
pravili igrico z lepo in
poučno božično mislijo.
Božična predstava, ki jo je
kot vsako leto napisala Nika
Cotič, zrežirala Karen Ulian
in skrbno pripravili otroci
OPZ Etko Mužetko, je letos
nosila naslov Najlepše darilo
- Mali bobnar. Zgodba se
prične s pastirci, ki vneto
razmišljajo, kaj podariti do-
jenčku, ki se je rodil na sveto
noč. V začetku se
odločijo, da bodo
vprašali druge pastirce
za nasvet, potem pa
razumejo, da dar na ta
način ne bi prišel iz
srca, in se odločijo, da
se sprehodijo in še
malo premislijo. Med hojo se srečajo z
vsakdanjimi ljudmi, ki trdo delajo za vsak-
danji kruh. Tako prvi pastirček sreča iz-
mučenega kmeta in mu pomaga zorati
zemljo, drugi pomaga skladati drva goz-
darju, tretji najde izgubljeno iglo šivilje,
četrti dela družbo mizarju, ki ga nauči ra-
biti dleto, pastirica pa zapoje pericam lepo
pesem. V zameno za dobra dela dobijo pa-
stirci leseni paličici, kos usnja in lesen iz-
delek. Ko pastirčki po dolgem in utrudlji-
vem dnevu zaspijo, se pojavijo kresničke,
ki spremenijo predmete v boben. Pastirčki
so tako z dobrimi deli dobili najboljše da-
rilo, boben in pesem, s katero obdarijo Je-
zuščka.
Po prijetnem prizorčku, ki si je zaslužil
dolg aplavz, in preden so se prisotni
segreli ob čaju in posladkali z dobro-
tami na zakuski, so še razglasili zma-
govalce tekmovanja Jaslice pri nas do-
ma. Otroci so se namreč na vigilijo
sprehodili po vasi z betlehemsko
lučko miru. Voščili so ljudem, jim za-
peli božične pesmi ter si ogledali jasli-
ce, ki so jih domačini skrbno pripra-
vili. Tretjeuvrščeni sta bili Zarja in Ani-
sja Volčič, drugouvrščena Matej in Ve-
ronika Tomšič, najlepše jaslice pa sta
letos pripravila Sofia in Martin Buna.
MČ
V
Božičnica na Vrh Sv. Mihaela
Otroci so uprizorili
prisrčno igrico
Goriška9. januarja 20206
Doberdob / Nagrada mašnima
sodelavcama
Na dan sv. Štefana smo v doberdobski cerkvi imeli majhno
slovesnost. Naša mašna sodelavca sta dobila skromno
nagrado. Marcu, ki je končal medicino v Ljubljani in redno
bere berila, je župnija podarila grafiko Toneta Kralja iz cikla
Zemlja. Bratu Thomasu, ki začenja študij medicine v
Ljubljani in skrbi, da so prošnje lepo prebrane, saj ima v
zakristiji pred mašo redno bralne vaje, pa baročnega
angelčka, da bi ga srečno pripeljal do medicinske diplome.
/ C. V.
Pevma / Dar škofijski Karitas za
otroke
Učiteljice, otroci in starši otroškega vrtca Pikapolonica in
osnovne šole Josip Abram iz Pevme so ob Božiču pripravili
posebno presenečenje za središče goriške škofijske Karitas,
ki zbira in deli rabljena oblačila. Ob priložnostni božični
prireditvi 20. decembra lani v pevmski cerkvi so namreč
otroci izročili odgovornemu središča Karitas cel kup daril,
igrače in otroške obleke. Učiteljice so si tokratni Božič
zamislile tako, da so otrokom in staršem predlagale to
dejanje, da bi se pač otroci “odrekli” čemu svojemu, da bi
omogočili otrokom, ki morda živijo v večji stiski, da bi
preživeli bolj vesele in razposajene praznike. Skrbno
pakirana darila so bila postavljena po cerkvi in so tako
ustvarila res prijetno vzdušje. Še isti dan popoldne, ob urniku
odprtja škofijskega središča, so lahko razdelili nekaj darov
prvim otrokom, ki so bili zanje hvaležni in seveda presrečni.
Božični okraski v vrtcu Sonček
Božični okraski kot tudi božična peka kruha so med
najstarejšimi znamenji božičnega praznika. V starih časih
je bila celo navada, da je mati po večerji med božičnim
časom postavila na mizo skledo orehov in lešnikov in vsi so
med petjem in poslušanjem zgodbic segali po njih. Včasih
je zraven postavila še kuhane hruške. Nekaj posebnega so
darovi, ki jih prinese Božiček. Nihče noče biti prikrajšan teh
dobrot. Tudi vrtec Sonček je letos skupno s starši pripravil
božične delavnice. Pripravili so venček, ga okrasili z
žakljevino ter rožicami, izrezanimi iz kartonastih embalaž
za jajca. Razstavljen je v trgovini Il Laboratorio na Travniku.
Vrtec je namreč sodeloval pri mestni pobudi Il Natale
creativo, ki ga je organiziralo društvo Le Nuove Vie. Od 17.
do 19. decembra 2019 so otroci imeli božične delavnice
skupaj s starši. Skupaj so tako ustvarili izdelke iz ščipalk:
smrečice, zvezde in podstavke za sveče. Otroci so staršem
zapeli in recitirali priložnostne misli o zimi, sv. Miklavžu,
adventu ter Božiču. Zelo so se veselili tudi obiska sv.
Miklavža. Pozdravili so se s prisrčnimi voščili. / KN
Kratke
  oberdobski župan Fabio
Vizintin je na božično-
novoletnem sprejemu v
vaški občinski stavbi 19. decem-
bra 2019 izročil “občinsko priz-
nanje za izredne dosežke na po-
dročju glasbene dejavnosti” vio-
linistu Alešu Lavrenčiču.
Kot piše v motivaciji za odličje,
ki ga je na prazničnem slavju
prebrala podžupanja Vlasta Jarc,
je Aleš prejel v roke violino in
“radovedno odkrival njene skriv-
nosti že pri štirih letih”. Po štu-
diju na doberdobski podružnici
SCGV Emil Komel pod mentor-
stvom prof. Petra Gusa in
Frančiška Tavčarja je s prof. Juri-
jem Križničem v Gorici sklenil
predakademski program na kon-
servatoriju v Vidmu z najvišjo
oceno in bil sprejet v akademski
trienij. Letos je bil sprejet na
münchensko visoko šolo za gla-
sbo in gledališče. Od junija 2016
je član državnega mladinskega
simfoničnega orkestra italijan-
skih konservatorijev, sicer pa de-
luje tudi z drugimi orkestrskimi
sestavi v različnih krajih dežele
FJK. Z njimi, pa tudi kot solist, je
že nastopil na domačih odrih, v
koncertnih dvoranah po Italiji in
drugod po Evropi. “Danes je Aleš
D glasbenik najvišje stopnje, saj jeprejel več nagrad na domačih inmednarodnih tekmovanjih”, je
še bilo povedano v Doberdobu.
Izredno število uspehov je
doživel v letu, ki se je pravkar
končalo. Junija lani je z mladin-
skim orkestrom nastopil na kon-
certu, na katerega je ob dnevu
republike italijanski predsednik
Sergio Mattarella povabil vodje
diplomatskega zbora. Poleti se je
udeležil turneje znanega kantav-
torja Francesca De Gregorija, ok-
tobra pa je s tržaškim opernim
gledališčem Verdi s Traviato na-
stopil na štirinajstih koncertih
po Japonski. Po prejetju priznan-
ja se je Aleš zahvalil in povedal,
da ga zelo veseli nepričakovano
odličje v vasi, kjer se je rodil in
kjer živi. Doberdobci so pono-
sni, da imajo v svoji sredi takega
vaščana, ki mu želijo še veliko
uspehov in zadoščenj, je dejal
župan Vizintin, ki je nato v svo-
jem govoru ob koncu leta še na
kratko orisal delovanje uprave v
letu 2019. Omenil je nekatera
javna dela, ki so se končala, in
druga, ki so jih komaj začeli, pa
še izrazil zadovoljstvo, da bodo
lahko uredili telovadnico in lah-
ko tudi bolje ovrednotili jezero.
  Alešu Lavrenčiču občinsko priznanje za izredne dosežke
Z željo, da bi bila doberdobska
skupnost vedno složna in močna
DOBERDOB 
Zahvalil se je občanom, ki so mu
lani zaupali drugi mandat, sploh
pa poudaril, da je zadovoljen s
spoštljivimi odnosi na vasi in v
občinskem svetu. Zahvalil se je
tudi društvom in zaposlenim na
občini, ki si prizadevajo, da bi bi-
lo vaško življenje pestro. Zlasti je
poudaril pomen vaške skupno-
sti, ki je složna in katere člani si
med seboj pomagajo. “Ločeni
veliko ne pomenimo, skupaj
smo močni”, zato “delamo za
skupni cilj, da bi bila naša občina
prepoznavna in bi bilo življenje
v njej kakovostno”, složno in
polno uspehov.
Na sprejemu so bili navzoči tudi
prijatelji iz Prvačine, ki je pobra-
tena z Doberdobom. Predsednik
krajevne skupnosti Silvan Saksi-
da je izrazil željo, da bi prijatel-
jstvo, ki se je stkalo med prebi-
valci dveh vasi v času druge sve-
tovne vojne, še nadgradili ter po-
pestrili sodelovanje na špor-
tnem, kulturnem in morda tudi
gospodarskem področju v korist
obeh občin.
DD
  Dan družine v organizaciji SD Sončnica
Maša in srečanje z zakoncema
Melito in Gregorjem Čušinom
ŠTANDREŽ 
  regor in Melita Čušin
sta bila letos glavna go-
sta in “junaka” dneva
družine, ki so ga 29. decembra
2019 v jutranjih urah v Štan-
drežu organizirali Skupnost
družin Sončnica, župnija
Štandrež in Mladinski dom. V
domu Anton Gregorčič sta za-
konca - po maši, ki jo je v vaški
cerkvi ob somaševanju g. Boža
Rustje daroval g. Karel Bolčina
- podarila udeležencem
srečanja bogato življenjsko in
krščansko pričevanje.
G
Melita je najprej povedala ne-
kaj “osnovnih tehničnih po-
datkov”, da prihajata iz Ko-
roške Bele na Gorenjskem,
skupaj sta 33 let, poročena 25,
imata šest otrok, Gregor je
igralec, ona pa učiteljica ra-
zrednega pouka. Spregovorila
je o njuni skupni hoji, o tem,
kako sta se srečala, o težavah
in ranah, o bolezni, ki ju je
močno preizkusila, a sta jo
skupaj le premagala in še zdaj
gledata na to obdobje kot na
čas posebne milosti. Pa o tem,
kako je v zakonu bistven od-
nos.
Svoj briljantni monolog, ki je
poslušalcem pustil kar nekaj
iztočnic za razmislek, obenem
pa jih je spravljal v smeh do
solz, je Gregor - ne le odličen
gledališki igralec, temveč tudi
učinkovit “pridigar”, goreč
“prerok”, predvsem pa zave-
sten in globok kristjan - začel
z ugotovitvijo, da sta prišla po-
vedat, kako je narobe svet. Za
to smo krivi kristjani, kato-
ličani, “ki včasih marsikaj na-
robe razumemo”. Kar je govo-
ril Jezus, bi morali bolj pre-
mišljevati, “prežvečiti”, bolje
razumeti. Zakonca sta večkrat
poudarila, da ni toliko po-
membna družina, pomem-
bnejši je odnos med moškim
in žensko: mož in žena, zakon
je zakrament, družina je samo
sad tega zakramenta. “V začet-
ku Svetega pisma, v začetku
našega odrešenja, stoji par,
mož in žena”. Tudi v začetku
nove zaveza sta dva para, Eli-
zabeta in Zaharija ter Marija in
Jožef, “dva para s problemi”,
ki sta jih podedovala od Ada-
ma in Eve. “Od izgona iz raja
imajo vsi pari probleme”... Po-
membno je imeti potrpljenje,
se pogovarjati, tudi kregati,
upati si povedati stvari. “To si
upaš, če drugemu zaupaš, če je
odnos zrel... Upati se skregati
je milost”. Vse naše krščansko
življenje je hoja za Jezusom,
želimo priti do njega. “Tako
blizu, da se on lahko stisne
k nam”... V svoje srce pusti-
mo Jezusa, da bi lahko imeli
radi vse ljudi, ki jih drugače
ne maramo. “Samo z Jezu-
som lahko to storimo, ker
on ima vse rad, brez razli-
ke”. Božjo ljubezen lahko
razumemo samo preko od-
nosa moža in žene. Zato so
naše družine svete družine.
“Sveta družina je sveta zara-
di odnosov, ki jih živi”. Sv.
Družina ni bila brez težav in
preizkušenj; sveta pa je zato,
ker je te težave in probleme
preživela kot družina, v odno-
su med sabo in z Bogom. Vsi
bi morali več zaupati Božjim
navdihom, ne smemo se bati
tvegati. “Ljubezen je, da ne
razmišljaš, ampak da se prepu-
stiš. Bog ne razmišlja, samo
daje: to je ljubezen”.
To in še veliko drugega sta
navzočim v Štandrežu podari-
la Melita in Gregor, ki je na
koncu med drugim povedal še
to, da je njuno skupno življen-
je “bolj razburljivo in usodno
kot vsaka telenovela, že samo
zato, ker je resnično”.
DD
  Protestni pohod 
Nadaljuje se boj za
zdravo življenje
ŠTANDREŽ 
  red Božičem, v petek, 22.
decembra 2019, se je po
maši v Štandrežu kljub
dežju zbralo veliko ljudi, ki so se
protestno napotili proti indu-
strijski coni, ker so
zaskrbljeni, kaj
jim bo prineslo
novo leto. Bili so
prisotni občinski
svetniki in špor-
tna ter druga
društva. Organiza-
torji so povedali,
da želijo protesti-
rati ne toliko proti
napovedani plin-
ski termoelektrar-
ni, čeprav bo tudi ta sproščala v
zrak precej ogljikovega dioksida
in načrtovani štirje motorji bo-
do proizvajali precej hrupa, am-
pak predvsem zaradi tega, ker
P občina nima pravega strateškegaprograma, katera industrijskapodjetja bi lahko gradila v indu-
strijski coni. Občani so na poho-
du protestirali, ker nočejo zdrav-
ju škodljive industrije pred svo-
jimi hišami in zahtevajo
spoštljiv razvoj okolja. Za pod-
jetniške špekulacije, ki ne pri-
našajo delovnih mest in za-
služka, ne nameravajo žrtvovati
kakovosti življenja. Že leta
plačujejo občani “davek” na
račun zdravja, da lahko bivajo
na ozemlju svojih starih staršev.
V isti industrijski coni so namreč
podjetja, kot sta COVEME in ter-
moelektrarna na palmovo olje,
ki že v visoki meri izpuščata v
zrak razne pline in oddajata ne-
prijeten vonj. Ne smemo niti
prezreti drugih virov one-
snaževanja ozračja, kot je avto-
mobilski promet,
saj gredo glavne
prometne poti prav
skozi Štandrež. Da
se kaj doseže, je tre-
ba spremeniti per-
spektivo politične-
ga vodstva. V dveh
ljudski peticijah so
občani zahtevali
prav to, da to pro-
blematiko obrav-
navajo tudi v
občinskem svetu. Žal občinska
uprava tega ni hotela vzeti v pre-
tres, zato so Štandrežci zatrdili,
da bodo nadaljevali boj za zdra-
vo življenje. / KN
Molitev za mlade in lectio divina
V Močnikovem domu pri sv. Ivanu v Gorici bo v petek, 10. januarja,
ob 20. uri lectio divina, ki jo bo imel p. Ivan Bresciani DJ. Ob 19.45
v cerkvi molitev za mladino. Toplo vabljeni!
Občni zbor SD Sončnica
Skupnost družin Sončnica bo imela redni letni občni zbor v nedeljo,
12. januarja, ob 11. uri (v drugem sklicu) v dvorani Močnikovega
doma ob cerkvi sv. Ivana. Na dnevnem redu so običajna poročila,
sledi predstavitev brošure ob 10. obletnici delovanja gledališke
skupine O’Klapa in novega mladinskega muzikala Lak za sanje.
Gorica / Sv. Ivan
foto dd
foto dd
Goriška 9. januarja 2020 7
  Slovenski Božič v izvedbi domačih ustvarjalcev in izvajalcev
Bleščeča, umetniško
dovršena božična igra
KCLB 
  b 120-letnici rojstva
skladatelja, glasbenika
in duhovnika Matije
Tomca sta Kulturni center Lojze
Bratuž in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica pripravi-
la božični koncert, posvečen te-
mu plodovitemu skladatelju.
Ambiciozen projekt je
vključeval veliko ljubiteljev gla-
sbe in profesionalcev s širšega
goriškega prostora Italije in Slo-
venije. Na dveh razprodanih
večerih tik pred Božičem so tako
solisti, pevci šestih zborov in or-
kester pod umetniškim vod-
stvom treh domačih mojstrov,
skladatelja in dirigenta Hilarija
Lavrenčiča, skladatelja Patricka
Quaggiata in režiserja Franka
Žerjala, nastopili v glasbeni igri
Slovenski Božič. Zgledno sode-
O lovanje je bilo čutiti v vsaki za-peti noti in odigranem taktu.Vse je prevevala ista želja: ustva-
riti nekaj edinstvenega,
bleščečega in tehtno umetniške-
ga.
Slovenski Božič v opusu s 1280
zborovskimi deli duhovnika
Matija Tomca zaseda posebno
mesto. Zasnoval ga je leta 1938,
ko je poučeval glasbo na šen-
tviški škofijski gimnaziji. Tomc
je imel dobro glasbeno izobraz-
bo; še kot mladeniča ga je
poučeval Ignacij Hladnik, znan-
je iz kompozicije pa je poglabljal
na študiju na Glasbeni akademi-
ji na Dunaju, kamor ga je napo-
til škof Jeglič. Skladatelj je Slo-
venski Božič označil za oratorij,
ki se izvaja na odru kot božična
igra ali v cerkvi kot oratorijski
koncert.
Hilarij Lavrenčič je s pomočjo
pevcev zbral še več Tomčevih
božičnih skladb za mešani in
otroški zbor ter jih združil z ro-
kopisom ganljivega samospeva
za ženski glas v povezano celo-
to. Patrick Quaggiato je pripra-
vil orkestracijo oziroma prired-
be le-teh pesmi z občutkom za
lepoto gradiva, ga takega ohra-
nil, posodobil in obogatil, svojo
vlogo pa, kot običajno, izpeljal
z odliko. Slovenski Božič odpre
iskriva uvertura opernih raz-
sežnosti, ki povzema, kot je za
operno prakso značilno, osred-
nje motivične in tematske celice
iz vsega dela. Pod uverturo, ki je
edina nova skladba te glasbene
igre, se je podpisal Hilarij La-
vrenčič in vnovič pokazal, da je
vrelec njegovega navdiha neu-
sahljiv, iskriv in domiseln. S Pa-
trickom Quaggiatom sta se izka-
zala kot ujemajoč, dopolnjujoč
in prvovrsten skladateljskih tan-
dem. Njune glasbene zamisli je
subtilno ujel v igro režiser Fran-
ko Žerjal.
Odlično so svojo vlogo opravili
solisti; v vlogah svete družine
Nada Tavčar in Nikolaj Pintar,
krčmarjev Martina Kocina in
Manuel Pintar, pastirjev Andrej
Rustja in Dario Bertinazzi ter
angelov Marta Pasi in Makrina
Quinzi. Kot recitator je dogajan-
je spremljal Miha Kovic. Glavni-
na igre je položena v zbore.
Združeni zbori Hrast-Doberdob
(Hilarij Lavrenčič), Fantovska
skupina Devin-Nabrežina (Mir-
ko Ferlan), Mladinski mešani
zbor Emil Komel (David Ban-
delj), Mladinski zbor Emil Ko-
mel in Bodeča Neža (oba Mateja
Černic) ter Otroški zbor Veselja-
ki (Lucija Lavrenčič) so peli na
pamet, kar je treba še posebej iz-
postaviti kot dokaz uspešnega
dela. Učinkovito so gradili dra-
matičnost in slavnostno
vzdušje. Dobro je bil uigran Or-
kester Arsatelier, ki je pod tak-
tirko Hilarija Lavrenčiča obliko-
val kakovostno interpretacijo in
plemenito zvočnost. Ob tem pa
so svoje naloge pohvalno izpel-
jali tudi ustvarjalci v ozadju, asi-
stentka režije Sanja Vogrič, ko-
repetitorka Beatrice Zonta; za
kostume sta skrbeli Carlotta Na-
nut in Tamara Kosič, za video
projekcijo Ivan Persoglia, za teh-
nično podporo so bili odgovor-
ni Valerio Komic, Jurij La-
vrenčič, Matija Visintin, Matija
Klanjšček, Matija Zorzut in Niko
Klanjšček.
Poslušalci so ob spremljanju
Slovenskega Božiča globoko v
sebi začutili pravi pomen
Božiča, ki ga prežemata tradicija
in globoko sporočilo o ljubezni,
svetosti družine in vlogi vere v
življenju vsakega posameznika.
S tem pa so z odprtimi srci
pričakali najsvetejšega med
prazniki.
Metka Sulič
Gorica / Božični koncert v stolni cerkvi 
Krstni nastop “četrtega” pevskega zbora Emil Komel
  radicionalni božični
koncert, ki na dan sv. Šte-
fana poteka v goriški
stolnici že vrsto desetletij, je bil
letos nekoliko neobičajno za-
snovan. Petje zborov se je pre-
pletalo z glasbenimi točkami
solistov in manjših instrumen-
talnih zasedb. Popoldansko
prireditev sta 26. decembra
namreč organizirala Združenje
cerkvenih pevskih zborov Go-
rica in Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v so-
delovanju z Zvezo slovenske
katoliške prosvete. V imenu
ZCPZ je Silvan Zavadlav prebral
nekaj uvodnih misli odbornika
g. Mirka Butkoviča, ki je bil od-
T soten zaradi slabega počutja.Poudaril je, da je Božič praznikrojstva, veselja za vse. Bogu lah-
ko izkažemo hvaležnost tudi z
glasbo, ki nam pomaga razu-
meti skrivnosti učlovečenja; če
se ji hočemo približati, potre-
bujemo lepoto, luč svete noči.
Koncert je s tremi pesmimi
uvedel Mešani pevki zbor Pev-
ma-Jazbine pod vodstvom
Zdravka Klanjščka. Masseneto-
vo meditacijo je ob orgelski
spremljavi zaigrala odlična
mlada violinistka Athena Pi-
cech, Dvorakovo O Sancitssima
je zapela mlada sopranistka Ju-
lija Miklavec, Petra Devetak je
iz svoje harfe tudi tokrat izva-
Obvestila
V Kulturnem domu v Gorici sta do 10.
januarja 2020 na ogled
dokumentarna razstava enega
najbolj znanih slovenskih
izumiteljev Petra Florjančiča in
razstava Brata Rusjan - Pionirja
letenja ob 110-letnici prvega poleta
v Gorici.
Klasični licej Primož Trubar vabi na
Noč klasičnega liceja, ki bo v petek,
17. januarja, od 18. do 24. ure v
prostorih liceja v ul. Puccini 14.
Letošnje bratsko srečanje ob jaslicah,
ki ga organizirata skupnosti
Frančiškovega svetnega reda iz
Gorice in Nove Gorice, bo potekalo
v soboto, 18. januarja 2020, ob 16.
uri v kapucinski cerkvi v Gorici pod
naslovom “Graditelji mostov miru
z betlehemskim angelom”. Na
srečanju, ki ga bodo popestrili
pričevanja in glasba, želijo
prireditelji letos poudariti, da samo
tisti, ki pozna preteklost, lahko
razume sedanjost in načrtuje
prihodnost našega mesta brez
zidov in meja.
Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela vabi
na 20. revijo ZLATA GRLA, od 27.
do 29. marca 2020. Razpis je
objavljen na fb strani Prosvetno
društvo Vrh sv. Mihaela.
Pd Rupa-Peč vabi na vsakoletni izlet
od 21. do 27. avgusta 2020 v
očarljivi Bordeaux, Atlantik in
njegove neverjetne sipine ter
najlepša francoska naselja
"Perigorda". Informacije Ivo Kovic
tel. 0481 882285, mail nadia.
kovic@yahoo. it
Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054
841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CI-
VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163
ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Darovi
Za krašenje cerkve sv. Ivana Marica
Podveršič 20 evrov.
Sožalje
Ob smrti dragega očeta Marjana
izražamo predsedniku SSO
Walterju Bandlju in vsem domačim
občuteno sožalje. Naj Gospod
nakloni pokojniku zasluženo
plačilo, sorodnikom pa svoj mir in
tolažbo. Uprava in Odbor
Mladinskega doma - Gorica
Ob izgubi dragega očeta Marjana
izrekajo Walterju Bandlju,
predsedniku Sveta slovenskih
organizacij, iskreno krščansko
sožalje Zveza slovenske katoliške
prosvete, Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica, Kulturni
center Lojze Bratuž in Slovenski
center za glasbeno vzgojo Emil
Komel.
Učno, neučno osebje ter združenje
staršev otroškega vrtca Ringaraja
izreka občuteno sožalje učiteljici
Katji ob izgubi očeta.
(od 10. januarja 2020 do 16. ja-
nuarja 2020)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 10. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 11. januarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 12. januarja 2020,
ponovitev oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 13. januarja (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi
tisočletja.
Torek, 14. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 15. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Kdo je
Jezus. - Izbor melodij.
Četrtek, 16. januarja (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Gledališka skupina Dekani
Boris Piciga
TU SO RUBE ZA NE VERVAT
Komedija
Nedelja, 12. januarja 2020, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
bila čarobne
zvoke. Pred
občinstvo je
nato (prvič!)
stopila De-
kliška vokalna
skupina Emil
Komel, sestav,
ki je pod moj-
strsko taktirko
Mirka Ferlana
začel delovati v
letošnji sezoni
in je tako (kot
četrti zbor, ki
nosi ime Emil
Komel) oboga-
til in nadgradil
t. i. zborovsko
piramido. Svoj krstni nastop je
enajst nastopajočih in nasme-
janih deklet začelo - ob sprem-
ljavi orgel, violine, viole, vio-
lončela in kontrabasa - z
nemško božično pesmijo Maxa
Regerja Mariae Wiegenlied, pri
kateri je zablestela odlična so-
listka Ivana Jug. Nato so zapele
še Harejevo Spančkaj ne joči in
Sofianopulovo Tam stoji pa
hlevček. Mozartovo sonato sta
ob orglah in violončelu zaigrali
violinistki Barbara Devinar in
Anna Michelon, godalna ko-
morna skupina (violine: Athe-
na Picech, Anna Michelon,
Anisija Volčič, Makrina in Ja-
kob Quinzi, viola Daniel Bon,
čelo Aljaž Vuk) so pod Ferlano-
vim vodstvom zaigrali vedno
krasni baročni Canon v D duru
Johanna Pachelbela. Odlično
se je odrezal tudi Mladinski
pevski zbor Emil Komel, ki je
pod vodstvom Mateje Černic
zapel tri primerne pesmice.
Pod isto taktirko sta res lepi
koncert sklenila dva Komelova
zbora z božično Kaj se vam zdi.
DD
Ob hudi izgubi dragega očeta in moža
MARJANA BANDLJA
izrekajo iskreno sožalje ženi Ani, hčerki Katji,
sinovoma Walterju in Mitji ter
vsem ostalim sorodnikom 
ČLANI DRUŠTVA SABOTIN IN
PEVCI MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ŠTMAVER
Ob hudi izgubi dragega očeta
MARJANA BANDLJA
izražamo občuteno sožalje predsedniku
Sveta slovenskih organizacij Walterju Bandlju in
vsem ostalim sorodnikom 
NOVI GLAS
V silvestrskem jutru je zvedavo pokukala v svet 
ERIKA
in se v mladi družinici mamice Maide in očka Mitje
Pintarja pridružila sestrici Veroniki. Ob razširitvi
družinskega kroga se veselimo s kolegico Maido
Sibelia in vsem štirim želimo božjega bagoslova ter
mnogo srečnih in zadoščenja polnih doživetij.
VSI PRI NOVEM GLASU
foto dd
foto dd
Kultura9. januarja 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (93)
Planina - narava, gradovi in
rodbine (1)
Pod 65 metrov visokim skalovjem na
jugozahodnem koncu Planinskega polja
najdemo 20 metrov širok in 8 metrov visok
vhod v skoraj sedem kilometrov dolgo
Planinsko jamo. To naravno lepoto krasijo
prelepi kapniki ter skrivnostna podzemna
jezera in dvorane. Glavni rov se dvigne do 70
metrov. Tukaj živi 60 vrst vodnih in 40 vrst
kopnih živali (tudi znamenita človeška ribica
oz. močeril, lat. Proteus anguinus). Jamo so
omenjali že stari pisci, med temi tudi Valvasor
in Gruber, a prvi raziskovalec je bil domači
kaplan Anton Urbas (1822-1899, doma iz
Idrije), ki je leta 1848 prišel do podzemnega
sotočja Raka in Pivke in zasledil človeške
ribice. Anton Urbas je kasneje postal stolni
kanonik, knezoškofijski konzistorialni svetnik,
stolni župnik in dekan ljubljanski, bil je tudi
fizik, geolog, teolog in strokovni pisec. Ob
njegovi  smr ti  je časopis Slovenec 23.
septembra 1899 napisal: “Bil je rajni mož
bistrega duha in blagega, priprostega srca.
Zadnja leta se je od stolnice preselil zaradi
bolehnosti v Leonišče, kjer se je pripravljal za
večnost”.
500 metrov od vhoda v jamo najdemo eno
največjih sotočij podzemnih rek v Evropi:
sotočje reke Pivke (ki priteče iz Postojnske
jame) in Raka (ki priteče iz Rakovega Škocjana
in Javornikov), ki se s petmetrskim slapom
združujeta v reko Unico, ki potem teče 18
kilometrov po Planinskem polju. Po 1,5
kilometra ob zaselku Malni (nekoč vas
mlinarjev in žagarjev) se pridružijo vode dveh
pritokov, Malenščice (dobiva toplejšo vodo iz
Raka pozimi, hladnejšo pa iz Javornikovega
toka poleti, tako da je toplejša pozimi) in
Škratovke (izvira v bližini ruševin gradu
Hošperk - o katerem bomo še veliko pisali - in
dobiva vodo iz Cerkniškega jezera). Pod
Grčarevcem se Unici pridružujejo tudi vode iz
Hrušice in Hotenjskega podolja.  Na
Planinskem polju, predvsem na severnem
robu, voda spet ponikne v približno 150
požiralnikih oz. ponorih. Največ vode pride po
kakih 10 kilometrih spet na dan pri izvirih
Ljubljanice, ene najdaljših ponikalnic na
svetu. Polje je poplavljeno tudi večkrat na leto
in voda včasih doseže 10 metrov višine (do
40 milijonov kubičnih metrov poplavne vode).
V jami najdemo veliko število stranskih
kanalov, rovov in sifonov, nekateri so še
neraziskani.
Glavna dva ponora sta tehnično urejena, da
se prepreči zamašitev. Zasluga za tehnično
ureditev ponorov gre češkemu gozdarskemu
inženirju in speleologu Viljemu Puticku
(Popuvky pri Brnu, 1856 - Ljubljana, 1929), ki
je dva umetno urejena ponora imenoval po
takratnem predsedniku kranjske deželne
vlade, velikem slovenskem domoljubu baronu
Andreju Winklerju (1825-1916), borcu za
uveljavitev slovenščine, rojenem pri Nemcih v
Trnovskem gozdu. Ravno Putick je dokazal,
da največ vode doteka iz Planinske jame, ne
pa iz Hotenjke, kot so prej mislili domačini.
Njegova ponora še danes veljata za tehnični
spomenik. Za raziskovalna izkopavanja na
Planinskem polju je najel idrijske rudarje.
Poleg raziskovanja in načr tovanja
melioracijskih del na poplavnih površinah
Loškega, Cerkniškega in Planinskega polja ter
Barja (načrtoval je tudi hidrocentralo, ki bi
izkoriščala vodno silo Ljubljanice) se je
ukvarjal tudi z reševalnimi akcijami in
predvsem z gozdarstvom ter z ohranjanjem
gozdov in izboljšanjem koriščanja le-teh,
ustanovil je tudi več drevesnic. Slovenski
biografski leksikon nam pove, da je bil med
prvo svetovno vojno dodeljen III. armadnemu
poveljstvu ob Soči in da je izdelal načrt za
podaljšanje dostopnega dela Postojnske
jame, ki je v zvezi s Planinsko jamo, ter da je
preskrboval Borojevićevo armado na Krasu s
pitno vodo. Za svoje delo je postal častni
občan Planine in je prejel visoka avstrijska in
jugoslovanska priznanja.
Planinska jama. 500 metrov od vhoda najdemo eno največjih
sotočij podzemnih rek v Evropi: sotočje reke Pivke (ki priteče
iz Postojnske jame) in Raka (ki priteče iz Rakovega Škocjana
in Javornikov), ki se s petmetrskim slapom združujeta v reko
Unico, ki potem teče 18 kilometrov po Planinskem polju.
Jamo krasijo prelepi kapniki ter skrivnostna podzemna
jezera in dvorane, v njej živi 60 vrst vodnih in 40 vrst kopnih
živali (tudi znamenita človeška ribica).
Časopis Slovenec z dne 23. septembra 1899, osmrtnica Antona
Urbasa (1822-1899) iz Idrije. Bil je kaplan v Planini. Leta 1848
je prišel do podzemnega sotočja Raka in Pivke in zasledil
človeške ribice. Anton Urbas je kasneje postal stolni kanonik,
knezoškofijski konzistorialni svetnik, stolni župnik in dekan
ljubljanski, bil je tudi fizik, geolog, teolog in strokovni pisec.
Dva umetno urejena ponora je Viljem Putick imenoval po
takratnem predsedniku kranjske deželne vlade, velikem
slovenskem domoljubu baronu Andreju Winklerju, borcu
za uveljavitev slovenščine, rojenem pri Nemcih v
Trnovskem gozdu. Putick je za svoje delo prejel častno
občanstvo Planine in visoka avstrijska in jugoslovanska
priznanja. Njegova še delujoča ponora veljata za
tehnični spomenik (vir slike: wikipedija).
Zasluga za tehnično ureditev ponorov gre češkemu
gozdarskemu inženirju in speleologu Viljemu Puticku
(Popuvky pri Brnu, 1856- Ljubljana, 1929).
Poplavljeno Planinsko polje leta 2017
Dimitri Tabaj
Na Dunaju živeči pisatelj je spet pod žarometi 
Dve novi literarni
publikaciji Leva Detele
  o besedah vodje Kultur-
nega centra Maribor
Dušana Hedla postavlja
mariborski zavod za umet-
niško produkcijo in za-
ložništvo literarno delo v Ma-
riboru leta 1939 rojenega pi-
satelja, kulturnega posredni-
ka in urednika Leva Detele
ponovno v središče pozorno-
sti.
Ob Detelovi osemdesetletni-
ci je namreč pri Kulturnem
centru Maribor v zbirki Fron-
tier izšla Detelova knjiga Di-
sident, v kateri je poleg avtor-
jeve literarizirane biografije
Moje življenje ter izbrane
proze in poezije natisnjen tu-
di intervju Dušana Hedla z
Levom Detelo Beg pred pa-
P triarhi, ki je bil najprej obja-vljen v mariborski literarnireviji Dialogi. V knjigi, ki ob-
sega 160 strani, je natisnjen
tudi seznam avtorjevih knjig
in dramskih besedil iz
obdobja 1964 – 2019,
posebno zanimiva pa
je Detelova obširna fo-
tobiografija, ki obsega
kar 36 fotografij iz ra-
zličnih avtorjevih
življenjskih obdobij.
Zagrebška založba za
poezijo Lara pa je ne-
davno izdala hrvaški
prevod Detelovih li-
ričnih zapisov s poto-
vanj Obljubljena
dežela, ki obsega 136
strani. V slovenskem
izvirniku je
zbirka izšla
leta 2017 pri
založbi VED
v Ljubljani
in Maribo-
ru. Zbirko je
pod naslo-
vom
Obećana zemlja v
hrvaščino prevedla
Ksenija Premur. To
je že šesta pesniška
zbirka Leva Detele
v hrvaškem prevo-
du.
Poleg obeh omen-
jenih novih
knjižnih publikacij
so v letu 2019 izšle
še tri druge Detelo-
ve nove knjige. Ce-
lovška založba Fran je izdala
avtorjevo jubilejno antologij-
sko pesniško zbirko Nočna
vožnja v Jeruzalem, v katero
so vključene tudi Detelove
najnovejše pesmi. Celovška
Mohorjeva založba je objavi-
la Detelov v nemščini napi-
san roman o prvi svetovni
vojni in koncu avstro-ogrske
monarhije Die kahl geschla-
gene Welt (Do golega pose-
kani svet), v ediciji avstrijske-
ga PEN kluba pa je pri dunaj-
ski založbi Löcker izšel
nemški izbor Detelove lirike
Vor der Morgenröte (Pred ju-
tranjo zarjo).
  ragi Saši,
božični prazniki so
mimo in novo leto je
skoraj tu. Na božično vigilijo
sem malo pospravljal mizo
pri računalniku in
iz knjige, ki sem jo
vzel v roke, mi je
padel zaznamek:
tvoja lanska
božična voščilni-
ca, na kateri je
upodobljena na-
slovnica družin-
skega mesečnika,
ki sta ga urejala
Mirko Javornik in
Ludvik Klakočer.
Slovenski Božič
1939 piše na no-
tranji strani nad
navedeno razlago,
medtem ko je na
naslovnici fotogra-
fija treh malih ko-
lednikov. Gašper
je prvi z desne, Mi-
ha nosi zvezdo, ki
je, kot znano, vo-
dila Svete tri kral-
je, Boltežar pa ima 'črno li-
ce', kot pravi ljudska pesem.
Nad prepevajočimi fantiči je
veliko rdeče srce, znotraj ka-
terega je v kurzivu napisano:
Obisk.
Lep naslov za mesečnik in tu-
di za razglednico, si mislim.
Na notranji strani pa so seve-
da tvoja prijazna voščila me-
ni in družini, 'začenši z ener-
gičnim galebom', ki si jo ved-
no posebej pozdravljal, ker se
ti je nekoč, ko me je kot 6-7-
letna punčka obiskala na ra-
D diu, vtisnila v spomin in srce.Lep Božič vsem! , si voščil.Da, dragi Saši, tvoja razgled-
nica in voščilo, kot da bi mi
ju tudi letos poslal. V istem
trenutku pa sem spoznal, da
za letošnje božične praznike
poštar ni prinesel na naš na-
slov niti ene božične voščil-
nice. Tvoja je zadnja. Kaže, da
so izumrli ljudje, ki so si do-
pisovali, in so lahko voščilni-
ce, dopisnice in pisma razve-
seljevala prejemnike in jim
polepšala praznike.
Zavem se, da je tudi pisanje
razglednic stvar preteklosti.
Kvečjemu prejemamo voščila
in voščilnice po elektronski
pošti ali drugih oblikah
družbenih omrežij.
Prav včeraj na štefanovo, ko
smo devinski zbori imeli v
novi cerkvi v Štivanu, tisti 'z
Goršetovim Angelom miru
na južnem vogalu',
kot si jo nekoč ti sam
označil v nekem svo-
jem poročilu, tradi-
cionalni koncert
božičnih pesmi, sem
ugotavljal, da se no-
tranjost naših do-
mov v teh dneh
čarobno spremeni,
in priprave na praz-
novanje Božiča nas
opozarjajo, da je to
čas s pradavnimi
usedlinami, ki jih
prepoznamo v starih
šegah in navadah, ki
so se ohranile do da-
našnjega dne.
Veliko običajev, ki so
bili povezani z obha-
janjem božičnega
praznika, je šlo sicer
v pozabo. Tako po
cerkvah ni več ju-
tranjic, edino v nekaterih va-
seh v Benečiji oživljajo de-
vetdnevnico – božično deve-
tico, kot ji pravijo, ko v pro-
cesiji od hiše do hiše, v mo-
litvi in petju nosijo sveto po-
dobo, gospodinja jo sprejme
in nato vsi prisotni pred njo
molijo rožni venec in pojejo
božične pesmi.
/ str. 9
Tvoj Marko Tavčar
Na god nedolžnih otrok
2019
Božično razmišljanje ob spominu na prijatelja
Pismo Saši Martelancu, zadnjemu
poštnemu dopisniku
Kultura 9. januarja 2020 9
V DSI o knjigi Aleksandra Furlana
Dragoceni utrinki iz življenja 
v Barkovljah
  okler mu je zdravje
dopuščalo, je bil Alek-
sander Furlan (za pri-
jatelje Šandrin) dolga leta
zvest obiskovalec predavanj v
Društvu slovenskih izo-
bražencev. Redno je zahajal
na srečanja, kjer se je tudi
večkrat oglašal z raznimi ute-
meljenimi, včasih ironičnimi
pripombami. Širši publiki pa
je Aleksander Furlan postal
znan predvsem po objavi svo-
jih narečnih pesmi, najprej v
reviji Mladika, nato pa so
zbrane izšle leta 2007 pri za-
ložbi Mladika pod naslovom
An popodan. Zato je bilo sa-
mo po sebi razumljivo, da bo
Društvo slovenskih izo-
bražencev namenilo enega
svojih večerov prijatelju in av-
torju ob izidu njegove zadnje
knjige pri založbi Mladika z
naslovom Bilo je nekoč.
Čeprav nam naslov knjige
prikliče v zavest začetek kla-
sične pravljice, tu nimamo
opravka s fantazijo. Vsebina
knjige je vsa osredotočena na
resnično zgodovinsko sliko
Barkovelj in Grete, nekdaj slo-
venskih predmestij Trsta. V
njej se etnografska in antro-
pološka slika krajev in ljudi
prepleta z anekdotami, ki
živo orisujejo vsakdanje
življenje preprostih sloven-
skih ljudi. Te vrednote je v
svojem posegu še posebej
poudarila dolgoletna voditel-
jica oddaj na Radiu Trst A, Lo-
redana Gec, ki je 9. decembra
lani sproščeno moderirala
pogovor z gostom. V uvodu
so poslušalci o avtorju izvede-
li, da se je rodil na Greti v
Trstu leta 1934 v družini
vrtnarjev. Po smrti očeta se je
družina pri njegovih štirinaj-
stih letih preselila v Barkovlje,
D rodno tržaško predmestje nje-gove mame. V nasprotju zGreto, ki je bila že takrat pre-
cej potujčena, so bile Barko-
vlje še popolnoma slovenske.
Tam je Šandrin pognal svoje
korenine: izučil se je za mi-
zarja, se poročil in dobil dva
otroka. Z mizarskim delom se
je bilo težko preživljati, zato
se je zaposlil kot pristaniški
delavec in je v tem poklicu
vztrajal do upokojitve, čeprav
v njem ni dobil zadoščenja.
Njegovo veliko veselje so bila
kulturna srečanja in predv-
sem zborovsko petje. Še zelo
mlad je spoznal dirigenta in
skladatelja Ubalda Vrabca in
se vključil v zbor Jacobus Gal-
lus, ki ga je Vrabec vodil. V
zrelih letih pa se je nanj tako
navezal, da sta ure in ure poz-
no v noč debatirala o vsem
mogočem, posebno o glasbi.
Prav v zboru Jacobus Gallus
je Šandrina spoznala tudi Lo-
redana Gec. V popestritev
večera je na klavir obema na
čast zaigrala na klavir dve iz-
med treh pesmi iz originalne
JEZIKOVNICA
Bakala, bakalar, trska, polenovka, štekviš
V tokratni, prvi Jezikovnici novega leta se bom, pa čeprav je že
januar, nekoliko pomudila pri temi, povezani s preteklim letom
oz. vsaj decembrskimi kulinaričnimi navadami. Predstavila bom
namreč nekaj besednih drobcev, o katerih sem 10. decembra
lani govorila v rubriki Primorski jezikovni kotiček, ki je enkrat
mesečno uvrščena v televizijsko oddajo Dobro jutro, ki sicer ob
torkih redno nastaja v studiu regionalnega RTV-centra Koper. V
dobrem letu in pol, kolikor sem sodelovala s koprskimi televizijci,
smo se trudili v Primorskem jezikovnem kotičku izbirati taka
jezikovna vprašanja, ki so povezana s
primorskimi jezikovnimi posebnostmi,
pa ne nujno samo narečnimi.
Tako je prejšnji mesec beseda tekla o
tradicionalni decembrski postni jedi, ki
je še zlasti znana na Primorskem, neke
vrste ribjem namazu, ki se jé na božični
večer oz. božično vigilijo. Seveda
bralcem Novega glasu te jedi ni treba
posebej predstavljati, to je bakala,
bakala na belo ali bakalar. Marsikoga
ta jed spominja na božične praznike,
dom, stare starše … Z jezikovnega
stališča pa je ta ribja jed zanimiva, ker
njo in njeno osnovno sestavino označuje
več besed, delnih sopomenk. Beseda bakalá označuje posušeno
ribo trsko, ki se imenuje tudi polenovka, pa seveda tudi jed iz
polenovke, namreč namaz (bakala na belo) ali brodet (bakala na
rdeče). Sopomenki za bakala sta bakalar in bakalaver, pri čemer
je slednja za poimenovanje jedi zastarela, pa tudi za koga, ki si
pridobi najnižjo stopnjo akademske izobrazbe (namreč
bakalavreat), nekako ni (več) najbolj v rabi.
Razjasniti moramo, kako se imenuje riba, kako posušena riba in
kako pripravljena jed iz te ribe, ogledali si bomo še druge narečne
izraze in besedi, ki polenovko označujeta v nemščini in
italijanščini. Kot se lahko med drugim poučimo na jezikovnem
portalu Fran, kjer so poleg Slovenskega pravopisa, Slovarja
slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega etimološkega slovarja
in mnogih drugih na voljo še številni jezikovni viri, je trska – vrsta
velike morske ribe s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema
podrepnima plavutma, z latinskim imenom Gadus morhu.
Polenovka – pa je posušena riba trska. Narečni izrazi za
polenovko, ki so bralcem Novega glasu prav gotovo zelo dobro
znani, so: stokviž, štekviž ali štekviš. V slovenska narečja so
prevzeti iz nemščine, kjer se polenovka imenuje die Stockfisch
[štokfiš]. Kot v Slovenskem etimološkem slovarju pravi njegov
avtor Marko Snoj, je nemška tvorjenka Stockfisch nastala iz
besede Stock (palica) in Fisch (riba). Domnevam, da zato ker je
posušena trska podobna kosu lesa, pa tudi za tradicionalno
pripravo ribjega namaza bakalaja je treba po kuhani ribi tolči z
lesenim batom ali palico. Prav tako je it. beseda baccalą
domnevno povezana z latinskim izrazom
za palico (baculum).
Tudi v knjižni slovenščini imamo frazem,
da je nekdo suh kot trska, kar se lahko
nanaša ali na les ali na ribo. Narečno
primorsko se navezuje na ribo, kar je
razvidno iz znamenite pesmi
primorskega kantavtorja Iztoka
Mlakarja, Od Franca Frančeškina god:
»Soj cajt so bli ljudje bolj lepi in bolj
debeli, / ka so radi kej dobrega spili in
kej dobrega pojeli. / An ne tko ku dans,
ko člouk jé slabš ku miš, / an se zdi sam
sebi lep, samo če je suh ko štekviš. « Ta
primera se pojavi tudi v Mlakarjevi najnovejši gledališki
mojstrovini, namreč v predstavi Tutošomato, kjer stari razuzdanec
s štekvišem primerja svojo novo suho služkinjo, ki je v resnici
preoblečen moški.
Beseda bakala je zanimiva tudi za sklanjanje. Medtem ko se
bakalar (z r-jem na koncu) sklanja brez težav, sodi bakala v
skupino samostalnikov moškega spola, ki se končujejo na
naglašeni a, takih besed pa v slovenščini ni veliko, ker so prevzete.
Poleg bakalaja je taka beseda še podesta, ki tudi izhaja iz
italijanskega okolja in je nekoč pomenil nekakšnega župana oz.
vodjo skupnosti: tisti bakalá (bakalár) – tisti podestá (podestát,
podeštát).
Za konec pa si oglejmo samo še, kako samostalnik bakala
sklanjamo, in sicer s podaljšanjem osnove: bakalá, bakalája,
bakaláju, bakalá, pri bakaláju, z bakalájem.
Vladka Tucovič Sturman 76
partiture Pesmi za zabavo in
prosti čas Ubalda Vrabca.
Loredana Gec je poudarila
svežino knjige in obenem
njeno dokumentarno vred-
nost, saj opisuje življenje iz-
pred sto let v Barkovljah in na
Greti, stare poklice, navaja
skoraj pozabljena ledinska
imena, barkovljanske klance,
mandrije, domačije, imena
danes že pozabljenega orodja,
ki so tudi z etnografskega vi-
dika zelo zanimiva. Vse to pa
opisuje sproščeno, večkrat
vpleta v pripoved komične
elemente in anekdote in pri-
stne barkovljanske narečne
izraze, ki se tudi že postopo-
ma izgubljajo. V prvem delu
knjige gremo pri branju skozi
galerijo pisateljevih zanimi-
vih likov sorodnikov. Loreda-
na Gec je izbrala nekaj po-
menljivih odlomkov, ki jih je
prebral igralec Radijskega
odra Peter Raseni. Iz njih so
poslušalci lahko spoznali npr.
tudi kritični in resnicoljubni
pristop do zgodovinskega do-
gajanja, npr. v pripovedi o
tem, kako je mama svojemu
sinu Šandrinu preprečila, da
bi za šolo oblekel fašistično
uniformo “balila”, in jo je
enostavno zažgala, otroku pa
priskrbela zdravniško
spričevalo in priporočilo
zdravnika, naj zaradi revme
ne nosi kratkih hlač. V enem
od zadnjih poglavij z naslo-
vom Medvojno posojilo OF
pa je zaznati kritičen odnos
tudi do krivic v nedemokra-
tični povojni Jugoslaviji.
Aleksander Furlan čuti pre-
cejšnjo nostalgijo po vsem
dobrem, ki ga je moderna
tehnologija odvzela ljudem.
Televizija in druge tehno-
loške naprave npr.
jemljejo čas za pri-
stno druženje in člo-
veške odnose.
Za naše družine, za
naš zgodovinski spo-
min je zelo pomem-
bno, da najdemo čas
za pripovedovanje in
poslušanje pripovedi
naših nonotov. Mla-
dim jemlje čas mo-
derna tehnologija,
vendar jim kljub vse-
mu z veseljem pri-
sluhnejo. Razni
ugledni pisatelji pou-
darjajo pomen pripo-
vedovanja (med nji-
mi je tudi Handke,
kot smo slišali prav te dni v
javnem govoru Nobelovega
nagrajenca, saj pravi, da se je
tudi sam najbolj navdihoval
ob pripovedih svoje sloven-
ske matere).
Večer je moderatorka končala
z besedami, ki jih je napisal v
eni izmed svojih pesmi Alek-
sander Furlan: “ble smo
srečne, ma nismo znale”. Av-
torju se je zahvalila za prijet-
no branje, ki ga je podaril, in
vsem priporočila, naj se zave-
damo, da smo prav ob eno-
stavnih rečeh najbolj srečni:
v smehu, druženju in prijazni
besedi. V njih prepoznajmo
pravo bogastvo in srečo.
P. in
Z 8. strani
Pismo Saši
Martelancu, ...
  alokje na sveti večer
še kadijo in kropijo
hišo, malokje ob ja-
slicah pojejo in molijo, res
pa je, da se med nami poja-
vljajo nove navade, novi
običaji se utrjujejo in tak po-
jav so koncerti božičnih pe-
smi. Štivanski, ki so ga leta
1969 uvedli Fantje izpod
Grmade, nas npr. zbira in
razveseljuje že več kot 50 let.
Druga navada, ki se oživlja
na Krasu, je koledovanje. Ne-
koč je bilo to domena fan-
tovske druščine, a vse od
konca prve vojne je postopo-
ma prešla med obrede, ki jih
opravljajo otroci. Kar nam je
znano, edino v Števerjanu in
na Vrhu na Goriškem še ved-
no ponosno na Svete tri kral-
je koledujejo fantje.
Prišel je tudi čas, ko je kole-
dovanje na tržaškem Krasu
povsem zamrlo, a učiteljice
so pred dobrim desetletjem
s svojimi učenci zbrale staro-
davne koledniške pesmi in
od takrat zadnje dneve pred
počitnicami prirejajo kole-
dovanja po vaseh. Tako je v
Trebčah, tako na Colu in v
Repnu, Boljuncu, kamor si-
cer zahajajo tudi učenci iz
Gročane, Boršta in Zabrežca,
a tudi drugod. Gre za zelo
doživete šolske pobude, saj
oživiti tako ljudsko šego ni le
zadeva šole. Ljudje to spreje-
majo z velikim odobravan-
jem, ker se zavedajo, da je to
nekaj več. Pomeni namreč
poiskati že skoraj pozabljene
vire svoje kulturne de-
diščine. Pomeni te korenine
očistiti pozabe in jim dati
novega življenja in z njimi
ponovno oplajati okolje, v
katerem so ti običaji nastali
in jih stoletja dolgo duhov-
no in versko bogatili. Temu
pravijo inkulturacija evange-
lijskega sporočila.
Oživljene navade nam torej
pomagajo, da na osebni in
čustveni ravni lažje sprejme-
mo, da se v adventu najavlja,
na Božič pa tudi na Krasu in
mestu v Zalivu pride Go-
spod. Tako je vsako leto in
vendar je zanimivo opazova-
ti, kako se javlja Dete v tem
že zgodovinsko sekularizira-
nem in močno laiciziranem
prostoru, v katerem seveda
vlada hedonizem na vseh
ravneh, saj nismo nič boljši,
kot so ljudje drugod po Italiji
ali v drugih zahodnoevrop-
skih mestih.
Oživljajo se stari običaji, to-
rej. Vprašanje je, ali znamo
globinsko prisluhniti in sle-
diti duhovnemu sporočilu in
verskemu pozivu teh navad,
ki plemenitijo božične praz-
nike. Nova, a že močno
razširjena navada so božični
koncerti, ki jih prirejajo in
izvajajo že skoraj vsi zbori.
Tako lahko sklepamo, če sa-
mo prelistamo brošurico o
projektu Nativitas, ki ga pri-
reja deželno združenje zbo-
rov USCI. Res bi se človek, ob
poslušanju toliko božičnih
pesmi, kar raznežil ob ugo-
tavljanju, da je pod pepelom
ostal živ ogenj, živ duh tiste
krščanske vere, ki je zazna-
movala našo kulturo in ljud-
sko izročilo. A obenem me
prešine zavest, da tako du-
hovnike kot laike, ki se čutijo
poklicani, da kaj naredijo na
M tem področju, čaka velikodela, da bi se iz te iskre podpepelom lahko spet razpla-
mentel plamenček in nato
živi ogenj, ki bi duhovno
oživil naše župnije. Prizade-
vati si bo treba, da koncerti
božičnih pesmi in obna-
vljanje koledovanj po naših
vaseh ne bi postali le izraz
folklore našega slovenskega
življa. Brez dojemanja in po-
sredovanja globinskega spo-
ročila teh pesmi, misli in žel-
ja, ki jih ta besedila in pesmi
nosijo v sebi, bodo statistični
podatki o razmerah v naših
župnijah čez deset let le
slabši!
'Che tirada', bi rekel najin
prijatelj Elleri, in 'kam sem
prišel' od tega, da sem se raz-
veselil tvoje lanske božične
voščilnice. Vendar ne smem
biti krivičen do novih dopi-
sovalnih sredstev. Na svoj
elektronski naslov sem nam-
reč v minulih dneh prejel ve-
liko voščilnic in tudi sam
sem jih kar nekaj napisal. Ob
tem je lepo vedeti, da je elek-
tronska pošta hitra in doseže
naslovnika že v nekaj sekun-
dah. Naj ti npr. navedem
molitev, ki je bila napisana
kot geslo na voščilnici, ki so
mi jo poslali prijatelji Celjske
Mohorjeve družbe. Gre za
besede, ki me nagovarjajo.
Napisal jih je Franc Ksaver
Meško in se glasijo:
Podpri me z močno vero,
Gospod,
da z njo bi gore prestavljal.
Napolni mi z upanjem dušo,
o Bog,
da dvomom se vsem bom
ustavljal
in v srcu plamtečo ljubezen
vžgi,
da v njej te bom v veke pro-
slavljal.
Lepe prošnje, kajne!?
Tudi tebi, kot Mešku, dragi
Saša, je bil dan dar, da si znal
lepo izražati svoje misli in
čustva. Zato lahko zdaj tam
v nebeškem Jeruzalemu, ko
zreš Dete, mu lahko zreciti-
raš svoj Božični zaton. Prav-
zaprav bi lahko s Harejem, ki
je pesem uglasbil, tudi orga-
nizirala pevce, da jo zapoje-
te, saj so nebeški zbori znani
po svoji ubranosti. Mislim,
da bi vsem ugajala zlasti dru-
ga kitica...
Prižgite se lučke človeške to-
pline,
žarite kot jaslice v blaženo
noč.
Božična molitev naj splava v
višine,
predano in v sladki tesnobi
pojoč.
In tako dalje.
Dragi Saši, na prve božične
praznike brez tvoje sveže
voščilnice ugotavljam, da
nas Božič s svojimi utrjenimi
običaji ali tudi čisto novimi
okoliščinami vsako leto raz-
veseljuje in nekje preseneča.
Prosim te, da bi v družbi pri-
jateljev in radijskih kolegov,
pevcev in organistov, sorod-
nikov in znancev, vseh, ki
poznajo in so jim pri srcu
naše razmere, poiskali način
in nam ga povedali, v sanjah
na primer, kaj in kako nare-
diti, da bi pomagali Novoro-
jenemu zrasti v vsakomer iz-
med nas in v naši sredini.
Zbogom in (kot sva se toliko-
krat poslavljala) srečno!
Foto damj@n
Tržaška9. januarja 202010
Božični koncert na Opčinah
Čustev polne pesmi in globoke misli
  ožič je čas, ki ga ljudje na-
vadno preživljajo v
družinskem krogu, zato
ni čudno, da na božični dan ni
veliko prireditev in koncertov.
Kljub temu pa so Openci (pa ne
samo Openci, na božični kon-
cert se radi odpravljajo tudi pre-
bivalci okoliških vasi) navajeni,
da se na božični dan, po obil-
nem družinskem kosilu, odpra-
vijo v domačo cerkev sv. Jerne-
ja, v kateri že več kot trideset let
poteka Božični koncert, pri ka-
terem sodelujejo vsi vaški zbo-
ri.
Po tradiciji je tudi tokrat kon-
cert obsegal glasbo, poleg
openskih zborov je nastopila še
gostujoča Fantovska skupina
Devin – Nabrežina, in božično
misel, ki jo je letos podala
Lučka Susič, kulturna delavka,
ki je na Opčinah in širšem po-
dročju znana po svojih gleda-
liških igricah in gledaliških
skupinah, ki jih vodi.
Prve so se številni publiki pred-
stavile pevke Vesele pomladi, ki
so prvič zapele pod vodstvom
nove zborovodkinje Mete
Praček. Pri Veseli pomladi letos
deluje tudi Mlajša pevska sku-
pina, pri kateri svoje glasove go-
jijo srednješolke. Te so uvedle
koncert in ubrano zapele
Božično uspavanko, ki jo je na
besedilo Ljubke Šorli uglasbil
Zorko Harej. Sledil je nastop
Dekliškega pevskega zbora, ki
ima že daljšo kilometrino. Na
božičnem koncertu so se tudi
dekleta predstavila z novo pe-
vovodkinjo Meto Praček. Pod
njenimi vodstvom so zapele
Angelsko pesem Johna Rutterja,
Glorio Pera Gunnara Petersso-
na in Sveto noč neznanega av-
torja. Na klavir jih je spremljal
Simon Prašnikar. Za konec se je
B dekletom Dekliškega pevskegazbora pridružila še Mlajša pev-ska skupina in skupaj so zapele
Božične fanfare Jaya Althousa.
Zadnja leta je na božičnem
koncertu navada, da povabijo
tudi gostujoči zbor. Letos je bila
to Fantovska skupina Devin –
Nabrežina, ki jo vodi Mirko Fer-
lan. Fantje so se predstavili s
skladbo Čuj, o preljubi sosed
moj Zorka Hareja, Rajske strune
v priredbi Franca Cigana in Sve-
tovečerno, ki jo je na besedilo
Vinka Beličiča uglasbil Aleksan-
der Vodopivec.
Sledila je božična misel, ki jo je
letos podala Lučka Susič. V na-
govoru poslušalcem se je nave-
zala na priprave, ki jih je imela
z otroki za letošnjo božičnico.
Ko je izbirala igrico, ki so jo le-
tos zaigrali otroci, je pomislila
na dve gledališki igri, ki jih je
napisala pred leti, in ugotovila,
kako se je spremenil čas. Ugo-
  Tradicionalni božični koncert
“Pomembno je dojeti sporočilo
božičnih pesmi”
ŠTIVAN 
  ot po tradiciji se je na
štefanovo v Štivanu
zbralo veliko število
domačinov, a tudi navdušen-
cev iz tržaške in goriške oko-
lice, ki so ob koncertu
božičnih pesmi do kraja za-
polnili Novo cerkev Janeza
Krstnika. Bogat božični kon-
cert, ki je bil letos že 51. po
vrsti in je nosil naslov Božji
K nam je rojen sin, je obliko-valo kar lepo število zborovin skupin. Prvi je pred po-
slušalce stopil Mešani cer-
kveni pevski zbor Devin pod
vodstvom Hermana Anto-
niča, sledila je Instrumental-
na skupina NGL SCGV Emil
Komel, ki so jo sestavljali
mladi glasbeniki pod vod-
stvom Marje Feinig in so su-
vereno zaigrali Hej, pastirci
Franceta Ačka, ki jo je prire-
dil Mirko Ferlan. Praznični
večer, ki ga je povezovala
Svetlana Brecelj, se je nadal-
jeval z nastopom Dekliške
pevske skupine DMK, nato
pa je pred mikrofon stopil
kulturni delavec in časnikar
Marko Tavčar, ki je prisot-
nim prebral nekaj božičnih
misli. Opomnil je, koliko na-
vad, ki so bile povezane z
božičnimi prazniki, je šlo v
pozabo, tako recimo ni sko-
raj več jutranjic, devetdnev-
nic, ko ljudje od hiše do hiše
s procesijo, molitvijo in pet-
jem nosijo sveto podobo, ali
koledovanje ob Svetih treh
kraljih. Pojavljajo pa se nove
navade, in to so prav gotovo
koncerti božičnih pesmi, kot
je štivanski, ki nas združuje
že več kot petdeset let, je
poudaril Tavčar. Pri tem je
dodal, da moramo paziti in
poglobljeno prisluhniti du-
hovnemu sporočilu, verske-
mu pozivu in upati, da ne
bodo ti koncerti postali le
izraz nekakšne folklore. Po-
membno je namreč, da se za-
vedamo in dojamemo bese-
dila božičnih pesmi in da po-
sredujemo njihova globin-
ska sporočila, misli in želje,
je ob koncu povedal govorec.
V drugem delu večera je na-
stopal še trio kitar, ki so ga
sestavljali Saša Pahor, Lara
Emili in Lara Desanctis, za-
donela pa je pesem Fantov-
ske skupine Devin-Na-
brežina pod vodstvom Mirka
Ferlana, Župnijske mladin-
ske pevske skupine, ki jo vo-
di Olga Tavčar, in MoPZ Fan-
tje izpod Grmade pod vod-
stvom Bogdana Kralja. Ta je
na koncu vodil tudi pesmi
White Christmas in seveda
Sveta noč, ki so ju skupno za-
peli vsi nastopajoči s sprem-
ljavo Lucije Tavčar na flavti,
Beatrice Zonta na klavirju in
Antona Jazbeca na klarinetu.
MČ
tavljala je, da se vedno bolj iz-
podbija pomen Božiča, da je
nakupovalna mrzlica vedno
večja in se ljudje ne znajo usta-
viti. Svoj nagovor je končala z
besedami: “Kam je izginil Je-
zušček? Smo ga še zmožni naj-
ti? ”
Sledil je nastop Moške vokalne
skupine Stane Malič, ki jo vodi
Janko Ban. Ta je zapela Božični
zaton, ki jo je uglasbil Zorko
Harej na besedilo Saše Marte-
lanca, in dve ljudski Ubalda
Vrabca, in sicer Ura je polnoči
ter Nikar ne dremajte.
Zadnji so zapeli še soorganiza-
torji koncerta, in sicer Mešani
cerkveni pevski zbor Sveti Jer-
nej, ki ravno tako poje pod vod-
stvom Janka Bana. Zapeli so
Svetovečerno (besedilo Vinka
Beličiča) in Otrok v božični
noči (besedilo Aleksija Pregar-
ca), ki ju je uglasbil Aleksander
Vodopivec, s čimer so se mu
Razstava slik umetnika Aleksandra Čoka
Miselni paradoksi
  ot se za sleherni pohod
spodobi, se je tudi lon-
jerski sklenil z družen-
jem. Udeležencem so v osmici
Glavina ponudili okusen pri-
grizek in domačo vinsko ka-
pljico. Po izmenjavi vtisov in
mnenj o izletu so si pohodniki
lahko ogledali slike lonjerske-
ga umetnika Aleksandra Čoka.
Ta je ob tej priložnosti prvič
razstavljal svoja abstraktna li-
kovna dela. Doslej se je v glav-
nem ukvarjal s kiparstvom.
Svoje pretežno iz brona izde-
lane kipe je večkrat samostoj-
no in skupinsko razstavljal v
naši deželi. V 90. letih
prejšnjega stoletja je sodeloval
s slikarjem in kiparjem
Jožetom Pohlenom (1926-
2005), s katerim je bil med
drugim sorodstveno povezan.
“Od strica sem se veliko
naučil”, je poudaril Čok.
K Razstava, ki si jo bo mogoče vosmici ogledati do 16. januar-ja, nosi naslov Miselni para-
doksi. Pri svojem umetniškem
ustvarjanju je Čok uporabljal
industrijske in druge barve,
smole ter silikone, ki jih je
med sabo pomešal. Gre za za-
nimiv prikaz unikatnih ab-
straktnih, lahko rečem kubi-
stičnih slik, ki puščajo gledal-
cu veliko svobode.
V osmici razstavljena dela pri-
kazujejo sinjino in globino
morja, štiri letne čase in ti-
hožitja. Kot nam je Čok zaupal
v pogovoru, želi svojimi slika-
mi pri gledalcu od časa do
časa tudi sprožiti “določeno
reakcijo”. Javnost, denimo,
spodbuja k razmisleku o okol-
jskih in drugih vprašanjih, s
katerimi se naša družba noče
resno soočiti.
Mch
poklonili za 85. rojstni dan. Za-
peli so še Pastirci, kam hitite?
Andreja Vavkena in Božično
pričakovanje, ki jo je na besedi-
lo Ljubke Šorli uglasbil domači
skladatelj Stane Malič. Na orgle
jih je spremljal Vinko Skerlavaj,
solo pa je zapel Marjan Skerla-
vaj.
Številno publiko je na koncu
pozdravil župnik Franc Poha-
jač. Vsak pravi koncert se konča
s pesmijo, zato so vsi nastopa-
joči zbori skupaj zapeli Sveto
noč, z dirigentom Mirkom Fer-
lanom in organistom Vinkom
Skerlavajem.
Spored je povezoval Tomaž Su-
sič. Koncert sta kot vselej prire-
dila Župnija sv. Jerneja apostola
in Mešani cerkveni pevski zbor
Sv. Jernej v sodelovanju z Zvezo
cerkvenih pevskih zborov iz
Trsta in Vzhodnokraškim ra-
jonskim svetom.
Urška Petaros
Foto MČ
Foto JMP
Božični koncert ZCPZ – Trst 
Čuj, o preljubi sosed moj
  koraj 200 pevcev bo v ne-
deljo, 12. januarja 2020,
ob 16.00 zapelo v petih
različnih zasedbah na božično-
novoletnem koncertu tržaške
Zveze cerkvenih pevskih zbo-
rov. Praznični koncert z naj-
daljšo tradicijo bo zazvenel v
uglednem okviru stolnice sv.
Justa v Trstu in tokrat s poseb-
no občutenim posvetilom, saj
bo monografski poklon dolgo-
letnemu predsedniku ZCPZ
Zorku Hareju (1921-2010) ob
10-letnici smrti. Koncert z na-
slovom Čuj, o preljubi sosed
moj bo obsegal Harejeve sklad-
be za otroške, ženske, moške in
mešane zasedbe. Otroške
skladbe bodo prvič predstavlje-
ne v novi preobleki, s krstno iz-
vedbo ob instrumentalni
spremljavi, ki jo je za to pri-
ložnost komponirala mlada Fe-
derica Lo Pinto.
Sodelovali bodo Mladinska
pevska skupina Vesela pomlad
z Opčin, Mladinski pevski zbor
Igo Gruden iz Nabrežine in
Otroški pevski zbor Glasbene
S matice Trst pod vodstvom Ne-de Sancin, Fantovska skupinaDevin-Nabrežina in Moška vo-
kalna skupina Stane Malič z
Opčin pod vodstvom Janka Ba-
na, Dekliška vokalna skupina
Primorsko iz Mačkolj in Ženska
vokalna skupina Barkovlje pod
vodstvom Aleksandre Pertot ter
projektni mešani zbor, ki ga bo
vodila Mateja Černic. Na orgle
bo igral Matej Lazar. Sodelova-
le bodo še violinistka Marilena
Lo Pinto, flavtistka Eva Fonda
in harmonikarka Ivana Krese-
vič. Ob koncu bodo združeni
zbor ZCPZ in šest cerkvenih
zborov izvedli še dve med naj-
bolj priljubljenimi Harejevimi
skladbami.
Zorko Harej je bil leta 1963
med ustanovitelji ZCPZ, skoraj
40 let je bil njen predsednik,
nato častni predsednik. Poklic-
no je bil odgovorni urednik za
dramske in glasbene oddaje na
Radiu Trst A, v prostem času pa
organizator, publicist, urednik
številnih glasbenih zbirk, zbo-
rovodja in skladatelj.
S 1. strani
Slovenska opozicija ...
  o je priložnost, da se v me-
stu kaj dobrega naredi in
razvije ter da tudi kaj od
tega ostane. S tako vizijo večine
pa tvegamo, da bo samo bežni
dogodek. Na koncu je svetnik
povedal še, da obžaluje poman-
jkanje sodelovanja z drugimi ob-
mejnimi občinami, kot npr. z
Reko, ki bo letos prestolnica kul-
ture, in da upa, da se bo v tem
letu občina pametno odzvala na
pomembne obletnice za našo
skupnost, in sicer 100-letnico
požiga Narodnega doma in 90-
letnico bazoviških junakov. Sle-
dila so razmišljanja svetnice Va-
lentine Repini, ki je prav tako
opozorila na diplomatske spo-
drsljaje občinske uprave, s kate-
rimi je Trst priklical državno in
mednarodno medijsko pozor-
nost, tako npr. dejanje podžupa-
na Paola Polidorija, ki je vrgel v
smetnjak obleke brezdomca, po-
stavitev kipa D’Annunzia na dan
stoletnice zasedbe Reke, slika na
socialnih omrežjih odbornika za
evropske projekte Lorenza Gior-
gija, ki prikazuje ozemlje Italije
s priključitvijo sosednjih držav,
T izjave na Bazovskem šohtu itd. Stem je v bistvu tržaška upravapokazala, da priznava dejanja, ki
so v globokem nasprotju z
evropskimi vrednotami, je pou-
darila Repinijeva. Svetnica upa,
da bo v letu 2020 več posluha za
nujne posege, ki so pomembni
za naše kraške vasi, ki jih občina
večkrat zanemarja. Tako se bosta
svetnika borila za popravo ce-
stišča na Kontovelu in za popra-
vilo ter obnovitev slovenskih
šolskih objektov (osnovne šole
Trubar-Kajuh, gropajske šole, za-
voda Stefan in Zois), za katere so
že na razpolago finančna sred-
stva. Prav tako bosta svetnika pri-
tiskala na upravo za obnovitev
strelišča, kjer naj bi nastal park
miru, za postavitev spominske
plošče Žigi Zoisu na pročelje roj-
stne hiše in za rešitev težav zara-
di prepovedi parkiranja na obal-
ni cesti. Na koncu sta slovenska
svetnika izrazila željo, da bi v no-
vem letu evropska ideja, ki te-
melji na spravi, sožitju in spošto-
vanju, postala vodilna za našo
narodno skupnost in lokalno
politiko.
Tržaška 9. januarja 2020 11
Obvestila
Vincencijeva konferenca vabi na božična
koncerta z obiskom gostov: DVS
Primorsko z zborovodkinjo Aleksandro
Pertot bo zapela starejšim v domu ITIS,
ul. Pascoli 31, v avditoriju v pt., v torek,
14. januarja, ob 17. uri; svetoivanska
OPS z zborovodkinjo s. Karmen Koren
pa bo zapela starejšim v domu Ieralla,
v petek, 17. januarja, ob 16. uri.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami darujejo:
Marija Zanevra 15 in Marija Ferluga
20 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: Paolina
Ziebarth 10, N. N. 50, N. N. 50, N. N.
20, T. S. 15, družina F. 50, Zinka Krajnc
50, N. N. 200, N. N. 20, N. N. 100
evrov.
Za misijon patra Ernesta Saksida –
Brazilija: A. M. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  o danes o duhovniku Šte-
fanu Ceku slovenska jav-
nost ni slišala veliko go-
voriti, čeprav gre za izjemnega člo-
veka, za enega “izrednih sinov rev-
nega Krasa”, kot je bilo o njem za-
pisano v knjigi iz letošnje Goriške
Mohorjeve zbirke, Spomini na
Istro. Odgovor na vprašanje, kako
je to mogoče, dobimo v dejstvu,
da gre za še en primer prepoveda-
nih resnic povojne komunistične
diktature. V času demokratizacije
pa je bil duhovnik Cek nekako v
senci drugih dveh izjemnih du-
hovnikov, katerih usodi
sta se s Cekom prepletli
predvsem med tragični-
mi dogodki v Lanišču leta
1947: gre za tržaškega
msgr. Jakoba Ukmarja, za
katerega je v postopku
beatifikacija, in za
hrvaškega mučenca,
blaženega duhovnika Mi-
roslava Bulešića. Veliko
zaslugo, da je duhovnik
Štefan Cek s knjižnim za-
pisom rešen pozabe, ima-
ta Goriška Mohorjeva družba in
Tomaž Simčič, urednik knjige. Gre
za tanko, a zanimivo knjižico z
dragoceno in pomenljivo vsebino.
Predstavili so jo na ponedeljkovem
večeru, 16. decembra, v Društvu
slovenskih izobražencev v Trstu.
Večer je bil poklon duhovniku, ki
je prestal veliko hudega med fašiz-
mom in nemško okupacijo, nato
pa je bil še nedolžna žrtev pregan-
janja skozi vse obdobje komuni-
stične povojne oblasti.
Kot smo slišali od gostov ponedel-
jkovega večera, je bilo njegovo vo-
dilo vseskozi to, da je vedno skušal
svoje farane obvarovati pred pre-
ganjanjem raznih totalitarnih dik-
tatur in vojnih grozot, tudi za ceno
lastnega življenja, ki ga je večkrat
postavil na kocko. Na prošnjo ma-
ter je npr. posredoval pri naci-
stičnem Kampfkommandantu in
dosegel, da so nacisti izpustili 18
jetnikov, ki so jih hoteli poslati v
D nemška taborišča (potem pa jemoral osebno odgovarjati za nji-hova nadaljnja dejanja). S tem je
svoje farane rešil gotove smrti.
Pred fašistično aretacijo je npr.
rešil aktivista, mežnarjevega sina,
in ga skril na podstrešju nad zakri-
stijo.
Urednik knjigeTomaž Simčič je
predstavil vsebino dela, katerega
osrednji del sestavljajo lastno-
ročno zapisani spomini Štefana
Ceka. Iz njegovega zanimivega
dnevnika je razbrati, kako je bilo
njegovo življenje polno hudih
preizkušenj, ob navzkrižnem na-
silju raznih diktatur. Tudi najkru-
tejše krivice pa opisuje brez vsake-
ga samopomilovanja in brez ko-
mentarja, le z navajanjem tra-
gičnih dejstev; to velja tudi, ko piše
o napadu v Lanišču, o svoji areta-
ciji na podlagi montiranega pro-
cesa, o šest let dolgem prestajanju
kazni v zloglasnem zaporu Stara
Gradiška, o budnem spremljanju
Udbe. Spomine je pisal v
hrvaščini; v slovenščino pa jih je
prevedel predsednik GMD g. Re-
nato Podbersič st.
Knjiga bistvene dogodke Cekovega
življenja uokviri s širšim zgodovin-
skim dogajanjem. Cekovo
mašniško posvečenje in dodelitev
prvega službenega mesta v Kaščer-
gu v hrvaški Istri se npr. uvrščata v
čas, ko je na Primorskem in v Istri
s svojo raznarodovalno politiko
divjal fašizem. Zanimivo je, da so
ga fašistične oblasti takoj začele
preganjati, saj so ga od
Kaščerga kazensko premesti-
le, češ da podpira hrvaški tisk
in jezik.
Govorci so v DSI prisotne po-
slušalce pretresli s pripovedo-
vanjem tragičnih dogodkov
v Lanišču, ki so znani zamejskim
Slovencem predvsem v povezavi z
napadom na msgr. Jakoba Ukmar-
ja. Dogodke, kjer se njuni usodi
križata, je Štefan Cek v spominih
osvetlil še s svojega vidika. 24. av-
gusta 1947 je bila napovedana bir-
ma v Lanišču. Škof Santin je poslal
msgr. Ukmarja, da bi podelil sveti
zakrament. V vaseh koprsko-
tržaške škofije pa so nahujskali
množico, da je v Lanišču vdrla v
župnišče in zverinsko ubila
hrvaškega duhovnika Miroslava
Bulešića (gre za priljubljenega mla-
dega profesorja
pazinskega se-
menišča). Sko-
raj do smrti so
pretepli msgr.
Ukmarja (o
njem piše Cek,
da je stokal na
tleh, krvav in
popolnoma iz-
nakažen). Štefa-
na Ceka so iskali
z namenom, da
bi ga ubili, a mu
je skoraj čudežno rešila življenje
njegova mati s tem, da ga je pra-
vočasno skrila v utico pod stopni-
cami. V naslednjih dneh pa je bil
Štefan Cek na montiranem proce-
su še obdolžen, da je kriv za do-
godke. Obsodili so ga na šest let
zaporne kazni in na prisilno delo.
Vse je moral odslužiti, ker ni hotel
pristati na sodelovanje z Udbo,
čeprav bi mu to skrajšalo čas zapo-
ra.
Na večeru DSI je o dogodku v La-
nišču pričal tudi Cekov nečak
Stanko Novak, takrat 12-leten
deček, ki je napad osebno doživel.
Njegova mati (šest let starejša Ce-
kova sestra) je namreč ob birmi
otroka poslala za več dni k stricu.
Ko je razjarjena in nahujskana
množica vdirala v župnišče, je
dečka potisnila s seboj. Posrečilo
se mu je, da se je iz nje izvil in
zbežal skozi stranska vrata. Ustavil
se je šele ob skalnatem vznožju
pred vasjo. Tam je čepe prestal ves
dan, brez hrane. Vse ostale dogod-
ke pa je zaradi doživetega šoka nje-
gov spomin popolnoma izbrisal.
Novak je navedel zanimiv poda-
tek, namreč to, da je o grozljivih
dogodkih v Lanišču naslednje ju-
tro izvedela njegova mama, a le z
Radia Trst A, ki so ga redno po-
slušali; vsi drugi mediji v Sloveniji
pa tragičnih dogodkov zjutraj niti
z besedico niso omenili. Cekova
sestra je več ur peš tekla iz Obrova
v Lanišče po svojega otroka.
Prav tako pretresljive so bile
pričevanjske besede gospoda Stan-
ka Novaka o kasnejšem življenju
družine. Čeprav so vsi vedeli za re-
snico in v sebi imeli jasno zavest,
da je njhov sorodnik, duhovnik
Cek velik človek in nedolžna žrtev
režima, o tem praktično do da-
našnjih dni niso smeli javno spre-
govoriti. Krivice do danes niso mo-
gli javno obsoditi; prisilili so jih v
tišino. Do osmosvojitve in demo-
kratizacije, ko je bilo končno javno
znano, da je bil proces montiran,
so sorodniki živeli v tesnobi, pod
budnim spremljanjem oblasti. Te
pa niso izgubile priložnosti, da jih
ne bi spomnili, da so Cekovi so-
rodniki.
Vsak s svojega vidika so o duhov-
niku Štefanu Ceku pričali tudi
ostali gostje večera: Cekov pra-
nečak Danjel Cek, Renato Podber-
sič st., ki ga je poznal od leta 1970
do njegove smrti leta 1985 in mu
večkrat pomagal pri mašniških
opravilih; Mirjam Bratina, ki je z
mamo stala ob strani duhovniku
Ceku in z njim sodelovala v zad-
njih letih njegovega življenja v De-
kanih, in Adrijan Pahor, ki je pričal
o spoštovanju, ki ga je njegov oče,
pisatelj Boris Pahor čutil do Štefa-
na Ceka, ko sta bila sošolca v se-
menišču v Gorici.
Iz pripovedovanja vseh gostov je
pred obiskovalci večera zrasel lik
velikega človeka; vsi so ga opisali
kot izredno skromnega, asketskega
in duhovnega človeka; po eni stra-
ni je bil zelo premočrten in po-
končen, istočasno pa je znal vsa-
kega človeka sprejemati in se mu
približati. Vse hudo, ki ga je
doživel, ga ni zagrenilo; nikogar ni
obsojal.
P. in
MePZ Mačkolje na zadnjem predbožičnem srečanju DSI
Tradicijo je treba obravnavati s
spoštovanjem in natančnostjo
  adnje predbožično srečanje
Društva slovenskih izo-
bražencev, ki je potekalo le
en dan pred svetim večerom, je bi-
lo posvečeno Mešanemu pevske-
mu zboru Mačkolje. V poslavlja-
jočem se letu je namreč pevski
zbor praznoval svojo 70-letnico;
zato so hoteli organizatorji DSI
počastiti prijateljsko društvo, s ka-
terim se kar premalo družimo. 
Kot je na začetku srečanja povedal
Niko Tul, za katerega bi lahko re-
kli, da je duša in gonilno kolo
zbora, je zadnja leta premalo
srečanj med članicami Slovenske
prosvete iz mesta in s Krasa; veliko
več jih je bilo v prvih desetletjih
po vojni, takrat ko vasi še niso bile
povezane z asfaltiranimi cestami
kot danes in še ni vsaka družina
imela svojega avtomobila. Ob le-
tošnji 70-letnici ustanovitve pa so
člani pevskega zbora Mačkolje
sklenili, da bodo vsaj v tem letu
poskrbeli za večjo vidnost svojega
delovanja. Pod vodstvom dirigen-
ta Mateja Lazarja so pripravili ce-
lovečerni koncert, trajen spomin
delovanja pa naj postane doku-
Z mentarec, v katerem so s slikami,posnetki, pesmijo in pričevanjiprikazali zgodovino zbora in nje-
govo sedanje delovanje, svojo lju-
bezen do petja in navezanost na
lastno zemljo. Kot je na ponedel-
jkovem srečanju poudarila Lore-
dana Gec, ki je dokumentarec
režirala, je bilo delo z njim sicer
dolgotrajno, vendar polno za-
doščenj zaradi navdušenja, s kate-
rim so pevci sodelovali pri sne-
manju. Niko Tul pa je pristavil, da
je realizacija njihove zamisli veli-
ko bogatejša od pričakovanega, saj
si sploh niso predstavljali, da ima-
ta slovenski tržaški Radio in Tele-
vizija v arhivih toliko materiala o
kulturnem delovanju njihovega
društva. Seveda je potem selekcija,
urejanje, prefotografiranje, izbi-
ranje posnetkov zahtevalo dolge
ure požrtvovalnega dela in veliko
natančnost. Pri tem delu se je še
posebej izkazal snemalec Aleks
Purič. Posvetil se je tudi snemanju
sedanjih protagonistov zborovske
aktivnosti v Mačkoljah. Z režiser-
ko Loredano Gec in ob pomoči
Nika Tula je nabral izjave pevcev,
dirigenta Mateja Lazarja ter neka-
terih bivših pevcev (med temi je
izstopala Ljuba Smotlak, ki je v
svojem mladinskem zboru vzgo-
jila marsikaterega pevca, ki še se-
daj prepeva v zboru). Pevci zaupa-
jo, da bo to vzgojno pot nadalje-
vala Breda Sosič, ki že nekaj let vo-
di mali otroški zborček »Z ul'ce«.
Sedanji aktivni Mačkoljani pa v
dokumentarcu niso pozabili ome-
niti nekaterih zaslužnih ustanovi-
teljev zbora: pred 70 leti je ta naj-
prej nastal kot cerkveni zbor, nje-
mu so se pridružili še moški pevci;
prvi od skupno dvanajstih pevo-
vodij je bil njihov takratni župnik,
novomašnik Dušan Jakomin.
Pevci in dirigent Lazar, ki so spre-
govorili v dokumentarcu, so prev-
zeli publiko z odnosom, ki so ga
pokazali do svoje tradicije- obrav-
navajo jo »s spoštovanjem in na-
tančnostjo«, kot je poudaril Niko
Tul. 70 let- ni zanemarljiva doba.
Vsi napori in ogromno časa, ki so
ga njihovi predhodniki posvetili
slovenskemu petju v mačkoljan-
skem zboru, je preko novih pev-
cev zadobilo dodatno vrednost in
pomen. Veliki dar, ki so ga nevsil-
jivo predali svojim naslednikom,
je znala nova generacija sprejeti,
v njem prepoznati plemenitost ter
še dodatno ovrednotiti z vedno
bolj kvalitetnim in ubranim pet-
jem. Niko Tul je opozoril še na
izredno zvočnost mačkoljanskega
narečja, kot se je ohranilo v
zvočnih zapisih, ki so jih ob tej
priložnosti odkrili v arhivih Radia
Trst A. S časom se ta pristna
zvočnost žal izgublja. »Vas spre-
minja svojo dušo«, je priznal z
obžalovanjem. Toda v isti sapi je
dodal, da je vas še vedno zelo di-
namična. V svojem delovanju in
med vsemi glasbenimi sestavi, ki
v njej delujejo, pa se njihov zbor,
MePZ Mačkovlje lahko pohvali z
najdaljšo tradicijo. Zahvalil se je
slovenskemu oddelku tržaškega
sedeža italijanske Radiotelevizije,
kjer so dobili izredno veliko
zvočnih zapisov. Brez podpore
Sso-ja in Slovenske prosvete pa bi
ne mogli izdelati tako kvalitetne-
ga dokumentarca. Pomenljivi na-
slov zanj je izbral Niko Tul: »Po-
dobe spomina, glasovi srca. «
Zbor, ki je že prej nekajkrat postre-
gel poslušalcem z lepo ubrano iz-
vedbo nekaterih pesmi domačih
avtorjev (H. Lavrenčiča, Ubalda
Vrabca itd.) je nazadnje, ob za-
ključku srečanja, s pesmijo Sveta
noč uvedel prisotne v božično
vzdušje.
MOSP / Uspešen konec delavnic
Mladi so pripravljeni 
za javni nastop
  ladi so se tudi tokrat
izkazali. V novembru
in decembru so člani
društva MOSP - Mladi v odkri-
vanju skupnih poti priredili niz
predavanj o javnem nastopanju.
V Peterlinovi dvorani v Trstu na
ulici Donizetti so potekala štiri
srečanja, na katerih so se ude-
leženci pod mentorstvom iz-
kušenih predavateljev naučili
osnovnih pravil za kakovosten
in uspešen nastop pred publiko
oziroma kamero.
Dne 16. novembra 2019 je de-
lavnico javnega nastopanja vo-
dila Betka Šuhel Mikolič, stro-
kovnjakinja za odnose z javno-
stmi s 30-letnimi medijskimi in
komunikacijskimi izkušnjami,
časnikarka, trenerka nastopanja
v javnosti, radijska in televizijska
voditeljica, moderatorka in or-
ganizatorka javnih prireditev.
23. novembra 2019 je potekala
dvojna delavnica o temi obleke
in ličenja pred kamero. Za to sta
poskrbeli vizažistka Irina Gior-
mani in strokovnjakinja na po-
dročju oblačenja Lea Pisani. 30.
novembra 2019 so ponudili de-
lavnico, namenjeno uporabi ka-
mere, ki sta jo vodila urednik in
režiser TV oddaj na Slovenskem
programu RAI Jan Leopoli in
študent Tehnoloških multime-
dijskih znanosti na Videmski
univerzi ter scenarist in režiser
filma Za slovenski glas Daniel
Peteani. 7. decembra 2019 pa je
sledila delavnica dikcije in govo-
ra, ki jo je vodila Alida Bevk, pre-
M davateljica na ljubljanski Akade-miji za gledališče, radio, film intelevizijo, igralka in voice coach.
V petek, 13. decembra 2019, je
bila še dodatna delavnica z na-
slovom Odprava kalkov, ki jo je
vodila Mihaela Knez, vodja pro-
grama Slovenščina za otroke in
mladostnike na Centru za slo-
venščino kot drugi in tuji jezik.
Izpostavila je pogoste napake
vrstnega reda besed, ki jih za-
mejski (tudi poklicni) govorci in
pisci počenjamo zaradi vpliva
drugega jezika in za katere se
večkrat ne zavedamo. “To, kar se
dogaja, je čisto normalno in
običajno na območju, kjer se
srečata dva jezika in sta tako in-
tenzivno v stiku”, je povedala
profesorica Knez. Kljub temu pa
je pomembno, da se takih na-
pak zavedamo in jih v pisanem
jeziku oziroma jeziku, ki ga upo-
rabljamo ob javnem nastopan-
ju, skušamo odpraviti. Srečanje
je nastalo v soorganizaciji novi-
narskega krožka Rast društva
MOPS in Svetovnega slovenske-
ga kongresa.
“Na brezplačne delavnice za
mlade se je prijavilo kar nekaj
višješolcev in univerzitetnih štu-
dentov, ki so od delavnic veliko
odnesli”, je povedala predsedni-
ca MOSP-a Ksenija Kosmač, ki je
bila s končanim projektom zelo
zadovoljna. Povedala je tudi, da
je nastal na letošnjem jesen-
skem DM+ izobraževanju za
mlade.
Giulia Černic
DSI / Večer o knjigi GMD Spomini na Istro
Štefan Cek, izreden
sin revnega Krasa
Foto damj@n
Aktualno9. januarja 202012
Priimek Kerševan je svetniški priimek. Nastal
je iz imena svetnika, sv. Krševana. Svetnika bolj
poznamo pod imenom sv. Krizogon, saj smo
marsikatero slovensko ime spremenili nazaj v
tujo obliko. Kompostela je postala Santiago,
Carigrad Istanbul, Vi-
dem Udine, Krševan
pa Krizogon. Ali bo v
“glihi viži” kaj kmalu
tudi Dunaj postal
Wien, Trst pa Trieste?
Krševan je sicer ime,
ki izvira iz grškega
Khrysógonos (latin-
sko Chrysogonus, ita-
lijansko Crisogono).
Imamo dve različici
priimka, ki sta v bistvu
dva različna zapisa
enakozvenečega
priimke: Krševan in
Kerševan. Nikakor pa
ni pravilno izgovarjati
priimka drugače kot s polglasnikom na začet-
ku. Zato lahko kot pravilnejši zapis štejemo za-
pis Krševan, čeprav je v primerjavi s Kerševa-
nom izjemno redek. Tretja
različica priimka pa je
Kršovanič.
Priimek Kerševan je eden od
starejših slovenskih priim-
kov. Prvič ga najdemo v Vi-
pavi že leta 1499, ko je tam
živel Steffan KHERSSOWAN.
V goriškem urbarju leta
1507 pa je v Biljah plačeval
goriški gosposki davke neki
KRESSOWIN.
Še starejši kot priimek pa je
osebno ime. Pri nas se danes
sliši nenavadno, a na
Hrvaškem, kjer je starih slo-
vanskih imen v sodobni rabi opaziti malce več
kot pri nas, še vedno obstajajo ljudje s tem ime-
nom. Kakih 80 jih je, največ v Dalmaciji.
To je povezano s kultom sv. Krševana Oglej-
skega, ki je tam še dandanes priljubljen svetnik
– je patron mesta Zadar. Tja naj bi namreč leta
649 iz Ogleja prenesli njegovo telo in mu zgra-
dili cerkev. Danes je cerkev “novejša”, samo iz
leta 1175 – triladijska romanska bazilika sv.
Krševana iz belega kamna je ena od glavnih
turističnih točk v mestu.
Sv. Krševan je živel v 4. stoletju v Ogleju, kjer
je bil škof. Je mučenec prve Cerkve. Cesar Dio-
klecijan naj bi ob obisku Ogleja, enega od
večjih mest cesarstva, Krševanu ponudil visoko
mesto prefekta in konzula, če se odpove
krščanstvu. Sveti mož je to zavrnil in razjezil
cesarja, da je bil ob glavo. Ker so duhovniki iz
Ogleja širili
krščanstvo med
Slovence, so s sa-
bo ponesli tudi
češčenje sv.
Krševana. Njemu
je tako posvečena
župnijska cerkev v Hrušici pri Ilir-
ski Bistrici.
Kerševan je bilo najprej samo
osebno ime, po izumu priimkov
pa so potomci nekega človeka z
imenom Kerševan postali Kerševa-
ni. To se je zgodilo nekje ob spod-
njem toku Vipave, precej verjetno
prav v Gradišču nad Prvačino. Tam
namreč najdemo več družin
Kerševan že od leta 1580 dalje. Naj-
manj štiri družine so takrat živele
v župniji Prvačina. Družinski očet-
je so bili: Andrej CHARSONA
(1580), Urban CHARSONA (1581),
Woltig CHARSOUAN (1582) in
Boltig CHASSOUAN (1585). Gre za
zelo zgodnje obdobje rodoslovja,
ko imamo na Slovenskem še zelo redke ohran-
jene matične knjige. Zato so imena tudi nena-
vadna. Boltič je verjetno narečna oblika Bol-
težarja. Woltig in Boltig sta
verjetno isto ime: Boltič, kar
je narečna okrajšava za Bol-
težarja. Vsi slovenski
Kerševani in Krševani so po-
tomci teh prvačkovskih rod-
bin.
Krševani so živeli večinoma
v Gradišču, svojo zemljo pa
so imeli tudi v Prvačini. Leta
1754 so bili med lastniki
kmetij štirje: Mohor, Marko,
Tomaž in Matej Krševan. Le-
ta 1789 pa imamo že pet
Krševanov v Gradišču in tri
v Prvačini. Vseh Krševanov
je bilo takrat že več kot 100.
Bilo jih je približno toliko
kot danes. Leta 2019 pa je v
Sloveniji živelo 153 Kerševanov, od tega 98 na
Goriškem. Krševanov je bilo manj, 34. Število
obeh priimkov rahlo upada, saj jih je bilo leta
2006 malce več: Kerševanov 162, Krševanov pa
40. Po svetu najdemo 38 Kersevanov v Argen-
tini, 35 v Braziliji in 23 v ZDA.
V Ljubljani je ohranjen tudi grb rodbine
Krševan, ki je bil po prvi svetovni vojni preri-
san z izvirnika s konca 19. stoletja. Kje je izvir-
nik, ni jasno, verjetno pa gre za kako knjigo z
ogrskimi grbi, iz katere so
grb prerisali, uokvirili in po-
stavili na zid hiše v Gradišču.
Ohranjen je podatek, da je
grb nastal leta 1663. Kdo je
bil von Kersevany, plemeniti
lastnik grba, ni raziskano.
Verjetno gre za ogrskega ple-
miča, mogoče hrvaškega,
manj verjetno pa Privačkov-
ca.
Na Hrvaškem obstaja tudi
priimek Kršovani ali
Kerševani.
Med znanimi Kerševani so:
redovnica, predstojnica se-
ster notredamk Ida Kerševan
iz Štanjela (1909-1996), prosvetni delavec in
organizator prof. Silvan Kerševan iz Sovodenj
(1941-2012), sociolog dr. Marko Kerševan iz
Idrije (1942), vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan
(1974), rodna in redovna brata misijonarja la-
zarista iz Trsta Marcel (1907) in Karel Kerševan
(1902) ter njuna sestra šolska sestra Marija
(1904-1949).
PRIMORSKI PRIIMKI (83) Tino
 M
a
m
ić
KERŠEVAN
Ogrski grb Von Kersevany.
Matej Kerševan, sin pokojnega Gregorja je leta 1754 imel v lasti kmetijo v Prvačini. Vpis je
v terezijanskem katastru, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici (Archivio di Stato di Gorizia,
Catasto Teresiano, 17-90 Prebacina/Prvačina).
Krst Marije Kerševan z Gradišča pri Prvačini decembra 1580 v eni od najstarejših
matičnih knjig v Sloveniji, ki jo hrani Škofiski arhiv Koper (ŠAK Ž Prv MKK1, vpis št. 51).
Ime Krševan najdemo tudi v Sloveniji. V Hrušici pri Ilirski Bistrici je ime Krševan dobil prvi
novorojenček v letu 1748. Napisano je seveda v latinščini: Chrysogonus. Krstna knjiga je v
Škofijskem arhivu Koper (ŠAK Ž Ibi MKK3).
Sveta Gora / 18. razstava jaslic  
Izvirne jaslice so izdelali
tudi malčki iz naših vrtcev
  d 22. decembra 2019, ko
je bila krajšna slovesnost
ob odprtju, pa do 12. ja-
nuarja 2020 (ogled je možen od
14. do 18. ure) je v Frančiškovi
dvorani na Sveti Gori, največjem
marijanskem svetišču na Go-
riškem, na ogled kar 64 zelo ra-
zličnih jaslic, ki so jih izdelali nav-
dušeni mali in veliki umetniki s
tostran in onstran nekdanje meje,
pa tudi iz širšega slovenskega pro-
stora. Razveseljivo je tudi to, da
vsako leto na tej mednarodni raz-
stavi, ki je letos že 18. po vrsti in
katere organizatorji so
Frančiškanski samostan Sveta Go-
ra, Zavod Domus Gratiae, Krajev-
na skupnost Solkan in Združenje
Krajevna skupnost Pevma, Štma-
ver in Oslavje, sodelujejo tudi ne-
kateri naši vrtci in šole. Letos so
svoje raznolike jaslice razstavili:
OŠ Josip Abram, Pevma; OŠ Peter
Butkovič Domen, Sovodnje ob
Soči; Otroški vrtec Barčica, Ronke
(sodelovali so vzgojitelji oddelka
C: Cristian Lavrencic, Suzana
Frandolič, Karen Ulian, in vzgoji-
teljici oddelka D: Mojca Školaris
in Valetina Leghissa); Otroški
vrtec Kekec, Števerjan; Otroški
vrtec Pikapolonica, Pevma;
Otroški vrtec Pika Nogavička,
Štandrež. Hvalevredno je, da
vzgojiteljice in vzgojitelji v šol-
skem programu namenjajo po-
zornost tudi tej lepi stari navadi
postavljanja jaslic in da zanjo nav-
dušujejo mladi rod, saj samo ta bo
O lahko v prihodnosti ohranjal inposredoval to krščansko tradicijo,ki je močno zakoreninjena tudi
med slovenskim življem v Italiji.
Prav z italijanske strani nekdanje
meje prihaja še drugih deset po-
sameznih slovenskih in italijan-
skih oz. furlanskih razstavljalcev.
Vse jaslice odslikavajo živahno
ustvarjalno žilico in domiselnost
ter iznajdljivost izdelovalcev, ki se
radi poslužujejo predvsem narav-
nih materialov, kot so soški ka-
menčki, mah, lubje, rogovilaste
korenine, plutovina, školjke, vol-
na, želodi, žiri, vosek, storži,
žakljevina, pa še čipke - tudi kra-
sne idrijske –, lepenkasti tulci, va-
ta, stekleni in plastični lončki ter
vazice, pisani odrezki blaga, stiro-
por in drugi deli raznih embalaž,
ki v ustvarjalnem zagonu posta-
nejo pastirji, ovčke, Sv. Družina.
Oči umetnika so svete figure zaz-
nale tudi v prerezu štora. Iz jaslic
čokoladnice Erilo iz Ajdovščine
zaveje vonj po slastni čokoladi, iz
katere so vse figurice.
Vsem jasličarjem lahko le čestita-
mo in jim želimo še veliko umet-
niškega poleta.
Velike jaslice, ki prikličejo v spo-
min slikovito pokrajino na Slo-
venskem z razpršenimi gorskimi
domačijami in cerkvicami, se raz-
prostirajo pri desnem stranskem
oltarju svetogorske bazilike. Ob
cerkvici na visokem gričku je fi-
gurica mladega cerkovnika, ki
vneto vleče za vrv, da zvonček v
lini zvonika zvonko pozvanja po
vsej svetogorski katedrali in kliče
vernike k molitvi. Velike jaslice s
soško pokrajino so postavljene v
prezbiteriju cerkve Gospodovega
oznanjenja Mariji na Kostanjevici.
Zelo lepe z večjimi kamnitimi
hiškami so tudi jaslice v konkate-
drali, cerkvi Kristusa Odrešenika
v Novi Gorici, katerih liki imajo
poseben, bolj trpek izraz.
Vredne ogleda so tudi jaslice po
cerkvah v mestu in okolici. Mar-
sikje so tudi pre-
mični elementi, kot
npr. pri sv. Ivanu, v
cerkvi sv. Vida in
Modesta na Placu-
ti... Topla do-
mačnost in spomin
na nekdanje dni,
ko je tudi v Štan-
drežu prevladovalo
kmečko življenje,
vejeta iz jaslic z ve-
likimi figurami, ki
so jih s premišlje-
nostjo in pozorno-
stjo na detajle ter
ljubeznijo do
izročila postavili
mladi jasličarji iz
Štandreža v domači cerkvi sv. An-
dreja ap. Nikakor pa ne moremo
mimo jaslic v za to posebej zgra-
jeni leseni koči, ki stoji na vrtu pri
samostanu sester klaris na Trgu sv.
Antona v Gorici (zraven Grand
Hotela Entourage v palači Stras-
soldo). Obiskovalec si lahko res
napase oči ob vsej lepoti in do po-
tankosti začrtanem in ure-
sničenem prizorišču skrivnostne-
ga božjega rojstva. Zvoki, luč, ki
naznanja prihajajočo zoro, in
lučke po domovih ter zvezde na
nebu, ki se vžigajo ob nastopu
noči, angelci, ki preletavajo nebo,
snežinke, ki tiho padajo na zem-
ljo, in še marsikaj napolnijo srca
s spokojnostjo in nebeškim
žarom. Nadrobno izdelane so tu-
di jaslice, ki so postavljene v
enem izmed vhodov oz. hodni-
kov samostana in v katerih se
marsikaj premika. Res so čudovi-
te!
IK
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Štandrež - Vrtojba  
Mednarodna
dobrodelna baklada
  ot je že
večlet-
na tra-
dicija, so se
Štandrežci in
Vrtojbenci
dogovorili, da
skupno prire-
dijo dobrodel-
no baklado, ki
je potekala v
nedeljo, 29.
decembra
2019. Vabilu
združenja
sKultura 2001
se je v Štan-
drežu odzvalo
lepo število domačinov, kate-
rim so se pridružili tudi vsa-
koletni obiskovalci baklade iz
drugih krajev. Trg pred cer-
kvijo se je napolnil, in ko se
je stemnilo, so prižgali sveče
in bakle ter krenili na pot.
K
Najprej so se sprehodili po
nekaterih štandreških ulicah,
nato pa krenili proti nekdan-
jemu mejnemu prehodu,
kjer so se srečali s pohodniki
iz Vrtojbe. Skupno so nato v
dolgi procesiji šli v Jeremi-
tišče, kjer so se več časa
zadržali v prijetni družbi in si
izmenjali voščila za bližnje
božične in novoletne prazni-
ke. Številni udeleženci bakla-
de so se ob mrzlem večeru
ogreli s toplo pijačo in je-
dačo, ki so jo
pripravili
Štandrežci,
medtem ko
so vrtojben-
ske žene po-
skrbele za
okusne sla-
dice. Do-
mači pevci,
katerim so se
pridružili tu-
di Vrtojben-
ci, so ubrano
zapeli več
božičnih pe-
smi in po-
skrbeli za
pravi kon-
cert božičnih melodij. Denar
in prispevke, ki so jih zbrali
za sveče in bakle, so namenili
onkološkemu centru v Avia-
nu v skupnem znesku skoraj
tisoč evrov.
DP
Foto DP
Slovenija 9. januarja 2020 13
Škofje kritični do dela slovenske politike
Slovenija oslabljena država z negotovo prihodnostjo!
  ožični in novoletni
prazniki so kot zmeraj v
preteklosti zaznamovali
naš čas in dogajanja. Rojstvo
in prihod Jezusa Kristusa sta
tako pomembna za zgodovi-
no, za sleherni trenutek člo-
veštva, da ju nič ne more pre-
segati. Zato sta aktualna tudi
v sedanjem obdobju našega
bivanja. V Sloveniji so besedo
Božič izgovarjali tudi mnogi
laično osveščeni in prosvetlje-
ni posamezniki. Žal, pa so jo
nekateri drugi poskušali raz-
vrednotiti, omalovaževati,
zlorabiti. Zatrjevali so, da je
Božič družinski praznik,
značilen kot srečanja družin
ob bogato obloženih mizah s
hrano in pijačo, denimo na
sveti večer. Toda moralni teo-
log, mislec in civilno-družbe-
ni voditelj, dr. Ivan Štuhec,
jim je odgovoril, in jih nema-
ra tudi prepričal, da je bil
Božič zmeraj in ostaja tudi v
prihodnje, do časov, ki jih
naša spoznavalna moč ne mo-
re dojeti, verski, odrešenjski in
krščanski praznik.
Ob molitvah in zahvaljevanju
Odrešeniku za njegovo roj-
stvo, milosti, ki jih namenja
vsem ljudem, ne samo ver-
nim, pa druge vrednote, ki jih
omogoča ali spodbuja, pa
naše življenje in potrebe
izražajo tudi posvetni dogod-
ki. V Sloveniji ta čas obstaja
veliko razočaranje zaradi
B države, ki drsi v obnovo nek-danje politike, oblasti inrežima. Slovenija ni demokra-
tična in uspešna skupnost, o
kakršni smo sanjali in jo
pričakovali ob osamosvajanju,
v letih 1990 in 1991. Dokazov
o takšni usmerjeno-
sti države in njenih
oblastnikov pa seve-
da velikega dela jav-
nosti je veliko.
Množična javna
občila provladne
usmeritve jih ne
omenjajo ali pa jih
prikrivajo.
Odmevno božično
afero je povzročil dr.
Jernej Štromajer,
državni sekretar v
ministrstvu za izo-
braževanje, znanost
in šport. Uporabil je
citat iz neke božične
komedije in je slo-
venske kristjane označil za
umazane živali. Sledilo je hu-
do zgražanje med slovenskimi
verniki, ki jih je žalitev globo-
ko prizadela in užalila, pose-
bej še, ker je bila povzročena
ob Božiču, drugem največjem
krščanskem prazniku. Z vlad-
ne strani ni bilo za omenjene
žalitve in grobosti nobenega
opravičila, le Štromajerjev
predpostavljeni minister dr.
Jernej Pikalo je javnosti spo-
ročil, da se je z državnim se-
kretarjem na njegovem mini-
strstvu za izobraževanje, “o
njegovi zadevi pogovoril”.
Ljubljanski nadškof metropo-
lit Stanislav Zore se je v pridigi
pri maši za domovino, ob
državnem prazniku, dnevu sa-
mostojnosti in enotnosti, si-
cer zavzel za krepitev pozitiv-
nih vrednot in za veselje nad
življenjem v Sloveniji. Vendar
je bil kritičen “do dela vlada-
joče politike, ki ni sposoben
oziroma noče uveljaviti vlada-
vine prava ter izpolniti odločb
ustavnega sodišča. Podrl se
nam je vrednostni sistem. Po-
zabljamo na temeljne vredno-
te naše družbe in se prepira-
mo okoli članov nadzornih
svetov in uprav ter projektov
za prelivanje denarja tudi v za-
sebne žepe. Osamosvojitev
Slovenije pred 29 leti je bil mi-
lostni dogodek. Med tistimi,
ki so premogli dovolj poli-
tične odločnosti in poguma,
da so ta milostni trenutek
spremenili v uresničevanje
pričakovanj, navajam pred
kratkim premi-
nulega Ivana
Omana”.
Po vsebini in du-
hu enako ali s po-
dobnih izhodišč
so imeli pridige
tudi drugi sloven-
ski škofje pri
mašah za domo-
vino, ki so bile v
Sloveniji.
Premier Marjan
Šarec naj bi po
nekaterih trdit-
vah sprejel zahte-
vo predsednice
srbske vlade, Ane
Brnabić, naj v
slovenskih osnovnih šolah
uvedejo pouk srbskega jezika,
spoznavanja Srbije in kulture
srbskega naroda. Pouk omen-
jenih tem bi trajal dve uri na
teden. V Sloveniji je večinski
del javnega mnenja nezado-
voljen zaradi namere o
vračanju srbskega jezika v izo-
braževalni sistem. To bi pome-
nilo, da nas poskušajo obla-
stniki potegniti nazaj na Bal-
kan, v srbski politični prostor,
tja, kjer smo že bili in se mu-
koma odcepili od njih, je
slišati med ljudmi in tudi opo-
zicijskimi politiki.
Zgodilo se je, kar je redkost v
politični publicistiki. Knjiga,
pravzaprav znanstvena mono-
Kostanjevica nad Novo Gorico  
Slovesna sv. maša in blagoslov
restavriranih štukatur
  a praznik
Brezmadežne, v
nedeljo, 8. decembra
2019, je bila v cerkvi
Gospodovega oznanjenja
Mariji na Kostanjevici v
Novi Gorici sv. maša ob
deseti uri še posebno
slovesna. V cerkvi, ki so jo
popolnoma napolnili
verniki, je mašno daritev
vodil gost, dekan Alojzij
Kržišnik ob somaševanju
staroste frančiškanov na
Kostanjevici, p. Filipa, in
pomoči dolge vrste
strežnikov. Maše so se
udeležili tudi podžupanja
Mestne občine Nova Gorica
mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Na koru je lepo pel župnijski
mešani pevski zbor, pri bolj
znanih adventnih pesmih
pa so se mu pridružili tudi
N verniki. Med homilijo je g.Kržišnik pohvalil vse, kiskrbijo za cerkev na
Kostanjevici, in restavratorje
ter patre, še posebno p.
Nika, ki z velikim srcem
vodi vsa dela, saj kot je dejal
Plečnik: Za Boga ni nič
dovolj dobro. Potem pa je
govoril o Brezmadežni, ki je
bila obvarovana izvirnega
greha, polna svetosti, luči
ljubezni in Božje harmonije.
Zato v Mariji gledamo tisto
podobo človeštva, kakršno
je izšlo iz Božjih rok, ko še
ni bilo oskrunjeno po
izvirnem grehu, je dejal
dekan Kržišnik. Po maši pa
je slovesno blagoslovil
obnovljene štukature na
korni ograji, ki so na
Slovenskem ene izmed
najlepših iz 17. stoletja. Na
grafija oziroma prelomno
zgodovinsko delo, z naslovom
Slovenski razkol, časnikarja in
zgodovinarja Jožeta Možine,
je bila v nekaj dneh po izidu
razprodana. Hitro so jo pona-
tisnili in je že na voljo kup-
cem. Kot smo že poročali,
omenjeno delo na poljuden
in dokumentiran način v mar-
sičem podira tabuje in dese-
tletja vzdrževano ideološko
trditev o enostranski krivdi za
slovensko bratomorno vojno.
Izdajatelj in založnik knjige
Slovenski razkol je njen avtor
Jože Možina, sozaložniki pa so
Društvo Mohorjeva družba in
Celjska Mohorjeva družba,
Mohorjeva družba v Celovcu
in Goriška Mohorjeva družba.
Medtem protesti zoper aktual-
no oblast postajajo čedalje
bolj ostri, ker so ljudje obupa-
ni zaradi slabih razmer v
državi. Prvič je zaznati celo
mnenja, da je v Sloveniji po-
trebna vstaja zoper vlado ozi-
roma sedanjo politiko, ki jo že
v celoti navdihuje in usmerja
premier Marjan Šarec. Igor
Bešte, novinar in pisatelj, je v
tedenskem magazinu Repor-
ter zapisal, “da se boji, da ne
bo preteklo veliko časa, ko se
bomo v Sloveniji soočili z na-
siljem. Opozoril je na zelo ver-
jetno revolucijo, ki pa bi omo-
gočila zgolj zamenjavo poli-
tičnih elit”. V tedniku Demo-
kracija pa menijo, “da se pre-
mier Marjan Šarec nima česa
bati, dokler ne bo prišlo do
splošne vstaje ljudi”. Ivan
Šokić se v glasilu Demokracija
čudi, “zakaj v teh časih, ko
lahko gledamo, kako po svetu
ljudem prekipeva in protesti-
rajo od Honkonga do Pariza,
Slovencem nikoli ne prekipi.
Med ljudmi je sicer opaziti
brezbrižnost. Za zdaj jim je
vseeno, kaj se dogaja. Veliko
jih je obupalo”. Časnikar
Gašper Blažič pa v reviji De-
mokracija meni, “da večina
državljanov še ni pripravljena
sprejeti tveganja za temeljite
spremembe in množični
upor. Sramota Slovenije torej
še ni umrla”.
Seveda samo navajam različna
mnenja in ocene o razmerah
v Sloveniji ob nastopu novega
leta 2020. Ne morem in tudi
ne smem jih komentirati.
Strinjam pa se vendar z mnen-
jem opozicijskega voditelja Ja-
neza Janše in mnogih drugih
politikov, da so volitve naj-
boljši način za spremembe v
državi. Janez Janša pravi, “da
v Sloveniji polovica naroda
spi. Povsem dobronamerni
ljudje, s tem ko ne glasujejo,
izvolijo vlado, nad katero se
potem pritožujejo”. Časi pa so
seveda resni, zapleteni in skrb
vzbujajoči. Časnikarka Ženja
Leiler je v časopisu Delo zapi-
sala, “da Slovenci še nikoli ni-
smo imeli tako malo zaznave,
kaj želimo kot družba in
država doseči v svoji prihod-
nosti”. V javnosti in politiki
pa v tem času močno odmeva
mnenje osamosvojitelja, inte-
lektualca in politika, Petra
Jambreka, “da je Slovenija kot
država izvotljena in razkroje-
na”.
Marijan Drobež
Nagrado ZDUS je prejela šepetalka Arjana Rogelja
Ko se je v četrtek, 28. novembra 2019, v veliki dvorani
Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica poleglo
navdušeno ploskanje ob koncu praizvedbe muzikala
Božična pesem v režiji Ivane Djilas, sta igralca Arna
Hadžialjević in Blaž Valič, člana SNG Nova Gorica, v imenu
predsednice ZDUS, Saše Pavček, in v imenu predsednika
Enote ZDUS v Novi Gorici, igralca Andreja Zalesjaka, izročila
priznanje Arjani Rogelja, šepetalki v SNG Nova Gorica.
Rogelja je prejela priznanje za izjemen doprinos k
ohranjanju slovenske gledališke prakse. V obrazložitvi piše:
“Da je Arjana Rogelja poseben človek, se je pokazalo že s
prvim dnem, ko je nastopila z delom šepetalke v SNG Nova
Gorica. S svojo na videz vilinsko krhkostjo je vzbudila
pozornost in naklonjenost umetniškega ansambla in ostalih
sodelavcev v gledališču. Od svojega prvega koraka v
gledališko zaodrje je Arjana iz dneva v dan bolj nepogrešljiv steber opore in podpore gledališki umetnosti
in ustvarjalcem. Z vsakim projektom se bolj in bolj razkriva veličina njene osebnosti in hitro postane
jasno, da imamo pred seboj tako rekoč - popolnega gledališkega človeka. Profesionalnost, osredotočenost,
pripravljenost, angažiranost, doslednost, empatičnost, neizmirna prijaznost in dostopnost so le nekatere
lastnosti šepetalke Arjane Rogelja. /... / Navdihujoč je šarm, prijaznost, srčnost, pozitivna naravnanost,
pripadnost, dostojanstvo, omikanost in osebnostna drža, ki v ljudeh vzbuja občutek varnosti, sprejetosti
in povezanosti. Pravimo, da gledališče plemeniti človeka, Arjana Rogelja je nesporno človek, ki plemeniti
gledališče”.
Prvič v zgodovini ZDUS je priznanje prejela oseba iz odrskega zakulisja. / IK
Jesenice / Večer v spomin na slikarko Marjanco Dakskofler Savinšek
V četrtek, 28. novembra 2019, ob 18. uri, je bil v Muzeju
Kosove graščine na Jesenicah prisrčen spominski večer ob
1. obletnici smrti in 100-letnici rojstva slikarke Marjance
Dakskofler Savinšek. Gornjesavski muzej na Jesenicah, ki
je prejel umetničino zapuščino, je večer poimenoval
Akademska slikarka Marjanca Dakskofler Savinšek (1919-
2018), Jeseničanka v Parizu in se že s tem skušal oddolžiti
spominu slikarke, v ožjem in tudi širšem slovenskem
prostoru popolnoma neznane, predvsem zaradi povojnih
političnih razmer. V strokovnih krogih so jo, razen seveda v
Parizu, po Evropi in med Slovenci v Argentini, še najbolje
spoznali pri nas na Primorskem; leta 1989 je imela namreč
v goriškem Avditoriju odmevno razstavo, ki jo je organizirala
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. V slikarkinem
rojstnem kraju Jesenicah so ji za začetek posvetili omenjeni
večer, ki se ga je udeležilo številno občinstvo, med katerim so bili tudi slikarkini sorodniki. Po prisrčnih
uvodnih besedah direktorice Gornjesavskega muzeja Irene Lačen Benedičič je muzejski kustos in
svetovalec Aljaž Pogačnik orisal slikarkino življenje in delo in se nato pogovarjal z Vereno Koršič Zorn, ki
je gospo Savinškovo spoznala v Parizu že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Aljaž Pogačnik
je večer sklenil z obljubo, da bo v Kosovi graščini že v začetku prihodnjega leta razstava slikarke z
Jesenic, ki se je končno vrnila v kulturno zavest in spomin rojstnega kraja. / VK
Kratke
njih so restavratorji izvedli
temeljite konservatorsko-
restavratorske posege. Ti so
vključevali čiščenje,
odstranjevanje neustreznih
beležev, utrjevanje in
estetsko podobo celotnega
kora. Samo obnovo so
predstavili strokovnjaki
ZVNKD Nova Gorica.
Restavratorka Marta Bensa,
odgovorna za poseg, je
podrobno opisala, kako je
potekalo restavriranje z
najnovejšimi
restavratorskimi postopki, ki
so zelo zapleteni in
zahtevni, da so lahko
prišli do originalne
površine. Med delom
so odkrili letnico 1639
in ime Francesco Rosini
iz Lugana. O pomenu
kostanjeviških kornih
štukatur, obnova
katerih je trajala od
julija do decembra, je
spregovorila tudi
direktorica Narodne
galerije v Ljubljani
Barbara Jaki.
Pater Niko pa je
zahvalo izrekel dekanu
Kržišniku, MO Nova
Gorica za pomoč pri
razpisih,
restavratorkam
Emanueli, Simonetti,
Katarini, Primožu,
Marini, Rafaeli, Marti,
Zavodu za varstvo naravne
kulturne dediščine za
strokovno spremljanje tega
dela in še drugim, ki so bili
soudeleženi pri tem
konservatorskem posegu.
IK
Foto Franco Kogoj
Msgr. Stanislav Zore
Aktualno9. januarja 202014
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 7. januarja 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (222)Erika Brajnik
Strah in obup
Pred prazniki sem v svojem zapisu opisa-
la jetrni deficit v osebi, ki zaradi po-
višane toksemije jeter po telesu trpi zara-
di nespečnosti, živčnosti, nepotrpežlji-
vosti, razdražljivosti. Zdaj se bomo do-
taknili osebe, ki trpi zaradi ledvičnega
deficita. Oseba, ki ima povišano tokse-
mijo ledvic po telesu, se fizično kaže kot
suha oseba, kost in koža, vedno ji je
mraz, se poti v roke in noge, stopala so
vedno ledena. Ima
podočnjake, lasje so
tanki, ima težave z
mehurjem, mater-
nico, prostato, hi-
pertenzijo, depresi-
jo.
Takšna oseba je pre-
strašena, boji se
sprememb, boji se
novosti, je neo-
dločna, negotova,
je sramežljiva, rada
zardeva. Ni rada v središču pozornosti.
Redko si upa izraziti svoje želje in ambi-
cije, nekako se podreja ostalim. Misli si
da, ne bo zmogla, da ni vredna radosti
življenja.
Ko toksemija ledvic zapusti telo, bo ose-
ba bolj pogumna, bolj samozavestna, ne
bo je več zeblo, imela bo močan uroge-
nitalni del.
Naturopatske tehnike krepitve ledvic so:
kopel iz njivske preslice – 1x na teden za
2 meseca, moxa na popku – 20 minut 1
mesec vsak dan, fižol Azuki – na jedilni-
ku vsaj 2x na dan, sok blitve – pol litra
na dan vsaj 1 mesec, masaža stopal - pre-
del maternice /prostate, 5 minut vsak
večer, rmanov čaj – 1 liter na dan 1 me-
sec.
Ledvice so najbolj pomemben organ te-
lesa. Lahko izgubijo kar 80 % svoje ener-
gije, a se človek tega
sploh ne zave. Tako
trdi ameriško
združenje ledvičnih
obolenj.
Ledvice v telesu
upravljajo z vodo.
Ko nimajo več ener-
gije, bo človek opa-
zil težave, vezane na
urejanje vode v tele-
su: prekomerno po-
tenje, zastajanje vo-
de, zabuhlost, nemoč zadrževanja urina,
pogosto uriniranje itd.
Hipertenzija, zaradi katere trpi več kot
polovica svetovne populacije, nastane
zaradi ledvičnega deficita.
Če si želimo lepo, zdravo starost, krepi-
mo svoje ledvice!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
December je
mesec družine,
pojedin, želja,
bučnih prazno-
vanj in velikega,
nestrpnega, z
ognjemeti obar-
vanega pričako-
vanja novega le-
ta - kot da bi se, brez nikakršnega dvoma, 1. januar-
ja svet in naše življenje spremenila, izboljšala. To
je čas, ko se človek spominja svoje minljivosti in
nekaj misli namenja obračunu s samim seboj, po-
globitvi in zahvali za prejeto dobro v minulem le-
tu.
Že od nekdaj je bil večer 31. decembra, silvestrovo,
namenjen različnim navadam, vraževerju, novim
izzivom, predvsem pa bogatim, z dobrotami
obloženim mizam - nihče noče
lačen stopiti v novo leto! No-
voletni čas je bogat s spomini
in ljudskim izročilom, starimi
šegami in navadami, ki izvirajo
iz različnih posvetnih obredov.
V tem času naj bi se vračali du-
hovi prednikov in naj bi bilo
mogoče napovedati usodo, ta-
ko so se marsikje na silvestrovo
zabavali z vedeževanjem, ki naj
bi razkrivalo prihodnost. Za ka-
toličane pa je bil 31. december
tudi drugi sveti večer, v katerem so, tako kot na
Božič in kasneje na praznovanje Svetih treh kraljev,
blagoslovili, pokropili in pokadili domove in štale
z globoko željo po Božji naklonjenosti in sreči. Po
vaseh so 6. januarja hodili koledniki, fantje, ki so
ob petju pesmi za srečo obiskovali domove - po-
nekod, kot npr. v Števerjanu in na Vrhu Sv. Mihae-
la, tradicijo ohranjajo že vrsto let. Koledniki, Sveti
trije kralji, obiskujejo družine in pojejo koledniško
pesem, starodavno kolednico. Njihov obisk zazna-
muje tudi napis na vratih, na katera s kredo oz-
načijo letnico in prve črke imen Svetih treh kraljev
- G, M, B, v zameno za voščila in zapeto pesem pa
jih gospodarji obdarijo z denarjem, jajci, klobasa-
mi in drugimi domačimi dobrotami.
Nekoč so ljudje trdno verjeli, da to, kar so počeli
in jedli zadnji večer v starem letu in prvi dan no-
vega leta, bo vplivalo na srečo, bogastvo in zdravje
v novem letu. Tradicija t. i. “jedi, ki prinašajo
srečo”, se je ohranila tudi v današnjem času in tako
prebivalci skoraj vsake države na svetu poznajo vsaj
eno jed, ki si jo privoščijo na silvestrovo in prvi
dan novega leta. V Italiji sta leča in fižol še danes
zelo priljubljeni “silvestrski” jedi, saj po obliki spo-
minjata na zlatnike, kovance in sta simbol boga-
stva, zraven pa naj bo vedno debela svinjska klo-
basa - “cotechino”. Tudi zelje in podobna listnata
zelenjava simbolizirata bogastvo (kuhani zeleni li-
sti naj bi spominjali na zložen denar), tako je v ne-
katerih balkanskih državah zadnji dan leta na mizi
obvezno prisotna sarma ali kislo zelje in pečena
svinjina, ki prinaša napredek, saj prašiči med iskan-
jem hrane rijejo naprej. Obratno velja za perutni-
no, ki ne najde prostora na silvestrski mizi, saj ko-
koši hrano iščejo tako, da po zemlji praskajo nazaj
in tako simbolizirajo nazadovanje. Tudi kolači in
različno pecivo okrogle oblike so simbol sreče in
bogastva. Znanka se spominja, da ko je bila stara
približno 14-15 let, se je s prijatelji dogovarjala, da
bi organizirali silvestrsko praznovanje skupaj, “ku
ta veliki”, v kleti prijateljičinega očeta. Vsi najstniki
so bili neizmerno veseli in navdušeni, ko pa je de-
klica doma vprašala za dovoljenje, je dobila glasen
in jasen odgovor: “Preveč mlada si, to se ne spo-
dobi”! . Tudi njeni sestrični so starši prepovedali
se udeležiti praznovanja, tako sta se žalostno od-
pravili k prijateljici na dom, da bi sporočili grenko
odločitev. Ko je prijateljičin oče izvedel, da nista
dobili dovoljenja, je osebno stopil do njunih
staršev in jih prepričal, obvezal se je, da bo mlade
nadzoroval, dekleti pa prišel iskat na dom in ju po
polnoči tudi pripeljal nazaj. Starši so končno ugo-
dili prošnjam hčerkic, ti pa sta od veselja bili po-
polnoma iz sebe. Na silvestrovo so si mladi v kleti
skuhali špagete s paradižnikovo omako, vsakdo pa
je prinesel še kaj od doma. Celo “paštekreme” in
gramofon so imeli; čeprav ni bilo veliko plošč na
razpolago in se je vsaka vrtela približno le tri mi-
nute, nato pa so jo morali zamenjati, so se vsi zelo
zabavali in v srcu še vedno ohranjajo v lepem spo-
minu svoj prvi ples.
Naši ljudje so novo leto ponavadi
pričakovali doma ali pri sosedih.
Zelo srečni so bili, če je bil na praz-
novanju prisoten kdo, ki je znal
igrati na harmoniko, tako so ob
dobrih jedeh, ob mesu, sladkari-
jah, vicih in petju zaplesali prav
vsi, stari in mladi. Vsakdo je kaj
skuhal, miza je bila odeta v bel prt
“za fešte”, okrašena z bršljanom in
smrekovimi vejicami, pa še kakšna
“rusa štelca” jo je bogatila. Na zid
so obesili velik napis “Živio novo leto”! , ki so ga
pripravili otroci. Pili so kuhano vino in punč, na
mizo pa so položili ikebano z “rusim jedrikom”,
ki je bil pomembna jed tudi v menuju silvestrske
večerje - “rus jedrik z jajci kuhenimi”, tako kot se-
veda “žouc”, ki ga je vsaka gospodinja po svojem
receptu pripravljala v prazničnem času, od Božiča
do praznika Svetih treh kraljev. Na novo leto zjutraj
se ni smelo lenariti, saj, “če spiš za novo leto, boš
celo leto spal”! , tako so otroci hodili po domovih,
k sosedom in prijateljem, kot koledniki na praznik
Svetih treh kraljev. Peli so božične pesmi in povsod
kaj dobili - kak denarček, oreh, bombonček ali
mandarino, doma pa jih je seveda čakal “žouc”.
“ŽOUC”
Sestavine:
1 kg govejega mesa “v škinki” (krača), 500 g gove-
jega repa, 3 dobro oprani svinjski parklji, 3 telečji
parklji, telečje koleno, prašičji uhlji ali rep, 5 kosov
svinjske kože, sol, poper, majhna čebula, majhno
korenje, steblo zelene. Ponavadi so gospodinje se-
stavine za “žouc” izbirale “na oko”, ni bilo točno
določenih količin in pravil pri izbiri mesa, upora-
bile so pač, kar so imele na razpolago.
Priprava:
V velik lonec damo meso in ostale sestavine ter za-
lijemo z vodo, ki mora vsaj za 10 centimetrov pre-
kriti meso. Lonec pokrijemo in kuhamo na veli-
kem ognju, dokler ne zavre. Odstranimo peno, ki
je nastala na površju med vrenjem, nato spet po-
krijemo in kuhamo na nizkem ognju (peno mora-
mo odstraniti, ko se spet ustvari). Kuhamo pri-
bližno 5-6 ur zelo počasi, da juha ne postane mot-
na. Manjšo količino zlijemo na krožnik in ga damo
na prosto, tako preverimo, ali se tekočina strdi - v
primeru, da se to ne zgodi, moramo juho še nekaj
časa kuhati. Ko je kuhana, jo precedimo in pobe-
remo vrhnjo maščobo. Medtem meso odstranimo
od kosti in zrežemo na koščke. Na krožnik damo
meso, nato nalijemo še toplo, tekočo juho, doda-
mo poper in okrasimo z lovorjevimi listki. Krožni-
ke damo na hladno, da se juha strdi. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (66)
Štivan / Tradicionalni blagoslov  konj
Lepo število konjenikov iz bližnjih
in daljnih krajev
  končnici komaj
minulega leta je v
Štivanu potekal
tradicionalni blagoslov konj.
Sončno vreme je na god sv.
Štefana privabilo lepo število
konjenikov, ki so k cerkvi sv.
Janeza Krstnika prijezdili iz
sosednjih in bolj oddaljenih
krajev. Obred je tudi tokrat
priredilo konjeniško društvo
Sherba iz Vižovelj. Konjem so
po blagoslovu, ki ga je opravil
župnik Fabio La Gioia,
ponudili kruh in sol.
Žegnanje konj je na
Slovenskem razširjen obred. Sv.
Štefan je bil jeruzalemski
diakon, ki so ga zaradi
oznanjanja krščanske vere
obsodili na smrt s
kamenjanjem. Kot izročilnega
zavetnika konj ga obhajamo v
srednji in severni Evropi, kjer je
nadomestil pogansko
božanstvo, ki je indoevropskim
ljudstvom varovalo živino in
konje. Na Apeninskem
polotoku je zavetnik vseh živali
sv. Frančišek Asiški.
Legenda pravi, da je sv. Štefan z
V znamenjem križa ukrotildivjega žrebca. Blagoslov konjje ob njegovem godovanju v
preteklosti sovpadal z
naravnimi danostmi in
ritmom kmečkega življenja.
“Konec decembra se počasi
dnevi pričenjajo daljšati. Konji
imajo veliko energije, ki jo
morajo sprostiti, saj drugače
postanejo neobvladljivi. Dotlej
so že dalj časa bili v hlevih. Na
štefanovo so ljudje imeli čas.
Ker so polja v času pred
podnebnimi spremembami
bila zmrznjena, so ljudje lahko
s konji jezdili do kraja
blagoslova brez povzročanja
škode. Konji so tako sprostili
energijo”, je obrazložil
udeleženec štivanskega
blagoslova Ugo Simčič.
Odločitev za obred v bližini
izvira Timave ima zgodovinsko
osnovo. Od srednjega veka do
prve svetovne vojne je bil
namreč Štivan prizorišče
konjskega sejma, ki je bil med
največjimi in
najpomembnejšimi na
evropskih tleh. Na njem so se
za praznik sv. Ivana srečevali
konjeniki in trgovci iz bližnjih
in tudi zelo oddaljenih dežel.
Da je bila ponudba konj na
štivanskem sejmu visoko
kotirana, priča dejstvo, da sta
na njem redno nabavljali konje
tako avstro-ogrska kot
italijanska vojska. Celo sosedni
Tržič je dobil ime po, v
primerjavi s štivanskim,
manjšem konjskem sejmu, ki je
v mestecu potekal, ko je to z
okolico spadalo pod beneško
republiko.
Kljub prisotnosti velikega
števila Slovencev je štivanski
blagoslov konj žal potekal
skoraj izključno v italijanščini.
Obreda se je skupaj s člani
občinskega odbora udeležila
tudi devinsko-nabrežinska
županja Daniela Pallotta.
Občinska uprava te kraške
občine razvija projekt, ki
predvideva ureditev
konjeniških poti, po katerih
bodo ljubitelji konj ob
odkrivanju lepot in zanimivosti
Krasa lahko prijezditi do Lipice.
Mch
Aktualno 9. januarja 2020 15
Krasen božični dan v Brdih
Praznični odmev
  eljem se čez Brda. Krasen
dan je, skoraj umetelno na-
slikan na praznično platno
teh božičnih večerov, tega leta, ki
odhaja, za mnoge v upanju in
bolečini. Zame nekje v nemiru,
ki ga vedno nosim v sebi, in v ko-
maj zaznavnem občutku sreče
zaradi ljudi, zaradi prijateljev. Za-
radi vse te bližine, ki si jo podar-
jamo ob praznikih, čeprav res ne
vem, zakaj samo ob praznikih.
Brda so krasna. Kljub temu da me
je strah teh industrijsko obdela-
nih vinogradov, in to ravno zato,
ker živim zraven enega izmed teh
in stoji za njim denar italijanske-
ga mogotca in senca zaslužkar-
stva, priznam, da so griči, posa-
jeni s trtami, krasni. Vozim se,
medtem ko se pred mano odpira
svet pastelnih barv in nežnih od-
tenkov, z oblaki poslikano nebo
se spaja s komaj zaznavno slutnjo
morja, hiše pa so postavljene v
okras strmim bregovom. Na
vrhovih samevajo cerkvice kot
samotni spomeniki človeške hva-
ležnosti. Odtenek miru v jeseni,
ki je pred dnevi na novo postala
zima, a je še vedno otožno zajeta
v poletje.
Brda so krasna. Brda so tudi bo-
gata. V njih je lagodnost življenja
nekaterih. Tistih, ki se v teh praz-
ničnih dneh s prestižnimi avto-
P mobili vozijo od restavracije dokleti in pokušajo, nazdravljajo,namenjajo čas, ki naj bi bil praz-
ničen, užitkom in objestnemu
razdajanju.
Brda pa so kljub temu lepa. Son-
ce še vedno greje, odeto v presta-
ra in preširoka poletna oblačila.
Krasni so ti praznični dnevi, pol-
ni svetlobe. Zunaj je je še preveč
za ta čas, v srcih pa naj bi tudi bi-
la. V objemih, ki si jih podajamo,
ker so v navadi in ker smo jih žel-
jni, pa naj bi je bilo največ.
Po slovenskih Brdih se peljem na
Jazbine. Prijeten, skoraj družinski
vsakoletni koncert mi je prišel v
navado, brez njega skoraj ne mo-
rem. Grem, da objamem prijatel-
jico, ki sem jo spoznala na vir-
tualnem omrežju in sem pozneje
vstopila v njen pretrdi vsakdan.
In da objamem njenega očeta, ki
že osem desetletij živi za glasbo,
slovensko besedo, pesem, za naše
ljudi. Tu v Brdih, med vinogradi.
Med kozarci, ki trkajo z odsevom
neba. Med vinom, med našimi
ljudmi.
Jazbine so predvsem vinogradi in
kleti. In krasna cerkev, menda
ena najlepših, kar sem jih kdaj
obiskala in ki leži med trtami in
nebom. Na robu bogatih, moder-
no grajenih domačij.
Počasi se med razgledi pripelje-
mo do vasice med vinogradi. Pri-
jatelji so že tam, nekaterih ne vi-
dim že leto dni. Že si podarjamo
objeme. Rada imam praznike
ravno zaradi tega. Zaradi obje-
mov, ne zaradi daril. Zaradi po-
novnih srečanj, bližine, besed. To
je kot vsakdanji kruh. Brez teh ne
moreš.
Zbira se nekako ista druščina kot
leto prej. Povemo si, kaj je nove-
ga, voščimo si najlepšega. Pomi-
slim, koliko je sploh vredno, da
smo tu, vsi, da smo ponovno
skupaj. Da nikogar ne po-
grešamo. Včasih se nam zdi to sa-
moumevno. A ni. Veliko je prija-
teljev iz mladosti, ki jih ne mo-
rem več objeti. Nikoli več jih ne
bom.
Vstopimo. Cerkev Marije Po-
močnice, čisto majhna sredi bre-
gov, je ena najlepših, kar jih poz-
nam. Tako domače se počutim v
tem božjem hramu, kot bi bila tu
v Brdih doma. Verjetno zaradi
teh krasnih poslikav Jožeta
Čemažarja. Za oltarjem je freska
z Jezusom v sredini. Čudež v Ka-
ni Galilejski. Menda so poslikave,
ki nam na stenah podajajo skriv-
nosti rožnega venca, nastale poz-
neje, na prošnjo domačinov in z
barvami in prekrasnimi upodo-
bitvami zdaj polnijo cerkev.
Posedemo, domači zbor, ki ga že
desetletja vodi Zdravko
Klanjšček, zapoje, da nam pričara
praznike. Opazujem dirigenta, ki
z neutrudno ljubeznijo in z zago-
nom mladeniča vodi pevce. Po-
maga mu hčerka, s katero si iz-
menjujeta nasmehe. Vsako leto
se ob praznikih vrača iz Barcelo-
ne in zapoje skupaj s starimi pri-
jatelji. Mi Slovenci se vedno
vračamo. Zaradi pesmi, zaradi
korenin, zaradi prijateljev. Morda
je človeku prirojeno, da se vrača
v rojstni kraj, morda je to priro-
jeno vsem živim bitjem. Tudi
živalim. Morda nosim to naveza-
nost v srcu tudi jaz, ki mi je bila
usoda tako neusmiljena, da se
rojstne hiše niti ne spominjam.
Ko smo že sredi božičnih melodij
in ko odzvenijo citre in orgle, na-
stopi trenutek za zahvalno moli-
tev. Začutim polnost tega trenut-
ka, ko vstanemo in smo zares uje-
ti v veselje, da smo tu, da nam ni
hudega, da smo tudi to leto
preživeli in da si zdaj sploh lahko
izmenjujemo objeme. Sredi teh
Brd, s prijatelji, prepolni praz-
ničnega, prepolni lepega.
Ko zadonijo orgle in zbor zapoje,
se oglasijo še zvonovi. Hvala
večnemu Bogu! Vse stvari ga zdaj
molite! Doni in odmeva od vi-
nogradov do zatona na morju.
Glasovi napolnijo cerkev, poje-
mo vsi. Zvonovi pozvanjajo v
večeru sredi Brd. Orgle donijo v
praznični dan. Tudi mene napol-
ni hvaležnost. Za vse, kar mi je
bilo dano. In ni bilo malo. Res
ne. V tem prelepem večeru, v za-
nosu teh praznikov, ki se spajajo
z objemi, pomislim, da sem
srečna. Srečna, da sem tu,
srečna, da sem vsak večer
med prijatelji. Srečna, da
imam ljudi, na katere lahko
računam. In dom. In
družino. In ped zemlje, ki
me leto za leto obdarja. Kra-
sen večer se zliva v zaton.
Zvonovi polnijo Brda. Sveti,
sveti, sveti Bog! Vse je pol-
no Tvoje slave. Lepo je, da
sem tu. Prekrasni so ti tre-
nutki, ki so mi bili podarje-
ni. Odmeva, pozvanja, cer-
kev buči. Hvala večnemu
Bogu!
Po koncertu se zapeljemo
do turistične kmetije, Gra-
dis'ciutta je to, Klanjščkovi
so tudi tu doma. Prijetno
domače je, toplo, repa s kožarico
prihaja na mizo, diši, kozarci se
polnijo. Miza prekipeva od do-
brot. Večer je obarvan z zlatim
zatonom, ki se spaja z žlahtno ru-
menimi kozarci.
Prijetno je kramljati s prijatelji.
Prijetni so ti podarjeni večeri.
Začutim življenje v vsej svoji pol-
nosti. Ko se vračam domov in je
Matajur komaj slutiti v temi, Idri-
ja pa žubori v naročju moje doli-
ne, pomislim na ljudi, ki čisto sa-
mi in otopeli tavajo po nakupo-
valnih središčih, ki ne poznajo
objemov, ki jim je morda pre-
težko, da bi začutili veličino te
zahvalne božične nedelje. Vem,
da sem pravzaprav srečna. Vem,
da ni vsem dano, da bi tako
preživljali praznikov.
Suzi Pertot
V letu 2020 se obeta bogata športna sezona
Tokio, nogometno EP in
Europeada
  ačelo se je leto 2020, ki bo
– po bolj skopem 2019 –
ponudilo kar nekaj med-
narodnih športnih vrhuncev.
Najodmevnejši dogodek bodo
nedvomno 32. poletne olimpij-
ske igre moderne dobe v Tokiu.
Potekale bodo od petka, 24. ju-
lija, do nedelje, 9. avgusta. Po
televizijskih ekranih jih bomo
spremljali od zgodnjih jutranjih
ur pa do prvih popoldanskih.
Bogati bosta delegaciji tako slo-
venskih kot italijanskih špor-
tnic in športnikov, upamo pa se-
veda, da bo naposled v obeh ta-
borih odličij čim več. Za zdaj pa
ni videti, da bi lahko slovenski
šport v Italiji imel kakega svoje-
ga zastopnika na igrah na Ja-
ponskem. Majhne, teoretične
možnosti za dosego olimpijske
norme morda še ohranjata ja-
dralka razreda 49er fx Jana Ger-
mani, naša najboljša športnica
zadnjih dveh let, in lokostrelka
Karen Hervat.
Še pred olimpijado, od 12. juni-
ja do 12. julija, bo v središču po-
zornosti 16. nogometno evrop-
sko prvenstvo. Gostilo ga bo kar
dvanajst držav oziroma dvanajst
različnih mest, uvodna tekma
med Italijo in Turčijo bo na
Z olimpijskem stadionu v Rimu,veliki finale pa v Londonu, kjerbo finalna faza tekmovanja. Po
polnem izkupičku v kvalifikaci-
jah so pričakovanja okoli Man-
cinijevih azzurrov zelo visoka,
Kekove Slovenije pa, kot znano,
ne bo med 24 sodelujočimi. Fi-
nale klubske nogometne Lige
prvakov bo letos 30. maja v
Istanbulu. Konec avgusta, od
26. do 30., bo tudi 25. evropsko
prvenstvo v lahki atletiki v Pa-
rizu. Marca, ko se bo končal sve-
tovni pokal v zimskih športih,
pa se bo začela sezona Formule
1 in MotoGp, ki bo nato kot
vedno trajala do decembra.
Za domačo športno srenjo bo
višek leta, ki je pred nami, no-
gometna Europeada, ki se je bo
na avstrijskem Koroškem, z
osrčjem v Celovcu, od 20. do
28. junija prvič udeležila tudi
reprezentanca Slovencev v Ita-
liji – Žile. Združenje slovenskih
športnih društev v Italiji, ki le-
tos obhaja 50-letnico dejavno-
sti, pa bo septembra gostilo v
Trstu Igre prijateljstva in kakih
400 mladih iz držav nekdanje
Jugoslavije. Pomerili se bodo v
šestih športnih panogah.
HC
Poljska / Evropsko srečanje mladih v Vroclavu
Vtisi čudovite izkušnje, ki ostane vedno v lepem spominu
  onec lanskega leta smo se
s skupino prijateljic
odločile, da bomo tokrat
začetek novega leta praznovale ne-
koliko drugače: 27. decembra smo
se v večernih urah pridružile sku-
pini slovenskih romarjev, ki so se
odpravljali na 42. taizéjsko novo-
letno srečanje, Evropsko srečanje
mladih, ki je letos potekalo na Pol-
jskem. Prijavljenih nas je bilo veli-
ko, saj smo napolnili kar pet avto-
busov, če ne štejem tistih, ki so se
kot pripravljalna ekipa na kraj
srečanja odpravili že en dan prej.
Po dvanajsturni vožnji z avtobu-
som smo naslednjega jutra
končno prispeli na cilj: Vroclav je
lepo mesto na jugu Poljske, pre-
stolnica Spodnje Šlezije, pomem-
bno izobraževalno in industrijsko
središče, a turistom manj znano
kot nekatera druga poljska mesta.
Domačini so nam povedali, da je
najtoplejši kraj na Poljskem,
čeprav konec decembra tega ni-
smo mogli sami občutiti.
Ob prihodu v Vroclav so nas poz-
dravili člani slovenske pripravljal-
ne ekipe, ki so nas porazdelili v
manjše skupinice, po katerih smo
se nato odpravili v župnije na ra-
zlične konce mesta. Romanja smo
se udeležile štiri zamejke iz Trsta
in vse smo se znašle v isti župniji,
vključno s skupino Slovencev iz
matice, saj je bila slovenska odpra-
va ena najštevilnejših. V župniji so
nas lepo sprejeli, nam ponudili to-
plo pijačo in prigrizek ter nas nato
spet razdelili: vsakemu so določili
prenočišče in pogovorno skupino,
s katero bi se srečeval v naslednjih
dneh.
Zaradi velikega števila romarjev z
vse Evrope, ki se udeležujejo teh
srečanj – letos nas je bilo okrog
15.000 –, se večkrat dogaja, da so
nekateri nastanjeni v telovadni-
cah, župniščih ali podobnih ob-
jektih. Poljaki pa so se izkazali za
zelo gostoljubne, saj so letos prav
vsi romarji dobili prostor pri kateri
od poljskih družin, ki so se veliko-
dušno odzvale na prošnjo za po-
K moč. Mene in še dve prijateljici jelepo sprejela mlada poljskadružina s tremi hčerkicami, ki so
bile nad gosti navdušene, čeprav
so imele zaradi nas naslednjih ne-
kaj dni dnevno sobo natlačeno z
nahrbtniki in napihljivimi blazi-
nami.
Dan v Vroclavu je potekal pri-
bližno tako: zjutraj smo se po zaj-
trku z družino najprej odpravile v
župnijsko cerkev, kjer smo imeli
jutranjo molitev. Od tam smo
odšli v župnišče, kjer so bili na
vrsti pogovori v manjših skupinah
s pomočjo iztočnic za razmišljan-
je, ki so jih pripravili taizéjski brat-
je. Pogovorne skupine niso bile
namenjene gorečemu razpravljan-
ju in izmenjavanju mnenj, ampak
odprtemu pogovoru, v katerem je
imel vsak možnost z ostalimi deliti
delček svoje kulture in svojega
edinstvenega pogleda na svet.
Imela sem srečo, saj je bila moja
skupina zelo raznolika: lahko sem
prisluhnila Poljakom, Korejcem,
Gancem, Kataloncem in Indij-
cem.
Pogovornim skupinam je sledil
prosti čas, ki je bil tudi trenutek za
neformalno druženje in spozna-
vanje drugih romarjev. Po kosilu
smo se lahko odpravili raziskovat
mesto, na voljo pa smo imeli tudi
vrsto zanimivih delavnic o najra-
zličnejših temah, od verskih
pričevanj do zgodovine mesta. Na-
to smo se zbrali v enem od dveh
šotorov, v katerih so delili toplo
večerjo in pakirano kosilo za na-
slednji dan. Obedu je sledila večer-
na molitev, ki je bila res izjemno
doživetje, saj je v en glas pelo in
slavilo Boga na tisoče mladih. Ob
prvem stiku z njimi so taizéjske
molitve vsekakor nekaj posebne-
ga: večjezično branje odlomkov iz
Svetega pisma spremlja petje krat-
kih verskih pesmi s preprosto me-
lodijo, ki se velikokrat ponavlja, da
je njen učinek meditativen.
Vrhunec romanja v Vroclavu je bi-
la seveda silvestrska noč. Okrog
enajstih zvečer smo s prijateljicami
prekinile veselo potepanje po me-
stu in se napotile v cerkev v svojo
župnijo, kjer smo se zbrali in sku-
paj molili za mir na svetu. Le malo
preden je polnoč naznanila konec
starega leta, smo končali molitev,
si pred cerkvijo prižgali čajne
svečke in tako v lepem vzdušju
odšteli zadnjih deset sekund do le-
ta 2020.
Voščilom je sledil Festival naro-
dov, pri katerem se je vsaka odpra-
va predstavila s kratko točko – ve-
liko je bilo petja, še več pa smeha
in razigranosti. To se je nadaljevalo
tudi, potem ko je bilo uradnega
programa konec.
Po neprespani noči smo se 1. ja-
nuarja spet zbrali v župnijski cer-
kvi, kjer smo imeli zahvalno
mašo, s katero smo se romarji obe-
nem poslovili od lokalne skupno-
sti. Zadnji obrok v Vroclavu je bilo
praznično kosilo, ki nam ga je pri-
pravila gostujoča družina, kmalu
zatem pa je žal že nastopil trenutek
za vrnitev v Slovenijo.
Evropsko srečanje mladih je goto-
vo ena od tistih izkušenj, ki ti za
vedno ostanejo v lepem spominu.
Ker mladi silvestrovo radi
preživljamo z divjo zabavo v
družbi prijateljev, nam včasih al-
ternativna praznovanja sploh ne
pridejo na misel – zdaj pa lahko
svojim vrstnikom zagotovim, da
bodo, če se naslednje leto odločijo
za to izkušnjo (ki bo tokrat v nam
bližnjem Turinu), veliko pridobili
in prav ničesar izgubili.
Mojca Petaros
foto zsšdi