St. 75. V tionei, v torek dae 18. septembra 19Ü6. JLetnik VIII. Izhaja vsak torek innobotoob 11. in i predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dežolo. Ako padena ta diu-va praznik izide dan proj ob si. zveöer. Staue po pošti projorn.-ui ali v Gorici na dorn pošiljan ce'loletno H K, polletno 4 Kin öetrtletiio 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellorsitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tnkališču po 8 vin. l_____________________________________ GORICA (fljutranje Izdauje). Ureriništvo in upravništvo ae nahajaLa v cNarodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naroCnino pa na upravništvo >Goricoc. Oglasi se računijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiukajo, raču- nijo 8C po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežic). Socijalna izobrazba. Govoril na ilrugem slavnostuein zborovanju III. : slovenskega katoliškega shoda dr. A. Brecelj. i (Dalje). j Srednjeveški človek je bil Bam na j sebi organizovan, vse s\oje iniäljenje in ¦ delovanje je imel urejeno io v hoglasju z verskim prepričanjenu. Kot veren krščan je unierjal in urejal svoje pozemsko de- : lovanje z ozirom na svoj glavni smoter, j ki ga ie pridakoval po arnrti. Najprej • Boga, kar je božjega, ljudem pa po božji j zapovedi, kar sebi. Kjer so bila ta na- ; čeiti obeeveljavna v za^ebnem tu javnem življtnjo, ni muglo pnti do veöjega in trajnega nesoglaaja v nubeuem družab- neiii organizmu. Zgoüuvina naru vestno pripovedaje dttlj Peter je odjenjal, položil tambarico leno v naroeje in j*e zami«lil v daljino, \ v tibte belkastobive megle, ki so vstajale | tana na obzorju in se kopicile in izpre- minjale od trenntka do trenutka. Zdaj so imele podobo avtomobila, popolnoma jasno podobo : koeija brez ojesa in konj, v njej so sedeli goepodje in gospe, zadnje s äiroko našopirjenimi Blamniki, eden gospodov je kadil cigareto — po- polnoma jasno jo je bilo videti in celo dim, kako se je zibal polagoma kviäku, dokler se ni izgubil v vsemiru... Ko so se vozili tako nekoliko časa, se je jela nagibati koeija vedno bolj nizdol, tako ; da se je Peter že resno bal, da se j zvrnejo v tistem hipu vsi skapaj in I strmoglavijo v prepad. Že bi bil za- kričal same groze — kar se spremeni vse skupaj v kopo medvedov. Peter je razlocil popolnoma dobro; äest jih je bilo, štiri manjäi in dva večja, vsi straäno razjarjeni, in Peter bi bil nlišal golovo tudi njih rjovenje, da niso bili tako straäno daleč. Ravsali «o se neasmiljono med sebuj — ponebno večja dva sta bila nad vse divja. Eien manjših je ležal že na tleh in njegov premagavec ga je zagrabil so napol mrtvega za glavo in ma siekel vso kožo dol do tal. „Kaj pa gledaš tje v daljavo tako zamišljeno in s takim zanirninjem ?" ga popraäa sodtra Marička, ki je stala na praga. rEh, nič! Gledal sem tiste megle, ki se pasejo tarn na obzorju, pa bi bil kmalu mislil, da je resnica, da se res rav- 8ajo medvedi, prav tako se mi je zdelo". „Ti si vedno zamišljen", ga kara sestra. „Kaj bo s teboj, ako boš vedno tak ? Ali ne veš, kaj ti je dejal zdravnik, ako hočeš ozdraviti ? Raztresi se več krat pa kaj gibaj se in čitaj včasi kaj ! zabavnega, veselega ! Tako hudo mi je ko te vidim tako zaglobljenega v težke misli, kakor bi ätudiral bogve kaj uče- nega. Ne kvari si vendar le še bolj že itak slabotnega zdravja !"' „Saj bi te rad ubogal, Marička, verjemi, prav rad. Ampak jaz ne morem in ne morem na noben način, naj se äe tako trudim. Vedno se mi toži po soli in delu, katero mi je zaprto, zabranjeno. Kako rad bi se učil v mestu med avo- jimi tovariäi in bogatil a tem zaklade evojega znanja od dne do dne! Tako pa moram sedeti ta, potrt in bolan, in se dolgočasiti. Veruj mi, Marička, da ni nič mučnejšega za človeka, kakor če ne sme delati, ko bi rad, kakor se godi meni. Glej, Mariöka, jaz se ti odkrijem popolnoma, kakor se nisem äe nikomur, do sedaj, ampak prosim te, ne pravi tega nikomur, niti materi ne. Jaz čutim že davno v sebi kal neozdravljive bo- lezni. Nekaj mi pravi, da ne učakam druge jeseni, da me zagrebejo pred letom.. Zdravnik je to gotovo tadi že spoznal, pa noče povedati, ali vsaj meni ne...." „Moj Bog, Peter, kaj ti blodi po glavi?u se prestraši Marička. „Prosim te, kaj pa misliš? Saj je vendar rekel zdravnik, da zna postati bolezen ne- varna, samo ako se ne boš varoval. Za božjo voljo, daj si vendar pegama in ne obupuj ! Sicer nam znaš re^ še umreti. Sama misel na to mi je tako strašna in grozna, da se kar vsa stresnem ob njej...a In dekle, ki je ljubilo brata z ve- liko nesebično ljubeznijo, je skrilo eve- toči obrazek v pisani predpasnik in jelo britko, britko plakati. Tega pa ni mogel strpeti Peter, boIz sestrinih radi njega — tega ne. Rezale so ga v mehko öutece sree vse- bolj občutno, vsebolj skeleöe kakor pre- britka zavest, da bo moral skoraj za- pustiti smejoči se svet, na katerem si je obetal toliko časti, tako sijajno pot. (Dalje pride.) se oživotvori pododdelek iste v smislu § 21 pravil „Splošne zveze". Ta pododdelek se je ngtanovil in so ma prideljeni od strani stalnega mle- karakega odbora sledeči trije člani: pro- fesor dr. W. Winkler kot poslovodja stalnega mlekarekega komileja, ravnatelj Franc Kaiser in ravnatelj Franc Hofmann, kot mlekarska izvedenca. Naloga pod- oddelka je, sestaviti statistiko o proiz- vajanja in o trgovini z mlekarskimi pro- dukti; posredovati pri prodaji in orga- nizirati prodajo; poizvedovati o kreditni sposobnosti knpcev; posredovati pri na- kapa mlekarskih potrebščin; priskrbeti načrte za napravo in opremo mlekarnic in posredovati pri pridobivanja sposob- nega mlekarskega personala. Glede drugega vprašanja, namreö revizije zadražnega zakona, je sklenil Btalni mlekarski odbor prepastiti rešitev tega vprašanja, odnosno natančnejšo njegovo proučevanje „Splošni zvezi" z ozirom na to, da je zadeva važna za celotno zadružništvo in ne samo za mlekarsko, in še posebno z ozirom na to, da je treba prej nekoliko časa opa- zovati vspehe in posledice novega revi- zijokega zakona z 1 1905. Stalni inlekarski odbor je poleg tega še sklical dne 9. aprila 1906 na Danaju posebno enketo glede vprašanja, kako subvencijonirati in s kreditom podpirati mlekarske zadrnge Enketa je napravila sledeči sklep: „Enketa naproša „Splošno zvezo" poljedelskih zadrng v Avstriji, da sestavi načela za subvencioniranje in kreditno podpiranje mlekarskih zadrng, in da iz- dela na podlagi izkušenj, pridobljenih v posameznih deželah in z ozirom na ob- stoječe razmere, konkretne predloge, ka- tere naj izroči visoki vladi". Tako bi bilo avstrijsko rnlekarstvo doseglo zjedinjenje glede enotnega na- stopa toliko v poučno tebnični smeri z astanovitvijo posebnega stalnega odbora za mlekarstvo, kolikor v trgovsko zdru- ževalni smeri z ustanovitvijo posebnega pododdelka za mlekarstvo pri „Sploäni zvezi". Mednarodna mlekarska zveza („Federation international de laiterie") v Bruselju, koji je pristopil tudi stalni avstrijaki odbor, je bolj etično združe- valnega pomena, dasi ji ni mogoče od- rekati tadi vpliva na kupčijske zadeve, na katere vpliva posebno s prirejanjem posebnih mlekarskih razstav, kakor n. pr. I. 1905 v Parizn, 1. 1907 pa v Haagn. Mlekarstvu pa je začrtana jasna pot: združeiranje v malih organiznih — mlekarskih zadrugah po deželi, zdru- ževanje mlekarskih zadrag v večje trgov- sko važne organizme — mlekarske cen- trale v važnejših centrih; združevanje mlekarskih zadrog v deželne,, teh pa v državno zvezo. Organizern za organizmom v viäji, enotnejši, gospodarsko važnejši in vplivnejši celoti in obliki. Sklepajroo z izrekom, katerega je nekoč izustil Stefan Richter, eden izmed prvih avstrijskih. zadružnih delavcev: „Stremljenje Tvoje bodi le celota, In Če celota ni mogoče Ti postati, Priklopi tej se kot koristni člen !" S. P. Dopisi. Z Zage. — Pri groznem požarn, ki je divjal v sredo po noči v dolenjem koncn naše vasi, smo opazili nekaj, kar zahteva nnjne odpomoči. V primeroma zelo kratkem času je bila na mestu požara vrla serpeniška po- žarna bramba ; tudi dragih ijadij je bilo dovolj, — manjkalo je samo najpotreb- nejšega, namreč — v o d e. V bližini je studenec. Ni sicer po- sebno močan — pa za male novce bi se dal narediti reservar, ki bi bil v takem sločaju odločilnega pomena. Sedaj sicer tako razmišljanje ne pomaga več ; pač pa naj bi bila ta nesreča opomin za pri- hodnost. Tadi v sredi vasi je za tak slučaj še premalo poskrbljeno. Tam sta dva vodnjaka. Postavljena pa sta preveč bli- zu med hišami. Ako bi se te hiše vnele, ne bi mogel nihče do vode. To bi bilo potrebno, vodo, ki se iz teh vodnjakov odteka — zbrati v rezervoar, ki bi bil primerno oddaljen od poslopij ter v slu- čaju ognja lahko dostopen. Dalje smo opazili to-le : Eden izmed pogorelcev je imel hiäo krito s cementno opeko. Ko je ogenj do9pel v podstrešje, začele so se opeke razletavati z groznim pokom. Kosci opeke so z veliko silo pa- dali med gasilce, tako da je g. načelnik požarna brambe moral *;apovedati od- stop. Etcsplozija opek je bila tako silna, da se je slišal pok celo na Serpenico. Po- trebno bi bilo toraj, da se poizve vzrok tega pojava. Ako je vsaka cementna opeka tako nevarna v sJučaju požara — moralo bi se pokrivanje poslopij s takirn materija- lom prepovedati ali vsaj kolikor mogoče ouic'jiti. Naj bi merodajni faktorji upo- števali navedeno v občni blagor. D. Od nekod. — Prinesla je nedavno „Gorica" pohvalno poročilo o veselici pevskega in tamburaškega društva pri Sv. Luciji dne 2. sept. Dopadlo je douis- nika prav vse, kar je videl in slišal. Dru- gim pa ni ravno vse dopadlo, zlasti naj omenim eno reö, ki je napravila neza- dovoljiv in neprijeten vtis na razamno poslušajoče občinstvo. To je bil tisti dra- matičen prizor, v katerem je nastopil komaj šoli odrasli dečko kot zakonski mož, ki v krčmi pri čaši vin«, obdan od tovarišev enake starosti tudi pri čaši vina s cigaretami v ustah, pripoveduje, kako sta z ženo Mino gospodarila. Ni bilo nič slabega, kar je stint deklamiral, a iz ust takega otroka se to ni lepo sliäalo. Ni vse za vsako starost. „Dokler sem bil otrok, sem govoril po otročje". je rekel nekdo. Da bi bili prireditelji tega dečka vsaj primerno maskirali ! l.Pa ne, ravno tak je sedel za mizo v krčmi, kakor smo ga videli nedavno v solo in iz solo ho- diti. Ta točka naj bi S3 bila izpustila. Gospa Kritik a. Serpenica. — V noči od 12. na 13. septembra zadela je vas Žago velika uesreča. Okoli 11. are nastane na doslej še neznan način v hiši št. 132 požar, ki se bliskoma razäiri na sosednja poslopja ter jih v kralkem času 13 popolnoma vpepeli. Ljudij se je hitro nabralo pre- cejšnje število — tadi požarna bramba s Serpenice je bila kmalu na mesta. Pa vse je bilo zaman. Vsled zadnje suše je zmanjkalo vode — ogenj pa je z grozno svojo silo zajemal poslopje za poslopjem. Pogorelo je 12 posestnikov. Zgorelo jim je vse. Že poprej niso bili premožni, sedaj pa v lesnici nimajo ničesar. Živino so, razven ene, reäili sicer vso, pa kaj pomaga to, ko je zgorela vsa krtna in živine nimajo kam pod streho dejati. Zima je pred darmi. Za zidanje ni več case, tudi če bi bila sredstva na razpo- lago. Zavarovani so bili za neznatne svote ; eden celo niö. Ker je beda v resnici velika in po- moč najno potrebna, obračava se pod- pisana na vsa blaga area z iskreno proš- njo za pomoč. Vsak dar, bodisi v denar- ju, blagu ali obleki najhvaležneje sprej- meva. Franc Rot Ivan Eunšič župan, kurat, Žaga. Serpenica. Politiöni pregled. Voliina reforma. V petkovi seji volilnega odseka so Poljaki proti volji min. predsednika in Nemcev prodrli b svojim predlogom, naj se čien I. in II. vohlne reforme odloži z dnevnega reda, izvoli pa se naj poseben odsek, ki naj revidira ustavo z ozirom na razširjenje deželne avtonomije. V poštev prideta pri reviziji paragraf 11. in 12. državnih osnovnih zakonov iz leta 1867. Za poljski predlog so glasovali vai Slovani, ltalijani, Roman Hjrma- zaki in zastopnik nemškega vele- posestva Stürkgh Ehrenfels. LJreden se je glaaovalo, so razen rninisterskega predsednika govorili zastopniki skoraj vseh btrank. Poslanec dr. Kramar je želel, naj bi se meje med kornpetenco državnega zbora in dežblnih zborov še bolj JKsno začrtale, kakor to nasvetuje predlog poslanca Starzynskega. V ta namen pa je treba da postanejo deželni zbori res zakonodajne korporacije z deželno upravo, ki je ojirn odgovorna. Proti predlogu so govorili poslanci Gross, Adler, Pergelt, Kienmann, Gessmann in Kaiser, ki so vsi naglaäali, da hočejo Poljaki s svojim predlogoin le zavleči rešitev volilne reforme -m ja odsek niti nima pravice, sklepati o reviziji ustave. — Poslanec Stein je Se zagrozil, ako se sestavi odsek za poljski predlog, da bo predlagal znova v zbornicijizločitev Galicije in uvedenje nemškega državnega jezika. Glasovalo se je po imenih ter je bilo oddanih za predlog 21, proti predlogu pa 19 glasov. Potem sta bila člena HI. in IV. volilne reforme sprejeta brez debate. Sklicanje delegacij. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo sklicane v Badimpeäto delega- cije že v pclovici meseca oktobra, in ne šele v polovici meseca novembra, kakor so to nekateri listi pisati. Sestanek avstro-ogrskih delegatov na Dunaju. Včeraj so se sestali na Danaju ogrski delegati, da se poavetujejo o nagodbi med Avstrijo in Ogrsko. Dr. Kramar o čeških strankah. Dr. Kramar priporoča v „Narodnili Listih1', naj se čeiki mandati na strnnke razdele po njih moči. Pokaže se v tem slučaju, da so na Češkem le ätiri res- nične stranke, to so : naprednjaki-de- mokrati, državnopravni radikalci, kleri- kalci in socijalni demokratje. Avstrijski konzul umorjen. Iz Tientsina poročajo, da so Kitajci umorili in oropali avstro-ogrskega kon- zala Emila Thieleta, ko je hotel odpo- vati v Evropo. DoQodki na Ruskem. Gar in carica sta se za več dni odpeljal» na ladiji „Standard" v f nski zaliv. Vojno sodišče v Moskvi je obsodilo voditelja revolucijonarjev Masarina, kijje umoril več policijskih uradnikov, v smrt na vislicah. V Siedlicah so bili minuli teden grozni izgredi. V petih glavnih ulicah baje ni nobene celo hi3e, ako niso razbite in izropane, so pa zažgane. Šte- vilo mrtvih oaeb je veliko. Odbor poštne in brzojavne zveze v Petrogradu je raz- poslal po celi deželi poiive, na] bodo vsi uslažbenci pripravljeni, da vatopijo na dano znamenje takoj v štrajk. V soboto je umrl v Peterhofa znani ruski general Trepov. Rojen je bil leta 1855. Trepov je bil sin onega Tr^pova, katerega je umorila 1. 1878 Vora Sisulič. umorila ga je zato, ker je hotela mašče- vati nekega dijaka, katerega je dal Trepov, ki je bil takrat mestni glavar v Petrograda, do stnrti pretepsti, ker ga ni dijak pozdravil, ko je šel Trepov v ječi, v kateri se je dijak nahajal, mimo njega. Kakor je bil njegov oče, tako je bil tadi njegov sin, amrli general, na glasa gro- zoviteža. Trepov je bil najprej na car- jevem dvora kot mladi plernič, a je potem stopil v vojsko. Uleležil se je rusko-turške vojske in je bil v bitki pri Felišu ranjen. Ostal je v vojski do leta 189(5, dokler ni bil tega leta imenovan za načelnika moskovske policije. Trepov je bil najveöji nasprotnik vaakega svobo- domiselnejšega gibanja na Ruskem in je bil zaradi tega tudi najobsovraženejša oseba. Kasneje je postal Trepov generalni guverner v Petrogradu, in ko je leta 1905 izbruhnila revolucija, izročil mu je car neomejeno oblast cez mesto. Ker »e je Trepov pa vendarle preveč upiral refor- mam, katere je hotel car izvesti v Rasiji, odvzel ma je car glavno poyelj- ništvo nad mestom, imenovavši ga za guvernerja carskih palač. Duhovniki in vojaška služba na Francoskem. Iz Pariza poročujo : Po vojaškem zakonn iz leta 1889 so btli duhovniki svobodni vsake vojaäke službe, ker jih je zakon smatral kakor držnvne urainike. Vsled novega zakona o locitvi cerkve od države bodo odslej tudi duhovniki pudvrženi vojaški blužbi. Dahovniki, ki pripadajo reservi, ho bili ž« pozvani na vojažke vaje. Domače in razne novice. Za „Solski Dorau je došlo našema upravnižtvu: Fran Piohl, c. kr. solsti svetnik v Gorici 5 K. Srčna hvala 1 Imenovanje. — Namestniški kon- cipist Karol baron Brack je imenovan okrajnim komisarjem. — Računski ofici- jal Josip P 1 a n i n e c je imenovan revi- dentom, računski asistent Artur Mayer pi. Heldenfeld oficijalom, računski prak- tikant Anton Žiberna pa računskim asistentom pri namestniäkem računskem nradu. Izzivauje. — V mestu se name- rava napraviti električni tramvaj, ki bode vozil od postaje bohinjske železnice skozi mesto na južni kolodvor. Mestni očetje so dolgo študirali to vprašanje in končno prišli do prepričanja, da ne kaže sprejeti tega podjetja v mestuo upravo. Zato se je pa osnoval odbor, ki hoče to idejo uresničiti, ter je naprosil naš slavni magistrat za tozadevno do- voljenje. Italijanski listi prinašajo vže dneve zaporedoma pogoje, pod katerimi je bilo dano dotičnemu odboru zahtevano dovoljenje. Naravno je, da so v tem osnoval- nem odboru sami ltalijani, inače bi isti gotovo ne dobil od naäih italijanskih mestnih očetov dovolenja za izvršitev tega podjetja. Naravno je tudi, da ta italijanski odbor bode imel pravico na- staviti pri tem podjetju take ljudi, ki so njemu po godu. Toda to ni bilo mestnim očetom dovolj, marveč v pogodbo spre- jeli so posebej še sledeči pogoj: „P o d- jetništvo je vezano sprejemati v službo za vse različne opravke brezizjemno samo osobje italijanske narodnosti ter dati prednost goriškim meščanom. Mesto si pridržuje pravico dovoljevati podjet- niätvu, da sme izjemoma spre- jeti vslužbo tadi posamezne uslužbence druge narodnosti, to pa le provizorno in za ome- j e n ö a H, kateri določi mestna uprava od slučaja do slučaja, na zadevne pismene proänje podjetniätva, četo dokaže, da mu ni bilo mogoce dobiti ita- lijanskih udužbencev. Mesto si pridržuje pravico po svoji razsodnosti odbiti takeprošnje^ ne da bi moralo navajati r a z- 1 o go z a to". Taka pogodba je pač najnesram- nejäe izzivunje gjriskih Slovencev, ki tvorimo skoro polovico goriškega avto- htomnega mestnega prebivaUUa in ki so v Gorici prav tako ilomacini, kakor smo ltalijani. Proti takemu nesrtnmnema izzi- vanju protestujemo najodločnejse ter pozivljeuio vlado, da tako pogodbo raz- veljavi. Foscbni romarski vlak na sv. Goro. — Posebni romarski vlak na sv. Goro ob jednem pa tudi izlet v Trat prirede Goremci z radovljiäkega okraja v sredo dne 26. Heptembra. Dne 26. čez noč ostanejo romar|i na sv. Gori, dne 27. pa se odpeljejo iz Gorice v Trat. V soboto je bilo na Sv. Gori 616 romarjev s Kranjskega. Popoluine so ai ogledali Gorico. Yreme. — Jesen je že tu. Zglasila se je pn nas posebno v nedel|o. V ne- deljo lineli smo jako liladea din in de- ževalo je nepretrgoma od julra do ve- čera. Na večer pa je nastal hud veter, ki ni posebno grozdju niö koristil. Nesreči. — Anton Gorjup iz Ro- činja, star (iB let, je sei sekat drva. Hkratu pa rnu je padla debela veja, ka- tero je preaeicai, na levo roko, ter mu jo je zmečkala. Pripeljali so ga v tuk. bolnišnico. Sedemdesetletnemu Jerneju Krečicu iz Lokavca je šlo kolo s peskom nalože- nega voza čez desno nogo ter mu jo je zrnečkaio. Tudi njega ao prepeljali v tute. bolmsnico. Criin vojska. — Oai, ki spadajo še pod črno vojsko, se morajo zglasiti na tuk. magistrulu v teku meseca okto- bra. To veljtt aeveda zi one, ki pre- bIv^jo v Gorici. Kdor bi tega ne storil, kazaovan bode z globo od 4 do 200 K. Mlada tatica. — V petek po noči so pnjeli, klatečo se po poti. ki vodi pod Kostanjevico v Panovec, ptitnujst- ietno Atojzijo Fagatiel iz Oseka. SIuäiui je na Vitovljah pri podesiniku Joaipu Košuli. MeJ tem, ko so bili gospodarji na polju pn dela, jim je odnesla Fd- ganel iz hiše 10 K ter ae podala ž njimi v Gjrico. Nesreča na železulci. — Pr^dsi- nočnjim, to je v nedeljo zvecer, je bila železniška proga Divača—Pula vsazaatra- žena z orožniki radi dvornt^ti vlaka, s kalerim se je vračal z vojasUih vaj nad- Vüjvoda Fran Ferdinand. Na poaiaji Podgorje in v bližini so bill nisstavljeni orožniki iz Višnjana se svojirn nacelnikom (atražmeširom) približno 30 letnim Dra- gotinom Novotny-jem. Novotny, rodorn Čeh, je äel okoli 9. ure in pol ob progi, da kontrolira postavljeno slraže. Kakor znano je bilo ravno tedaj grozno vreme, dež je lil kakor iz škafa in obenem je pihal jako močan veter. Ko je tako enkrat jako močno zapihal veter, bi bi! Novot- ny-ja skoro podrl. A Novotny ae je vendar obdržal po koncu s tern, da se naslonil s puško ob tla. Pri tern ma je pa po nesreči padla pnäka iz rok na ie- leznični tir, a on je skočil za njo, da bi jo pobral. R^vež pa ni radi groznega nevremena ne videl in ne slical, da je ravno v islem hipn drdral za njim nek drugi vlak. Ko se je on sklonil, da bi pobral puško, je bil že vlak nad njim ter ga je — grozno — podrl in uprav prerezal preko trebnha. Naäli so ga mrtvega, pre- rezanega čez polovico. Nesreča. — Anton Gomiäöek iz Plavij je napravijal pri g. Konjedica včeraj rezanico. Pri ti priliki mn je zašla desna roka v re*alni stroj, kateri jo je tako hudo poškodoval, da so jo morali y goriški bolnišnici, odrezati. Gomišček je oženjen in ima več nedoraslih otrok. Svarilo pred izseljevanjem v Brazflijo. — Zadnje dni je začela jeko živahna agitacija od strani laznih agen- tov, ki vabijo Ijndi na izseljevanje v po- krajino sv. Pavla v Braziliji. Ti hgenti obljubujejo ljudern, da dobe v Braziliji koj dela in tudi zemljišča pod jako ugod- nimi pogoji. Ob jednem slepijo ljudi s tern, da jim obljubujejo prosto vožnjo tja in nazaj. Minieterstvoza zuuanj^ reči, ki se je po svojih zastopnikih informi- ralo o razmerah, ki vladajo v Braziliji, svari najresnejse pred omenjenimi agenti, čea, da so vse njih obljube le slepilo ter da so delavci v Br*ziliji jako sUbo plačani. Ako se pa hočejo iz^eljenci vrniti v svojo domovino, si morajo sami plačati vožnjo. DemoiMracIjc proti it;tf. dijakom v Trsiu. — V auboto je prišlo v Tr*t kakib 100 dijakov iz Dalmacijo, Intre, Gorisk« in Tirolske. V nedeljo ae je vr- šil namreč v Trstu dijaAki kongres na katerem sn n» rHzpravljnlo o itiiijahskeiu vseučiliSču. V poboto zve mestu in so priredili sovražne demon- stracije pred uredniStvom HIndipendon- tija", pred nredni^tvom „Piccola" in pred ^Gimnasticho'". Nato je pa priSla ploha, ki je atorila vsi komediji konec. Štrajk sodarjev v Trstu končan. — Štrajk sodarjev, ki je trajal äest tednov je končan. Sodarji so si priborili s ätrajkom ugodnogt, da bodo delali pol are manj na dan nego doglej. Dalje so si priborili povi^anje tedenske place za 15%. Vojaftkc vaje v Daltnaciji. — V petek zvečer je bil nri preatolonasleIniku nadvojvodi Fran Ferdinandu v Dabrov- niku velik obed, nskateregi so bili po- vabljeni črnogor^ki princ Dinilo, AWofje albanske deputac'je, namo^tnik Ntrdelli, dvorni dostojanatveniki, župan, deželni poslanci ter vsi visoki dostojunstveniki, ki so se ndHežili vojaških vaj.^Na Wojvoda so j^ vrnil k vajam v soboto ob \ u-i in p )l zjutrai z avt^m^bilom, s k-nt.er h se y> povrnil nazaj v D.jbrovhik ob 10. uri predpolu Inp. Ob 3. in pol uri n >pi- !udn» je odpotoval nadvojvo U v Sano in Zider. Nadvojvoia jo v im *na c«^ir- j«vrm daroval za trobinjsko ubožce 4000 K. Nadvojvoda jo do^pf»l v Ztder v n^deljo opoindne. Spromljal"» m m {].-> vse vojn« Udijo, ki -•) s« uJ»lež;li!a vo- JHških va;. Morje je bilo jnko razbnpkan ) Ztr^'li t^gt pa je bil n.lpnvHnn tu li f)bo(l tiM jahti „Miri'Titr'1. V Ztdra so bile nadvoivodi predstavljeni p > na- rniv.lniku Nanielliju <\ tlmatin ;ki dei^lni glavar, zaderski župan in drogi doato- janstveniki. V Pnlj je dospel nadvojvoda isti ; večer ob 8. uri in pol. Vreme je bilo skrajno neugodno Nidvoj^oda je izročil - okrajnerno glavarja 4000 K 7a ubnge v ; Palja. Ob 9. uri se je nadvojvoda o<3- , peljal proti Dunaju. ! Do^odki na Reki in Zadru. — j Razburjenjpi katero ao provzroöili do- godki na Reki in v Zadra, kjer so bili hrvatski Sakolt od Italijanov napaden', se ne bode Se tako hitro poleglo ne na hrvatiki pa tadi na iUlijuns-ci strani n\ , Italijani, katerih napade eo hrvatBki So- ' ' koli tu in tarn tako krepko odbili, pene . se od jeze in skušajo vso krivdo navaliti na Hrvate. No, tako ho delali Italijani vedno in tako de!ajo tudi sedaj. Najproj izzivajo na najostudnejši način, napadajo \ zavratno, a ko se jim to ne poareči in ko jib zadene zaaluEena kazen, kakor se je to dogodilo na Reki in v Zadru, ! takrat pa začnejo cviliti in taliti ter hli- niti svojo nedolžnost. Dti so bili Italijani, oni ki so provzročili dogodke na R^ki in v Zadru je najbolj razvidno iz ne- kega clanka,/ katerega je priobčil minole dni o teh dogodkih „Nnrodni Hat". Med drogim piäe omenjeni list: Italijanske novine piäejo, da so tem dogodkom dale povoda „organizirane provo^acije od strani Hrvatov4. To je proridunjena grda laž. Ž>3 sam» okolnost, da so.se neredi dogodili na R)ki in v . Zidru, kjer je vendar še italijanski ele- ment ulice mtiogo m^öneji nego hrvaUki, potrjuje sama, da Hrvatje niso hoteli provocirati. Izzivanja in nupali »jo prišli od italijanske strani. Se ni-^o-li že deset dni pred prihoJom Sjk)lov prikazali po zidar'ildh z'dovih O'^las', podpis^ni : „II Comitato pro f»lcju, v Xäterih se je žu- gulo * krvjo ? ! Niso-li že deset dni pred prihodom S)kilov po^amiöni agitat)rji — a me I nj mi, žal, ta-li nokalen c. kr. u-adatki — haj^'s°>m poznejim dos?odKom M iralna nd- g »vortust n^ paJa torej na hrvatsko Ktr*nfco. ki )<^ op ir^pjtila n\ nevi^uu in mirila do zadujegi čai)i Pjreös na Koroäketn blizu Vrb-»kega joztra po5tna vlaka ši. 417 in 418 s tako silo drag ob drusjeg*, da ste bill lokorn >tm ob^h vlakov had • poštco lovani in jn bilo istoUko razbitih vf»ö vozov. Rinjene so bile pri ti n*- sr^Či slfdeč-i o^ebe: kuHHÖ Tomnž. t'ichlor, 8prevodnik Jurij H'nka, žena (Dalje na četrti strjui.) Dvokolo še v dobrem stanu je na prodaj po zelo ugodni ceni. — Več se poizve v nasem npravništva. Elago najboljše ursfe Mm res velibansha „Krojašha zodrugo", Borica, Via Signori 7. Za jesenski - zimski čas so ravnokar došle razuo v velikanski izberi in zalogi (nad vse krasnenovosti modnega blaga: mudne volno, llanele, foršlajne, sukno za moške in dijaske obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kuverle (Steppdecken), žime. voliie in perje za postelje ild. PERILO za opreme nevesti, kakor ludi za liotele in reslavracije, za zavode ild. ild. KiiinberSko, l>e]giJBko in svicarsko plntno, hoinhazevine, eliiflon, civs ton, naniiziii i>i'ti, scrviHte, l>ri- salke, žepni rolM'i po < vorniskih cenah. Cene stalne. Postrežba poštena. P. n. Dovoljujem se Vas prositi, da nas o potrchi počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse naše novosti, ali pa bhigovolite na- rociti vaorce kateregakoli blaga, kojc Vain pošlfemo radovoljno franko na dom> da se prepričate o naši sares bogati zalogi in iz- beri, ki se lahko meri ss vsako, tudi najmodernejlo te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi t> izbornosti blaga. Nadejaje se blagohotnega upo- števauja naŠe pros'nje, bilješim s spoltovanjetn T. Hribar. Konhupenca izključena Blago vedno sueže nekega saškfga sodnika EÜzabeta Kainz, sprevodnik France Kranner, posestnik z 1 Dnnaja Otokar Bade), Josipina Eichholzer in duhovnik prosesor Koch iz Beljaka. Glasba. Dne 12. t, in. sva i preč. goep. žopnikom Knkošarjem kolavdirala nove orglje v gor. Cerovem, katero je postavil italijanski mojster Zanin. Orglje imajo sledečo dispozieijo : 1. Principal 8\ 2. Viola 8T, 3. Vcxhumana 8', 4. Vox gravis, 5. Vox gravissima, 6 Tibia P. IV, 7. Tibia VIII, 8. Omnium series, 9. XV P., 10. Octava P. IV. Ni je nmetnosti ki bi bila v teka zadnjih let tako vHikansko napredovala kakor orgljarska. Zatorej pa so novejše orglje prvotni svoj znaöaj v toliko iz- premenile, da zadoetnjejo glasb zahtevain, Cerovške orglje imajo prednost pred starimi v tern, da presedujejo popolne izpremene, t. j., kolikor je tipk, toliko je tndi glasov; dalje je vHika oktava ne- okrajäana, manual ima 56, pedal 27 tast. Straklurna mehanika je jako dobro in trajno sestavljena, aapnica je na vlake in je tako dobro pogojena, da ni čuti nadležnega omabovanja s>ape, bodisi pri posameznih izpremenih, bodisi pri sknpni sili. Meh, ki se čudovito lahko goni, daje obilno sape in teče pri izdržanem dese- teroglasnem akordu polnih orgelj 15 se- kuud. Zanimiv je tudi crescendo in de- ; crescendo vlak, ki omogoči fine izpre- j membe. Principal je srednje moči, ka- : koršen je v porabi na aDgleškem ; drugt . izpremem so dobri, le žal, da VioJa tre- ' j mnlira, kar je odveö zato, ker imajo i orglje äe drag tremolc. Ta sicer ljudstvu imponira, ali iz umclnega stališča to ne gre in je takorekoč : nepotrebna i potreba. Pedal J6' je precej šibak ker je preozke menzure in pretankih sten, to pa zato, ker orgljar ni imel na razpolago prostora, treba. ga je torej z nianualom vezati, da vdobi krepodt. Dan- danes je natančno določil Walcker men- zuro vsacega izpremena in jakost pi- ščalnih sten. Kako mogočno se izrazi n. pr. pedal v kobariških orgljah nedosež- nega mojstra p. Goršiča. Ni čudu, du imajo te orglje prvenstvo med vsemi orgljami na Tolminskem. D:ilje imajo cerovške orglje äe 7 zbiralnikov pri no- gah, da je mogoča hipna tonalna izpre- memba in je vse v resnici — prinožno. Cena je orgljam primerna. Cestitamo v. č. cerk. predstojniätvu in vrleina žapanstvu na dobrth modernih orgljah. Intega dne sva si ogledala tudi orglje v dol. Cerovem, katere je postavil lansko leto mojster Zupan. Ljubkost po- sameznih izpremenov, kakor tudi skupna sila teh mojsterskih orgelj se ne da lahko opisati ; treba jih je poizkusiti. G. Zupan je naš najboljši mojster in to prednost mu niti nevoäljivjst in osebna mržjija ne vzame. Glede cono pa tek- muje z vuakim domač-im in nozemskim orgljarjem. IntonHcija novejših orgelj Zapanovih je nepreseža«. N|egov>i linla hvaliti, bi bilo vodo v in ne nositi. Siwva mu ! Malo je duhovnij, ki bi imele dvoje tako dobnh orgel;, knkor jih ima CeVovo. Gratulor .' F « j a v 1 j. ,CetttraItta posojiluiea, rcgistrovana zadruga v Qorici, uliea Yetturiui jt. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečno odplačila v pctiti letiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje .svojim članom od 1. aprila 1905 na menice pa 5Vlo. na uhnižbo po S°|o z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera ZM hranilne vloge je nespremenjena. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjaiovi Mši v pritiiqju — Dunajska cesta 19 Vsprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij. promicnin in pridelkov. proti pozarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršui poskod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejema savarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahkomeria vsako drugo zavarozmlnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provztjinastavljajospoštovaneosebeza tazaupni posel. Postavno vloženi uslanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. 8WT Svoji k svojim! -*3W Glavno zastopstvo za Trst, Gorško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdlrivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domaci zavarovalnici! Jako izdatno sredstvo proti Tiattiitic\*"inTYkii iTi "Y^rrc\i^iin i^\a nri ^i /Till "1 7^l\ ..UillldulZlllll ill ulidll II JU Ulllll \ JIUjIJVI/ je liker GOD1KA, V»terfj?a napravljata v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della SHlutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea* f ulici ForDPlo St. 4. — Sieklentfica stane 1 K 40 vin. — Polom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako ae dopošlje naprej 7 K, nakar se etekleničice dopožljejo franko in so ? tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni atroški. Dobiva se v vseh lekarnah.