ueije - sKiaoisee D-Per GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE OB PRAZNIKU DELA Vsakega prvega maja se spominjamo tega najpomembnejšega delavskega praznika. Njegova zgodovina se je začela v Ameriki* leta 1866, ko je stavkalo blizu 70.000 delavcev, ki so zahtevali skrajšani delovni čas, saj je bil dotlej neomejen. Policija je streljala na demonstrante, mnogo je bilo ubitih in ranjenih, mnogo aretiranih in sojenih na večje in manjše kazni. Ta pokol je odjeknil po vsem svetu. V spomin na ta dogodek je druga internacionala leta 1889 razglasila prvi maj za mednarodni praznik delavskega razreda. Delavci vsega sveta so zlasti ta dan glasno ponavljali svoje zahteve, teror pa je samo povečal njihove vrste. Klic »Proletarci vseh dežel, združite se!« je imel čudovito moč in je močno odjeknil tudi pri nas. Čeprav je bila pri nas takrat industrija še malo razvita, so vendar ideje, ki so ustvarile in krepile svetovno delavsko gibanje, zanetile iskro socializma tudi pri nas. Razvijati se je začelo delavsko kulturno društvo »Svoboda«, kjer so se razvijale revolucionarne ideje delavskega razreda. Kljub temu, da je zloglasna »Ob-znana« že leta 1920 prepovedala delovanje KP in so bile vse napredne skupine prisiljene v ilegalo, se je njihovo delo nadaljevalo na vseh področjih. Da so bile te organizacije tako aktivne so poskrbeli njeni najbolj zavedni člani, katere je kalila naša partija. V vseh delavskih revirjih in industrijskih centrih so bila ustanovljena kulturna društva, ki so privabila zavedne člane v svoj vrste. Organizacija je vzgajala svoje člane v zavedne borce za dosego ciljev proletariata. V ta namen je prirejala predavanja, tečaje in manifestacije za mir, praznovanje delavskih praznikov, zlasti prvega maja. Ko po vojni praznujemo praznik dela se radi spominjamo na prehojeno pot polno borb in zmag. Ni se nam treba več boriti za osnovne delavske pravice. Naša borba dobiva povsem druge oblike. Zdai. ko so sredstva za proizvodnjo družbena lastnina, ko s temi sredstvi opravljamo sami, ko je naša zakonodaja takšna kot smo jo ustvarili, ko ni več ljudi, ki izkoriščajo, imamo vse možnosti, da si življenje uredimo tako, ki bo dostojno človeka. Naše delo je usmerjeno v cenejšo, večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, in v urejevanje kar najboljših med- sebojnih odnosov. Uspehi na teh področjih so včasih boljši, včasih pa tudi slabši. Vsekakor bo reševanje problemov mnogo lažje in hitrejše, če jih bomo reševali bolj masovno in z večjo željo vsakega poedinca po napredku. K velikemu prazniku dela 1. maju čestitam vsem članom kolektiva. KONFERENCA OO ZK Dne 3. 3. 1967 je bila letna konferenca osnovne organizacije ZK našega podjetja. Od 54 članov ZK je bilo navzočih samo 27. Sekretar OOZK tovariš Toplak Ivan je podal poročilo. V svojem poročilu je glede vprašanja dela članov ZK dejal, da se je vse premalo obravnavala dejavnost članov ZK v raznih družbenih organizacijah. Ravno tako se je premalo storilo na področju sprejemanja novih članov v ZK. Če pogledamo aktivnost članstva, ugotavljamo, da od 54 članov naše osnovne organizacije aktivno deluje v družbenih organizacijah in družbenem upravljanju le 20 %. Ostali člani sicer navajajo, da delajo na območju kjer stanujejo, kar pa je zelo malo verjetno. Jasno nam mora biti, da bomo mi komunisti morali bolj aktivno sodelovati v ostalih dejavnostih zlasti v družbenem upravljanju in biti osnovni idejni vodiči pri uveljavljanju ukrepov gospodarske reforme. V svojem poročilu je sekretar govoril zlasti o smernicah dela članov ZK v našem podjetju. Delavsko in družbeno samoupravljan ie na vseh področjih družbenega življenja ie osnovna smer idejnega in političnega vpliva komunistov. Samoupravljanie kot pravica in dolžnost ni le odraz ustavnih določil marveč predvsem posledica materialnega in družbenega razvoja in ie zato sestavni del miselnosti proizvajalca in občana. Osnovni programski smoter ZKJ ie uresničitev celovite samoupraviialske družbe, v kateri bodo povezani interesi delovnih ljudi z interesi družbe na čim širši osnovi. Zato se samoupravi ia-nie uveljavila kot celovit odnos, ki raste na vedno razviteiših proizvajalnih silah. Proizvodnja, delitev, meniava in potrošnja so odnosi, ki jih samoupravljanje vključuje, kar postaja širok, vseobsegajoč pojem odnosov, ne pa ozko pojmovana in v praksi včasih zato tudi tako omenjena oblika političnega dela. Delovni človek je upravljalec in kritik obenem, vlada in opozicija, vedno in povsod lahko pove svoje mišljenje, predloge in kritiko. Samoupravljanje ni samo demokratična pravica, pač pa tudi odgovornost in red. V neurejenem, nestabilnem, anarhističnem poslovanju delovne organizacije in družbe se ne more uveljaviti človek samo-upravljalec s svojim pravicami odločanja in s kritiko. V vsem javnem političnem delu je treba utrjevati dogovore, družbeno disciplino, red in zakonitost, z vsemi sredstvi je treba preprečiti samovoljo, anarhi- stičnost in neodgovornost. Samoupravljanje pomeni krepitev neposredne odgovornosti vseh izvoljenih organov. V samoupravljalski družbi se moramo boriti za novo kakovost družbenega in političnega življenja, za višjo kulturo odnosov med ljudmi. Najostreje je treba pregnati malomeščanske odnose, osebno napadanje, etiketiranje in namigovanje, iz-našanje nepreverjenih podatkov, de-magoško prilizovanje, posploševanje posamičnih primerov, ustvarjanje uličnega javnega mnenja, kar vse ne odgovarja stopnji demokratične zavesti, kulture in humanosti socialistinče službe. Komunisti morajo biti na čelu brezkompromisne borbe za samoupravljalski red in zakonitost. Z vso ostrino se je treba zoperstaviti protekcionizmu ali zlorabljanju položaja v delovni organizaciji. Poleg tega pa ostrimo občutek delovnih ljudi za odgovornost in ponašanje predstavnika v delavskem svetu in ostalih družbenopolitičnih forumih. Gospodarska reforma je povzročila izreden razmah samoupravne misli in prakse in sprožila gibanje v vseh družbenih dejavnostih. Z njo se uresničujejo važna sistematska vprašanja. Samostojnost komunistov se kaže v razčiščevanju idejnih osnov gospodarske preobrazbe, v borbi proti primitivnosti in zaostalosti, tradicionizma. Reforma je postavila nova, zahtevnejša merila v gospodarstvu. Sedanjih težav ni kriva reforma, pač pa nizka produktivnost v gospodarstvu ter navajenost na ekstenzivne pogoje gospodarjenja. Ona je dala osnovo za realno programiranje razvoja in naše sile morajo biti usmerjene k temu. Iskanje začasnih rešitev za premestitev trenutnih težav nas ne sme zadovoljiti in odstraniti od usmerjanja k trajnejšim in realnim rešitvam. Pri tem mislim na sedanje preusmerjanje proizvodnje k iskanju začasnih rešitev s proizvodi treutne zahteve trga. Znano nam je. da naša trgovina z ozkimi pogledi, s svo-io zaprtostjo in vezanimi maržami išče rešitve v dviganiu cen, namesto da bi jih zniževala. S tem nam in ostali industriji povzroča težave ter nas sili na odstopanje od osnovne smeri industrijskega načina nroizvodnie, za kar so bili postavljeni vsi ti silni industrijski potenciali. Po tej logiki nai se bi industrija prilago-ddla trgovini in z manj dela več zaslužila. Drugo kar mislim poudariti, je dobro izpeljano nagrajevanje po delu, ki je važna osnova za uresničevanje samoupravljanja v delovni organizaciji, kjer gre predvsem za demokratični dogovor o razdeljevanju sredstev za osebne dohodke. V minulih letih smo v tem pogledu dosegli neoporečene uspehe, ki so prispevali tako k povečanju fizičnega obsega proizvodnje kot tudi k povečanju individualne produktivnosti dela. Naš sistem nagrajevanja pa nima pravilnega učinka pri povečanju produktivnosti oziroma celotnega poslovnega uspeha delovne organizacije in v svojem bistvu pomeni splošno odstopanje od načela delitve dohodka po delu. Teh problemov je najmanj na delovnih mestih v neposredni proizvodnji. Tu je dosežena visoka stopnja povezave osebnih dohodkov z rezultati dela; istočasno je prav tu, kar je pogoj rednega nagrajevanja po delu, delo, ki se opravlja najbolj precizirano in konkretno z interno zakonodajo determinirano v vseh osnovnih komponentah. Čim bolj se odmikamo od teh osnovnih delovnih mest, na katerih je koncentriran pretežni del zaposlenega osebja, tem bolj nejasno postaja nagrajevanje po delu. Posledica tega je, da so strokovni in administrativni delavci v podjetju še vedno nagrajevani po času in položaju, ki ga zasedajo, ne glede na to. kako opravljalo svoje delo in kakšne rezultate pri tem dosegaio. Zveza komunistov se mora s svojim idejno političnim vplivom zavzeti za čimbolj sodobne kriterije v reševanju problemov, ki nam jih postavlja reforma. V preveklem razdob ju smo politične -sestanke .komunistov začeli z oceno mednarodne politične situacije in z opredelitvijo komunistov do posameznih mednarodnih aktualnih dogodkov. To smo v zadniih letih zaradi obsežnosti notranjih nalog o,nu,stili. No-tranie idejne probleme je treba povezati z vlogo Jugoslavije v svetu. To nam ho omogočilo, da bomo našli pravilne odgovore na mnoga družbena vprašanja sodobnega sveta. Zaradi pomanikania idejnega po-iasnjevania mednarodnih dogodkov nimaio komunisti vedno enotnih pogledo-v na prahi'eme mednarodnega delavskega giban ja. Po poročilu se je razvila razprava. Vso razpravo ie dopolnil sekretar občinskega komi te i a tovariš Cerjak in se zlasti dotaknil razvoia gospodarske reforme in dejal, da se bomo po predvidevanjih še srečevali s težavami naimanj dve 'leti. Med drugim je rekel, da so notranje rezerve v gospodarstvu pokazale v največ-jih primerih višek delovne sile. ka-(Nadaljevanje na 3. strani) Konferenca ZK (Nadaljevanje z 2. -strani) kor tudi večje trošenje materiala, kar pa je najbolj pereč problem v času reforme. Na splošno se je pojavilo veliko število nezaposlenih na zavodu za zaposlovanje delavcev. Poudaril je, da je težko izključiti delavca iz delovne organizacije, ker je s tem ogrožena njegova družina. Po drugi strani pa je apeliral na vse člane ZK, da morajo biti oni tisti, ki bodo pri problemih v zvezi z gospodarsko reformo pravični in da bodo v primeru zmanjševanja delovne sile gledali na ljudi, ki so v podjetju rentabilni. Po poročilu sekretarja je tovariš Tilinger imel pripombo glede sestankov, ker se na sestankih ne razpravlja o situaciji oziroma podjetju o izvajanju gospodarske reforme. S tem je hotel poudariti, da naj bi člani ZK pomagali reševati gospodarske probleme, ki se dnevno pojavljajo. Zato je predlagal, da bi na prihodnjem sestanku ZK obravnavali izvajanja reforme. Na sestanke naj bi bili p oval j eni člani ZK z napisanim dnevnim redom, kajti s tem bi člani ZK lažje 'diskutirali in bili seznanjeni s celotno problematiko podjetja. Dal je tudi pomislek glede režijskih delavcev glede nagrajevanja pri dosežku produktivnosti oziroma realizacije. Tovariš direktor je želel, da o tem predlogu razmislimo in na prihodnjem sestanku o tem razpravljamo. V tem članku smo navedli le jedro razprave. Prav gotovo pa bo nadalnje delo odvisno od idejne politične ravni članstva in od dela oziroma usmerjanje novoizvoljenega sekretariata. V novi sekretariat OOZK so bili izvoljeni naslednji člani: — Štefančič Jože — Petek Milka — Nedeljko Ignac — Tilinger Franjo — Železnik Franc Soglasno so bili izvoljeni delegati za občinsko konferenco: —. Tilinger Franjo — Godler Zorka — Privošnik Boris Želeli smo, da že v tej številki objavimo tudi sklepe konference, kot predstaviti — novega sekretarja. Na žalost ugotavljamo, da vas bomo o tem morali seznaniti v naslednji številki. Dopisujte v naš Ust! Izvoljeni v upravne organfc Dne 14. 4. 1967 so bile v naši delovni organizaciji volitve v delavski svet in svete delovnih enot. V delavski svet so bili izvoljeni: 1. Džurdarič Marko — vlivanje samotnih kapic; 2. Oblak Ljudmila — slikar keramike; 3. Vaserman Angela — delovodja pakirnice in razvrščev.; 4. Vidovič Majda — modelarka; 5. Antolinc Janez — oblikovalec na avtomatu št. 2; 6. Krosi Anica — livarka keramike: 7. Zorko Albin — skupino-vodja vlagalcev okrogle peči; 8. Vetrih Jakob — proizvajalec gmote; 9. Kuret Srečko — skladiščnik; 10. Henčič Alojz — delovodja; 11. Štefančič Marija — kurirka; 12. Hudovernik Jože — bagerist; 13. Verdev Vinko — izdelovanje grafitnega pribora; 14. Vodovnik Vinko — kovač; 15. Haladea Marjan — vodja uslužnostnih delavnic; 16. Rotar Alojz — šef avtoparka; 17 Privošnik Boris — vodja službe vzdrževanja; 18. Cede Ivanka — finančni knjigovodja. V svete delovnih enot so bili izvoljeni: DE KERAMIKA: 1. Godler Ivan — skladiščnik modelov; 2. Oblak Rozika — delovodja sli-karne; 3. Planinšek Rudi — mojster proizvodnje gmote; 4 Šanca Albin — delovodja; 5. Golavšek Karolina — pakiranje gotovih izdelkov; Obvestilo Obveščamo člane kolektiva, da bomo imeli v letošnjem letu EP (ekonomsko propagando) naših izdelkov na RTV Ljubljana: Razpored bo naslednji: SOBOTE (30-krat) april: 15., 22., 29.; maj: 6., 13., 20., 27.; junij: 3., 10., 17., 24.; julij: L, 8., 15., 22., 29.; avgust: 5., 12., 19., 26.; sept.: 2., 9., 16., 23.: okt.: 7.. 14.. 21., 28.; november: 4. ČETRTKI (19-krat) medrepubliški program — april: 20.; maj: 4. 18.; junij: L, 15., 29.; julij: 13., 27.; avgust: 10., 24.; sept.: 7., 21.; okt.: 5., 19.; november: 2., 16., 30.; decem.: 14., 28. 6. Šuster Marjan — žgalec; 7. Kuzma Vida — slikarka keramike; 8. Golavšek Adela — livar keramike; x 9. Holcer Marija — strugarka keramike; s 10. Čretnik Jerica — delovodja livarne; ij 1. Cilenšek Štefka — slikarka keramike; 12. Simone Berta — livar keramike; * 13. Jagič Rajko — žgalec; 14. Lenarčič Vera — poenter. DE LOŽNICA: 1. Henčič Alojz — delovodja; 2. Koprivc Jože — žgalec opeke; 3. Mastnak Milan — električar^ 4. Grebovšek Milan — odvoz v sušilnico d DE GRAFIT: t 1. Zemljak Martin — priprava gmote I. DE USLUGE 1. Auberšek Franc — ključavničar; t 2. Novak Drago — ključavničar — finomehanik; 3. Toplak Štefan — električar; ? 4. Vodovnik Vinko — kovač. DE UPRAVA: 1. Bauer inž. Venceslav — šef tehničnega sektorja; t 2. Germadniik Vili — vodja pti-prave dela; 1 =s 3. Verlič Konrad — vodja razvojnega oddelka; 4. Oblak Franc — kadrovik; 5. Bregar Roman — materialni knjigovodja. , Rez, r ♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<(♦ \ l| i ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA Upravni organi podjetja Sklepi delavskega sveta Na 9. rednem zasedanju je DS razpravljal in sklepal: 1. O pritožbi tov. Bizjak Rudija na sklep DS o dodelitvi odkupnine za nekatere izdelke. Ker se je ugotovilo, da je komisija za racionalizacijo izpustila iz ocenitve 6 njegovih izdelkov, ki so že v proizvodnji je DS sklenil, da se odkupi še teh 6 izdelkov po isti ceni. 2. O pritožbi tov. Ivnik Antona, v kateri utemeljuje, da je nagrada, ki mu jo je DS odobril za razširitev asortimana prenizka. DS njegovi pritožbi ni ugodil. O tem bo ponovno razpravljal ob zaključku leta, če se bo pokazalo, da je izračun dobička, katerega je prikazal tov. Ivnik pravilen. 3. O povišanju OD za delovni mesti »šef komercialnega sektorja« in »šef računovodskega sektorja« za 10.000 S-din. 4. O predlogu komisije za analitično oceno delovnih mest s katerim je predlagala OD za I. premi-kače pri peči št. 4 neto 47.239 S-din in za livarja Samotnih kapic 44.620 S-dm. kar je DS potrdil. 5. O poročilu centralne inventurne karnisi ie o rezultatih popisa celotne imovine s stanjem 31. 12. 1966 ter obremenil nekatere odgovorne tovariše za ufrotovljen mamiko. 6. O zaključnem računu in delitvi sredstev po zaključnem računu. 7. O dotaciii sindikalni podružnici znesek 5.000 N-din. 8. O družbenem planu za leto 1967, ki je bil tudi sprejet. 9. O predlogu za povišanie OD za 10 % in spreiel sklep naj SEE predlagalo na kale način naj se to povišanie izvrši. 10. O reklamaciii firme Sedmitz \achen ter priznal tei firmi razliko v znesku 1 426 DM. S tem v zvezi je bil pokrenien postopek pri komisi ii za izreka n ie ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti zoper 6 odgovornih tovarišev. Komisija je imenovane oprostila krivde. Zoper to odločbo pa se je pritožil direktor podjetja, ker je en član komisije na DS poročal, da so tako sklenili zaradi pomanjkljivih oz. netočnih podatkov, je DS sprejel sklep, da se zadeva vrne v ponovno obravnavo s tem, da naj splošni sektor pomanjkljive podatke dopolni. 11. O odobritvi nadur opravljenih v mesecu januarju, skupaj 1159 ur. 12. O odobritvi nagrade tov. Kačič Otonu za izdelavo zaključnega računa v znesku 50.000 S-din. 13. O razmejitvi izvoznih razlik iz leta 1965 na leto 1966 in 1967. 14. O dodelitvi nagrade predsedniku gasilske čete, ki je istočasno tudi poveljnik, v višini 20.000 S-din. Na 10. rednem zasedanju je DS razpravljal in sklepal: 1. Da se OD povišajo za 10% v kolikor bo 3 mesečni obračun podjetja pozitiven s tem, da komisija za analitično oceno delovnih mest prej vskladi nekatere nepravilnosti. 2. O prispevku za cesto Žalec— L za prvih 7 dni od osnove 2. od 1 do 30 dni od osnove 3. od 31 do 60 dni od osnove 4. od 61 dni dalje 5. nezgode na poti 6. nezgode v podjetju ali poklicno obolenje 7. nega družinskega člana 8. če ima partizanski spomin, znak 1941 K predlogu dodajamo še naslednja pojasnila: Če se zavarovanec zdravi v bolnici ali v zavodu, v katerem ima hrano in namestitev se to nadomestilo zmanjša: — če nima druž. članov za 40 % — če ima enega druž. člana za 20 % — če ima 2 druž. člana za 10 % — če ima 3 ali več družinskih članov se nadomestilo ne zmanjša. Prav tako je predlagana sprememba 106. člena pravilnika o delovnih razmerjih, kjer naj bi se številka 133 zamenjala s številko 105. Ta člen namreč govori o pravici do porodniškega dopusta. S spremembo tega člena pa se mora ustrezno spremeniti tudi 107. člen tega pravilnika in sicer se številka 105 zamenja s številko 77. 4. Odobril je povišanje nadomestila oz. odškodnine za prevožen km z lastnim prevoznim sredstvom za osebni avto od 50 S-din na 70 S-din; motorno kolo ali moped od 27 S-din na 47 S-din; dvokolo od 17 S-din na 37 S-din. Istočasno je odobril tov. Zajc Vinku, šefu komercialnega sektorja uporabo lastnega prevoznega sredstva v službene namene. 5. Odobril iz sklada skupne porabe obveznice za Skopje v vrednosti Ložnica v znesku 6 milijonov S-din in sicer v letu 1967 3 milijone in v letu 1968 3 milijone in iz sklada za kadre 1 % od bruto OD. 3. O predlogu izplačala nadomestila za OD v primem boleznine do 30 dni in odobril ta predlog, ki se glasi: — — 60 70 — — 70 80 70 80 — — 80 90 — 100 100 100 100 100 100 100 100 — — 60 70 100 100 100 100 162.000 S-din, od tega čisto posojilo 150.000 S-din in obresti 12.000 S-din onkološkega zavoda v Ljubljani. 6. Razpisal je volitve za DS in SDE za 14. 4. 1967, ki se bodo vršile za obrat Liboje v Libojah in za obrat Ložnico na Ložnici. Kandidatne liste bodo sestavljene po delovnih enotah in sicer je potrebno izvoliti DS iz DE keramike 8 članov DE opekarne 4 člane DE grafitne proizvodnje 1 člana DE uslug 3 člane DE uprave 2 člana Skupaj 18 članov Za SDE pa iz DE keramike 14 članov DE opekarne 4 člane DE grafitne proizvodnje 1 člana DE usluge 7 članov DE uprave 5 članov 7. O ekskurziji v Tovarno elektro-porcelana v Izlake, katere naj bi se udeležil DS. Na 11. rednem zasedanju je DS sklepal in razpravljal: 1. O predlogu organizacijske sheme podjetja ter sklenil, da se naj ista še podrobneje prouči. 2. Potrdil je spremembo statuta glede na spremembo prehoda iz EE na DE in spremembo TZDR ter pri- (Nadaljevanje na 5. strani) Predlog komunalnega zavoda Predlog Keramične industrije Liboje %. \ e L ilh 11 « > •8 § U3 8 lil! S s ^ 14 noprdk. < do 9 mes prekin. 1 zadnjih ^ (%) več kot 9 neprekin prekin. v 2 letih (%) neprek.< do 9 mes prekin. 1 zadnjih 2 (%) več kot 9 neprekin prekin. v 2 letih (%) Zakaj podjetje ne odobrava kreditov za stanovanjsko gradnjo v letošnjem letu Urejene stanovanjske razmere so brez dvoma predpogoj za primerno družinsko vzdušje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna delovna sposobnost posameznika in včasih celo delovno razpoloženost cele delovne skupine. Niso redki primeri, da nerazpoložen posameznik povzroči neprimerno delovno atmosfero v manjši ali večji delovni skupini. To so splošno znana dejstva, katerih se je naše podjetje več ali manj vedno zavedalo in vlagalo v gradnjo stanovanj kolikor je bilo v dani situaciji največ mogoče. V zadnjih desetih letih je podjetje zgradilo ali z nakupom pridobilo 39 stanovanj. O privatnih gradnjah sicer ne vodimo evidence, vendar cenimo, da si je v tem času izgradilo okrog 40 članov kolektiva svoje stanovanje. Od prej navedenih stanovanj, s katerimi podjetje razpolaga, je samo v lanskem letu bilo pridobljeno 9, v novogradnjah v Žalcu. Skupna cena teh stanovanj je 48,170.471 S-din. Polovico tega zneska je treba plačati v letu 1966 in 1967. Večji del tega zneska praktično odpade na letošnje leto, in sicer 20,488.426 S-din. K temu znesku moramo dodati še anuitete od stanovanj kupljenih v prejšnjih letih v znesku 3,993.187 S-din. Tako, da je celotna letošnja obveznost iz naslova stanovanj 24,481.163 S-din, kar je z ozirom na naše razmere že pomembna številka. To še toliko bolj, če upo- Sklepi DS (Nadaljevanje s 4. strani) poročila občinske skupščine. 3. Sprejel je pravilnik o varstvu pri delu. 4. Odobril najetje kredita iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij pri skupščini občine Žalec. 5. Imenoval je novega predsed- nika in namestnika komisije za izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti in sicer za predsednika Sanca Albina namestnika pa Urisetk Mitja 6. O predlogu komisije za izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti, za izključitev iz delovne organizacije Colnarič Viktorja. Ker je DS ugotovil, da postopek ni bil izvršen po zakonitih predpisih je predlog zavrnil in zahteval obnovo postopka. 7. Zaradi samovoljnega preneha- nja dela je bil iz delovne organizacije izključen Tiili Peter. G. O. števamo, da bo del stanovanjskega prispevka, kateri ostane podjetju predvidoma znašal le 23,901.900 S-din in da je potrebno še najti način, kako bomo pokrili ah prolongirali plačilo manjkajočih 579.713 S-din. Zakaj smo se znašli v takšni situaciji, da bomo komaj pokrili obstoječe obveznosti in da ni nobenih sredstev za kreditiranje individualne gradnje v letošnjem letu? Ko smo v letu 1965 sklepali o nakupu stanovanj v Žalcu, smo računali, da bo dohodek podjetja tako velik, da bomo lahko iz dohodka po zaključnem računu za leto 1966 lahko oddvojili ca. 15,000.000 S-din za stanovanjsko gradnjo. To ni bilo mogoče in je zato ostal edini vir sredstev za kritje obstoječih obveznosti del stanovanjskega prispevka, ki ostane v podjetju. V tolažbo individualnim graditeljem naj povemo, da bo v prihodnjem letu situacija s sredstvi za stanovanjsko gradnjo bistveno drugačna, saj bo imelo podjetje na razpolago za stanovanjsko gradnjo ca. 15 milijonov S-din prostih sredstev. Ker želimo že do jeseni povedati, koliko bo kateri interesent lahko dobil kredita in kdaj, pozivamo vse tiste, ki gradijo ali ki imajo namen graditi, da oddajo svoje prošnje v smislu obstoječega pravilnika do 30. 6. tega leta v splošnem sektorju podjetja. Ob tej priliki naj opozorimo še na pravilnik o varčevanju in posojilih članov za stanovanjsko gradnjo, katerega je izdala kreditna banka v Celju. Povzemamo nekaj glavnih določb iz tega pravilnika: Da pospeši hitrejši razvoj stanovanjske gradnje, je kreditna banka v Celju uvedla v sodelovanju z občani namensko varčevanje povezano z dajanjem posojil na podlagi varčevanja. K varčevanju za stanovanje in najemanju posojil za nakup, gradnjo, dograditev, obnovo stanovanj ter pripadajočih komunalnih naprav, lahko pristopi vsak občan, ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika. Občan dobi pravico do posojila z varčevanjem. Varčuje pa lahko z enkratknim pologom ali rednimi pogodbenimi pologi ali z izrednimi občasnimi pologi. Po končani varčevalni dobi vrne banka varčevalcu privarčevani znesek v gotovimi. Varčevalec, ki sklene z banko posojilno pogodbo, dobi posojilo: a) če varčuje z rednimi, izrednimi ali občasnimi pologi po naslednji lestvici: Za varčevalno dobo: najmanj Od privarčevanega zneska: 13 mesecev 80 o/o 2 leti 100 o/0 3 leta 125 o/0 4 leta 150 o/o 5 let 175 o/0 6 let 200 o/o 7 let 225 o/„ 8 let 250 o/„ 9 let 275 o/0 10 let 300 o/0 b) če varčuje z enkratnim polo- gom po naslednji lestvici: Za varčevalno od privarče-l n i m ^‘n i vanega zneska: 13 mesecev 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 100 o/0 125o/0 140 o/0 170 o/0 200 o/0 Za varčevanje v organizirani individualni gradnji, oziroma nakupu stanovanj v družbeni gradnji se gornji odstotki morejo zvišati za 20 %. Ta povišek se določi ob sklenitvi pogodbe in dovoli koristiti le na podlagi dokumentacije o namembnosti koriščenja. Najkrajša varčevalna doba po točki a) in c) 6. člena je 13 mesecev, najdaljša pa 10 let. Najkrajša doba varčevanja po točki b) 6- člena je 13 mesecev, najdaljša pa 5 let. Privarčevani znesek mora biti tako visok, da zagotovi varčevalcu posojilo najmanj 2.500,00 N-din. Privarčevane zneske obrestuje banka po 1 % obrestni meri. Obresti se pripišejo k vloženi glavnici letno, izplačajo pa se. ob koncu varčevalne dobe. Pripisane obresti se ne upoštevajo v osnovo za pridobitev pravice do posojila. Varčevalec ima pravico odstopiti od varčevalne pogodbe. Na vložena sredstva mu banka prizna 4 % dodatne obresti tako, da se mu obrestuje s 5 % (1 % + 4%). Odpoved mora biti pismena. Z dnem ko dobi banka pismeno odpoved, sprosti vložena sredstva. Če varčevalec izpolni pogoji v varčevalni pogodbi in ne zahteva posojila, mu banka privarčevani znesek obrestuje po veljavni obrestni meri za vezane hranilne vloge. Po preteku varčevalne dobe ima varčevalec pravico na posojilo po 2 % obrestni meri v višini in za. dobo vračila po določilih tega pravilnika. Najkasneje v 6 mesecih po preteku varčevalne dobe mora var-(Nadaljevanje na 6. strani) 1 Ob zaključku seminarja samoupravljalcev Zime je konec in s tem tudi časa, v katerem se organizirajo razne izobraževalne akcije. Prišel je čas obračuna, ko je treba pregledati uspehe vloženega dela. V jeseni lanskega leta smo se pričeli bolj konkretno pogovarjati ou seminarju za vodje manjših in vtejih skupin naših delavcev. Ugotovljeno je namreč, da bi bilo treba imenovanim dopolniti znanje s področja upravljanja, ekonomike, in-tČrrte zakonodaje, pa tudi glede organizacije dela. Tlako je nastal program seminarja, ki je obsegal 72 ur predavanja. Izvedbo programa je prevzela dsiavska rmiverza Žalec, seveda s pomočjo vodstven iK kadrov naše tovarne. Vse je šlo kot po maslu, dokler se ni stvar ustavila pri udeležbi. Na eni strani je bila želja podjetja, da pritegne v seminar kar največ slušateljev, saj je bilo treba odšteti za seminar 480.000 S-din, na drugi strani pa odpor nekaterih tovarišev do študija. Eni so se izgovarjali, da pivnajo časa. drugi na družinske razmere, tretji pa so celo zatrjevali, chT so jim te teme že dovoli znane. I^piko smo prišli od 30 predvidenih udeležencev na 15. .jTudi podietje ni pri tem opravilo vsega tistega, kar bi lahko. Poglejmo kaj pravi 5. odstavek 180. člena situla našega podjetja. »člani kolektiva so dolžni udeleževati se tečajev, seminarjev, pre-davanj, ki se organizirajo zaradi Z Krediti za 31 P (Nadaljevanje s 5. strani) deValcc skleniti z banko posojilno pogodbo, sicer mu pravica do posojila ugasne. ^Posojilojemalec lahke začne uporabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Posojilo mora biti porabljeno najkasneje v 12 me-šfecih od dneva sklenitve posojilne migodbe. Kreditni odbor banke lahko v upravičenih primerih podaljša crobo porabe posojila na prošnjo prisoj ilo j emalca. J, Banka daje posojila po tem pra-vnniku najdalj za dobo 30 let. vendar tako, da znaša letno odplačilo dolga najmanj 2.500,00 N-din oziroma do štirikratne dobe varčevanja. Posojilojemalec vrača posojilo v dblletnih anuitetah preračunanih na mesečne obroke. Posojilojemalec IŽhko odplačuje posojilo tudi v večjih obrokih, kot je to določeno s posojilno pogodbo. ' Posojila po tem pravilniku so namenska. Banka kontrolira namen- strokovnega izobraževanja. V kolikor se delavec tečaja ali drugih oblik izobraževanja, ki so organizirani za delovno mesto, na katerem je zaposlen, ne udeleži, izgubi vso pravico do nadaljnje zaposlitve na tem delovnem mestu, seveda če zahtevane izoiOrazbe še nima.« Kljub težavam pa je seminar potekal še kar zadovoljivo. Predavatelji so se potrudili in svoje teme podali na zanimiv način; tako so se namreč izrazili vsi udeleženci. Še bolj pa smo bili vsi skupaj veselo presenečeni nad zelo uspelim zaključkom seminarja. Udeleženci seminarja so bili že med seminarjem razdeljeni v štiri skupine z nalogo, da podrobno proučijo svojo temo in jo primerjajo z vsakodnevnim življenjem in delom v tovarni. Skupine so pokazale velik interes, znanje in izluščile vrsto problemov in predlagale možne rešitve. Prišlo je celo do predlogov za izmenjavo nekaterih določil naših splošnih aktov. Takšen je torej rezime. O čemu kaže razmišljati pri organiziranju bodočih seminarjev? Vsekakor bi bilo treba bolj preštudirati kakšni seminarji so potrebni. Če hočemo odgovoriti na to. vprašanje moramo vedeti za potrebe, to je za pomanjkljivo znanje naših ljudi. Drugo pa je vprašanje financiranja seminarjev. Institucije ki se bavijo z izobraževanjem imajo zelo različne ocene. Poleg tega je stanovanje sko porabo. Pred porabo posojila mora posojilojemalec predložiti naslednje listine. — pogodbo o nakupu stanovanja, pogodbo o gradnji z gradbenim podjetjem ah dovoljenjem za gradnjo v lastni režiji; — gradbeno dovoljenje za novogradnje, za adaptacije, potrdilo o priglasitvi gradbenih del; — načrt s predračunom za novogradnje, za adaptacije samo predračun potrebnih del; — račune za gradbeni material in ostale stroške gradnje v času, ko koristi posojilo; — po porabi posojila pa mora obvezno predložiti vinkulacijo zavarovalnice v korist banke. Pravilnik je na razpolago v splošnem sektorju, kjer se interesenti lahko seznanijo tudi še z ostalimi določili. Liboje, 12. 4. 1967 Direktor Franjo Tilinger treba razmisliti, ah ni morda bolje, če bi organizirali seminarje sami brez tujega pokroviteljstva. Na to misel sem prišel, ko sem analiziral naslednje podatke: Pri pravkar končanem seminarju je dala delavska univerza 55,65 % predavateljskih ur, Keramična pa 44,44 %. Denar, ki je bil porabljen za ta seminar pa se je delil takole: Delavska univerza 87,64 %, predavatelji KIL pa v bruto znesku samo 12,36 %. Iz tega se da zaključiti, da bi predavatelji iz KIL opravili to delo z znatno nižjimi stroški, saj bi dosegli stroški le 27,18 %, od dejanske cene seminarja. To se pravi, da je bilo 72,19 % preveč izplačanega denarja. FO Novi šef komerciale Upravni odbor je na podlagi razpisa imenoval tov. Vinka Zajca za šefa komercialnega sektorja in vam ga danes želimo predstaviti. Tov. Vinko Zajc je rojen 16. junija 1926 v Ljubljani in ima VŠI in je tudi absolvent ekonomske fakultete. V času svoje zaposlitve je za- sedal bolj ali manj vodilna delovna mesta v Kočevju, Kropi, na občinski skupščini v Žalcu in nazadnje kot trgovski potnik konfekcije v Preboldu. Pri nas je nastopil delo 1. aprila 1967. Želimo, da bi se med nami dobro počutil in z uspehom opravljal svoje delo. Pri pregledu gibanja proizvodnje fine keramike pri nas avtor ugotavlja, da se je na področju naše države razvila v prvi vrsti proizvodnja posode za gospodinjstvo in okrasnih predmetov v kvaliteti kamenina. Ta proizvodnja je dobila širši obseg skozi drobno obrtniško proizvodnjo. V industrijskem obsegu se je ta proizvodnja razvila le v Libojah. Domača proizvodnja kamenine je v glavnem pokrivala domače potrebe po tovrstnem blagu, medtem ko so se potrebe po kvalitetnih izdelkih porcelanske kvalitete pokrivale z uvozom in to prvenstveno od naslednjih proizvajalcev: >>Bohemija« Češkoslovaška, »Kahla« Nemčija, »Bavarija« Nemčija. Poleg teh glavnih dobaviteljev so nastopali kot dobavitelji še drugi proizvajalci iz Češkoslovaške, Poljske, Francije in tudi od drugod. Da bi bralci imeli boljši pregled nad rastjo proizvodnje fine kerami- Gornji pregled nazorno prikazuje skok proizvodnje, ko so šle nove tovarne v pogon. Podajamo še pregled ke, navajamo tabelarni pregled o količinski proizvodnji od leta 1930 do 1965. Leto Ton Indeks 1939 742 100 1946 888 120 1947 888 120 1949 1.108 150 1950 1.215 151 1951 1.267 152 1952 1.534 207 1953 1.316 177 1954 1.800 243 1955 3.070 414 1956 3.353 452 1957 3.942 531 1958 5.048 680 1959 5.689 767 1960 6.094 821 1961 5.474 738 1962 6.241 841 1963 7.000 949 1964 8.359 1.126 1965 9.119 1.229 ustvarjene proizvodnje po posameznih proizvajalcih za zadnjih 5 let: Proizvajalec 1961 1962 1963 1964 1965 Jugokeramika Zagreb 754 1.042 1.535 2.248 2.658 Boris Kidrič T. Veles 2.582 3.157 3.413 3.620 3.353 Keramika Zaječar 294 342 331 532 996 KIL Liboje 1.844 1.700 1.721 1.942 2.080 Kaolin Bratunac — ji— 17 32 Skupaj: 5.474 6.241 7.000 8.359 9.119 Po strukturi proizvodnje fine keramike v letu 1965 odpade: 77,2 % na proizvodnjo porcelana, 22,8 % na proizvodnjo kamenine. Analiza asortimana proizvodnje fine keramike kaže dve skrajnosti: Iz vidika ekonomičnosti proizvodnje je obstoječi asortiman pri vseh proizvajalcih preširok, medtem ko na drugi strani ugotavljamo, da na tržišču primanjkuje cela vrsta izdelkov. Te skrajnosti je težko vskla-diti. Delno se to neskladje odpravlja z uvozom. V povprečju domača proizvodnja pokriva 88 % potreb, medtem ko se 12 % blaga uvaža. Naslednja tabela prikazuje pre-proizvajalcih za leto 1965: Glej priloženo tabelo! Na podlagi gornje tabele lahko zaključimo: — da KIL proizvaja širok asortiman keramičnih izdelkov za široko potrošnjo; — da Jugokeramika proizvaja skoraj v enakem obsegu posodo za gostinstvo kot posodo za gospodinjstvo; — da Boris Kidrič — Titov Veles proizvaja posodo izključno za široko potrošnjo in — da je Keramika Zaječar orientirana predvsem na proizvodnjo drobnega votlega blaga, to je skodelic. Rentabilnost proizvodnje fine keramike je v večini odvisna od velikosti serij posameznih izdelkov. (Nadaljevanje ma 8. strani) PREČITAJ IN Sl ZAPOMNI! NAVODILO Bodite pripravljeni Izkušnje so pokazale, da se s premi siljenim ravnanjem in organizirano pomočjo lahko škoda in zlasti žrtve ob elementarnih in drugih hudih nesrečah v precejšnji meri zmanjšajo ali celo popolnoma preprečijo. Z namenom, da bi ob morebitnih naravnih nesrečah ali izrednih dogodkih to dosegli, upoštevajte naslednje Na primernem mestu, za katerega vedno vsi člani družine, imejte zbrane najnujnejše dokumente, denar in dragocenosti, da jih lahko vselej hitro vzamete s seboj. Razmislite, kje so v stanovanju najvarnejša mesta pred potresom in ruševinami (podboji vrait nosilnih zidov, ozka predsoba, prostor ped obokom, bližina močnega po- hištva) ter o najkrajši poti za umik iz stanovanja ali zgradbe. Seznanite s tem vse člane družine. Poskrbite, da se boste vsaj v najpotrebnejšem obsegu naučili ravnati z ranjenci in jim znali nuditi pravilno prvo pomoč. Zapomnite si, da je smotrno ravnanje zelo važno, da ob nesreči ostanete mirni in zbrani ter da z besedo in zgledom vplivate pomirjevalno na okolico. Vsekakor ne pozabite na sosede, ki jim je vaša pomoč potrebna. Zapomnite si tudi naslednje alarmne znake s sireno: — za elementarno nesrečo (potres — poplavo) enakomeren znak, štirikrat po eno minuto; — za požar enakomeren znak trajajoč tri minute; — za obratno ali rudniško nesrečo enakomeren enominutni, zavij ar joč polminutni in zopet enakomeren enominutni znak; — za nevarnost letalskega napa- da zavijajoč enominutni znak in — za prekinjeno nevarnost letalskega napada enakomeren enominutni znak. Enakomeren polminutni znak siren vsako soboto ob 12. uri pomeni preizkušanje alarmnih naprav. KAKO RAVNATI OB POTRESU? Če začutite potres ali čujete bobnenje zemlje, skočite hitro na mesto, ki je v stanovanju najbolj varno pred postresom in pokličite tja tudi družino. Ne zadržutje se na stopnišču, balkonu ali ob zunanjih stenah, ker se ti deli zgradbe ob potresih najhitreje porušijo. Če ste v pritličju lahko pohitite tudi na prostor, vendar po najkrajši poti in ne zadržujte se v bližini zgradbe. če ste ob potresu ostali v stanovanju, skušajte takoj, ko je prvi potresni sunek mimo, čimprej priti (Nadaljevanje na 8. strani) PREČITA! IN SI ZAPOMNI! (Nadaljevanje s 7. stran) na prosto. Ne pozabite na tiste, ki si sami ne morejo pomagati, to je na otroke, starčke, bolnike in invalide! če ne morete iz stanovanja, zaprite dovod vode, izključite električni tok in pogasite ogenj. Lastnik hiše ali hišnik ali stanovalec bloka je takoj po močnem potresu dolžan zapreti centralne ventile za vodo in elektriko in poskrbeti, da se te naprave čiimprej strokovno pregledajo. Če je kdo zasut pod ruševanami, mu skušajte s pomočjo sosedov čimprej pomagati in ga rešiti. Če vaša pomoč ni zadostna, obvestite o tem naj bližji štab za varstvo pred elementarnimi nezgodami in drugimi hudimi nesrečami. Po po- tresu ni dovoljeno uživati neprekuhane vode. KAKO RAVNATI OB POPLAVI Ob vsakem deževju, neurju ali hitrem topljenju snega skrbno spremljajte radijska poročila hidrometeorološke službe o stanju rek in voda. če grozi nevarnost poplave, prenesite v višje ležeče dele zgradbe vse predmete, ki bi jih voda lahko uničila ali močno poškodovala (pohištvo, hrana, obleka, gospodinjski stroji, knjige). Pravočasno umaknite na varno tudi živino in sicer k znancem, katerih domačija je izven ogroženega območja ali v kakšno drugo varno zavetje. Dokler je še čas, se umaknite na varno tudi vi, skupaj z družino. Pred odhodom iz stanovanja izklju- Razvoj keramike v SFRJ (Nadaljevanje s 7. stran) jajo proizvajalci, navajamo število Da bi imeli približni pregled nad ve- oblik, katere se proizvajajo pri po-likostmi serij, katere danes proizva- sameznem proizvajalcu: Skupina proizvodov Številka Oblika KIL B. Kidrič Jugoke- ramika Keramika Krožniki 11 33 20 6 Skodelice in fildjani 6 8 8 10 Sklede 10 19 9 18 Lončki 1 2 1 2 Pladnji 2 5 9 2 Vrči 3 3 — 3 Servisi: — jedilni 2 3 3 2 — za belo kavo — 4 2 2 — črno kavo 2 5 2 4 — ostali 6 5 — — Razno 5 25 20 12 SKUPAJ: 48 112 74 61 Okrasni porcelan 75 31 26 65 VSE SKUPAJ: 123 143 100 126 čite vodovodne in električne napeljave. Če ste ostali na poplavljenem področju in se ne morete več umakniti, izključite vse napeljave v zgradbi ter na primeren način kličite na pomoč. Ko pridejo reševalci, se ravnajte po njihovih navodilih. Ob in po poplavi ni dovoljeno uživati neprekuhane vode in poplavljene povrtnine. KAKO RAVNATI OB UMIKU Umik prebivalstva iz mesta in gosto naseljenih krajev bi se izvedel le v pitnem rušilnega potresa, katastrofalne poplave ali nevarnosti zračnega napada. V umik se obvezno vključijo vsi prebivalci mesta ali kraja razen: a) v primem potresa ali poplave: ve: člani reševalnih ekip in za delo zmožne osebe, ker bi sodelovale pri reševalnih delih; b) v primerih zračnega napada: obvezniki vojaških, mladinskih in reševalnih enot, ker se morajo javiti v svoje enote ter prebivalci, ki morajo ostati na svojih delovnih mestih. O umiku vas bo obvestil poverjenik za zaščito ali njegov namestnik. S seboj vzemtie toplo obleko in obutev, dežni plašč, nahrbtnik ali nepremočljivo vrečo in rezervno perilo, odejo, jedilni pribor, higienske potrebščine, dokumente in dragocenosti ter nekaj hrane. Pred odhodom iz stanovanja izključite vse napeljave. Varstvo nad zgradbo in stanovanjem bodo prevzele enote zašžite varnosti in reda. Ravnajte se po navodilih članov zaščite, poverjenika oziroma njegovega namestnika. Pri upoštevanju števila oblik in ustvarjene skupne proizvodnje prihajamo do zaključkov, da povpreč- — krožniki — skodelice za belo kavo — fildjani — lončki — skodelice za črno kavo Smatra se, da bi v naših pogojih v strugarnah morala biti minimalna serija okrog 100.000 kom. K navedeni mpodatkom naj dodamo, da je to matematični izračun in da se dejansko stanje v posameznih tovarnah bistveno razlikuje od takega izračuna. Postavlja se vprašanje, kako ustvariti pogoje za povečanje serij v odrejenem asortimanu proizvodnje fine keramike. Rešitev tega problema je mogoče ustvariti skozi dogovor proizvajal- ne serije posameznih izdelkov izgle-dajo takole: ena serija ca. 144.000 kom. ena serija ca. 55.000 kom. ena serija ca. 740.000 kom. ena serija ca. 400.000 kom. ena serija ca. 60.000 kom. cev. Tak dogovor bi moral vsebovati: — specializacijo v proizvodnji; — zmanjšanje asortimana po grupah izdelkov; — osvojitev enotnejših tipov oblik in — vskladitev asortimana po oblikah, z oblikami, katere so iskane na tujih tržiščih. Raznovrstnost proizvodnje današnjih proizvajalcev fine keramike je gled proizvodnje po asortimanu po (Nadaljevanje v prihodnji številki) ŠTAB ZA VARSTVO PRED ELEMENTARNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC ZAHVALA Ob izgubi moje drage žene Podgornik Slavice se zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja in pevskemu zboru Svobode Liboje za žalostinke, ki jih je zapel njej v slovo. Mož Mirko Ljubezen, ki jo tukaj pojmujem, ni tista, ki uničuje človeška srca ali jih krepi, ni definirana s slabo ali dobro definicijo, ki pravi, da je ljubezen občutek, da nekomu pripadaš ves in brez predsodkov, ne, ljubezen po ljudskem izročilu in dejansko gre skozi usta v želodec in čreva ter po zaslugi peristaltike izginja v naravo, ki jo ponovno ljubeče pretvori v ljubezen v obliki kruha, puranove bedre ali lizike itd. do nesmisla, do norosti, do brez konca. Sofokles je bil filozof, ki je podobne »ošpilene« življenjske klobase registriral in se po niemu te modrosti imenujejo sofizmi. Navedel bi primer, da bo nekaj mojih prejšnjih-in mogoče bodočih člankov jasnej ših, tale članek pa ni filozofski, res, primojduši. Poglejmo torej primerek sofizma: Na otoku Kreti so nekega rojaka otočani potegnili, da je dobil sina. Ko je razburjen spoznal potegavščino je zakričal na ves glas: »Vsi Kretčani so lažnivci«. Poglejte, če so vsi Kretčani lažnivci, je on tudi lažnivec in če je on lažnivec, volem Kretčani niso lažnivci in ker oni niso lažnivci tudi on ni lažnivec... Da, to je filozofija filozofov, ki so od nje živeli. Daleč ie že to. Ah, kie pa. Danes ie več -filozofov, kot jih je imel stari Rim, Helada in Asirija z Egivčani vred kar v naši občini. To ni kleveta, niti žalitev, to je splošna konstatacija, hudiča, še huie, to je življenje, to je ljubezen. Še malo filozofije, ki ni filozo-fia? Dobro, sklanjajmo skupaj besedo pes: pes. psa, psu... na psu. Točno, uganili ste, tega sklona slavistični filozofi ne poznajo, življenje pa, o prekleto! Jaz sem skoraj na psu, nekaj mojih najožjih kolegov in kolegic tudi, najdeš nekatere, ki so čisto na psu in nekatere, ki znajo le še sklanjati: pes, psa, psu... na konju. Ti ljudje delajo pravopisne napake, ne pa življenjskih in so ali strašno odprte glave ali pa jim, kot pravijo, krompir na betonu raste. Nekoliko zamotano je življenje, vendar bi nadaljeval z vprašanjem: kako sklanjati besedo pes, da bo zadnji sklon — na konju. Recept je naslednji: pišite! 1. Sedite na konja, ki je vreden vsaj 5-6.000 N-din, kar je že nekaj. Občutek, da sedite na kapitalu je vsekakor ugoden, čeprav nekoliko staromoden. 2. če nimate konja se vsedite na stol, samo naj bo stolček najmanj direktorski, ki res ni nekakšen velik kapital, a ga temvečji obdaja v oblikah neizmernih možnosti. Občutek je tukaj modernejši, vendar enak sedenju na sodu smodnika, ki je moker, a se suši skupaj s skladi in osebnimi dohodki. Kvaliteto preizkušenega resepta eventualno in neobvezno pojasnjuje predsednik našega uredniškega odbora. 3. Zmanjkalo je konjev in stolčkov, ostanejo torej stoli več ali manj solidne podlage. Recept za to varianto je močno podoben Odisejevi žebljevi juhi: Odisej je med svojim vračanjem v domovino Itako iz trojanske vojne poleg raznih prigod doživel tudi to, da je bil lačen in to zelo lačen, bil je na psu bi rekli. Komaj je pritaval do neke čarovnice, ki je bila ne samo hudobna, še skopa je bila strahovito. Totalno sestradanemu Odiseju ni privoščila ničesar. Odisej je z zadnjimi močmi uporabil poslednje orožje. Prosil je, da mu dovoli skuhati vsaj žebljevo juho. Radovednost ženske je bila tolikšna, da je coprnica privolila. Pristavil je lonec, nalil vodo in poprosil za star žebelj, ki ga je ceremonialno vrgel v lonec in kuhal, kuhal. Vzel je žlico in poskušal, seveda, čarovnica tudi. Ugotovila sta. da manjka malo soli, malo peteršilja, malo čebule, malo moke, še več moke, mast in končno, ko je tudi čarovnica ugotovila, da ie juha zadovoljiva ie Odisei vrgel žebelj in juho slastno pojedel. Naknadna ugotovitev prevare ie bila za čarovnico malo pozna. In kaj je tukaj osnovna poanta? Malo pameti in dober jezik. Torej tako! Recepti so: a) malo pameti — zelo dolg jezik; b) srednja pamet — mali jezik; c) veliko pameti — za zobmi jezik. Kaj je recimo plezanju na konja od naštetega najboljše. Odgovor je recept a. Ste mogoče mnenja, da ni res. Ozrite se v življenju večkrat okoli in opazujte, pri tem pa uporabljajte recept c; recept b se v življenju običajno manj rabi, je sicer dober, a ni za na konja, res je tudi, da je po tej poti težko priti na psa, ker pa so kompromisi v modi, lahko rečemo, da se vsedeš na stol, gledaš konske dirke drugih, ob tem pa ti pes vdano liže roko. Filozofija? Sofizem? Ne hi rekel! Neumnost? Mogoče. Ironija? Sigurno — vendar življenjska! Poskusimo v naši tovarni skuhati Odisejevo juho. če bi si pomagal 'z metaforo (pesniški izraz za primerjavo) bi lahko rekel, da kuhamo iz gline, kaolina, kremenčevega peska, živca, grafita ter ilovice in še peska našo juho. Uganka je ena, kdo je v tej kuhinji čarovnica, ali jih je mogoče več, kje in kdo so Odiseji in kaj predstavlja žebelj, ki ga moramo vreči iz juhe. Če bi reforma ali zamrznjenje tovarniške cene ali še kaj podobnega bilo žebelj, bi met tega čez ograjo uspel kar najhitreje. Juhi manjka nekaj drugega. Čebula? Sigurno ne. Obratnih sredstev? Kar precej. Soli? Da, soli manjka, veliko soli. Začimb? Da, tudi teh ne manjka. Še kaj? Da, še in še. Bi radi nekaj bolj konkretnega? Kot prispodobo si sposodim avto in poskusim razdeliti funkcije: direktor je voznik za volanom, nujno je le, da je amater, vendar zelo dober voznik. Zakaj amater? Zato, da ne bi popravljal stroja, krpal gume, uravnaval ventile, meril kompresi-jo, lahko pa ga dobro pere in to redno z boljšimi pralnimi sredstvi in mnogo vode, da odplavi svinjarijo. Vodilne v vlogi prestav (vzvratna sigurno odpade) razdelimo tako, da je prestavna ročica tehnični vodja in je nujno, da je prestava sinhronizirana zaradi škrtanja, avtomatska, prestava je zaželjena, delovati bi morala brezhibno, to je tako, da voznika absolutno ne moti pri vožnji, vozi pa po vseh pravilih čimveč v direktni kot temu pravijo šoferji. Volan in prestava sta vedno le posredno vezana na motor. Armaturna plošča lahko predstavlja računovodski sektor. Števec kilometrov in obračun stroškov sta vedno problematična, a nikoli absolutna. Merilec goriva alias denarja tudi mnogo laže in ostaneš brez goriva kar na vsem lepem. Tankanje je sicer skrb voznika, a zato ima le-ta vse potrebne instrumente, ne? Vsi testi sodobnih avtomobilov ugotavljajo težave z armaturno ploščo, njenimi nedostopnimi gumbi in ročicami ter slabo preglednostjo in kar Je najhuje, mnogo ljudi je izgubilo življenje pri večjih karambolih zaradi udarca^ z glavo ob pretrde armaturne plošče. Sklopka lahko predstavlja komercialo. saj ko pritisne voznik na komercialo, pardon, na sklopko, se ves mehanizem tj. avto ustavi, ko ponovno popušča gre avto naprej. Kaj je že to? Premo ali obratno sorazmerje? Poznane so oline sklopke, ki se morajo mazati, točneje povedano, ker plavajo v maži in te so dobre; so pa tudi suhe sklonke, ki ob močnem pritisku in po daljši uporabi pfično cviliti. Suho trenje ni nikoli dobro, občutek voznika ie pri tem Zelo pomemben faktor, ki vpliva na funkcionalnost. Kot vidimo je sklovka zelo važen sestavni del stroja, ki so ga Amerikanci prisilili, da avtomatsko deluie brez voznikove intervencije, vendar je dobro mazan in avto mora iti ali pa je s sklopko nekaj narobe. Sklopka je posredno preko stroja ali obratno vezana s kolesi, ki so običajno na cesti, obi-(Nadaljevanje na 10. strani) Iz zbora volivcev v Libojah Ta članek je sicer nekoliko zastarel z ozirom na to, da so bile na tem zboru potrjene kandidature za izvolitev odbornikov občinske skupščine in skupščine SRS. Namen članka je ta, da občane okoliša Liboj seznanimo z nekaterimi vprašanji, o katerih so razpravljali na tem zboru. Kritično se •moramo zraziti o volilcih, ki tako maloštevilno prihajajo na zbore volilcev, saj je zbor vendar najvišji Ljubim ljubezen (Nadaljevanje z 9. strani) čajno pravim. Potniki so tudi na cesti. Kolesa je treba stalno mazati, potnike tudi, sličnost je zanimiva. Defekt kolesa med vožnjo je lahko usoden, le francoska »žaba« je pri avtomobilih zjema, ker je statično zelo določena in če ji tudi katerokoli kolo odleti gre po treh mirno naprej. Izjeme tvorijo pravilo. Za potnike ,ne za kolesa, bi glede na reformirane čase predlagal naj puste svoje manj koristne avtomobile doma, si priskrbijo najmanj 7-tonske FAPE, jih natovorijo Z robo in tako skušajo nabrati življensko potrebno mazivo. Asociacija je rojena ob pogledu na že klasičnega libojskega Klasiča, ki že vrsto let prosi za robo, ki jo takšno, kot iz-gleda ,uspešno in verjetno ne najbolj poceni prodaja s kamionom. Vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje ,rezervna guma, zavora in trikotnik so tipični predstavniki za splošni sektor. Prva, druga, tretja in peta stvar so nekako zakonsko predpisane ,zavora pa je nujnost, ki jo voznik pogosto in večkrat proti volji uporablja, če hoče imeti varno vožnjo skozi razna presenečenja in labirinte, posebno še pri vožnji v temi in po klancu navzdol ali stranskih poteh. Pri vožnji navkreber zavore vsaj načeloma ne potrebuje. Namazane zavore niso več zavore. Karoserija nima namenske vrednosti razen zavetja za voznika in so-vozače, je pa preslaba za večje nevihte. Podvozje je baza recimo, da veže in drži vse skupaj in tako spominja na kanit al oziroma sredstva in vsak voznik pazi, da ne rjavi, sicer je vse ostalo brez vomena. Motor je srce vsega. Dajmo mu ime proizvajalni del koelktiva oziroma avtomobila. V vsakem primeru je to pogon, ki mora biti mazan, strokovno usklajen, dinamičen, likviden, skratka brezhiben. V kolikor pogon zataji je vse ostalo odveč in avto ni več avto ampak ga le ponazarja in je kot tak le še za igračo kot je slu- forum, kjer se naj obravnava in odloča o vseh perečih vprašanjih kraja, kjer živimo. Iz tega se da sklepati, da je pri nas v Libojah že vse urejeno ali pa ne želimo nadaljnjega napredka kraja. Poleg tega je prav, da se vsak občan seznani z delom občinske skupščine in spozna smernice nadaljnjega gospodarjenja, ki je bistvene važnosti prav v času gospodarske reforme. - ljubim davek čaj v velenjskem otroškem parku, kjer star avto služi malim voznikom za prve šoferske ambicije. Za brezhibno delovanje stroja so odgovorni strokovnjaki in ne voznik kot smo Že ugotovili, voznik le pazi, da niso mazači ali kar je še slabše — prepametni; važno je najbolj da so v svojem poklicu strokovni, hitri, pošteni in kot takšni mazni, da dobro mazani. Poudarili je treba, da imajo tudi oni motor v obliki srca, volan z direktnim prenosom iz mož-gan, imajo tank v obliki žepa in želodca, nimajo pa foteljev. Tudi volja strokovnjakov ni iz nerjavečega jekla in jo je kot takšno treba mazati. Štirideset let pogona za takšne motorje sicer spominja na perpe-tum mobile, ki pa na žalost ni izvedljiv. Daljinsko upravljanje ali telediri-girani avtomobili (samoupravljanje), so v razvojn fazi predvsem v Jugoslaviji, nato šele v Ameriki in drugod .Razvoj gre vedno svojo pot, dobro naj gre. Vprašali boste ob koncu tega branja, na kaj sem mislil, ko sem napisal naslov in začel z življenjem in davkom. Kdor maže, ta vozi. To je zakon, ki ga nobeden ne bo spremenil v filozofsko hipotezo. Življenje? življenje pomeni jesti, piti, spati, zabavati se, delati pametno in bedarije ,za kar pa je potreben samo in absolutno denar. Če pustimo ob strani klasični zagovor oblike: samo, da bi bili zdravi, se odgovor glasi: življenje je denar! Kdor koli mi bo klobasal kaj drugega laže sebi in meni. Dobro premislite kako je če nimate ficka, pa ste lačni, žejni, pod vredrim nebom, pešačite, nimate za vstopnico niti za članarino, ste čili in zdravi, kaj vam ostane. Odgovor: delati! Za kaj? Za denar! In davek? Želim si, kot sigurno tudi vsi ostali sodelavci, da bi že vendar enkrat v libojski tovarni zaslužil toliko, da bi lahko z veseljem plačal davek na dohodek. Pa srečno! IZ Prav gotovo je bil predsednik občinske skupščine malce razočaran zaradi tako malega števila prisotnih. , Kljub majhnemu številu volilcev je tovariš predsednik tovariš Rozman Jožko zelo obširno analiziral gospodarstvo občine in nadaljnje perspektive. Zlasti je zelo izčrpno poročal o predlogu družbenega plana občine Žalec za leto 1967. Moramo reči, pač pa so bile stvarni hopame, pač pa so bile stvarni prikaz naših gospodarskih zmogljivosti občine Žalec. Na zboru volilcev je bilo podano tudi letno poročilo odbornikov tovariša Čoki Ivana in tovariša Šanca Albina o delu skupščine in delu odbornikov, ki ga v celoti objavljamo. Tovariš Šanca je poročal: Od zadnjega odbomiškega poročila, ki je bilo podano marca 1966 leta je občinska skupščina imela 11 sej. Občinska skupščina je v tem obdobju opravljala zadeve v pogledu razrešitev in imenovanj in sprejela program dela: —- sprejemala odloke in druge akte; —- obravnavala poročila in analize vseh področij; — razpravljala o problematiki in delu vseh svojih organov; — sprejela družbeni plan in proračun in druge finančne akte za leto 1966; — obravnavale statute krajevnih skupnosti in delovnih organizacij; — obravnavala proračunsko situacijo; — obravnavala premoženjsko pravne zadeve; — sklepala o izdaji poroštev delovnim organizacijam in skladom; — obravnavala gospodarsko problematiko in problematiko družbenih služb; (Nadaljevanje na 11. strani) | KOLEKTIVU I | KERAMIČNE 1 | ČESTITAJO K I I PRAZNIKU DELA 1