Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1922.
IV. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
Ca*3 posamezne štev. 1 Din.
„NAŠ GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40'—
Polletna naročnina.............20'—
Četrtletna naročnina. . . » „	10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. ------ .
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
po-
Tja
Prof. Jos. Rdsner:
Rodbin, doklade državnih slug.
Beograd, 1. aprila 1922.
V novem zakonu o draginjskih dokladah je člen 28. v točki 6. državnim slugam, ki imajo kakšno posestvo, občutno poostril pravico do rodbinskih doklad. Odkrito izjavljam, da sem krivico te določbe opazil šele koncem meseca marca.
Značilno se mi zdi za naše razmere, da prizadeti uslužbenci niso mene vprašali za pojasnila niti niso s svojega shoda v Ljubljani poslali meni resolucije, pač pa drugim poslaniškim klubom in sem od enega teh slučajno izvedel, kaj se zahteva. Krivica bi bila danes že odpravljena, novo razburjenje preprečeno, kajti zgodila se je navadna pomota prh končni redakciji zakona.
Na podlagi svojih prvih načrtov in spisov sem gosp. fin. ministru osebno pojasnil, da jo točka 6. člena 28. nogrešena, na kar je minister takoj v seji finančnega odbora narodne skupščine danes dopoldne naznanil, da bo predložil ministrskemu svetu in fin. odboru izpremembo člena 28. Svojemu referentu je naročil, da sporazumno z menoj izdela izprcmciuevalni predlog.
Da se ie mogla taka napaka sploh napraviti. pojasnim lahko. V prvem načrtu, ki ga je izdelalo samo računovodstvo, so bile brez predlogov na izpremembe vse prejšnie uredbe o draginjskih dokladah (Dr. Br. 130.000, 60.001 in 80.000) samo
Dr. Fr. Z. (Ljubljana.)
Kako je bilo dalje.
I?r‘ Ferjančič je bil političen nasprotnik Sukljetov, a Schwarz je bil zastavil svoj čas v poLtični borbi vse svoje moči za Šukljcta; odtod tisto sovraštvo. Sicer je bil dobil Schwarz baš dan preje od oukljeta pismo, v katerem ga ta prosi, naj ne nasprotuje Ferjančiču, ker bi bil °n dobra pridobitev za slovensko delegacijo. A Schwarz je kar besnel nad Sukljetom radi tega pisma. Ni mu šlo v glavo, kako je to mogoče, da se Šukljc Poteguje za koga, ki je bil pristaš radikalne stranke. No, Šuklje pač ni bil eden izmed tistih, ki ne trpe v svoji bližini ljudi s telesnimi in duševnimi vrli-bami, boječ se, da bi jih kdo ne zasenčil, K°t smo to videli često pri drugih.
tehnično združene v enoten zakon. V tem načrtu sta se dva člena glasila:
Člen 54.
Služitelji državnih nadleštava na teritoriju Srbije i Crne gore. koji imaju imanja van mesta njihovog službovanja nemaju prava na porodičke dodatke na skupoću, ako to imanje plaćaju više od 15 dinara godišnje neposredne poreze.
Člen 55.
Stalni podvorniki (služitelji) državnih nadleštava na teritoriju van Srbije i Crne gore, čije porodice žive na njihovim imanjima van mesta njihovog službovanja, mogu primati porodični dodatak na slai-poću samo na ženu i dccu, ako pored op-štih uslova, koji su izloženi u čl. 56., 57., 58. i 59. dokažu, da ne plaćaju više od 5 D godišnje neposredne poreze, računajući tu i porez na platu.
Ko sem iaz predložil prvi okvir novega zakona (na podlagi izenačenja), sta bila ta dva člena zabeležena kot zadnja točka člena 28. Razvidi se. da so izostale besede »na teritoriju — « in pa »van službenega mesta... « in da je določba o višini davka prevzeta skupno. Pomota in krivica je. da je izostal del stavka o rodbini, če ta živi ra posestvu izven službenega kraja.
VERITAS (Murska Sobota):
Iz Prekmurja.
Državno uradništvo in nameščen-stvo v Murski Soboti je imelo dne 13. marca 1922 javni sestanek, katerega sc je udeležilo do 120 javnih nameščencev
vseh branž. Temu zboru je prisostvoval tudi tukaj se nahajajoči narodni poslanec in minister na rapoloženju dr. Vekoslav Kukovec ter gosp. okrajni glavar Lipovšek. Vse zborovanje je poteklo velezani-rnivo in v najlepši harmoniji.
Zborovanje je otvoril gospod šumski nadkomisar Hržič in po običajnem pozdravu podelil besedo pisarniškemu asistentu Avg. Kosu. ki je referiraj o delu uradniškega odbora od zadnjega sestanka dne 24. oktobra 1921, posebno glede po maknitve Prekmurja v višji draginjski razred in pa glede prekmurskih dnevnic. Zbor je izvajanja gosp. referenta vzel na znanje.
K besedi se je oglasil nato gospod minister na razpoloženju in narodni poslanec dr. Vekoslav Kukovec, ki je v skoraj uro trajajočem govoru obrazložil križevi pot uradniškega vprašanja sploh ter našega narodnogospodarskega položaja. Zanimivemu predavanju je sledilo burno odobravanje. — Gosp. nadučitelj Dujc jo prečital prošnjo na gosp. ministra, naj nam bo v vseh naših zaprosbah na pomoč. — Nato je prečital gosp. predsednik sestanka resolucijo, ki je bila objavljena že v poslednji naši številki.
Zopet se je oglar.il gosp. minister dr. Kukovec ter izrazil o sprejeti resoluciji svoje potrdilno mnenje, kar ie vzelo navzoče uradništvo in meščanstvo z odobravanjem na znanje.
K besedi se je še oglasil poročevalec asistent Kos. ki je stavil predlo,., da se.
Razen pri tistih občinskh volitvah ni za časa mojega poiitčnega službovanja nikdo skušal, vplivati kdaj name, kako naj voVm. A sam sem parkrat prav energično posegel vmes pri volitvah, in sicer kot m!nd praktikant 1. 1883. v Kamniku.
Prvič tistikrat, ko je Kersn'k kandidiral v deželni zbor. Lahko trdim, da sem takrat nemalo pripomogel k njegovj izvolite. Že povodom volitev volilnih mož sem bil pridobil zanj župnika Kosmo Pavliča v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Pavlič je bil doma iz Podpeči pri Brdu in je bil torej s Kersnikom dobro znan. Ta mu je bil radi volitev pisal pismo, ki mi ga je Pavlič kazal, a je še omahoval. Ko sem mu le prigovarja', se je naposled odločil in mi dal besedo, da bo volil Kersnika. Ostal je zvest dani obljubi in je na dan volitve potegnil za sabo tudi nekaj volilnih mož, ki prej niso bili na Kersnikovi strani.
Da je pa bil v mestni skupini Kamnik-Radovlj ca - Tržič izvoljen proti grofu Thurnu dr. Samec, je bila naravnost moja zasluga. Udeležil sem se že v Kamniku • najintenzivnejše agitacije. Volitev se je ; vršila v Tržiču in to ni bila majhna reč, pripraviti toliko voli'cev do tega, da nastopijo tako daljno pot, kot je bila iz j Kamn ka v Tržič. Tisti dan pred volitvijo sem bil vso noč po koncu in nisem miroval prej, dokler ni bil zadnji volilec na vozu. Jaz sam sem se vozil v zadnjem izmed 42 voz med dvema starima žen -cama. Mislim, da smo precej imponirali Tržičanom, ko sc nas je toliko pripeljalo!
Tudi v Tržiču sem šel takoj na delo. Treba je bilo misliti na vse. Med Kamničani je bilo nekaj nezanesljivih elementov, ki so se začeli odmikati. A jaz jih j nisem pustil iz vida, in vedno zopet sem : jih prignal nazaj na volišče. Potem je 1 bilo treba stopiti v stik z Radovljičani.
Stran 2.
Štev. 14.
„N r Š G L A S“
ker smo izgubila zadnji čas dva delavna elana uradniškega odbora, g. sodnika Ti-lena Levca in pa gosp. gimn. učitelja Vekoslava Sparagerja, uradniški odbor razširi.
Sedanji odbor je nekak pripravljalni odbor, dokler se ne ustanovi uradniško udruženje po vzorcu Celja, odnosno Kranja.
Asistent Kos stavi predlog, da sc v odbor pokličejo gospodje, ki so že obljubili sprejeti mandat in to so gg.: okrajni komisar dr. Bratina, sodni nadoficijal Novak in pa davčni upravitelj Merčun.
Predlog je bil z odobravnjem sprejet, kakor tudi predlog, da se bivšemu članu gosp. sodniku Levcu izreče za njegovo ambiciozno delovanje v tem odboru zahvala.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil predsednik, zahvalivši se vsem udeležencem in še posebno gosp. ministru n. r. dr. Kukovcu za udeležbo, to lepo uspelo zborovanje.
Z veseljem moramo še pripomniti, da smo našli veliko zanimanje za vse naše težnje pri tukajšnjem g. okrajnem glavarju g. Lipovšku. Resolucija se je odposlala na vsa v poštev prihajajoča mesta.
Na drž. uradništvu in nameščenstvu pa je, da strumno drži skupaj v najtesnejše organizirani falangi, ki ne sme omahniti. — Naše geslo more biti: »Vsi za enega vsak za vse!«
Vsem tistim, na katere se je uradniški odbor obrnil s svojimi prošnjami za zboljšanje težavnega in nad vse tužnega položaja javnega nameščenstva v Prekmurju sploh in še špecijelno v Muski Soboti, veljaj ponovno klic: — Hitite nam pomagat! Zakaj s potrpežljivim Jobom kličemo: Roka usode nas je težko zadela!
Vsem onim pa, ki so nam bili v katerikoli obliki na pomoč pa: Trnok srčna zahvala!
Na svidenje ob ustanovitvi udruženja javnih nameščencev po vzoru Celja in Kranja!
Državni vpokojenci.
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo ob obilni udeležbi svojih članov redni občni zbor v četrtek dne 23. marca t. 1. Predsedoval mu je društveni predsednik rač. ravnatelj v p. Anton Svetek, poudarjajoč v svojem pozdravnem nagovoru, da je to prvi redni občni zbor, ki ga bo društvena kronika beležila ter lahko uvrščala med važnejše svoje skupščine. Na dnevnem redu so obširna poročila o uspešnem in obsežnem delovanju društvenega odbora v prvi poslovni dobi. ki sega od 8 nov. 1920 do 31. dec. 1921. Spominja se v tej dobi umrlih štirih članov pozivajoč zborovalce, da v počaščenje spomina na svoje ranjke tovariše vstanejo raz sedeže. To se zgodi. Nadalje pravi predsednik, da pogreša v društvenem katastru mnogo imen penzijonerov. zlasti onih visokih sarž, ki dosedaj še niso društveni člani, upa na. da bodo tudi ti pristopili k društvu, uvi-devši potrebo kooperative za dosego skupnih koristi. Dotakne se na kratko smernic društvenega delovanja, potrebe organičncga stika z Osrednjo Zvezo javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo ter obstoja njenega strokovnega lista »Našega Glasa«. Na to poda društveni tajnik sodni višji oficijal v p. Karel Š i n-tk o v e c svoje tajniško poročilo ki je
vzbudilo med poslušalci splošno zanimanje. Poročilo je vzel občni zbor z živahnim odobravanjem na znanje.
Poročilo blagajnika, davčnega nad-upravitelja v p. Franca A u m a n a se odobri in sprejme predlog naj občni zbor skrbi za povečanje dohodkov z zvišanjem članarine.
Blagajniku se podeli absolutorij. Sledi izvolitev sedmih odbornikov-namestnikov Izvoljeni so z vzklikom vsi dosedanji namestniki. Sodni oficijal v p. Valentin V o liči n a izvaja: Glasilo »Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo« je »Naš Glas« — tednik. Da je tak organ za veliko udruženje, kakor ie »Osrednja Zveza, v kateri je včlanjenih nad petdeset organiziranih društev, nujno potreben, o tem menda ni nobenega dvoma; kajti v njem se publicirajo vsa delovanja in nehanja, vsakoršni predlogi, prošnje, pritožbe in nasveti društev in posameznikov. In če smo dosegli mi vpokojenci skupno z aktivnimi uradniki precejšen povišek svojih prejemkov, ni nemala zasluga zvestega čuvarja naših pravic in stremljenj, to je »Našega Glasa«. Še vedno velja stara prislovica »Vigilantibus jura!« ker le bdečim in čuječim se priznavajo pravične zahteve. In v tem smislu apeliram na objektivno razsodnost obč. zbora da dobro premisli kako bi se opomoglo temu našemu glasilu, ki tiči ravno sedaj v zelo neugodnih denarnih razmerah vsled vedno naraščajoče draginje vseh tiskarskih potrebščin. Glasilo se bori s precejšnjim denarnim primankljajem. kar dokazujejo številke, ki jih imam na razpolago. Da ne preneha, mu moramo pomagati. Zatoraj predlagam, da občni zbor skleni:
Kot prispevek k troškom za vzdrževanje »Našega Glasa« se določi ena krona mesečno od vsakega člana, list pa naj se spremeni tako, da bo izhajal mesto tedensko samo trikrat v mesecu, s čimer bi se prihranilo okoli 40.000 K na leto. Oziraje se še na izvajanja društvenega blagajnika, predlagam, da se za kritic večje potrebščine. začenši z dnem 1. aprila t. 1. zviša članarina za društvem’ke na en dinar mesečno, pristopnina, ki jo je plačati samo pri vstopu v društvo, pa naj znaša tudi cn dinar.
O tem sc razvije živahna debata, ki konča s tem, da se stavljeni predlog v vsem svojem obsegu sprejme z veliko večino glasov.
Isti govornik se spominja še več velikih zaslug, ki sta jih s svojim vplivnim nastopom, kjerkoli in kadarkoli je šlo za dobrobit vpokojencev. vdov in sirot, stekla za naše društvo gg. minister dr. Gregor Žerjav in narodni poslanec prof. R e i s-n e r, ter predlaga, da jima občni zbor za to izredno naklonjenost izreče svojo posebno zahvalo, ki naj se jima pošlje pismeno.
Potem se je razpravljalo o raznih nasvetih, zlasti o tem. da naj se zbira zaklad za denarno podporo obubožanim članom, da naj se napravljajo zbirke prostovoljnih darov članov za prispevek k troškom pogreba umrlih društvenikov !. dr., kar naj vzame društveni odbor v pretres in v upoštevanje in stavi v kolikor bo to treba, predloge pri prihodnjem občnem zboru.
Votirala se je še društvenemu predsedniku in funkcijonarjem zahvala za požrtvovalno in trudoliubivo delovanje v prid društva, potem pa se ie občni zbor zaklj»>*;t
Še enkrat — uradne ure.
L
Gospod urednik! Smisel mojega član-* ka v št. 7 je bila ta, da v sedanjem času nikakor ne more biti uradništvu koristno, če zahteva zvišanje plač. službeno pragmatike in obenem — manj uradnih ur in za stranke neugodne uradne ure. To je po mojem mnenju nesmisel! Odločno stojim na stališču, da morata biti sedaj ureditev plač in službena pragmatika glavni zahtevi, in da se mora opustiti vse. kar bi utegnilo tem zahtevam škodovati. Članek pa, kakor je objavljen v št. 11. »Našega Glasa«, škoduje direktno tem zahtevam.
Občinstvo ne presoja zahteve urad« ništva s stališča uradnikov, nego z nasprotnega stališča. In dokler so v prometnih uradih in v privatnih podjetjih pretrgane uradne ure, bo občinstvo vedno kritiziralo te zahteve, kakor jih faktično kritizira. Kdor hoče slišati, lahko sliši, kakor jaz slišim.
Priznavam, da imajo nepretrgane uradne ure za mnogoterega uradnika posebne ugodnosti, posebno po večjih mestih. kjer se lahko dobi postranski zaslužek, ali radi oddaljenosti stanovanja itd Za one, ki so navezani na podeželske kraje in na gostilne, so pa nepretrgane uradne ure v kvar dotičnikem. Po deželi prihajajo lačni otroci ob 12. iz šole in hočejo takoj obedovati. Za dotičnega uradnika, ki bo prihajal šele ob pol 3. uri domov, se bo torei moralo še enkrat posebej kuhati, ali bo pa moral uživati dan za dnem pre-stano jed. In samski uradnik, ki bo prihajal v gostilno mesto ob 12. šele ob pol treh, bo dobival to, kar mu bo gostilničar rnilostjivo prihranil na prestani jedi. Hrana je življenje in zdravje! Radi tega se tudi vprašanje kosila ne more prezirati, kakor si to mislijo različni dopisniki, ki so najbrž jako mladi v izkušnjah ali pa imajo posebne interese. Uradne ure se nai določijo fakultativno, kakor so potrebne za posamezne kraje in kakor odgovarjajo potrebam posameznih uradov in občinstvu in ki bodo zadovoljile tudi prizadeto urad-ništvo. Nikakor pa ne gre urediti uradne ure enostavno za vse kraje in vse urade enako. To bi bilo v kvar uradom, v kvar občinstvu in v kvar uradništvu.
R. Z. (Maribor).
II.
Naj se uradne ure določijo tako ali tako. eno je gotovo, da ne bo nikdar ustreženo vsem državnim nameščencem. Vsak' hoče sebi v prilog in^ svojim razmeram primerno rešiti to vprašanje. Gospod član-kar v št. 11. »Našega Glasa« goreče zagovarja zahtevo po nepretrganih uradnih urah od 8. do 14. in imenuje tiste, ki so drugega mnenja, »zakrknjene birokrate«. Čemu to razburjenje? Vsak ima svoje težnje, in svoje razmere.
Kdor računa le s pridobitvijo prostega časa — in blagor temu — se bo gotovo strinjal z zahtevo po nepretrganih uradnih urah. Kdor ima pa druge važnejše razloge. ki posegajo v družinsko in gospodarsko življenje — in teh je zelo veliko — se ne bo pridružil mnenju gospoda član-karja. Hočem navesti le mal primer, ki jasno kaže, da nameščenci, ki žive v takih razmerah, ne morejo zagovarjati nepretrganih uradnih ur.
Šoski pouk na ljudskih šolah traja do 12., na gimnaziji do 13. ure. Uradnik ima več otrok, ki pohajajo v ljudsko šolo in gimnazijo. Iz ljudske šole pride sinček ob 12. domov. Čisto naravno, lačen je in hoče
Jesti; ne preostat drugega, nego da ga mati nasiti. Ob 13. prideta dva sinčka iz gimnazije in ker jima tudi že v želodcih kruli,' morata dobiti tudi jesti. Po člankar-jevi zahtevi po nepretrganih uradnih urah naj bi pa oče uradnik prihajal ob 14. domov.
Vprašam, ali nai uboga uradnikova žena, ki je itak dovolj zaposlena z drugimi domačimi opravili, osobito s krpanjem moževih in otroških razcapanih oblek, za vsakega rodbinskega člana po s e b e j kuho kosilo, ali naj stoji vedno pri štedilniku in kuri sedai tako draga drva in kakšno naj bo to kosilo pri taki kuhi? Ali ni najbolje. da pridejo vsi člani družine opoldne domov in skupno obedujejo?
V takih razmerah smo in bomo vedno za deljene, to je za dopoldanske in popoldanske uradne ure. Kar se pa tiče uradnikov certifikatistov ki se jih je gospod Člankar dotaknil, naj mu bo povedano, da izhaja ogromna večina teh uradnikov iz bivših računskih podčastnikov, ki so tudi za časa svojega vojaškega službovanja opravljali pisarniške posle in tedaj že od svoje mladosti okušajo pisarniški prah. __________________________Ž. P. (Kranj).
Vadniški učitelji in profesorske nadure.
Z naredbo štev. 209 (Ur. L. štev. 79,1. 1921) so učnim močem vseh šol razven osnovnih, meščanskih in visokih — torej srednjih in njim enakih strokovnih — priznane za nadure posebne nagrade. Naredba je doslej doživela menda že tretje ali četrto tolmačenje, navzlic vsem tolmačenjem še ni popolna. Pri izvršitvi naredbe je izključena cela skupina nastavnikov. ki so bili doslej v vsakem oziru enakopravni z ostalimi nastavniki zavoda. Ta skupina nastavnikov so učitelji vadnic državnih učiteljišč v Ljubljani in Mariboru.
Pri določitvi nadur se je iz odredbe št. 254 izvirajoča pravica deležnosti enakih dohodkov prezrla, ker uredba učiteljišč v prejšnji kraljevini Srbiji ne pozna učiteljev vadnice (učiteljišča na teritoriju kraljevine Srbije nimajo vadnice); učiteljem vadnice je ostala še pod prejšnjo upravo določena učna obveznost 25 ur povečana za ves posel, ki ga imajo z gojenci tretjega in četrtega tečaja pri njih vajah v praktičnem poučevanju. Ker v prvih štirih ali petih razredih osnovne šole razrednik nima nad 25 ur obveznega pouka na teden, so učitelji vadnice izključeni od ugodnosti nadur, dasiravno so med njimi posamezniki, ki imajo polnih 25 ur pouka, ne vštevši 3 do 4 ur posla z Kojenci III. in IV. tečaja. Zanimivo je, da se je z odredbo 209 in sledečimi tolmačenji poč znižala učna obveznost nastavnikom glasbe in telovadbe, od 25 na 18 (do konca dec. 1921) oziroma 20 ur (od 1. jan. 1922 dalje) toraj za 28%. jednako obremenjenim učiteljem vadnice pa ne. Sledi torej, da so učitelji vadnice pri tej uredbi nagrad za nadure oziroma zboljšanju položaja oškodovani za 20 —28% povišanja prejemkov. Vzrok — resničen — je oskosrčnost izvrševalcev naredbe št. 209. formalen pa. ker zakon o učiteljiščih v Srbiji ni poznal »učiteljev vadnice« in tudi »vadnice« ne ter se Je pri izenačenju na dinarske plače upošte-
r,a!ii , toL Har 86 Je dalo upoštevati na Podlagi srbskega zakona. Bati se je. da se
»»Xu r®dl™ciJl uradništva »vadnice« in učitelji vadnice« črtajo, ker na podlagi «akona kraljevine Srbije ne obstoje ti deli
učiteljišča kot enotnega zavoda. Kako je urediti vprašanje strokovne izobrazbe učiteljskega naraščaja v Sloveniji v tem slučaju je zadeva, ki se ne tiče samo sedaj za 20—28% oškodovanih 12 učiteljev vadnice v Sloveniji, ampak vseh. ki jim je procvit osnovne šole mar.__________
I. L. (Ljubljana);
Ali sme uradništvo štrajkati.
Najprej bodi povedano, da se ne pečam z razmerami v državi SHS, kjer je to vprašanje že rešeno v negativnem smislu z »Obznano« ne samo za uradnike, marveč tudi za druge »radnike«. Razmo-trivanja so splošna.
Tudi moram omeniti, da od svoje strani to vprašanje sicer v principu in vobče zanikam; vendar sem primoran priznati, da so nazori lahko različni.
Kaj govori za to, da se uradnik, t. j. sploh javni (državni) nameščenec, ne sme posluževati pravice štrajka, kakor ga sme uporabljati delavec ali kakor se sme posluževati podjetnik izprtja? Uradnik je napravil tako, kakor- navaden delavec s svojim podjetnikom — zasebnikom — z državo obojestranko obvezno pogodbo. A ta pogodba je v večjem obsegu javnopravnega in le v toliko civilnopravnega značaja, če in v kolikor je uradnik n. pr. za svojo penzijo plačal penzijski prispevek. Njegovo staVšče jc dosmrtno zasi-gurano pod gotovimi kautelami; ima posebno službeno pravo zase. katero se naslanja, ali bolje rečeno, sploh izvira iz srednjeveških kast in katero ne pozna nobene odpovedi. Uradnk nima pri štrajku ne samo države kot delodajalke zoper sebe, marveč tudi celokupno prebivalstvo, ki je na njegovem delovanju zainteresirano in bi pod štrajkom trpelo.
No. in kaj naj uradrrk stori, če si hoče izboljšati svoj položaj? Uradnik ima zase zakonodajno telo in more s tem, da vpliva nanje kot zastopnika ljudstva, Izvedeti za mnenje ljudstva in se ravnati po mnenju ljudstva. Nima torej prav nobene potrebe, da bi vodil gospodarski boj zoper svojo delodajalko državo in ne more uporabljati v svojih organizacijah on‘h sredstev, katerih se poslužuje delavec. —
Seveda nastane tu vprašanje:	Kaj
pa. če zakonodajno telo ali v zadnji vrsti ljudstvo — noče? Kaj potem? O tem pozneje.
Na drugi strani pa se brez vsake ovire tudi lehko izreče, da ima tudi uradn'k pravico štrajkati. Zakaj? V moderni državi je odvzeto prav za prav »določanje« uradnikom ter izročeno takozvanim odposlancem ljudstva: uradnik ni več nosilec vladajoče sile. Nimbus celih stoletij, ki ga je imelo uradmštvo, je že odpadel ?n kar je ostalo, je le nemož-nost odpovedi. Treba ni drugega, nego da se odpravi ta nemožnost in pravica do štrajka je tu.
Tn Če hočemo imeti še kak dokaz za pravico do štrajka, ga dobimo, teoretično mišljeno — v tehnični nezmožnosti dr-žive, postavit! štrajk pod kazensko sankcijo. Zasledovanje bi bilo možno pač pod kakim Ivanom Groznim, ne na v modemi takozvaii »demokratični« državi, ki hi na ta način oropala svoiega uradnika naravnost osebne prostosti ter ga potisnila na nivo sužnja. Kako naj sploh država nastopa zoper uradnika, država kot no-sllka principa pravičnosti, tista država, ki ga na drugi strani ne more ščititi zoper današnje gigantsko organizirano ode-
ruštvo modernih roparjev v podobi dra--žilcev, prekupcev, izvozničarjev ter podobnih, illegitimnih kakor tudi legitimnih pijavk? In celokupno prebivalstvo naj bi bilo samo zoper štrajkujoče uradništvo? Ali ne sega štrajk zdravnikov, pekov, mesarjev, natakarjev itd. prav tako globoko v javno življenje? Je-Ii sploh kak štrajk mogoč, ki bi splošno.sti ne zadel kakega udarca?
Vidimo torej, da se dasta obe stališči zagovarjati zadostno. Vendar pa more biti le eno pravo. In tu se moram povrniti k zgoraj stavljenemu vprašanju, kaj naj stori uradnik, če ga zapusti zakonodajno telo? Če to in ljudstvo nočeta? Odgovor na to vprašanje bi bil, da tudi v tem slučaju nima uradnik pravice štrajkati; — »Kuschen und weiterdienen«, smo rekli stari uradniki poprej, — in reči moramo danes, saj je šla mimo nas svetovna vojna s svojimi strašnimi posledicami. Svetovna vojna je uradniku odvzela nimbus avtoritete, avtoriteto takorekoč docela odpravila ter postavila na njeno mesto moderne nazore laži- prostosti in laži-demokracije; — svetovna vojna je uradnika pahnila za 100 let nazaj ter ga naravnost zasužnila, ne morda državi - delodajalki, ki je sama zasužnjena, marveč zlatemu teletu; svetovna vojna je napravila iz ISletniti mladeničev - »trgovcev« milijonarje, iz sivega uradnika pa berača t er je p r e-drttgačila vse do sedaj veljavne pojme, kar naziva Nemec z besedo: »Umwertung der B eg r i f f e«.
Modificirati moram torej tudi jaz pod takimi okoliščinami svoj aksiom, da uradništvo pod nobenim pogojem ne sme štrajkati ter moram izreči, da je le kot ultima r a t i o, kadar je vse drugo odpovedalo, dandanes tudi uradniški štrajk kolikor toliko dopusten.. Kajti končno le tedaj imajo uradniške organizacije, seveda strokovne organizacije, ne morda kaka pevska društva, pomen in namen, če morejo nazadnje svoje postulate podpreti z grožnjo štrajka.
Nerad konstatiram to; a fakta so močnejša nego jaz in kloniti se jim moram ter moram priznati za te izredne razmere, katere vladajo dandanes in za toliko časa, dokleü bodo obsojale, tudi upraviče-1 nost izredne remedure, to je uradniškega štrajka.
V resnici moremo opažati po prevratu v raznih deželah uradniške štrajke. Tako n. pr. v Italiji in Nemčiji, kjer je šlo večinoma za železničarje (tudi uradnike), predvsem pa v Avstriji. Tu so uradniški štrajki takorekoč na dnevnem redu, po-čenši od poštnega in brzojavnega usluž-benstva, ki stoji več ali maij permanentno z eno nogo ali roko v štrajku, do sodnikov, štrajka vedno kaka skupina uradnikov, pravkar n. pr. sodno-pravni praktikanti. Temu se ni ravno čuditi, saj je avstrijsko uradništvo organizirano po socialnodemokratskem vorcu v strokovniH društvih in je od prevrata sem sploh precej socialnodemokratsko organizrano.
Glede zadnjega ponesrečenega železničarskega štrajka v Nemčiji naglašati pa je kot zanimiv faktum, da se je vlada omejila pri zasledovanju štrajkujočih’ uradnikov na to, da je samo kolovodje stavila pod kazensko sankcijo, torej le nekaj oseb, ne pa vseh.
Nemčija je sploh prva država, ki se peča s kodifikacijo uradniškega prava in je njena vlada že predložila parlameit
ötran 4.
tu osnutek zakona o uradniškem pravu, ki vsebuje tudi določbe o pravici uradnikov do štrajka.
No. tako daleč pri nas še nismo.
Vestnik.
Ustanovitev posmrtinskega iu podpornega sklada pri društvu državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubl.ani. Na občnem zooru dne 23. marca t. L se je sklenilo ustanoviti posmrtinski in -podporni sklad. Ce store vsi člani svojo dolžnost in se zavedajo koristi tega tako prepotrebnega sklada, je dana možnost, da se z obratovanjem in poslovanjem lahko prične že v mesecu juliju. Osnoval sc je že pri odboru tozadevni odsek, ki mu načeluje tovariš K o b č. Vse člano društva, ki imajo smisel in inicijativo, sc pozivlje! o tem potom, da javijo čimurei svoje sodelovanje pri tem odseku, ker se vrši prva odsekov» seja že dne 10. t m. v posvetovalnici mestnega magistrata. Vse one člane izven Ljubljane, ki sa odsekovih sej ne morejo udeleževati, pa prosimo, da stavijo svoje pismene predloge, koje bude odsek pri svojih sejali temeljito preštudiral in vpcšteval. Vsi člani se torej pozivljejo, da sodelujejo pri teli sejah.
Seja odbora društva državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani se vrši dne 13. t. m. ob osmih zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika prve odborovc seje; 2. kooptiranje nekaterih članov v društveni odbor; 3. sklepanje o nekaterih spreminjevalnih predlogih k> načrtu službene pragma like; 4. poročilo predsednika oficijantskega društva glede kooptiranja tega društva k našemu društvu; 5. poročilo od-sckov; 6. slučajnosti. Vsi člani - interesenti še vabijo, da se te seje polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo.
Druš.vo niž.ih državnih gozdnih nastav-Ijencev za Slovenijo v Gorjah je imelo dne 25. marca občni zbor. Izvoljen je bil za predsednika Peter Markelj, tajnik in blagajnik Krišuin Ogris, odborniki: Tomaž Lakota, Ivan Ravnik, Blaž Gogala, Anton Strgar, računska preglednika Jakob Prežel j in Ivan Hlabajna.
Žepni koledar za iinančno kontrolo v Sloveniji za leto 1922. ne izide, ker sc novi razpored finančne kontrole še ni popolnoma izvedel. Koledar brez šematizma in rangovne liste pa ne bi imel nobenega pomena. Kadar bo to vse urejeno, tedaj bo šele čas za izdalo takšnega koledarja. — Na več vprašanj se tudi naznanja, da se dobi Matijevičevo merilo, 1 m dolgo, za 20 K 50 v in 2 m dolgo za 40 K 50 v in popis pri tvrdki 1. A. Siegel & sin, tovarna za lesne izdelke v Slovcnigradcu. — Ca n j ko, komisar finančne kontrole.
CARTE DE MANGER.
Potrpcžljivci, poglejmo si, kakšna živila bi morala naša družina, obstoječa iz poglavarja in dveh članov uživati, če bi hotela živeti še nekaj tednov z mesečno plačo K 2758, ki jo sedaj prejema njen poglavar! L Prodno vstane, mora plačati hišnemu gospodarju dnevno za najemnino K 6.40. 2. Zajutrek, obstoječ iz prežgane juhe in žgancev in za pripravo K 12.16. 3. Obed, obstoječ iz nezabeljenih žgancev in nezabeljenega kislega zelja ter za pripravo K 37.06.
4.	Večerja isto kakor za obed K 37.06, skupaj K 90.68. Ce pomnožimo to vsoto s 30, dobimo mesečno K 2720.40. Ostane torej mesečnih 37.60 K za nakup drugih neobhodno potrebnih predmetov za hišo, in sicer: 4 litre petroleja (ä K 20) 80 K, 10 škatlic vžigalic (ä K 1.80) K 18, dimnikar 6 K, 2 kg mila za pranje in umivanje (it K 64) K 128, 1 škatlio globina K 7, 2 kg sode (ä K 6.60) K 13.20, enkrat na mesec lase striči K 28, šolske potrebščine za enega otroka K 60, tobak (je navada in se ne računi), obraba čevljev K 40. niti (sukanec) K 10, zdravnik in zdravila ter obleka in perilo (je luksus, se ne računa), kruh, meso, mleko in 'druga krepka hrana ie danes luksus in se ne računa. Skupaj K 390 20. Ako odbijemo vsoto K 37.60, ki je preostala od plače, se moramo zadolžiti za K 352.60 mesečno, to seveda vsaki mesec, da se more hraniti ves mesec samo z nezabeljenim kislim zeljem in nezabeljno polento. Koliko časa pa more človek živeti s tako hrano? S tem ie natančno dokazano vsakemu človeku, ki živi od hrane, da se z današnjo plačo ne da živeti in vendar ne uvidijo tega oni gospodje, ki odločajo o naši eksistenci. Mogoče, da bi ti gospodje vendar le uvideli, če bi se jim dalo le za mesec dni tako hrano, kq]*or jo mora uživati kaša družina.
Uradništvo v Nemčiji. Pogajanja strokovnih organizacij nemškega uradništva z vlado o uradniških plačah so bila pred kratkim zaključena
ter so dovedla do popolnega zedinjenja in zadovoljstva na obeh straneh. Prejemki uradništva so se temeljito zvišali, kar obteži budget Nemčije z letno vsoto 50 milijard nemških mark ali 60 milijard kron.
javne nameščence se smatrajo uslužbenci drŽavniU in avtonomnih oblasti, ki prejemajo redno mo-sečno plačo.
2.	Posredni člani so člani organizacij, ki so sprejete v O. Z.
I
Ministrski sekretar z dvema razredoma šole ali po našem vzorcu? Češki listi poročajo, da Je češkoslovaška vlada imenovala g. Vaclava Malega, prejšnjega ravnatelja češkoslovaškega agrarnega urada, podpredsednikom tega urada v IV. činovnem razredu ter ga bo sedaj napravila ministrskim sekretarjem v III. činovnem razredu novo kreiranega ministrstva za agrarno reformo. Mož je absolviral samo dva razreda meščanske šole, do tretjega ni več dospel. Ali sl je morda vzela češka vlada naše razmere kot vzorec? Erempla trahunt! Posebno slabal
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so nabrali, oziroma darovali: G. Ciril Gcrjol v Cirknici jo nabral 320 K. Darovali so gg.: Beligašanin in Brankovan po 22 K, Gerjol, fvanc, Milavec, Leon n., dr Jos. Cepuder (Ljubljana), Kelc, Mihailovič in Mlakar po 20 K, Železnik 16 K, Batmi-kirchner, Pregelc, Vinter p0 12 K, Jesenovec, Ribnikar po 10 K, Jaklič, neimenovan po 8 K, Tavčar 6 K. Rožanc, Dobrovoljc, Zabukovec, Moravec, A. Srirngek po 4 K in I. Srimšek 2 K: g. Robert Prcmerstein v Brežicah je nabral 96 kron. Darovali so gg.: dr. Kobi in Mirko Dežela' Po 10 K, Malinger. S'arkl, Premerstein, Klofutar, Petek, Ozimič, Miklavžina, Ukmar, Ban, Hude, Kolar, Banič, Kaiser, Grum, Juvan, Prosek, Bač, Negovetič in Grga Z. no 4 K. O g. Vuk, Rožič, Rubin, Golež, Rudolf. Mikuletič in Kogej v Ptuju so darovali 91 K. nadalje so darovali gg.: Anton Grafenauer na Vranskem 40 K. Ivan Lavrič v Ljubljani 25 K, Marjan Obcrsnu v Kostanjevici 22 K. Srčna hvala vsem nabiralcem in darovalcem. — Uprava.
Pravita
O.	Z. javnih nameščencev in vpokojenccv v Sloveniji.
8 1.
Ime in sedež zveze.
Društvo se imenuje: »Osrednja Zveza javnih nameščencev in vpokojenccv v Sloveniji« in ima svoj sedež v Ljubljani.
§ 2.
Namen osrednje zveze.
Osrednja zveza zastopa stanovske In gospodarske koristi javnih nameščencev in vpoko-jencev v Sloveniji. Namen zveze je:
1.	Sestavljati in oddajati vloge in prošnje:
2.	objavljati poročila in spise o zveznih
zadevah;	—
3.	prirejati shode, predavanja in družabne sestanke;
4.	izdajati stanovsko glasilo iti druge tiskovine;
5.	snovati gospodarske, podporne in kulturne ustanove (zadruge, kreditne zavode, bolniško in pogrebno blagajno, čitalnice Itd.);
6.	skrbeti za ugodnosti v zdraviliščih, kopališčih itd.;
7.	nuditi članom pravno varstvo v stanovskih zadevah.
8 3. člani.
1.	Neposredni člani O. Z. so strokovne organizacije aktivnih in vpokojcnih javnih nameščencev v Sloveniji z vsemi svojimi člani. Za
§ 4.
Sprejem v O. Z.
Neposredne člane sprejema širši odbor. Isti odbor izroča organizacijam izkaznice za njih člane.
§ 5.
Pravice in dolžnosti včlanjenih organizacij.
Vsaka včlanjena organizacija ima pravico:
1.	Udeleževati se občnih zborov z volilno in glasovalno pravico po svojih odposlancih;
2.	imenovati po enega člana in namestnika-v širši odbor;
3.	staviti na občnih zborih predloge, ki jih je osem dni prej naznaniti zveznemu odboru.
§ 6.
Pravico posrednih članov.
Vsak posredni član ima pravico:
1.	Udeleževati se vseh zveznih prireditev pod vsakokrat določenimi pogoji;
2.	uživati ugodnosti, navedene v § 2. točke 5., 6. in 7.
§ 7.
Dolžnosti članov.
Vsaka včlanjena organizacija je dolžna:
1.	Redno plačevati članarino za vse svoje člane;
2.	pokoriti se sklepom zveznega odbora v vseh stanovskih in strokovnih zadevah:
3.	pospeševati po svojih močeh zvezno delovanje.
§ 8.
Pristopnina in članarina.
Vsaka strokovna organizacija plača pri sprejemu v O. Z. enkratno pristopnino. Pristopnina za organizacije do 50 članov je 20 kron. Pristopnina za močnejše organizacije je za prvih 50 članov 20 kron, za vsakih nadalinih 50 ali mani članov pa še po 10 kron, Vse včlanjene organizacije plačujejo Osrednji Zvezi četrtletno naprej članarino, in sicer za vsakega svojih članov po eno krono na mesec.
Strokovne organizacije f izročalo članarino blagajni O. Z. s seznamom svojih članov. Za vsakega novega člana, ki ga strokovna organizacija priglasi Zvezi, Plača organizacija raženi redne članarine še pristopnino eno krono.
Dolžnost plačevanja mesečne članarine velja za vso dobo članstva. Višino pristopnine In članarine more izpremeniti le občni zbor.
(Dalje prih.)
Upravni odbor Uabavlialne Zalraio hmll namottentov in upokoi8nc8Hliflblianir.no. i
sklicuje
izredni občni zbor
dne 27. 4. 1922. ob 20. uri v dvor. mestnega doma Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega In nadzorovalnega odbora o računskem zaključku dne 31. decembra 1921.
2.	Prememba pravil.
3.	Volitev upravnega In nadzorovalnega odbora.
4.	Slučajnosti.
Pristop imajo le člani.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Fran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.