JUGrOSL AVJANSKI STENOGRAF. IZDAVATELJ I UREDNIK: ANT. J. BEZENŠEK. Izdajo se vsaki mesec 20. dne. Stoji na ceio leto 2 for. 50 n., Uredništvo i uprava: na pol leta 1 for. 30 n. v Potrinjskej ulici br. 3G5. ROkopisi so ne vračajo. Povesi običnega pisma i stenografije. (Daljo.) Stenografija pri Grkih, Rimljanih i v srednjem veku. Vže v uvodu bil je govor o pravej zadači pisma, i čitatelj je lahko iz daljnega razpravljanja razvidil, da naše obično pismo tej zadači nikakor ne ustreza. Da na takošno zadačo pisma narodi starega veka pred Grki i Rimljani niti pomislili niso, to je jasno, ako se ozremo na jednostavne odpošaje, v kojih se je njih• žitje i bitje gibalo. Posluževali so se, kakor znamo, pisma osobito za religijozne potrebe (n. pr. Egipčani) ; a morda tudi za bilježenje broja ovc i polnih vreč v shrambah podložnikov, kteri so morali določeno mero svojega premoženja kralju poklanjati. Osebe, ki so imele vlado v svojih rokah, niso vršile svojih razprav javno, pismo-učeni niso (razven razlaganja svetih pisem i postav) nikakvih javnih predavanj držali, vednosti i umetnosti se niso med dijaci po predavanjih širile: vsi ti in drugi odnošaji niso mogli dati povoda, da bi se bila kde začutila potreba „brzopisa"; a samo potreba je povod bivanju vseh stvarij. — Nikako se torej ne moremo strinjati z mnenjem onih, kateri misle, da so vže n. pr. Hebrejci, Egipčani i Perzijanci „brzopis" poznali i upotrebljavali. Vse drugačne pa so bile razmere pri Grkih i Rimljanih. Tamo se je vsled modre državne ustave javni život najbolje razvil, govorništvo se je počelo lepo razcvetati, iilosoii i sofisti razširjevali so svoje nauke po predavanjih. V takih razmerah se je morala kmalo poroditi misel iznajti pismo, s kojim bi bilo mogoče govore političnega i učenega zapopadka, v katerih je bila vsaka beseda prevažna i na svoje najbolje mesto postavljena, točno pisati ter v nepremenjenej obliki bodočnosti izročiti. Da je brzopis Grkom res znan bil, to pričajo „dela Dionizija Areopagite", ki se hrane v vatikanskej biblioteki v Rimu. — 30 — Iz teh spomenikov grčke stenografije je razvidno, da je bila ona osnovana na podlogi običnih grčkih pismenk, katere so bile v jednostavnejo in mnogo spretnejo obliko pretvorjene, da jih je bilo mogoče lahko in brzo med seboj spajati. Tudi se često samoglasi niso samostalno riaznačevali, nego s soglasi spajali. Nadalje nam je znano, da so brzopisei svoj posel tudi pri amfi-kcijonijskih svetkovinah opravljali, i da je Ksenofont Sokratove izreke stenografiral z grčkim brzopisom, ter po teh zapiskih svoje „memo-rabilije“ sostavil. Izrazi, koje so Grki za stenografiranje rabili so naslednji: aY)p.eiOYP“?siv, UTtofpotfEiv, uxaYpzp.;Arceustv, uxoar(p.i'.ooy. Kakor so Grki bili navajeni vsako važno iznajdbo kakemu slavnoznamenu možu pripisovati, tako so tudi Kadma nazvali izumil-cem grčke stenografije. Kot posebnost naj tukaj omenimo, da seje stenografija v grčkih šolah predavala kot posebno umetni predmet. (Vid. Otto v. Wilcke „Die Stenografie).* Več kako o grčkej, znano nam je o rimskej stenografiji. Govori se, da je pesnik E ni j 300 let pr. Kr. poseben „brzopis" izumil, koji je osobito'bogat bil na siglih, abreviaturah i monogramatizaeijah t. j. sostavljanju več pisrnek v jeden znak (prim. M se). Takove pokrate upotrebljavale so se na spomenicih, napisih, listinah itd., ter je dandanes paleografom vrlo težko, nje prav tolmačiti. — Akoprarn se ne more dokazati, je-li vse te sigle — veli se, da jih je bilo nad 1000 — omenjeni pesnik izumil, toliko je vendar gotovo, da je bil njih broj jako znaten i to vže prej nego je „oteč rimske stenografije" Marko Tuli j Tir o s svojim sistemom stopil na dan. M. Tulij Tiro bilje oslobodjenec Giceronov, ter se je zajedno ž njim dalje časa bavil v Grčkej. Mej tem imel je priliko, da se soznani z grčko stenografijo. Kmalo se je v njem vzbudila misel, prirediti ta sostav za latinski jezik. Mnogo je scer trebalo premenje-vati, dostavljati, izpuščati i izboljševati; a tako vrlo dobro se mu je vse to posrečile, da neki tvrde: Tiro je izumil svoj vlasten stenografski sistem. Priobčil ga je okoli leta 64. pr. Kr. Iz njegovih stenografskih pismenk jo razvidno, da so mu služile v vzgled obične latinske pismenke, katere je samo skrajšal in — kakor je bilo za spajanje spretneje — v razne položaje stavil.** Njegov sostav nazivali so z imenom : notae Tironianae; a oni ki so se jih posluževali zvali so se „notari". (Dalje.) * Nehote mi pridejo pri tej priliki naše šole na um; ako v njih iščemo ta predmet, kojemu so vže stari Grki toliko važnost pripisovali, moramo na svojo sramoto priznati, da ga najdemo ali tam „za pečjo", ali pa nij o njem ni sluha ni duha. ** Več o tem v. Kuhnelt: „Ueber die Geselnvindigkeit der Alton". — 31 Jugoslavenska stenografija. (Piše Ant, Bezenšek.) (Konac.) Slaganje i tvorenje ricfl. Zlaganje i tvorenje besedij. §. 38. Predložne slovke spajaju se obično s korjenitimi siovkarni neposredno, a da se oblik poslied-njih nepromjeni, mogu predložne slovke, sastojeće se iz malih i sried-njih slova, obični svoj položaj promjeni t i, bez da bi se time ujedno izrazio kakav samoglas. Predložne slovke (predloži) diele se na jednostavne i složene, domaće i tudje. Kako se bilježe predloži, poznato je već iz §. 34., u sliedećem radi se dakle samo o načinu njihova spajanja sa korjeni rieči. §. 38. Predložne slovke spajajo se s korenitimi siovkarni neposredno, da se pa oblik poslednjih ne promeni, morejo predložne slovke, sestoječe iz malih i srednjih pismenk, svoj položaj promeniti, ne da bi se s tim ob jedno izrazil kakov samoglas. Predložne slovke (predlogi) dele se na jednostavne i složene, domače i tuje. Kako se bilježe predlogi, znano je vže iz §. 34., v sledečem bode govor torej samo o načinu njihovega spajanja s koreni besedij. (V. pril. §. 38.) (V. pril. §. 38.) • A. Domače predložne slovke. A. Domače predložne slovke. 1. jednostavne. 1. jednostavne. (Prevod primjera.) (Prevod primerov.) Beg-: bezbožno, bezskrban(-en), bezumno. Bo-: dodam, dogovor, dokaz, domisliti, dopis, dotjerati, dotično, dostojno. Ig-: izbor, izbrati, izčistiti, izdati, izgnati, izigrati, izjesti, izkusiti, izlaz, iznimka, iztok, izvor. Na-: nabit, nacjepati, način, nadimiti, nagon, naigrati, naklada, namučiti, naličiti, nasip, napjev, naučiti, nazor. Nad-: nadležni, nadpis, nadzor, nadkriljen. Ne-: nečovjek (nečlovek), neduha, nekriv, nemil, nenaravno, neslan, nesrodan, nestidan, neučen, nevolja. O-: obali, ocjena, očarati, oglas, ogroman, ohladiti, okrepiti, omiliti, opaziti, osip, osloniti, ostrov, otok, otrok, otvor, ovrha. Ob-: obhod, obkoliti, oblast, obmana, oblik, obrok, obseg, ob-širan, občina, obzor, obzir (ozir), obljubljen (oljubljen). Od-: odberem, odbijati, oddjeliti, odlaziti, odkaz, odkup, odličan, odmor, odpust, odstraniti, odteči, odvjetnik, odrasti, odvratiti. Po-: pobirati, pobuniti, počekati, podariti, pogled, pohvala, pobit, pokus, pokret, polomiti, polučiti, pomrieti, pomjeriti, ponos, porok, porušiti, posluh, potrpiti, potok, povod. Pod- : podbriti, podhvat, podkupljen, podloga, podpis, pod- sipati. - 32 — Pre-\ prebrati, predati, pregled, prehlada, prekidati, prelom, preminuti, premisliti, prepis, preseliti, preteci, pretopiti, pretvara, prevrat. Pred--, predgovor, predhodnik, predmet, predlani, preduzeti. Pri- : pribaviti, pribiti, pričuvati, pridružiti, prigoda, prihraniti, priigrati, prijam, prikladno, (neprikladno), priljubiti, primorje, prima se, (neprima se), prinos, priprava, prirast, prisega, (zapriseči), pristran, priznati, prizor. Pro-: probosti, proejeniti, prodati, progovoriti, proglas, prokleti, proljev, promicati, propuh, propustiti, promisliti, prostran, prosvjeta, proučiti, provaliti, provesti, prozor, prozračiti. Ran-: razbojnik, razburen, razdati, razgled, razigrati, razjedati, razlika, razmaknuti, razpaljen, razprava, razsuda, raztopiti, razvijati. S-, z-, sa-: sbor (zbor), sakriti (skriti), savjet (svet), sgoda (zgoda), sguba (zguba), sloga, složno, stiska, stratiti. Su- (s6-): sučlan (sočlan), susjed (sosed), sumrak. U-: ubog, ubosti, učin, ucjepiti, udarac, udes, ugled, ugovor, ujedati, ujak, ukaz, ukor, ulomiti, umjeren, umno, up'iv, usluga, uspjeh, ustati, uteći, utok, uvjet, uvježbati. Uz- (vz-): uzđahnuti, uzduh (vzđuh), uzpirati, uzrok. Za-: zabraniti, zadaća, zagledati, zahvala, zaključiti, zamišljen, zapustiti, zaslon, zastava, zasuti, zatisnuti, zavit. 2. sastavljene. Bezobrazan, bezobziran, doprinositi, iznenada, izostati, izpovjed, izposuditi, nadoknaditi, napomenuti, napredak, naužiti, nenalaziti, ne-obhodno, neobično, nepogriešiv, nepovoljan, nedovoljno, neprisiljen, nesloga, neugodan, opredjeliti, ođpovjedati, porazdjeliti, preoteti, pre-povjod, unapred, zadovoljan, zapovjed. B. Tuđje predložne slo vice. Ab-: absurdno, absolutno, abstraktno, abstinencija, abnonn Ad-: adjunkt, adjutant, advokat, advent, assistent. Ana-: anatema, anatomia, analiza, analog. Ante-: antecedens. Anti-: antipatija, antiteza, Antikrist, In-: instrukcija, inventar, invalid, indirekt, injurija, inserat. Inter-: interes, interpelacija intermeco. Intro-: introdukcija. Kata-: katafalk, katakomba, katabazis. Kon-, kol-, kor-: konvent, kontinent, kontekst, koncert, konfuzija, kontrakt, kolizija, kolega. Ob-, ok-: obskur, obscen, objekt, obligat, okcident. Peri-: periferija, perifraza, peri patetik. Sub-: subjekt, substancija, subsistencija, substrat, sublimat. Ultra-: ultramontan, ultraliberal. — 33 - §. 39. Tvorite spajaju se s kor-jenom rieči, koliko moguće nepo-sriedno. Velika čest njihova piše se po občenitih pravilih stenografskoga pisma, ostale pako su pokraćena time, da im se izpuštaju slova, koja nisu za upoznanjo dotične tvorke neobhodno potrebita. Tvorke, koje su u našem jeziku s obzirom na stenogr. pismo osobita uvaženja vriedne, jesu slie- Лрлр • (V. pril. §. 39.) §. 39. Tvorke spajajo se s korenom besedij, kolikor mogoče neposredno. Veliki del njihov piše se po občih pravilih stenografskoga pisma, ostale pak so pokračene s tim, da se jim izpuščajo pismenke, ki niso za vpoznanje dotične tvorke neobhodno potrebne. Tvorke, koje so v našem jeziku z obzirom na stenogr. pismo osobito važne, so sledeče: (F. pril. §. 39.) A. Tvorke domačih rieči. A. Tvorke domačih besedij. Kod samostavnikii: -ac: kupac, lovac, bratac, svetac, svetci, leskovac Pri samostavnikih: -ec: kupec, lovec, bratec, sve-tec, svetci, leskovec. -aj: koračaj; tečaj, tečaja, tečajih; slučaj, slučajem; rataj. -ak : darak , petak, dobitak, novak, prosjak. -an: kazan, ravan. -clj: učitelj, hranitelj; — čitatelj, krstitelj, izvjestitelj. -ica: padavica, učenica, učiteljica, bistrica, knjižnica. ■ek : darek, petek, dobitek, novak, prosjak. -en: kazen, rav&n. -ič\ konjič, vetrič, klobučič, Markovič , Stankovič, Lučič , — Krestič, Kristič, Radetič. -ik: učenik, vjernik, bolostnik, vratnik, Rrezovnik, Kotnik. -im: domovina, knježevina, milina, širina, petina, banovina, imovina, teletina, srnetina. -ič: konjič, vjetrić, klobučič, Markovič, Stankovič, Lučič, — Krestič, Kristič, Radetič. -išče (-ište): ognjišče, kazališće, igralište, kosišče. -je, (-tje, -lje, -nje): Primorje, proletje, veselje, groblje, igranje, stvorenje, poslovanje, bolovanje, djelovanje. -nja: bludnja, košnja, prošnja, vožnja, težnja. -ost, (-čnost, -livost, -bnost, -tost, -tnost): Učenost, blagost, vjernost, starost, jakost, trieznost. Vječnost, ličnost, sličnost, točnost. Marljivost, gorljivost, škakljivost, nenasitljivost, škodljivost, štedljivost. Udobnost, pogubnost. Svjetost, riečitost, temeljitost, nespretnost, bitnost, okretnost. -stvo (-ttvo, -štvo, -žtvo): prijatelstvo, siromaštvo, bratstvo, po-bratinstvo; kraljestvo, kraljestva, kraljestvu, kraljestvom; carstvo, družtvo, grobijanstvo, susjedstvo, množtvo, boga(t)stvo, potomstvo, vlastničtvo, (vlastništvo). — u - Kod pridavnika : j Pri prilogih : -cm, -ar : vrieđan, blatan, ču- -en, •er: vreden, blaten, čudan, mudar, bistar. | den, moder, bister. -it: plemenit, zakonit, plodovit, brodovit, stanovit, strahovit. -ji: božji, (božje, božjega, božjih), čovječji, vražji, (vražje), kravji. -ov: banov, kraljev (-a, -o), carev (carov), rakov, papirov (papirjev). -ski, -čki, -ški, -žki, -janski, -teljski: morski, morska, morsko, morskih, planinski, županski, županskomu, županskim, zemaljski = zemski, -a, -o; ženski, -a; Rečki, mužki; mudrijanski, jadranski, čovječanski = človeški; učiteljski, -a, -o, -oga(ega), -ih, graditeljski. -ljivi: sramežljivi, dopadljivi, popustljivi, -a, smradljivi, -ih, štedljivi. -tivni: protivni, relativni, -a, objektivni, (objektivnost). B. Tvor k e tudji h r i eči. -ičan = -tičan: elegičan, komičan, logično, estetičan, poetičan, kritičan, historičan, statističan, elastičan. B. Tvorke tujih besedij. -ićcn — -Učen: elegičen, komičen, logično, estetičen, poetičen, kritičen, historičen, statističen, elastičen. -irati, (umetnute slovke izostavljaju se obično): riskirati, notirati, organizirati, stenografirati, civilizirati. -ovati: organizovati, centralizovati, ilustrovati, ignorovati. -ionalan, -ionaran: racionalan, kondicionalan, revolucionaran. -izam = (-izem): komunizam, liberalizam, monoteizam. -um, -mm: fatum, faktum, publikum, stadium, medium. -ura: literatura, tinktura, karikatura, kultura, bravura. -graf, -grafija: stenograf, stenografija, litograf, choreograf, telegraf, autograf, autografija. Prijateljstvo. (Pripovjest iz vojne Krajine.) Prevod stenograma na str. 30. „priloga". (Konac.) Odmah zatim prikaže se na pragu visoka osoba, imajuća na licu koprenu. „Zaido“, veli joj Ibrahim, „skini koprenu s lica“. Ona to učini, i u cieloj svojoj krasoti stoji sada Zaida pred Jovanovičem. Tako krasnu ženu nije još nikada vidio, i opisivanje Ibrahimovo o (jepoti njezinoj, koje je prije Odmah za tem prikaže se na pragu visoka osoba, imajoča na licu kopreno. „Zaida“, veli jej Ibrahim, „skini kopreno z lica.“ Ona to učini, i v celej svojej krasoti stoji sedaj Zaida pred Jovanovičem. Tako krasne žene nij še nikdar vidil, i opisovanje Ibrahimovo o lepoti цјепеј, koje je prej skoraj ne- — 35 skoro neistinitim držao, bilo je daleko nadvladano. Jovanovič je samo gledao ter se čudio. „Kako Jovanoviču, je-li sada vjeruješ u moje prijateljstvo ?“ Prije nego je taj mogao odgovoriti, zablisnu se u sobi, začuje se glas pištolja, i veliki dim napuni sobu. Kad se dim malo dignuo, vidilo se, da leži Zaida mrtva na tlu, i da polag nju stoji Ibrahim sdvojena lica, s pištoljem u ruci. Jovanović prestraši se neizmjerno, pobjegne iz sobe k Savi, te odbrodi na drugu stranu. — Najstrašnije slike slikala je odsada njegova fantazija. Ako je stisnuo oči, vidio je krvavu Zaidu u ruku Ibrahima, ako jih je otvorio, mislio je, da ona stoji pred njim, i da ga gleda, kao da bi htjela reći: „Ti nesretniče, što si učinio! Kada ćeš oprati svoj veliki grieh, koji imaš na duši, jer nisi samo mene, nego i tako rekući njega ubio. Kako si mogao to od svojega prijatelja zahtjevati ? Nisi-li znao, da mu vjera nalaže, da mora svoju ženu, ako ju je oko drugoga muža vidjelo, umoriti ? Ti si dvojio nad njegovim prijateljstvom, on ti je morao pokazati, koliko može za svojega prijatelja učiniti. Ako bi bio ti njegov život zahtjevao, on bi ti ga bio s većom pripravnošću žrtvovao". Sada pišući list opet se je malo umirio. List je naime glasio na Ibrahima, u kojem ga pokorno moli, da bi mu izvolio oprostiti, jer je tako sgrie-šio na prijateljstvu, a zajedno je kazao, daje pripravan sve učiniti za-nj. Ibrahim nije odgovorio. Prošla je jesen, zima, prošlo proletje, došlo je opet ljeto. Eazna putovanja i marljivo djelovanje uplivalo je na Jovanoviča ugodno, i on je postao malo mirniji. Sada oboli njegov 5 ljeta stari jedini sinčić, ter baš na dan Zaidine smrti umre. Otac bio je opet podpuno izvan sebe. Medju tim ko tako tužan istinitim držal, bilo je daleko nadvladano. Jovanovič je samo gledal ter se čudil. „Kako Jovanovič, je-li sedaj veruješ v moje prijateljstvo ?“ Prej nego je ta mogel odgovoriti, zabliskne se v sobi, začuje se glas pištolje, i velik dim napolni sobo. Kadar se dim malo digne, vidilo se je, da leži Zaida mrtva na tleh i da poleg nje stoji Ibrahim zdvojenega lica, s pištoljo v roci. Jovanovič prestraši se neizmerno, pobegne iz sobe k Savi ter odbrodi na drugo stran. — Najstrašneje slike slikala je od sedaj njegova fantazija. Ako je stisnil oči, vidil je krvavo Zaido v rćkah Ibrahima, ako jih je otvoril, mislil je, da ona stoji pred njim i da ga gleda, kakor da bi htela reči: „Ti nesrečnež, kaj (što) si učinil! Kedaj češ oprati veliki greh, kojega imaš na duši, ker nisi samo mene, nego tudi tako rekćč njega ubil. Kako si mogel to od svojega prijatelja zahtevati ? Nisi-li znal, da mu vera nalaže, da mora svojo ženo, ako jo je oko drugoga mćža videlo, umoriti ? Ti si dvojil nad njegovim prijateljstvom, on ti je moral pokazati, koliko more za svojega prijatelja učiniti. Ako bi bil ti njegov život zahteval, on bi ti ga bil z vočo pripravnostjo žrtvoval. Sedaj pišćč list opet so je malo umiril. List je namreč glasil na Ibrahima, v kojem ga pokorno moli, da bi mu izvolil oprostiti, ker je tako zgrešil na prijateljstvu, a zajedno je rekel, da je pripraven vse učiniti za-nj. Ibrahim nij odgovoril. Prošla je jesen, zima, prošlo proletje, došlo opet loto. Razna potovanja i marljivo delovanje uplivalo je na Jovanoviča ugodno, i on je postal malo mirneji. Sedaj oboli njegov 5 let stari jedini sinčič, ter baš na dan Zaidine smrti umre. Oteč bil je opet popolno izvan sebe. Med tem ko tako tćžen poleg svojega — 36 — polag svojega mrtvoga djeteta sjedi, donese mu sluga list od Ibrahima. U listu bilo je sliedeće: „Allah budi s tobom! Ja neću misliti na dan, kad si mi ti sve moje uzeo, niti sam mislio, da ga u obće preživim. Primio sam tvoj list, saznao dosada sve, što se je pri tebi dogodilo. A ja sam živio sa svojom boli sam za se, oddaljen od svjeta. Saznao sam o bolesti tvojega jedinoga sinčića, saznao sam i to, da je — čudnovato — baš na dan smrti moje Zaide umro. Ja si mogu misliti tvoju bol, — ja sam ti oprostio, Allah se je za mene osvjctio. Nevidimo se nikada. Ja sam miran, i odputujem k bratu u Aziju. Zdravstvuj!“ Taj list načinio je veliki utisak na Jovanoviča. Smatrao je smrt sinčića znatnim djelom osvjete za svoj grieh. I postao je od sada i mirniji u svojem srcu. mrtvega deteta sedi, donese mu sluga list od Ibrahima. V listu bilo je sledeče: „Allah bodi s tebo ! Jaz nečem misliti na dan, kedar si mi ti vse moje uzel, niti sem mislil, da ga v obče preživim. Primil sem tvoj list, seznal do sedaj vse, kar (što) se je pri tebi dogodilo. A jaz sem živel s svojo bolečino sam za se, oddaljen od sveta. Seznal sem o bolesti tvojega jedinega sinčića, seznal sem tudi to, da je — čudnovato — baš na dan smrti moje Zaide umri. Jaz si morem misliti tvojo bol, — jaz sem ti oprostil, Allah se je za mene osvetil. Ne vidimo se nikdar. Jaz sem miren, i odpćtujem k bratu v Azijo. Zdravstvuj!“ Ta list učinil je velik utisek na Jovanoviča. Smatral je smrt sinčića znatnim delom osveto za svoj greli. I postal je od sedaj tudi mirneji v svojem srcu. Glasnik. Nešto o srbskoj stenografiji. „Javor", srbski list u Novom sadu, donio je u 1(1. br. vieet „da je jedan njegov prijatelj u Beču zgotovio jedno novo djelo za učenje srbske stenografije i da je namjeran skorom dati ga u štampu, pošto se dosadanja djela nisu kao vrlo praktična pokazala". Kako se mi ovoj vješti s jodne Btrane radujemo, tako se ipak s druge strano bojimo, da-li nam se neće možda ova radost prerano pokvariti: • mi se naime veselimo, ako vidimo, da se pojavi koji novi suradnik na našem polju, jer takovih ljudi zbilja treba; a bilo bi nam veoma žao, ako bi dotičnik možda separatističkim putem krenuo, te ako bi htio slogu i jedinstvo, koje smo mi velikim požrtvovanjem medju Hrvati, Srbi i Slovenci s obzirom na stenografija gojiti počeli, samovoljno razdirati. Mi smo već više puta naglasili, da treba na tom polju složnoga djelovanja medju svimi Jugoslaveni, ako hoćemo što postići. No mi se nadamo, da i dotični g. stenograf to uvidja, pa da će knjigu sastaviti u duhu uzajamnosti s ostalimi slav. plemeni, navlastito s Slovenci i Hrvati, koji već imadu svoje sisteme složno uredjone po načelih, koji su i za srbski jezik posve prikladni. Onda dakako, ako to učini, — jerbo s ćirilicom tiskane, dobre ston. knjigo zbilja i treba, — biti će nam njegovo djelo dobro došlo. f Dr. Jos. Plaseller, c. kr. sanitarni savjetnik, vitez reda Franje Josipa, predsjednik tirolskoga stenogr. družtva i c. kr. izpitne komisije za učiteljstvo stenografije ulnsbriiku, umro je ondje 23. aprila, 6(5 g. star. Našim čitateljem poznat je kao onaj, koji je Gabelsbergerov sustav za latinski jezik priredio. Л u obće stekao si jo neizmjerno mnogo zasluga za našu umjetnost. Budi mu zemljica lahka! Ono p. n. abonente, koji so nam še letošnjo ali celo lanjsko naročnino dolžni, prosimo, da nam jo čim prej e pošljejo. _____________________________________________Administracija. Tiska C. Albrecht u Zagrobu. ''v* — ^ Ls :—-i O) /~y /*~ „ ~«/ ''s e ćy/'s ' o č& S *tf j7 - С^ C* / yy °; ХУ &D, rpkr', &г/^ jg^, у _ P /, рс/, р гж, /2/, Џ/ј М-Лг , ("- №>); ^Ј> , ^2 / ^^ , (j Р), 7 *7 ///'s s ~ yc/, /P, p'p, p, p, 7^- 71? /fl' M 7 P 'У* /, ?A P> 7^e p' ? f' 7^- l^r, i—r , \t/= P vse, P, v/\ ve-v; v&~, y , */, &//>/, \60, Pp P/- , p , ć7 6č%, yl, 0-7?, 0-^7 , £\, £7 p ' P' o^' P- p>, jul, M p. A, /M, p, s P y^,^t />, p, /2v~„ /4- , /y,j*S*9, P~P> P /P/ p ^ / p'- p 'p'~ P7, p p _ 'Г- '---ои/ ^ с^/7 arviffc ZSč/j, /-li*; ^у/у (С ^ уА = v - (LJir^),^-^, S^% у А_^А/ r /£/v - /2^-А/' /,? đ''Xs ~ /г^- ? л / ćd~ . — *£—, i *ZL'42‘ ‘*~"У~’ ^ '7^-'- у-у /‘I- “^у Сгр^Суе / ^ П(, /^' f^'/l'' 1/ ' " s/-/Zl...frfl: os/, /s/l, - ‘/^'/-'^>l, A ^yl- Ć/C, j oA oA °A° c/- У' °°^' , tl, ft-, 2Л Л~ '?гЈ- му l' ^-/ = '2/-/, (—*-/ - Ć-1- £l/ ^A= fi?- ĆA <--;/* / ^ Lp—f L/^/ ^l' '7' l'' */ '( 71^ ^ ~ Prijateljstvo, /■ /° a- Šala i zabava. \/ pa* u.