PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE T oaa /i-iPoštnina plačana v gotovini ■LStO V ■ OteV. O (JU (I07O) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, petek 30. decembro 1949 Cena 15 lir Z OSMEGA ZASEDANJA ZVEZNE SKUPŠČINE FLRJ KARDELJ O ODNOSIH MED FLRJ IN ITALIJO Nerešena vprašanja so sledeča: 1) izplačilo reparacij 125 milijonov dolarjev; 2) odškodnina za italijansko nacionalizirano imetje; 3) spoštovanje pravic slovenske manjšine; 4) rešitev tržaškega vprašanja v sporazumu s FLRJ Poročali smo že o važnem govoru, ki ga je imel pred dvema dnevoma zunanji minister vlade FLRJ EDVARD KARDELJ na osmem rednem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Ob tej priliki je govoril tudi o odnosih med Jugoslavijo in Italijo, ki še prav posebej zanimajo tržaško prebivalstvo. To zanimanje izkorišča tržaški reakcionarni in kominformistični tisk, ki te dni poroča o vseh mogočih manj ali bolj senzacionalnih vesteh, glede odnosov med obema sosednjima državama zlasti v zvezi s tržaškim vprašanjem. Da bi naši čita-telji imeli točen vpogled v dejansko in resnično stanje teh odnosov, objavljamo danes dobesedno, kar je Kardelj glede Italije povedal: Prizadevanje po aktivnem sodelovanju na gospodarskem področju se izraža tudi v odnosu do sosedne republike Italije. Prav sedaj so v Rimu razgovori o nerešenih vprašanjih gospodarskega pomena, ki so nastali med nami in Italijo po mirovni pogodbi. Nedvomno je obema državama veliko do tega, da se to vprašanje čimprej reši, temprej, ker gre tukaj zn zelo važna vprašanja kot to n. pr. reparacije v znesku 125 milijonov dolarjev, ki nam jih Italija dolguje po mirovni pogodbi, in vprašanje odškodnine za italijansko nacionalizirano imetje na priključenem področju. Lahko pričakujemo, da bodo ti razgovori dovedli do sporazuma, s čimer bo ustvarjena pot za še intenzivnejše sodelovanje med obema državama. 1 ... Vlada FLRJ je večkrat pokazala prizadevanje, da bi omejili na minimum razloge, ki bi mogli ovirati tako sodelovanje in vzpostavitev prijateljskih odnosov med obema državama, kar je nedvomno tudi želja narodov na obeh straneh Jadranskega morja. To prijateljstvo bi bilo lahko močno oporišče miru v tem delu sveta. Sedanje gospodarsko sodelovanje nedvomno prispeva k ustvaritvi takih odnosov. Razumljivo je tudi, da mora za ostvaritev takih odnosov med obema državama Italija voditi račun o zakonitih koristih slovenske manjšine, ki živi na njenem ozemlju in kateri sedaj zanikajo določene osnovne demokratične in manjšinske pravice, ki so sicer zajamčene ne samo z mirovno pogodbo, marveč tudi z italijansko ustavo. Pričakujemo, da bo taka politika spremenjena v korist dobrih sosednih odnosov med obema državama, še toliko prej, ker uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji vse manjšinske pravice in ni podvržena nikake-mu raznarodovalnemu pritisku. Ce govorimo o odnosih med Italijo in FLRJ, se ni mogoče izogniti tudi vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Povsem naravno je, da posveča vlada FLRJ temu vprašanju največjo pozornost. Zato smo večkrat poudarili, da ni mogoča nikaka rešitev vprašanja STO brez neposrednega sodelovanja naše države. To vprašanje je mogoče reševati samo v sporazumu z Jugoslavijo in samo taka sporazumna rešitev lahko koristi italijanskemu in jugoslovanskemu ljudstvu ter miru in varnosti v tem delu Evrope. Kot smo že poročali je v proračunski debati za leto 1950 govoril tudi podpredsednik ore-zidiia Ljudske &kurščine FLRJ MOSA PIJADE o federaciji Južnih Slovanov, Danes objavljamo zaradi izredne važnosti tudi glavne misli njegovega govora. Razen Moše Pijade so govorili med drugimi tudi predsedniki vlad posameznih ljudskih republik, in sicer: Petar Stambolič, Lazar Koliievski, Djuro Pucar, Blažo Jovanovič, Miha Marinko in ljudski poslanec iz Dalmacije Marin Cetinič, Predsednik vlade LR Slovenije MIHA MARINKO je izjavil, da bo plan industrijske proizvodnje v Sloveniji izvršen s 105 odstotkov. Tekstilna, lesna, usnjarska, in živilska industrija so že prekoračile proizvodni plan Plan so izvršili tudi rudniki. Člani Osvobodilne fronte so letos prispevali 10 milijonov prostovoljnih ur več kot lani. PETAR STAMBOLIČ, predsednik vlade LR Srbije, je izjavil, da je Plan uresničen s 101,4 odst., čeprav je bil povečan za 93 odst. v primeri z letom 1947. Proizvodni plan industrije je dosegel po vrednosti za leto 1950 število, ki je predvideno za konec , petletke. Socialistični sektor kmetijstva zajema 20 odst. celotne površine obdelovalne zemlje. LAZAR KOLISEVSKI je Poudaril, da y LR MAKEDONIJI znaša nacionalni dohodek za 40 odst. več kot leta 1947. Plan industrijske produkcije je izvršen s 108 odst. mesec dni pred predvidenim rokom. DJURO PUCAR predsednik vlade LR BOSNE-HERCEGO-VINE. je dejal, da je plan realiziran s 100,4 odst. Prostovolj. nega dela se je udeležilo 550 tisoč članov .Ljudske fronte. BLAZO JOVANOVIČ predsednik vlade LR CRNE GORE, je poudaril, da se je nacionalni dohodek Crne gore povečal za 54 odst. v primeri z letom 1948, oz. za 116 odst. v primeri z letom 1947. Dejal je, da je znašal v republiškem proračunu za Črno goro primanjkljaj več kot eno milijardo dinarjev ki je bil krit s podporo zvezne vlade; letos pa bodo izdatki zaradi izvršenih planskih nalog kriti z dohodki ki bodo toliki, da bodo izdatke celo presegli. Ljudski poslanec CETINIC Pa je izjavil, da se je nacional. ni dohodek DALMACIJE povečal za 28,5 odst. v primeri z letom 1948 Člani Ljudske fronte so prispevali 13,700.000 ur prostovoljnega dela y vrednosti ■ 170 milijonov dinarjev. Plan je 1 izvršilo 90 odst. podjetij. Pijade o Balkanski federaciji »dpredsednik Prezidija je rojem govoru o federaciji lih Slovanov dejal, da se je alo na zahtevo sovjetske e odpovedati vsaki misli lamo glede federacije, tem-tudi na vsak sporazum in zništvo med Jugoslavijo in arijo kljub vsem naporom iovembra 1944 do februarja rprašanje Balkanske f c deje,, je dejal Pijade ,ni da-nič več aktualno in se ne ija v programu dela kate-:oli balkanske vlade, Veči-teh vlad, ki so še krepko roti pretvarjanja svojih dr-v sovjetske pokrajine, Istavlja to vprašanje straši-aradi njegovega problema- Tri Uuoiili so se PEKING, 29. — Agencija NCNA javlja, da so se tri armade Kuomintanga uprle s svojimi poveljniki Kuomin-tangu na področju Pengsien 40 km severno-vzhodno od Ceng-tuja. Te armade so prekinile vse vezi s Kuomintangom in zaprosile navodila poveljnika osvobodilne vojske v južno-vzhod-ni Kitajski. Te tri armade so se sedaj koncentrirale na področjih, ki jim jih je dodelila narodno-osvobodilna vojska. Agencija pristavlja, da je o-svobodiina vojska medtem o-svobodila mesto Cuang, 70 km severno-vzhodno od Cengtuja. Pekinški radio Javlja, da je osvobodilna vojska zasedla Sin-tu, Kuangan in Njensu s«vei-no-vzhodno od Cengtu-ja. Zveze književnikov :LRJ lOGRAD, 29. - Sinoči 3e Zagrebu zaključil II. kon-Zveze književnikov Jugo-je. Sprejeli so resolucijo o divah za delo in o nalo-jugoslcvanskih književni-ter resolucijo proti kleve-Informbiroja proti narodom slavije in proti KPJ. rejeli so tudi osnutek za statut Zveze književnikov islavije in izvolili so nov ir. Za predsednika je bil t izvoljen akademik Ivo rič. > zaključku kongresa so ali pozdravno brzojavko KPJ in maršalu Titu, tičnega značaja. Zadostuje, da se spomnimo samo, kako je moskovska «Pravda» brutalno poklicala na odgovornost pok. Georgija Dimitrova zaradi neke njegove izjave glede federacije balkanskih in podonavskih držav. Ta opomin Dimitrovu, po katerem se je moral dvakrat javno ponižati z prisiljeno avtokritiko, je bil namenjen tudi drugim, ki bi si upali igrati se z idejo o federaciji. V smislu te prepovedi ideje o federaciji, o proglasitvi kakršne koli federacije, konfederacije pa tudi carinske unije, ((problematične in umetne« zadeve, obstaja enostavno v preprečevanju združevanja malih socialističnih držav, prepovedi, da skupno poskrbijo za svojo neodvisnost in suverenost, da ostanejo te države med seboj ločene, izoliranedrugaoddruge, brez medsebojne podpore in da položi vsaka od njih svojo suverenost in neodvisnost v roke sovjetske vlade, in se postavi pod njen protektoratu. Sele sedaj nacionalizacija na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 29. — Državni minister Gero je sklical sestanek šefov podjetij in jim sporočil, da je vlada sklenila nacionalizirati vsa podjetja, ki imajo več ko 10 delavcev, ali pa, ki je v njih udeležen tuji kapital. Minister je nato dejal, da se ta ukaz ne nanaša na malo trgovino in obrt. Do sedaj so na podlagi ukaza iz leta 1948 bila nacionalizirana samo podjetja, ki so zaposlovala vsaj 100 delavcev z Izjemo podjetij, v katerih je bila udeležba tujega kapitala višja od 50 odst. Iz obveščenih krogov javljajo, da so med tujimi podjetji, ki bodo nacionalizirana, tudi podružnica ameriške družbe ((Standard#, britanska tovarna «Niti», švedska tovarna vžigalic ((Altanalos Gyufaipar», po. družnice družbe ('.Shell# in «Va. cuum Oil», tri švicarska podjetja in eno nizozemsko. Madžarsko-sovjetske mešane družbe, katerih juridični položaj je povsem drugačen, ne bodo nacionalizirane. STOKHOLM, 29. — V kratkem bodo izvedli reorganizacijo švedske vlade. Ministrstvo za dobave bo ukinjeno od 1. januarja dalje. Ministrstvo za finance pa bo razdeljeno In bodo ustanovili pod-tajništvo za nvezde. Pijade ie nato omenil proces proti Kostovu, ki čfcj je imel nedovoljene odnose ob koncu leta- 1944 s Kardeljem in nato z drugimi, češ da je hotel uničiti suverenost in neodvisnost Bolgarije s priključitvi« k Jugoslaviji in oddelitvijo fci. rinske Makedonije v prid jugoslovanske Makedonije. Nato je govornik iznesel sledeče zgodovinske podatke; «Ze pred bivanjem Kardelja v Sofiji od 22. do 24. decembra je prišlo že v začetku novembra 1944 do medsebojnega dopisovanja med CK KPJ in CK KP Bolgarije glede federacije. Sovjetska vlada je bila o tem obveščena. Ze 22. novembra je med pogovorom s tov. Kardeljem. Stanojem Simičem in Ivanom Subačičem. Stalin iz- javil: ((Pospešiti je treba proces unifikacije z Bolgarijo, ker jo hoče ljudstvo, ker jo' narod hoče. je ne more nihče preprečiti#. Vsi ti načrti, ki sta jih izdelali obe stranki pred potovanjem tov. Kardelja v Sofijo, se nahajajo v naših rokah in javni tožilec bi jih lahko našel tudi v arhivu Centralnega komiteja in bolgarske vlade, če bi jih hotel poiskati. Toda kaj bi se v tem primeru zgodilo s tajnim komplotom v dveumem pogovoru med Kardeljem in Kostovom? Kardelj se je pogovarjal s Kostovom, ker ga je smatral za voditelja bolgarske komunistične partije, t. i. za njenega sekretarja, in sicer ne samo 22.. temveč tudi 23. decembra. Tedaj so vzeli za podlago diskusije načrt CK Bol- garske, ki je bil znan tudi Kimonu Georgijevu in ne samo drugim članom politbiroja. Ta načrt so izdelali po prihodu te-legrama Dimitrova (ki ie bil tedaj še v Moskvi), v Sofiji in dan pred prihodom tov. Kardelja, t. j 21. decembra (ta telegram verjetno niso uničili. — Naj ga poiščejo). «Tov. Stalin ni bil g tem načrtom zadovoljen, ker je vprašanje omejeval na obrambni pakt, čeprav ie bilo v začetku v petem členu načrta predvideno. da naj bi obe stranki «pcdvzeli vse potrebne ukrepe za čim hitrejše zedinjenje «še pred koncem vojne#, med Bolgarijo in državami, ki se nahajajo v, okviru federativne Jugoslavije, v enotno federativno državno telo. Na željo Angležev... Tako je želel tudi Dimitrov, da bi se to zgodilo «še pred koncem vojne#. Po mnenju Kardelja, Kostova in Cervenkova pa so bile besede «že pred koncem vojne# prečrtane. Ce bi izdelali ta načrt na podlagi brzojavke pokojnega Dimitrova, kar je točno, tedaj je vse tisto, kar se pripisuje v obtožnici Kostovu, laž. Ohranjen je izvod tega načrta v ruščini s popravki prvega člena z roko tov. Kardelja na sestanku 23. decembra in med katerimi so popravki rokopisov Kostova. Toda na kraju tega načrta je tudi pripomba tov. Kardelja, ki pravi: «Načrt sporazuma je bil izdelan po razgovorih s tov. Kostovom in Vladimirovim dne 23. decembra 1944 v Sofiji#. Sedaj torej vidimo, da je bil pri pogovoru od 23. decembra navzoč tudi neki Vladimi-rov v imenu bolgarskega politbiroja in dagaje javni tožilec pozabil citirati v obtožnici, in ga prav tako njso klicali pred sodišče niti kot pričo. Toda kdo je ta Vladimirov? Vladimirov je navaden naslednik Trajča Kostova v funkciji sekretarja CK Bolgarije, človek ki je bil leta 1944 član politbiroja, to se pravi Velko Cervenkov, t. j. eden od tistih, ki so poslali Trajča Kostova na vislice zaradi tistega ((nedovoljenega# pogovora s tov. Kardeljem pri katerem je tudi on sam, Cervenkov, sodeloval in podpiral točno isto stališče bolgarskega politbiroja kot Kostov! Evo moralne gorostasnosti. ki jo je ustvaril Informbiro! Nato se je na vprašanje, zakaj je sofijsko sodišče simuliralo, da ne ve za obstoj bolgar. skega sporazuma, je Pijade odgovoril: «Zadeva je jasna: vsa zarota proti bolgarski neodvisnosti in proti Sovjetski zvezi s pomočjo ustanavljanja federacije bi se zreducirala na nič#. Pijade je nato citiral pismo, ki ga je Kardelj" poslal maršalu Titu 23. decembra 1944, da bi se opravičil, ker ni on sam dokončal z Bolgari teksta o sporazumu v njegovi dokončni obliki#. ((Razlike v gledanju, je pisal Kardelj, so bile na takšni načelni liniji, da sem smatral, da bi bilo Ipolje če bi vi rešili vprašanje v Beogradu#. Zaradi trenja v Sofiji je bil rok za poopis sporazuma glede federacije dolečen y Beogradu 31. decembra 1944 in bil nato odložen na polovico januarja. Toda oba časovna roka sta pretekla brez da bi delegacija prispela iz Sofije. Pijade ie dejal, da se sestanek z delegacijo v Beogradu ni vršil, ker je prispel Molotov-ljev telegram, y katerem je bilo rečeno, da morajo poslati Bolgari in Jugoslovani v Moskvo zaradi bedečih pogajanj in da bolgarska delegacija ne sme še editi v Beograd. Na ceiu jugoslovanske delegacije je v Moskvo odpotoval Meša r-ijade. «Ou našega prihoda v sovjetsko prestolnico dalje, je dejal Pijade, je jasno izhajalo nam samim, da niso smatrali trenutek ugoden za ustvarjanje federacijei Zaradi tega sta obe delegaciji sklenili še na svojem prvem sestanku sklenitev sporazuma o političnem, vojaškem. in gospodarskem sodelovanju in o bratskem zavezništvu brez omenjanja federacije. Na tem prvem sestanku sem bil pooblaščen izdelati na podlagi izvršene diskusije, načrt sporazuma. Od tega načrta so spravljeni v arhivu,- mo; rokopis in prevod v ruščini. Nato je Višinski sestavil drugi načrt in na sestanku, n£' katerem me je z njim seznanil, smo napravili nekatere slovnične poprav, ke. Prav tako posedujemo ta izvod v ruščini. Nato so se delegacije sestajale vseeno in končno ie bilo sestavljeno definitivno besedilo ki so ga sprejele delegacije in s katerim je bila sporazumna tudi sovjetska vlada. Bilo je 27. januarja. (Nadaljevanje na 2. strani) O LONDON. 28. — Paroplovna družba «Cunard White Star# bo v začetku prihodnjega leta zgradila nov prekooceanski parnik, ki bo imel večjo tona-žo kakor «Queen Elisabeth# (83.673 ton). IZJAVE poslanika Altana NEW YORK, 29. — Georges Allan, ki je bil pred kratkim imenovan za ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji, je pred vkrcanjem na ladjo «America» izjavil: «Rekel bom maršalu Titu, da se vlada ZDA protivi kakršnemu koli napadu, naj ta pride od koder koli. Zdi se, da je sovjetski napad sedaj naperjen proti Jugoslaviji in naš odpor proti napadu velja v tem primeru glede Jugoslavije, kakor tudi za katero koli drugo državo. Razen tega podpiramo suverenost in neodvisnost držav in pozdravljamo odločnost narodov, da ohranijo svojo suverenost. Vlada Jugoslavije in njeno ljudstvo jasno kažeta svojo trdno odločnost, braniti svojo suverenost.# Kakor je znano, je predsednik Truman pred dnevi sprejel na poslovilni obisk novega veleposlanika Allana. Ob tej priliki je Allan izjavil novinarjem, da je Truman dejal, da ZDA neomajno nasprotujejo napadu, kjer koli bi do njega prišlo in da ZDA podpirajo načelo suverene neodvisnosti države. Kar zadeva Jugoslavijo, ie Truman izjavil, da ZDA nasprotujejo napadu proti tej državi, pa tudi proti sleherni drugi državi. Prav tako so ZDA za to, da se ohrani suverenost Jugoslavije. BUENOS AIRES, 29. - Argentinska vlada je dala svoj pristanek za imenovanje Marijana Stilinoviiča za jugoslovanskega opolnomočenega ministra v Argentini. ..Komunistična nevarnost krati spanje ameriškim imperialistom Senator Connally zahteva vzpostavitev odnosov s Francom in obrambo Formo-ze pred ,,komunistično ekspanzijo“ Republikanci očitajo Trumanu, da se ne drži politike dveh strank - Anglija nadaljuje dobave orožja arabskim državam WASHINGTON, 29. — Zuna. nje ministrstvo sporoča, da se prične 6. januarja 1950 tretje zasedanje Sveta severno-atlant-skega pakta. Vodil ga bo zunanji minister Acheson, sodelovali pa bodo ministri in poslaniki držav podpisnic. Sklepali bodo o priporočilih pariške seje vojaškega posvetoval, nega odbora za Severni Atlantik, ki terjajo izdelavo strateških ((integralnih# načrtov za področje Severnega Atlantika. Načrte bo končno odobril Truman. Podobne slabe odmeve bo povzročila tudi tiskovna konferenca odstopajočega predsedni. ka odbora za atomsko energijo Lilienthala, ki je znova oznanjal «velike napredke ZDA glede atomske bombe#, kakor so vse doslej slavili vse izpopolnitve, resnične in namišljene, tega zločinskega orožja. Washingtonskim krogom očitno ne da spati sovjetsko odkritje, ki pomeni najmanj enakost v moči. Zdaj krožijo po teh krogih vesti, da pripravljajo ameriški specialisti način, kako bi izvedli kontrolo atomskega orožja v drugih državah (mislijo seveda na ZSSR) od zunaj, t. j. brez dostopa na ozemlje predmetne države. Vse te vesti se širijo v zvezi z namenom Trumana in Achesona, predložiti Organizaciji združenih narodov na zasedanjih v novem letu zopet nove ameriške predloge glede nadzorstva atomske energije. Kot tretji hujskač se je danes izkazal demokratični senator Connally, ki je na svoji tiskovni konferenci kratko malo zahteval, naj vlada ZDA prezre sklep OZN iz leta 1946, s katerim so priporočili vsem državam članicam, da odpokličejo poslanike iz Francove Španije. Po njegovem ta sklep ne veže vlade ZDA, češ da je ta suverena država. Ameriški poslanik v Madridu,'je dejal Connally, bi bil kot opazovalec na odličnem mestu, in je še poudaril strateški pomen Španije in Pi-renejev. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve se je nato lotil položaja na Daljnem vzhodu in izjavil, da spada otok Formoza k tistemu področju Azije, kamor morajo ZDA za-braniti dostop komunistični ekspanziji. Na koncu je tudi dejal, da bo treba kredite Marshallove pomoči znižati vsaj za milijardo dolarjev, češ da bo oboroževalni načrt M. A. P. nadomestil nekatere izdatke. Medtem se nadaljujejo britansko - ameriška pogajanja okrog tega načrta. Po nekih vesteh naj bi Se končala v prvi poloviči januarja. AFP meni, da bo Velika Britanija dosegla nekaj koncesij podobno kakor Francija, seveda brez bistvenih sprememb. Pojavili pa so se tudi glasovi o nekih razprtijah med Trumanom in republikanci v pogledu zunanje politike, ki sta jo obe stranki, demokratska in BEV1N POTUJE NA KONFERENCO COMMONWEALTHA Britanski imperij se ruši pod adarci osvobodilnega gibanja v Aziji LONDON, 29. — Zunanji minister Bevin, ki je prispel včeraj iz Londona v Rim, je danes z letalom odpotoval preko Malte proti Egiptu na poti v Ko-lomfoo, kamor je sklicana za 9. januar prihodnjega leta konference britanskega Common-wealtha. Pri kratkem postanku 12 ur v Rimu je izjavil, da se bo prav rad sestal z De Gaspe-rijem ali s Sforzo na povratku. V londonskih krogih se je danes izvedelo, da je Bevin odklonil povabilo indijske in pakistanske vlade, naj obišče njuni prestolnici ob priliki oblet- II V med Doliciio m delavci KALKUTA, 29. — Danes so delavci ponovno priredili demonstracijo proti mučenju 250 političnih jetnikov v Kalkuti in zahtevali njihovo osvoboditev. Ti jetniki so stopili v gladovno stavko. Policija je demonstrante napadla ter je uporabila orožje in solzilni plin, demonstranti pa so se branili in pri tem je bilo 10 policistov ranjenih. Policija je aretirala 10 demonstrantov. nice proglasitve neodvisnosti o-beh držav. Bevin se ie opravičil, češ da ga bo konferenca na Kolombo že tako predolgo zamudila. Na konferenci bodo sodelova li razen Bevina in ministrskega predsednika Ceylona Sena-nayake-a še Pandit Nehru za Indijo, zunanji ministri Avstralije, Nove Zelandije in Kanade. Pakistanska delegacija še ni določena, ker se mudi zunanji minister v Lake Successu glede posredovanja OZN v sporu za Kašmir. Južnoafriška unija bo poslala prometnega ministra Sauer-a baje zaradi nastopa drugih članic Commonvealtha na zasedanju OZN glede postopanja z indijsko manjšino v Južni Afriki. Vsekakor je konferenca za britanski imperij velike važnosti, kajti z ene strani ograža Commonwea’th politika ZDA. ki povsod spodriva vpliv razpadajočega britanskega imperija, z druge strani pa narodna osvobodilna gibanja, ki so v vseh kolonijah in posestih Vzhodne Azije v polnem razmahu. In res je težišče konference na političnih vprašanjih, zlasti v zvezi s spremembami, ki so ADENAUER NAPOVEDUJE nemškn gospodarslm ekspanzijo Vedno večji politični vpliv porur-Hkili truNtov v Zahodni Nemčiji HAMBURG, 29. — Na vprašanje neke nemške agencije je odgovoril predsednik takoime-novane zahodne nemške republike glede najvažnejših nalog V novem letu, sledeče: ((Predvsem je treba zagotoviti s pomočjo lastnih konzularnih predstavnikov tisti delež v gospodarstvu, ki gre Nemčiji#. Predsednik vlade Adenauer je prav tako poudaril kot prvo nalogo gospodarsko ekspanzijo. Ostali ministri so poudarili potrebo zanimanja za Nemice v Vzhodni Nemčiji, seveda v protikomunističnem smislu. Predsednik Rensko-Westfalske vlade si je dovolil tudi apostrofirati ameriško pomoč, češ «da ni treba zanemarjati nemškega prispevka k evropski obnovi. Mnoge države so imele manjšo proizvodnjo, nasprotno pa se dela v Nemčijii in zlasti v Porurju brez prestanka#. Pripomba ni brez pomena, ako pomislimo, da je nemška proizvodnja jekla že presegla dovoljenih 11 milijonov ton in sc bliža 20 milijonom. Kaže, da odseva iz besed tega ministra nekaj izzivalnega duha, ki so se ga nab-brali oblastniki in zlasti veleindustrije; porurskega področja na nedavnem tajnem sestanku s šefom nemškega oddelka v britanskem zunanjem ministrstvu. Celo socialdemokrat Schumacher je ob tej priliki pripomnil, da so dobili predstavniki porurskih trustov ne le zagotovila za razvoj novih ogromnih profitov, marveč tudi za politični vpliv v Zahodni Nemčiji. Prometni minister Seebohm pa je poudaril, da mislijo oživeti nemško civilno letalstvo in obnoviti trgovinsko mornarico. Pred časom so Britanci osvobodili nemško obalno in Severno plovbo, tako da na progah prot; Angliji že prevladujejo nemške ladje. Tudi ladjedelniška industrija močno tekmuje Z inozemskimi izdelki, kakor na drugi strani bivše o-si Japonska. Na nedavni proslavi v Duis-burg-u, kjer so slavili ((rešitev# jeklarskega trusta Avgust — Thyssen — Huette, se je Adenauer zlasti zahvaljeval Bevi-nu, britanskemu generalu Robertsonu in Bishopu. Drugi so poudarjali, da so bile «rešene» demontaže tudi jeklarne Hen-richshuette v Hattingenu, Char-lottenhuette v Ni jeder Chel-den in Gelsenberg Benzin A.G.. Ustanovili so tudj posebno nagrado v čast neke Američanke, ki da ima mnogo zaslug za to. STUTTGART, 29. — Bivši predsednik komunistične skupine v Salachu v Severnem Vuertembergu Kurt Buehler je napravil samomor. Agencija «DPA» javlja, da je Buehler i-mel pred to odločitvijo ostro diskusijo s krajevnimi voditelji komunistične partije. Policija proti delavcem v Franciji PARIZ, 29. — Policija je danes s silo izpraznila tekstilne tovarne v Bessonneau Angers, ki so jih sinoči zasedlj stavkajoči delavci. Nameščenci te tovarne, ki jih je okoli 4000, zahtevajo novoletno nagrado 5 tisoč frankov, začasno nagrado 3 tisoč frankov in 20 odst. zvišanje družinskih doklad. Vodstvo je sklenilo, da za nekaj dni zapre tovarno in nato posamič zopet sprejme nameščence. Tudi vodstvo tovarn Latil, ki izdelujejo traktorje in tovorne avtomobile, je sklenilo, da te tovarne zapre za nedoločen čas. Koordinacijski odbor sindikalnih organizacij izjavlja, da so ta ukrep sprejeli zato, ker so delavci zahtevali nagrado 5 tisoč frankov. Debata o proračunu se v narodni skupščini nadaljuje. GSR minirala meje z Avstrijo DUNAJ, 29. — Miniranje meja, ki so jih začeli na madžar-sko-avstrijski meji, se je sedaj razširilo tudi na avstrijsko-če-škoslovaško mejo. Tudi CSR hoče hermetično zapreti svoje meje proti Zahodu. Obmejna policija je dobila nalogo, naj na avstrijsko-češkoslovaški meji postavi tri vrste bodeče žice med minskimi polji. BUKAREŠTA, 29. — S 76 glasovi proti 2 je romunska ljudska skupščina odobrila državni proračun za leto 1950, kakor ga je bila predložila vlada. Tihotapstvo preko Trsta posledice zmage Maocetunga na Kitajskem. Prisotnost zastopnika britanskega zakladnega urada pa napoveduje, da bodo imeli vzporedno s političnimi tudi važne gospodarske razgovore. Glede kitajskega vprašanja bi London sicer rad takoj priznal novo stanje. Mora pa se ozirati na ostale člane Commonwealtha zaradi francoske zahteve, naj bi Britanija in ZDA podprli francoskega protežiranca Bao Dai-a, ki so ga nedavno ustoličili v In-dokini. Gre sicer le bolj za moralno zaslombo, vendar pa mora London računati s tem, da zlasti Indija nasprotuje francoskim poskusom. Minili so namreč časi, ko je mogel London o takih stvareh samostojno odločati. I II ijo vo;ne FRANKFURT, 29. — Kakor pišejo razni listi, je nemška policija odkrila veliko organizacijo za tihotapstvo orožja. Agenti so pred dvema letoma ustanovili organizacijo, ki je nakupovala nemški vojni material, ki so ga nato pošiljali v Atene, kjer je neka mednarodna organizacija za razpečevanje orožja. Prekupčevali niso toliko z ostanki orožja iz zadnje svetovne vojne kolikor s stroji za izdelovanje orožja. Kupci so predvsem med arabskimi državami, ki se poslužujejo nemških vojaških svetnikov. Tudi izvedenci za razne vrste orožja so skoraj vsi Nem-ci. Številni Nemci, ki so bili v Afriki in ki so bili ujeti, so prešli v arabske armade. To o-rožje se plačuje z volno al pa z dragoceno valuto. V glavnem se kompenzacije izvršujejo z mamili, ki se v Evropi zelo dobro prodajo. Glavna tranzitna država je Avstrija. Ena od poti za tihotapstvo tega orožja gre preko Avstrije, Italije in Trsta, druge poti pa gredo preko Švice in Madrida. Plačila se v večini izvršujejo V švicarskih frankih. Stališče Izraela glede lerezalema JERUZALEM, 29. — Obvc ščeni krogi izjavljajo, da je izraelska vlada sporočila velikim državam, da politični dogodki na Srednjem vzhodu, posebno s Siriji povzročajo zaskrbljenost in nevarnost za izraelsko državo. Izraelska vlada je baje zahtevala od teh držav, naj vplivajo na Jordanijo in Iran, naj se ne vmešavata v sirijske zadeve. V nasprotnem primeru bi bila izraelska vlada prisiljena pri' lagoditi svoje stališče onemu sosednih držav, posebno še vedno obstaja vojno stanje z Irakom, ki ni niti podpisal premirja. Dalje javljajo, da je izraelska vlada pripravila odgovor Svetu za skrbništvo, v katerem odklanja poziv, naj iz Jeruzalema umakne sedež izraelske vlade. V odgovoru se izjavlja, med drugim, da se bodo Izraelci borili za Jeruzalem, kakor se bi Francozi borili za Pariz, Angleži za London in Američani za Washington. M predstavniki v Varnostnem svetu LAKE SUCCESS, 29. — Tri države, ki so bile izvoljene v Varnostni svet za dobo od 1. januarja 1950 dalje, bodo imele sledeče predstavnike: Aleš Bebler za Jugoslavijo, Romero Viter! Lafronte za Ecuador, Sir Benegal Naraing Rau za Indijo. Omenjene tri države bodo prevzele mesta Ukrajine, Argentine in Kanade, glede katerih poteče doba dveh let 31. decembra. MOSKVA, 29. — Pri nadaljevanju procesa proti japonskim vojnim zločincem v Ka-barovsku je obtoženec Mimoto Kadzuo priznal, da je sodeloval pni poizkusih na človeških bitjih ter da je povzročil smrt dveh sovjetskih državljanov in številnih Kitajcev, s tem da je pomešal strup v njihovo hrano. Obtoženec Unonue Masao je priznal, da je vcepil kugo ujetnikom in da je sodeloval pri širjenju bacilov na kitajskem ozemlju, kar je povzročilo smrt na stotine ljudi. Obtoženca Kikuhsi in Ku-rushina sta priznala, da sta sodelovala pri pripravah za bakteriološko vojno protj Sovjetski zvezi in da sta v ta namen obiskovala tečaje za znanstveno usposobljenost. Zaslišane go bile nato priče, ki so potrdile navedbe obtožencev, Priča Furuishl je izjavil, da je leta 1942 sodeloval v ekspediciji v srednjo Kitajsko in da je osebno okužil vodnjake in stanovanja na Kitajskem kakor tudi kruh, ki je bil namenjen kitajskim vojnim ujetnikom. Dejal je tudi, da so kitajskim ženskam vcepili sifilis z namenom študivanja novih zdravilnih metod. Današnji japonski listi na veliko objavljajo izjave ameriškega delegata v zavezniškem svetu Sebalda, češ da je proces samo sovjetski propagandistični manever. Moskovska «Pravda» pa piše, da se v ZDA sedaj nadaljujejo poizkusi za uporabo bakteriološkega orožja. Ameriški imperialisti, piše ((Pravda#, prevzemajo vlogo braniteljev japonskih vojnih zločincev, ki so na zatožni klopi v Kabarovsku. republikanska, vodili soglasno. Omenjena francoska agencija namreč trdi po vesteh iz dobrih virov, da je vodja republikancev Kenneth Wherry izjavil svoje nezadovoljstvo s to, poli. tiko, ki da se sklepa «med vla. do in majhno skupino republi. kancev#. Wherry baje zahteva, naj bi bila zunanja politika rezultat splošnega razpravljanja v senatu. Truman in demokratska stranka se seveda upirata, kakor pravijo, «iz varnostnih razlogov#. Pri zunanjem ministru Ache-sonu pa je vložil svoj protest Član parlamentarne zunanje politične komisije Javits, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Palestini. Opozarja, da je našel tam «nevaren položaj#, češ da britanske dobave orožja Iraku, Transjordaniji in Egiptu pomenijo veliko nevarnost za mir na Srednjem vzhodu. Arabske države bi se lahko zo. pet spravile na Izrael, kakor sodi po ognjevitih izjavah* arabskih listov, ki razpravljajo o nekakšni novi vojni. Po njegovem so britanska opravi, čila za pošiljanje orožja brez vsake vrednosti. Republikanski senator Brew. ster pa je obtožil vlado in upravo Marshallovega načrta ECA, da vodijo tako zunanjo trgovinsko politiko, ki je zgolj v prid ameriški veleindustriji in na škodo neodvisnih manjših industrijcev. Hoffman mu je sicer to zanikal, vendar pa ga Brewster še naprej napada, češ da z raznimi ukrepi škodujejo izvozu male industrije. Glede Trumanovega poročila o socialnem zavarovanju je izjavil ravnatelj federalnega urada za posredovanja Ching, da je treba pripraviti drugačen načrt za delavsko zavarovanje če se hoče vlada izogniti stavkam, češ da ie delavstvo na splošno obsodilo dosedanji vladni načrt kot skrajno po. manjkljiv. Končno sporočajo iz Bele hi. še, da bo prihodnji četrtek predsednik Truman čital svojo poslanico kongresu in parlamentu na skupni seji. 6. januarja bo Truman dostavil kongresu svoje gospodarsko poročilo, 9. januarja pa posla, nico o državnem proračunu. ZSSR ne priznava Ifuoniiiitaiigovega predstava ka v OZN LAKE SUCCESS, 29. — Na današnji seji Varnostnega sveta je sovjetski delegat Malik izjavil, da sovjetska delegacija podpira poslanico zunanjega ministra kitajske ljudske republike Cuenlaja, ki oporeka Kuomin-tangovi delegaciji pravico govoriti v imenu Kitajske. Malik je izjavil, da sovjetska delegacija ne bo priznala kuomintan-govega delegata kot predstav* nika Kitajske. Ukrajinski delegat se je pridružil izjavam sovjetskega delegata. Kuominiangov delegat Ciang je dejal, da sovjetska izjava «zadaja udarec zakonitosti OZN# in je pripomnil, da je njegova vlada edina legalna in ustavna vlada na Kitajskem. Predsednik pa je diskusijo zaključil in izjavil, da to vprašanje ni na dnevnem redu. Prešli so nato na preučevanje položaja v Kašmiru in v državi Jammu v Indiji. Predsednik Varnos*nega sveta general Mac Naughton je poročal o svojih dosedanjih predsedovanjih za rešitev spora. LOS ANGELES, 29. — Raketno letalo «X 1», glede katerega so pred kratkim uradno javili, da je za več sto kilometrov prekoračilo hitrost zvoka, je baje letelo s fantastično hitrostjo 3202 km na uro. Letalo je letelo v stratosferi. Policijski napad na delavce v Milanu RIM, 29. — V Rimu so danes ponovno proglasili dveur-no protestno stavko nameščencev prevozniških podjetij, in sicer od 16. do 18. ure. V Milanu pa je danes policija napadla povorko delavcev, ki so protestirali proti odpustitvi delavcev v neki livarni. Ti delavci so že pred enim tednom zasedli omenjeno livarno, da protestirajo protj odpustitvam in nameravani ustavitvi dela. Policija je uporabljala tudi solzilne pline. Francov zunanji minister Ar-tajo je danes z letalom prispel v Madrid. List «Unita» piše, da se je Artajo tajno sestal z De Gasperijem v Amalfiju, kjer je sedaj De Gasperi «na oddihu#. Italijanski listi se bavijo tudi z vprašanjem vladne krize, ki bo zopet nastala v januarju. V Saragatovi stranki je še vedno več pristašev, ka nasprotujejo sodelovanju z vlado, čeprav je njih večina vstopila v novo tako imenovano enotno socialistično stranko. Na podlagi glasovanja o posameznih resolucijah na pokrajinskih kongresih te stranke se da sklepati, da je 80 odst. članov za sodelovanje z vlado, 15 odst. pa proti sodelovanju. Zaradi tega bo po kongresu v Neaplju verjetno nastal v Saragatovi stranki noy spor. Moša Pitala TRŽAŠKI D IN E V NIK l Balkanski federaciji (Nadaljevanje » 1. strani) Ta dokončni tekst imamo tudi mi; napisan i JnOda V ruščini, ki je poseben zanonimiv, ker nosi na kraju podpis Zorina oz. točneje, fijegov paraf. Ta protisovjetski sporazum so torej uvideli«, to se pravi odobrili. Ta protisovjetski sporazum je io-»videlao t. ji odobrila so- rej vjetska Vlada jafna. Sedaj pa na podlagi »dokazov »procesov v Budimpešti in Sofiji, sovjetski tisk in radio »puščata strele proti temu načrtu, katerega bo označili za protisovjetskega! Vsekakor je dan prej t. j. 26. januarja, bolgarska delegacija prejela brzojav iz Sofije, v katerem je bilo rečeno, da so istega dne Angleži napravili korak pri bolgarski vladi proti federaciji jn proti dodelitvi Pirin-»ke Makedonije jugoslovanski Makedoniji. Kljub temu smo se sporazumeli, da se hitro vrne-ffie v domovino in podpišemo oimprej možno V Beogradu spo-razum. Toda čeprav smo sklenili, da ne bomo federacije o-menjali v samem sporazumu, srho o njej diskutirali, ker naše stališče in stališče Bolgarije sta s« tažlikovali bd vsega začetka. Bolgari so hoteli federacijo, V kateri bi bila njihova država ena enota vsa Jugoslavija prav tako enota in vse bi se ižVrŠilo na temelju enakosti. V Vladi, pol in pol. v svetu narodov pol lil pol, to se pravi po* Joviča Bolgarov, druga polovica pa ubogih Jugoslovanov. Vendar smo smatrali, da Bolgarija he bi mogla biti druga hego ena od sedmih federalnih enot. Glede tega smo ištpraVljali tUdl. s Stalinom. Ffvatraf, kd Sta obe delegaciji Šil skhpho M njčrnu, je Stalin iragbVim! bolgarsko Stališče, f. ]. dtialištičnd federacijo, podkrepljujoč fo tezp i dejstvom, da je Bojgarlja dolgo časa ne* ivtsna država. Pokojni Dimi- trov je pripomnil, tia ie notranji položaj v Bolgariji tak ljudstvo ne bi sprejelo re-‘latere bi bi-sedmih e 08 . Sttve, na podlagi k; la Bolgarija ena not. Čeprav se jaz takrat nisem hotel upirati Stalinu, sem ob prvem razgovoru z njim dejal, da sta Srbija in Crna gora neodvisni mnogo daljši čas nego Bolgarija, da je M ir • .............. isn_ _ ilgarija, da je nerazum-jivo, iz kakšnega vzroka ne bi Hrvatje, ki so imeli svojo državo celih 1009 let, imeli enakih pravic kakor Bolgari, in tako tudi ostali. Ko smo dan al* dva pozneje bili pri kosilu s Stalinom, je nadaljeval Pijade, je on prvi začel govoriti o tem ___2. — n z— :x_ 1A iabrot ' ninn Štirje jugoslovanski parniki v tržaškem pristanišču Usiiižfoenci IA€P odločeni nadaljevati s stavko V tržaški luk; so usidrani štirje jugoslovanski parniki, in sicer: »Srbija«, »Radnik«, »Zagreb« in »Srrajevo«. Včeraj popoldne so pošetili prekooceanska parnika »Srbija« in »Radnik« predstavniki tržaških množičnih organizacij in predstavniki delavstva iz tovarn ter kmečkegt- okoliškega prebivalstva. V imenu jugoslovanske mornarice jih je pozdravil komandant na parniku »Srbija« tov. Pavelič Mafije n, V imenu demokratičnih Trža-čahov sta se mu zahvalila za sprejem in za vse, kar So jim razkazali in pojasnili toV. Stoka in tov. Petronio. Tov. Stoka jg poudsril, da velja obisk predstavnikov demokratičnih organizacij ladijskemu delov* nemu kolektivu. Pre;.c pogajanja za rešitev vprašanja poVHanja mezd industrijskim delavcem. Pogajanja, ki so se jih udeležili predstavniki sin* dikalnih organizacij in predstavniki industrijcev, So trajala Več Ur, Vendar hiso privedla do zaželenega uspeha. Pobudo za ttsdaljevaftje pred časorh prekinjenih pogajanj so dali predstavniki obeh slftatkalftih organizacij, ki so se pred časom sestali, da bi proučili celotni položaj V kategoriji industrijskih dclaVčeV. ČepfaV je ravna kategorija industrijskih delavcev najbolj JteViifia ter predstavlja delo teh izredno važntršt ž'a haprčdek IfidfP strije na Tržaškem ozemlju, so sč predstavniki industrijcev do sedaj Včdrio protivili sVOjim uslužbencem izboljšati plače, ki nikakor ne odgovarjajo današnjih! življenjskim potre- bam. Industrijski delavci prejemajo danes okrog 30.000 lir plače, v katero so že Vključene draginjske Ih druge doklade; kako lahko živijo s to vSoto, si lahko predstavlja vrakdo, ki so rhu količkaj poznane ahspodatske razmfiTe ha Tržaškem Ozemljit, Industrijski del&vci so totej upravlčend pričeli z odločno borbo, da bi dosegli uresničitev svojih zahtev, toda do sedflj niso naleteli ha ražtimevanje pfi delodajalcih, ki nočejo n povišanju plač ničesar čuti. Verjetno se bodo pogajanja za rešitev spornega Vprašanja nadaljevala. Mnenja smo. da hi bila potreb- Kjer se je pojavil Dedek Mraz, so bile polne dvorane veselih otrok Včeraj je v okolici randelll liatl 1300 daril *a novoletne jelko « l*ri nas bo So tlanes in jutri vprašanju in jc takrat odločno i odpiral »tališče, na podlagi katerega bi Bolgarija lahko bila samo ena od sedmih federalnih enot. Bolgari so molčali. in kar se tiče mene, nisem imel vzroka govoriti. Pijade je nato dejal, da bi bili morali besedilo dogovora ln pisma predsednikov, ki so bili odobreni v Moskvi, podpisati začetka februarja v Beogradu, toda 4. februarja 1945 je Jugoslovanski poslanik v Sofiji Vladimir Popovič sporočil sledeče; »Dne 26. preteklega meseca so Angleži uradno sporočili vladi: 1, da oni he bi odobravali federacije a'i konfederacije med Bolgarijo in Jugoslavijo; 2. da bi oni odobravali balkansko federacijo, v kateri bi bile tudi Albanija. Grčija in Turčija; 3. Da razpolagajo s poročilom, v katerem i« rečeno, da Makedonci in Bolgari delujejo za združitev X Makedonci Grčije, čemur ae Angkži najodločneje upiralo. Upirajo se tudi združitvi Makedonije v okviru Jugoslavije. Pijade je nato dtjal: Dne 10 februarja je poslanik Popovič •poročil iz Sofije sledeče: cPredsedmk vlade je povabil na kosilo samo Ruse, mene ln zunanjega ministra Stainn-va. Ta se je Ves čas trudil, dn bi Jih prepričal in me Je prosil, naj bi prepričal tudi yas. da njegova vlada ni zavlačevala podpisa sporazuma in da je pripravljena to napraviti v vsakem trenutku, samo če Rusi to ukažejo, Mislim, da Je td točno«. Pijsde J« še dejal: »Končno •6 se konča'i vsi poizkusi od novembra 1944 do konca februarja 1949. Dočlm so se An ■leži uphali Ideji federaciie, se j« vztrajalo, naj bi ml podpisali dogovor. Toda ko so Angleži Intervenirali tudi pri sovjetski vladi, ni b’lo mogoče več pod pisati dogovora. Pokazal sem vam na podlagi dokumentov, ki jim nihče ne more oporekati, Je poudaril Pijade, kako so V petih mesecih od konca leta 1944 do začetka leta 1945 potekala pogajanja za ustanovitev ZvCze Južnih Slb-vanov. Neovrgljiva dejstva, ki sem jih tu navedel, niso edina s katerimi razpolagam, pač pa obstajajo Se druga, ker nisem vseh navedel, m jasno kažejo da se V zgodovini sodnih škan dalov gotovo ne more izslediti proces, ki bi kakor sofijski temeljil no tako nesramnem potvarjanju dejstev. Lahko se reče, da je bil sofijski proces predvsem proces proti Zvezi Južnih Slovanov kot enakopravnim narodom. Če je bil Trajčo Kostov obešen zato, ker je hotel federacijo t Jugoslavijo ln je Z isto vztrajnostjo želel prav federacijo z bolgarsko hegemonijo, kakor so jo želeli in jo želijo vsi čiani bolgarskega politbiroja, tedaj so obesili najbolj nedolžnega človeka z njihovega slatlSča In s Stališča obtožnice procesa, je dejal Pijade. Toda bolgarski politbiro, obtožbe ln sodišče so samo lutke v tujih rokah, so samo pohlevni izvrševalci sovjetske politike, ki hoče razbiti enotnost balkan skih narodov, Uničiti njihovo neodvisnost. Sofijski proces, je zaključil Pijade, je Wl ravno nasprotno od teg«, kar so hoteli tisti, ki so ga up-izorill. Ta pro-as ie strada obmlba, tako proti he-gemonlsfifnim namenom dami-n|ih sovietsklh vodltePev, kakor tudi proti njihovi žalostni metodi In njihovi bre'v»»'nn*ti ki hoče doseči protidemokratični, proti'ocisii*Rčnl in proti revolnelonarnl namen, zglHslt V Birmanjih ih obdaril tdmknjšnje otroke, nalo v Bor* štd, kjer je razdelil 140 zavojev otrokom iz Bm:ita, Botjunca '-it okolice. V Dolini je bila v dvorani pri Jercekit tudi lutkovna predstava. Dolinski pionirji so sami pripravili dvorano in jo očistiti. Številno občinstvo> med tem mnogo odraslih, je z veseljem gledalo lutke, še bolj pa dolgobradega Dedka, ki je delil otrokom dav la. Včeraj popoldne je dospel k nam Dedek Mraz in razdeljeval otrokom darila novoletne jelke po Krasu in pod Bregom vse do večera. Naši malčki so ga e nestrpno pričakovali. Povsod so bili na določenem kraju ie pred napovedano uro. Nobeden ni hotel zamuditi. Da bi bili vselej tako pridni in točni! Pohiteli smo V vse kraje, da pokukamo in vidimo Dedka Mraza in srečne obraze ktaških in breških otrok. Povsod polne dvorane in živžav, ko pa se je prikazal Dedek Mraz je vse u-tihnilo, Najprej se je Dedek Mraz Ne verjame vec klevetnikom Jugoslavije Podpisani sem do zadnjega časa Verjel klevetnikom Jugoslaviji, ki so se spustili tako daleč, da so pričeli razširjati govorice, kako tam ljudi nasprotnega političnega prepričanja kar na cesti aretirajo ln pobijajo. Ta klevetnik mi je pred kratkim v cosfilni v Škednju pripovedoval, kako je v Jugo-vlaviji videl na lastne oči, da jt zaščita ustavila na cesti dva stara človeka. Vprašala ju je, kam gresta. Ker pa nista vedeta tako) določno odgovoriti, da so iu na mestu ustrelili. Pred dnevi pa sem bii sam v Jugoslaviji na obisku pri starših, Tako sem intel sam prilileo j ugotoviti, da je tam dokaj dru-1 gače, kakor bi nam hoteli neka- | terl prikazati. Povsod Sem lahko videl nasmejane delavske obraze, ki detdjo Z velikim veseljem, zavedajoč se, da delajo zase. Videl sem tudi kako lepo se tam ravna z ljudmi na ulicah in v vlakih. Vsepovsod imajo prednost ženske, otroci In starci. Priča sem bil, ko so zaščitniki pospremili starko na cesti iu ji preskrbeli celo voz, dd se je mogla odpel jati na dom. To me je dodobra prepričalo, da je vse. kar se danes slabega raznaša o Jugoslaviji popolnoma zlagana. Treblsan EtttlUo Dedek Mraz je pričel z obdarovanjem otrok Danes Skedenj ob 14. uri; Stadion «1. maj« ob 14. uri za II. rajon (Sv. Vid ob 20. url pri Sv. Vidu); Barkovlje ob 14. ufii Magdalena ob 17. uri; Stadion «1. maj« ob 17. url za I. rajon; Opčine ob 19. uri; Devin ob 14. uri; Vižovlje ob 17. uri. Tudi v Plavje so prišle z Dedkom Mrazom lutke. Dvorana prosVetdegd drkštVd je blld vsa pblnd. V Bazovico je prišel stari Dedek že pczfto zvečer tri razdelil bazoviškim otrokom novoletna darila. Le čudno se nam je zdelo, da Bazovica nima lepe dvorane kot se spodobi za tako veliko ras. Prej pa je še bil na Krasu. Najprej V Nabrežini iti Sempotaju. Nabreiinski otroci so napolnili kinodvorano do zadnjega kotička. Darila je prejelo nad 200 slovenskih in italijanskih o-trok potrebnih staršev. V Sempolaju je bilo zelo prisrčno. V Kosminovi dvorani so se gnetli otroci iz Sempolaja, Prečnika, Trnovice in Praprota in dobili svoje darilce. Se lepše pa je bilo v Sv. Križu. Dvorana pri Belj novih )e bila premajhna Za vse. Prišlo je mnogo otrok, pa tudi mladine in staršev. Vsi bi bili radi videli in slišali. Dedka Mraza, ln Dedek Mraz se je ustavil kar na balkonu pred hišo in od tam razdeljeval darila. Vse Okrog na je bila gneča ljudi. Nad jelko pred vrati je sijala rdeča peterokraka zvezda, da se je še Dedkova brada zdela rdeča. Zastave pa niso smele plapolat i zunaj, ker je to policija prepovedala. Na Proseku pa je bilo največ otrOk. Kar zagrmelo je v dvorani, ko so voščili Dedku* Mrazu dober večer; prej pa so prepevali narodne pesmi, da je bil Dedek Mraz ob prihodu zares Vesel in je obdaril kar 270 otrOk s Proseka in Kontovela. Prose-ške tene ln dekleta so bile zares marljive in vse lepo uredile za prihod Dedka Mraza in obdaritev otrok. Včeraj je Dedek Mraz razdelil nad 1300 novoletnih daril. Danes in jutri pa bo obiskal še druge vasi in mesto ter razdeli i darila, da bodo naši najmlajši šli veselega src a v novo leto. Jutri Vehki Repen ob 14. uri; Trebče ob 17. uri; Salež ob 14. uri; Gabrovec ob 17. uri; Padrlče ob 20. url. zn no vol vino o/ KOLEDAR Qhda$i&če - - 'Radib Petek 30. decembra Evgenij, Branimir Sonce vzhaja ob 7.46, zatone ob 16.29. Dolžina dneVa 8.43, Luna vzide ob 12.51, zatone ob 3.04, JUtrl sobota 31. decembra Silvester, Blažena, SPOMINSKI DNEVI 1922 se je pričel 1. vsezvezni kongres sovjetov, ki je sprejel deklaracijo o usta. novitvi ZSSR. registrskega urada, ki ga izdaja v ta namen brezplačno, Vsaka nepodaljšana obftnica zapade 31. t. m. URADNE objave Prekop grobov. Mestna občina opozarja, da bo prekopala na pokopališču pri Sv. Ahi grobove XXXIV. kripte na drugem odseku, kjer ležijo posmrtni ostanki, pokopanih med 28. novembrom 1939 In 14. Januarjem 1940. Do 17. jafidarja 1050 je čas, da se prizadeti svoje! pobrigajo Za prenos ostankov in nagrobnih spomenikov. Prošnje naslovite na občinski tehnični urad, odsek za pokopališča, ul, del Teatro 3, III, Soba 43. na bolj odločna borba celotne kategorije industrijskih delav* cev, Če bj hotela V kratkem doseči zaželeno zmago. Stavka uslužbencev lACP, ki traja že Več dni, Se bo, kot Vše kaže, še nadaljevala. Na pogajanjih s sindikalnimi predstavniki so pffedstavhiki Voditeljev zaVoda Vztrajali pri svojem prvOthefti stališču ter »o bili pripravljeni ugoditi sa-ino efli izmed zahtev svojih uslužbencev, medtem ko nočejo 6 rešitVi vprašanja določitve službene dobe ničesar slišati. Izvedeli Sirio, da bo danes na sedežu Delavske zbornice ponovno skupščina stavkajočih Uslužbencev IACP, na kateri bodo določili Smernice nadaljnji borbi ža rešitev spornega vprašanja. SILVESTROVANJE slov. PD Sl. Šhemuerle pri Sv. Ivanu . Vabimo vše člane, njihove družine in simpatizerje društva na družabni vfečer, ki bo V dvorani štadiona »Brvi maj«. Breški bljeno Bo za prigrizek in pijačo, Pričetek ob 21. uri. Daruj za novoletno jelko! Nočna služba lekarn Alabarda, Istrska Ulica 7; Ci-polla, Ulica Belpoggio 4; Crevato, uiica Roma 15; Godina Enča, uit. ca Girinaslica 6; HarSbaglia v Bar-kovljali in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. OBRTNA DOVOLJENJA ZA BRANJEVCE IN PODOBNE Tržaška občina poživa vse trgovce, ki predajajo blago na stojnicah, da predložijo svoja obrtna dovoljenja V podaljšanje za lčlo 1950 do vključno 3t. t. ni. To lahko store sami, ali pa njihova sindikalna džironia tf* govska združenja. Podaljšajo se sanio one dbrtriice, ki Jih je izdala tržaška občina. Opozarjamo, da bodo podaljšali obftnicfe samo onim, ki so plačali uvozni davek, kar lahko doRažejo s potrdilom Mario Novel 100, Bomasan Mafija 100, Fočkar Sabina 100, Za-brini Mario 100, Orel Albina 200, Spacal Dragica 100, Kuštrin 100, Hreščak 100, Jerkič 150, Švara C, 200, Maks B. 150, Fonda Iv. 150, Modic M. 150, Bratina M. 200, Šimenc Jožica 150, BUbnič Ana 150. V Plavj*h nabrali 12.847 in 10.000 z Miklavževe prireditve. Muškovič Marija 200, Gomišček Hermina 100, Možina Štefanija 50, Brus Miro 200, Rebula Alojz 500, Puntar Albin 200, N. N. 100, Uršič Ana 200, Lancmar Milka, 400, Pipan Alojžija 100, Nabrala ASIZZ III. rajona: Tomažič 5000 Celja Zdenko lodb, Colja Vekoslav 1000, Vrč Jbsip 1000, Bidovec R. 1000, Ostrouška 500. Malič Pina ioo, Mole 100, Giovannini 100, Žiberna 1000, do. lja Emil 1000, Dufčtvac 10.888, Andrejašlč 200, Lojzka Rebec (nabrala) 500, Benčina Marija 500, Kovač Joža 300, Kuret Jože . 500, Skrirtjar Rudolf 200, Rudčž Cilka 200, SČUka 200, TUf-k 130, N. N. ioo, klarič Liela 100, Radin Fani 100, Markočič Angela 100, At-tini Nella 50, Stranščak Martin 50, Majcen 50, Parovel Viktorija 50, Leone SO. Nabrano na prireditvi društev Rojan, skofkija la Greta za n«-♦oletno jelko 3.357 lir. Nabrala ASIZZ v Dbttjdi Štorman Justina 240, Žobee Ljudmila 100, Kralj Justina 100, Jare Ma^ rija 100, Kralj Emilija iOO, Ber don Angela 100, Zobeč Antonija 100 Hrvatič Nada 100, Zobin Lidija 100, Bregarc Viktorija IflO, Kocjančič Mimi 30, Žerjal Ljudmila 60, žčrjal Jošipina 50. ASIZZ nabrala v Devinu: To-mažinčič Aiojz 22$, Legiša Albin 200, LegiŠa Lebpold 200, Anton Legiša 200, Tlnta Iva 200, Legiša Lidija 200, Koga Karla 200, Mervič Albina 200, Kristina Amadej 200, Lazar Zangrando 500, Legiša (Kupčevi) 300. Semula Bruno 200 Ples Leopold 200, Melja 200, Pe- cikar Josip 100, Mervič Kristina 100, Zupanc Rozina 100, Pahof Alojz 100, Zavan Blanca 100, Bia-scol Ivan 100 Peclkar Fede 100, Varisco Luigi 100, Pecikar Antonija 100, Rebula Vida 100, Lazza-rini Ondlna 100, Cocetta Lidija 100, Brohžln Vera lOo, Pedkar Vera 100, Valeri Ida 100, Miniussi Cvetka 100 Legiša Marija 50, Bronzin 50, Makuc Marija 50, L«-giša Karle 50, Colja Marica 80, Amadel Ermlnla 40, Varlseo Gla-cometto 100, Legiša Zora 100, 'Zč-lia Nina 50, Gallinucci Ida’ 100, Mervič Danica 100, Bronzin Anto. nlja 500, Srgar Marija 500. Nabrala v Škofijah ASIZZ: Hrovatin Pavel 100, Hrovatin Salva-tbr 100, Hrovatih Petčr 100, HrO-vatin Viktorija 100, Furlanič Dora 100, Sarteln Frane 150, Fortuna Karolina 100, Cunja Miranda 100, Fdrlanič Fran 50, Musič Fer. do 100. ASIZZ v Sesljanu nabrala: N. N. 500, Tomaseiia BOO, Gorjan Marija 500, Gorjan Mario 500, Peric Marija 300, Pernarčič Rozalija 300, Fachinetti Elija 200, Metllkovec Ida 250, Pernarčič Marija 200 Metllkovec KristlHd 200, Križuiln Franko i00, Sttf* Mihaela 120, Nikoletič Rafael 100, Colja Glzela 100, Cevoli Sergij* 120, Komar Marija 100, OkretlŠ karolina 100, Fdkinetl Marija 100, Bradamante 100, Rugero 100, Gabrovec Mafija 100, Peeikar Ju* sip 100, Prašelj Andrej 100, Furlan Lidija 20, Trcšt •* Barej Ana 230, družina Požar iz Bazovice za novoletno jelko si totaifl padlih partizanov 500, Franc Ravbaf 3500. lir. Izredna seja občinskega sveta Občinski svet odobril 30 odločitev občinskega odbora Sinoči so se občinski svetovalci sestali na izredno sejo. Od 5 do 7 je bila seja javna, po sedmih pa tajna. Na javni seji je občinski svet odobril 30 odločitev, katere so predložili občinski odborniki v potrditev, Vse te odločitve sq povezane z redno občinsko upravo v zvezi s proračunom iz leta 1049. O- menimo najvažnejše: Postavitev nove telefonske centrale v občinski palači: nakup didaktičnega materiala In oprave za nov rikreatorij pri Sv. Ani, dalje nakup bituminoznega gradiva za popravilo cest ter peščenca za cestne robnike itd. Občinski svet je po poročilu, ki ga je prečital odbornik Dulci, o odnosih med športnim društvom «Triestina» in tržaško občino glede uporabe stadiona pri Sv. Ani, pooblastil mestno občino, naj podvzome vsakršne ukrepe proti »Triestini« katera dolguje občinski upravi večjo denarno vsoto. Svetovalci so po čitanju poročila o delovanju konsorcija za zdravje s gtrcptomicindm pooblastili občino, da tuch v prihodnjem letu nakaže tej ustanovi 6 milijonov lir podpore. Dalje je občinski svet poobla- stil občino, da se upre novim zahtevam gradbenega podjetja «Pavan -Giungi«, ki je od ob-čirte prevzelo cestna dela v bližini ladjedelnic. Zadeva bo predana sodišču. 8 milijonov lir kredita je občinski svet odobril za plačevanje avtomobilov in vozov s konjsko vprego, ki prevažajo gradivo za vzdrŽsVanje cest v predmestjih in okolici, Tu je treba omeniti, da mestna občina nima lastnih prevoznih sredstev, pač pa ima v hajemu avtomobile od Vojaške uprave. Poleg tega pa še najame voznike. Povišane so bile tudi tarife za prileplenje lepakov in naznanil. V primeru s predvojnimi tarifami so sedanje petnajstkrat višje. Ker bodo te dni po daljša!i trolejbusno progo «D» od stadiona do bivše vojašnice Duca D’Aosta oziroma sedanje policijske vojašnice, je občinski svet odobril, da se ta pro-ga razdeli na dva dela. Prvi od trga Oberdan do stadiona pri Sv. Ani, drugi del pa od Sv. Ane do vojašnice. Za prvi kos proge ostane sedanja cena 15 lir, prevoz na obeh delih proge pa 20 lir. Vse te odločitve je občinski svet odobril soglasno. Kot rečeno, se je nato začela tajna seja. ROJSTVA SMRTI LN POROKE Dne 29. decembra 1949 se je V Trstu rodilo 7 clrdk, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 10. Cerkve«« poroke: trgovec Pol-la Giovatltii Iti gošpbffinja JtlZži Marlrta, mehanik LoSurdo Fitip-po in gospodinja Matiča Angelic«* težak Busanelli Claudio in gospo, dirija Grebello Milena, šofer Lovrenčič GioVahni in šivilja Monti-ni Elconora, industrijski izvedenec Cervfcilinl AldO in gospodinja Sciarrone Ornella, pleskar Ozblč Aldo in knjigovezka Lenarčič Marija, mesar Giorgl Mario in gospodinja Vatta Bruna, trgovski nameščenec Marchio Mario In trgovska nameščenka Degrassi Enei-na, gradbenik Chillani Sllvestro in gospodinja Cespa Gina, uradnik Zorzenon Mario in uradnica Cogoj Gigliola. Umrli: 78-letna Gašperini Gio-vanna, por. Fonda; 62-letn! Cos* slo Umberto: 52-letnl Ferluga Ferdinando; 63-letna Ulle Maria; 76-letnl Lorenzonl Pietro. Uprava Primorskega dnevnika v Ul. S. Francesco 20 - I ima novo telefonsko številko 73-33 Iz črne kronike Snažilka Jolanda Grusovin iz ul. S. Teda 22 je bila včeraj zjutraj zaposlena pri čiščenju oken V policijski vojašnici nu Hn/.Ktnva flluvmiflkih grnliluiv v dataciji Scorpiom; v Tggta Razstavlja 10 tlajboljilh slovenskih grafikov Sinoči ob 6 se Je o galeriji ttScorplonen odprla razstava so. dobne slovenske grafike. Razstavlja deset najboljših grafikov, vsak s po nekaj izbranih del; Riko Debeljak, Tone Gorjup, Božidar Jakac, Tone Kralj, Vladimir Lamut, Miha Maleš, France Mihelič, Veno Piton, Niko Pirnat in Maksim Sedej. Kmalu po otvoritvi Je prispel eden najuglednejših ras-stavljalCev, Božidar Jakac, ki p a ob tej priliki iskreno in prisrčno pozdravljamo med nami, Namišljen vlom zaradi zavarovalnine posebno ob tej slovesni priliki, ko gre za otvoritev prav za prav prve slovenske razstave sploh, in ne samo grafične umetnikov iz središča slovanske domovine. Razstava je izredno zanimiva, v vsakem Pogledu Izbrana in je takoj vzbudila ogromno zanimanje ne le med Slovenci. Razstava je odprta Vsak dan od 10 do 13 in bd 16 do 20. Postale Iroovln oa dan novega lela V prvi polovici prihodnjega lete Žepar na trgu Betvedere jjo ZgrajBIlill IIBČ StailOI/ailjshih P08Č0pij pomolu Fratelli Bandiera. Pri tem poslu pa je izgubila ravnotežje in padla na tla, po padcu je občutila močno bolečino v desni peti. S policijskim avtom so Grusovinovo odpeljali na postajo Rdečega križa na trgu V. Venelo. Zdravniško osebje je takoj ugotovilo, da si je žernka pri padcu poškodovala tudi kost na peti, zaradi tega so jo takoj poslali v glavno bolnišnico. Včeraj ja Elma Silva iz ul. Eenhomo 0 nakupovala na trgu Belvedere. Eri tefn je ža trenutek pustila svojo denarnico na neki stojnici, kar pa je zadostovalo spretnemu žeparju, da jo stegnil roko in jo izmaknil, V denarnici je bilo 6 tisoč lir denarja, osebni dokumenti in dva čeka na 10 in 5 tisoč lir, Kolk si je zlomila V glavno bolnišnico so včeraj popoldne pripeljali (S41etno Dcano Amelijo z Lonjerske ceste 1. Pri zdravniškem pregledu so zdravniki ugotovili, da ima ponesrečenkn verjetno zlomljen kolk desno noge in poškodb« po nosu, Zdraviti se bo morala 30 dni, Deana Amelija je povedula, da jo poškodbe dobila na Vrdelski cesti, kjer je po naključju padla na tla. Na svojt zadnji tl-kovni konferenci je predsedstvo sone obljubilo, da bodo le v prvi polovici prihodnjega letu zgrajena stanovanjska poslopja, V ketera se bodo lahko vselili tl* sti, ki la lata ln leta zainau čakajo rta stanovanje. Obljuba, ki jo je predsedstvo cono izreklo, navdaja z upu-njem tisoče in tisoče prebivalcev Trsta, ki Jo do sedaj zaman čakali, da bi so našel tudi zanje Vsaj skromen prostor, kjer bi si lahko uredili svoje družinsko življenje. Poudariti moramo, da bi bilo stanovanjske vprašanje z izgradnjo obljubljenih stanovanjskih poslopij samo delno rešeno — pomanjkanje stanovanj v Trstu je namreč loko občutno, da bi bilo treba zgraditi precejšnje število novih stanovanjskih poslopij, preden bi lahko go- Knjigovodja Barchl Leo, ki 1 bila odprta • pomočjo dleta. S stanuje v Trstu v ul, Mazzini 33, doma pa je iz Reggio Cala-brije, je včeraj ves razburjen prišel na policijo in tam prijavil, da ja bil v njegovo »tano-vanje izvršen vlom ter da «0 Vlomilci s silo odprli vrata stanovanja in iz njega odnesli za 500.000 lir vrednosti v srebrnini ih drugih predmetih. Policisti so nato z njim odšli na njega-vo stanovanje, kjer »o pr:Črh s preiskavo, že takoj po prvem pogledu na nered v sobi se Jtm je vžbudil sum. Ko pa so si <>-gledali Vrata, kt naj M bila Vlomljena, s0 ugotovili, da so še večjo vnemo 8o *e policisti Vrgli na preiskavo, pri kateri »o re« našli neko dleto, ki pa ga Barchiju ni«o takoj pokazali, temveč šele požneje na policiji, kamor so ga povabili, da bi podpisal prijavo vloma. Ko so pollcliti Barchiju pokazali dleto, je skesano primul, da si je vlom izmislil sem ln hotel preklicati prijavo. Dejal Je, da jp bij v denarnih stiskah ln je hotel tako priti do zavarovalnine za primer vloma »11 tatvine. Simu'anta je policija aretirala in ga prijavila zodmm oblastem. Zveza trgovcev nadrobne prodaje sporoča, sporazumno z ostalimi zainteresiranimi združenji, da bodo na dan novega leta vi« trgo. Vine In prodajalne, pri Čemer so vštete tudi mlekarne, pekarne in mesnice, ves dao zaprte. Izjema velja le za cvetličarne, ki bodo lahko prodajale cvetje od 8 do 13 nre. Dne 9. jinaarja stepi penevno v veljavo običajni urnik. V soboto dne Ji. decembra ima Jo vse javne trgovine možnost podaljšati večeral urnik tja do 12. ure. Goctlnskl obrati pa bedo b« ta dan odprti do 4 are zjutraj. ZaMenie s svetilnim plinom v Ulici Commerciale v Trsiu Včeraj ob 18.10 so pripeljali v glavno bolnico tri osebe, ki so bile zastrupljene » »votilitim plinom. Vse tri pa se imajo zahvaliti samo sosedom, d» so še ostale pri življenju. Točno opel-dna jo Bilo namroč, ko je Baletna Nesič Ana, por. Makovec D Istra kar naenkrat začutila Čudno omotico, kakor je pozne-Je povedala, kmalu nato pa le nezavestna padla na tla. Njena sorodnica HSletna Znrnada Ivana in njen esietni mo?, tornada Marijan Iz ul, Commerciale a«, prt katerih je bila Ana Nesič nekuj Ulit na počitnicah, pa sta bila ie v postelji, tudi Že V nezavesti. Vsi trije bi bih verjetno u-mrll zaradi zastrupljanja s svetilnim plinom, {e se ne bi bilo Sosedom zdelo čudno, da niso tisti dan videli nobenega od družine Zornada, Zaradi tega so vdrli v stanovanje in tako rešili življenje trem ljudem. Medtem ko poročamo se jo stanje Marije in Ane i’ poboljšalo in sta izvfn smrtne nevarnosti, stanje Zornade Ivanc pa Je le zelo resno. Vorili o srečno zaključeni stanovanjski krizi. Do sedaj *o odgovorne oblasti storile zelo malo, da bi bilo to vprašanje dokončno rešeno. V zadnjem Času so bile sicer Trstu sezidane mnog« zgradbe in poslopja, e v njih ni bilo nikoli prostora Za resnično potrebne prebivalec, temveč so »prejeli stanovanja vedno le tisti, kt co razpolagali z astronomskimi vsotami, da »o si jtb luhko kupili. Marsikdo n| pozabil visoko-donečih obljub ob priliki vo-livne kampanje, ko »o pred-tavniki raznih polit, čnih strank ižjavljuli. da bodo V primeru zmage lastne stranke poskrbeli med drugim tudi za rešitev stanovanjskega vprašanju. Kot običajno so na te obljubo takoj po volitvah seveda pozabili — predstavniki krščanske demokracije so 511 celo tako daleč, da so smatrali za bolj potrebno graditi nove cerkve kot pn stanovanjska poslopja; zato s0 na odločujočih mestih tudi predlagali, da bi se V tem, ali onem okraju zgradila nova cerkev, ne da bi sc pri tem spomnili tisočev in tleočcv ljudi, ki še nimajo •vnjega doma. Ko bodo končno zgrajena nova stanovanjska poslopja, bo treba seveda v prvi vrsti gledati na to, komu bodo stanovanja nakazana. Naj ne bo pri razdeljevanju teh stanovanj kriterij dobro poznanstvo ali podkupovanje, temveč naj odgovorni krogi poskrbijo, da bodo prejeli nova stanovanja resnično tisti, ki Jih nujno potrebujejo In ki nimajo na razpolago milijonov, da bi sj Jih lahko kupili. Aldo Drozlna lz Ul. S. Mnrco 59 Je pred barom «Mario» na ul. Carducci prislonil kolo in ga pustil nezavarovano. Ko je Drozina mirilo srebal kavo v baru, je kolo odpeljal neznani uzmovič. Lastnik kolesa je utrpel 30 tisoč lir škode; kolo je bilo namreč popolnoma novo. 11:1 RADIO I. JU0OSL. CONE TRSTA (Oddaja na sreuujih vaioiil) 240 m ali 1250 kc) PETEK 38. XII. 1848 6.30, iutratija glasba; 0.45, PO-' j ročila, v italijanščini in objava ’ šporčda; 7.00, Napoved časa - po. ročila v slovenščini In objava sporeda; 7.15, Jutranja glasba. 12.00, Igra godba na pihala; 12.30, Igrajo čelisti; 12.45, Poročila v italijanščini in objava spč-reda; 13.00, Napoved časa - poročila v slovenSčini in objava sporeda; 13.15, Skladbe Nikolaja Rimski-Korsakova; 13.45, Ljudska univerza v slovenščini; 14.00, Igra vaški kvintet; 14.30, Pregled tiska in poročila v italijanščini; 14.45, Pregled tiska In poročila v slovenščini. 17.30, Aktualna politična vpra. Sanja (v italijanščini); 17.45, Poj« Bruno Pallesi; 18.00, Športni pregled (v italijanščini); 18.15, 1< del novodobnejSih italijanskih skladateljev; 18.45, Poročila v hrvaščini; 19.00, Poje zbor trentin-skih planincev; 19.15, Poročila (V Italijanščini); 19.30, Napoved časa - poročila (v slovenščini); 19.45 Sindikalna ura (v Italijanščini); 20.00 Simfonični koncert, solist čelist Enrlco Malnardl; 22.00, Ziv. ljenje Jugoslovanskih narodov (v slovenSčini); 22.20, Richard Strauss: Don Juan - nato lahka in plesna glasba; 23.00, Zadnja poročila (v italijanščini); 23.05, Zadnja poročila (v slovenščini): 23.10, Objava sporeda; 23.15 1» minut tangov; 23.30, Zaključek. KINO Umberto De Stefani iz ul. delle Llnfe 42 je imel opravka v mestu. S svojim avtomobilom se je ustavil no trgu Libertn. Opravki so nanesli da je De Stefani pustil avto sam. Medtem pa so Se približali uzmo-vKi, ki so z veseljem opazili da je avto nezaklenjen. Nagle roke so takoj segle po škatli, ki je bila v avtu. V nafičič». Je to še inajhefi zbor, ki se je razširil iz prejšnjega okteta ih ima dobre pogoje za nadaljnji razvoj, to je dokazal ■/, lepim podajanjem zahtevne Simonitijeve skladbe «Za šačicu riže« (Za pest riža). Ostale pesmi, večinoma narodne in tako v narodnem tonu so zadovoljive. Nedvomno je nekoliko nagajal pevski škrat, ki pa ga je pevovodja dr. Stanko pregnal. V ostalem je zbor potreben še nadaljnjega ojačenja, kar V Kopru ne bi bilo težko doseči, saj je tu veliko pevcev, ki stoje brezbrižno Sindikalna podružnica kmetijske šole n novoletno leto V zadnjem dopisu smo pisali o tem, da je naša sindikalna podružnica na tcmetfj»ki Šoli v Skocijanu pti Kopru napovedala tekmovanje vsem siri. dlkalnim podružnicam koprskega okraja v tem, da bo s svojo nabiralno akcijo zn novoletno jelko v tekmi s podružnicami, ki imajo enako število čianov in članic, najbolje uspela. Pri tej odločitvi nas je vodila inisel, da smo se mi sami V svoji mladosti iz dna srca veselili, če smo prejeli na otro-Ski praznik še tako malo in ne. znatno de rilce Z nami so bili veseli tudi naši starši, zlasti matere. Zato smatramo danes, ko smo odrasli, za svojo dolžnost, da podpremo nabiralno akcijo za novoletno jelko z vse-mi svojimi močmi. Prj lem ne smemo gledati na to. ali ima kdo bd nas otroke ali jih nima. glavno je, da pripomoremo k čim večjemu uspehu otroškega praznika. Ker smo napovedali tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam koprskega okraja, smatramo za umestno, da ob-Vestlmo javnost, koliko so naši člani do danes že nabrali odnosno darovali v korist novoletne jelk«; Posamezni člani podružnice, katerih Je vsega 40, so darovali; Tov. Karlin Karlo 15 delovnih dni ali 2160 din, Brajnik Matis 500 din, Česale Msrletla 300, Krajcar Jože 200, Golob Zlata 150. Golob Edvard 150, Krmac Flora 120, Kocijančič Angela 120, Mišurac Rihard 100, Ca"- Ivan 100, Peresa Ar-naido 100. Rlosa Umberto 100. Riosa Virgllij 100, Riosa Antonia 100, Volk Ivan 100, Radin Valentin 100, Perosa Rudolf 300, Jerman Pel mira 100, Valentič Rinsldo 100, Oljčnik Jordana 100, Babi« Miranda 100. Pelaschian Jože 100. Raspar Anton 100 Jerman Ange]a 100. S tu rman Karel 50. Caf Kerin 50, Perosa Anton 41 Fonianot Andrej 41, Božialav Rudolf 41, Cunj« Jože 41 Stefančič Niko-laj 41, Hrevattn Jože 41, Filipič Jože 41 Kocijančič Jože 41 Schlpizza Franc 41, Tede?ko Albin 41 Jerman Vencelj 41, Vislntin Anton 41. Ssbadta Rudolf 41, Pndovan Frane 41, Or buc Ana 100, Picur Lino 36. Bobič Olga 32, Rlhter Ivanka 32, Obad Avgust 39, Jerman Franja 34, inž. Viher Cvetko, agronom, nit. Gor ir n H"go, agronom, nič, inž, Grgič Stanko, agronom, nič. Pripominjamo, da so vsi tisti, ki so darovali zneske od 32 do 40 din. prispevali od svo. lega zaslužka po dve uri. dalje tisti, ki so darovsll od 100 do BOO din so prispevali od svoje mesečne pl«*" Karlin Karel, ki je darova] 2160 din, je delal z udarniško brigado v Trnovskem gozdu in je odstopil od svojega zaslužka 15 delovnih dni, Nn tt. način j« nabrala na. šq podružnica v«ega skupaj 0 tisoč 247 dinarjev. B. M. ob strani, pa tudi v sindikatih bi moralo biti Več Iniciatve. Med pevskimi točkami je gla-dališka igralka Ema Starčeva učinkovito prečitala dve črtici pionirskega značaja in zlasti s prvo («In reši na3 hudega«) zapustila globok vtis. Vse te točke sta smiselno s kratkimi ilustracijami povezovala slovenski in italijanski napovedovalec. Slovenska dramska skupina je uprizorila enodejanko »Snubač« ruskega pisatelja Čehova. Igra je bila dobra naštudirana ir, so vsi trije igralci (Flisova. Gabršček in Venturini) postavili prepričevalne like, tako da ne vej komu akti prednost. Italijanska dramska skupina je nastopila z noviteto, in sicer s tremi skeči, ki jih je na- pisal dr. Kolosimo. Skeči vsebinsko ustrezajo, ker temeljito šibajo po reakciji in imajo več duhovitih domislekov. Zadnji skeč je uspel bolje, kakor prva dva. Tako je ves večer končal na primerni višini. Ne morem si kaj, da ne bi pripomnil, da je bil Spored predolg. In Veftdar vemo iz izkustva, da zna kvantiteta sporeda ubijati kvaliteto. V bodoče bo treba paziti, da se spored ne razraste v taki meri, in to tudi zato, ker občinstvo postaja nemirno in moti gladki potek prireditve, pri čemer Se niti ne zmeni za ropot ki ga povzročajo vrata s svojimi neprimernimi kljukami, še nekaj: Za take večere v zimskem času mora biti gledališki prostor primerno zakurjen in sicer ne samo za publiko, temveč tudi za peVce in govornike. V. M. Razstava slik Mati in dete V obnovljenem gledališču V Kopru je te dni lepa razstava fotografij, ki prikazujejo, kakO veliko skrb posveča danes ljudska oblast Z ASI2Z prav otrokom od prvih let pa vse do šolske dobe in še dalje. Mimo takega dogodka ne smemo sa-iiio £ Ki-atkO včštjd našemu listu. Potrebno je, da povemo nekaj več. Ko smo razstavo natančno pregledali, je ostal živ vtis, da še jč v ta majhni prostbr preselil del tištega žiVijeiija, ki ga imajo naši otroci V jaslih, Vrtcih, šolah ih ša nadalje v tečajih. V majhnem je tu prikazano življenje, ki sp razvija in izpopolnjuje iz dneva v dan. Naši otroci rastejo in se vzgajajo ob veliki skrbi ljudske oblasti v tiste dobre in zavedne člane skupnosti, ki jih zahteva novi qas. Oglejmo si skupno to razstavo. Prva slika predstavlja majhnega otroka, ki radovedno — začudeno gleda v ta — novi svet, ki ga ima pred seboj, kjer več ne gorijo vasi, ne streljajo talcev in ne padajo bombe, ampak se gradijo zadružni domovi, nove vasi, ustanavljajo zadruge itd. Pod sliko je trojezičen napis: »Življenje mi je lepo.« Da. Lepo mu je življenje, ki se komaj prebuja v njem ob tako veliki skrbi, ki ga obkroža od vseh strani. Kakšno je to — lepo življenje — vidimo iz nadaljnjih slik. ki prikazujejo otroške vrtce iz raznih vasi v okrožju. Tako vidimo življenje v italijanskem otroškem vrtcu v Kopru. Dekanih, Pobegih, Portorožu, Materadi, Br-tonigll in še več drugih. Prav tako vidimo tukaj učence hr-vatske osnovne šole v Umagu, ki obiskujejo danes šolo v svojem jeziku. Prav tako vidimo tu življenje naših žena — zadružnic v obdelovalnih zadrugah. Več fotografij prikazuje zadružnice v Pučah pri obiranju oljk in dru- Veljavnosl starih osebnih izkaznic podaljšana do 31. januarja 1950 Oddelek za notranje zadeve IOLO nam Je dostavil sledečo OBJAVO Veljavnost starlb osebnih Izkaznic te podaljša do 31. januarja 193». Opozarja se prebivalstvo, da st do tega dneva preuoiM nove osebne izkaznice m da te prijavi'« komisijam tt Izdajo osebni)] Izkaznic prt KLO In MLO ob določenih dnevih zaradi Izpolnitve prijav za izdajo esebnlh In predaje štirih slik, slikanih po veljavnem predpisu. Slike st Je dolžan vsakdo ua. bavltl sam, ker Je organizirano množično slikanje, ko se Je vsakomur na sedežu KLO In MLO nudila prilika, da se slika, že zaključeno. gih gospodarskih opravkih. Nekaj fotografij prikazuje prizo-re iz šiviljske zadruge ASI2Z v Kopru in v Pobegih, Tretji del razstave je posvečen izključno otroškim jaslim v Kopru, Ena Izmed teh prikazuje skupino najmlajžih z napisom: «Mi smo velika druž na«, na drugi pa; «Jaslicc so moj drugi dom». Kako dobro izražata to dva napisa pomen otroških jaslic! Mati je zaposleno pri delu za skupnost, medtem ko je otrok v tako skrbnih rokah negovalk, da mu je veliko bolje kot celo doma. Razstavo izpolnjuje še nekaj slik dijaških domov. Tako v Portorožu gluhonemnice in še druge, ki prikazujejo otroke in učence pri delu in učenju. Ne vemo v koliko so žene in tudi drugi obiskali to vsekakor zanimivo razstavo. Slišali smo, da je bil obisk v popoldanskih urah dober. Mogoče je tudi veliko število predstav v okviru tega tedna vplivalo, da so se obiskovalci manj časa ustavljali na razstavi. Vsekakor Je dosegla razstava svoj namen: prikazati kako se v nešem okrožju skrbi za zdravo rast in raz- voj otrok ter olajšuje materam skrb zanje, ki sta, kot govori napis na steni: «Temelj razvoja naše ljudske oblasti«. Sindikalna podružnica okrajntga komiteja za praznik otrok Ni ga poštenega in zavednega demokrata v okrožju, ki ne bi pfispevsj po sveti anegtti-vesti za to, da bo praznik Reših najmlajših res prinesel polno zadovoljstva in veselja vsem otrokom Med številnimi sez-na. mi darovalcev smo izbrali danes tovariše sindikalne podružnice prj okrajnem komiteju, ke- So pokazali, da čutijo potreba prispevati za praznik otrok. Lovrečič Kristina 1500 diri, Beržan Rafael 110 din, Vatovac Jcsip 150, Beržan Viktor 100, Babi? Angel 100, Pribac Franc 100, Primoži? Ivan 100, Krmac Guerino 100. Rožac Marluča 100, Franza Viktor 100, Bertok Nela 50. Glavina Silvester 100, Oebrcn Srečko 100, Novak Ru-gerij 100, Bernardi Flora 100, Ulčnik Starko 100, Knez Roman 150, Fontanot Anita 100. Krmac Ergij 100, Košane Slava 100, • Cernac Mariuča 100, Jerman Albin 100, Krmac Svet ko 50, Štok Alverin 100, Božič Viola 100, Gobo Graciiela in Korenika Marija 300, Sabadin Jože 100, Stepančič Avrelija 100, Petaros Matija 100, Novel Ezidii 200 in Pičini Neli 40 dinarjev. Italijanski ku'furni krožek iz lzo!e v koprskem gledališču V nizu prireditev za novoletno jelko je bila v torek zvečer v gledališču Ristori v Kopru nadvse prijetna in zabavna glasbena predstava. Mladi člani Italijanskega kulturnega krožka v Izoli so nudili zbranim prijateljem glasbe in lepe pesmi umetniški užitek z orkestrom, harmoniko in solopetjem s spremljavo na gosli, Spored je bil nadvse Pester, saj je obsegal odlomke oper, znamenite Italijanske melodije, eksotične tange, poskočne valčke, serenado in celo ognjeviti čardaš ni manjkal, dočlm se je predstava začela in zaključila z dvema slavnima pesmima o svobodi. Treba je res čestitali mojstru Roti VlttorHu, da je svoje gojence glasbeno lepo v zon H! in jim dol podlago za nadaljnje umetniško usposabljanje, njim samim pa k lenemu narrredku. ki so pa Pokazali Zlasti pa je bila posrečena točka dveh solistk, P^rma Nad'a na harmoniko, ki je zaigrala v spremstvu moWra Rote Schubertovo se. renado t« španski ples, in Carlln Grazielln kot solopev-kn V pesmi «0 Sorent''» in »Santa Lucias. Poleg nHh je še nastovlla Tirickter Nada, k< je odigrala zvočen madžarski čardaš in Bologna Mirella z melodiozno «Vlo-Mfm>, dal le Parma Lucia In Depeše Claudio. Sedaj, ko so se mladi in nadarjeni izolrki igralci tako leno uvedli v koprsko gleda, lišče in občinstvo, bi želeli, da jih kat kmalu zopet vidimo in slišimo ter smo prepričani da bodo sedaj gotovo igral! pred polno zasedeno dvorano. S, J, Ruje Prerf Vutlrto sodeče poklicani špekulanti Med nami imamo še ljudi, ki mislijo, da bodo na tihotapski način zaklenili ljudsko oblast. Toda varajo se. Tako pride prej ali slej do razkrinkanja takšnih elementov, kj se konča s kazensko razpravo pred sodiščem. Kaj je mislil Turini Anton Iz Brtonigle nadzornik oljarne ki je pridržal i.n utajil precej# njo količino oljs za sebe? Očit. no misli da zanj ne velja načelo proti Izkoriščanju delovnega ljudstva Dalip imamo Zaechitmo Petra iz Jullčimov |n Radiztovicha Antona iz Punta Karpinjana pri Novem gradu ki sta se hotela na nezakonit način odt»gniti odkupu olja. N* zatožno klop bo prišle tu- d| štokovac Katarina, stanujoča v Bujah. Ceprav ima hišo s posestvom in ne trpi pomanjkanja, j« v špekulativne namene prijavila 165 kg oljčnega pridelka ria iriie Štčkovca Leonarda, ki živi stalno v Trstu. Izgovarja Se, da je javila navedeno količino oljk na ime svojega vnukg zato, ker ga je hotela s tem nagraditi za njegovo delo pri pobiranju oljk Ljudski sodniki pa so ji j»ve-dali, da je ta zagovor prazen« in da je hotela izigrati zakone ravno v trenutku, ko s« ljudska oblast trudi, da izboljša življenjsko prilike vsega prebivalstva. Navesti je ireba tudi Agari-nisa Ivana, isto tako iz Buj. Na Skrivaj je prodal 182 kg oljk svojemu sorodniku Anto-nmu Petru, namesto d.a bi to količino stavil na razpolago za odkup. Podobno kaznivo dejanje so izvršili tudi Forza Virginij iz Brtonigle. ki je odtegni; odkupu 125 kg olj, ter Kanelon Silvij, ravno tako iz Brtonigle, ki je odtegnil cdkupu približno ehako količino oljk, Vsi fi špekulanti bodo morali v kratkem dajati odgovor pred ljudskim sodiščem. Ljudstvo zahteva, da se vsi ti brezvestneži Strogo kaznujejo. Člani obdelovalne zadruge na izletu v Rasi Danes je živa stvarnost, da se v zadružnem načinu obdelovanja zemlje dajo doseči veliki Uspehi na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Zadruga vzgaja novega človeka in mu nudi možnosti vse večjega razgleda V skupno napredovanje, kot ga je imel še kot privatnik, navezan na ozko, sebično gledanje. To potrjuje tudi dejstvo, da imamo v našem okraju že 12 obdelovalnih zadrug, ki imajo možnosti velikega razvoja. Pred dnevi je 35 članov obdelovalne zadruge «Buje» odšlo ha obisk v rudnik «Raša», kjef So skupno s tamkajšnjimi rudarji dali c n delovni dan prostovoljnega dčla. Ko so prišli V Rašo, so še po polurnem odmoru odšli v jpmo in razdeljeni v skupine prijeli za deI6 skupno z domačimi rudarji Lepo je bilo Videti naše zadru-garje, kako SO prevažali va-gončke, delali mine in razkladali premog. Tako so tudi naši Zadrugarji nekaj pripomogli k Titovemu petletnemu planu. Bili so ponosni, da z napornim delom prispevajo k večji pro- dukciji premoga - črnega zlata, od katerega ima Jugoslavija Velike gospodarske koristi. Po končanem delu so odšli naši zadrugarji najprej v kopalnico in nato na kosilo. Tu je prav tako prišla do izraza povezava z našimi brati onstran meje. Med prepevanjem borbenih pesmi je bil zaključen ta izredno dobro uspeli obisk. Pred odhodom so naši zadrugarji še nazdravili tovarišem. Naj žive delavci rudnika «Raše!» Naj živi socialistična Jugoslavija. s tov. Titom na čelu! Delitev rozin in limon na nakaznice R1, R2, R3 Te dni se je V območju Istrskega QLO pričela delitev suhega grozdja (rozin) in limon na živilske potrošniške nakaznice Rl, R2 in R3, in sicer po 5C0 g rozin na vsako kategorijo ih pray tako 500 g- limon. Gena gornjih predmetov je: rozine 66 din za kg in limone 22 din za kg, Delitev rozin in limon je kot dodatek delavcem in nameščencem ob prazniku novoletne jelke. Ljudsko sodišče je resno spregovorilo proti 3 špekulantom, ki niso hoteli plačali dat/kov V sredo so se morali zagovarjati pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru trije izmed tistih špekulantov, ki mislijo, da bodo lahko še kar naprej delali svoje račune, ne oziraje se na ljudsko oblast. V tem primeru jim je ljudska oblast preko svojega sodišča odločno povedala, da se zelo motijo, če mislijo, da bodo lahko še kar naprej delali proti vsem odlokom, ki jih je izdala z Vidika splošne ljudske koristi. Takim elementom je treba odločno povedati, da so časi nekdanjega izkoriščanja že zdavnaj zanami: Prav tako naj Vedo tudi drugi, tem podobni, da se ne bodo nekaznovano odtegnili poravnavi svojih davčnih obveznosti. Prvi, ki se je moral zagovarjati, Je Debernardi Ivan iz Križišča št. lil, KLO Šmarje, Te. mu je bilo odmerjenega nekaj nad 6000 din davka, katerega pa ni hotel plačati do določenega roka, tudi če bi ga bil laže plačal kot veliko drugih, Sedaj bo moral plačati 10.000 din globe, 300 din povprečnine in še poravnati sadne stroške. Drugi je Vuk Rudolf iz Ga-žoriB, ki ni hotel poravnati do določenega roka nekaj nad 12.000 dih davka. Ta h — tič posebne sorte. Ker ima doma Vprežno moč, je z njo «poma- gal« pri obdelavi zemlje tudi drugim. Kako je «pomagal», pove zgovorno primer, da je za en dan oranja računal, dokler so bile še lire *- 4000 lir, ali pa zahteval ,da mu je v zameno za to auslugo« prišlo na delo — 8 ljudi en dan. Bil je obsojen na 16.000 din globe, 500 din povprečnine in din globe zaradi neporavnanja odmerjenega davka in ker je pirikril 25 litrov žganja. Naj boto ti trije primeri v resen opomin vsem, ki mislijo, da bodo s takim; dejanji ovirali naj gospodarski razvoj. Odložena predstava drame „Razvalina življenja" Uprizoritev Finžgarjev« drame »Razvalina življenja«, napovedane za danes 30. decembra V obnovljenem gledališču v Kopru v okviru predstav Tedna matere in otroka, je iz tehničnih ovir odložena. Predstava pa se bo vršila v mesecu januarju; čas bomo pravočasno objavili v Pašem listu. še na poravnavo sodnih stroškov. Morgan Josip iz Grintovca je od 9800 din odmerjenega davka poravnal le 5.000 din, in še to po določenem roku, tudi če le njegovo gospodarsko stanje dobro, Ob popisu vina in žganja je utajil 25 litrov žganja in 217 litrov vina. Sedaj bo moral plačati 3500 Pobegi Čeiarji Morda bo šlo do novega leta Ljudstvo iz vasi Pobegi-Ce-žarji je v skladu z ostalim prebivalstvom Istrskega okrožja sprejelo prav tako svoj plan za Trimesečno tekmovanje. 2e prvi uspehi tekmovanja so dali ljudstvu obeh imenovanih vasi še večje veselje dv> na-daljnjega dela. Plen, ki si ga je zadalo ljudstvo v Pobegih in Cezarjih, bo brez nadaljnjega dokončan. Kako resno je vzeto naše ljudstvo to svojo novo nalogo, vidimo najbolje iz tega, da se je zvečer 27. decembra udeležilo prostovoljnega dela nič manj kot 96 ljudi. Delo, ki so ga napravili naši prostovoljci ta večer, je obstejalo V tem, da so prenesli veliko število strešno opeke iz pritličja zadružne-ga dočna v zgornje prostore, tako da bodo krovci lahko hitre# je pokrili streho. P, J. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II. s TEL. 11-3Ž IZ DOBERDOBA Seja občinskega sveta! . . , ali mlatenje prazne slame Prebivalstvo zahtei/a čimprej | razpis občinskih roiitei/ Svetniki ugibajo, kako bi prebivalstvo rešili stradanja, vendar pri tem ne morejo iz začaranega kroga - Počasi le uvidevajo posledice nenaravne razmejitve V sredo se je v goriškem gradu nadaljevala izredna občinska seja. Svetniki so razpravljali o poročilu dr. Poter-zia o pomanjkljivostih in uspehih ki jih je do sedaj pokazalo delovanje proste cone. Poteku seje je prisostvovalo precejšnje število poslušalcev, ki so zasedli prostore V parterju in tudi na balkonu. Prvi je spregovoril saraga-tovec Valenti, ki je s posebnim zanosom in poudarkom prebral daljše poročilo. V njem je omenil da je nasproten postopku občinskega odbora, ki skuša nemudoma izročiti upravljanje proste cone v roke Trgovski zbornici. Nadalje je na osnovi podatkov, ki jih je citiral dr. Poterzio, dokazoval, da odprta prosta cona ni prinesla najširšim slo!em prebivalstva no. benih koristi, čeprav je bila ustanovljena predvsem zanje. Prosta cona je vse doslej služila predvsem interesom nekaterih grosistov, ki so blago prejemali in ga prodajali seveda z velikim zaslužkom. Da bi se izognili nadaljnjemu izkoriščanju prebivalstva, je svetnik Valenti predlagal, da bi odpravili odprto prosto cono in namesto nje uvedli zaprto, ki bi jo upravljali ljudje iz vrst brezposelnih, kajti med njimi je mnogo takih, ki bi tako delo mogli z lahkoto opravljati. Za KP je govoril svetnik Pu-stetto. Izrazil je svoje nezadovoljstvo nad sedanjim upravljanjem proste cone in dejal, da bi moral občinski svet imenovati komisijo, ki bi imela nalogo poiskati boljšo ustanovo kot Je Trgovska zbornica, kateri naj bi bila poverjena uprava proste cone. Na koncu Je omenil nesmiselno in ironično izjavo, ki jo je podal dr. Poterzio v svojem govoru, ko je dejal, da bi tistih 350 delavcev, ki so v zadnjem času dobili delo zaradi uspešnega dela proste cone, najbolje pričali o razvoju goriškega gospodarstva. Svetnik Pustetto je dejal, da bi bilo veliko bolje, če bi poklicali pred občinski svet ostale tisoče brezposelnih delavcev in jih vprašali za njihovo mnenje o dosedanjem poslovanju proste cone. Drugi svetnik KP Batti je v glavnem podčrtal izjave prejšnjega govornika ter izrazil nezadovoljstvo npd dosedanjim poslovanjem cone, kljub temu da je priznal nekatere izboljšave. Pripomnil je, da bt morali po njegovem mnenju prodajati v prosti coni poleg slad-koria in kave še druge življenjske potrebščine. V debato je posegel tudi predstavnik Demokratične fronte Slovencev svetnik Paulin. Dejal je, da bt morali pri dobavljanju sladkorja paziti, da se ne bi dogajalo to, kar se sedaj dogaja, da potegnejo pri prodajanju mastne denarje ravno nekateri grosisti, medtem ko se ob*ina za vse to obriše pod nos. Na kraju je predlagal, da bi bilo treba ustanoviti posvetovalno komisijo, ki naj bi določila, komu nat se v bodoče podeli vodstvo proste cone. Demokrščanski svetnik Vodi-cer je predlagal, naj bi uvedli nadzorstvo nad cenami in določili maksimalno ceno prodaje. Paziti bi morali tudi, komu je bilo blaso dodpljeno, da se ne bo dogajalo, da ga bodo trgovci prodajali v druge province. Odvetnik Stecchina je poudaril, da so obstoječe težave nastale zaradi odcepitve preko 80.000 prebivalcev, ki so pred razmejitvijo gravitirali h Gorici, ki je bila zanje gospodarski in seveda tudi upravni center. Dejal je, da se je Gorica razvijala ob pomoči okoliškega prebivalstva, in sicer izključno od tistega, ki prebiva na Krasu, v Vipavski in Soški dolini. Naravno je, da je zaradi tega ker je tolikšno število potrošnikov odpadlo, ki pa so po drugi strani dvigali gospodarski nivo mesta, odločilno na gospodarski razvoj v Gorici. V govoru je nadaPe omenil, da je bila do leta 1915 v Gorici ena najve”jih papirnic v Evropi, sedaj pa se moramo za lastno uporabo zateči na druga tržišča. Ob zaključku je predlagal, da bi moral občinski sve* imenovati osemčlansko komisijo, pri čemer se ne bi smel ozirati na njen politični sestav. V njej naj bi bil poleg predstavnika občinskega sveta še po en predstavnik Trgovske zbornice, ki ima s svetom dobre zveze in je v unravljanie že koliko toliko vpellana, predstavnik Urada za delo. Hranilnice, Zveze industrijcev in ob-tnikov in še nekateri. Svetnik dr. Devetag je dejal, da je občinski svet določil Trgovsko zbornico, naj skrbi za upravo proste cone. Ce se uspehi upravljanja še niso poznali, je temu predvem krivo, dejstvo, da je pričela prosta cona poslovati šele pred približno petimi meseci. Predlagatelj resolucije dr. Po-lesi je pred zaključkom podčrtal še eno stran proste cone. Dejal je, da je prosta cona namenjena predvsem razvoju pri- vatnih proizvajalnih sredstev. Z drugimi besedami je dejal, da kdor ima denar, si bo že znal v sedanjem stanju pomagati, kdor ga pa nima, bo zaman čakal dobrote proste cone. Ce torej pregledamo delo občinskega sveta in ugibanja občinskega odbora, kako bi se dalo izboljšati stanje goriškega go.podarstva, moramo ugotoviti da vse dosedanje prizadevanje ni prineslo izboljšanja življenjskih pogojev goriškega delovnega ljudstva in razen v nekaterih primerih ni odpravilo velike brezposelnosti. Zato mir-ne vesti lahko zaključimo, da je vse besedičenje o prosti coni — mla'enje prazne slame ih pretveza s katero demokrščanski občinski svet odlaga z dnevnega reda razpravljanje o predlogu Demokratične fronte Slovencev o dvojezičnosti. Veliki stroški za vzdrževanje občinske uprave Prebivalstva Doberdoba se )e pred časom sestalo in pomenilo o težkočah, ki težijo življenje v njlnavi vosi in sklenilo, da bo predložilo g. prefektu noto, v katerj bodo navedene vse ekonomske potrebe njihove vasi. Nekaj časa za tem se je zbrala skupina vaških gospudarstvenikov in odposlala prefektu omenjeno noio, v kateri so tudi označili način, s katerim bi se z lahkoto zadostilo vsem navedenim potrebam. V noti so prikazali poleg potrebe rešitve gospodarskih problemov tudi nujnost občinskih volitev ter' namestitev v obstoječi občinski svet, ki je bil še postavljen od 7.VU, nekaj zastopnikov DFS. Seveda je g. prefekt noto sprejel in obljubil, aa bo ukrenil vse potrebno, da bo Dobeidob-čane zadovoljil v vsem, kar si Kadar nimajo argumentov Svoječasno smo že pisali, kako je nekaj članov glavnega odbora ANPI sklenilo izključiti iz svojih vrst podpredsednika tov. Dornika La-dija, In tudi podrobno utemeljili tako neresničnost iznesenih obtožb, kakor tudi nezakonitost postopka samega. Preteklo nedeljo se je v prostorih Delavske zbornice v Gorici zopet zbralo v dopoldanskih urah 11 članov glavnega odbora ANPI. Glavna točka razgovora je bila omenjena izključitev. Zastopnika slovenskih partizanov iz Podgore in Pevme sta najprej ugotovila, da seja ni splečna, ker je od 27 članov prisotnih samo 11, in potem poudarila, da pomeni ta izključitev za nas izključitev V Turjaku je demokratična občinska uprava zaključila obračun svojega delovanja v prvem letu njene uprave. Številke, ki sestavljajo letošnji občinski obračun niso takšne, kakršne si je demokratična u-prava želela. Vendar pa so odraz pravične ljudske uprave, ki je ni niti mogoče primerjati z lansko upravo, ki je iz ljudske lastnine črpala osebne Pomoč upokojencem Pomoč, ki je Zavod za socialno skrbstvo dolžno deliti upokojencem in njihovim družinam po zadnjih odredbah Državne zveze upokojencev je sledeča: 1) indirektna zdravniška pomoč (povračilo stroškov za zdravnika največ do 4000 lir in za zdravila v višini 5000 lir); 2) neposredna zdravniška pomoč (zdravniški obisk, predpis zdravil in zdravljenja ter manjše zdravniške pomoči); 3) splošna pomoč (male podpore, ki ne smejo presegati zneska 5000 lir in jih bodo upokojenci delež ri sam' v primerih skrajne potitbe); 4) sprejem . ajpotreb-nejših upokojencev v zdravilišče v Bocnu. Prošnje za to pomoč morajo upokojenci s potrebnimi dokumenti odposlati na sedež Zavoda za socialno skrbstvo ONPS) v Videm, koristi in spremenila občino v trgovsko podjetje. Za popravilo zavetišča so potrošili 3.800.000 lir; za preureditev hiralnice 1 milijon; za potrebe osnovnih šol 800.000; za vzpostavitev javnega telefona 180.000. V počitniške kolonije je občina sprejela 100 otrok, kar jo je stalo 330.000 lir; za otroški vrtec in hrano za 200 otrok za dobo 10 mese-secev je potrošila 7.500.000 lir. Za preureditev strokovne šole, kateri bodo dogradili še 4 u-čilnice, Je demokratična uprava določila 7.100.000. lir. Za gradnjo ljudske hiše z 8 stanovanji, ki jo bodo pričeli graditi prihodnji namreč, bo potrošila 12.000.000 lir; za nabavo javne tehtnice z nosilnostjo 20 ton: 800.000 lir. Vse skupaj znaša 33 milijonov 610 tisoč lir, katerim je še prišteti stroške za nabavo električnega svedra in razširitve električnih vodov. Iz Krminu Podpore za brezposelne Izplačevalni urad v Krminu sporoča, da bo jutri, v soboto 31. t. m. v dvorani občinskega sveta izp'ačeval podporo za brezposelne, m sicer od 14 do 15 ure. Vsi interesenti se morajo za prejem podpore javiti ob navedenem času s omenjenem uradu in prinesti s seboj knjižico o brezposelnosti. Slovencev kot takih iz odbora ANPI tn da so vse obtožbe iz trte izvite, ker so bili ravno slovenski člani in odborniki vedno najbolj aktivni. Za primer je tov. iz Pevme povedal, koliko je sam agitiral med delavstvom ža vpis v Delavsko zbornic o in se je zelo čudil, ko Je čital natolcevanje, češ da slovenske organizacije, včlanjene v DFS, rovarijo proti tej sindikalni organizaciji in da hočejo ustanoviti neki svoj lastni sindikat. Prav tako je bil odsek za likvidacijo partizanskih zadev pri DFS ustanovljen sporazumno z glavnim odborom. Ob zaključku je tov. izrazil mnenje, da so dobili tukajšnji informbirojevci namig «o d zgorajs, da morajo biti aktivnejši » do tistih slovenskih tovarišev, ki nočejo pljuvati na svoje brate in jih obtoževati tega, česar niso krivi. Da bi se nekako opravičili, so hoteli pokazati ti ljudje svojo «aktivnosty> na ta način, da so izključili iz ANPI-ja na tale diktatorski način slovenskega zastopnika. Nihče od navzočih ni imel argumentov, s katerimi bi pobil trditve tega tovariša. Zato so se omejili le na izjavo, da so poslali protest slovenskih partizanov na glavni odbor v Rimu, ki naj bi odločil v zadevi. Prav tako so imenovali komisijo, ki naj bi preučila vso zadevo in s tem ie bila seja zaključena. Semenski krompir Pokrajinski kmečki konzorcij sporoča, da je te dni dospela v Gorico pošiljka holandskega semenskega krompirja zgodnje vrste «Erstelingen». Kmetovalci si lahko preskrbijo zaželeno količino semenskega krompirja pri agenciji Pokrajinskega konzorcija v Gorici. Ker je krompirja na razpolago zelo malo, naj ga zainteresirani kmetje čimprej dvignejo. želijo. Takoj po predložitvi note je v vas poslal posebnega komisarja, ki naj bi na terenu proučil tamkajšnje potrebe in najboljši način za njihovo rešitev. Ko je ta komisar zaključil svoje delo, o katerem ni z nikomur spregovoril, je odšel od koder je prišel in vsa stvar je ostala pri starem. Doberdobčani, ki so se ob prihodu komisarja upravičeno nadejali, da ni bila njihova intervencija brezuspešna, so sedaj kot vedno nad upravnimi oblastmi zelo razočarani. Poleg tega jih tare če plačevanje tako visokih davkov, ki za mnoge predstav:jajo nedosegljivo vsoto, ker je bila letos letina posebno slaba. Davki se kopičijo na ramena Doberdob čanov, ki morajo vzdrž:vati tako številni občinski upravni eparat, ki bi lahko zadostoval za malo mesto m ne za vas. Mnogo je bilo letos takih družin, ki niso zaradi suše pridelale niti toliko, da bi s pridelkom prihranile lastne otroke m bodo zaradj tega letos primorane se zateči k posojilu, če bodo hotele prebiti zadnje mesece pred novim pridelkom. Kaj pa še da b; plačevale tako visoke d vke! Zadnji čas je, da oblasti spregledajo in da same plačujejo nept trebne u-radnike, če jih že hočejo imeti. Ljudstvo tega ne zmore! Listnico je izgubila Ko se je včeraj popoldne 23-letna Marija San Giorgio iz u!. Dante 4 sprehajala po korzu in ogledovala izložbe, ki so jih lastniki trgovin za božične praznike še prav posebno okrasili, ni v svoji zamaknjenosti opazila, da ji je med potjo zdrsnila iz žepa listnica, v kateri je imela poleg osebne izkaznice in delavske knjižice tudi tri stotake. Marija se je izgube svoje denarnice zavedla šele v trenutku, ko je segla v žep po denar. Izgubo listnice je takoj prijavila policiji. IZGON Včeraj so zaradi odpustkov za esveto leto« izpustili iz go- riških zaporov Simonittija Alojzija iz Basiliana pri Vidmu. Goriška kvestura mu je takoj, ko je prišel na svobodo, izročila izgon ki list, s katerim se je moral vrniti v svoj rojstni kr.aj. Dsialna iftla za piw Pokrajinska direk.ija KA.M-a sporoča vsem zainteresiranim avtoprevoznikom, da bo treba prošnje za dodatna nakazilo goriva proste cone pi odložiti ravnateljstvu EAM-a najkasneje do 31. decembra t.l. V prošnji je treba navesti povprečno količino goriva, ki ga avtoprevoznik misli porabiti v mesecu januarju 1950, in ji priložiti vse potrebne dokumente, ki potrjujejo aktivnost vozila, za katero prosijo gorivo. Te prošnje bo pregledala pokrajinska komisija za razdel e-vanje goriva, ki bo določila količina goriva dodaten obrok za posamezna vozila. Seja peKrajinske depulacije Pokrajinska deputacija, ki se je sestala pod predsedstvom odv. Culota, je na zadnji seji razpravljala o nadomestitvi stalnega člana cdv. Testa, ki je pred časom podal ostavko. Po dolgem preučevanju te zadeve je Pokrajinska deputaci-ja imenovala na mesto odv. Teste kot stalnega člana depu-tacije odv. Lnngina Culota in kot nadomestnega člana pa Ar-tura Marinija. Nato so še razpravljali o zahtevi občine Medeje, da jo razglasi za samostojno občino, za kar j« ie predložila prošnjo na notranje ministrstvo. Pred zaključkom so odobrili znesek 4 milijonov lir za popravilo in preureditev nekaterih lastnin pokrajinske uprave. Nabavite si koledar! Koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja za leto 1950 naj si nabavi vsak Slovenec. Koledar, ki je zelo zanimiv, Je naprodaj v Katoliški knjigarni na Travniku in v Narodni knjigarni (nCarduccin) v ul. Cardueci. fftaU eafri te m Mo pooltrili Predvčerajšnjim zjutraj je imel mons. Monti v cerkvi srca Jezusovega mašo ob dvoletnici smrti bivšega italijanskega kralja Emanuela Ul. Proslave, ki jo je organizirala mladinska federacija italijanskih monarhistov, se je u-deležilo — po pisanju maj-bolj informiranega lista« Gior-nale di Trieste — precejšnje število rojalistov, in simpatizerjev. Mi popolnoma razumemo, da se nekateri ljudje v Gori. ci pa tudi v Italiji tako radi spominjajo pokojnega kralja, ker se jim je pač za časa njegovega vladanja dobro godilo. Toda časi se izpreminjajo in danes jim ne preostaja drugega, kot da točijo solze za zlatimi časi, ko so uživali življenje in se veselili ter bogatili na račun revnega ljudstva. Ubogi monarhisti so pač vse solze zaman potočili. Kar je bilo, se nikoli več ne povrnel Silvestrovanje SPD SIoven.;ko planinsko društvo v Gorici «e pripravlja na vesel zaključek leta. Za svoje člane in prijateje priredi silvestrovanje v pravem planinskem vzdnšju. Staro leto bo nrše društvo pokopalo v Ukvab v Kanalski dolini. Vsi tisti, ki se nameravalo udeležiti planinskega silvestrovanja, naj se čimprej zgiase v trgovini Darka Šuligoja na Travn'ku. Prijavljencl bodo odpetovali iz Gorice ob 5. uri popoldne in se vrnili v nedeljo pod večer. Voznina stane za č'ane $00 lir in za nečlane pa 900 lir. Vozili leS na gortakMin Odhodi; V TRST: 5.57, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski iz Ronk, ukin.en ob nedeljah), 19.18, 22.15, 23.29. V VIDEM: 5.14, 5.59, 8.29, 12.35, 14 10, 17.21, 20.14. 22.16. 6.57, 18.42, Prihodi: Iz TRSTA: 5 51, 6.55, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 20.12, 22.14. Iz VIDMA: 5.06, 5.54, 9.51, 10.46, 14.09, 15.41, 22.11, 22.37. 8.11, 18.36, 7.31, 19.16, VERDI. 17: «Brez ljubezni«, S, Tracy in K. Hepburn. CENTRALE. 17: ((Tragična džungla«. MODERNO. 17: «Cudež zvonov«, A. Valli. EDEN. 17; cPravica za Indijce«, W. Boyd, 30. decembra 1949 MHIIUIBOI lun lUHŠIC-nu bo ostal v naših srcih za vedno na; svetel primer srčne primorske mladine Marušičevi so doma iz Opat-jega sela. Skromna krpa kraške zemlje je slab hranilec, zato jim je bil kamnolom drugi vir skopih dohodkov. Prva svetovna vojna jih je pognala z rodne grude in vse do leta 1921. so kot begunci živeli na Lukovici pri Brezovici. Ta čas je bil 6. decembra 1919 v ljubljanski porodnišnici rojen Darko, prvorojenec v zakonu očeta Antona z ženo Marijo. V letu 1921. se je mala družina vrnila v rodno vas, kjer jim pa ni bilo obstanka. Rapallska pogodba med Jugoslavijo in 1-talijo je priznala v novembru 1920 Italiji »strateške« meje, ki ti jih je ta izgovorila že v londonskem paktu, in naši Primor, ci in Kraševci so se znašli v nenasitnem žrelu rimske volkulje. V tem je Mussolinijev fašizem z bodali, streli in požigi vse bolj drzno segal po oblasti in posebej po našem Primorskem in na Krasu so se razbesnele morilske in požigal-ske tolpe Giuntovih skvadri-stov. Za vsako ceno so se hoteli polastiti slovenske zemlje, zato so tudi na široko odpirali vrata onim, ki bi se hoteli izseliti, in uravnavali izseljeniški tok zlasti v južnoameriške države. V mladem Darku je zorel zavesten borec proti nevednosti in socialno krivični družbeni ureditvi in kot je nekoč kot Otrok v San Paulu zbiral okoli sebe brazilsko otročad in jo v tvoji mladi narodni zavesti pripravil do tega, da so v taktu nje gove roke prepevali slovenske pesmi, je zdaj kot izučen strojni ključavničar v tovarni «U-nitas» v Šiški kmalu postal član SKOJ-a ter njegov zelo aktivni propagandist. Visok, simpatičen, živahen in družaben je kmalu potegnil za seboj vrsto svojih mladih tovarišev in prijateljev, ki jim je s svojo bistrostjo in znanjem postal vodnik, V vse ostrejši ločitvi duhov na predvečer; druge svetovne vojne je Darko trdno stal v protifašističnem taboru. Ko je Ljubljano in del Slovenije zasedel zopet tisti okupator, pred katerim se je nekoč že iz rodne vasi umaknil v srce Slovenije, je Darku njegov narodni ponos, oplemeniten z zavestno voljo in jasno perspektivo borca za boljši družbeni red takoj od vsega početka odkazal mesto v prvi bojni črti. Med prvimi sabotažami in akcijami, ki so jih mladinci izvrševali v Ljubljani in okolici, je Darkova skupina prerezala telefonske in brzojavne žice ob železniški progi, Darko sam pa je nekoč v Gutsmanovi ulici razobesi! narodno zastavo. Vendar je glavno Darkovo delo v poletju in jeseni 1941 bilo organiziranje mladine. Nešteto je imel sestankov z mladinci, dostikrat se je vračal domov ves premražen in premočen, skrbnim materinim očem pa se je izmikal in ko je te pritiskala nanj, naj neha s »ponočevanjem«, se je bridko nasmehnil: »No, veš mama, nevesto ti bom kmalu pripeljal domov*. — «0, da, Darko, nevesto, ampak tisto s koso, ki te bo p obrala, če ne boš nehal s tvojimi nočnimi potmi«. Ko pa je začel zbirati mladince v kleti domačega stanovanja, se je vsa j materi le moral razodeti. Dosti je še podrobnosti iz ljubljanskega Darkovega delo-vanjat ki pa jih v tem kratkem obrisu ni mogoče izčpneje navesti, njegova organizatorska sposobnost, njegov pogum in njegov prikupen nastop pa sta napotila vodstvo OF, da je Darka že v oktobru 1941 poslalo na Primorsko in v Trst, da organizira mladino. Od tam se je še nekajkrat, zdaj ne več kot Darko Marušič, temveč kot ilegalec Emil Sirk vračal v Ljubljano, dokler ni 17. februarja 1942 (kot pravi mati) ali 15. 11 1942 (kot je bilo zapisano v knjigi »Trieste nella lotta per la democrazia«, stran 42) za stalno odšel v Trst — ne da b: se še kdaj mogel vrniti domov V Trstu je fašizem v svojem dvajsetletnem besnenju unite val in razbijal vse, kar je bilo antifašističnega. Zlasti je trpela Komunistična partija Italije V letu 1942-43 ni ta imela i Trstu ne celic, niti ni ločila članov od simpatizerjev in »linijo so st kovali sami in zato dostikrat skrenili v sektaštvo in oportunizem«. (Poročilo CK 17. J. 1943), Tržaški komunisti so iskali stike s Komunistično partijo Italije v Milanu. Tak je bil položaj med onimi, pri katerih bi OF morala najti svoje naj-prirodnejše zaveznike. Leta 1941 sta v Trstu delale brata Oskar in Lev Kovačič, Navezala sta prve stike z italijanskimi antifašisti razširjala ide jo OF med slovenske množice, ali izdaja decembra 1941 ju je zajela in skoraj uničila njuno delo. Na njihovo mesto sta stooila mladinca Darko Marušič-Blaž in Albin Cotar-Kari. (junovna sta razbito delo, pridobila nove pripadnike OF v vseh rajonih Trsta in v Skednju ustanovila prvi delavski krožek, ki je postal žarišče tovarniških komitejev. Delo je bilo težko, ven-dar je gibanje toliko naraslo, da se je novembra ustanovil okrožni odbor OF za Trst. V njem je mladi Marušič prevzel odgovornost za okrožno tehniko »Morje«. Da je bil porast OF v Trstu tudi njegova zasluga, razberemo iz dopisa CK KPS 16. novembra 1942 Pokrajinskemu komiteju, KPS za Primorje, v katerem CK svetuje Pokrajinskemu komiteju, da kooptira Darka Marušiča v komite. Obenem pa so mu poverili reorganizacijo mladine. Prvi odbori ZSM zrastejo v Centru mesta, pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu, v Skednju, v Rojanu, med katerimi je bil delaven zlasti iz centra. Gotovo je bila tudi precejšnja zasluga Darka Marušiča-Blaža, da je na linijo OF pristala ena izmed italijanskih komunističnih skupin Trsta. To je skupina, ki jo je vodil Vi-cenzo Marcon — Davilla in je sprejela njen borbeni program: brezkompromisen boj proti fašizmu, organizacija množic, boj oportunizmu, aktivizacija ko-komitejev. V tem času sc je ustanovila kot množična delavska organizacija Delavska e-notnost —■ Comitati di Unita operaia. Fašistična policija je po svojih ovaduhih zvedela, kaj se godi v Trstu. Sredi decembra 1942 je prišlo do novih racij, vendar organizacije v celoti niso zadele. Februarja 1943 se je boj policije zaostril, ker so antifašistične organizacije s svojimi napisnimi, listkovnimi akcijami, ki so proslavljale zmage pri Stalingradu, fašiste tako razburile, da so napeli vse sile, da bi polovili vodilne kadre. Drago Marušič se je rešil s tem, da je pred neposredno aretacijo skočil iz drvečega tramvaja. Takrat je bila cela vrsta pristašev OF odpeljanih v zapore. Pri zasliševanju je policija iskala predvsem sledi za Darkom Marušičem in Da-villo. Posebej prvega so imeli na piki in vsa izpraševanja so merila nanj. Takrat je Darko po navodilih Pokrajinskega komiteja zapustil Trst in odšel na sedež Pokrajinskega odbora. Sedaj je bil Kras področje njegovega dela, kjer se ni udejstvoval samo v mladinski organizaciji, temveč je kot član Pokrajinskega komiteja izvrševal tudi važne funkcije v organizaciji Partije ter je i«"**'- '3 formiral Južno primorski komite. Pri vsem pa je venua lo glavno njegovo delo v mladinski organizaciji, ki je na predlog CK KPS dobila konec aprila 1943 svoj posebni Pokrajinski iniciativni odbor, v katerem je bil Darko sekretar. Ob razsulu Italije v septembru 1943 je tako D. Marušič kot sekretar Pokraj. iniciativ odbora ZSM postal tudi član novo ustanovljenega najvišjega oblastnega organa Primorskih Slovencev, Narodno-osvo-bodilnega sveta za Primorsko Slovenijo. V splošni vstaji pri- Celovške ravni ter obtičale ne-morskega ljudstva, ki jo je iz-1 kje na hrbtišču mogočne Svi- na spomlad 1944 v Drvaru, ko je Darka že pokrivala primorska zemlja. 3. novembra 1943 je štab III. operativne cone imenoval Darka za politkomisarja v XXVII. «Goriški» diviziji. To njegovo imenovanje je bilo izvršeno v času, ko je nemška vojska s ponovim! ofenzivnimi sunki v oktobru in novembru 1943 zasedala osvobojeno ozemlje na Kobariškem in v Beneški Sloveniji. Darkova divizija je imela takrat hude boje zlasti pri Topolovem v Beneški Sloveniji, kjer je padel takratni divizijski politkomisar Rudi Mahnič-Brkine. Takoj za tem je Darko odšel iz svoje divizije in se napotil preko Brd in Soče, da bi ugotovil, ali je dovolj varna pot za prehod mladincev na njihov kongres, ki bi se imel vršiti nekje na Banjški planoti 12. XI. 1943 je še pisal pismo materi, ki je tudi v onih dneh vzdrževala stalne zveze s svojim sinom in bila baš takrat v Brdih, kjer naj bi se v Kojskem sestala z njim. Po naključju se nista srečala, Darko pa je 17. novembra s svojim kurirjem in še nekim tovarišem prekoračil Sočo in se truden, premočen in premražen zglasil v Srednjem Lokovcu v hiši, ki se ji pravi »Pod hribom». Ni pa se še utegnil ne posušiti, ne spoči- ti, ko je prihitel gosjgodar z vestjo, da so Nemci v vasi. Neznanega tovariša je še uspelo skriti v senik. Darko pa, ki je nekoč že ušel izpred nejnških pušk v kraški vasi Lipa, kjer so ga bili zajeli, je hotel tudi sedaj s kurirjem prebiti nemški obroč. Planil je iz hiše, zagnal nekaj bomb, pri tem pa ga je že zadel strel v glavo in obležal je v snegu. Z njim vred pa je padel tudi njegov kurir, gospodarja pa so Nemci, ker niso mogli izslediti tretjega partizana, ustrelili ob ograji za hišo. Darkovo in Rudijevo smrt je Narodno-osvobodilni svet za Primorsko sporočil Predsedstvu SNOS-a 17. decembra 1943 s temile besedami: »Oba sta bila med najboljšimi, najdelavnejšimi in najpe-Žrtvovalnejšimi organizatorji o-svobodilne borbe na Primorskem«. Aleš Bebler, takratni tajnik NOS za Primorje, pa je v svojem spomimskem članku v «Primorskem poročevalu» zapisal: »Nihče, kdor je Blaža spozna!, ga ne bo mogel pozabiti. Ostal bo v naših srcih za vedno kot najbolj svetel primer srčne primorske mladine, ki se je posvetila osvoboditvi svoje lepe zemlje in njeni srečni slavni bodočnosti«, J. J. in I. J, omS Sto let iu cu dnu prisilnega dela Po nekem starodavnem španskem zakonu iz leta 1839, ki pa je že zašel v pozabo, ni mogel biti' noben plemenitaš obsojen na smrt. Sodniki pa so vedno našli izhod iz zagate in so plemenitaša, ki si je zaslužil smrtno kazen obsodili na sto let in en dan prisilnega dela. Verjetno ni noben kaznovani plemenitaš več videl svobode. Kriminalni avto Verjetno noben avto na svetu ni bil tako «nesrečen» kakor oni, na katerem sta bila ubita 28. junija 1914 v Sarajevu avstrijski nadvojvoda Ferdinand in njegova žena. V naslednjih 12 letih je avto petnajstkrat zamenjal gospodarja, šestkrat se je zaletel in s tem povzročil smrt 13 oseb, več pa je bilo težko ranjenih. 1926 leta se je zadnjič zaletel in tedaj je od avta ostalo le še ne-porabno železo. Izdajalski ugriz Ameriška policija je zasledila in prijela tatu po odtisih zob na salami, ki jo je ugriznil predno je zapustil z ukradenimi predmeti stanovanje. Kolesarjenje po morskem dnu Neki izumitelj je 1900 leta izdelal podmorsko kolo, da bi se potapljači laže gibali in kolesarili po morskem dnu. gospodiesivo TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET m FINANCE-] Se pod Avstrijo je bila v Nabrežini zelo znana šola, v kateri se je moška mladina urila v kamnoseškem poklicu. Odkar je pa prenehala ta šola, so se izučili vajenci kamnoseštva le v delavnicah. Ko se je pa pričel dne 15. januarja 1947 pouk na slovenskem industrijskem strokovnem tečaju v Nabrežini, so usmerili na tej šoli pouk tehnologije in praktičnih vaj v kamnoseštvo. Na nižjih industrijskih strokovnih šolah ter tečajih so namreč poleg teoretičnih predmetov predpisane tudi strokovne vaje. V ženskih razredih poučujejo ženska ročna dela, v moških razredih pa glavne panoge moških obrti. Omenjeni tečaj je bil dvoleten, v letošnjem šolskem letu pa ima tudi III. razred. V okviru praktičnih vaj poučuje na tej šoli kamnoseštvo strokovnjak, ki uči tan-te oblikovanja kamna s »špico« in dletom. O uspehih tega pouka se je lahko vsakdo prepričal, ko si je ogledoval razstavo kamnoseških izdelkov, katere so izklesali gojenci te šole. Zanimanje za omenjeno šolo je med ljudstvom precejšnje. Obiskujejo jo nabrežinski otroci ter otroci okoliških vasi. Njih število vsako leto narašča. Letos jo obiskuje 65 otrok, od tega je 29 dečkov. Izredne težave pa dela pomanjkanje prostora. Pouk Je zelo otežkočen, ker so v razredu skupaj dečki in deklice kljub temu, da se učni načrt za dečke precej razlikuje od načrta za deklice. V tej šoli sta dve učilnici, v pritličju je pa delavnica, ki je pretesna za tolikšno število dečkov. Vsekakor ni ugodno, če so obdelovalci kamna preveč skupaj: kameniti okruški zlahka odlete komu v oko. Sedaj pa bodo s steno pregradili delavnico na dva dela. Na ta način bo v škodo delavnice pridobljen prostor še za tretjo učilnico. Dijaki in starši žele, da bi se gojenci te šole naučili tudi mizarstva in obdelovanja kovin. Zaradi pomanjkanja prostora bo težko ugoditi tej želji. Ta šola, ki kaže vidni napredek ter Je v stalnem razmahu bi so morala čimprej preseliti v novo posiopje. Za to bi morala poskrbeti šolska oblast v Trstu. Hiša, v kateri je zdaj nastavljena, je premajhna ter poleg tega še izredno vlažna. V bližini postaje »Križišče* so povečali stavbo, v kateri nameravajo odpreti šolo za vajence kamnoseške industrije. Solo pripravlja Pokrajinsko združenje za tehnični pouk pri tržaški Trgovinski zbornici. Ni še znano kdaj bo pričel pouk na tej šoli niti, v katerem jeziku se bo vršil pouk. Glede na narodnost prebivalstva bi moral biti v slovenščini. MARIANA (FRANCIJJA) ministrskemu predsedniku BIDAULTU: ((PAZITE, DA VAS BALONČKI NE ODNESEJO« V V TRŽAŠKI TRG. V predbožičnem tednu so nekaj več prodali trgovci z mešanim blagom in z igračami. Zanimivo je, da oblačilni sektor tli pokazal kaj več kupčije, kar je zares močan znak slabega gospodarskega stanja. Veletrgovina je poslovala običajno, nekaj živahnosti je bilo v trgovanju s kavo, ki je zadnje čase bila bolj iskana. Precejšen je bil tranzit južnega sadja iz Levanta, pa tudi drugih levant-skih pošiljk, namenjenih večji del v Južno Nemčijo. Kreditni III !illlll!lll!l! ( KoboShci narodna) iiiiHii Mili! PEVSKI ZBOR KOR OSKIR SLOVENCEV Vest, da pridejo koroški Slo-1 sovalo za nedeljivo Koroško in razkričala, da se gre za republi. venci na obisk k našim tržaškim pevskim zborom me je prijetno vznemirila. Koroška je dežela, ki mi je izmed vseh slovenskih pokrajin najmanj znana, toda marsikateri znanec mi je že rekel, da je najlepža in vselej je vzbudil v meni neodo-ljivo hrepenenje po njej. Ob takih prilikah so se moje misM odpravile na pot. Bliskovito so jo preromale od Zile, Roža, Podjune preko Vrbskega jezera in zval zlom italijanskega fašizma, je bi! dotok v partizanske vojaške enote tako velik, da so se skoraj dnevno snovale nove čete, bataljoni in brigade. Zato je razumljivo, da v teh dneh najdemo Darka Marušiča tudi kot joolitičnega funkcionarja v naši vojski. Oktobra 1943 je bil postavljen za pomočnika komisarja v štabu Primorske cone. V tej funkciji je bil poslan v Furlanijo, kjer se je organizirala Prva furlanska brigada. Ker je bil 6. oktobra imenovan za komisarja novo ustanovljene »Tržaške* divizije, se je vrnil iz Furlanije, 17. oktobra pa je prevzel njegov položaj Bran. ko Babič — Vlado, Darko pa je ostal njegov namestnik. Da je poleg političnih funkcij v vojski še vedno ohranil svoji položaj v mladinski orga< nizaciji, nam kaže sporočilo, ki ga je 20. oktobra 1943 Darku poslal Glavni odbor ZSM in ga obvestil, da je bil na prvem kongresu vse slovenske mladi ne izvoljen za člana Glavnega odbora ZSM, obenem pa tudi za delegata na kongresu USAOJ. Ta pa se je prši! šele njske planine, kjer so Djekše, ena zadnjih slovenskih vasi. Do tja se je premaknila v stoletjih jezikovna meja in onkraj njih se začenjajo nemška naselja. Čeprav jo s svojim; živimi očmi nisem videla *e nikdar, sem jo z očmi svojega srca zazngla vso, k£kor stoji na Poldkih zemljevidih, ki prikazujejo Slovenijo. Tista debela, razbita in razpotegnjena rdeča črta me je na njib vedno motila. Ležsla je tani, kakor velik, krvav in bolej madež Ne vem kaj bi bila dala, da bi ga bilo mogoče izbrisati jn odstraniti krivico storjeno Z nesrečnim plebisci-tom 1920. leta našemu narodne, mu telesu. Prežihov razglablja v svoji Požganici o njegovih vzrokih in nazorno opisuje vlo. go avstrijske socialdemokracije, ki se je udinjala ideji veliko-nemštva ter izigrala slovensko delavstvo. V samih plebiscitnih dneh je priklicala iz notranjosti avstrijske dežele vse, kar je lahko na kakršen koli način gla- ko, V kateri bodo zaščitene pravice delovnega človeka. Zgodilo se je, da je prav tisti delovni človek že tedaj; spoznal, da je vse skupaj bila sama gnusna prevara in nizkoten račun z njegovo razredno zavestjo. S stoletnim ponižanjem in žulji njihovih rok so čutili Malgajev-ci, mladi idealni ljudje, ki so branili takrat vsako ped slovenske koroške zemlje in krvaveli zanjo. Potem je prišlo megleno poz. no jesensko jutro v Cerknem 1943 leta. Se sedaj ga vidim pred seboj, kot bi bilo to včeraj. Na trgu v Cerknem, tam ob potoku, preko katerega drži kamen it most. je stal vojaški kamion. Partizani so razigrano stopali ngnj in tovariš Luka, ki se le iz Glavnega štaba slovenskih partizanov mudil takrat pri nas na Primorskem, je za vsakega našel toplo, vzpodbudno besedo. Poln kamion jih je bilo. Ukali so od veselja; «Na Koroško odhajamo, na Koroško! Bomo že pokazali tam tistim Švabom, kaj je naše«. Oči so se jim smejale od neizmerne sreče. Pred odhodom so se še slikali. «Da bo za spomin« je dejal tov. Luka. »Kdaj smo šli budit Matjaževo vojsko pod goro Peco«, je pripomnil nekdo na kamionu. Harmonikar je razpotegnil meh in vsa četa je zapela; «Hej brigade hitite... S to pesmijo je kamion zdrčal po cesti. Robci so zavihrali v poz- da razdrobijo tudi v tej slovenski pokrajini skupno z njenimi lastnimi sinovi okove težkega suženjstva. Ko sem stala v preddverju na novo urejenega hotela y ulici Geppa, so se misli kradoma utrgale k vsem tem drobnim stvarem, ki so posegle v moje življenje In mi odkrivale ta nepoznani biser naše slovenske domovine. Nekaterim tovarišem, ki so prišli tia, da sprejmejo koroške brate na Tržaških tleh, se je morda razodeval v mnogo popolnejusi obliki. Eni so morda boli, drugi morda manj izraziteje videli njegovo podobo, toda vsi smo bili polni neke nedopovedljive sreče, da smo si vendarle lahko enkrat segli v roko tudi tu pri nas. «Od kje ste, iz katerega kraja« sem se obrnila k resnemu možaku, «Jaz sem iz Podjune. Sm0 Pa tu iz vse Koroške, od zgornjega konca do spodnjega. Ce bi vsak začel govoriti v svojem narečju«, se je pošalil, «to bi gledala in lovila besede«. Stasit, slok fant z gorskim klobukom na glavi, se je pridružil najinemu razgovoru. ((Izbrali smo tako, da je iz vsakega kota naše domovine lcdo prišel Tolmačil bo doma to, kar bo videl pri vas in tako se bo vaše ljudstvo y celoti približalo lažje našemu ljudstvu. «Kaj pravijo vaši ljudje temu, kar se je zgodilo s Koroško«, sem posegla naravnost s vprašanjem, k; me je najbolj težilo. ((Ogorčeni so. Iz sovjetske strani tega niso pričakovali Nismo naučen; olepšavsti stvari in gledamo na vse tako, kakor v resnici je, zato tudi tega ne moremo imenovati drugače kot kravjo kupčijo. Ali ne ozi ramo se dosti nanjo, ker nobena teka stvar ne more dolgo obve. ljati. Kdo bi si bil mislil dvajsetega leta o plebiscitu. Da bi bilo kdaj lahko če drugače. Vse je zgledalo tako ustaljeno, za vedno zadrgnjeno in vendar zde j gledamo na to stvar z veli da pride dan, ko bomo pod enjj streho, kot pravi vaš in naš pesnik«. Ta tako prijetni pomenek je zmotil tovariš Joco, ki je vabil Korošce k večerij, kjer se bodo taki pomenki nadaljevali in v katerih se bomo lahko izpovedali drug drugemu, vse, kar nam leži. SHPZ, ki je dala pobudo temu tako nenadejanemu in drs-gemu obisku, je zares tudi poskrbela, da smo si Tržaški in Koroški Slovenci lahko povedali veliko, četudi ne vsega, ker tega je za dva d.ni mnogo preveč. Pogovarjali smo se pri večerji pri Sv. Ivanu, kjer jih je v imenu Tržačanov pozdravil profesor dr. Budal. Nekoliko drugače, vendar pa v bistvu isto je povedal, kar pravi preprosti kmet na Koroškem, ko je rekel, da je nam Slovencem ta diplomatska umetnost, ki eno govori in drugo dela, tuja. «Naš slovenski značaj je ne more razumeti, kajti zanj je vse precej enostavno. Od te enostavnosti mi ne bomo odstopili in vedno bomo zastopali načela, da spadamo k matičnemu narodu«. Po tem je tov. Tonče Slaper v imenu Korošcev zaključil njegovo nii-sel s poudarkom slovenske narodne samobitnosti in kulturne povezanosti zamejnih Slovencev z narodom v svobodni domovini. «Pri nas je zemlja drugačna, vse je zeleno, ni kamenja' in žito na njej bogato obrodi. Toda veseli smo, da smo videli vaše kraške vasi, ki si jih nismo mogli poprej nikoli prav predstavljati. Najbolj veseli pa smo tega, da smo se lahko poklo nili na kraju umsrtitve Bidovca in njegovih tovarišev, da smo videli njihov spomenik v Bazovici. Skozi vsa leta se Koroški Slovenci spominjamo njihove velike žrtve. Tako ne-katko je rekel Sime iz Roža in teko So rekli tudi drugi, ko smo odhajali od bazoviškega spomenika na Opčine, da tam na strelišču zapojo heroju Pinku in dvainsedemdesetim talcem. ((Govorili bomo našemu ljudstvu o tem, kar smo videli pri vas,» je rekel tovariš Mišic iz Šmihela pri Pliberku, ki vodi pevske zbore že polnih štirideset let. «Tisto tovarišico, ki je pela solo, (mislil je tov. Rožico) bi najrajši s seboj odpeljali. Vem kaj je petje in se mi je smilila, vendar sem ploskal naj še poje«. ((Hotel bi, da bi naši pevski zbori od časa do časa prišli med vas, da se sami prepričajo,« ie rekel Podjunec; «Naše ljudstvo bomo poučili o socialnem položaju vašega ljudstva, ki se mora nenehno boriti za svoj obstoj. Nasilje, ki ga uganjajo mogotci in narodi, ki imajo oblast, ne bo vzdržalo. Tudi Nemčija je bila mogočna, pa je propadla in kolo zgodovine se sedaj hitreje suče«. ((Prinesli bomo med naše pevce žar vaše pesmi«, se je izrazil tovariš Keanija iz Sent lija ob Dravi, oni, ki je priredil koroško narodno pesem «Juhe pojdem v Skufče«. Te njegove, koroške in naše slovenske Skufče s° stopile v srce vsem, ki so jih slišali v dvorani prvomajskega stadiona. Z njimi in vsem, ki so nam jih zapeli ter z drugimi morajo še in še priti Kdrošci k nam. Tudi m! bomo od vsega srca prišli k njim, y njihovo prelepo deželo, da je ne bomo poznali tako kot jaz samo iz zemljevidov in samo iz knjig. «Kako je že stalo tam na Malgajevem spomeniku, ki ga je Hitlerjeva soldateska takoj ob prihodu porušila?« trg je kakor vedno precej tog in tudi meničnih protestov ni bilo manj. Trgovanje s kavo: cene prekomorskih tržišč producentov šo še naprej trdne, čeprav v glav« nem neizpremenjene. Malce lae žje je trgovanje za vrsto »Santos«, menda kei• so jo poprej preveč podražili. Tudi vrste »Haiti« »Eguador»in«Domingo# so lažje. »Salvador« pa vztraja pri visokih cenah. Kava iz ‘vzhodnih dežel nekaj popušča, bo pa pod vplivom povpraševanj znova zrastla. Mnogo je še ved« no ponudb posrednikov, vehdaf pa se njihove zaloge krčijo toda bo v kratkem doseženo ravnovesje med njihovimi cenami in cenami producentov. Nekaj tržaških cen, za. kg ocarinjene kave franco skladišče uvoznika: Rio 950, Rio najboljši 1000, Santos 1200, Santo« najboljši 1330. Haiti 1245, Salvador 1275, Costarica 1400, Gim-ma 1100. Moka 1245. Cene tržišč producentov, franko Hangar Trst-pristanišče v dolarjih za 50 kg netto: Rio 39, Rio najboljši 44, Santos 59, Santos najboljši 65, Salvador 60, Kostarika 68. Gimma (šilingov) 345, Moka (šilingov) 450. Po poročilih iz Milana se zdi« da bodo c ene še naraščale bodisi ker naraščajo na ameriškem in afriškem trgu producentov, bodisi ker bo italijanska davčna uprava naložila rut vsakovrstno kavo nov davek. Računajo, da bodo cene narastlt a 50 do 100 lir pri kg. Tisti Podjunčan se je zresnil: «0 jaz ne spim in čakam čas in čakam vas, da gremo skupaj čez Šentvid med naše brate Ziljo pit«, mi je ponovil. Pod rušo je Malgaj čakal Matjaževo vojsko, čakal partizane. katerih duh tudi na Koroškem ne bo nikdar več zamrl. MARA SAMSA dTav borcem, ki so se odpeljali, | kim upanjem in prepričanjem, KOROŠKI SLOVENCI NA OBISKU V DEVINU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiihiimiiiiiiiii n n .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. mn................. II. DEL SPISAL Ireno je spreletela zona, kolena so se ji pošibila in zgrudila se Je pred stricem. Počasi, v grozni boli so se ji izvili iz prsi vzdihi: »Stric — ne ubijaj me! Usmi. li se me, o Kriste!« Nato pa so onemele njene ustnice, krčeviti stresljaji so Ji gibali telo. Prihitela je Cirila. Dva sužnja sta dvignila na pol one-sveščeno Ireno in Jo odnesla v n leno sualnico. PETNAJSTO POGLAVJE | Vojska Slovenov se je po bitki z Anti vračala zmagoslavno proti Svarunovemu gradišču, da bi opravila pod lipo bogovom obljubljene obete. Ozračje so pretresali divji kriki, iz hripavih grl so se usipale bojne pesmi, drhal se je med seboj do krvi pretepala od veselja. Sivi curki plešočih in rajajočih mladcev so drli skozi loge in široke stepe. Goste gruče možakov so korakale s ponosnimi skoki skozi drn, nad I glavami so zamahovali z okrvavljenimi sekirami in klicali slavo Perunu. Pastirji so v sredi gonili nagrabljeno, mukajočo goved Antov in meketajoče trope ovac. Za čredami so omahovali žejni Anii, katere so Sloveni zajeli v boju. Zvezani, osramočeni in osuvani so stopali bratje med brafti, sužnji med svobodnimi. Iztok je jezdil z Radom in s konjico daleč za vojsko. Njegovo uho ni razločevalo besed posameznih vzklikov. Cul je samo, kako se [ je valil pred njim od zmage razbesneli veletok naroda, da je zemlja bobnela, da so gozdovi vršali in je Ječalo ozračje. Zavedal se je dobro, da je zmagal samo on Potolkel je Hune, razgnal Alane, zaveznike Antov, potolkel izdajalca Volka: vojska ga je častila in ljubila, a vendar ni bilo veselja v njegovem srcu. S studom je gledal krvava kopja in počrnele sekire, ki Jih Je umazala bratska kri. Njemu se je tresla roka, ko je otrl meč ob rosno travo, da je izbrisal z njega sledo- ve, ki so kričali, da Je moral zamahniti po Volku, izdajalcu, a bralu. Saj se pogubna misel ni rodila v volkovi glavi. Vse-jal Jo je sovražnik — Tunjuš. Zato je jezdil Iztok molčč. Konj mu je povešal glavo, kakor bi čutil, da se tudi gospodarju usipajo dolgi lasje na čelo z razkrite glave, ki se je zamišljena dotikala z brado mrzlega oklepa. Njegove misli so hrepenele vse in se vse zbirale kakor sončni žarki krog edinega gorišča, kako bi zedinil razprte brate, kako jih strnil v mogočno vojsko in z njo priboril ugrabljeno zemljo onstran Donave; kako bi udaril še dalje preko Hema, zagrozil samemu Bizancu in poiskal Ireno. Prisegel Je na nebo, na vse bogove, na bele kosti svojih padlih bratov in na Krista, katerega moli Irena, da ne leže prej počivat, dokler ne objame zopet Sloven v ljubezni Anta. Ko se je bližala vojska gradišču, Je naraščal hrup, ker so ce in žene. Kdor koli je utegnil, je pustil kočo, ujel ovco ali kozliča, natočil medu v buče in hitel za vojsko, praznovat bučeče zmagoslavje. Rado ob Iztokovi strani je tudi molčal. Toda njegova glava se ni sklanjala na prsi. Na njegovem čelu ni bilo sence, v očeh niso plavale bridke misli. Slema ni snel z glave. Zadovoljno Je gledal blesteči oklep, ki mu je objemal široke prsi, kjer so se odbijali sončni žarki v belem srebru. Kakor sončna luč na oklepu, tako je gorelo pod njim v srcu. Smehljaj mu je igral okrog ustnic, ko je v domišljiji že zrl zbor venčanih deklic, ki hitč peva-joč zmagoslavni vojski nasproti. Na čelu svetočega zbora Je gledal LJubinico, ki zardeva, kakor bi plula zarja v njenem licu, ko podaja v venec zvite mladike bratu Iztoku in njemu, ki ga je vzljubila, hči slavnega Svaruna. Preštel je kratke dneve, ko Jo povede na dom, ko se bojevnikom pridružile dekli-1 Ji razkaže oveč in stajo očeta Bojana, ki bo nekoč vsa njegova last. Nehote je nategnil ob teh sladkih mislih povodec, da je zahrzal žrebec pod njim in udaril veselo s kopiti ob suho dračje, ki je pod nogami za-pokljalo in se lomilo. Četrti dan, odkar so zapustili bojišče, so se bližali Svarunovemu gradišču. Tolpa mladcev se je usula skozi soteske in hitela čez griče, da bi naznanila prihod vojske. Veselje je kipelo, ohripeli glasovi so udarjali v davorije, trobci so z bučečim trobenjem glušili pesmi živina je žalostno mrčala, kakor bi slutila, da se bliža mestu, kjer pade na žrtvenike in umre pod nožem v hrano vojski. Ob sončnem zatonu se je razširila pred vojsko dolina. Obdelano polje jo Je pozdravilo. Iztok se Je zdramil iz globokih misli. Slem je potegnil na glavo, popravil si kodre, dal z mečem znamenje, in vsa konjenica Je udrla za njim. Krvavo-žolti žarki tonečega sonca so pordečili oklepe in šleme, konji so zarezgetali. Po kratkem diru se je dvignila groblja pred njimi — utrjeno Svarunlšče. Pridržali so konje. Vse strmelo na grobljo in čakalo, kdaj se odpro vrata in se usuje skoznje zbor venčanih deklet pred njimi Radovan in sredi njih starosta v beli svečeniški halji. 2e so zavili prvi konjeniki na vkreber, vojska se je usipala Po dolini, ko se odpro vrata. Pojavi se Radovan s plunko, za njim krdelo deklet. Rado uprl sokolje oči v mladenke in iskal njenega lica, njene bele haljice. Toda oba, Iztok in Rado, sta zaeno glasno vprašala: «Kaj je to? Morana!« Deklice so nosile namesto cvetja žalno razpuščene lase po ramenih. Radovanova plunka je vzdihovala tako otožno, da se je Iztoku srce krčilo. »Kaj se Je zgodilo? Ce Je umrl oče? Ni ga v vrstah. Kje Je Ljubinica? Tudi nje ni!« (Nadaljevanje sledi) 13 »IJ Mare« z dne 24. t. m. prinaša vest, da so bili predstavniki koordinacijskega odbora srednjih in malih tvrdk ponovno pri finančnih strokovnjakih VU, kjer so razpravljali o pretiranih davkih, zlasti o trošarini, dohodnini in prometnem davku trgovcev g mešanim blagom. List pravi, da bodo ta vprašanja skoraj gotovo ugodno rešena. Z ozirom na podatke, ki jih je najti v obračunu za finančno polletje 1. januarja do 30. 6. t. 1. sodimo, da lahko VU brez nadaljne* ga ugodi omenjenim zahtevam-Redni državni račun Je namreč z* 4,4 milijarde lir aktiven, er so se donosi posrednih in neposrednih davkov nasproti predvidevanjem VU dvignili za 60 do 20* odst. Ta velik prebitek rednih sredstev je VU popolnoma nepravilno in proti vsem običajem finančne prakse uporabila za izredna finansiranja (posojila, javna deta in druge Investicije), ker protivrednosti fond lir ERP ni dosegel pričakovanih prejemkov-Mala trgovina in obrt, ki že itak vsied gospodarske krize ni V rožnatem poiažaju pa obenem * množicami davkoplačevalcev prav gotovo ne more finansirati milijardnih investicij, ki niso vedno tudi nujne. živa ns Na zadnji conski tiskovni konferenci je postavil »II Mo* re», vprašanje ali sme mestno podjetje za vodo, plin, elektri" ko in tramvaj (ACEGAT) ime« ri trgovino električnih in predmetov potrebnih gospo4 dinjstvu. List izpodbija tp prh' vico in omenja kr. dekr. :ok> z dne 21.12.1926. V že omenjeni številki H** na dolgo in široko zagovorJ® zahtevo zasebnih trgovcev na* ACEGAT opusti trgovanje. TO napad, ki prihaja ravno v tre- nutku, ko mestni svet jrrei cel razburljivo razpravlja o prorO-čunu omenjenega mestnegO podjetja, je nedvomno v zvet* s splošno tendenco, ki je na' sprotna municipalizaciji. mokrščanska večina in nekatere druge meščanske stranke soglašajo, kakor kaže, s poskusi spraviti različna mestna P0^41 jetja na čim slabši glas v gospodarskem pogledu, da bi jih ‘®’ ko v interesu raznih skritih špekulantov pomagali Ukvii*" rati. Telefon štev. «3-808. - UPRAVA: ULICA S. FHANCESCO St. 20 - Telefonska št. 29-477. UREDNIŠTVO: ULICA MONTKCCHI, St, b, Ul. nad. Tel. 29-47?. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir OGLASI; od 8.30-12 in od 15-18 ^urednik STANISLAV RENKO. » ^^c^ ^^^1-33-Koper, ul. Battistl 301,1. Te,- 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 100 dih-Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - TRST