Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 9G' , celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 37. kos. V LJUBLJANI dne 6. maja 1938. Letnik IX. VSEBINA: 217. 2 IS. 219. 22(1. 221. Ukaz o preimenovanju občine Jakobski rlol v Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Uredba o hranarini in polnini izvršilnih organov. Pravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih šolah. Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Dopolnitev člena 26. pravilnika za opravljanje drž. strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance. 222. 223. 224. 225. 22«. 227. Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami m valutami. Razpis v zvezi z uredbo M. s. št. 937 (o zadolžitvi po specialnih kreditih pri diž. denarnih ustanovah itd.). Odločba o priznanju železnih holmov in sodov iz črne železne pločevine kot zunanje zaobale. Popravek v objavi norm za opeko. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 217. A7 imenu Njegovega Veličanstva 1’ e t r a II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije Kraljevski namestniki so na predlog ministra za notranje posle na podstavi § 10. zakona o občinah odločili:* da se ime občine Jakobski dol v srezu Maribor-levi breg dravske banovine spremeni v Sv. Jakob v Slovenskih goricah«:. Minister za tjotranje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 7. aprila 1038.; K IV. št. 1045/38. Minister za notranje posle Pavle s. r. Dr. Korošec s. r. H. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavijo« z dne 29. aprila 1938., št. 95/XXXII/233. Uredbe osrednje vlade. 218. Na podstavi člena 19. uredbe z dne 4. junija 1937., s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju, predpisujem tole uredbo o hranarini in potnini izvršilnih organov.* Clen 1. Izvršilnim organom gre kot pristojbina za službena dejanja zunaj sodnega poslopja hranarina in potuina. llranarinn. Clen 2. Hranarina gre za vsako opravljeno ali brez uspeha seno izvrši Ino de janje po znes k ii izvr šil neg, i, in to: do vštetih di nar j jev 500’— d in ar je v S'— 99 99 91 1.009*— 99 10 — v V 9» 2.500 — 99 .10'— 99 99 99 5.000'— 99 20' — 99 99 99 10.000'— 99 25 — 99 99 99 20.000'— 99 32'- nad 99 20.000'— 99 40'— V znesek izvršilnega zahtevka se ne računajo pripadla (stroški, obresti); če se pa opravlja izvršba samo * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. aprila 1938., št. 95/XXX11/230. zaradi pripadkov, je odločilen njih skupni znesek v času vložitve predloga za dovolitev izvršbe. Če se opravlja izvršba zoper istega zavezanca v prid več zahtevajočih upnikov, je vzeti za osnovo izračunu hranarine seštevek izvršilnih zahtevkov vseh zahtevajočih upnikov. Pri nedenarnih zahtevkih odloča vrednost pravdnega predmeta, če je označena v izvršilnem spisu; če pa ni, gre izvršilnemu organu hranarina 20 dinarjev. Za izvršilna dejanja ob nedeljah in praznikih (§ 20. sp.) in ponoči (§ 21. sp.) se zviša hranarina za 50%. Člen 3. Če traja službeni posel, ne vštevši odhod in povratek, več ko 6 ur, gre hranarina iznova za vsakih nadaljnjih, tudi le začetih G ur. Člen 4. Za izvršilna dejanja ob izvrševanju istega naloga zoper istega zavezanca v raznih prostorih v istem kraju gre izvršilnemu organu hranarina samo enkrat. To velja tudi za izvršilna dejanja zoper več zavezancev, če živijo skupno ali Če se opravlja izvršba na njih skupno imovino. Pohlina. Člen 5. Če je kraj, kjer je treba opraviti izvršilno dejanje, več ko 2 kilometra od meje okoliša sedeža sodišča, gre izvršilnemu organu potnina v znesku po 2 dinarja za vsak kilometer od sodnega poslopja do kraja službenega dejanja in nazaj. Ulomki, manjši od pol kilometra, se ne upoštevajo, ulomki nad pol kilometra pa se računajo za cel kilometer. Če opravi izvršilni organ na enem službenem potu v isteln kraju ali v raznih krajih več službenih poslov, mu gre potnina samo za dejansko opravljeni pot, in to v najkrajši smeri. Če obratuje do kraja izvršilnega dejanja ali za del pota javno prevozno sredstvo (n. pr. železnica, avtobus, parnik, tramvaj), gre izvršilnemu organu kot potnina povračilo prevoznih stroškov, in sicer na železnici v III. razredu, na parniku v II. razredu, na drugih javnih prevoznih sredstvih pa v najnižjem razredu, upoštevaje pri tem ugodnosti, ki jih ima izvršilni organ za vožnjo. Če bi se to javno prevozno sredstvo ne dalo uporabiti radi prihranka časa ali iz drugih važnih vzrokov, mu gre potnina po prvem odstavku. Če je v kraju, kjer ima sodišče svoj sedež, za lokalni promet javno prevozno sredstvo, gre izvršilnemu organu pri opravljanju službenih poslov povračilo prevoznih stroškov smiselno po predpisih prednjega odstavka. Člen G. Če je za opravo službenega posla ali več združenih službenih poslov potrebno, da prenoči izvršilni organ izven sedeža sodišča, mu gre za vsuko prenočevanje doklada k potnini v znesku po 20 dinarjev. Potreba prenočevanja se izkaže v potnem dnevniku. Člen 7. Kjer se opravljajo vročitve po sodnih organih (§ 153. sp.), ostanejo, dokler se ne izda uredba po členu 28. ucpp., predpisi, ki veljajo sedaj o tem, le da morajo sodni izvršilni organi z izvršilnimi dejanji redoma združevati tudi vročitve v istem kraju; za tako vročitev ne gre izvršilnemu organu nikakršna pristojbina po tej uredbi. Splošne določbe. Člen 8. Službeni posli, za katere gre potnina, se morajo razen v najnujnejših primerih združevati tako, da se opravi na enem službenem potovanju kar največ služi,enih poslov. Za pravilno uporabljanje teh predpisov skrbita ob disciplinski odgovornosti starešina sodišča in upravitelj izvršilnega oddelka. Izvršilna dejanja v stvareh, v katerih je zahtevajoči upnik stranka, ki ji je pripoznana siromaška pravica’, ali pa v stvareh izterjave stroškov (pristojbin, denarnih kazni in povračil) (§ 209. do 215. sp.), ki bodo predvidoma brez uspeha, se morajo, kolikor le moči, združevati z izvršilnimi dejanji v stvareh drugih zahtevajočih upnikov. Pri razdeljevanju potnine se ta izvršilna dejanja ne upoštevajo. Člen 9. Preračun, razdelitev potnine, odobritev, pregled in vpis stroškov se opravljajo po §§ 76., 77. in 79. sp. Hranarina se v potni dnevnik ne vpisuje. Člen 10 Pri popisu in cenitvi nepremičnin, ki ju opravljajo sodni uradniki po § 38., odstavku 2., sp., se uporabljajo predpisi uredbe z dne 29. marca 1929. o povračilu potnih stroškov za tista službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in na njeno zahtevo.* Člen 11. Potrebna pojasnila za uporabo predpisov te uredbe daje minister za pravosodje. Prehodne in končne določbe. Člen 12. Dokler se ne postavijo v območju apelacijskega sodišča v Novem Sadu in okrajnih sodišč v Čakovcu iti Prelogu posebni sodni organi za opravljanje izvršb (člen 18. uip.), veljajo v teh območjih v stvareh te uredbe sedanji predpisi. Člen 13. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 26. aprila 1938.; št. 41.610. Minister za pravosodje M. Simonovič s. r. * »Uradni list« št. 171/41 iz 1. 1929., »Službeni list« št. 502/69 iz 1. 1931., št. 399/62 iz 1. 1933. in št. 716/94 iz 1.1934. Avtentično tolmačenje, »Službeni list« št. 586/86 iz 1. 1935. 219. Na podstavi točke 7. § 38. finančnega zakona za leto 1938./39. in v smislu §§ 58., 59., 60. in 62. zakona o srednjih šolah predpisujem tale pravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih šolah.* Člen 1. Pravico, opravljati privatni izpit iz posameznih razredov kakor tudi sprejemni in dopolnilni izpit ter nižji in višji tečajni izpit na srednji šoli, ima vsakdo, ki z izpričevalom dokaže, da je redno ali privatno dovršil razred pred razredom, iz katerega želi opravljati izpit, s potrdilom pristojnega oblastva pa, da je dobrega vedenja in da ima za ta razred po zakonu določeno najmanjše število let. Redni učenec državne, samoupravne ali priznane privatne srednje šole ne more v istem letu privatno opravljati izpit iz višjega razreda. Kandidat, ki opravlja privatno izpit, ne more dovršiti srednjo šolo in opravljati višji tečajni izpit pred dovršenim osemnajstim letom starosti (§ 64. zakona o srednjih šolah). Člen 2. Vsi privatni izpiti se opravljajo samo v mesecu juniju, popravni pa v rokih, ko jih opravljajo redni učenci. Kandidati, ki opravljajo privatno nižji ali višji tečajni izpit, ga opravljajo samo z rednimi učenci (§§ 57. in 60, zakona o srednjih šolah). V enem izpitnem roku sme opravljati kandidat privatno izpit največ iz dveh razredov — za vsak razred posebej — ali k temu tudi še tečajni izpit (§ 38., t. 7., finančnega zakona za leto 1938./19S9.). Prav tako sme v enem izpitnem roku poleg sprejemnega in dopolnilnega izpita opravljati izpit največ še iz dveh razredov in tečajni izpit. Člen 3. Privatni izpiti se opravljajo samo na državnih srednjih šolah (§§ 58. in 60. zakona o srednjih šolah), in sicer na tistih, kjer je razred, iz katerega želi kandidat opravljati izpit. Razpored privatnih izpitov napravi direktor. Privatni izpit sme opravljati kandidat samo na tisti srednji šoli, v katere okolišu njegovi roditelji stalno bivajo ali v katere okolišu je vezan s stalno službo, državno ali privatno, kar mora dokazati s potrdilom pristojnega oblastva. Člen 4. V krajih z eno srednjo šolo sprejemajo direktorji prijave kandidatov za opravljanje privatnega izpita samo iz svojega šolskega okoliša. Ni dopustno radi opravljanja privatnega izpita prestopiti iz okoliša ene šole v okoliš druge. V Beogradu in v banskih krajih z več srednjimi šolami sprejemajo prijave kandidatov za privatne izpite šolski direktorji, razporedi jih pa ministrstvo za prosveto oziroma prosvetni oddelki banskih uprav sporazumno z direktorji po razmerju števila oddelkov na posameznih šolah. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. aprila 1938., št. 95/XXXII/237. V ostalih krajih z več srednjimi šolami, kjer niso okoliši določeni, razporede prijavljene kandidate direktorji sporazumno po številu oddelkov na vsaki šoli. Učenci, izključeni po § 43., t. 4., zakona o srednjih šolah iz vseh srednjih šol s pravico, opravljati privatni izpit, se morejo obrniti do ministrstva za prosveto s prošnjo, naj se jim določi šola, na kateri bi opravljali izpit. Člen 5. V prijavi za privatni izpit mora navesti kandidat vzrok, zakaj želi opravljati izpit, in kratek popis svojega dotedanjega šolanja kakor tudi to, ali je opravljal izpit iz razreda, iz katerega želi sedaj opravljati izpit, na kateri srednji šoli in kateri krat. Obenem s prijavo predloži: a) šolsko izpričevalo o dovršenem predhodnem razredu; b) potrdilo pristojnega oblastva o kraju stalnega bivališča kandidatovih roditeljev ali potrdilo o kraju svojega stalnega službovanja; , c) potrdilo pristojnega oblastva o vedenju, z overjeno fotografijo; č) krstni ali rojstni list, če pa se ta dokazano ne more priskrbeti, predpisno potrjeno potrdilo; in d) potrdilo o neposrednem davku za plačilo šolnine. Prijave je vložiti najdalj do dne 15. maja. Člen 6. Za privatne izpite iz posameznih razredov plača kandidat poleg državne takse, predpisane za vsak razred, tudi še prav toliko vsoto v gotovini za fond šole, na kateri bo opravljal izpit, trikratno šolnino po zakonu o taksah, za zdravstveni sklad in pa honorar direktorju in članom izpraševalnega odbora. Za sprejemne, dopolnilne in tečajne izpite se plačuje poleg predpisane državne takse'tudi še prav tolika vsota v gotovini za fond šole in pa honorar direktorju in članom izpraševalnega odbora. Člen 7. 1 Honorar direktorju in članom izpraševalnega odbora se pobira po tejle razpredelnici: I. za vsak razred: 1. za vsak pismeni izpit iz znanstvenih predmetov . . .•............................po din 20'— 2. za vsak znanstveni predmet pri ust- II151H izpilil 9» 99 — 3. za vsako veščino 99 S 99 20'— 4. predsedniku in stalnemu članu iz- praševalnega odbora, vsakemu . . 99 >9 40'— 5. direktorju 9» 99 20'— II. z a nižji tečajni i z p i t: 1. za pismeni izpit iz srbskohrvatskega ali slovenskega jezika . . . . . po din 30'— 2_ za vsak.predmet pri ustnem'izpitu 99 99 40'— 3. predsedniku izpraševalnega odbora (direktorju ali razredniku) . . . 99 99 40 — 4. direktorju 99 99 40'— Če je direktor predsednik izpraševalnega odbora, prejema samo en honorar. Prav tako prejema samo en honorar razrednik, če jc tudi član izpraševalec. ' JIJ. za višji lečajui izpit: 1. za vsak pismeni izpit................po diu 40'— 2. vsakemu elanu izpraševalnega odbora pri ustnem izpitu....................... „ 50'— 3. predsedniku in podpredsedniku izpraševalnega odbora.......................... „ 50'— Ce je podpredsednik tudi član izpraševalec v izpra-ševalnem odboru, prejema samo en honorar. Dopolnilni izpiti za posamezne razrede: 1. za vsak pismeni izpit................po din 20'— 2. za vsak znanstveni predmet pri ustnem izpitu, iz enega razreda ... „ „ 40'— 3. za vsak predmet pri ustnem izpitu iz več razredov ........ „ „ SO'— 4. za vsako veščino „ ^ 20'— 5. predsedniku in stalnemu članu izpraševalnega odbora, vsakemu . . „ „ 30'— 6. direktorju „ „20'— 1’ripomba. Za dopolnilni izpit k nižjemu in višjemu tečajnemu izpitu se plača vsakemu članu izpraševalnega odbora, ki je udeležen pri izpitu, ista 'taksa kakor za privatne izpite. Sprejemni izpiti: lbedse.dniku in vsakemu članu izpraševalnega odbora.........................po din 30'— Pripomba: Za privatne popravne izpite se plačuje samo z zakonom določena taksa za popravne izpite, ne pa tudi honorar članom odbora. Clen 8. Kandidati opravljajo privatni izpit na moških, kandidatinje pa na ženskih šolah. Ce v kraju, kjer kandidatinja stalno živi, ni ženske srednje šole ali če ta nima razreda, iz katerega izpit opravlja, sme opravljali izpit na drugi srednji šoli v istem kraju ali na šoli v okolišu, kateremu pripada. Clen 0. Nikomur se ne sme dovoliti, da kak predmet, ki se poučuje po programu v dotičnem razredu, zameni s kakim drugim predmetom, ki se v tem razredu ne poučuje. Prav tako se ne sme nihče oprostiti opravljanja izpila iz posameznih predmetov, razen iz veščin, določenih v § 19. zakona o srednjih šolah, in to po postopku, ki velja za redne učence. Clen 10. Tzpit se opravlja pred izpraševalnim odborom treh članov. V la odbor odredi celotni učiteljski zbor predsednika in stalnega člana, ki morata biti učitelja znanstvenih predmetov; tretji član je pa izpraševalec dotične-ga predmeta. Celotni učiteljski zbor določi tudi namestnika stalnemu članu, ki prisostvuje izpitu, če izprašuje kandidata predsednik ali stalni član iz-svojih predmetov ali če je stalni član bolan ali iz opravičenega vzroka zadržan, da hi prisostvoval izpitu. Članu izpraševalcu, ki se ne more udeležiti izpraševanja zaradi bolezni ali kakega drugega opravičenega vzroka, določi direktor namestnika. Ce je predsednik izpraševalnega odbora odsoten ali obolel, ga kot predsednika zastopa po stopnji najvišji učitelj izpraševalec, kot izpraševalca pa listi učitelj, ki ga določi direktor. Privatne izpite nadzirala ministrov odposlanec in direktor. Dokler izpit traja, se ne sme noben član izpraševalnega odbora od izpita oddaljiti. V eni učilnici sme poslovali samo en izpraševalni odbor. Clen 11. Ce opravlja kandidat izpit iz četrtega ali osmega razreda in želi po teh izpitih opravljati tudi nižji ali višji tečajni izpit, je treba zanj razporediti izpite tako, da more po opravljenih izpitih iz dotičnih razredov pri- vatno opravljati nižji ali višji tečajni izpit z rednimi učenci. Clen 12. Vsak kandidat se pripusti k izpitu, ko se mu predhodno ugotovi istovetnost. Clen 18. Privatni izpit ima dva dela: pismenega in ustnega. Pismeni izpit se opravlja iz vseh listih predmetov, iz katerih se med letom izdelujejo pismene naloge, in traja i/, enega predmeta: a) v nižjih razredih največ eno uro; h) v višjih razredih največ poldrugo uro. Predmetni učitelj predloži tri naloge (iz matematike tri skupine nalog), izpraševalni odbor pa izbere naloge, ki naj se izdelajo. Ce opravlja istočasno izpit iz istega razreda več privatnih kandidatov, se jim da za pismeni izpit ista naloga. Pismena naloga se izdeluje ob nadzorstvu predmetnega učitelja ali drugega učitelja, ki ga določi izpraševalni odbor. Dežurni učitelj izroči izdelano pismeno nalogo takoj predmetnemu učitelju. Clen 14. Pri pismenem izpitu iz srbskohrvatskega-slovenskega jezika mora pokazati kandidat dobro in trdno poznavanje jezika in književnosti v obsegu, ki je predpisan za razred, iz katerega opravlja izpit.'Razen tega mora njegova pismenost ustrezati izobrazbi nedvomno dobrega rednega učenca dotičnega razreda. Iz matematike se dajo najmanj tri naloge (od katerih mora vsaj ena hiti iz geometrije), za katerih rešitev mora kandidat uporabiti pravila, ki se predelujejo v dotičnem razredu. Naloge ne smejo hiti vzete iz šolskih učnih knjig. Priporoča se, da se opuščajo naloge, za katerih rešitev je potrebna, posebna iznajdljivost. Kandidat sme uporabljati samo logaritemske tabele. Iz tujega jezika se dajo kandidatu teksti, da jih prevede v srbskohrvatsko-slovenski jezik. V Vil. in VUT. razredu morejo biti ti teksti daljši in težji. Kandidat sme uporabljati samo slovar. Iz jezikov (živih ali klasičnih) dana lema ne sme biti vzeta iz šolskih učnih knjig, marveč iz kakih drugih knjig ali pa samostalno sestavljena iz snovi, ki jo obsega učni program tega razreda. Tz opisne geometrije se sme dati kandidatu ena ali največ dve nalogi po času, ki mu je potreben za izdelavo. Kandidatu, ki opravlja dopolnilni izpit iz predmetov, ki se poučujejo v dveh ali več razredih, se da pismena naloga iz snovi dotičnih razredov. Clen 15. Izdelane pismene naloge pregledala predmetni učitelj in en član, ki ga določi izpraševalni odbor, in zapišeta svojo oceno. Ocena mora bili ob kratkem obrazložena na pismeni nalogi sami. Če se določeni pregledovalec ne strinja z oceno predmetnega učitelja, odloči o oceni izpraševalni odbor. Vsak član ima pravico \ pisati svoje ločeno mnenje v zapisnik. Člen 16. Po opravljenih pismenih izpitih opravljajo vsi kandidati tudi vse ustne izpite. Člen 17. Kandidati so za privatni izpit pripravljeni neredno, površno in cesto tudi prav naglo. Zato jih je treba pri izpitu izpraševati iz vsakega predmeta v nižjih razredih po 15 do ‘20 minut, v višjih pa po 20 do 30 minut in se je treba pri tem dotakniti kolikor moči veliko delov programa. Na to morajo zlasti paziti ministrov odposlanec, direktor in predsednik izpraševal nega odbora in navračati izpraševalce, kjer koli to spoznajo za potrebno, na vprašanja iz programa, ki jih je kandidatu treba dati. Člen 18. Po dokončanem ustnem izpitu iz posameznih predmetov določi izpraševalni odbor na predlog predmetnih učiteljev vsakemu kandidatu oceno za vsak predmet posebej, nato pa odloči o splošni oceni iz predmetov, iz katerih se opravlja tudi pismeni izpit. Če je dobil kandidat iz kakega predmeta pri pismenem izpitu slabo oceno, morajo biti njegovi odgovori pri ustnem izpitu iz tega predmeta nedvomno dobri, da se more dobiti splošna ocena »dobro«. Vsekakor se ocene iz pismenega in ustnega izpita ne določajo aritmetično, marveč po odborovem preudarku. Člen 19. Po dokončanem izpitu odloči izpraševalni odbor na podstavi člena 51. zakona o srednjih šolati o tem, ali je kandidat izpit opravil, ali mora opravljati popravni izpit ali pa, ali izpila ni opravil. Ocene, dobljene pri privatnem izpitu iz enega razreda, veljajo kot letne ocene pri rednem šolanju. Člen 20. Če obvesti kandidat upravo šole pred začetkom izpita, da je zadržan opravljati izpit, ali če ne pride k izpitu, velja, da izpita ni opravil. Direktor zaznami to na kandidatovi prijavi in mu vrne vso vsoto, položeno v gotovini za šolnino, za sklade in za honorar izpraševal-nega odbora in direktorja. Če opusti kandidat nadaljnje opravljanje med pismenim ali ustnim izpitom, velja, da izpita ni opravil. Člen 21. En razred se sme opravljati največ trikrat. Kandidat, ki je bil redni učenec razreda dvakrat, sme iz tega razreda privatno opravljati izpit samo enkrat; če pa je bil redni učenec enkrat, sme iz tega razreda privatno opravljati izpit dvakrat. Prav tako se smejo sprejemni, dopolnilni in tečajni izpiti opravljati največ trikrat [člen 18., t. e) in f), pravil o nižjem tečajnem izpitu in člen 23., t. d), pravil o višjem tečajnem izpitu]. Člen 22. Če bi se vedel kandidat pri izpitu nedostojno, ga sme izpraševalni odbor izključiti od nadaljnjega opravljanja izpita in velja, da izpita ni opravil. Ob hujšem izgredu kandidata sme minister za prosveto po poročilu ministrovega odposlanca ali direktorja šole, na kateri je izpit opravljal, odločiti, da se kandidatu za vselej odvzema pravica, opravljati privatni izpit na srednjih šolah. Člen 23. Za vsakega kandidata so napravi zapisnik o privatnem izpitu na posebni poli in po priloženem obrazcu: Del. št........ Zapisnik o privatnem izpitu ......................... sin . rojen dne ................ v srezu.............................. banovine .................., vere je opravljal privatno izpit iz razreda po dovolitvi......................... Predmet Naloga pri pismenom izpitu Ocena ! Vprašanja pri ustnem izpitu in čas trajanja izpita Ocena J Splošna ocena Verouk Srbsko- hrvatsko- slovenski jezik itd. Po pokazanem uspehu izpit iz.razreda. V................... dne...................19... Predsednik izpraševalnega odbora Stalni član Člani: 1 za 5._. za ............... 2.............. za............................... 6........................... za.. 3.............. za............................... 7............................ za... 4.............. za............................... 8............................ za.. Prostor za ločena mnenja. V ..................... dne 19.. Vprašanja pri pismenem in ustnem izpitu vpišejo v zapisnik člani izpraševalci, vse ostalo pa stalni član izpraševalnega odbora. Ta zapisnik podpišejo predsednik, stalni član in vsi člani izpraševalci. Če ima kak član izpraševalnega odbora ločeno mnenje, ga sme z obrazložitvijo vpisati v zapisnik za podpisi. Člen 24. Ko se izpit dokonča, priobči predsednik odbora kandidatu vpričo stalnega člana izid, nato pa predloži direktorju: a) zapisnik o izpitu; b) vse pismene naloge kandidata; c) kandidatove izdelke iz risanja in pisanja. Člen 25. Učenec, ki se prijavi, da bi privatno opravljal do-polnilni izpit (§ 59. zakona o srednjih šolah) iz enega ali več predmetov (n. pr. iz grščine, latinščine, opisne geometrije i. dr.), ga opravlja pred izpraševalnim odborom po členu 10. teh pravil. Tudi za ta izpit veljajo vse določbe teh pravil o privatnih izpitih (pismeni in ustni izpit, naprava zapisnika itd.). Ce opravlja kandidat dopolnilni izpit iz predmetov, ki se uče v več razredih, ga opravlja pred izpraševalnim odborom najvišjega razreda, v katerem se ta predmet poučuje, in to v obsegu programa za vse prejšnje razrede. V takem primeru traja pismeni izpit v nižjih razredih največ poldrugo uro, v višjih največ dve uri; ustni izpit iz enega predmeta pa traja 20 do 30 minut, če treba pa tudi več. Ce opravlja kandidat dopolnilni izpit, da bi z njim dopolnil svoje izpričevalo o nižjem ali višjem tečajnem izpitu, ga opravlja samo z rednimi učenci. Učenci meščanskih šol ne morejo opravljati dopolnilni izpit, da bi prestopili na srednjo šolo. Ce debi kandidat, ki opravlja dopolnilni izpit iz dveh ali več predmetov, po opravljenem izpitu v mesecu juniju oceno »slabo« iz enega ali dveh predmetov, je uporabiti glede opravljanja popravnih izpitov določbe člena 51. zakona o srednjih šolah. Clen 26. O privatnih izpitih kandidatov, ki opravljajo izpite iz posameznih razredov ali dopolnilne izpite, vodi direktor posebno vpisnico (isti obrazec, kakor za redne učence). V to vpisnico se vpišejo privatni kandidati po vrstnem redu, V katerem opravljajo izpit, ne glede na razred in se zapiše pri vsakem kandidatu v pripombi: del. št. odloka, s katerim mu je bilo dovoljeno opravljati izpit, dan, ko je izpit opravljal, in razred, iz katerega je izpit opravljal: na koncu pripombe se ugotovi, kako se je dognala kandidatova istovetnost. To pripombo vpiše in podpiše predsednik izpraševalnega odbora. Na koncu vpisnice se vodi imenik vseh kandidatov po posameznih šolskih letih. Clen 27. Izpričevala, ki se izdajo zasebnikom, imajo isto obliko, kakor izpričevala rednih učencev, le da se namesto besed »je dovršil razred«, postavlja: »je opravljal privatno izpit iz ........ razreda od dne do dne.............. in imel tale uspeh«. V to izpričevalo se ne vpisuje ocena iz vedenja. Izpričevalo podpišeta direktor in predsednik izpraševalnega odbora. V pripombi izpričevala je treba ugotoviti, kako se je dognala kandidatova istovetnost. Clen 28. Kandidatu, ki opravi dopolnilni izpit, se izda potrdilo. ki je sestavina izpričevala, dobljenega v šoli, na kateri je bil redni učenec, in ima obliko navadnega potrdila, ki ga izdajajo administrativna oblastva. To potrdilo podpiše samo direktor. Taksa za tako potrdilo se pobira kakor za navadna potrdila. Člen 29. Izpričevalo ali potrdilo se izda samo tistim kandidatom, ki so dobili iz vseh predmetov najmanj oceno »dobro«. Sicer se napiše na zadnji strani izpričevala poslednjega razreda pripomba: »Po dovolitvi ministrstva za prosveto (ali banske uprave ali direktorja gimnazije) št z dne ...-...............193 je opravljal od dne.............. ........... do dne 193....prvi (drugi ali tretji) krat privatni izpit iz razreda in izpita ni opravil, mora opravljati popravni izpit iz.................. K del. št ....... (Datum in kraj) (Pečat) Direktor Ce zahteva kandidat, ki izpita ni opravil, naj se mu izda potrdilo o opravljanju izpita, ima to potrdilo obliko navadnega potrdila s temile podatki: kdaj in po kateri dovolitvi je kandidat opravljal izpit in zakaj ga ni opravil. To potrdilo podpiše samo direktor. Taksa za tako potrdilo je ista, kakor za navadna potrdila. Clen 30. Kandidatu, ki je privatno opravljal sprejemni izpit, se zapiše na zadnji strani izpričevala četrtega razreda osnovne šole pripomba s temile podatki: po čigavi dovolitvi (del. št. in datum), kdaj in kateri krat je opravljal sprejemni izpit in ali ga je opravil ali ne. To pripombo podpiše samo direktor. Člen 31. Za kandidate, ki opravljajo privatno nižji ali višji tečajni izpit, veljajo glede izdaje izpričeval povsem iste določbe, kakor za redne učence. Konec šolskega leta podajo direktorji ministrstvu poročilo s statističnim, pregledom o teh kandidatih (število kandidatov, ki so izpit opravili in iz katerega razreda, oziroma sprejemni, tečajni ali dopolnilni izpit; Koliko jih je bilo zavrnjenih na popravni izpit in koliko jih izpita ni opravilo). Clen 32. Član izpraševalnega odbora se more pritožiti zoper odločbe izpraševalnega odbora samo, če je vpisal v za- t pisnik svoje obrazloženo ločeno mnenje. Direktor pošlje vsako pritožbo s svojim mnenjem in ostalimi podatki, ki se nanašajo na dotični izpit, takoj pristojni banski upravi. Vse pritožbe zoper poslovanje in odločbe izpraševalnega odbora, bodisi kandidatove bodisi člana izpraševalnega odbora, se predložijo pristojni banski upravi preko direktorja, in sicer v 15 dneh po dokončanem izpitu. Pritožbe po tem roku ali poslane po drugi poti. se ne upoštevajo. Clen 33. Po dokončanem izpitu opravlja vso administracijo (vpis podatkov v vpisnico, pisanje izpričeval ali pripomb na zadnji strani izpričevala) predsednik izpraševalnega odbora. Za kandidate, ki opravljajo tečajni izpit, vodi administracijo član izpraševalnega odbora, ki je določen za voditev zapisnika o tečajnem izpitu. Člen 34. Ta pravila nadomeščajo vsa prejšnja pravila o opravljanju privatnih izpitov na srednjih šolali in stopijo v veljavo, ko jih podpiše minister za prosveto. V Beogradu dne 21. aprila 1938.; IV št. 5606. Minister za prosveto Dim. Magaraševič s, r. 220. Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934.* Na podstavi člena 71. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. in soglasne odločbe ministra za pravosodje v spisu št. 12.229 z dne 10. marca 1938. iztiajem tole avtentično tolmačenje: odstavka 2. člena 17. uredne o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934.:** Z dolgovi denarnega zavoda, na katere se nanaša odložitev plačil po odstavku 2. člena 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, se razumejo tudi pravdni in izvršilni stroški, nastali do dne, ko je podal denarni zavod sodišču prijavo o prošnji, podani ministrstvu za trgovino in industrijo po členih 1. in 2. omenjene uredbe, oziroma do dne prvotne odložitve, dovoljene po § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932. ali uredbe o ureditvi izplačevanja vlog z dne 26. decembra 1932., oziroma do dne, ko se je podala sodišču prijava po odstavku 4. člena 2. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933.«; odstavkov 11. in 12. člena 31. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934.:** »Ce se katera od starih zavodskih terjatev ne izterja v gotovini, velja, da so stari upniki poplačani po predpisih odstavkov 11. in 12. člena 31. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, če prenese denarni zavod ustrezni znesek na račun upnikove stare hranilne vloge..« V Beogradu dne 30. marca 1938.; 11. št. 9331/K. Minister za trgovino in industrijo V rbanič s. r. (To avtentično tolmačenje je bilo prvič objavljeno v -»Službenih novinah« št. 73 z dne 2. aprila 1938.) 221. Dopolnitev člena 26. pravilnika za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance.f Na podstavi § 14. v zvezi s § 260. zakona o uradnikih takole odločam: V členu 26. pravilnika za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance št. 45.500/1 z dne 25. decembra 1937. (»Službene novine« št. 4/1II z dne 5. januarja, 1938.)ff se za točko 14. dodaje nova točka 15., ki se glasi: »15. predmeti, našteti v II. skupini člena 21.« V Beogradu dne 26. aprila 1938.; št. 13.629/1. Minister za finance Lotica s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. aprila 19118., št. 78/XXVI/191. ** »Službeni list« št. 742/100 iz 1. 1934. f »Službene novine kraljeviue Jugoslavije« z dne 29. aprila 1938., št. 95/XXXII/239. j-f »Službeni list« št. 135/21 iz, 1.1938. 222. Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa i devizami in valutami.* Na podstavi člena 9. zakona o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931. je minister za finance na predlog Narodne banke odločil, da se v pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931. za Členom 19.č doda naslednji člen kot: Clen 19.d Za denarno kazen, izrečeno po predpisih tega pravilnika nad podjetniki in ustanovami vseh kategorij, je odgovorna predvsem družba; kolikor bi pa družba ne imela imoVine, iz katere bi se dala kazen izterjati, odgovarjajo nerazdelno predsednik, člani upravnega odbora, direktorji, prokuristi. Uradniki in uslužbenci podjetja, ki so s svojim dejanjem v kakršni koli obliki ali z opustitvijo pomagali, da se pripravi, poskusi ali izvrši de-viZno-valutna prekršitev, ali ki so delali na to, da se opravljeni posel, kazniv po tem pravilniku, maskira. Iz bančnega in valutnega oddelka pri ministrstvu za finance, dne 1. aprila 1938.; št. 27.442/VIII-37. 223. Razpis v zvezi z uredbo M. s. št. 937 z dne 25. nov. 1937.** V zvezi z uredbo o taksnih olajšavah za menične zadolžitve denarnih ustanov in zadrug po specialnih kreditih pri državnih denarnih ustanovah, Narodni banki in Privilegirani agrarni banki M. s. št. 937 z dne 25. novembra 1937. (»Službene novine« št. 275 z dne 2. decembra 1937. in Finansijski zbornik, str. 679-1937),*** in sporazumno z Narodno banko se predpisuje radi enotnosti besedilo izjave, ki so jo denarne ustanove in zadruge po členu 3. te uredbe dolžne postaviti na menično golico samo radi izrabe taksnih olajšav. To besedilo se glasi: »Specialni kredit pri Narodni banki — uredba M. s. št. 937 z dne 25. novembra 1937.« in se izpiše na menici v levem zgornjem kotu na mestu, kjer je vtisnjena vrednost takse; vsebino tega besedila pa overi zavod, ki predloži menico v eskompt, in nato tudi Narodna banka. Iz ministrstva za finance, dne 11. aprila 1938.; pov. št. 1938/III. »♦— " - — 224. železni bobni in sodi iz črne železne pločevine so priznana zunanja zaobala.f Na podstavi sedmega odstavka člena 7. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. aprila 1938., št. 85. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. aprila 1938., št. 94. *** »Službeni list« št. 638/98 iz 1.1937. + »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. aprila 1938., št. 77, o «1 I o f a m : Železni bobni iz črne železne pločevine, tudi navadno premazani z barvo rudi zaščite zoper rjo, so priznana zunanja zaobala po členu 10. pravil o tari. Za železne bobne je imeti tudi sode, izdelane iz črne železne pločevine, tudi navadno premazane z barvo radi zaščite zoper rjo, brez nabitih obročev. Veha, čep ali vijaki vobče kakor tudi odprtine same na sodih so lahko izdelani iz druge snovi, tudi prevlečeni s cinkom, svincem ali kositrom Ce .se uvaža v leh zaobalah blago, ki ima pravico do odbitka tare, so mora odbijali tara s <5%. S to odločbo se ukinja razpis št. 30.658/1 V-l 1)331 kakor tudi njegove dopolnitve z razpisoma št. 10.689/1 V-19342 m št. 29.555/1 V-l934.» Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah . V Beogradu dne 5, aprila 1038.; št. 9810/1 V. Minister za finance Lotiva s. g. — * 225. Popravek.* V »Službenih novinah«. št. 21 z dne 29. januarja 1932. so objavljene predpisane norme za opeko/:.** V besedilu je objavljeno pogrošno, da sme znašati naraščanje teže zidne opeke zaradi vpijanja vode največ 8%, namesto najmanj 8%. S tem se ta pogrešek popravlja. Iz ministrstvu za gradbe, v Beogradu dne 14. aprila 1938.; št. 15.379. Banove uredbe. 226. Spremembe v stalcžu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. aprila 1938., 1. št. 2462/2, je bil postavljen B r a t u n Ivan za banovinskega uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri upravi banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. aprila 1938., I. št. 2996/1, je postavljen Černič Drago, banovinski arhivski uradnik IX. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega arhivskega uradnika VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. ” 1 »Službeni list« št. 658/102 iz 1. 1933. 2 »Službeni list« št. 371/47 iz 1. 1934. 5 »Službeni list« št. 727/96 iz 1. 1934. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. aprila 1938., št. 95/XXXII/241. ** »Službeni list« št. 183/15 iz 1. 1932. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. aprila 1938., 1. št. 83/2, je bila postav-1 j e n a h' ožina Slava za banovinskega uradniškega pripravnika pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. aprila 1938., I. št. 4776/1, je bil postavljen K r e č i č A 1 f o n z za banovinskega uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. aprila 1938., I. št. 635/1, je bil p o s t a v 1 j e n i n /.. M u r k o Stanko za banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. aprila 1938., 1. št. 3693/1, je postavljena Pivk Angela, banovinski pisar IX. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pomožnega tajnika Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. aprila 1938., 1. št. 3020/1, je postavljena Povše Elza, banovinska arhivska uradnica Vlil. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega glavnega arhivarja VII. skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14 aprila 1938., I št. 4778/1, je bil Marušič Franc, banovinski dnevničar, služitelj pri tej banski upravi, p os t a v 1 j en za banovinskega služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu. 227. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 58 z dne 15. marca 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. februarja 1938. so bili odlikovani; z redom Sv. Save III. stopnje Gostiša Josip, višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje železniškega ravnateljstva v Ljubljani, v pokoju; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: Planinšek Franc, Gregorka Friderik in K roj cer Jožef, višji svetniki IV. položajne skupine 1. stopnje železniškega ravnateljstva v Ljubljani v pokoju; Š t e f i n Karol, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje železniškega ravnateljstva v Ljubljani v pokoju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. februarja 1938. je bil postavljen po službeni potrebi ing. Lazarevič Evgen, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje strojnega oddelka generalnega ravnateljstva državnih železnic, za svetnika iste .položajne skupine in stopnje strojnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Milialek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga lv 37. kosu IX. letnika z dne 6. maja 1938. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec maj 1938. Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 8. aprila 1938., St. 24.870/VIII.: Od 1. do 31. maja 1938. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor •. . 9 • • din 298-50 1 zlata turška lira • • • V 339-70 238-— 1 ameriški dolar , 9 9 • M 43-20 1 kanadski dolar . m 9 • 1» 43-- 1 nemška marka . • 9 9 1» 14-60 1 zlot • 9 9 99 815 1 avstrijski šiling . * 9 9 99 8-50 1 belg . , • • 9 99 7-40 1 peng3 • • 9 99 8-00 1 braziljeki milreis • • 9 99 2-55 1 egiptovski funt . • • 9 99 240-- 1 palestinski funt . • R 9 99 237-— 1 urugvajski pezos t « 9 99 15"50 1 argentinski pezos • 9 9 12-- 1 čilski pezos . . • 9 9 It 1-25 1 turška papirnata lira . 9 1» 34-- 100 albanskih frankov • • , rt 1410"— 100 francoskih frankov • • it 150'— 100 italijanskih lir . • • 9 rt 227"— 100 nizozemskih goldinarjev • rt 2400-— 100 švicarskih frankov • • • rr 1000"- 100 bolgarskih levov • • • rt 45-— 100 romunskih lejev . 32-30 100 danskih kron . . § • • rt 901'— 100 švedskih kron . . • • • 9* mo-— 100 norveških kron . • • • 99 1082-- 100 pezet ..... • 9 9 99 235 - 100 drahem .... • 9 9 99 39" — 100 češkoslovaških kron 9 9 99 151-40 100 finskih mark . . • • 9 99 96-- 100 letonskih lat . . . 99 815-— 100 iranskih (perz.) rialov • 99 100'— Tem tečajem je že prištet pribitek (>prim.<), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerili: 1. ko se sprejema kovano zlato, napoleon-dori in zlate turške lire, pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavatni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1938./39. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%>no in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. , ‘(»'Služb, nov,« z dne 2. maja 1938., it, 97.) Razglasi kraljevske banske uprave IV. No. 8601/1. 1345 Literarne nagrade banske uprave. Da bi poživila slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje kraljevska banska uprava tudi letos za najboljša slovenska izvirna leposlovna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000'— (dvajset tisoč) dinarjev. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani in nevezani besedi, ki bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1938. do 31. marca 1939. Upoštevala se bodo samo izvirna dela, ki bodo natisnjena prvikrat, torej ne prevodi ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdanih del. Število in višino nagrad bo določilo razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in iz članov, imenovanih od kraljevske banske uprave. Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, naj predlože svoja dela v petih izvodih najkasneje do 31. marca 1939. prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 28. aprila 1938. Ban: Dr. Natlačen s. r. * VIII. No. 1955/5. 1365 Razglas. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani se priredi prvi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah. Ta risarski tečaj se bo vršil od L julija do 13. avgusta 1938. V zvezi s tem risarskim tečajem se bo v dneh 8. in 9. avgusta t. 1. vršil v primeru zadostnega števila priglašencev tudi dvodnevni tečaj o metodiki pouka na strokovnih nadaljevalnih šolah za obrtniške mojstre. Prednost^ za sprejem v ta tečaj imajo oni obrtniški mojstri, ki že poučujejo na strok. nad. šolah, oziroma ki pridejo za ta pouk na osnovi tuk. posebnega obvestila v poštev. Število udeležencev za risarski tečaj je omejeno na 25. Prednost pri sprejemu v risarski tečaj imajo kandidati, ki so dovršili že merkantilni tečaj in ki že poučujejo na strok. nad. šolah. Prijave se morajo vložiti najkasneje do 10. junija t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Event. potrebna dovoljenja svojega nadrejenega oblastva za poset tečaja si morajo prosilci sami priskrbeti. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 3. maja 1938. Ban: dr. Natlačen s. r. & I. štev. 5143/1 1344 Razpis službenih mest*. Pri kraljevski banski upravi dravsko banovine v Ljubljani (oddelek za trgovino, obrt in industrijo — turistični referat) se razpisujeta po banovinskem proračunu službeni mesti: 1. uradniškega pripravnika VIII. položajne skupine in 2. pogodbenega oziroma honorarnega uradnika. Za prvo mesto se l>odo vzeli v poštev diplomirani pravniki, od katerih se zahteva poleg splošnih pogojev še strokovna šolska izobrazba (učni tečaj višje hotelirske šole v inozemstvu, abituri-entski tečaj trgovske akademije in slično) ter znanje tujih jezikov (nemščine, francoščine in event. angleščine). Od prosilcev za mesto pogodbenega oziroma honorarnega uradnika pa se zahteva dovršena srednja ali enakovredna strokovna šola, primerna praksa v tujsko prometni službi in znanje tujih jezikov (nemščine in event. francoščine ali angleščine). Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili in z listinami o izpolnjevanju splošnih pogojev iz S 3. oz. 160. zakona o uradnikih, je vložiti do dne 31. maja 1938. pri občem oddelku kraljevske banske uprave. Kralj, banska uprava dravske banovino v Ljubljani, dne 3. maja 1938. * VIII. No. 2154/2. 1364 Razglas. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so zaprosile za uvedbo razlastil-nega postopka, da se jim odobri ustanovitev služnostne pravice radi gradnje in vzdrževanja prostovoda visoke napetosti oziroma postavitve drogov na sledečih zemljiščih k. o. želeče: pare. št. 119 vi. št. 171, last Potočnik Ivane, pare. št. 121 vi. št. 170, last Slivnik Marije, pare. St. 143/1 vi. št. 376, last Vovk Jakoba in Frančiške, pare. št. 237 vi. Št. 192, last Mešana Jožeta, pare. št. 234 vi. šl. 218, last Poklukar Katarine, pare. št. 224 vi. št. 517, last Ažman Antonije, na vseh navedenih parcelah samo za križanje brez postavitve drogov; pare. st. 120 in 122/1 vi. št. 170, last Slivnik Marije (por. Valant), pare. št. 142 vi. št. 166, last Valanta Franca, pare. šl. 236 vi. št. 180, last Legata Lovrenca, pare. št. 235 vi. št. 184, last Rihtaršič Marijane, pare. št. 232 vi. št. 166, last Vulun- ta Janeza, pare. št. 231 vi. ?t. 960, last Mandelca Jožeta, pare. št. 229 vi. št. 237, last Rihtaršič Marijane, pare. št. 222 vi. št. 539, last Lotarja Matije, pare. št. 216, 217 in 215, vi. št. 517, last Ažman Antonije, pare. št. 207 vi. št. 414, last Ambrožič Mine (Antonije), pare. št. 290/5 in 290/6 vi. št. 168, last Muleja Jerneja, na katerih parcelah, ki jih daljnovod križa, se postavijo drogi. Na to prošnjo se na podstavi § 58. ob. z. ob uporabi določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30, odreja razpoložitev rnzlastilncga predloga z načrti v času od 9. dr vključno 23. maja 1938. pri sreskem načelstvu v Radovljici s pristavkom, da sme prizadeti v tem roku razpoložene spise in načrte pregledati. Imenovani interesenti se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do 28. maja 1938. pri sreskem načelstvu v Radovljici. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o prošnji odločilo brez ozira nanje. Komisijski ogled na kraju samem in obravnava pa se razpisujeta na ponedeljek 30. marca t. I. s sestankom komisije ob 13.45 uri pri sreskem načelstvu v Radovljici in se interesenti vabijo, da se je udeleže. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. maja 1938. •j* .V. No. 319/3. 1326 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zidarska dela pri gradnji stanovanjske hiše za posle v banovinski kmetijski šoli v Rakičanu 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. maja 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi štev. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 211.468\30. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. maja 1938. »j. 1. št. 8229/5. 1330 3-1 Razpis II. licitacije za nabavo papirja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu II. javno ofertno licitacijo za nabavo: 100.000 pol pisarniškega papirja 10 kg, 150.000 pol dokument kon-ceptnega papirja 10 kg, 150.000 pol kon-ceptnega papirja 8 kg, 100.000 pol st roj el pisnega papirja 5 kg in 6000 pol ovojnega papirja »Natron« 100 kg. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 19. maja 1938. ob 11. uri v sobi št. 21, 11. nadstropje kraljevske banske uprave, Bleiweisova cesta 10. Kavcijo v višini 5% ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post. 25. zakona o taksah, potrdilo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in pri-znanico o položeni kavciji je izročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati Ponudba za nabavo papirja«. Pogoje dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba št. 33. Iz pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 2. maja 1938. * V. No. 133/22. 1290—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zemeljska dela in objekte na cesti Šoštanj—Št. Vid—Orna v odseku Vidmar— Radman I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. maja 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 219 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 322.540’07. Predpisana kavcija znaša din 33.000’—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1938. * V. No. 267/3. 1204 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu preko Polskave pri Jurovcih v km 5*946 banov, cesto 1/35 L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. maja 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 217 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/1I. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 648.728’44. Predpisana kavcija znaša din 65.000’—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave .v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11, soba št. 13. Podrobnosti razpisa so razvidne i» razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 23. aprila 1938. Po pooblastilu bana, načelnik ‘tehničnega oddelka: inž. Skaberne s. r. V—No. 318/2. 1251-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji stanovanjske hiše zn uradnike v banovinski kmetijski šoli v Rakičanu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. maja 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnib stroškov med uradnimi urami v sobi štev. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 203.928’41. ' Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 26. aprila 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev 1367 Oklic. V postopku za napravo nove zemljiške knjige za k. o. .Murski Črnci bodo razgrnjene posestne pole pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 v času od 13. maja do 13. junija 1938. na obči vpo-gled. O morebitnih ugovorih, ki jih je prijaviti v tem roku ustno ali pismeno, se bo razpravljalo dne 13. junija 1938. ob 8. uri na mestu samem v kraju Murski Črnci. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. VI., dne 5. maja 1938. •j. P 37/38—3. 1333 Oklic. Likar Marjeti, posestnici v Zg. Domžalah, je vročiti v pravdni stvari tožeče stranke Hranilnice in posojilnice v Domžalah, ki jo zastopa dr. Žvokelj Dominik, odvetnik v Kamniku, zoper toženo stranko: Likar Marjeto, posestnico v Zg. Domžalah, radi opravičbe predznam-be peto din 5.800’— in 410’25 s prip. tožbo s povabilom (cbr. 34’cpr), z dne 30. januarja 1938., P 37/38—1, s katerim je bil odrejen narok na 10. februarja 1938. Ker je Likar Marjeta, pos. v Zg. Domžalah, po poročilu pošte umrla, se postavlja za skrbnika na čin Ponikvar Alojzij, posestnik v Kamniku, ki naj zastopa toženko oziroma njeno zapuščino v tej pravdi, dokler ne bo toženkin dedič Likar Jože nastopil dediščine. Okrajuo sodišče v Kamniku, odd. II., dne 30. aprila 1938. * IV P 3(33/38-3. . 1362 Oklic. Tožeča stranka: Martinc Jože, posestnik, Fužine 9, zastopan po dr. Pretnerju, odv. v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: Paumgarten Mari in Wenkheim Josipini, slednji neznanokje na Ogrskem, zaradi motenja posesti peto din 4.000'— tožbo opr. št. IV P 363/38—1. 1. narok se je določil na 8. junija 1938. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 38, razpravna dvorana. Za skrbnika odsotni se postavlja Paumgarten Ivan, mož posestnice na Fužinah, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške; dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 30. aprila 1938. * IVa P 358/38-2. 1359 Oklic. V zadevi tožeče stranke: Pirc Zlatko, Ljubljana, Medvedova ulica 2, zastop. po dr. Lojzu Čampi, odv. v Ljubljani, proti toženi stranki Bogomirju Ertlu, zidarskemu mojstru z Viča, sedaj neznanokje, radi din ‘i.197'40 s pp. je vročiti tožbo opr. št. IVa P 358/38—1. L narok se določa na 20. maja 1938. o poli devetih pred tein sodiščem v sobi št. 53. Ker bivališče Bogomirja Ertla ni znano, se postavlja za skrbnika Ivo Benkovič, sodni oficial v p., Ljubljana, Veliki Stradon 5, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV. a, dne 2. maja 1938. P 265/38. 1334 Oklic. Tožeča stranka dr. Weixl Bruno, zdravnik pri Sv. Trojici, ki ga zastopa dr. Gorišek Milan, odvetnik pri Sv. Lenartu, jo vložila proti toženi stranki zapuščini po pok. Makežu Francu, posest, v Radehovi, radi din 3.586'— k opr. št. P 265/38 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 8. j u n i j a 1938. o poli d e v e -t i h pred tem sodiščem v sobi št. 10, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Pernat Štefan, kanclist pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 29. aprila 1938. III R 609/38-3. 1361 Sklep. . Predlog dedičev, naj se o zapuščini pok. Žitnika Antona, obč. sluge iz Smar-ja-Sap, otvori konkurz, se zavrne, ker ni pokritja za stroške postopka. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. aprila 1938. Og 8/38—3. 1320 Amortizacija. Na prošnjo Zabavnika Petra, posestnika v Vodrancih št. 30, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ormožu, št. 15347, glaseče se na ime Zabavnik Peter z vlogo din 5282'90, ki jo je prosilec baje izgubil ter se njen imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. aprila 1938. 0 2/37—6. 1298—3—2 Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Gerhold Rudolf, pismonoša v Josip-dolu št. 14, je umrl dne 29. novembra 1936. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje. Je li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gosp. Belleta Marijana, notarskega namestnika v Marenbergu, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ne bi zgodilo, se bo državi v prid zasegla. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I., dne 22. aprila 1938. 1 306/37—18. 1063 Dražbeni oklic. Dne 15. junija 1938. o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga k. o. Blagovica vi. št. 21, b) zemljiška knjiga k. o. Blagovica vi. št. 22, c) zemljiška knjiga k. o. Blagovica vi. št. 41, • č) zemljiška knjiga k. o. Blagovica vi. št. 69, d) zemljiška knjiga k. o. Blagovica vi. št. 139, e) zemljiška knjiga k. o. Blagovica vi. št. 282, I) zemljiška knjiga k. o. Sv. Valentin vi. št, 83, g) zemljiška knjiga k. o. Krašnja vi. št. 167. a) cenilna vrednost: zemlja: dinar- jev 138.937'30* stavbe: din 93.100'—, b) cenilna vrednost: zemlja: dinarjev 20.192'30, stavbe: din 48.000'—, c) cenilna vrednost: zemlja: dinarjev 24.136'-, č) cenilna vrednost: zemlja: dinarjev 1080—, d) cenilna vrednost: zemlja: dinarjev 43.543'25, e) cenilna vrednost: zemlja: dinarjev 3000'—, 1') cenilna vrednost: zemlja: dinarjev 93.482'80, g) cenilna vrednost: zemlja: 2217'50. Vrednost pritekline: din 3850'—. Najmanjši ponndek: din 312139'42. Varščina: din 46.820'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, dne 7. aprila 1938. »j- I 1909/37-12, 1005 Dražbeni oklic. Dne 14. j u n i j a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Celje vi. št. 148. Cenilna vrednost: din 150.400'—, Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 100.000'—. Varščina: din 15.040'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 28. marca 1938. I 31/38. 1081 Dražbeni oklic. Dne 13. j u n i j a 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selšček vi. št. 502. Cenilna vrednost: din 2100'—. Najmanjši ponudek: din 1400'—. Varščina: din 210'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II., dne 11. aprila 1938. •g* I 26/38. 1011 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1938 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Murski vrh—Zasadi vi. štev. 18. Cenilna vrednost: din 34.450'90, Najmanjši ponudek: din 22.968'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II., dne 30. marca 1938. I 843/37. 1009 Dražbeni oklic. Dne 13. j u n i j a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Okoslavci, Dragotinci vi. št. 129, 130, 190, 7. Cenilna vrednost: I. skupina v celoti din 5014"45, 11. skupina do polovice din 4853 05. Najmanjši ponudek: ad I. din 3343"—, ad II. din 3236"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. ir., dne 30. marca 1938. •j. 1 544/37-8. 556 Dražbeni oklic. Dne 15. j u n i j a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ljubno vi. št. 1 in zemljiška knjiga Savina vi. št. 120. Cenilna vrednost: din 35.000-—. Najmanjši ponudek: din 23.332"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 10. februarja 1938. 1 146/38-6. 1184 Dražbeni oklic. Dne 11. junija 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sedlarjevo vi. št. 47. Cenilna vrednost: din 24.537"—. Najmanjši ponudek: din 16.358"—. .Varščina: din 2.453"70, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 21. aprila 1938. •j. Va I 6262/37. 1360 Dražbeni oklic. D n el), junija 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ljubljana-mesto vi. št. 29 (hiša št. 32—31 Stari trg Ljubljana). Cenilna vrednost: din 494.794"—. Najmanjši ponudek: din 490.000'—. Varščina: din 49.480'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 28. aprila 1938. * Va I 669/38—6. 1307 Dražbeni oklic. I)ne 9. junija 1938. v poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Tacen vi. št. 183 (hiša št. 75 v Tacnu). Cenilna vrednost: din 202.630'—. Najmanjši ponudek: din 101.315'—, Varščina: din 20.263"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V a., dne 22. aprila 1938. V I 491/38-8. 1306 Dražbeni oklic. Dne 10. j u n i j a 1938. ob desetih bo pri podpisaneni sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kašelj vi. št. 1302, hiša v Zg. Kašlju št. 20, lesena lopa, vodrijak in lesen kozolec; stavbena pare. štev. 62/1, pare. št. 629/1 vrt in pare. št. 829/4 njiva, ter solastninska pravica do ‘/s« vi. št. 819 k. o. Kašelj. Cenilna vrednost: din 31.851’—. Najmanjši ponudek: din 21.834"—. Varščina: din 3.185"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd- V-, dne 26. aprila 1938. «1» V I 5633/37-7. 1305 Dražbeni oklic. Dne 10. junija 1938. ob d e ve; tih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 2155, hiša v Ljubljani Soška ul. št. 3* lesena lopa, zemljiška parcela (vrt) i'1 stavbena parcela. Pritekline (vodnjak in pralno korito). Cenilna vrednost: din 49.436'—. Vrednost pritekline: din 1.000"—. Najmanjši ponudek: din 30.304'67. Varščina: din 4.943'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozanja ua dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 19. aprila 1938. ♦j. 1 743/37—17. 1027 Dražbeni oklic. Dne 15. junija 1938. o poli treh bo na mestu samem v občinski pisarni v Razkrižju dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. I. Brezni kotar vi. št. 166. Cenilna vrednost: din 16.400-—. Najmanjši ponudek: din 10.933'50. Vadij: din 1640'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 4. aprila 1938. IX I 316/38-8. 1167 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1938. ob en a j; stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ploderšnica vi. št. 90 in 33. Cenilna vrednost: din 6008'50. Najmanjši ponudek: din 5340'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 6. aprila 1938. IV I 662/38-2. 1183 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 82. Cenilna vrednost: din 53.861*45. Najmanjši ponudek: din 35.907'62. Vadij: din 5386’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri venil rugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 12. aprila 1938. IX I 594/38—7. 1166 Dražbeni oklic. Dne 13. j u n i j a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šober vi. št. 57. Cenilna vrednost: din 122.974'30. Vrednost priteklin: din 2355'—- Najmanjši ponudek: din 83.553'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 8. aprila 1938. •J; 1 99/38-10. 1209 Dražbeni oklic. Dne 14. junija 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, I nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Novo mdsto vi. št. 336. Cenilna vrednost: din 67'095'—. Najmanjši ponudek: din 33.547'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.a, dne 24. aprila 1938. J 54/38-9. 1382 Dražbeni oklic. Dne 14. junija 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba štev. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kandija vi. št. 13 in 18. Cenilna vrednost: din 33.025*—. Najmanjši ponudek: din 16.512'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a, dne 2. maja 1938. •j* I 3243/37. 1341 Dražbeni oklic. Dne 8. junija 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Majski vrh vi. št. 14. Cenilna vrednost: din 262.521'25. Vrednost priteklin: din 22.640'—. Najmanjši ponudek: din 175.015'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. , je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 2. maja 1938. •j* I 940/38-8. 1241 Dražbeni oklic. Dne 10. junija 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Andrenci vi. št. 44. Cenilna vrednost: din 40.284'—. Vrednost pritekline: din 10.750'—. Najmanjši ponudek: din 34.022'66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, (e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 14. aprila 1938. I 83/38-7. 1242 Dražbeni oklic. Dne 10. j tl n i j a 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zupetinci vi. št. 68. Cenilna vrednost: din 13.060'20. Najmanjši ponudek: din 8.707'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v :kodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 15. aprila 1938. I 177/38. 1240 Dražbeni oklic. Dne 14. junija 1938. ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Smolinci vi. št. 149, 251. Cenilna vrednost: din 29.465'—. Najmanjši ponudek: din 19.644*-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 22. aprila 1938. H* I 115/38—7. 1318 Dražbeni oklic. Dne 8. junija 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 113, sestoječa iz hiše, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: din 103.570'—. Najmanjši ponudek: din 52.443*38. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-iDenem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa še opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 20. aprila 1938. H* I 233/37-18. 1110 Dražbeni oklic. Dne 11. junija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kovor vi. št. 53, 54, 195, 213 in Žiganja vas vi. št. 88. Cenilna vrednost: k. o. Kovor vi. šl. 53: din 130.935'—, vi. št. 54: din 44.374'-, vi. št. 195: din 11.500—, vi. št. 213: din 11.007'—, k. o. Zvirče vi. šl. 88: din 4.215'—. Vrednost pritekline: din 22.524'—. Najmanjši ponudek: k. o. Kovor vi. št. 53: din 102.306'—, vi. št. 54: din 29.583'—, vi. št. 195: din 7.707'-, vi. št. 213: din 7.338'—, k. o. Zvirče vi. št. 88: din 2.810'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 9. aprila 1938. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1300 kraljevine Jueroslavije Stanje 30. aprila 1938. Aktiva. dinarjev Podloga . . 1.824,391.77054 (+11,430.711 *29» Devize, ki niso v podlogi 389,286.025*63 (—10,220.596*26) Kovani novec 4t3,580.550’50.—18,250.288'—-) Posojila . . 1.550,250.0411)1 ( — 14,1525.097M8) V redriostni papirji . . . 209,813.885’8i) Prejšnji predjeini državi ... 1.040,478.090-80 (+ 432.2491)1) Začasni predjetni gl. drž. blagajni 600.000.000*— Vrednosti re- zervn. fonda 190,873.235-49 Vrednosti ostalih fondov ........... 35,370.940' — Nepremičnine ............ 163,501.146-90 (+ 5 390-45) Razna aktiva 2.207,940.988-83 + 209.872*09; 9.291,499.882-55 Pasiva. dinarjev Kapital . . 180.000.000*— Rezervni fond .... 201.791.9021)0 Ostali fondi . 35,404.702-21 Novčanice v obtoku . . 5.897,804.000*-1 +101,130 300'- ) Obveze na poka z 2.049,255 348*91(—109,589.354-17) Obveze z rokom .... 50.0OO.00O-— Razna pasiva 277,243.808-53 ( 91,673.090"53) ‘9.291,499.882-55 Obtok In obveze .... 8.547,059.348"91 Celotnokritje .... 27*42'/„ Kritje v zlatu .... 27"—'/, Obrestna mera: po eskomptu ........ 5% po zastavah: na zlato in varante . • ................b% na vrednostne papirie ...... 6% * Mg. štev. 26.349/38. 1368 Razpis za razvoz ledu iz mestne klavnice. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje oddajo razvoza ledu po mestu. Pravilno opremljeno ponudbe je vložiti pri ravnateljstvu mestne klavnice do dne 23. maja t. I., kjer se dobe oddajni pogoji. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 5. maja 1938. Predsednik: dr. J. Adlešič s. r. VI. št. 25919/38. 1369 Razpis. Mestno poglavarstvo razpisuje dobavo drobnih granitnih kock dimenzije 7 do 9 cm za tlakovalna dela v Ljubljani. Licitacija se vrši v soboto dne 28. maja 1938. ob 11. uri dopoldne v mestnem tehničnem oddelku v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra 2/II. Pogoji in pripomočki se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka med uradnimi urami proti povračilu stroškov din 20’—. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 6. maja 1938. Zastopa predsednika: podpredsednik: Dr. Ravnihar Vladimir s. r. $ Štev. 371/38. 1322 Razglas. Gozdna uprava v Kranjski gori oddaja v enoletni zakup verskozakladno žago Belca, ki stoji na parceli št 2074/4 kat. obe. Dovje. Izklicna letna zakupnina znaša din 400'—. Ponudbe sprejema do 11. ure dne 18. maja 1938. gozdna uprava v Kranjski gori, ki daje interesentom vsa ostala potrebna pojasnila. Gozdna uprava v Kranjski gori, dne 2. maja 1938. No. 3726/3. 1348—2—1 Razglas. G. Kobal Alojzij iz Kamnika, Graben stev. 33, namerava v Kamniku, Graben štev. 44, osnovati obrat za izdelovanje kleja in vseh soizdelkov ter je zaprosil za odobritev. Sresko načelstvo razpisuje glede tega projekta komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 84. in 89. gradbenega zakona, §§ 107., 109. in 121. zakona o obrtih ter § 73. in sledečih zakona o občem upravnem postopku na torek dne 24. maja 1938. s sestankom na kraju samem ob 14.30 uri. K temu komisijskemu ogledu se Nubijo vsi interesentje s pristavkom, da morejo svoje moiebitne ugovore in pripombe vložiti do tega dne pismeno pri sreskem načelstvu ali pa ustno pri razpravi na kraju samem; poznejši ugovori se ne bodo mogli upoštevati, temveč se bo naprava dovolila, v kolikor ne bo javnih ovir. Načrti so na vpogled do dne razprave v sobi štev. 4 sreskega načelstva. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 2. maja 1938. Sreski načelnik: Dr. Maraž s. r. T No. 533/97. 1199 3-3 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje drugo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na drž. cestah štev. 17 in 47 v budž. letu 1938-/39. Licitacija se bo vršila za sledeče delnice in količine: A. Dne 19. maja 1938. ob 11. uri v pisarni sreskega načelstva v Dolnji Lendavi za drž. cesto štev. 47: km 93'931 —98‘000, 270 m3 jesenskega prodca. Preračunani znesek din 11.340’—, kavcija din 1200'—; km 93'931—103'929, 150 m3 pomladanskega prodca. Preračunani znesek din 7500'—, kavcija din 800'—. B. Dne 20. maja 1938. ob 10. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51 za drž. cesto št. 17: km 55’000—60‘355, 400 m3 jesenskega lolčenca. Preračunani znesek dinarjev 28.000'—, kavcija din 2800'—; km 52'OOD—(iO'355, 150 m3 pomladanskega prodca. Preračunani znesek dinarjev 7200'—, kavcija din 800'—. Natančni pogoji so razvidni iz razglasa v prilogi k 22. kosu ^Službenega lista«'z dne 16. marca 1938. in iz oglasa na oglasni deski tehničnega razdelku v Mariboru. Sresko načelstvo v Mariboru - levi breg, tehnični razdelek. H- Št. 855. 1353 Razpis. Občina Dolsko, srez ljubljanski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredne o občinskih uslužbencih ( Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61) je vložiti v 311 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Občina Dolsko, dne 2. maja 1938. Ad št. 96/38. 1236 3—3 Razpis dobave. Na podlagi členov 82. in 94. zakona o drž. računovodstvu se razpisuje v skrajšanem roku desetih dni tretja ustna licitacija za dobavo kruha vseh vrst in kvasa za čas od 1. junija do 30. septembra 1938. na dan 16. maja 1938. ob U. uri v pisarni drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Pogoji in ostala pojasnila se dobe v pisarni tukajšnje bolnice med uradnimi urami. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 26. aprila 1938. * Št. 1240/1938. 1194 3-3 Nabava premoga za umobolnico Ljubljana-Studencc. Na podstavi zakona o državnem računovodstvu in v smislu odloka ministrstva za socialno poliIiko in ljudsko zdravje O. št. 6000 z dne 16. aprila 1938. se razpisuje v skrajšanem roku 20 dni II. pismena javna dražba za dobavo premoga za umobolnico Ljub-ljaiia-Studencc za čas od 1. julija 1938. do 31. marca 1939. na dan 18. maja 1938. ob 11. uri v pisarni umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Uprava umobolnice Ljubljana-Študeuee v Ljubljani, dne 23. aprila 1938. No. 320. 1347 Razpis dražbe. KrajeVni šolski odbor v Lokavcu, pošta Rimske toplice, srez Laško, razpisuje na podstavi gradbene dovolitve za gradnjo nove šole sreskega načelstva V Laškem P No 298/3-38 z dne 23. marca 1938. dražbo za vsa stavbarska, (zidarska, mizarska, kleparska itd.) dela. Načrti, proračunski stroški in izmere so do 20. t. m. na vpogled pri predsed. kraj. šol. odbora v Lokavcu, št. 08. Krajevni šolski odbor Lokavec, dne 3. maja 1938. Opr. št. 30/65-38-1. 1358 Razglas o licitaciji. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo ob-vezilnega materiala za 11. polletje 1938. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. maja t. I. ob 11. uri dopoldne v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti 20, soba 212. Ponudbe je vložiti v vložišču urada do 27. maja t. L do 11. ure dopoldne. Ovitek ponudbe mora imeti napis: Ponudba na opr. št. 30/65-38-1 . ‘Ponudbene pripomočke in pojasnila daje uradov ekonoma! proti plačilu ali nakazilu din K)'—. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 5. maja 1938. Razne objave 1356 Vabilo na XVI. redni občni zbor, ki ga bo imela črna-Kaolin, delniška družba v Ljubljani, dne 26. maja 1937. ob 11. uri dopoldne v poslovnih prostorih, Tavčarjeva ulica štev. 13. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju v letu 1937. 2. Poročilo nadzornega sveta in sklepanje o odobritvi rač. zaključka za leto 1937. 3. Volitve članov ravnateljstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Delničarji se opozarjajo na § 11- družbenih pravil. Upravni svet. * 1355 Vabilo na XV. redni občni zbor, ki ga bo imel »Novobor«, splošna industrijska delniška družba v Ljubljani, dne 26. maja 1938. ob 10. uri dopoldne v poslovnih prostorih, Tavčarjeva ulica štev. 13. D n e v ni red: 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju v letu 1937. 2. Poročilo nadzornega sveta in sklepanje o odobritvi rač. zaključka za leto 1937, 3. Volitve članov ravnateljstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Delničarji se opozarjajo na §11. družbenih pravil. . Upravni svet. * 1350 Vabilo na XVI. redni občni zbor delničarjev družbe »Motvoz in platno« d. d. v Grosupljem, ki se bo vršil dne 27. maja 1938, ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovnem letu 1937. 2. Predložitev bilance in računa zgube in dobička za leto 1937. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev ab-solutorija upravnemu svetu. 1 Sklepanje o predlogih upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev v upravni svet. 6. Sklepanje o predlogu upravnega sveta na zvišanje delniške glavnice in spremembo pravil v zvezi z zvišanjem glavnice. 7. Slučajnosti. O p o m h a: Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora položiti 8 dni pred občnim zborom svoje delnice pri blagajni Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, nato se mu izda legitimacija za udeležbo na občnem zboru. V Grosupljem dne 5. maja 1938. Upravni svet. * 1319 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. dno 24. maja 1938. ob 10.30 uri predpoldne v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1937. 2. Predložitev računskega zaključka. 3. Poročilo računskih revizorjev. 4. Odobritev računskega zaključka in razdelitev čistega dobička za 1. 1937. 5. Volitev dveh računskih revizorjev za poslovno leto 1938. 6. Volitev enega člana v upravni svet. 7. Sklepanje o predlogu upravnega sveta za zvišbo delniške glavnice in spremembo točk 6. in 21. družbenih pravil. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Gospodje delničarji morajo izkazati svojo glasovalno pravico s potrdilom, da so založili svoje delnice najpozneje 3 dni pred občnim zborom pri tvorniški blagajni družbe v Hrastniku (čl. 24. družbenih pravil). V Celju dne 5. maja 1938. Upravni svet. Ponatis sc ne honorira! ❖ 1312 Vabilo na trinajsti redni občni zbor, ki ga bo imela A. Westen d. d. v Celju dne 24. maja 1938. ob II). uri dopoldne v Celju-Gftberju v pisarili družbe. Dnevni red: 1. Poročilo in predlogi upravnega sveta ter njih odobritev. 2. Odobritev računskega zaključka.' 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Razpolaganje s čistim dobičkom 5. Volitev enega upravnega svetnika v smislu § 20. pravil. 6. Volitev računskih preglednikov za leto 1938 po tj 25. družbeni/l pravil. 7. Slučajnosti. Po § 17. daje posest 25 delnic na občnem zboru pravico do enega glasu. Delničarji glasujejo na občnem zboru osebno ali pa po pooblaščencih, ako-prav slednji niso delničarji. Ti se morajo s posebnim poverilom izkazati. Pravne osebe in varovanci vršijo pravico glasovanja po zakonitih zastopnikih. Da more izvršiti glasovalno pravico, mora delničar najmanj 6 dni pred občnim zborom založiti svoje delnice z nezapadlimi kuponi vred pri tovarniški blagajni družbe v Celju-Gaberju. Upravni svet. Ponatis se ne honorira! * 1324 Vabilo na XVIII. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani za poslovno leto 1937., ki bo dne 20. maja 1938. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem letu ter predložitev bilance in računa izgube in do- / bička z dne 31. decembra 1937. 2 Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev predložene bilance in računa izgube in dobička. 4. Sklepanje o predlogu glede uporabe čistega dobička in o razrošnici upravnemu in nadzorstvenemu svetu za leto 1937. 5. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. • 6. Volitev nadzorstvenega sveta. ' 7. Slučajnosti. Delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, naj v smislu § 14. družbe- nih pravil polože pri centrali v Ljubljani ali pri podružnicah na Bledu, v Kranju, Mariboru, Novem Sadu ali Splitu osem dni pred zborovanjem vsaj 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic, ki dajejo na občnem zboru po en glas. y Ljubljani dne 3. maja 1938. Upravni svet. * 1349 Objava. Tvornica za clusik d. d. Huse v Rušah pri Mariboru bo zamenjala, stare, na krone se glaseče delnice v delnice na dinarsko nominalo. Valorizirane bodo delnice na podlagi dovolitve ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 31. januarja 1928. po odloku št. 56.200/VI. Vsaka stara, na K 200'— se glaseča delnica s kuponom št. 15 za dividendo 1931. in talonom bo zamenjana z novo delnico na nominalo din 200'— s kuponom št. 3 za dividendo 1937. in s sledečimi kuponi ter pripadajočim talonom. Zamenjevanje bo v Ljubljani do 30. junija 1938. pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Prešernovi ulici št. 501. * 1343-3-1 Poziv upnikom. Planinski dom r. z. z o. z. v Tržiču je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da naznanijo pri njej svoje terjatve. V Tržiču dne 25. aprila 1938. Likvidatorji. 1294 3—2 Poziv upnikom. »Indukt« družba z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo in poziva' ev. upnike, da prijavijo svoje terjatve. Ing. Uhlfr Hugo s. r., graščak na Rudi pri Zid. mostu, likvidator. * 1340 Objava. Izgubil sem evidenčno tablico 135.770 za bicikel, izdano od sr~zkega načelstva Vlaribor levi breg, ter jo proglašam za neveljavno. Caf Henrik s. r.. Sp. Voličina — Sv. Lenart. * Objava. 1331 Izgubil sem prometno knjižico za avtomobil znamke >Tatra : z evidenčno štev. 1268, tov. štev. 16078, izdano od sreskega načelstva v Brežicah na ime Schenvetter Ana, Bizeljsko, preneseno na kupca: Cirnski Josip ml., dijak, črne št. 27, in jo proglašam za neveljavno. Cirnski Josip ml. s. r. 1313 Objava. Izgubila sem izpričevalo II. letnika drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani iz 1. 1921./22. na ime: Černe Emilija iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Černe Emilija s. r. * 1354 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo evid. štev. tablice 35.480, izdano od sreskega načelstva v Brežicah in jo proglašam za neveljavno. Fakin Franc s. r. * 1329 Objava. Izgubil sem imatrikulacijsko izpričevalo juridične fakultete univerze v Ljubljani in ga proglašam za neveljavno. Kopic Alojz s. r. * 1363 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani za leto 1928./29. na ime: Legat Josip iz Sela pri Žirovnici. Proglašam ga za neveljavno. Legat Josip s. r. * Objava. 1346 Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 127861), izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti, in jo proglašam za neveljavno. Legen Janez s. r., posestnik v Rakičanu. * Objava. 1323 Izgubil sem dovolilo za prebivanje v kraljevini Jugoslaviji, izdano dne 9. septembra 1937., št. 1778/7, od uprave policije v Ljubljani in ga proglašam za neveljavno. Štekar Franc s. r. * Objava. 1342 Izgubil sem delavsko knjigo štev. 135 od 8. januarja 1925, izdano od občine Sv. Krištof, in jo proglašam za neveljavno. Zupanc Franjo s. r., Tremerje 27. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI 1271 Prejemki Račun zgube in dobička za leto 1937. Izdatki Prenos tehničnih rezerv iz leta 1936 Zavarovalnine .... Donos naložene imovine Pristojbine in razni dohodki Delež pozavarovalnice na škodah Pozavarovani deli koncem leta 1937. ..... din 47,327.790’75 21,404.918‘87 2,537.841‘95 6,100.257’42 3,873.712'05 18,704.87172 Pozavarovani deli, prenos iz leta 1936 Škode Odkupi Uprava, provizija in odpisi Tehnične rezerve koncem leta 1937. Pozavarovalnine .... Razni izdatki ..... Prebitek ....... din 17,602.751*97 7,303.740'07 1,409.780*50 12,625.220*51 51,979.494*90 8,404.227’27 182.700*75 721.464*67 100,229.39276 100,229.392*76 Aktiva Bilanca zn leto 1937. Pasiva Blagajna Denarni zavodi .... Vrednostni papirji . . . Posojila ....... Inventar ....... Nepremičnine Podružnice in zavarovanci Ilepoti pri zavarovalnicah Zavarovalninske prihrane in prenosi (pozavarovani deli) koncem 1. 1937. Razni dolžniki .... din 716.175'ei 28,440.300'93 2,079.371*— 20,429.227'86 359.103*— 17,022.428*— 6,643.602*54 578.673'02 18,704.87172 512.583*20 Varnostni sklad .... Ostali skladi Tehnične rezerve koncem leta 1937 Pozavarovalnice .... Depoti pozavarovalnic . . Pokojninski sklad nameščencev Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Razni upniki ..... Prebitek ...... din 4,919.725*60 1,076.766*02 51,979.494*90 6,298.696*94 17,431.440'22 1,984.304'60 11,074.503*81 721.464'67 95,486.390*88 95,486.396*88 Te računske zaključke je odobril občni zbor dne 26. aprila 1938. Nadzorništvo. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tlakama Merku* X Ljubljani, fijsn predstavnik; 0. Mihalek y Ljubljani.