Celje. 16. maja 1968 — Leto XXII. — St. 18 — Gena 60 par (din) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES v CELJSKEM TEDNIKU: 5: Brez strehe in perspektivo 6: Bog v hiši 7: Vode, vode, vode . . 8: Talijini fragmenti »: Zaščitno M-edstvo — smrt 10: Cesta SoStanj—Velenje 11: Turistični vandalizem 12: Od frulice do baleta 13: Nepotreben preplah? 14: Sreča v Kolaričevi hiši 15: Cesta ali železaiica? 16: Nove osnove 17: škodljivo in neprimerno 18: Amaterski simfonični orkester 19: Skupščina zasavskih premogovnikOT 22: Sadizem za sto dinarjev Funkcija je ^odgovornost Vse kaze, da je še vedno precej ljudi, ki jim ne- katere družbene norme niso povsem jasne. Naključ- je je, da za primer jemljem prav celjski občinski sindikalni plenum, ki prejšnji teden ni imel seje, ker je od članov plenuma več kot polovica manj- kala, od teh 8 takih, ki se jim ni zdelo vredno niti opravičiti. Ni prvič po rednem občnem zboru, da je bilo ta forum treba ponovno sklicevati — to se je zgodilo že prvi seji plenuma. Prej sem zapisal, da je plenum sindikata samo po naključju vzet za primer. Tudi v drugih organi- zacijah je podobno. Tako se treh dosedanjih sej ob- činske konference ZK v povprečju ni udeležilo po članov od tega v povprečju 13 vselej neupraviče- no. Zanimivo pri vsem tem je še nekaj, da je bilo najmanj neopravičeno odsotnih na prvi seji. ko je bilo govora o reorganizaciji. Na drugi seji, ki je bila gospodarskega značaja je bilo 19 neopravičeno odsotnih, na tretji seji, posvečeni družbenim služ- bam pa 17. Obakrat so prevladovali oni iz »drugega tabora«, na drugi predvsem zaposleni v družbenih službah, na tretji narobe. No, pa se čudimo, da po- dročji druga drugo ne razumeta, da je med njima določen antagonizem, če se pa gremo: Oh, to ni važno za nas, ne grem! Tudi občinska konferenca SZDL v Celju beleži veliko neupravičenih izostankov. V povprečju je na dosedanjih petih sejah neopravičeno manjkalo po 20 članov od tega 80 članskega foruma. Med neupra- vičeno odsotnimi je nekaj takih, ki jih še sploh niso videli. Najmanj izostankov, tako zagotavlja občinski od- bor zveze združenj borcev, je v tem forumu. Stara partizanska disciplina, ki je temeljila na tovarištvu, ni zamrla ... če nič drugega, početje nekaterih, ki so funkcijo prevzeli, je pa ne izvršujejo, ni tovariško do tistih, ki pridejo, a pridejo gledat na uro. Lahko bi razpravljali o opravičenosti opravičenih, vendar zaenkrat le o ljudeh, ki svojo funkcijo »opravljajoč večjidel v odsotnosti. Najmanj, kar zanje lahko rečemo je to, da ne združujejo funkcije z odgovornostjo. Funkcija nikoli ni bila čast, ki jo nekdo izkaže za nekaj v preteklo- sti a brez pričakovanja, da bo aktivnost izvoljenega še večja. Kdor je funkcijo sprejel, jo je dolžan tudi izvrševati po svojih najboljših močeh, kajti funkcija je zbir interesov vseh, ki so za funkcio- narja bili volilno telo. Druga zadeva je, če kdo nosi funkcijo proti svoji volji. Toda bolj pošteno bi bilo, če bi tak posame- znik opozoril forum, ki ga je volil, da ga je izbral proti njegovi volji in da funkcije ne misli izvrševati. Največ je najbrž takih, ki za svojo funkcijo niso bili pripravljeni, ne vedo, kaj je njihova dolžnost. Najbrž tudi izbira ni bila najboljša. Ne bi smelo biti v nekem forumu tovariša, ki bi jasno ne videl ci- ljev, ki jih mora v imenu svojih sočlanov doseči. No končno so tu še ljudje, ki funkcije prevzamejo iz spekulativnih nagibov, morda zato, da bi kot funkcionarji imeli v domačem kolektivu mir ali pa nezaslužen ugled. Nepoznavanje vloge, ki jo z neko funkcijo človek prevzame, je bila prva seja občinske konference SZDL, ki tudi ni bila sklepčna. Ljudje, ki so bili delegati na volilni konferenci se niso znašli, ko so dobili Se vnovično vabilo — veliko jih je bUo, ki niso vedeli, da je konferenca organ, ki deluje permanent- no v vsem mandatnem obdobju. Res pa je, da ni lahko opravljati funkcije v času, ko taka dejavnost ni najbolje vrednotena. Ljudje, ki opravljajo funkci- je so dostikrat izpostavljeni zasmehu, celo pomilo- vanju tistih, ki se ženejo izključno samo za dohCfd- kom. Te stvari bo treba urediti v interesu in prizna- nju tistim, ki svojo družbeno funkcijo opravljajo z zavestjo in po svojih močeh Ni pa s tem rečeno, da je funkciji treba dati spet kakšno posredno dti neposredno materialno stimulacijo, ker bi bilo po- novno razvrednotenje. Izogniti se bo treba prepogo- stim primerom, da so materalne stimulacije v to- likšni meri deležni ravno tisti, ki so družbeno ne- aktivni, ki so povsem apolitični. Končno pa je treba počistiti v lastnih vrstah. Se- lekcija naj bi bila hkrati tudi sankcija. Ljudi, ki so kdo ve iz kakšnih pobud funkcije prevzeli, jih pa ne opravljajo, bo treba v bodoče javno odpoklicati v sredinah, kjer so izvoljeni, ali pa izključiti iz fo- ruma, v katerega so bili izvoljeni. Tudi to bo sti- fnulacija za tiste, ki se vloge in odgovornosti svoje družbeno-politične funkcije zavedajo. W^ - JURE KRASOVEC ZMAGA V partizanskem pohodu Tudi letos, dvajsetič po vrsti, so praznik svobode in praznik Ljub- ljane počastili s pohodom Ob »žici okupirane Ljubljane«. Ta množič- na športna in politična manifesta- cija je povsem uspela in privabila skoraj 30.000 udeležencev. Med njimi so bili tudi mnogi predstav- niki Celja, atletskega kolektiva in šol. Moška ekipa Kladivarja v po- stavi Važič, Žuntar in Cervan je dosegla najveji uspeh z zmago v partizanskem maršu. Za 25 km dolgo pot so ti trije tekmovalci,. potrebovali 1 uro in 43 minut in 7 sekund. Druga ekipa Kladivarja je bila p«ta, tretja šesta, četrta pa dvanajsta. V partizanskem maršu za ženske sta bili obe Kladivarjevi ekipi di- skvalificirani zaradi zamenjave čla- nic med tekom. V kolikor moramo grajati to dejstvo, pa .je treba za pisati tudi to, da je druga ekipa Kladivarja zaradi organizatorjeve napake zašla v drugem delu proge na napačno pot in bila tako sku- paj z Ravenčankami prikrajšana za lepši uspeh. V štafeti Hx60fl m za teles-nokul- turne organizacije je vrsta AD Kla- divarja osvojila drugo mesto, isti usijch pa je dosegla štafeta de- klet celjske gimnazije v skupini Sol. Izredno zanimanje je bilo za tek . prijateljstva. Kot lani tako jc tudi letos zmagal Madžar >Iecser, v eki- pnem ocenjevanju pa Budimpešta. Me-d poKain«-zniki jc bil Važič dru- gi. ŽutJiar četrti, Červan pa sc- ilemna^ti. Vse to je zartostovaio, da so ti trjf Kladivarjevi atleti pritekli Ccl.iii častno drugo mesto med ekipami. M. B. Predstavljamo vam MELITO AVSENAK, najmlajšo Jugoslovanko, ki je kdajkoli tloslej posnela svoje petje na gramofonske plošče. Melita poje z znanim ansamblom FRANiJA BERGERJA, ki s svojimi nastopi doma in v tujini navdušuje tisoče poslušalcev navodnili, melodij. Naš TEDNIK organizira VELIK KONCERT ANSAMBLA BERGER, V čETRTEKj TO JE DANES, 16. MAJA 1%8 OB 20. URI V* NARODNEM DOMU, Ne zamudite te edia. ....... .r's:.-.':-''-'^':'^:~t:y----^....'...:',.. - .stvene priložnosti!. ■ ZMERNOST V PREDVIDEVANJIH PLENUM CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE Kako smo se nanjo pri- pravili in kakšna bo letošnja turistična sezona sta bili vprašanji, na kateri so sku- šali odgovoriti na petkovi plenarni seji Celjske turistič- ne zveze. Ko je predsednik Rado Jenko govoril o pripra- vah in predvidevanjih za le- tošnjo sezono, je poudaril, da so bile vse priprave pravo- časne, vendar žal, v mejah razpoložljivih možnosti. To pa hkrati pove, da so bile preskromne in da se vsi do- bro zavedajo, da bi lahko storili še veliko več, če bi imeli na voljo dovolj sred- stev. Navzlic omejitvam so bile najobsežnejše zlasti pro- pagandne priprave, ki so za- jele domače in inozemsko tržišče. Predvidevanja za letošnjo sezono so prej previdna kot optimistična. Računajo, da bodo tudi letos, tako kot la- ni, zabeležili na celjskem tu- rističnem področju okoli 452 tisoč nočitev. Pri vsem tem menijo, da se bo število no- čitev tujih gostov povečalo za 15 odstotkov. Pa tudi to so predvidevanja, _ ki zlasU_na začetku sezone ne obetajo ve- liko. Znani so primeri, ko tujsike bolniške blagajne, ome- jujejo odhode svojih članov v naša zdravilišča in si tudi si- cer prizadevajo za povečan obisk domačih turističnih in zdraviliških krajev. Na plenumu je tov. čuješ poročal o delu sekcije za inozemski turizem, glavni tajnik, prof. Zoran Vudler pa o propagandnih akcijah in prireditvah. Vse kaže, da bo tudi letos dovolj prireditev, čeprav dokončen program še ni znan. škoda je le to, da mnoge izredno pomembne pa- dejo na isti dan. Zdi se, da bi se organizatorji lahko po- govorili med seboj in uskla- dili termine. Na plenumu so obsodili za- vlačevanje rešitve načina ob- davčitve družbenega sektor- ja gostinstva na alkoholne pijače. Menili so, da je že skrajni čas, da se uvede ob- davčitev na količino in ne na prodajno ceno. Na pomemb- nem sestanku so podprli po- budo, da naj bi obrtni se- jem od 28. septembra do 6. oktobra povezali tudi s tra- dicionalnimi , gostinsko turi- stičnimi prireditvami v Celju. Ni naključje, da so veliko govorili o cestah, zlasti o slabih cestah, ki niso naj- boljše znanilke uspešne turi- stične sezone. Med drugim so se zavzeli za modernizacijo ceste na goro Oljko. Ko pa so govorili o tako imenovani hitri cesti, ki bo povezovala avstrijsko mejo z morjem, so rekli, da mora biti pri Celju speljana tako, da ne bo ovi- rala nadaljnjega razvoja me- sta in da ne bo ovira za tu- ristični razmah mesta. Sicer pa so bili prav zaradi te vlo- ge na račun predvidene iz- gradnje tovarne za proizvod-' njo titanovega belila izredno' skeptični. Prav zato bodo za-" stavili javno vprašanje, kako' bo z onesnaženjem celjskega zraka potem. Plenarna seja je pozdravila pobudo avtoturističnega pod-, jetja Izletnik o gradnji turi- stičnega centra Golte nad Mozirjem, hkrati pa odobri- la nadaljnje propagandne ak- cije doma in v tujini. M. Božič CELJANI! Letošnja štafeta mladosti bo prispela v Celje 18. maja. Osrednja prireditev bo ob 16. uri na Trgu V. kongresa pred mu- zejem revolucije. Pozivamo vas k čim- številnejši udeležbi. , imozoik Zdaj se vsi sprašujejo, ka- ko dolgo bodo trajala poga- janja med ameriškimi in vietnamskimi predstavniki v Parizu, Ići so se pravkar za- čela. Eni pravijo tri mesece, drugi šest mesecev, eno leto. Vietnamsko ljudstvo bolj za- nima, kaico dolgo bo še tra- jalo klanje v njihovi deželi. Averella Harrimana, ameri- škega predstavnika na mi- rovnih pogajanjih v Parizu, so vprašali, kaj je skrivnost njegovih diplomatskih uspe- hom. »Pravilna ocena,« je od- govoril. Od kod pravilna oce- na? »Iz izkustva.« In izku- stvo? »Iz napačnih ocen.« ... Nad koptsko cerkvijo v pred- mestju Kaira se je začela pri- kazovati devica Marija. Skof v tej eerkm je ni videl, a je kljub temu razglasil prikazen kot čudež. Pripomnil je, da je to zanesljivo znamenje, da je božja pomoč na arabski strani v boju proti Izraelu. Z druge strani še niso poro- čali da se jim je prikazal Mojzes ... Demokratski kan- didat za predsednika ZDA McCarthy je pred predhodni- mi volitvami v Indiani dejal, da bo tisU, ki bo zmagal na teh volitvah, postal predsed- niški kandidat stranke. Ker ni zmagal na volitvah, je McCarthy pojasnil: »Mislil sem, da bom jaz postal pred- sedniški kandidat, če bom zmagal, ne kdo drug.«.. . Zahodnonemški nacisti, zdru- ženi v stranki NPD, so spet zabeležili volilni uspeh v Ba- den-Wiirttembergu. ResTio se pripravljajo na splošne par- lamentarne volitve prihodnje leto. Tednik »Die Zeit« je objavil sliko mTiožice, ki de- monstrira proti NPD, toda s pripombo: »Samo z demon- stracijami ne bomo vrgli NPD s tečajev.« . .. DR Nemčija je najbolj vznemirjena zara- di demokratizacije na češiko- siovaškem. In ker ima strah velike oči, so vzhodnonemški časopisi pisali o ameriških tankih In vojakih v Pragi. (V resnici je prišlo v Prago ne- kaj ameriških filmskih igral- cev.) Morda pa za takšnimi »novinarsikimi racami« ne ti- či samo strah... Po osem- dnemiih srditih bojih med policijo in študenti v Parizu je opustošenje v Latinski če- trti podobno prizorom iz marčne revolucije leta 1848. Politiki si manejo oči in za- čudeno ugotavljajo: »Te štu- dente smo nekoliko podce- njevali.« Občina in ustava Občina ni in ne more biti »država v malem«, kajti samoupravljanje sega daleč čez okvire ob- činske skupščine, njenih organov in raznih ob- činskih političnih vodstev - Kako združiti samo- upravo v občinskem okviru, da bi kar najbolj neposredno zedinila interese občanov in vseh drugih činiteljev v občini? Ni slučajno, da je v dose- damjih razpravah o ustavnih vprašEmjih v javnosti in zvez- ni skupščini bilo največ pri- p)0(mib na položaj občine, ka- kor ga vsebuje sedanja usta- va, kakor tiidi glede načrta njegovih bodočih sprememb. Družbenopolitični odnosi v občinah so bili v zadnjem času pomakn.jtani v ozadje, spričo tako pomembnih in zapletenih vprašanj kot so na primer fiunkcije zveze, odno- si zveza—republike z vsemi ekonomskimi, nacionalnim: in podobnimi vprašanji. Vloga delovne organizacije Vračanje k občini in odncK. som v nji, kot temelju, na katerem se razvijajo samo- ui>ravni odnosi v naši družbi, začenja dajati drugačen ton tudi pogovorom o »velikih temah«, kot mislijo mnogi, naj razprava ne poteka kot doslej na relacija »prenašanja oblasti« z zveze na republike, ampak jo je treba usmeriti v iskanje i>oti za urejevanje pravic, pristojnosti in odno- sov med vsemi samoupravni- mi strukturami družbe, od spodaj navzgor. Tako se delovna organiza- cija kot osnova združenja de- la pojavlja v ospredje, z njo pa tudi odnosi v občinah kot širših samoupravnih enotah. 2inaičilno je prizadevanje, da bi se vse spremenilo, o ka- terih razmišljajo, gibale če- dalje bolj na področju nepo- srednega odločanja delovnega človeka o politiki ožjih in širših družbeno-poUtičnih skupnosti, ne pa same obla- sti. »DrŽava v malem«? Kaj si glede t^ lahko obetamo za občine, njihov položaj, vlogo in funkcijo v družbenem sistemu? Takoj je treba povedati, da je to vprašanje najmanj, obdelano, ker je bila glavna pozornost osredotočena na odnose zve- za-r^>ublike. Sodeč i>o tež- njah v Srbiji, kjer bodo o samoupravljanju v občini razpravljali v. kratkem v re- publiški skupščini, bo glavna pozornost posvečena občini in njeni funkciji. Kot temeljna družbeno-po- litična skupnost se mora ob- čina osvoboditi želje, da bi bila »država v malem«. Kajti ■ sfunoupravljaoje se ne iz- ■ črpa le z delom občinske ■ skupščine, njenih organov ■ in raznih občinskih poli- li ličnih forumov. Prav tako b je treba odpraviti težnje, ■ da bi se občinske oblasti g kot nosilec določene eko- b nomske moči pojavile kot ^ dejavniki, ki se neposred- b no vmešavajo v samo- b upravne procese delovnih b organizacij. Taka »držav- b na« politika občine je b bila doslej glavna ovira 5 širši ekoniHnski povezavi b delovnih organizacij in je b botrovala našemu gospo- b darst\'u in zaostalosti. Občan v središču pozornosti Opravičeno je mnenje, da je tr^ v pogojih obstoja različnih središč samouprav- nega odločanja, ki razen ob- činske skupščine tudi oprav- ljajo določene samoupravne I>osle, raavijat: ramovrstne oblike neposrednega povezo- BUKAREŠTA: Francoski predsednik Charles de GauUe je te dni na obisku v Romuniji, kamor je priletel v torek. Med drugim ga je na sprejemu na letališču pozdravila s častnim mimohodom tudi enota romunske vojske (Telefoto UPI vanja delovnih organizacij, družbenih služb, organov ob- lasti v občini in druge. Z ustavnim odlokom je treiba občinsko skupščino po- staviti ne kot »majhno kopi- jo velikega ijarlamenta«, kot je doslej v marsifem bila, ampak ji dati možnost, da se konstituira v skladu s svo- jim razmerjem in potrebami. Obenem je treba uresničiti tako sudružitev samouprave v občinskem okviru, ki bo na najneposrednejši način zedi- nila vse interese delovnih in političnih organizacij, samo- upravnih forumov in družbe- nih služb. Seveda mora biti v sred^u pozornosti občan in delovm človek s svojimi pravicami, nj^ova vloga v raavoju družbenega življenja v tej osnovni skujMiosti, na ka- teri temelji in se dograjuje ves naš družbeno-iMlitični si- stem. M. MAROVIC Zaradi suše skrbi tudi elektrarne v rtiarcu se je proizvodnja električne energije v Slove- niji zmanjšala za 21 "/o, v Bo- sni in Srbiji pa je bila za 27 oz. za 16 o/o večja kot lani v marcu. Aprila se je nateklo v zbirna jezera hidroelek- trarn manj vode kot lani v tem času; če maja ne bo zboljšanja, bodo največje elektrarne v državi morale delati brez rezerv, kar pa lahko pripelje do večjih te- žav v oskrbovanju z elektri- ko. tedenski zunanjepolitični pregled Vsa znamenja kažejo, da so sovjetski voditelji in vodi- telji nekaterih socialističnih držav, predvsem Poljske in DR Nemčije, zelo vznemir- jeni nad sedanjim procesom demokratizacije v ČSSR. Bo- jijo se predvsem tega, da se ne bi novim partijskim in državnim voditeljem na če- škoslovaškem »položaj izmuz- nil iz rok« in bi zmagale ce- lo antisocialistične sile. Tako se glasi ena izmed razlag za nenadni sestanek voditeljev ZSSR, Poljske, DR Nemčije, Madžarske in Bol- garije, ki je bil prejšnji te- den v Moskvi. S tega sestan- ka je »Pravda« objavila obi- čajno delfijsko uradno spo- ročilo, ki pove tisto, kar je že vsakdo lahko domneval: da so na sestanku »Izmenjali mnenja o perečih problemih svetovnega položaja in sve- tovnega komunističnega gi- banja«. Ob taki »nezgovornosti« u- radnega sporočila so seveda prišla do izraza razna ugi- banja. Po zahodnih domnev%! so sovjetski voditelji zelo vznemirjeni in omenjeni se- stanek naj bi bil uvod v ra- zne oblike neposrednega pri- tiska na ČSSR. Kot podporo tej domnevi navajajo premike sovjetskih in poljskih čet v bližini češke meje, do kate- rih je resnično prišlo. Toda v Moskvi se je med tujimi opazovalci in dopisni- ki bolj utrdila domneva, da so moskovski sestanek skli- cali zato, da bi ublažili bo- jazen in skrbi predvsem Ul- brichta in Gomulke in da ni bilo govora o kakih »repre- salijah« ali »pritisku« proti Cehom. To seveda ne pome- ni, da so bili udeleženci se- stanka srečni ob dogajanju v ČSSR. Značilno pa je, da Romunija ni sodelovala na tem sestanku in da je vsaj Madžarska, ki je sodelovala, na pol naklonjena sedanji de- mokratizaciji na češkoslova- škem. Pri vsem tem jt zanimiv članek predsednika češkoslo- vaške vlade Černika, ki ga je ob 23. obletnici osvobodi- tve Češkoslovaške objavil so- vjetski list »Izvestija«. Cernik pojasnjuje sovjetskemu bral- cu, kaj se pravzaprav dogaja v ČSSR, in mu zagotavlja, da si Čehi in Slovaki priza- devajo ustvariti socialistično družbo. Toda kljub temu od- krito govori o napakah |i zablodah prejšnjega vodstva in prav nič ne prikriva raz- ločkov, ki jih novi proces prinaša na češkem v pri- merjavi s sovjetsko prakso, Z ulic Latinske četrti v P» rizu, okrog starosvetne Sor^, Strah pred ČSSR bone, se je razkadil soIzilnl| plin. Celi kupi kock in st»^ rega železja — med njim tudi j ostanki avtomobilov, ki so šli v staro železo — označuje« jo kraje, kjer so se francoski študenti osem dni epsko bo- jevali s policijo. Najhuje je bilo zadnji dan v soboto po-1 noči, ko so odpeljali v bot nišnice na stotine študentov — in nemalo policajev, ki so poleg solzilnega plina upora- bljali celo klorov plin. j Francija si zdaj mane oči- Mane si jih vlada in manejo si jih politične stranke, ki niso razumele, da se prei njiho\'imi očmi dogaja nekaj pomembnega, politično po- membnega, šele po enem te- dnu zares divjih spopadov med policijo in študenti so se prebudili tudi drugi sloji prebivalstva, med njimi de- lavstvo, ki je razglasilo eno- dnevni protestni štrajk v nji- hovo podporo. Takrat pa j* predsednik vlade PompidoU že sporočil, da se bodo * ponedeljek 13. maja odprif vrata univerze na Sorboni- študenti čakajo, ali bo vi* da ustregla njihovim zahte- vam. Obnovitev predavanj n> univerzi je samo eden izmeo pogojev, študenti zahtevaj* reforme — kakor so jih z*' htevali že pred desetimi ti — in to, da policija izpust vse njihove tovariše, ki J*? je zaprla med demonstrac«* jami. Politični dejavniki v Fr^ ciji so s čudom spoznali, d> so študenti tudi politični d^ javnik, in bodo zdaj skuša|» izkoristiti zase njihov boj- študenti pa niso neunini- Njihovi prvi sestanki po v«* likih demonstracijah so p"* svečeni temi: »Kako prepr** čiti politikom, da se ne t'*'' do okoristili s sadovi našeg* boja?« TELEGRAMI LONDON - V britanskem spodnjem domu so ostro reagirali na najnovejši sklep španske vlade i o zapori meje protj Gibraltarju Računajo, da se bo zaradi tega ukrepa zmanjšal dotok turistov v Gibraltarju do 60 odstotkov. Ne- kateri britanski poslanci so zahte- vali povračilne ukrepe. BONN — Vodi tel i neonacistične stranke NPD von Tliadden je v javni izjavj dejal, da njegova stranka »nj ne nacistična ne neo- nacistična, ne Thaddenova ne fiverjeva, ampak demokratična«. BEOGRAD — Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt bo na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Nikezi- ča uradno obiskal Jugoslavijo v dneh 12. do 14. junija letos. LONDON — V britanski pre- stolnici bi se morala začetj po- gajsoja med predstavnikom o- srednje nigerijske vlade in pred- stavnikom odcepljene Biafre. V Nigeriji divja že skoraj leto dni državljanska vojna. Ker pa Bri- tanija z orožjem in svetovalci podpira Lagos, zahteva Biafra, da bi se pogajanja začela v Kampali ' v Ugandi na afriških tleh. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m MANJŠI DELEŽ PODJETIJ — V centralnem svetu sindikatov so ostro kritizirali to, da se delež podjetij v čistem dohodku zmanjšuje. Z reformo smo se nam- reč izrekli za ravno drugačno delitev narodnega dohodka, da bi z večjimi sredstvi razpolagale de- lovne organizacije, medtem ko se zdaj povečujejo sredstva federa- cije. V centralnem svetu sindika- tov pravijo, da je ta kršitev refor- mnega načela močno prispevala h gospodarskim težavam. ■ SEJA CK ZKS OKROG 25. MAJA — Na tej seji bo centralni komite razpravljal o tem, kako daleč je že uspelo prenoviti Zvezo komunistov Slovenije. Hkrati se bo začela javna razprava o osnut- ku statuta ZKS. Od 15. do 30. ju- nija pa bodo seje občinskih kon- ferenc ZK. ■ ŠTUDENTI PRI TITU — Predsednik Tito se je v pogovoru s predstavniki študentov zavzel za to, da bi lahko študiralo več otrok iz delavskih in kmečkih družin. V samoupravljanju na visokih šolah naj bi bolj sodelovali tudi študen- ti. ■ SEJEM ALPE-ADRIA — V Ljubljani so v soboto odprli vsa- koletni sejem Alpe-Adria, na kate- rem sodelujejo razstavljavci iz Ju- goslavije, Italije, Avstrije in ZR Nemčije. ■ SUŠA — V vzhodnih delih Jugoslavije traja suša že skoraj dva meseca. Ponekod je bila prava letna pripeka (do 34 stopinj). Suša bo vsekakor prizadela pridelek, zlasti pšenico in koruzo, čutimo jo že tudi v Sloveniji, čeprav dosti Stran od začrtane poti manj kot, recimo, v Vojvodini. v Dalmaciji zmanjkuje vode tudi ter- moelektrarnam. ■ MANJ DRŽAVNIH PRAZNI- KOV? — Pravijo, da v zveznih or- ganih razmišljajo o tem, da bi Novo leto, 1. maj in 29. november praznovali le po 1 dan, češ da ima- jo zdaj že marsikje prosto skoraj vsako soboto. Mnogim pa se ta predlog ne zdi utemeljen, saj Jugo- slavija ni med tistimi državami, ki imajo največ državnih praznikov. Raje se še bolj usmerimo na mo- dernejše, intenzivnejše gospodarje- nje v ča-^u, ko delamo, saj je v tem pravi smisel reforme. ■ POTROŠNIŠKI KREDITI SO ŠE V ZALOGAH — Na zborovanju jugoslovanskih bank so povedali, da mnogi občani že zaprošajo za večje potrošniške kredite, ki jih omogočajo novi nedavni predpisi. Po teh predpisih lahko potrošniki dobijo do 1 milijona Sdin posojila (doslej do 600.000 Sdin). Toda ban- ke bodo lahko odobravale večje kredite šele potem, ko bodo dobUe nazaj sredstva, ki zdaj ležijo v do- kaj šn jih neprodanih zalogah blaga v podjetjih. ■ ŠOLNINA? — Pristojni od- bor republiškega izvršnega sveta je obravnaval predlog, po katerem bi morali ponavljalci v srednjih in visokih šolah delno povrniti stro- ške šolanja. Mnenja o tem se še ra2iiajajo. ■ ZDRAVLJENJE »ZAJČJIH« USTNIC — V svetu in pri nas se povečuje število otrok, ki se rodijo z »zajčjimi ustnicami« in »volčjim žrelom«. Uspešno pa se razvija tu- di zdravljenje teh prirojenih hib. O tem bodo govorili na bližnjem kongresu plastične in čeljustne ki- rurgije v Mariboru. Razen tega bodo izmenjali tudi izkušnje o zdravljenju opeklin, pri čemer so dosegli v zadnjem času zelo lepe uspehe v mariborski bolnišnici. ■ LANI 128.000 STANOVANJ — V Jugoslaviji smo lani zgradili 128.000 stanovanj. Narašča število stanovanj, ki jih zgradijo privat- niki (že 45%). PARIZ — Začela so se dolgo pričakovana pogajanja med ame- riSkimj in vietnamskimi predstav- niki. Računajo, da se bodo giba- la v tri glavne smeri: ustavitev bombardiranja Severnega Vietna- ma, kdo naj zastopa Južni Viet- nam in kakSna bo prihodnost te dežele. LONDON — Laburisti so spet doživeli katastrofalen poraz na občinah volitvah v Angliji m na Škotskem. Položaj premiera Wil- sona je zdaj tako omajan, da o javnosti na široko razpravljajo o tem, kdo naj bi bil njegov na- slednik. DJAKARTA — Etiopski cesar Haile Selassie, ki je na obisku v Indoneziji in predsednik Suharto sta v skupnem sporočilu podprla predlog o sklicanju nove konfe- rence neuvrščenih. PRAGA — Ob 23. obletnici osvoboditve Češkoslovaške je vla- da pomilostila kakih 1000 oseb. Na proslavo obletnice je prišla tudi sovjetska delegacija pod vod- stvom maršala Konjeva. 2 W!Mml£UST*TEDNIK^VESTNIKivšalfiietrtek 60M iivodoM jugoslavija in svet pota za novo konferenco neuvrščenih jioncu svoje druge le- i misije je predsed- %'j:ito v razgovoru's čas- nrp ^^J'^^^l' da bi bila s konferenca neuvršče- Yin nekaterih drugih de- l lahko že leta 1969. S L je potrjeno, da je do- danjO' aktivnost Jtigosla- 'jg in še nekaterih neuvr- T^h- dežel za poživitev Mike neuvrščanja pri- j^jjd odlične rezultate. ^ot'w za sklicanje nove .^njerence na vrhu je do- 'rg'znan: v vrtincu med- narodnih dogajanj je že Iplgo čutiti odsotnost or- 0iziranih akcij, ki bi pe- k pomirjenju strasti )l^napredku razmer v sve- \ K Združeni narodi so prejeli resolucije in pri- ^ročila, ki pa se na za- jest niso uresničila. Tako ( hilo s politiko rasne ^kriminucije na jugu Af- ite; v Južnoafriški repub- jij in v Rodeziji. Podob- io.se je zgodilo z zahte- 0, dfl Izraelci prenehajo ^okupacijo arabskega oze- 0. Kar zadeva vojno v Mnamu, je to vprašanje if dolgo zunaj področja jTOke aktivnosti OZN. he to kaže, da je treba mih naporov, da bi se nmagale vse ovire, ki mnogočajo konstruktiv- 10 rešitev mednarodnih nblemov. Dežele v razvoju so ta- 10 številčno kot z istovet- mi željami lahko resen kjatnik miru v medna- •odni politiki. Pravimo, da c lahko, ker do danes še sso s svojo vodilno vlogo \ enotnostjo uspele, da B dosegle odlučujoč polo- Tega so nedvomno irire tudi velike sile, zla- ti razviti zahod, ki je svo- b ekonomsko pomoč, mrsikdaj življenjsko po- membno za majhne in rev- K.dežele Azije. Afrike in ^^tinske Amerike, povezo- 2 interesi svoje politič- ^ strategije. Jna konferenca neuvr- 'mih dežel v Beogradu druga v Kairu sta bili !efce vrste spodbuda za ži- '^hnej.še delo svetovne or- ^'^nizacije glede reševanja senjskih problemov ne- ''^itega sveta. Na beo- ^'^jskem sestanku neuvr- se je porodila za- "'se/ o sklicanju konfe- '^^ce OZN za trgovino in ^^oblemi nerazvitega sve- ? so pomembni tudi za 2210; mednarodnega po- f^«;'a. Znano je, da brez ^nomske svobode tudi j'.'j/' svetlejši razgled v '^^dnost. m. gavrilović OB DNEVU LETALCEV Po končani nalogi v »zračni bitki« na reaktivnih letalih razpravljata pilota o trenutkih pod belimi oblaki, kar jima spet pomeni nov doživljaj. - Za 21. maj, dan jugoslovanskega vojnega letal-' stva, prisrčno čestitamo junakom svobodnega neba Kmetijski proizvajalci vprašujejo Zdaj, ko je okrog 4,400,000 hektarov polj posejanih s spomladno setvjjo.l je iz zvezne gospodarske zbornice prišlo opozorilo, da dogovori glede pri- delka zasejanih površin močno zaostajajo v primeri z zadnjimi leti. Pro-' izvajalci, kar pomeni okrog 50 odstotkov Jugoslovanov, še ne v e d o ,^ kako bodo letošnji pridelek prodali! Industriji sladkorja in to- baka se sprašujeta, kako naj sklepata dogovore za letoš- nji odkup, ko imata polna skladišča neprodanega blaga. Strokovnjaki pravijo, da je sadje dobro cvetelo, ali pa bo »cvetela« tudi prodaja sad- ja doma in na tuje tržišče? Živinorejci prav tako še ni- majo zanesljive vize za sve- tovna tržišča s čvrto valuto. Skratka, kmetijstvo, ki je v prvih letih gospodarske re- forme doživljalo pravi raz- cvet, se je nenadoma znašlo na zaprtem tiru. Zato so zvez- ni poslanci iz svojih volilnih okrajev in delovnih organiza- cij prinesli vrsto predlogov proizvajalcev o tem, kako bi ujeli korak z drugimi po- dročji gosp>odarstva. Ti pred- logi v glavnem nasvetujejo administrativne in ekonom- ske intervencije zvezne skup- ščine in zveznega izvršn^a sveta. Prizadevanje za izvoz Splošno mnenje je, da je treba strogo kontrolirati uvoz poljedeljskih in živinov. rejskih proizvodov in ne do- voliti, da domači uvozniki du- šijo proizvodnjo na domačem tržišču. Kmetijski proizva- jalci tudi pozivajo pristojne organe, da bi bolj spretno in vztrajno krčili pot proiz- vodom našega kmetijstva ta-' ko na Zahod kot na Vzhod. Nedvomno bo leH;os »boj za izvoz« najtežji prav na tem področju, pa r>aj gre za iz- voz živine, mesa in mesnih izdelkov v deleže zahodne Ev- rope, ali pa tobaka in dru- gega v vzhodnoevropske de- žele. Kmetijska gospodarstva, za- druge in njihovi kooperanti prav tako obveščajo, da s praznimi blagajnami in s pič- limi skladi sploh ne morejo misliti na modernizacijo in napredek proizvodnje. Poslov- nirn bankam, ki so po mne- nju kmetovalcev »zaprle pi- pe«, so poslane zahteve, da spremenijo svoje mnenje o kreditiranju kmetijstva. Marsikatero teh težav je mogoče rešiti, kar kaže tudi vrsta odlokov in ukrepov zveznega izvršnega sveta za boljše pogoje gospodarjenja v kmetijstvu. Nastaja pa vprašanje, ali ti ukrepi lah- ko odgovorijo na preprosto vprašanje kmetov in drugih kmetijskih proizvajalcev: % »Kaj naj se jemo, kakšno % vrsto živine naj go^mo?« % Na to vprašanje še ni od- % odgovcra, vsaj doslej ne. Zadnja ura Kot vse kaže, je rešitev teh težav v tem, da se vsaj ssa dobo nekaj let odgovori na to vprašanje kmetom in ko- lektivom kmetijskih p>osestev in zadrug. Torej je treba za- četi s prvo črko reforme:pre- učiti in zvedeti, koliko in kakšnih poljedeljskih proiz- vodov lahko sprejme doma- če tržišče in koliko se jih lahko proda v tujino. To seveda terja delo, ki je zapleteno in odgovorno, je pa zadnji čas, da se ga kdo lo- ti, člani odbora za kmetij- stvo gospodarskega sveta zvezne skupščine so priprav- ljeni z vsemi močmi podpreti tako delo, obenem pa so dali tudi nekaj pobud zveznemu iz- vršnemu svetu in zvezni go- spodarski zbornici. Ni dvo- ma, da bodo tudi kmetijski proizvajalci pomagali uresni- čiti to prizadevanje, saj je v njihovo lastno korist. S. MIJALKOVIĆ. Zlata vrtnica iz Maribora! Mariborsko hortikultumo društvo razpiše vsako leto posebno tekmovanje za olep- šanje mesta. S tem spodbuja meščane Maribora, organiza- cije in ix>djet.ja, da kar naj- lepše okrasijo okna, balkone in pročelja stavb s cvetjem. Tisti, ki naredijo največ aa lepo znmanjo podobo mesta, dobe od društva kot ix>selwK) priznanje zlate vrtnice. Lani so koristno tekmovanje moč- no podprle tudi krajevne skupnosti. KAJ MENJATI V ZAKONU O DELOVNIH ODNOSIH? Poslej denarne disciplinske kazni? Kaj je strokovna in kaj delovna sposobnost? — Odgovorni ljudje v pod-] jetjih: »Opomini in ukori niso dovolj, disciplinska odgovornost naj pozna; tudi denarne kazni! — Delavci so proti, toda roko na srce: ali opomini in; ukori res dosežejo vedno svoj namen? ^ Delavec, ki je postal in- valid zaradi poškodbe na de- lu ali zaradi poklicne obole- losti, v nobenem primeru ne more biti odpuščen. Tako je natanko določeno v pred- logu za spremembe in dopol- nitve temeljnega zakona o de- lo-vnih odnosih. Celo v pri- meru, da za invalida dela ni ustreznega delovnega mesta, ne more prenehati njegov de- lovni odnos in se mu mora vsaj priskrbeti delo v drugi delovni organizaciji. V načrtu spremembe in do- polnitev tega zakona je tudi predlagano, da delavcu lahko preneha delovni odnos proti njegovi volji, če je ob spre- jemu na delo dal netočne po- datke, ki se nanašajo na naj- važnejše pogoje sprejema v službo. Nekateri pripominja- jo, da bi ta dopolnitev bila še boljša, če bi upoštevala tu- di odgovornost strolcovnih služb, ki so dolžne ob spre- jemu delavca prispevati in preveriti vse podatke, važne za odločanje glede delovne- ga odnosa. Med razpravami o načrtu so bili tudi predlogi, da se v temeljni zakon o delo\-nih odnosih vnesejo še nekatere druge spremembe, ki jih še ni v načrtu. Tako je na pri- mer predlagano, da bi se vpe- ljale denarne kazni, češ da opomini in ukori niso dovolj, da bi se zagotovila potreb- na delovna disciplina. Ali bo ta predlog sprejet, ni znano. Zagovarjajo ga predvsem od- govorni ljudje v delovnih or- ganizacijah, delavci pa c-enar- ni kazni nasprotujejo. Prav tako nekateri meni- jo, da mora zakon natančne- je določiti, kaj je strokovna usposobljenost ' in delovna sposobnost, v normativih ak- tih delovnih organizacij se ta dva pojma zelo različno tol- mačita. Saj se marsikdaj zgo- di, da organi samoupravlja- nja na osnovi obstoječe kvali- fikacijske strukture za posa- mezna delovna mesta samo formalno zahtevajo višjo ali visoko strokovno usposoblje- nost, ker z drugimi akti »po- delijo« fakultetske diplome tistim zaposlenim, ki imajo daljšo delovno dobo. Kam z neizvoljenimi direktorji? Precej različna so mnenja o tem, ali je treba direktor- ju in drugim vodilnim ose- bam, ki niso bile ponovno iz- voljene, kakor tudi funkcio- narjem, ko jim poteče man- dat, zagotoviti razp>oreditev na drugo delovno mesto, od- nosno vrnitev na delo v dru- go delovno organizacijo. Načrt sprememb in dopol- nitev temeljnega zakona o de- lovnih odnosih na to vpraša- nje ne daje določenega odgo- vora, ampak samo navaja za- htevo, da se ta jamstva dajo le tedaj, če je delovno mesto na razpolago, in ugotavlja, da je to odprto vprašanje. Vse- kakor bo ta predlog oziro- ma mnenje o tem prelogu še resno obravnavano, saj bi bi- le posledice nedosledne rešit- ve lahko zelo resne. š. v. KmetijsM nasveti Čistoča pri molži Zdaj je že tako, da zaradi večje ponudbe ni več vsako mleko dobro za prodajo. Mlekarne zahtevajo kvalitetno mleko, čim manj nesnage, čim manj škodljivih drobno- živk in čim manjšo kislost. Toda kako ravnati pri molži, da ne bo trpela kakovost mleka? ■ Mleko je edino hranilo, ki zadovolji vse potrebe mladega organizma; toda hkrati je tudi eno najbolj po- kvarljivih. Pod drobnogledom opazimo v njem ogromno množico različnih drobnoživk, med njimi tudi tiste, ki v poletnih mesecih kisajo mleko. Imenujemo jih mlečno- kislinske bakterije; v mleku se nahajajo, četudi še tako skrbno ravnamo pri molži. če se mleko pri kuhanju sesiri, imenujemo to sladko širjenje, ki ga povzročajo klice iz okolice, če molzač pri delu ni bil dovolj skrben. Podoben vzrok ima tudi napihovanje sirov, ki ga povzročajo maslenokiislinske bak- terije. ■ Neumito vime krave jc pogosten vir okužbe, zalo je treba vime pred molžo umiti s toplo vodo in obrisati s čisto krpo. Še bolje je uporabljati natrijev hipoklorit, ki je blago razkuževalno sredstvo. Velikokrat nastanejo okužbe tudi zaradi slabo očiščene in malomarno vadrže- vane posode. Najhujši vir okužbe je mleko, ki se nahaja v sejnih kanalih vimena. Skozi odprtinice prihajajo do njega kužne klice iz gnoja in ga okužijo. Obvezno je zato prve curke mleka prestreči v posebno posodo in zavreči. Skrbeti je treba tudi za čistočo hleva in za zdravo krmo. ■ Po molži je treba večjo nesnago odstraniti s pre- ce.«anjem skozi kovinsko sito, množenje drobnoživk pa zaustavimo tako, da mleko takoj ohladimo, da ima čim manjšo kislinsko stopnjo. To naredimo tako, da vrče z mlekom postavimo pod tekočo vodo. Pri molži se velja potruditi, saj je znano, kako hitro znajo mlečni kontrolorji zavrniti mleko, za katerega z različnimi metodami ugotovijo, da ne ustreza za ljudsko prehrano. Inž. M. L. Naš aluminij bo šel na svetovni trg Industrija aluminija v Titogradu, Mostarju in Šibeniku bo proizvajala letno 400.000 ton glinice in 100.000 ton aluminija — Dve novi elektrarni bosta dajali nalašč za to industrijo po 2 milijardi kvvh električne energije na leto v zvezni skupščini je bil nedavno izglasovan odlok o jamstvu zveze za inozemske kredite, namenjene zgraditvi aluminijske industrije v Ti- togradu, Mostarju in Šibeni- ku. Najrazličnejše analize, od tistih, ki so jih izdelale ban- ke, do tistih, ki so jih po- sredovali geološki zavodi ka- žejo, da bo kombinat v Tito- gradu in objekti, ki se gra- gradijo v okvirju združe- nja Jngal, rentabilen in se bo lahko vljučil v svetovni trg. Skoraj ni treba dvomiti, da nova jugoslovanska aluminij- ska industrija ne bi imela uspeha. Ta industrija že 30 let doživlja na vsem svetu stalno rast. V zadnjih dese tih letih se je svetovna proiz- vodnja aluminija podvojila. Leta 1966 je bila svetovna pro- izvodnja aluminija 7,2 milijo- na ton. Po oceni strokovnja- kov OZN bo proizvodnja alu- minija na svetu dosegla leta 1980 24 milijonov ton. Ugodni pogoji Na proizvodnjo aliuninija se usmerjajo celo take deže- le, ki nimajo velikih zalog boksita, ne ugodnih pogojev za razvoj električne energije. Jugoslavija ima zelo bogato surovinsko bazo in izredne pogoje za pridobivanje cene- ne električne energije. Od 18 evropskih dežel, ki pro- dajajo aliminij, jih ima sa- mo 5 pomembne zaloge bok- sita: Jugoslavija, Sovjetska zveza, Francija, Grčija in Ma- džarska. Titografski kombinat naj bi v prvem razdobju proiz- vajal 200.000 ton glinice in .50.000 ton aluminija na le- to. Prav tolikšna bo proiz- vodnja v objektih JUGALA. Za potrebe teh objektov se gradijo dve hidroelektrarni, vsaka z milijardo KWH elek- trične energije letno. Za zgraditev novih kapaci- tet bo vloženih 230 milijo- nov dolarjev in skoraj 3 mili- jarde novih dinarjev. Tehno- logija v teh objektih bo v skladu z najmodernejšimi do- sežki svetovne znanosti in teh- nike. B.L. DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov i 3 Raduha je dovolj močna... Bila je sobota poipol- dne. Srečala sva se v stanovaintju nje- govega sorodnika. Pomenek je hitro st^el. Bil je živa- hen, In le tedaj, ko sva se v mislih in besedi spomnila Ve- re Stermecki, novinarke in ^adateljeve rojakinje, ki je prezgodaj legla v gax)b, naju je stisndio pri srcu. — Tovariš profesor, povej- te nam, prosim, kdaj ste "valjubiM glasbo tako močno, da ste ji posvetili svoje živ- 3jenje? — Kdaj se je to aačelo, ne morem povedati. Zdii se mi, da se je glasba rodila z me- noj. Ko sem se rodil, se je z ni«ioj vred in v meni rodila tudi glasba. PrevzeQa me je že v mladih letih, ko sem bil pastir. Tedaj sem si iz vrbo- vih peilic izrezoval piščali. Ko sem nanje pi&kal, sem pri- sluhnil tonom in melodijam. Toda to me ni zadovoljilo. Ker pa je bilo piri moji roj- stni hiši tudi zbirališče fan- tov in deklet, sevedia tudi harmonike, kitare in trobente niso manjkale. Vse to me je mikalo. V roke pa sem jih vzel tedaj, ko ni bilo nikogar pri hiši. Bilo me je sram. Ni- sem hotel, da bi vedeli, da poskušam igrati. Pa sem od- Sel v gozd in se učil. Takrat sem bil sam, čisto sam, in bil sem srečen ... — Ko sem prebirali vaš živ- ljenjepis, sem zasledil, da ste študirali tudi na Dunaju pa v Varšavi in Parizu ... Domovina je kakor zdravje... — Na študij, ki sem ga na- daljeval na Dunaju imam tež- ke spomine, — je vpadel v besedo profesor in nadalje- val: »V tujino sem šel brez sredstev. Šele pozneje sem dobil podporo, vendar je za- doščalo komaj za skromno življenje. Tik pred drugo di- plomo, prvo sem opravil v Ljubljani, sem začel zdrav- stveno hirati. Bolelo me je v prsih in od časa do časa sem kašlj al celo kri. Pa sem se zatekel k zdravniku, rojaku iz Gornjega grada, kd je de- lal na Dunaju, in reči mo- ram, da se je močno zavzel zame. Ko sem okreval, mi je svetoval, naj grem domov, kjer bom v domačem okolju, v gorah in svežem zraku na- šel največ zdravja in moči. Ubogal sem ga in se tako re- šil najhujšega. — Po vojm živite v Ljub- ljani, vem pa, da se radi vračate v svoj rojstni kraj. Bi mi hoteli povedati, zakaj? — 2e mlad sem ljubil na- ravo. Z njo sem tudi živel. In tako je še zdaj. Četudi se staram, mi je domača zem- lja čedalje bolj draga in lju- ba. Zato mi je rodna gruda od vsega začetka tudi vir mo- jega ustvarjanja. O tem go- vorijo moja dela, ki se po vsebini naslanjajo na rodno zemljo. : — In ker sva vsaj v mislih v Zgornji Savinjski dolina, pojdiva 25a hip, prav tako v mishh, na obisk k Veri Ster- mecki. Zdaj je pokojna. Po- vejte nam kaj o njej. Spomin na Vero Beseda je zastala. Čez ži- vahen in veder obraz je legla senca. Oglasila se je bolečina, zaživeli so spomini ... — Vere se rad spominjam, je začel počasi pripovedovati tovariš Amič. Moram reči, da jo pogrešam. Vera je bila močno povezana z mojo ust- varjalnostjo. Ko je nekoč pi- sala intervju, je izrekla ne- kaj besed, za katere še danes ne vem, odkod jih je vizela. Ugotovila in vprašala je hkra- ti: Kaj se ni morda Beetho- ven preselil v naše gore, na Raduho? Bilo je to v zveei s kantato Z vlakom, bilo je v zvezi z violinskim koncer- tom, ki ga je poslušala, in bilo je v zvezi s simfonijo Vojna in mir. Vera je bila moja obože- valka tudi zaradi globoke ustvarjalnosti, saj je tudi sa- ma čutila, da bi govorila in pisala o tistem, kar je spo- znala v glasbi. Pogovarjala sva se tudi o tem, da bi pisala moj živ- ljenjepis. Prepričan sem, da bi po zaslugi njenega daru za pripovedovanje nastalo ve- liko deilo. Spominjam se, kako me je nekoč sredi poletja obiskala in me pripravila, da sva od- šla na izlet na Raduho. To je bila zanjo težka in utrudljiva pot. Pa se je dobro držala in prišla sva na vrh gore. Pot se.je končala tako, da naju je zajela noč. Vračala sva se počasi, kajti bila je močno utrujena. Potem sem jo na- ložil na smrekove veje in jo vlekel po neki drči. To je bilo smeha! Ugotovila sva, da te poti ne bova nikoli poza- bila. Žal je bila to najina zad- nja skupna pot, najino zad- nje srečanje. Tu sem dobil moč! Spet je utihnil in se glo- boko zamislil. Sredi te za- maknjenosti sem ga zmotil z naslednjim vprašanjem: — če dovolite, pojdiva se- daj na vaše glasbeno področ- je. Navdih za delo v glavnem dobivate v domačem okolju, na naši zemlji in med svoji- mi ljudmi. Sicer pa so glas- beni teoretiki zapisali, da ste vsaj na začetku delali pod Brucfcnerjevim vplivom in vplivom ruske petorice. Kaj pravite o tem? — Naj bo teoretikom odpu- ščeno, se je skoraj razhudil tovariš Amič in dejal: Pri nas smo navajeni, da se mora človek, ki ustvarja, vedno ne- kam nasloniti. Jaz pa nisem čutil nobene potrebe, da bi se nanje naslanjal, ko sem začel pisati. Tedaj ruske pe- torice nisem poznal in nisem vedel, kdo so in kaj hočejo. Res pa je, da me je prevzel simfonični jezik in da so me osvojili Beethoven, Bach, kla- siki in pozneje romantiki. To- da jaz sem bil pri pisanju samostojen. Nasil<»ill sem se na Radiiho in v njej čutil to- liko moči, da drugih nisem potreboval niti jih iskal. Na- slonil sem se na domačo zemljo. To je bil moj jezik, tu sem čutil hrepenenje, tu sem dobil moč in sposobnost. da povem po svoje isto, kar sem občutil. — Vaš opus obsega med drugim osem simfonij. Po- vejte nam kaj o peti, ki nosi . naslov Vojna in mir? O simfoniji »Vojna in mir« — Vojno in mir sem pisal dvakrat. Ko sem jo pisal v prvi varianti na začetku oku- pacije, doma, simo bili opti- mistično razpoloženi glede konca vojne vihre. Zato je v vsebini prevladovala roman- tika, skoraj bi refeel lirika. Ko pa sem se po osvoboditvi vrnil iz koncentracijskega ta- borišča v Dachauu, kjer sem z drugimi vred doživljal stra- hotne dogodke, sem prvi kon- cept zavrgel in skušal dati novemu delu tisti utrip, ki smo ga doživljali v tabori- ščih in kakor ga je slovenski narod doživljal doma, v go- zdovih, v pregnanstvu. Ko pa sem pisal prvo varianto, ni- sem poznal vseh vojnih gro- zodejstev niti nisem mislil, da je kaj takega sploh mogoče. Zato sem se tega dela lotil še enkrat in mu skušal glas- bene dati tisto vsebino, ki smo jo vsi skupaj doživljali v času borbe za svobodo. Se- veda pa je to dobo občutil vsak po svoje in sleherni člo- vek bi lahko o njej pripove- doval svoje doživljaje, kata- strofe. Ta simfonija ima štiri dele. Prvi je »izbruh«, ki ponazar- ja katastrofo, požig. Drugi, »Spomni se,« nas opozarja na padle borce in talce. Tu se spominjam osvoboditve v Dadtiauu, ko so nas iz tega suženjskega obroča prepeljali med ljudi in smo se od vese- lja valjali po travi kot otroci. Za četrti stavek mi je tekst napisal Jože Tiran; prikazuje pa svobodo, mir in sprošče- nost. In še o Vorancu — Zelo znana je šesta sim- fonija, ki je pravzaprav vaš avtobiografski zapis. Mar ne? — Da, v šesti simfoniji je nekaj moje biografije. Zna- čilno je, kako je na,stala. Ko sem pisal to simfonijo, sem pred pošto v Loubljani sre- čal Lovra Kuharja-Prežiha. Bil je moj velik prijatelj. Pa me je vprašal, kaj pišem. Od- govoril sem mu, da šesto simfonijo, v kateri skušam prikazati svoje življenje. »Pojdi no,« je rekel, »si po- tem tudi samorastnik.« Zara- di teh besed sem dal tej sim- foniji ime Samorastnik. V njej sem skušal ponazoriti svojo življenjsko pot, v dru- gem stavku pa spomin na Prežiha, na zadnje srečanje z njim. Tako je bilo. Nekoč je prišel k meni. To- da ker zaradi bolezni ni mo- gel po stopnicah v moje no vanje, me je poklical, ko sva se srečala na cesti in se objela. To je bilo trpko srečanje. Pogovarjala sva se brez besed, čustva so nama enako vrela in v njih so bili znaki grenkih solz. To je bilo najino zadnje srečanje, in prav v spomin na to sem dal drugemu stavku naslov Spo- min na Prežiha. Na domači grudi — Kaj bi nam lahko pove- dali o osmi simfoniji, ki ste ji dali naslov Na domači grudi? — Osma simfonija se PQ vsel;)ini naslanja na domačo gmijo. Za vzor mi je bil Gro- harjev Sejalec. Nekoč sem to sliko gledal v galeriji in ta- krat sem se spomnil svojega očeta, ki je prav tako z jer- basom v roki korakal po nji- vi in se jal. Ta Sejalec mi je dal navdih, da sem ga k arak- teriziral v drugem stavku. Osma simfonija je tesno po- vezana z domačo grudo. Če- trti stavek ima nimnični spev. To je spev naši rodni zem- lji, to je spev samoza^^ti, ljubezni do domače grude. — V svoja dela ste uvrstili tudi znane skladbe, ki se na- našajo na ljudsko revolucijo. — Tu bi rad opozoril pred- vsem na kantato na Kajuhov tekst Moja pesem ni le moja pesem. Kantata je bila prvič izvajana na sla-vnostni akade- miji, ki jo je pripravil sekre- tariat za notranje zadeve ' Ljubljani v počastitev dvaj- sete obletnice osvobodita. Ta kantata je zajela Kajuha ^ tisti okvir, kamor sodi. Me; nim, da si Kajuh to zasluži in njegove pesmi bi morali bolij obnavljati in jih prav zaradi njihove vsebine umetniške vrednosti v večji meri posredovati naši mla^ generaciji. — Ali snujete zdaj kaj ^ vega? — Imam še veliko v črtu, seveda pa je o tem tež- ko govoriti. Saj veste, lahi^" pride kaj vmes in potem se vse skupaj zaplete, če Toori^, zdrav, bom napisal še nekaJ del... Naj za konec tega srečanja z Blažem Amičam zapišen* samo še to: da bi bil zdrav i|j še veliko napisal, da, hi ^ tudi v prihodnje v svojih lih tako zvest domači zeanlj'' kot ji je bil doslej. Raduli» je v resnici mogočna in ve^' ka so Amičeva dela, ki se na- slanjajo na ta prelepi koti' ček naše zemlje. ^ MILAN BOŽIC Ko sem pred srečanjem proučeval njegovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, sem nekje zasledil približno naslednje besede: njegova glasba je sveža, vedra in povezana s slovensko naravo. Če za koga, potem te misli držijo zlasti za Blaža Arniča, profesorja za kompozicijo na akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer pa zgornjesavinjskega rojaka, doma blizu Luč, kjer se je rodil 31. januarja 1901. Da, Blaž Amič je močno navezan na slovensko zemljo, na mo- gočno Raduho ter pašnike in travnike pod njo. Tu je našel sam sebe, tu je vzljubil glasbo in se ji posvetil. Pa čeprav se že dolgo vrsto let vrača v te kraje samo od časa do časa, je ostal zvest svoji rodni grudi tudi v govorici. Njegov jezik je še vedno zgornjesavinjski; v njem ni naglasa okolja, v katerem živi že dolga leta. Tudi v tem kot v svojih delih ni nikoli zatajil mogočne Raduhe, ki je zanj več kot gora, v katero je večkrat zašel. Raduhi in svojim rojakom je ostal zvest; na vse to je ponosen, saj mu je prav to okolje dalo nič koliko pobud za glasbeno ustvarjanje. Arnič je večji del svojega glasbenega ustvarjanja posvetil sim- foniji. To so dela, ki nosijo konkretna imena in se nanašajo na dolo- čene teme. Izredno pomembne so tudi njegove simfonične pesmi; zadnja leta pa je nekaj del posvetil ljudski revoluciji. Arnič je glasnik našega človeka, naše zemlje in naše revolueljey Komponiranje simfonije ni preprosta stvar, saj je treba napisati note kar za 1^ instrumentov, ki se mo- rajo seveda lepo ujemati. Kateri instrumenti sestav- ljajo simfonični orkester, si lahko ogledate na zgor- njem razjporedu instrumentov v takem orkestru: 1) prve violine, 2) druge violine, 3) viole, 4) violončela, 5) kontrabasi, 6) flavte, 7) oboe, 8) klarineti, 9) fa- goti, 10) harfa, 11) tromboni, 12) tuba, 13) rogovi, 14) trobente, 15) timpani, 16) veliki boben, 17) mali boben in 18) triangel. Blaž Arnič za svojo »delovno mizo« — klavirjem 4 DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! Celjska koča je že od nekdaj priljubljena postojanka. Ljud,)e jo radi obiskujejo. Eni prihajajo peš preko Pe- čovnika, Vipote, Hudičevega grabna pa tudi Svetine, drugi, in tefc je več, se pripeljejo x železnim konjičkom. Hvaležna je ugotovitev, da se je novi kolektiv odločil tu- di za stalne prireditve. Tako bo v soboto in nedeljo pri Celjski koči iriknik članov avto moto društva Šlander. — Žičnica zdaj miruje, toda postojanka navzlic temu živi polno življenje. (Foto: M. Božič) Psiho-sociološki vidik reelekcije v gospodarstvu Celjski industrijski bazen je na vrhu aktivnosti v izva- janju reelekcije delavcev na vodilnih delovnih mestih. Ker je splošno znano, da je prva reelekcija neuspela — saj je bilo novih direktorjev imenovanih v republiki sa- mo 20 odstotkov, pričakuje- mo od sedanje mnogo bolj- še uspehe. V okvir priprav in družbenih pogojev, katere nu- dimo za čim boljšo izvedbo, sodi tudi ta prispevek. Ne malo raziskav, izvede- nih v Sloveniji kaže, da vidi- jo delavci ključ za napre- dek svojih delovnih organiza- cij v zaposlovanju novih, dobrih strokovnjakov in v povečanju strokovnosti in od- govornosti vodilnih ljudi. Tem radikalnih spremem- bam v kadrovski strukturi smo delno zadostili v prvi reelekciji in se je procent (delež direktorjev) z višjo ali visoko izobrazbo povečaj za 9 odstotkov. Med vzroke pre- majhnega porasta strokovnej- ših kadrov na vodilnih me- stih so najbolj vplivali pri- rejeni razpisni pogoji za »starega« direktorja. Iz prak- se vemo, da so razpisne kO' misije v delovnih organizaci- jaz mnogokrat upoštevale tu- di priznano izobrazbo, ki pa pravilno nima skoraj nobe- ne zveze z dejansko. Zaradi tega se ni čuditi, da so v ne- katerih organizacijah morali dopolnjevati statute in po- stavljati optimalnejše razpisne pogoje. Nov gospodarski polo- žaj podjetij in vedno moder- nejša tehnologija in večja strokovnost kadra vloge in delovnega področja direktor- jev ne zožuje, ampak na- sprotno, od njih se zahteva vedno več. Tu se postavlja dvoje vprašanj: 1. Kako lahko klasificira- mo in definiramo kriterije za imenovanje novih direk- torjev. 2. Na osnovi kakšnih krite- rijev je možno oceniti, ali je delo dosedanjega direktorja bilo uspešno ali ne. Kriterije, od katerih zavi- si delovna uspešnost direk- torjev, lahko razdelimo v sle- deče kat^orije: strokov- ne (formalne in neformalne) ter moralne in psiho-socio- loške. A. Strokovni kriteriji 1. Izobrazba: Formalno je glavna komponenta strokov- nih kriterijev izobrazba. Iz- obrazba sicer daje posamez- niku določen status in je ne gre podcenjevati, vendar sa- ma po sebi ne determinira stopnje delovne uspešnosti. Direktor ni samo strokov- njak, ampak predvsem orga- nizator. Ravno s tem pa se pri definiranju strokov- nih kriterijev začenjajo teža- ve. Za velike delovne organi- zacije bi morala biti obvez- na visoka izobrazba, za manj- še pa vsaj srednja. Predpo- stavljamo lahko, da bo člo- vek s fakultetno izobrazbo imel znatno večjo verjetnost, da zahtevane naloge izvršuje uspešno, kot pa človek z nižjo. 2. Delovna praksa: Eden izmed bistvenih faktorjev, ki daje formalni izobrazbi do- datno vrednost je čas, v ka- terem je nekdo opravljal do- ločeno delo. Smatramo, da je določena delovna praksa na odgovornem delovnem me- stu nujen pogoj za uspeš- nost direktorjev. Prav tako pa smatramo, da praksa ne more niti približno nadome- stiti izobrazbe. 3, Organizacijske sposobno- sti: Vloga direktorjev se in se bo vedno bolj izražala v integriran,)u posameznih de- javnosti v delovni organizaci- ji v celoto. Ta integracijska funkcija bo privedla do te- ga, da bodo klasični direk- torji postali nosilci novih or- ganizacijskih oblik proizvod- nje. 4. Poslovno uspešnost go- spodarske organizacije in s tem tudi direktorja pa me- rimo po spodnjih vidikih. a) obseg proizvodnje b) kvaliteta proizvodnje c) produktivnost dela č) intenzivnost dela d) ekonomičnost e) rentabilnost f) devizna bilanca podjetja (uvoz, izvoz). B. Moralni in psihosocio- loški kriteriji Zahtevana strokovnost di- rektorjev in toliko specializira- na strokovnost, kot bolj or- ganizacijska sposobnost z eko- nomskimi, psihosociološki- mi in političnimi elementi. Zaradi tega moramo vedeti, da vrednotenje strokov- nih kvalitet brez istočasnega vrednotenja njegovih moral- nih in drugih osebnostnih kvalitet vodi k enostran- ski in neobjektivni oceni. 1. Poizkusili bomo podrob- neje opisati moralne in psi- hološke kriterije: Nadvse je važno, kakšno je ivojmova- nje odnosa med gospodar- skim sistemom in samo- upravljanjem. Če nekdo ne razume Simioupravljanje kot družbeno politično nujnost, ampak tudi kot organizacij- ski princip, ki je imanenten gospodarskemu sistemu in moderni organizaciji, verjet- no ne bo uspešno vodil de- lovne organizacije. 3. Osebnostne lastnosti: Po- leg že navedenih kriterijev so za uspešno opravljanje poslov organizatorja potrebne še številne druge lastnosti: pravičnost, demokratične me- tode vodenja, razumevanje ljudi, delovni elan, dosled- nost, resnost, fizična vzdrž- ljivost, sposobnost hitre- ga vzpostavljanje kontaktov z ljudmi, obvladanje tehni- ke vodenja sestankov, inteli- gentnost in še posebno spo- sobnost, o kateri smo že go- vorili v okviru organizacij- skih sposobnosti, to je celo- vitost — dolgoročnost njego- vih načrtov. FRANC BERGINC ZAPISI IZ SKUPŠČINSKE DVORANE Začetki skupnih sej obeh zborov celjske občinske skupščine so zmeraj izredno živahni in zanimivi. To pa ni naključje, saj v tem delu zasedanj odborniki govorijo o drobnih lokalnih zadevah, želijo imeti na zastavljena vprašanja odgovore in po- dobno. Tako je bilo tudi na deseti seji, ko je odbornik Ludvik Krajec med drugim opozoril na težko stanje družbenih organizacij zaradi povišane stopnje prispevkov za razna honorarna in po- dobna dela. Tu seveda ni pomoči, saj je bil ukrep za-- konodajalca več kot na dla- ni; z njim je namreč hotel doseči zmanjšanje števila ne- zaposlenih in povečati inte- res kolektivov in drugih, da se rajši kot za honorarce od- ločijo za stalne delavce. Precej vprašanj je bilo na račun slabega celjskega zra- ka; zlasti pa so se nanašala na to, kakšno bo Celje po- tem, ko bo zgrajena nova kemična tovarna. Ali sploh kdo ve, kakšen bo celjski zrak po izgradnji tovarne m proizvodnjo titanovega belila? Odgovor je bil zadovoljiv, pa tudi ne. Dejstvo je ruk- mreč, da so v teku raziska- ve o onesnaženju celjskega zraka in da bo zlasti za pri- hodnje obdobje na^»ravljert6 vse, da bi se stanje ne po- slabšalo. Tudi celjske ulice so bile znova na tapeta, tiste, ki jih venomer razkopavajo in po- dobno. Zakaj tako. Je bito vprašanje. Očitno jc, da je premalo koordiniranega dela in da pride do ponovnih raz- kopavanj prav zaradi slabe- ga sodelovanja. Zato so od- borniki menili, da naj bo strokovna služba pari občim tista, ki naj koordinira delo raznih izvajalcev In naj ne dovoli, da bi ena cesta do^- vela v razmeronrui kratkem času več razkopavanj. Po dolgih zapleti jajih in neuspešnih prizadevanjih, da bi sodeloval pri financiranju tudi republiški cestni sklad, bo popravilo Ulice XIV. divi- zije v Celju bremenilo ob- činska sredstva. Kot pravi- jo, bodo z deli začeli v krat- kem. To je vsekakor razve- seljiva vest. Seveda pa je ugotovitev, da se je republi- ški sklad odrekel sofinanci- ranja, sprožila vpraSanje, Če ta ustanova enako ravna tUr di tedaj, ko gre za popravi- lo ljubljanskih ulic. Odgovo- ra na to ni vedel nihče. vtem ko se je odbornik Rado Jenko zavzel za uredi- tev večjega pokritega prosto- ra v Celju, je tovariš Dimec menil, da bi morali zazidal- ni okoliš odpreti tudi ob ce- sti, ki pelje v Šmartno v Rožni dolini. M. B. ! Brez strehe in perspektive Nekdaj so imeli v Kov.po- lah zelo prizadevno prosvet- no društvo. Ni minilo leto, do ne bi bila njihova dram- ika družina postavila na oder vsaj dveh uprizoritev. Dobro pa so delale še fol- tiorna skupina, narodno-za- })avni ansambel, tamburaši in druge oblike društvene de- javnosti. Zdaj pa je o kom- polskih amaterjih bolj malo slišati. Ko smo se zadnjič pod cvetočim drevsom ob nedograjenem prosvetnem do- mu pogovarjali z dvema ste- hroma nekdaj delavnega dru- iiva — tovarišico Pevcinovo m tovarišem Knezom — sta nam takole pripovedovala o vzrokih kulturnega mrtvila v 1«; vasi, ki je bila včasih ta- ki živahna: »Ker smo imeli dobro pro- svetno društvo, smo že pred iesetimi leti začeli misliti na '»o; prosvetni dom. Od ide- je do uresničitve pa je dolga pot: tako smo tudi mi pred štirimi leti nehali polagati opeko na temelje, ki bi naj ilužiii prosvetnemu domu. ^aj napol dograjena zgrad- ^ že štiri leta kljubuje vre- ^^nu in niti toliko dermrja kimamo, da bi jo pokrili. In vendar v njej ni malo sred- stev. Okrog 6000 prostovolj- nih delovnih ur smo občani vtepli v ta naš prosvetni dom, pa veliko prispevkov v lesu in denarju. Tudi druž- benih sredstev je nekaj. Ra- čunamo, da bi potrebovali vsaj tri milijone, da bi zgrad- bo pokrili. Toda kdo jih bo dal? Krajevna skupnost in občina nimata denarja, žele- zarna pa tudi ni izpolnila pred leti dane obljube ...« Z neuresničenim načrtom o lastnem prosvetnem domu je na Kompolah potihnilo tudi kulturno življenje. Ljud- je so se razočarani umaknili vase. Ko je prosvetno dru- štvo uvidelo, da z domom menda le ne bo nič, so po- slopje poskušali prodati na javni licitaciji: Toda — inte- resentov ni bilo. Tako zdaj stoji sredi položnega travni- ka ob sveže zoranih njivah nedograjena stavba, ki bi jo kvečjemu lahko preuredili še v kakšno trgovino. Pa tudi za trgovce baje ni zanimiva, saj se bojijo, da bi bilo v va- si, ki od štor pravzaprav ni hudo oddaljena, premalo iz- kupička. V Kompolah pa mislijo drugače. No, naj bo kakorkoli, škoda je zgradbe, škoda žuljev, da zdaj vse ta- ko žalostno propada. S po- močjo krajevne skupnosti, občinske skupščine in mor- da železarne bi stavbo goto- vo lahko koristno uporabili Tako pa so goli zidovi eden redkih spomenikov prizadev- nosti in iniciative, ki je sicer imela smisel, toda ne tudi možnosti. I. B. »Res škoda, da je z neuresničeno obljubo o lastnem pro- svetnem domu zaspalo tudi društvo. Zanimanje ljudi za kulturne prireditve je namreč še vedno veliko,« pravita tovarišica Pevcinova in tovariš Knez. Adela Rauterjeva ^nam smolo, da tako po- 'osfo naletim na ljudi, ki se ^čno otepajo povedati kaj ^ sebi, a vendar veliko bolj marsikdo zaslužijo, da } o njih venomer pripove- l^a je upraviteljica šole v, r^sičnem pri Kozjem letos' '^^ilantka, tega še sama ni i Izdela. Ob priložnosti, ko ni- '^jn imel v rokah ne belež- "^e, ne svinčnika in ko sva ^ pogovarjala o učiteljskem '^nu, jo je nekoliko zane-. slo: »Spominjam se, ko da bi bilo danes. Z očetom sva se s kolesi pripeljala iz Šentjur- ja. Bilo je leta 1938, takrat ko sem končala študij na ljubljanskem učiteljišču in mi je bila odrejena učitelj- ska šola tam zgoraj na Pil- štajnu. Ko je oče odhajal, sem se deklic, kakršen sem bila, razjokala na mile sol- ze. Oh, kako težko sem se privadila...« Adela Rauterjeva je bržko- ne iz tistega testa, bolj ko je nekaj hudo in trdo, globlje in čvrsteje poženo korenine. Ko so jo leta 1941 Nemci med prvimi na Kozjanskem zgrabili in odvlekli v tabori- šče, se je mlada učiteljica poslavljala od PilŠtajna, Le- sičnega, Zagorja in tistih kra- jev naokoli, s prav tako bo- lečino, kot bi bila rojena na teh z bogastvi skopih a trp- ljenjem bogatih kozjanskih tleh. »Iz taborišča sem se naj- prej vrnila v Ljubljano. Po- nudili so mi upraviteljsko službo na osnovni šoli v slo- venski prestolnici. Sprejela sem, vendar sem šla še po- prej v Pilštanj pogledat, če je kaj malega ostalo od tiste- ga, kar sem morala tam pu- stiti. Nič ni ostalo, le pogori- šča, v črnino odete matere mojih učencev in učenk. Oči so nemo spraševale: Nas mi- sliš zapustiti, zdaj ko bo tre- ba začeti znova, ko bodo de- setletni otroci morali v prvi razred?« In Adela Rauterjeva je ostala. Od dela, ki se je na- grmadilo, niti pomisliti ni več utegnila na mestni vr- vež, ki se mu je z Ljubljano odpovedala. Od tu naprej ni ničesar več, kar bi bil zvedel iz nje- nih ust. Ko sem se ruimreč spet oglasil, da bi se pome- nila, a tokrat s pisalom in beležnico v rokah, se je za- prla vase: »Bodite pametni in pusti- te to. To vendar ni nič važ- no. Prosim vas nikar pisati o meni...« če se je trme navzela iz zemlje, ki dehti med Savi- njo, Savo in Sotlo, potem sem tudi sam te sorte. V re- du, grem pa drugam povpra- šat, sem si dejal, ko sem iz- rabil vse svoje metode pre- pričevanja. Povedali so mi, da je Ade- la Rauterjeva človek, brez katerega si marsičesa v teh krajih ne bi mogli zamišlja- ti, če drugega ne, je vsaj no- va moderna šola predvsem zasluga njene vztrajnosti. Saj bi bila nova šola, toda kdaj, kolikšna, kakšna ... Povedali so mi, da je Ade- la Rauterjeva živa kronika Lešičjega z vso ojco- lico. Vse pozna; svoje otro- ke v šoli, njihove starše in svoje nekdanje učence in še njih starše povrhu, če pride kdo z občine in koga išče po prostranih bregeh, kjer so- sed soseda ne dokliče, se najprej oglasi v šoli. če je treba organizirati prireditev, tu je Adela, če volitve, volil- no propagando in volišče, pomenimo se z Adelo. Najde- te jo pri borcih, v krajevni skupnosti in v SZDL. Tudi gasilci ne morejo brez nje, za blagajnika jim je. Vem, da bo hudo jezna, ker sem naštel samo nekaj potez na tem nepogrešljivem obrazu v Lesičnem. Posku- sil se bom opravičiti in to pri priči. Nekaj dni po neuspelem intervjuju z Adelo Rauterje- vo, me je na cesti vstavilo z dvignjenim palcem mlado dekle. Ko sva se peljala pro- ti Celju, iz katere smeri ni važno, mi je pripovedovala, kako dolgočasno ji je na šo- li, ki je vrh vsega še ob ce- sti drugega razreda. Ko je zvedela, da sem od časnika, me je naravnost ob spremlja- vi koketnih pogledov z očmi poprosila: — Ko bodo ob koncu šol- skega leta razpisovali prosta učiteljska mesta, bi mi spo- ročili, če bo kaj boljšega, še preden bo razpis objavljen. Ne morem se Tiavaditi na kraj, kjer se nič ne zgodi... Nisem odgovoril. Razmiš- ljal sem. Razmišljal o tem, ali imam za sopotnico bodo- čo Adelo Rauterjevo, ali nje- no nasprotje, ali pa vsaj vsa- kega pol. Vsaj vsakega pol. JURE KRAŠOVEC OBRAZI MAJA 1968 tednik««* 3 PESTRE OBLIKE VARČEVANJA V CELJSKI KREDITNI BANKI Varčevanje v korist sebi in drugim Zadnjega marca je bilo v Kreditni banki Celje nalože- nih za 14 milijard dinarjev hranilnih vlog. To je gotovo znesek, ki govori, da priza- devanja za povečanje hranil- nih vlog niso bila zaman in da se zaupanje ljudi v var- no naložbo denarja v bankah iz dneva v dan povečuje. Ker pa je tako spravljen de- nar koristen tudi za širšo družbeno skupnost, saj ga banke vračajo nazaj v go- spodarstvo in ljudem v obli- ki posojil, smo zaprosili za razgovor Petra Simonitija vod- jo celjske mestne hranilnice. »Kakšne oblike varčevanja omogoča kreditna banka?« »Navadno varčevanje s hra- nilno knjižico gotovo pozna- te. Te vloge banka obrestu- je s šest odstotno obrestno mero.' Zadnji čas pa so se zelo razmahnile vezane vlo- ge, kajti tudi obresti so pri takem načinu varčevanja pre- cej višje. Vloge, ki jih var- čevalci vežejo nad leto dni, obrestujemo po sedem, nad dve leti pa po 8 odstotkov. Posebnost pa so gotovo naša namenska varčevanja. Najprej bi omenil kmetijsko varčeva- nje, ki je zelo zanimivo za kmetijske proizvajalce. Ce namreč varčevalec vloži naj- manj 2.500 novih dinarjev za 13 mesecev, mu za nakup, gradnjo, dograditev ali obno- vo gospodarskih objektov, pa za nakup kmetijske mehani- zacije, ureditev nasadov, hmeljnikov, vinogradov, jago- dičevja, za nakup plemenske živine in melioracije, banka odobri 75 odstotkov posojila. Ce sta privarčevana vsota in varčevalna doba višji oziro- ma daljši, se seveda poveču- je tudi višina odobrenega posojila. Potem pa sta tu še stanovanjsko namensko var- čevanje in obrtniško varčeva- nje, ki je najmlajše in naj- manj znano.« »Slišali smo tudi za varče- vanje pri poštah. Kako pa je to urejeno?« »Varčevanje pri poštah ima nekatere posebnosti. Tako lahko varčevalec dviguje de- nar v vseh slovenskih po- štah in bankah ter v vseh bankah na Hrvatskem. Na območju celjske kreditne ban- ke je 111 pošt in zanimanje za ta načii| varčevanja je pre- cejšnje, saj naša banka vlo- ge tudi višje obrestuje kot na primer poštna hranilni- ca, ki organizira podobno' varčevanje. Moramo reči, da so se naši poštarji zelo po- trudili, da bi povečali število vlagateljev, saj je to za nas vse še kako zanimivo!« In res je zanimivo, kajti pri tej- obliki varčevanja ostaja denar na ožjem območju. Za- nimivo je namreč, da so po- datki pokazali, da je pri pošt- ni hranilnici v Beogradu, kjer se zbira denar iz običaj- nega poštnega varčevanja, na- loženih približno 40 milijard starih dinarjev slovenskega denarja. »Vsako leto pripravite za svoje varčevalce tudi nekaj nagradnih žrebanj. Ali mor- da pripravljate za letos kakš- no posebnost?« »No, za mlade varčevalce, za katere organiziramo po- sebno mladinsko varčevanje, žrebamo nagrajence štirikrat letno. Za lastnike vezanih vlog pa bomo letos priredili v Velenju večjo zabavno pri- reditev, kjer bomo javno iz- žrebali dobitnike nekaterih le- pih nagrad.« Kreditna banka Celje z osrednjo enoto Celje ter po- družnicami Celjsko mestno hranilnico — le-ta ima naj- daljšo hranilniško tradicijo, saj obstoja že več kot 100 let — Velenje, Slov. Gradec, Slo- venska Bistrica in ekspozi- turami v Žalcu, Mozirju, Šo- štanju, Dravogradu, Ravnah na Koroškem, Prevaljah, Me- žici, Radljah ob Dravi, Slo- \^nskih Konjicah, Roga- ški Slatini, Šmarju pri Jel- šah, Sevnici, Brežicah, La- škem, Šentjurju pri Celju in z vsemi poštami na tem ob- močju, torej omogoča varno in koristno naložbo denarja. K še večjemu varčevanju pa naj pripomore tudi zavest, da s tem ne koristimo samo sebi, temveč tudi širši druž- beni skupnosti. V novem naselju na Hudinji zaključujejo asfaltiranje osrednje prometne žile naselja ^ Llico frankolovskih žrtev. Cesto je zgradilo velenjsko gradbeno podjetje »Vegrad«, |(j je s tem objektom prvikrat v Celju pokazalo, da zmore tudi tako zahtevne objekt« nizke gradnje. Cesta na Hudinji je široka 9 metrov, na vsaki strani pa je še po 2 metra hodnika za pešce. Asfaltirali so tudi celotno okolico s parkirnim prostorom pri Merj marketu. (Foto: F. Krivec) Priznanje in obveznost v LOGARSKI DOLINI BO OSREDNJA PROSLAVA 75LETNICE SLOVENSKE PLANINSKE ORGANIZACIJE Letos proslavlja slovenska planinska organizacija svojo 75-letnico. To je jubilej, ki je vezan na slovensko narod- nostno gibanje, na izreden razmah in izredne uspehe slovenske planinske organiza- Jože Deberšek cije. Ta_ jubilej je tokrat po- vezan z enako obletnico sa- vinjske podružnice slovenske- ga planinskega društva, in glede na to, da bomo ta ča- stitljivi praznik počastili pri nas, v Logarski dolini, se bo- mo spomnili še 60-letnice slovenske koče na Okrešlju. Slovensko planinsko dru- štvo je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893. leta v Ljublja- ni. V prvem letu obstoja je dobilo dve podružnici, naj- prej v Kamniku, zatem pa 20. avgusta še savinjsko s se- dežem v Mozirju. Ustanovil jo je učitelj v Gornjem gra- du, Franc Kocbek. In ker smo že pri obletnicah — ko- ča na Okrešlju je bila odpr- ta 2. avgusta 1908. leta. To so jubileji, ki se jih spominjamo zlasti letos, po- častili pa jih bomo z velikim planinskim taborom v Logar- ski dolini, 3. in 4. avgusta. Določitev Logarske doline za proslavo slovenskega pla- ninstva pomeni izredno pri- znanje vsem celjskim in zla- sti še mozirskim planincem in drugim ljudem. Priprave za organizacijo proslave so v polnem teku. Te dni je bil tudi prvi sestanek članov od- bora za proslavo, na kate- rem so sprejeli delovni na- črt v celoti in po različnih področjih. Na čelu odbora za proslavo 75-letnice sloven- skega planinskega društva in hkrati s tem za proslavo ena- ke obletnice savinjske po- družnice in 70-letnice sloven- ske koče na Okrešlju, je predsednik občinske skupšči- ne v Mozirju, Jože DeU-^ šek. Za podpredsed7iike A so izbrali Dušana GradišTi ka, predsednika celjske^ planinskega društva, R(li^ Jenka, predsednika Celjsi, turistične zveze ter Jožd Berceta, polkovnika JLA. h, leg tega so na prvi seji iztf, lili še vodje posameznih si'tv pin. Prvo sejo članov odbort za to proslavo smo izkorhi; li za razgovor s predsedt- kom, Jožetom Deberškor. Na vprašanje, kaj pomeni t proslava za Savinjsko doh no in mozirsko občino, j dejal: — Po mojem pomeni k proslava veliko priznan planinstvu Gornje Savinjm doline in planinstvu celjsb. regije, prav tako priznani' in veliko obveznost Gorr Savinjski dolini, da z vso to plino sprejme goste in jv. tudi zadovolji. Smatram, di mora dobiti ta proslava ši' ši značaj, da bi ponesla sk vo in lepote Gornje Saviii' ske doline v širši svet. — Ali bo dolina pripravlja na do začetka avgusta m proslavo in sprejem gostot' — Prepričan sem da bo i' da bo do tega časa ureje: vsaj tisti del ceste, za fca(f rega so pogodbe že podpisi ne, to je do Luč ter za dA ceste v Logarski dolini, )o bo prav tako asfaltirana. Rit zen tega menim, da se bo mo v kratkem dogovorili («• di za asfaltiranje spodnje^ dela ceste v Logarski doM — Kakšen pa je ofcrirni program proslave? — Glavna bo v nedeljo, i avgusta, sicer pa bodo gostji prišli že prej, predvsem P v soboto, 3. avgusta. Tu W urejen prostor za ca;nvii^ nje ter za vse ostalo, kar s» di k taki slovesnosti. " ■ ' • M. BOi'^ Minuli teden so končali dela pri asfaltiranju ceste na ttljsko pokopališče. Upoštevaje nevšečnosti, ki so nasta- jale posebno ob slabem vremenu, je to nedvomno po- membna pridobitev. Na sliki: »finišer« pred mrliško vežo. Foto (B. S.) Bog v hiši ali: kako se maščuješ svojim sosedom — Niste bili na letnem zbo- ru stanovalcev vašega stano- vanjskega bloka? škoda. Za- mudili ste priložnost, da bi vas predlagali za predsedni- ka in ko bi sprejeli, bi si lahko naredili strateški na- črt, kako spraviti na kolena svoje cenjene sosede. To je preprosta stvar, tako kot je to rešil možak, ki je zbolel za steklino in si precej na- redil spisek ljudi, ki jih je kanil ugrizniti. Res. Zamudi- li ste redko priložnost... Tistim, ki te priložnosti ni- ste zamudili, pa se v svoji funkciji ne znajdete prav, posredujemo nekaj izvrstnih nasvetov. ■ Prvič. Poskrbite za do- bro vidno, s steklom zaščite- no oglasno desko. Ni časni- ka na svetu, ki bi vam bil pripravljen objaviti bolj dik- tatorske razglase in odredbe. ■ če nimate avta pritisni- te tiste, ki jih imajo, da oko- li hiše ni dovoljeno parkira- nje, ker so v mestu urejena parkirišča, kjer za majhno odškodnino avto tudi oču- vajo. i Pralni red vsak mesec spreminjajte in uredite tako, da bodo tisti, ki vam gredo na živce, na vrsti vedno ob sobotah in nedeljah, če le gre, jim pred tem zamašite dimnik, če je v pralnici ko- tel ali pa pokvarite električ- ni vod, če je notri pralni stroj. Popravilo gre tako iz blagajne hišnega sveta. ■ če ste opazili, da je bi- lo čez dan kaj narobe, da je otrok kakšne stranke počeč- kal zid ali kaj podobnega. nikarite, ne ukrepajte takoj. Ohladite si živce, popijte ne- kaj čašic krepke pijače za zbranost in navalite na vra- ta prizadete stranke o polno- či, po možnosti tudi kasneje. ■ Dokler vam gredo raz- mere s pitno vodo tako na roke se ob primernem času oskrbite z vodo, potem pa glavni vod zaprite, seveda morate glavni ventil imeti pod ključem in ključe v že- pu. Potem obiskujte stranke in se naslajajte nad njihovo srečo v umazaniji, ob suhi hrani in neuporabnih kopal- nicah in straniščih. b če imate avto, parkiraj- te tako, da zasedete prostor vsaj trem drugim. Pozimi si zagotovite prostor, kjer se pločnik čisti, poleti v debeli senčici. ■ Ker najbrž niste brez otrok, si privoščite svoj stil vzgoje. Svojega otroka ^ vsako malenkost natreskajt' da bo ves zaripel in plav, P tem pa zahtevajte enakovd] dne vzgojne ukrepe tudi "* drugih. ■ Zapomnite si, da vsi f hiši ne vedo za nedotaklp' vost stanovanja in da se 1»^' ko zrinete tudi mimo tist^^ ga, ki vam je odprl vrata ■ stanovanje, da lahko ob t""' bolj neprimernem času gledujete okna v spalnico^ da lahko odprete hladiin^^' vtaknete nos v shramb'^' skratka izvršite inventv^'' vsega hišnega in obenem i''^ ga nehišnega. Ob pogledu ^ stvari, ki jih vaši sosedp imajo, vi pa ne, lahko te nove načrte za akcije, katerimi boste le dokazoV^' kdo je bog v hiši! .čei SOSED SOSEDI ... Celje 16. maja \ekaj pomislekov o „Hori legalis" Pred nedavnim smo precej razpravljali o uvedbi »hore legalis« v Mariboru. Bilo je mnogo raaličnih mišljenj o uvedbi lega ukrepa mariborske .skupščine. V mislih smo imeli veči- noma sestnajstletnike ipd. mladoletnike, nismo pa razpravljali o mlajših osnovnošolskih otrocih, za katere bi bilo samo po sebi umevno, da so zvečer doma. Žal, pa je tudi v našem mestu opaziti otroke, ki tudi po osmi uri ostajajo brez nadzor- stva staršev na ulicah. Tako ajihovo pohajanje bi morda še mirno prenašali, če ne bi mimogrede naleteli na nekatere ne- prijetnosti. Tedaj nuiogi opazimo napake, a koliko lahko T takem primeru ukrepamo, si nismo edini. Največkrat iščemo odgovor ^ri starših, a ti store za izboljšanje bolj malo, skup- nost pa, ki bi bila v takem primeru najbolj odgovorna za rav- nanje mladoletnikov, ostane p> večini le godmjač v množici opazovalcev. V nedeljo zvečer sem sedela na vrtu koprske restavracije, kamor so me privabile prijetne melodije. Zal, pa so mojo pozornost kmalu pritegnili otroci, ki so še okrog pol devete ure zvečer posedali in postajali ob vrtni ograji in se celo spu- ščali v manjše prepirčkc z obiskovalci resta\tacije, ki so jim bili najbližji. Da bi bilo vse še popolnejše, niso smele manjkati niti cigarete v ustih 8 do 12 letnih dečkov. Razumem, da je tudi te otroke privabila glasba, ne razumem pa, kako si dovo- ljujejo ti mladi nadobudne/i besedno obračunavati s starejšimi ljudmi. Ko jih je starejši mož prosil, naj bi prenehali, so začeli z nesramnimi iziazi na ustih plezati vrh ograje. Mož, ki je bil nad njihovim vedenjem ogorčen, je zlil proti otrokom nekaj kapljic iz pivove steklenice, da bi jih pregnal. Otroci pa so pričeli s pravim manevrom nanj. Zbrali so precej papirnih kroglic in škatel ter jih preko ograje metati v moža in na mizo. Sosedjiji gost, ki je bil najbolj nezadovoljen zaradi ogroženega miru in počitka,, ki ga je želel užiti ob glasbi, je mimogrede dal otrokom nekaj vzgojnih napotkov, a ti so mu zagrozili s svojimi starši. Tudi meni je bilo tega prerekanja dovo'.j, zato sem spra- šala otroke, kdo jim dovoljuje, da ostajajo še v tem ča.su zunaj, zato naj kar čimpre.j privedejo svoje starše, da se z njimi kaj več pogovorimo. Čutili so. da se zdaj ne bodo kar tako i/vlekli, zato so počasi, drug za drugim, zapustili ograjo in odšli proti domovom. Primer je mogoče malenkosten, a \praSanja, ki sn se mi ob tem porajala, niso popolnoma odveč. Kdo je poleg staršev -še dolžan skrbeti za to, da otroci po 8. uri ne bodo ostajali zunaj? Kdo naj v takem primeru pred- stavlja družbo? Vsi prav gotovo ne bj prišli do enotnega za. ključka. saj so mišljenja posameznikov tako zelo ra/l:čiia. Kam usmeriti otrokovo energijo v času, ko so starši zdoma in nc vedo za početje svojih otrok? .S kakšno pravico naj se obisko- valci ukvarjajo z vzgojnimi problemi v času. ki so ga želeli preživeti v miru, saj imajo svojih vsakodnevnih problemov do. volj? Kdo tudi dovoljuje mladim prodajalcem ča.sopisov, da tudi v poznih urah prodajajo po lokalih? Ali niso tudi otroci potrebni nočnega počitka? iMisIim. da ne bi bilo odveč, če bi na ta vprašanja skušali odgovoriti ne samo starši prizadetih otrok, ampak vsa naša dnižiM, ki je odgovorna za vzgojo? j. K. Za ljubitelje narave Pustimo mlade srnice v naravi v teh pomladnih dneh ve- liko ljudi odhaja v naravo, da se tu sprostijo in navži- jejo sonca in svežega zraka, prav v tem času najdemo na takih izletih skozi gozdove in prek polj mlado divjad, jia videz osamljeno, zapušče- no, kar pa ni res. Zlasti za otroke pomeni srečanje z drobnimi nebogljenčki nepo- pisno doživetje. Nemalokrat se zgodi, da otroci najdejo sredi polja ah v kakem grmu na robu go- j.da osamljeno srnico. Nič čudnega, če se v hipu p>oro- di usmiljenje in nezadržna volja pomagati ubogi živali- ci. Starejši naj bi v takih primerih poučili otroke, da uboga živalica m tako ubo- ga kot si mislijo. Srna na- mreč skrije mladiče in jih člani ribiške družine Celje pri odlovu drstnih podusti v rečici Gračnici. Niilovljene podusti so nato spustili na več mestih v Savinjo, da se tu^i tu zarod namnoži. IP Velikih petelinov je vse manj Sedaj je čas lova na veli- kega in malega petelina in na ptice roparice. Petelin se zadržuje na območju celj- ske lovske zveze v krajih Zgornje Savinjske doline in na vitanjskem delu Pohorja. Lovci in gozdarji opažajo, da število velikih petelinov' iz leta v leto močno upada. Vzrokov za to še ne vedo. Inštitut za gozdarstvo bo skušal ugotoviti ali morda fie gre tudi za kakšno bole- zen. Mali petelini — ruševci so se zelo razmnožili. Medved pod Olševo Zadnje tedne se je pojavil » Zgornji Savinjski dolini (^a območju Solčave, Radu- je in pod Olševo) medved- ^amec, ki se je priklatil iz kočevskega rezervata, če se kosmatinec v določenem ča- ne bo umaknil v zaščite- no območje in bi povzročal ^^eveliko škodo, bo njegov ^ožuh ostal v Zgornji Savinj- dolini. F. Korber ima blizu 300 vrst kaktej Obiskovalci lanske vrtnar- ^'f^e razstave v Celju se bodo spominjali ličnega pavi- ^jončka, v katerem je Franc ^orber, predsednik celjskega ^ortikulturnega društva, prvi- ^'■at pokazal širšemu občin- lepe primerke kaktej iz le od časa do časa prihaja dojit. Popolnoma nakak bi namreč storili, če bi mladič- ka odnesli domov. V doma- čem okolju se žival pomeh- kuži, tako da potlej v nara- vi ni v celoti kos krutosti življenja. Najbolje je mlade živali pustiti na miru in jih ne prijemati, kajti duh po človeku njihove starše zbega, tako da mladiče celo zavrže- jo (velja za nekater zvrsti), v opazovanje in uživanje na- rave sodi tudi pravilen od- nos do živalskega sveta. Tudi gnezda zajčkov, faza- nov, jerebic in druge perja- di je najbolje pustiti pri mi- ru, da se zarod normalno razvija. Od nekdaj je bila narava edini selektor m zato naj tako ostane v naravi tu- di vnaprej. svoje bogate zbirke. Trenut- no ima toimriš Korber blizu - 300 različnih vrst kaktej, ki. so mu poleg društvenega de- la in sadjarstva osrednji ho- bi, številne kakteje, ki jih je uvrstil v svojo zbirko v več letih, vsako leto tudi razkoš- no cvetijo. Njegova zbirka sodi nedvomno med najbo- gatejšo v Celju in bližnji okolici. K. Dražji ribolov Ribiška družina Ljubno je letos podražila enodnevne ri- bolovne karte. Lani je velja- la karta za domačega gosta 2000 S din, letos pa velja 3000 S din, vtem ko so za tuje državljane — ribiče eno- dnevne karte letos po 6250 S din (lani 3750 S din). Zaradi tako nizkih cen v preteklem letu so imeli v Zgornji Sa- vinjski dolini izreden naval. Kljub višjim cenam je tudi v tem letu obisk turistov — ribičev kar lep. Cvetlice na balkonu Najbolj izkušeni vrtnarji menijo, da je s 15. majem mimo nevarnost slane, ki bi utegnila čez noč pomoriti mlade biljke. Gojitelji cvetja na oknih in balkonih lahko cvetlice brez skrbi postavi- jo na prosto, čez noč jih ni treba spravljati v zaprt pro- stor. Ker je v tem obdobju precej suh zrak, je priporoč- ljivo izdatnejše zalivanje, se- veda s postano vodo. V tej rubriki bomo dva- krat v mesecu objavili med drugim tudi odgovo- re na vprašanja bralcev. Vprašanja se lahko nana- šajo na vsa področja, ki jih obravnava ta rubrika. Odgovore nanje bodo pri- pravili strokovni sodelav- ci. Na kuverto z vpi'aša- njem napišite šifro »Za ljubitelje narave.« Zaradi suše in vročine so letošnjo pomlad tulipani v večini primerov cveteli le kratko dobo. Cvetje se je kaj hitro usulo. Celjani obiščejo. vrtnarijo Lada Odbor hortikulturnega društva je na nedavni seji sklenil, da bo društvo pri- pravilo v maju strokovni ogled znane vrtnarije »LA- DA« v Šempetru pri Novi Gorici Ob tej priliki si bodo člani ogledali tudi javne nasade in parke v Novi Gorici. Nasveti ŠPANSKI BEZEG na sploš- no ni več tako razširjen kot nekoč, vendar s tem ni reče- no, da ga ljudje mapj ceni- jo. Vrtov je manj in^ze zato tudi španskega bezga manj, vtem ko ga za javne nasade "e gojijo več. Da bo španski bezeg naslednjo pomlad spet razkošno cvetel, je potrebno posušeno cvetje sedaj pore- zati. Na ta način prepreči- mo formiranje semena, ki rastlino preveč izčrpa. PORTULAK sadimo napro- sto v maju. Najbolj uspeva v lahki in hranljivi zemlji, v zavetju ter na sončni legi. Težka in sveže pognojena zemlja za rast In cvetenje portulaka ni primerna. KAKTEJ ni priporočljivo za- livati z raztopino umetnih gnojil, če nimamo posebnega recepta za to. V tujini je moč dobiti za kakteje pose- bej pripravljene mešanice gnojil z ustreznim navodi- lom za uporabo. Tako gnoji- lo ne stane veliko, Ce ne gre- ste sami na pot, prosite znan- ca ali prijatelja, da vam ga prinese z onstran meje. MALA,ANKETA Vode, vode, vode... Biti v dvajsetem stoletju brez vode — to za ljudi, ki so bili desetletja vajeni, da so jo lahko iz vodovodnih pip natočili kolik(nr in kadar so jo ho- teli, gotovo ni preprosta zadeva. Občani Aljaževega Iiriba, Selc, Zavodne, Mirne poti in (^oliškega pre- dela to okušajo že nekaj let. Vendar ni bilo še ni- kdar tako hudo, kot v zadnjih mesecih, ko priteče ponekod voda tam okrog dvanajste ure ponoči in je v ceveh do dveh zjutraj. Temu dejstvu so morali ti ljudje prilagoditi ves svoj običaj tok življenja. Perejo ponoči, umivajo se ponoči, jezijo pa se vseh 24 ur. In tudi sprli so se že. Zakaj, voda je trenutno najbolj oličutljiva točka slehernega občana tega ob- močja. Pa smo se oglasili pri petih družinah. Vprašali smo jili, kako so si uredili svoje »vodovodne« ra- zmere. Vprašali smo jih zato, da bi jim dali še eno priložnost, da na glas povedo svoje težave in da bi s tem spet nekoliko spodbudili tiste, ki bi mogli občanom tega območja pomagati tudi z dejanji, ne samo z obljubami. Otilija Kršmanc, Hribarjeva ulica: »človek razume, da je suša, vendar bi bili na to morali misliti že prej, ne šele zdaj, ko so cela območja mesta brez vode. Tudi tega ne razumem, zakaj ne bi celjska industrija le uredila lastnega vodovoda za svoje potrebe, če menda ravno to,- radi nje priteče v mestaii vodovod premalo vode. Ali pa naj vodo podražijo, če bo to kaj pomagalo. Tako res ne gre več naprej!« Marija Kranjc, Zvezna ce- sta: »Kot gospodinjska po- močnica še posebej dobro občutim pomanjkanje vode. Hudo je zlasti tam, kjer so v družinah majhni otroci. Mi na primer vodo, ki jo ponoči nastrežemo, v pralni stroj vlivamo, čeprav ga s tem kvarimo. Sploh pa ljudje tod okrog zelo malo spijo, saj vsi čakajo samo na trenutek, ko bo ponoči iz vodovodnih pip le priteklo nekaj vode. Res bi bil že čas, da bi kdo kaj ukrenil.« ■. Anton Udovč, Selce: »Pre- bivalci Selc smo končno do- bili vodo iz »žegnanega stu- denca«, za kar smo se tako dolgo borili. Je pa ta pre- sneti vodovod povzročil toli- ko prepira in jeze, da je ne- verjetno. Prvih nekaj dni je namreč novo zajetje napajalo samo del Sile. Seveda dru- gim ni bilo po godu. Zdaj je brez vode samo še kakih pet hiš, ki so priključene na mestni vodovod. Pa je spet slaba volja. Razumljivo!« Marija Cretnik, Selce: »No m: smo že med tistimi, ki še nimamo vode. če so jo la- hko dale vsem Selcam, bi jo gotovo lahko tudi nam. Ni čudno, da smo slabe volje. Pred leti smo plačali krajev- ni samoprispevek, da bi z njim uredili vodovod. Zdaj pa vode kljub temu nimamo. Še več: plačevali smo vsi, vodo pa imajo samo neka- teri. Plinarna-vodovod pa sa- mo obljublja, tako da človek nit: na zboru volivcev ne dobi odkritega odgovora.« Aleksander Videčnik, Pleč- nikova ulica: »Predstavniki podjetja Plinarna-vodovod so obljubili, da bodo s črpalko, nameščeno pri Skalni kleti, problem vede na tem ob- moč.Vj rešili že do 1. maja. Toda ostalo je pri obljubi. Pomanjkanje vode človek si- cer razume, manj raiaimljivo pa je, da nekateri ljudje kljub prepovedi še vedno škropijo vrtove in perejo av- tomobile s pomočjo vodovo- da. Kaj. dela kontrola?« To, da si bodo nekateri ljudje umislili vodnjake, gotovo ne bo rešilo problema zdrave pitne vode. Nasprotno, zaostrilo ga bo, saj v večini primerov tista ne bo pitna. Plinarna-vodovod in občinska skup- ščina pa bi skupaj gotovo mogli idcreniti kaj več kot sta doslej. I.B. :M.Watk:o Komorni zbor V Laškem Na povabilo kolektiva lačice vavame bo v soboto, 18. t. ni. na« stopil v Lašk«n moSki komortil zbor. Povabilo kolektiva pivovarne je odraz pripravljenosti organov tega uglednega podjetja, da podpis pri- zšldevanja kulturno-umetaiž ce oiv ganizacije, hkrati pa da poživi kuV turno življenje v svojem k.aju. Komorni moški zbor, ki je pred odhodom na mednarodni i)evs]qL fesUval Zve2a>e republike NemčiiO v Stuttgartu in se hkrati pripra* Ija na mednarodno tekmovanje f Arezizu, bo nastopil v Lafekem i mešanim programom svojih boljših pesmi. G GU Celjski odlok o hišnem redu Potem, ko bosta o prcdloffii ra» pravljala še svet za notranje ia splošne zadeve ter svet za narod." no obrambo, bo svet za urbani zem, g:radbene, .sianovanji^e in k(W munalne zadeve predložil skup.šcik ni v razpravo in potrditev odlok ■ hišnem redu. Noti odlok naj bi vskladil slaniJ na tem področju z novimi pre^ pisi, seveda p* obravnava tudi z* deve, ki so značilne za življvnj^ zla.sti pa za red v stanovuii j.ski4 hišali. Do sem vse prav, toda. kiij ukreniti, da bodo ta določila sprd^ jeli ia upoštevali tudi Ijudjf." i Zazidalni načrt za Kompole Po sklepu pristojnega sn--ta M en mesec javno razgrnjen 7:a/ida^ ni načrt za Kompole. To*" .je vs^ kakor pomemben sklep, razveseljiv pa za vse tiste, ki .si želijo v te| vasici nad Štorami postaviti ift urediti svojo hišo, svoje stanovii> nje. Most v Levcu Glede na to, da je svet za itrbfl^ nizeim odobril 500.000 starih d» narjev, bo zdaj le zgrajen mosj čez Savinjo v Levcu. Gre za vise. či most, ki bo dolg okoli 60 me^ rov. Zgradila ga bo enota Jl-A, Id je za ta problem prebivrfcev Le^ ca in Zgornjih Li^ pokazala iz« redno razumevanje. Precejšen de- lež v materialu in podobnem pa bodo dali tudi prebivalci sami. Kot pravijo, bo zgrajen že pri. hodnji mesec. Tako bo ustrežena prebivalcem tega področja, hkr.tti pa tudi kopalcem, ki t poletiiit} mesecih radi prihajajo v ta pre» del Savinje. Kovinotehna bo gradila Svet za urbanizem je odobril ko- lektivu celjske Kovinotehre, da zgradi blizu hotela Celeia oh Ma- riborski cesti novo upravno po- slopje. Gre za objekt, ki ga predp videva tudi načrt o ureditvi boi- dočega središča celjskega mesta. Spričo tega je svet zahteval, da Kovinotehna pri načrtovangii upo- števa vse tlorise in višinske i* mere. Kovinotehma bo tu zgradila dvof nadstropno hišo. Vtem fco bo 7 pritUčju trgovina, bo v zgomjdll nadstropjih sedež uprave podjetjat Asfaltirana cesta Trnovlje — Ljubečna Letos bo asfa.ltirana tiidi cesta od Trnovelj do Ljubečne. Akcija bo uspela ne le po zaslugi pra- bivalcev obeh naselij, marve<' tudi zaradi razumevanja sveta za up- banizem. Ugotovili so namreč, da je sedanja cesta različno ;'uroka. Ker so se nazadnje odlofiii. da bi jo naj moderrtizirali v v3e| dolžini v enaki širini 4,5 metra, je seveda zmanjkalo okoli 9,5 lijona starih dinarjev. Ta sred stva bo zaenkrat kreditiraj izvaja* lec del, prihodnje teto pa jih bo vrnil občinski sklad za ceste. Gle de na tako odločitev, bodo ve> -skih in 10 dinarskih novcev, c&> lotna vsota, kot domnevajo pre- bivalci, pa je najmanj tolikšna, da bi bili v tedanjem času lahko kupili deset parov volov. Domne- vajo prav tako, da je tedanji žup- nik ta denar skril pred okupatoiv jem in ga torej ni dal zamenjati, kasneje, ko so ga izselili, pa jo verjetno nanj pozabil. Cerprav ja denar seveda brez plačilne vred- nosti, ima vrednost kot srebroi. Zato ne bi smeli dopustiti, da bi se morda z njim kdo osebno oko- ristil. MAJA 1968 Andrej Nahtigal odhaja iz Celja Odhod v svoboden poklic Dobri dve leti je bil član celjskega poklicnega gledali- šča. Takoj po končani igral- ski akademiji je dobil anga- žma v Celju. V tem krat- kem času, kar je razveselje- val s svojim nastopom ljubi- telje gledališke umetnosti, je odigral nekaj vlog prav uspešno. Kdor je podrobne je spremljal zadnje uprizori- tve celjskega gledališča, si je gotovo zapomnil nekatere Nahtigalove kreacije: Duhov- na v Rašomonu, Markiza pl. Forlimpopoli v Krčmarici in ne nazadnje Pravdača v Obi- skih grofih, ki je bila njego- va vsekakor doslej najbolj uspešno odigrana vloga. Sedaj odhaja v svoboden poklic. Vrača se v Ljubljano, kjer bo poskušal nadaljevati z delom. V krajšem razgovo- ru smo poskušali izvedeti za vzroke, ki so mladega igral- ca privedli do te odločitve. »Več vzrokov je za mojo odločitev. Prvi je predvsem ta, da nisem več mogel zdr- žati v takšni situaciji, kot je v SLG Celje (stanovanje, osebni dohodki itd.), drugič pa se bom lahko več ukvar- jal s smučanjem, ki sem ga v zadnjem času skoraj po- polnoma opustil, ker zanj enostavno ni bilo časa.« Za svoje prvo delovno me- sto ste si izbrali Celje. Za- kaj? »Prepričan sem, da je za igralca začetnika dobro, da v začetku nastopa v manj- še mgledališču, kjer lahko več igra in tako dokaže, kaj Tma. Zato sem tudi prišel v Celje. Vendar vsak mlad člo- vek zdrži le nekaj časa v ne- urejeni situaciji, kasneje pa želi imeti urejene eksistenč- ne pogoje. Za kaj takega pa v Celju trenutno ni izgledov. Vračam se v Ljubljano.« To se pravi, da se za zme- raj poslavljate od Celja? »Ne. Pri celjskem smu- čarskem društvu bom še ve- dno vodil treninge mladih skakalcev in tudi sam bom nastopal za celjski klub. Tu- di centralna Planiška skakal- na šola me je naprosila, naj Se naprej treniram mlade skakalce, da ne bi vse ponov- no zaspalo. V Celju je veliko talentov in škoda bi bilo, če bi prenehali z delom. Po vsej verjetnosti pa bo že z novo smučarsko sezono v Mestnem parku zgrajena no- va 70-metrska skakalnica, za katero je napravil načrte »oče« planiške velikanke ing. Lado Gorišek. Kakor hitro bo Občinska skupščina dala dovoljenje za povečanje do- sedanje 4 -metrske skakalni- ce, bomo pričeli z delom.« Torej bomo Andreja Nah- tigala Se srečavali v Celju; tokrat v vlogi smučarskega trenerja. Igral pa bo drugje. Upajmo, da mu bomo kdaj kasneje tudi za nastop na celjskem odru še lahko za- ploskali ... 'bi TALIJINI FRAGMENTI (PO DRAMSKI REVIJI V VOJNIKU) Fragment I Ko poskiišam govoriti o pravlcar minuli medobčinski dramski reviji v Vojniku, moram najprej pojasniti ne- katera osnovna stališča, ki so nujno potrebna za popolno razumevanje neke revije. Mislim, da je najpomembnejše predvsem, da nekega amaterskega dela ne smemo ocenjevati samo skozi priz- mo amaterizma. Prepričan sem, da je to popolnoma zgre- šeno in da je atribut »amaterizem« samo neka oznaka, ki pri vsej stvari sploh ne sme biti primarna, kajti tudi amaterskim ustvarjalcem je treba jasno in glasno, obzir- no in pošteno povedati in dokazati, kaj je dobro in kaj ni. Popolnoma nesmiseln se mi zdi stavek: »Amaterji so tako in tako že revni in ubogi, zakaj bi jih potem sedaj še trgali in kritizirali. Dobro je, da so vsaj nekaj nare- dili.« Taka trditev je napačna, kajti vsako opravljeno de- lo mora biti opravljeno pošteno in s popolno zavestjo, narediti nekaj uspelega m dobr^a. Zato režiserji in ostali ustvarjalci predstav naj ne povesijo takoj žalostnih nosov, ko slišijo kritiko za opravljeno delo. Prepričan sem, da je še posebno pri amaterjih potrebno ogronmo odkritih kritičnih besed, če hočemo, da nam bo amater- ska dejavnost kvalitetno rastla in ne padala. Fragment II Največja napaka, ki se pojavlja pri amatersluh igral- skih skupinah je ta, da v večini primerov izbirajo za upri- zoritev zelo šibke dramske tekste, Id največkrat ne zaslu- žijo več uprizoritve, šibkost in negativnost je tudi v tem, da se pri mnogih režiserjih čuti prepotenten odnos do uprizarjanja določenih del. Tako je v nekaterih primerih bilo videti, da režiserji niso uspeli zbrati dovolj igralcev za večji dramski tekst. Tako nujno pride zaradi zahtev režiserja, nezmožnosti igralcev in neustrašnega teksta do negativnega rezultata. V takih primerih bi se moral bolj angažirati dramski odbor pri Občinskem svetu 2nspos Celje in s strokovnim delom pomagati amaterskim sku- pinam pri njihovem delu. Verjetno takšno mentorsko de- lo vsaj v začetku ne bo prav nič slabilo in krnilo reži- serjevo samostojno kreiranje predstave. V večini primerov si amaterske dramske skupine iz- birajo dramske tekste v knjižnici Občinskega sveta ZKPOS. Mnogi teh tekstov pa so prav šarlatansko preve- deni in slovnično popolnoma nezreli za uprizoritev, ža- lostno je tudi to, da pri večini del sploh niso omenjeni prevajalci. Ker vemo, da skoraj vse dramske, amaterske skupine delajo brez pravih lektorjev, je nujno, da pri- de na koncu do prav mučnih rezultatov. Verjetno ni ta- ko nesmiselna trditev, da bi prav amaterjem morali dati jezikovno čiste dramske tekste. Vsekakor so to nekatere konkretne naloge dramskega odbora, ki bi jih bilo po- trebno čimprej uspešno rešiti. Razveseljiva ugotovitev po leto.šnji medobčinski dram- ski reviji je, da so v skoraj vseh amaterslcih skupinah nastopali mladi ljudje. Fragment III Pi-edstave so si ogledali tudi gostje republišk^a dram- skega odbora pri ZKPOS. Vseh pet predstav si ni ogle- dal niti en član, medtem ko so ostalim predstavam pri- sostvovali različni ljudje. Ker bodo po vseh končanih medobčinskih dramskih revijah izbirali petnajst skupin, ki bodo kasneje nastopile na repubUški reviji na Jese- nicah, se pKjjavi samo eno vprašanje: KAKO BODO OCENJEVALI VOJNISKE PREDSTAVE, KO BODO VSAK PO SVOJE TOLMAČILI OGLEDANO PREDSTA- VO. Vsakršne zaključke o takšnem postopanju repub- liškega dramskega odbora prepuščam bralcem v pre- sojo. Verjetno bi moral tudi pri tej stvari v bodoče občinski dramski odbor več narediti. Vesel bi bil, da bi trditve o podcenjevanju dela nekaterih amaterskih dramskih skupin na širšem celjskem področju bile ne- resnične in neosnovane. Fragment IV Kljub nekaterim utemeljenim pomislekom je letošnja medobčinska dramska revija v Vojniku lepo uspela. Revija je ponovno pokazala, da podobne oblike srečanj niso preživele in da so praktično edini stimulans ama- terskim ustvarjalcem. Podpiranje podobnih srečanj se mi zdi ix)polnoma pravilno. Končno tudi sestavek na Linhartovi znački, ki so jo kot priznanje za večletno udejstvovanje v gledališču prejeli vsi nastopajoči, pove dovolj: EDEN DRUGEMU OGENJ DAJMO! Sužnjevati boginji Taliji je lepo. še lepše pa je da- jati ljudem tisto, kar potrebujejo poleg ostalih dobrin v življenju. Dajati jim umetnost; ogenj, ki oplemenituje. Tudi letošnja vojniška revija je pokazala, da je to res. Tone VRABL TEHARSKO ŠOLO BODO OBNOVILI ZA NADALJNJI OBSTOJ NI NIKAKRŠNIH POGOJEV Problem teharske osnovne šole, ki je prisoten že delj časa in so njegovo rešitev iz nerazumljivih razlogov odla- gali, je dobil na zadnji seji sveta za šolstvo celjske občin- ske skupščine svoj epilog. Svet je namreč sprejel sklep, da šolo z novim šol- skim letom odpravijo, ker nima pogojev, da bi lahko še naprej obstajala. Spričo tega bodo v jeseni odprli dva od- delka v novi štorski šoli in tja prešolali učence iz Teharij. Treba je seveda povedati, da se prebivalci s takšno re- šitvijo sicer niso strinjali in ji je nasprotoval tudi šolski kolektiv. Po njihovem mne- nju so razlogi, ki govorijo /oper takšno odločitev, v tem, da je šola stara že sto let; da se bo število učen- cev v prihodnjih letih pove- čalo; da bi s prešolanjem iz- postavili učence prometni ne- varnosti itd. V resnici je po mnenju sveta za šolstvo sa- mo zadnji razlog tehten, ven- dar spričo tega, da bo treba urediti pač peš pot, še vedno nezadosten, da bi šola lahko obstajala še dalje. Bistveni raz- logi, ki narekujejo odpravo, so predvsem v tem, da šola nima zadostnega števila učen- cev in da tudi prirastek v naslednjih letih ne bo bistve- no večji od dosedanjega. Do- sedanja stopnja je znašala namreč 8,1, kar je daleč pod republiškim povprečjem, po- leg tega pa podatki tudi ka- žejo, da se več prebivalcev $ tega območja izseljuje kakor se jih priseljuje. Storska šo. la, kamor bodo pre.šolali učence, je dejansko zelo bli- zu, saj gre za približno 1.800 metrov oddaljenosti, vrhu te. ga pa ima od vseh podružnic, nih šol najboljše pogoje 1,3 izmenski pouk in razme. roma nizko zasedene oddel. ke. To seveda pomeni, da bodo imeli učenci tu nepri. memo ugodnejše možno, sti šolanja, medtem ko bi adaptacija teharske šole ter. jala velika sredstva. Svet za šolstvo je v tej zve- zi menil, da bo hkrati reši. ti vprašanje prosvetnih de. lavcev in sicer tako, da bi bila rešitev sporazumna, dnj RAZŠIRJENA DEJAVNOST SOL V CELJSKI OBČINI BI MORALI ODPRETI VEČ NOVIH ODDELKOV Na seji sveta za šolstvo celjske občinske skupščine, ki sta ji prisostvovala tudi predsednica Olga Vrabičeva in podpredsednik Jože Ma- rolt, so razpravljali o razšir- jeni dejavnosti šol in vzgoj- no varstvenih ustanov kakor o racionalizaciji šolske mre- že. Iz razprave je bilo videti, da bi morali na nekaterih šolah celjske občine v no- vem šolskem letu odpreti vsega skupaj U novih oddel- kov, kar bi veljalo 57 milijo- nov S din. Ker tolikšnih sredstev seveda ne bo mogo- če zagotoviti, se bo treba za- dovoljiti s polovično rešitvi- jo. Gre namreč za to, da bi jeseni odprli dva oddelka v novi štorski šoli, varstveni oddelek na prvi osnovni šo- li, poleg tega, da bi bilo nuj- no v provizoriju štorske šo- le odpreti prav tako dva od- delka posebne šole — ta oko- liš ima precej kategorizira- nih otrok — bi kazalo razši- riti tudi vzgojno varstveno dejavnost z nekaj novimi od- delki. Na seji je prevladalo mnenje, da je treba prizade- vanja uskladiti z dejanski- mi možnostmi in urejati raz- mere po prioritetnem vrst- nem redu. V tem smislu bo treba pripraviti ustrezen program. V zvezi z otroškim varstvom pa so menili, da bi mogli se- danji položaj izboljšati tudi s tem, da bi starši plačevali vzgojnino po višini osebnih dohodkov in ne, kot doslej, vsi enako. Ukrep, ki ga lah- ko pričakujemo z novim šol- skim letom, je toliko nujnej. ši, ker novi zakon o otro- škem varstvu gmotnih pro- blemov ne bo rešil, ustano- ve same pa za materialne iz- datke ne dobivajo nikakrš. nih sredstev. Spričo obsežnega dnevne- ga reda so morali sejo pre- kiniti, v nadaljevanju pa bo- do razpravljali še o položa- ju administrativne šole, adap- taciji osnovnih šol v Crešnji- cah in na Paškem Kozjaku kakor o izgradnji pete osnov- ne šole. dhr PO RAZSTAVI V LIKOVNEM SALONU Traudl Mahler, gostja iz Hamburga, je izrazit grafik. Vsako leto prihaja v Lošinj, kjer najde mnogo motivov za svoje delo. Studijska po- tovanja so jo vodila na Ni- zozemsko, v Francijo, Itali- jo in Grčijo. Udejstvuje se hkrati tudi kot likovni peda- gog. Mahlerjeva razstavlja pre- težno lesoreze v črno beli tehniki in v barvah. V svoje kompozicije vključuje ele- mente kubizma, ki jih deko- rativno vplete v intimno gra- fiko. Za nas je zaznavna nje- na severnjaška miselnost, ki jo sicer zataji, kadar obliku- je kraške motive ali jadran- ske marine. Kaže, da so ob- morski motivi — pristani- šča, ladje in drugo najizrazi- tejši akcent njene grafike. V krajinskih upodobitvah, na primer grških, je njena izrazitost manj prepričljiva. Grafika manjših formatov je tudi prikupnejša od večjih površin. Za Slovence, ki ima- mo v grafiki mojstre svetov- nega slovesa, je srečanje s tujo umetnostjo spodbudno, saj lahko ob njej tehtamo našo individualno vrednost. A. S. Večer violinskih sonat BRAVNIČAR — VIOLINA, LIPOVŠEK — KLAVIR Se nam je v spominu kla- virski večer Dubravke Tom- šič Srebotnjakove, zdaj pa smo doživeli večer violinskih sonat. V uvodnem delu smo poslušali čudovito Beethovno- vo sonato, tej je sledila Brahmsova in nato kompozi- cija našega Srebotnjaka. In ob koncu prvega dela še Ra- velovo sonato, polno franco- skega esprita, a tudi polno virtuozno tehničnih čeri. Sre^. botnjakova skladba je neko- liko krhka v zgradbi, ima pa mnogo zvočnih posebnosti. Bravničarju poje vioUna mojstrsko, le toni na E stru- ni so zveneli malce rezko, kar pa je bila posledica aku- stike spričo slabo zasedene dvorane. Obiskovalci so iskreno aplavdirali, tako da sta izva- jalca dodala še skladbi Cho- pina in Prokofjeva. Slovenci imamo vrsto odličnih violini- stov, med katere moramo vsesakor uvrstiti tudi Brav- ničarja. Prav tako je odličen spremljevalec izrednih kvali- tet tudi Lipovšek. V igro so- lista se docela vživi, pri tem pa vselej izčrpa muzikalne vrednosti skladbe. V Bee- thovnovi sonati nas je nje- gov klavir dvignil v višave tega genija. a. s. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Beritić L.: Dubrovačka artiljeri- ja. Beograd 1960. S. 30008-2. Kostič A.: Uticaj autobioterapije 1 drugih faktora na imiinogenezu trbušnog tifusa. Beograd 1966. S. 30009. Strokovni simpoeij o novitetah o tekstilni tehnologiji. Ljubljana 1967. S. 30007. Karakaševid B.: Priručnik stan- dardnih metoda za mikrobiološki rutinski rad. I-II. 3., prerod. 1 dop. izd. Beograd—Zagreb 1967. S. 29872. Popović M. V.: Predmet sociolo- gije. Beograd 1966. S. 29941. Homey K.: Nažl unutrašnji kon- flikti. Titograd 1966. S. 29936-3 Lazarevic R.: Urvine. Beograd 1963. S. 24218-6. Genes P., R. Coulon: Arhitektu- ra administrativnih ^ada. Beo- grad 1962. S. 24218-4. Springer Z.: Cvene skele. Beo- grad 1962. S. 24218-3. Tufegdžić V.: Gips. Beograd 1965. S. 24218-15. Sintetički materiali za podove. Beograd 1964. S. 24218-12. Gašparović: V.: Nabavna poli* ka. Zagreb 1965. S. II 3559-149. ŠE ENA RAZSTAVA Vrsti razstav, ki so jih * zadnjem času priredili v Ce- lju, se je pridružila razstava grafičnih del Tince Stegovec v Likovnem salonu. Razstd' vo akademske slikarke, a;« ima za seboj nekaj samostoj' nih razstav v Ljubljani, Za' grebu, Piranu, Šoštanju Grazu, so odprli prejšnji P^; tek, odprta pa bo do 1. juni- ja. Vsa razstavljena dela sO tudi naprodaj. 8 lednih 16. MAJA 1968 Udeleženci posvetovanja o problemih kemizacije v kmetijstvu in zaščite rib, divjadi in čebel. PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI Zvezna štafeta v Žalcu v mesecu maju se širom naše domovine prirejajo naj- različnejše kulturno prosvet- ne in športne manifestacije, s katerimi mladina proslav- lja svoj vsakoletni praznik _ »AN MLADOSTI. Povpra- PRKDSEDNTK OBČINSKE- GA KOMITEJA ZMS — VINKO MUR šali smo predsednika Občin- skega komiteja v 2alcu, tov. VINKA MURA. da nam po- ve, kako bo žalska mladina proslavila ta praznik: »Prav posebno obeležje bo dobilo letošnje praznovanje našega praznika zaradi tega, ker bo tekla skozi 2alec zvez- na štafeta iu bo pri nas tudi prenočila. Štafeto bomo spre- jeli v soboto, 18. maja od celjske mladine in jo v ne- deljo v černavi predali ve- lenjskim tovarišem. V občini bomo imeli še občinsko šta- feto, ki bo krenila izpred spomenika na Creti ter dve lokalni, od katerih bo prva krenila izped spomenika na Gorici nad Vranskim, druga pa izpred spomenika talcem v Zabukovici. Po spre,jemu štafete bo pred Skupščino krajši program, nato pa sve- čana akademiji, na kateri bodo sodelovali tudi mladin- ci iz HRASTNIKA, TRBO- VELJ, ZAGORJA, LAŠKEGA in ŽALCA. Medtem ko bo na okoliških hribih zagorelo 9 kresov, bomo imeli kres tu- di na dvorišču Juteksa, kjer bodo celjski raketarji izstre- lili tudi manjšo raketo. Sprejem štafete mladosti pomeni začetek prireditev, ki boilo v občini traja'.e vse do dneva mladosti. V nedelJD bodo svečanosti ob odhodu štafete, nato pa se bodo vr- stile prireditve preko celega tedna. Računamo, da bo sa- mo pri štafeti aktivno sode- lovalo preko 2.000 mladin- cev.« V Žalcu torej zanimivih in lepih prireditev ne bo manj- kalo. Upajmo, da bo skrb- nim organizatorjem postreg- lo tudi vreme. PROBLEMI. KI JIH NOSI S SEBOJ KEMIZACIJA KMETIJSTVA Zaščitno sredstvo — smrt Nenehno razvijajoča se agrotehnika odkriva vse več- je število učinkovitih kemič- nih sredstev, s katerimi za- varujemo posamezne agrokul- ture pred škodljivci. Toda stvar je pač taka, da imajo določene koristne stvari tu- di svoje slabosti. Tako je tu- di s kemičnimi sredstvi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, pa so večinoma nevarni stru- pi. Nespametno, nevešče Mi neodgovorno ravnanje s ta- kimi kemikalijami, lahko po- vzroča hude po'sledice. Na sestanku, ki je bil skli- can prejšnji teden v Žalcu, so predstavniki ribiških, lov- skih in čebelarskih družin skupaj s predstavniki Kme- tijskega kombinata obravna- vali problematiko, ki nastaja v zvezi z vse večjo uporabo strupenih in posameznih ži- valim nevarnih kemikalij. Občina Žalec spada med pr- ve občine v Sloveniji po koli- čini porabljenih kemičnih zaščitnih sredstev, zato ni čudno, da se ravno tu pojav- ljajo največji problemi. Kme- tijski kombinat uporablja preko 250 najrazličnejših ke- mičnih zaščitnih sredstev ter drugih kemikalij, od katerih je večina strupov, ki so za posamezne vrste živali, smrt- no nevarni. Navzoči so ugo- tovili, da prihaja čestokrat do hudih nesreč predvsem zaradi prenizke strokovne usposobi j eJiosti oseb, ki ima- jo opraviti s strupenimi kemikalijami. Ni mogoče ra- zumeti, da bi na primer šel traktorist nalivat vodo v škro- pilnico, v kateri ima koncen- trat hudega strupa, če bi ve- del, da lahko že majhna ko- ličina tega sredstva povzro- či masovno uničenje rib. Predpisi o tem, kako je po- trebno v takih primerih rav- nati obstajajo, žal pa se, ta- ko so ugotavljali udeleženci posvetovanja, v praksi le ma- lo spoštuje. Prečrpavanje vo- de v cisterne je resda zamu- dno delo, vendar tako mora biti! Strupi nimajo v bližini voda kaj iskati, kajti pride lahko še do hujših nesreč, kot sta bili prejšnji teden, ko je kar v dveh potokih pri- šlo do masovnega uničenja rib. Kemična sredstva so ne- varna tudi divjadi. Lovci ni- so brez razloga opozarjali na to, da bi morali traktori- sti imeti ob košnjah na trak- torjih posebne strašilne na- prave, da bi v travi počivajo- ča divjad lahko pravočasno zbežala. Niso bili redki pri- meri, ko je traktorska kosil- nica porezala mladi srnici noge. V posebni nevarnosti so tudi fazani, ker bodo kmetijci menjali zaščitno sredstvo zoper koloradskega hrošča, ker dosedanje ni več učinkovito. Medtem ko star kemični preparat proti kolo- radskemu hrošču, fazanom ni bil nevaren, je novo sred- stvo strup, ki lahko povzro- či mnogotere nevšečnosti. Mnoge hude težave imajo tudi čebelarji, kajti neredko se dogaja, da se čebele v ča- su škropljenja zastrupljajo s strupenimi škropivi. Čebelar- ji na celjskem področju ugo- tavljajo, da razvoj čebeljih družin pada, ker so številni primeri, da s strupi okuže- ne čebele delavke, okužijo tudi zarod v panjih. Za če- belarje predstavlja še poseb- no težavo nečistoča zraka, vendar vzroki za to obstaja- jo seveda drugod. Na posvetovanju je bil na- vzoč tudi predsednik Okrož- nega sodišča v Celju tov. Ma- karovič, ki je navzoče sezna- nil s predpisi, o ukrepih in sankcijah zoper tiste, ki bi se tako ali drugače prekršili zoper varstvo rib, čebel in divjadi. BERNI POSVET O ZDRAVSTVENEM VARSTVU Tehtni predlogi Na pobudo Občinske kon- ference SZDL in Občinske- ga sindikalnega sveta je bil pred nedavnim v Žalcu po- svet, na katerem se udele- ženci pretresali »Predlog si- stema za zagotovitev osnov- nega zdravstvenega varstva in zdravstvejiega zavarovanja prebivalstva«. Po i^ljši in burni razpravi so sprejeli sklepe, iz katerih povzema- mo nekatere najosnovnejše ugotovitve. Poseben poudarek je bil dan temu. da je nujno ohra- niti enotno zdravstveno za- varovanje in zdravstveno var- stvo v Sloveniji. Iz sistema socialnega zavarovanja naj se po mnenju udeležencev, izločijo vse obremenitve, ki ne spadajo v socialno zava- rovanje. V zadnjem obdob- ju smo bili priče mnogim problemom, ki so se poraja- li ob realizaciji zakona o or- ganizaciji zdravstvene službe. Izoblikovalo se je mnenje, da naj bi, izhajajoč ravno iz izkušenj, imel republiški zdravstveni center kot stro- kovno operativna institucija vsa zakonska pooblastila za dokončno odločanje, pred- vsem takrat, kadar gre za re- ševanje vprašanj, za kateri- mi stoje bolj subjektivne kot objektivne ovire. Udele- ženci posvetovanja so pred- lagali, da se ustanovi repu- bliški kliniški center kot vr- hunski zdravstveni zavod, ki se ne bi istovetil z ljubljan- skimi bolnišnicami. Glede organizacije in sistema zdrav- stvenega zavarovanja je bilo sprejeto stališče, da naj zve- zna zakonodaja uzakoni le cija zdravstvenega zavarova- vanja in zdravstvenega var- stva, dočim naj bo organiza- cija zdravstvenga zavarova- nja in zdravstvenega varstva prepuščena republiški zako- nodaji in samoupravi zdrav- stvenega zavarovanja m zdravstvenega varstva. Težnje, da bi se služba v socialnem zavarovanju in v zdravstve- nih zavodih pocenila in ra- cionalizirala, je čestokrat omejena spričo dejstva, da se zakonodaja hitro spremi- nja, kar povzroča nenehno nove stroške, zato so smatra- li udeleženci posveta, da se mora zakonodaja ustaliti, iz- ločiti pa bi bilo potrebno vse tisto, kar se posamez- nim službam čestokrat brez- potrebno nalaga, da morajo opravljati. Svoje ugotovitve so prisot- ni oblikovali v konkretnih sklepih, ki so jih posredova- li ustreznim organom. B. V Žičnica na Golte Problem z jezikovnega vidika rešen Prejšnji teden je celjski Radio priobčil prispevek Jožeta Zupanči- ča na temo, kako naj se imenuje novo rekieac'jsko središče v Zgor- nji Savinjski dolini. Gre namreč za žičnico, ki jo bodo zgradili na Golte oziroma na Mozirske pla- nine. Celjski Izletnik kot investitor je vsekakor storil prav, ko je skušal še pred izgradnjo razčisti- ti tudi .sporno vprašanje imena bo- dočega centra. Znano je namreč, da sta se uveljavili dve imeni — Colte in Mozirske planine. V tej zvezi se je, kot smo sil- ili v omenjenem prispevku, Izlet- nik obrnil na nekatere sloven.ske strokovnjake, ki so bili enotni v 'em, da velja za bodoči center ohraniti staro ime Golte in da na- Mozirske planine ne pride v Poštev. Svoje kratke utemeljitve so opirali na jezikovni in geograf.ski Vidik, če dodamo k temu še dej- stvo, da ima naziv Golte prednost Pred' Mozirskimi planinami tudi •^ar zadeva izgovarjavo tako za domače kot posebej tuje turiste, je to dodaten razlog v prid edini Pametni rešitvi problema. Sicer P" je utemeljitev povsem logična, ee bi vprašanje obravnavali samo ^ geografskega vidika, v katerem pomenijo Mozirske planine celoten gorski masiv, medtem ko so Golte le tisti del, kjer bo dejansko žič- nica. A tudi to, da bomo hkrati ohranili ali še bolje, obudili na- ziv, ki je bil tako rekoč že na pol v pozabi, ni pov.sem nepomemb- no, saj gre navsezadnje nemara tudi za spoštovanje naše kulturne tradicije. dhr Zadovoljni z delom Na zadnji seji skupščine Občine Mozirje so odbornike Seznanili tudi z delom občin- ^l^e uprave. Po razpravi, ki je razvila po poročilu, je °ilo moč ugotoviti, da so od- borniki zadovoljni z delom "Občinske uprave in s pripra- materialov za skupščin- S'^a zasedanja. -ez NA KRATKO Pionirski prapor Gotoveljski šolarji in njiliovl učitelji so se odločili, da bodo kupili pionirski prapor, katerega razvitje pripravljajo za 8. junij le- tos. Sklenili so, da bo pionirski odred njihove šole nosil ime TON- ČKA ANTLOGE, medtem ko bi se šola poimenovala po eni izmed prvih komunistinj tega področja LJUBI MIKUŠ. Poleg prapora na- meravajo kupiti tudi tri komplet- ne pionirske uniforme, ki jih bodo potrebovali ob posameznih sveča<- nostih. Delovni program Sekcija za samoupravo pri ob- činski konferenci Socialistične zv^ ze delovnih ljudi občine 2a!ec je imela v torek sestanek na kate- rem so obravnavali in sprejeli pro- gram letošnjega dela. Analizirali so tudi nekatera vprašanja v zve- zi z delovanjem poravnalnih sve- tov, nadalje komisij za socialno varstvo in prerešetali dejavnost klubov. Občinski praznik Letošnje priprave za proslavo čin&kega praznika, osrednja pro- slava bo v Šempetru, medtem kX» je bila lani v Braslovčah, so t polnem teku. Minuli teden se je sestal na svoji redni seji koor<^ nacijski odbor za orgaiiizacijo prt- reditev, ki bodo v okviru letošnji, ga praznovanja. Na seji, ki je la v Šempetru, so člani koordinjr cijskega odbora sprejeli deloval program. ^ ^ Obisk v Rusiji Republiški sindikalni svet je 00» ganiziral delegacijo, ki je ddSn na obisk v Sovjetsko zveao. Pole? članov republiškega sveta, so f delegaciji tudi nekateri predsedc^ ki občinskih sindikalnih svetoiifc tako je z delegacijo odpotoval tUh di tov. VIDMAR, predsednik žaV skih sindikatov. Delegacija bo po- leg Moskve obiskala še Kijev In Leningrad. Obisk v Sovjetski zvft- zi bo trajal deset dni. Borci za severno mejo Na območju občine Žalec živi 42 borcev prostovoljcev za severno me- jo od katerih pa je približno 20 takšnih, ki bi jim bila potrebna določena pomoč, oziroma bi p6 odloku o priznavalnini in posebm družbeni pomoči prišli v poštev za dodelitev pomoči. Za boroe prosto- voljce se štejejo le tisti, ki SO sodelovali v bojih za osvoboditev severnih predelov Slovenije, oziro- ma za obrambo severne meje v ča- su od 15. novembra 1918 pa dO 15. februarja 1919. O odloku je mi- nuli teden razpravljala Skupščina občine Žalec. ^ Kreditiranje šolstva Iz sklada za kreditiranje šol* nja pri Skupščini občine Žalec j« v lanskem letu dobivalo sredstva 31 koristnikor, od tega na visokili šolah 12, na višjih 7 in na sred- njih šolah 12 dijakov. Sedem iz- med njih je lani šolanje končalo, od tega so se trije zaiKislili v žal- ski občini. Na osnovi sklenjene pogodbe vsi v mesečnih obrokih odplačujejo najeta posojila. Pose- bej je potrebno opozoriti na dej- stvo, da nikomur ni bil ukinjen kredit zaradi slabega studiranja. Občinski skladi Družbeni organi, ki so v lan- skem letu upravljali s sredstvi po- sameznih skladov pri Skupščini občine Žalec, so dobro gospoda- rili z zaupanimi jim sredstvi. Kljub temu, da se sredstva v bla- gajne skladov niso stekla povsem po postavljenem planu, temveč so praviloma zastajala, so vsi skladi zaključili gospodarsko leto s pozi- tivnimi saldi. Večji dotok sredstev kakor je bilo planirano je bil samo pri skladu za požarno varnost, naj- manjša poraba pa je bila pri skla- du za uporabo mestnih zemljišč. Izlet na Osankarico v ponedeljek pred prvo- majskimi prazniki so se pred osnovno šolo v Žalcu zbrali učenci iz vseh popol- nih osemletnih šol žalske ob- čine. Povabila jih je Občin- ska konferenca SZDL, da jih nagradi z izletom na Osa?ika- rico k spominskemu obelež- ju Pohorskega bataljona. že v marcu je Občinska konferenca SZDL za učence višjih razredov osnovnih šol razpisala naloge z naslovom: Naša občina ob obletnici OF slovenskega naroda. Posebna komisija je pregledala preko 60 nalog in se odločila, da podeli knjižne nagrade šti- rim najboljšim, vse, ki so naloge pisali, pa nagradi z izletom. Poleg učencev so se izleta udeležili učitelji slain- sti ter predstavniki politič- nih organizacij iz Žalca. Pri- zorišče zadnje bitke junaške- ga Pohorskega bataljona je na vse udelerience izleta na- pravilo močan vtis. Sredi vi- sokih smrek, ki so bile pri- če enemu največjih dejanj naše NOB, sredi veličastne gozdne tišine je ob spomeni- ku spregovoril predstavnik ZB in eden od organizator- jev osvobodilnega gibanja v Savinjski dolini, tovariš An- ton Kotnik. Na kratko je orisal potek formiranja par- tizanskih enot na štajer- skem — Savinjske, RevirsHIce in Pohorske čete, ki so se združile v I. štajerski bata- ljon, pa do številnih akcij Pohorskega bataljona v letu 1942. Za njim je o življenju v taborišču tega bataljona in dogodkih tistih let pripove- doval še eden od redkih čla- nov te partizanske enote, ki so preživeli vojno vihro, to- variš Pusovnik iz Šoštanja. Veter, ki je šumel v vrho- vih košatih smrek ter veselo ptičje petje pa sta bila kot pesem svobode, ki jo vsako svobodno pomlad znova po- je narava v pohorskih gozdo- vih. Tej pesmi se je pridru- žila še kratka deklamacija o Pohorskem bataljonu, ki so jo sestavili nekdanji borci bataljona kot spomin na mrtve tovariše ter pesem Tam v gozdu ob tabornem ognju. Potem so si učenci v do- mu na Osankarici ogledali še muzej, ki hrani maketo taborišča Pohorskega bataljo- na, fotografije borcev ter fo- tografije s prizori na boji- šču po končani bitki, kakor so jih posneli Nemci, da bi se z njimi bahati in razkazo- vali svoje junaštvo nad šta- jerskimi »banditi«. Po skupnem kosilu sta tov. Jože Jan, sekretar Občinske konference SZDL in tov. An- ton Kotnik, predstavnik ZB, razdelila knjižne nagrade za najboljše naloge. Tovariš Jan je poudaril, da je bilo delo komisije pri izbiri tež- ko, ker so bile vse naloge dobre, mnoge pa najboljše, posebno naloge učencev VIII. razreda. Končno se je odlo- čila za štiri naloge in tako so prejeli nagrade: Verčnik Andrej iz 6. razreda osnovne šole v Žalcu, Slokan Vinko, učenec 7. raz. osnov, šole Braslovče, šumak Danica iz 8. razreda v Preboldu in Rovšnik Zvonka, učenka 8. razreda iz Braslovč. Učitelji so naloge tudi prebrali in ta- ko so se lahko vsi prepriča- li, -da je zares vsaka po svo- je zaslužila nagrado. Na povratku so izletniki obiskali še grobove talcev na Frankolovem, nato pa se od- peljali domov v Savinjsko dolino. Prav gotovo lahko tak iz- let mnogo pripomore k po- doživljanju dogodkov iz NOB, ki jih čas neusmiljeno odmika ter je zato novim ge- neracijam pogosto težko do- jeti njihovo pravo in resmč- no podobo. is. maja 1968 NA KRATKO Izleti v Trst najbolj popularni Na velenjskem območju je med ljudmi še zmerom največ zani- manja za enodnevne izlete v Trst, kamor velja vožnja z avtobusom v obe smeri '.fsega 50 novih din. Iz- letnikov avtobuis odpelje iz Vele- nja proti Trstu domala vsako so- boto. Črpalko bo treba razširiti Bencinsko črpalko trgovskega podjetja Zarja Šoštanj, ki so jo tod pred leti zgradili večidel s prispevki delovnih organizacij in s prostovoljnim delom, je postala za današnje razmere nezadosti opremljena, saj ima samo tri na- pajalne naprave za gorivo. Tu bo potrebno urediti še več napa- jalnih naprav — črpalk ter na- prave za zrak in vodo. Aktiv komunistov Prejšnji teden se je v Velenju sestal aktiv komunistov, zaposlenih v zdravstvu in socialnem zavaro- vanju in razpravljal o preoblema- liki v zvezi s sanacijo zdravstva v občini. Stroški za zdravstveno varstvo in kratkoročne dajatve namreč tudi v tem letu naraščajo in je pričakovati enaJc deficit kot je na skladu nastal za preteklo leto. Podrobneje bomo o tem še poročali. Zanimanje za sklepe v prejšnji številki smo med dru- gim podčrtali, da so na JI. seji občinske konference ZKS Velenje »prejeli več konkretnih sklepov o bodočih nalogah komunistov , na področju gospodarstva. Sklepi so zelo konkretni in obvezujejo član- stvo na dosledno izvajanje le-teh, tako v bližnji bodočnosti kot za daljše obdobje. Sklepi namreč za- črtujejo zelo jasno orientacijo in •predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljno orientacijo celotne po- litično-ekonomske sfere: Vse skle- pe so objavili v lokalnem glasilu, tako da bodo z njimi seznanjeni tudi vsi občani. Med slednjimi je bilo žs pred objavo veliko zanima- nje za sklepe, kar očitno kaže, da gre v bistvu za zelo življenjsko problematiko v občini, na kateri so zainteresirani domala vsi ob- čani. Avgust Tanjšek — tajnik turističnega društva Upravni odbor enega najaktiv- fiejših turističnih društev na šir- šem celjskem 'območju se je ko- nsc tedna sestal in konstituiral. Za predsednika Turističnega društva Velenje je za naslednje obdobje izvoljen Avgust Tanjšek, tajnica društva pa je postala Vida Sme. Turistično društvo Velenje je do- slej 7 let uspešno vodil Mitja Lap, direktor gostinskega podjetja »Paka« Velenje. v TROJE — motiv iz Velenja ŠOŠTANJ VSEGA LETOS NE BODO ZMOGLI Na vprašanje, kateri so bi- stveni problemi, ki tarejo prebivalce Šoštanja in jim krajevna skupnost Šoštanj po- sveča največ pozornosti, je predsednik skupnosti tov. Ivan Gošnik uvrstil na prvo mesto komunalne probleme. V Šoštanju se praktično nič več ne zida, ker ni na voljo ustreznih lokacij. Pa ne da ne bi bilo zemlje, te je dovolj, pač pa gre za izkori- ščanje premogovnih slojev v daljni bodočnosti, ki bi uteg- nilo ogroziti varnost novih naselij. Po več kot enem le- tu prepričevanj in razprav se je naposled le našla mož- nost za zazidavo z individu- alnimi hišicami in sicer med Pako in železnico. Tu bi bilo prostora za 20 hiš, za kar je zazidalni načrt že v izdelavi. Vendar na tem kompleksu rudnik lignita Velenje postav- lja pogoj pred graditelje. Le- ti naj bi ob začetku gradnje podpisali dokument, da kdaj pozneje ne bodo od rudnika zahtevali odškodnine, če bi prišlo do manjših okvar na njihovih zgradbah. Oddalje- nost od eksploatacijske- ga področja (bodočega nam- reč) je sicer precejšnja, ven- dar previdnost je previd- nost. Nove površine za zida- vo so predvidene tudi pod Hojami in na Pohrastniko- vem, ki pa so znatno odda- ljene od obstoječih komunal- nih naprav. Zazidalnega na- črta za obe področji še ni, ta- ko da praktično v Šoštanju sedaj še ni moč zidati, ven- dar perspektive glede te- ga so. Svet krajevne skupnosti Šo- štanj je sprejel v letošnji de- lovni program ureditev več cest in rekonstrukcijo javne razsvetljave. Najprej naj bi rekonstruirali Koroško cesto, ki je začetek gradnje ceste proti Šentvidu, nadalje Ce- sto talcev, mimo tega pa je za letos predvidena ureditev hudournika ob šlandrovi po- ti. Skupno razpolaga KS le- tos z nekaj več kot 30 mili- joni S din od prispevkov za urejanje mestnih zemljišč, kar pa še zdaleka ne bo za- doščalo za realizacijo zastav- ljenega programa. Prvotno so računali na enako pomoč go- spodarskih organizacij, kakrš- ne so bili vajeni doslej, to- da odziv bo spričo težav v gospodarstvu precej slabši. Tu. di iz cestnega sklada ni kaj pričakovati, saj so bila letos, nja sredstva praktično v ob- čini angažirana že pri grad- njah v preteklem letu. Z vodo letos ni posebnih nevšečnosti, ker sta bili od- kriti in popravljeni obe okva- ri na ceveh pri termocentra- li in na cesti Matije Gubca. Vode je dovolj tudi v višjih legah. Ena izmed aktualnih za- dev mesteca ob Paki, s ka- tero se je svet krajevne skup. nosti že ukvarjal in se bo mo- ral tudi v prihodnje, so mla- doletniki. Gre za mladino, ki je odrasla obveznemu šola- nju, vendar se ni mogla vključiti v uk ali nadaljnje šolanje v srednih šolah pa tudi zaposlitve ni dobila V Šoštanju iščejo različne mož- nosti, da bi slednje uredili.' tako, da s časom mladi ljud- je brez zaposlitev ne bi pov- zročali hujših skrbi. Z novim predpisom o ko- munalnih organizacijah naj bi za območje Šoštanja v bo-, doče vse stvari urejal komu- nalni obrtni center Velenje. Glede tega imajo v Šoštanju iz preteklosti slabe izkušnje in so zato nekaj let sem v splošno zadovoljstvo občanov v krajevni skupnosti sami po- skrbeli za komunalno vzdrže- vanje. O tem, kaj bi storili, da se tudi v bodoče zagoto- vi normalno vzdrževanje ob- stojajo tri različne variante. Večina se zavzema, da bi v tem specialnem primeru, ko je komunalna organizacija di- slocirana, komunalno vzdrže- vanje v Šoštanju Se naprej opravljala krajevna skupnost, v nasprotnem pa naj bi le- to prevzelo Kleparstvo — vo- dovod Šoštanj. K. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA Pri delavski univerzi v Ve- lenju si prizadevajo ustano- viti oddelek ekonomske sred- nje šole za odrasle. Vpis bi bil možen samo za tiste, ki so že zaposleni in opravljajo delo, za katero je predpisa- na izobrazba ekonomske sred- nje šole. Pri organizaciji ta- kega oddelka za odrasle naj bi sodelovale tudi kadrovske službe posameznih delovnih organizacij iz velenjske obči- ne. Chromrnental" v novih prostorih Za kolektiv kovinskega podjetja »Chrommetal« v Ve- lenju pomeni leto 1968 veli- ko prelomnico; mejnik za- nje je prilagajanje novim razmeram tržišča z uvaja- njem serijske proizvodnje določenih izdelkov in razšir- jena kooperacija, daleč naj- pomembnejši mejnik v raz- voju podjetja pa je p --ah tev v nove proizvodne in upravne prostore, ki jih je podjetje »Vegrad« zgradilo za potrebe »Chrommetala« b! tovarne »Gorenje«. Selitev vseh proizvodnih obratov, ki so bili doslej raz- treseni na več mestih in v neustreznih delovnih prosto- rih z nikakršnimi nadaljni- mi možnostmi razvoja, so opravili te dni. V nove pro- izvodne obrate niso preselili edinole galvanski obrat, ker čakajo na novo opremo. Ce- lotna delovna površina no- vih prostorov znaša 2500 kva- dratnih metrov ter omogoča organizacijo proizvodnje po sodobnih nače^h, uvedbo te- kočega proizvodnega traku ipd. Tudi glede delovnih po- gojev zaposlenih se s prese- litvijo marsikaj sprmeni na bolje in kar je najvažnejše — podjetju je v novih raz- merah omogočen drugačen razvoj; smelejši korak v po- slih, ki se jih doslej zaradi utesnjenosti in pomanjkljive opreme niso upali lotiti. Se- veda tudi v novih proizvod- nih razmerah takoj na začet- ku še ni moč pričakovati, da bo vse steklo brezhibno; predvsem jim je zmanjkalo denarja za dodatno strojno opremo, čez tri do štiri me- sece, torej z nekaj meseci zakasnitve, bodo preselili v nove prostore tudi galvan- ski obrat. Nove avtomatske naprave bodo dovoljevale iz- vajanje veliko večjih naročil za površinsko obdelavo ko- vin in plastike. Za tovarno gospodinjske opreme »Gore- nje« bo »Chrommetal« v ce- loti opravljal površinsko za- ščito določenih sestavnih de- lov. Mimo tega jim bodo ostale še proste kapacitete za storitve drugim naročni- kom. K. RAZPIS ŠTIPEDIJ ZA SREDNJE ŠOLE V želji, da se izboljša narodnostni sestav starešinskega kadra Jugoslovanske ljudske armade RAZPISUJE REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1968/69 za šolanje na srednjih šolah (gimnazije, pedagoške gimnazije, tehniške in njim sorodne šole elektrotelmiške, strojne, kemijske, gradbene, geodetske in geološke smeri). Za štipendije se lahko potegujejo učenci slovenske narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od vojaških akademij, ki si jo bodo sami izbrali. Te akademije so: 1. Vojaška akademija koi>enske vojsk^ (pehota, topništvo, oklepne enote, atomsko-biološko-kemična obramba, zveze in prometna služba), 2. Vojaška akademija za protiletalsko obrambo, 3. Vojaška pomorska akademija, 4. Vojaško-tehniška akademija Visoke tehniške šole kopenske vojske, 5. Letalsko-tehniška vojaška akademija, 6. Momariško-tehniška vojaška akademija. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje: a) Splošni pogoji: —- da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA, kar ugotavlja vojaška zdravniška komisija, — da so vzornega vedenja, — da niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku, — da imajo priporočilo občinskega Sveta za narodno obrambo. b) Posebni pogoji: — za učence prvega razreda, da so končali osemletko najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1952. leta ali pozneje, — za učence drugega razreda, da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in so rojeni 1951. leta ali pozneje. — za učence tretjega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1949. leta ali pozneje, — za učence četrtega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1948. leta ali pozneje. Za Vojaško-tehniško, letalsko-tehniško in momariško-tehniško vojaško akademijo se lahko prijavijo samo učenci tehniških šol strojne stroke, elektrotehniške stroke (šibki tok) in učenci gimnazij. Prednost pri štipendiranju imajo učenci, ki se bodo po končani srednji šoli odločili za vstop v Vojaško akademijo kopenske vojske in Akademijo za protiletalsko obrambo. Učenci, ki se žele udeležiti natečaja, vložijo prošnjo, kolkovano z 0,50 ND, pri občinskem upravnem organu za narodno obrambo, kjer dobe tudi predpisani obrazec. Prošnji je treba priložiti: — overjen prepis šolskega spričevala predhodnega razreda, — potrdilo šole o vpisu v razred, katerega učenec obiskuje, — izpisek iz rojstne matične knjige. Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osmih razredov osemletk, rojeni 1952. leta ali pozneje, še preden končajo šolo. Ti učenci prilože prošnji — poleg izpiska iz rojstne matične knjige — še overjen prepis šolskega spričevala za šesti, sedmi in I. polletje osmega razreda. Štipendija jim pripada od začetka pouka na srednji šoli, v katero se bodo vpisali. Učenci, ki bodo sprejeti za vojaške štipendije, bodo morali po končanem šolanju v eni izmed vojaških akademij ostati v JLA najmanj 10 let (87. člen zakona o JLA). Medsebojna razmerja med štipenditorjem in štipendistom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom se določijo s pismeno pogodbo, kjer se predvidi tudi eventualno vračanje štipendije, če štipendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendije, pripadajo med šolanjem na srednjih šolah naslednje štipendije: — za I. razred.......... 400,00 ND mesečno, — za II. razred.......... 450,00 ND mesečno, — za III. in IV. razred....... 500,00 ND mesečno. Razen tega jim na začetku vsakega šolskega leta pripada denarno nadomestilo za nabavo šolskih pri- pomočkov v višini 250.— ND za prvi, 270.— ND za drugi ter po 300.— ND za tretji in četrti razred, štipendije se izplačujejo v mesečnih obrokih za vse mesece v letu, začno pa se izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne pred 1 /9-1968. Učence bo organ, pri katerem so vložili prošnjo, poslal na zdravniški pregled; pri njem bodo prejeli tudi rešitev prošnje in vsa pojasnila glede natečaja. Natečaj traja do 15/8-1968. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ^______________________..... ........_ MABODNO OKIAMEK) Obisk na Graški gori Krajevna organizacija ZB NOV Velenje je sklenila v tem letu obiskati znane par- tizanske kraje v okolici in se ob tej priliki sestati z do- mačini, ki so med narodno osvobodilno vojno delili z borci vse dobro in slabo. Prvi tak obisk so člani ZB IZ Velenja pripravili pred dvema tednoma na Graško goro. Bilo je čudovito in pri- srčno, tako da je zares ško- da, da se pohoda ni udeleži- lo več borcev. »Po polurni hoji, med nežnim pomlad- nim zelenjem,« je pozneje pripovedovala udeleženka obi- ska, »smo prispeli v vas Ple- šivec. Pred šolo so nas pri- čakali prebivalci Plešivca, ki jim je bil naš obisk pred- vsem namenjen. Predsednik KO ZB Velenje je na krat- ko spregovoril o prispevku ljudi teh krajev v narodno osvobodilni borbi ter se jim zahvalil za vse, kar so nudi- li borcem. Ljudem smo ob tej priliki razdelili skromna darila.« Po položnem kolovozu so se borci nato povzpeli na Graško goro — goro jurišev, kjer so jih pri kmetu Metu- lu blizu spomenika čakali domačini. Tu so v prisrč- nem vzdušju znova oživeli spomini na težke dni pred 24. leti. Visoko v planini so bile izrečene ob tej priliki besede, ki jim pritrjujejo vsi naši ljudje, da je namreč treba sedaj bolj kakor kdaj- koli bedeli nad priborjenim mirom, zakaj v svetu se od- pirajo nova žarišča vojne in fašizem ponovno dviga glavo. Tako v Plešivcu kot na Graški gori so bili domačini veseli obiska nekdanjih bor- cev, želijo si, da bi le-ti več- krat prihajali mednje, se družno pogovorili o življenju in se, podobno kot tokrat, razveselili ob zvokih domače harmonike. Cesta Šoštanj — Velenje stara cesta med Šoštanjem in Velenjem se bo zaradi posedanja terena blizu novega jaška nekega dne tako prelomila, da vožnja ne bo več možna. Na določenem odseku že sedaj stalno de- žura cestar in zapisuje vdrtine. Tačas pa že pri- pravljajo novo zvezo. Stara cesta se bo pri no- vem jašku odcepila na desno in priključila na novo. Toda nevšečnost utegne nastati zaradi pre- nizkega podvoza pod železniško progo Šoštanj — Dravograd, ker tod ne bodo mogli voziti dolgi avtobusi in veliki tovornjaki s prikolicami, ki vozijo les iz Šoštanja. Obvoz prek šmartnega ob Paki pa ni možen zaradi tega, ker je most v Paški vasi preslaboten za težki avtomobilski promet, če ne bo pravočasno ustrezne rešitve tega problema, se utegne nekega dne zgoditi, da bo dostop z naj- težjimi tovornimi vozili in velikimi avtobusi do Šoštanja onemogočen. Denar za ureditev cestne zveze med Velenjem in Šoštanjem je, vendar nove ceste ni moč po- vezati, ker bi naj držala prek zemljišča termo- elektrarne. Termoelektrarna ne dovoli gradnje ce- ste prej, dokler ne bo zgrajena termoelektrarna Šoštanj B, ker potrebuje zemljišče za izvajanje investicijske izgradnje. Cestna zveza, ki jo bo nekega dne potrebno vzpostaviti, očitno še ni zlomljen oreh. 10 «««tednik Velenje 16. MAJA 1968; »Ti, Pepi, zakaj so kip najprej prestavili, zdaj ga pa obračajo?« »Tovališica je rekla, da je bil tam pleveč zaklit, tu pa pleveč gol.« »Pa mu naj roke odvežejo, da se bo lahko pokril.« Uzakonjena urbana ureditev Gornje Savinjske TUDI LASTNIKI WEEKENDOV BODO PLAČEVALI DEL KOMUNALNIH STROŠKOV # Z novim odlokom bo onemogočeno spreminjanje weekend hišic v stanovanjske 1 hiše. i • Gradnja stanovanjskih hiš bo možna le v že določenih zazidalnih okoliših.! S sprejetjem odloka o ur- banističnem redu v občini Mozirje, ki so ga sprejeli odborniki na zadnjem zase- danju skupščine, je prekinje- no obdobje samovoljnosti in nevzdržnih lokacijskih želja graditeljev. S tem odlokom bo uveden red v stanovanj- ski in izgradnji weekendov. Vsa ta leta, predvsem pa zadnja, ko se je razmahnila gradnja individualnih hiš ter weekendskih hišic je občin- ska uprava pred posamezni- mi primeri, ki niso v skladu nrbane urejenosti — zatiska- la oči. Prav tako je zamiža- la tudi pred določeno politi- ko raznih graditeljev tveekend hišic, ki so nato te hiše spremenili (pogosto ni bilo niti treba) v stanovanj- ske hiše. Na področju mozir- ske občine namreč ni bUo nobenega določila o veliko- sti weekend hišic. Zato so ne- kateri občani vložili prošnjo sa gradnjo teh, zgradili pa so si stanovanjsko hišo. Ob gradnji weekend hišic so bi- ii namreč oproščeni raznih dajatev, kar se je pa v zbir- ttiku zelo poznalo. Toda odslej bo predpisana Velikost (okrog 40 m^) za we- ekend hišice, obenem pa bo- do morali v občinsko blagaj- no prispevati del stroškov za komunalno ureditev. Prav ta- ko bodo poostreni kriteriji 2a odobritev lokacij, da we- ekend hiše ne bi krnile urba- ne podobe Gornji Savinjski dolini, Weekendaši so nam- 1*0 pogosto postavljali ne- •hogoče želje za lokacije, ne Slede na to, da bi s tem kva- rili zunanji videz. Tudi za graditelje stanovanjskih hiš '^^•do strožji kriteriji vsaj v •»bliki zahteve po ustrezni Zunanji podobi teh hiš. Ta- ko rigorozno, kot so to za- htevali v Ravnah, da mora- jo namreč biti hiše obogate- **c na zunaj z lesnimi ele- ^^nii in balkoni, Mozirjani niso šli, čeprav bodo posku- šali vplivati na ureditev zu- nanjega videza novih stano- vanjskih hiš. Poleg tega bo- do z novim odlokom prepre- čili raztresenost posameznih gradbenih lokacij, saj ne bo- do dovoljevali gradnje vse- povsod, kršilcem pa bodo stavbe porušili. To je bilo potrebno saj stoji hiša že skoraj na vsaki sedmi njivi, naselja pa so se raztegnila tako, da ne veš, kje je za- četek enega in konec dru- gega. —ez 1 uristicni vandalizem # Turistične cvetke, ki niso registrirane v stati- stičnih podatkih # Ali so v travi razsajeni avtomobili, pogorišča in konzervne škatle odraz naše kulture? # Kdaj bodo urejena parkirišča in šotorišča za vse večje število motoriziranih nomadov, ki obisku^ jejo Gornjesavinjsko dolino? Kako radi vidimo kolone avtomobilov, ki se usmerja- jo v turistične kraje našega področja in nam s tem dajo vedeti, da se je turistična be- ra že začela. Prepogosto sli- šimo, kako mi Slovenci še ve- dno ne znamo tujcu prodati naših lepot, domačinu pa vcepiti ljubezen do narave. To drži ali pa ne, ker je oboje vezano na — denar. Prav zaradi tega pa pred- vsem ob nedeljah in prazni- kih lahko srečamo vse vrste motorizirano pločevino, kako je razsejana po travi, pod drevjem, izza grmovja. Brez reda, pač tam, kjer se posa- mezniku zdi, da bo najbolje preživel tiste ure, namenje- ne za REKREACIJO. Tisti, ki kdaj pokukajo v zamejstvo, so že lahko opa- zili da »idiličnih« slikic. iz katerih je razviden naš turizem, tam ni. Presenetlji- vo pa drži, da če je kje kak- šen avtomobil v travi, na ne za to določenem prostoru, je lastnik JUGOSLOVAN, ali pa Čeh ... Drži, da v Gornje Savinj- ski dolini ni dosti označenih parkirnih prostorov, ne šoto- rišč. Toda, da so povsod raz- sejana pogorišča čevapčičar- jev, da je Logarska nastlana s konzervnimi škatlami in da doslej še nobeden ni po- mislil na škodo, ki jo s tem povzročajo kmetovalcem, me- ji že na vandalizem. Zato ni čudno, da Gornje Savinjski kmetovalci začno vihati obrvi. Upravičeno! Ne, niso proti turizmu, niti avto- mobilom in čevapčičarjem. Toda je že tako, da ti najra- je izberejo sadovnjake z naj- lepšo travo, predele, ki so bistveni za kmetijsko proiz- vodnjo, saj se najbolj smeli avtomobilisti ne ustrašijo ni- ti njiv... Zato bi kazalo uvesti člo- veka, ki bi tu in tam potr- kal na izletniško kulturo. To, da bi se naj kmetovalci sami otepali s to našo kul- turo bi bilo preveč. Prav ta- ko ne bi bilo najbolj prisrč- no tovariško prepričevanje z delavci milice, ki bi sicer po zakonu lahko posredovali. Najuspešneje, obenem pa najenostavneje bo, če bomo sami sebi izkazali toliko kul- ture, da ne bomo vsepovsod onečaščali taiste narave, na katero smo ponosni in h ka- teri težimo. J. SEVER NA KRATKO Pokaži, kaj znaš! Učenci osmega razreda Iju- benske šole so minulo nede- ljo pripravili javno mladin- sko oddajo »POKA2I KAJ ZNAŠ«. Prireditev je bila v dvorani kina na Ljubnem. Iz- kupiček bodo porabili za šol- ski izlet in s tem pomagali, da se ga bodo vsi udeležili. -es Predkongresna razprava v petek je bila v Mozirju seja občinskega sindikalnega sveta ter vseh udeležencev decemberskega občnega zbo- ra. Razpravljali so o vlogi sindikata v prihodnjem ob- dobju ter izvolili delegata, ki se bo udeležil kongresa ZSJ v Beogradu. -js Ureditev weekend naselja Gostinsko podjetje Turist iz Mozirja je prevzelo v upravljanje od turističnega društva Weekend naselje r Mozirju, v teh dneh poteka- jo zaključna dela pri uredi- tvijo hišic. Menijo, da bodo še pred glavno sezono hiši- ce nared. -ea Bazen popravljajo v Mozirju v teh dneh po- pravljajo dno koptilnega ba- zena. Dela bodo veljala pri- bližno tri milijone starih di- narjev. Glede na to, da se t Mozirju prične kopalna se- zona nekoliko pozneje, kot r dolini, bo bazen urejen do sezone. -ea Ne bodo podražili Odbornikom skupščine ob- čine Mozirje je bil predlo- žen predlog, ki bi ga naj po- trdili, da bi namreč povečali ceno skočnin in s tem ustva- rili dovolj denarja za usta- novitev osemenjevalne posta- je na Pobrežju in v Lačji va- si. Odborniki so bili mnenja, da letos teh storitev, ki so že sorazmerno drage, ne bo- do podražili. -js V težavah zaradi drugih MOZIRSKO GOSPODARSTVO PREVEČ OBREMENJENO S KREDITIRANJEM KUPCEvj • Kolektiv Glin-a iz Nazarij kreditira z dobro milijardo starih dinarjev svoje kupce. • Bodo gostinska podjetja v Mozirski občini žrtev prevelikih investicij? • Najboljšo ekonomičnost poslovanja je dosegel lani kolektiv komunalnega pod- jetja iz Ljubna. Na zadnji seji skupščine občine Mozirje so bili odbor- niki seznanjeni z gospodarje- njem delovnih kolektivov v preteklem letu. Splošna oce- na gospodarskih dosežkov je pozitivna, saj so delovne or- ganizacije kljub spremenjeni politiki v gospodarstvu, ki se odraža v povečanih daja- tvah družbi, dosegle lepe uspehe. Toda posamezni de- lovni kolektivi, predvsem pa edino industrijsko podjetje — GLIN iz Nazarij, so obre- menjeni z doslej neznanim gospodarjenjem, ki se odra- ža v angažiranju velikih sredstev za kreditiranje kup- cev. Kolektiv tega podjetja kreditira kupce z več kot milijardo starih dinarjev! Za- radi tega so razumljive za- kasnitve pri odplačevanju nakupljenega lesa, zaradi če- sar so najbolj prizadeti kme- tovalci. K temu pa moramo še dodati, da se doba kredi- tiranja iz dneva v dan pove- čuje, saj je bila lani v po- vprečju 28, v prvih mesecih letošnjega leta pa že 46 dni! Določeno skrb izsiljujejo tudi razmere v družbenem sektorju gostinstva na pod- ročju mozirske občine. Dvo- je gostinskih podjetij, ki de- lujeta na tem področju pred- stavlja v bistvu steber go- stinstva v turističnih hote- njih. Toda podjetji sta v mi- nulih letih mnogo investira- li, kar zdaj, po odpravi odlo- ka o zmanjšanju dajatev, pride močno do izraza, saj so obremenjeni z velikim odplačevanjem anuitet. Zate- gadelj gospodarstveniki me- nijo, da bodo ta podjetja nujno poslovala z izgubo, saj dohodek ne bo tako ve- lik, da bi ga bUo za vse po- trebe dovolj. Tako sta kolek- tiva obeh gostinskih podje- tij v nezavidljivem položaju. to tembolj, ker sta morala zavestno v investicije, saj drugače ne bi bilo niti ene- ga sodobnejšega lokala na področju občine. Kolikšna je nesmiselnost in ironija v takšnih načelih gospodarjenja, se odraža prav v primeru družbenega gostinstva. Kajti v primeru, da ti dve podjetji ne bi in- vestirali, ne bi mogli živeti, predvsem pa ne bi bili to, kar sta. In zdaj sta oba ko- lektiva, ki sta si pritrgovala denar za investicije stisnjena ob zid zaradi anuitet. Podo- ben primer, ki je pa nekoli- ko bolj zavozlan, saj ne ka- že tolikšnega prizadevanja, je z Gornje Savinjsko kme- tijsko zadrugo, ki bi naj opu- stila lastno pitališče goveje živine v modernih hlevih pri Rečici. Kolektiv zadruge se je odločil za opustitev tega pitališča in maha vsakomur pred nosom z izračunom, da je bolje plačevati le anuitete, kot pa še izgubo pitališča, ki se že vleče od takrat, ko so se spremenili tržni odno- si. Gornje Savinjske kmeto- valce moti in postavlja t dvome ta odločitev, saj je po tej logiki jasno, da se po- tem pitanje goveje živine til- di njim ne izplača, če tudi vzreja v modernem pitališču ni rentabilna in to ob vseh najugodnejših pogojih. Kme- tovalci prav tako očitajo za- drugi, da se preveč izgublja v drugih interesnih sferah, premalo pa se ukvarja s kmetijstvom. Ostajajo na- mreč v dvomih, da bi renta- bilnost poslovanja zadruge rešila na novo ustanovljena mreža lastnih trgovskih lo- kalov. j. SEVER POZOR, OBČANI ŽALCA! stanovanjsko gospodarstvo Žalec razpisuje po 9. in 10. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in 3. člena Odloka o organizaciji urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na območju občine Žalec JAVNI NATEČAJ a) ea oddajo stavbnega zemlji.šča št. 16, 17 , 20, 21, 22 , 46, in 51 v k. o. Petrovce v približni izmeri posamezne gradbene enote 400—450 m-. Stavbne parcele št. 16—22 k. o. Petrovce soseska »Vrt« so v približni izmeri 400—500 m^ namenjene za gradnjo vrstnih hiš. Tipi objektov so določeni po zazidalnem načrtu vrstne hiše. Stavbne parcele št. 46 in 51 k. o. Petrovce v približni izmeri 500—600 m2 so namenjene za gradiijo enodružinskih hiš. Tipi objektov niso povsem določeni. Izklicna cena za ureditev stavbnega zemljišča v k. o. Petrovce (priprava in opremljanje) je naslednja: odškodnina za m^ zemljišča ND 11,— (priprava) oprema gradbene enote ND 9C00,— b) stavbišča št. 1 do 5 v k. o. Polzela možnost gradnje takoj in stavbišča št. 6 do 11 v k. o. Polzela možnost gradnje v jeseni stavbišča št. 1 do U so rezervat za člane kolektiva Tovarne noga- vic. Polzela. Stavbne parcele so namenjene za gradnjo vrstnih hiš in so v približni Izmeri 350 m^. odškodnina za m^ zemljišča ND 10,90,— (priprava) oprema gradbene enote ND 8200,00,— C) stavbišče pare. št. 1125/21 in pare. 1125/22 za Staro tovarno na Polzeli za enodružinske stanovanjske hiše v približni izmeri 450—500 m^. Stavbišče ND 5200,00,— d) Licitirano prednaročilo za gradnjo 10 vrstnih hiš .v soseski V— Žalec k. o. Gotovlje. štiri vrstne hiše so rezervirane za člane kolektiva Feralit Žalec. Izklicna cena za ureditev stavbnega zemljišča soseske V. Žalec Je naslednja: zemljišče za m^ ND 12,50,— (priprava) oprema gradbene enote ND 6202,20,— e) Licitirano prednaročilo za gradnjo li enodružinskih stanovanj, skih hiš v soseski Dobertešnica II del — Vedenlk, Šempeter. Izklicna cena za ureditev stavbnega zemljišča: zemljišče za m^ ND 11,50,— (priprava) delna oprema gradbene enote ND 62C2,20,— v stroških priprave zemljišča so zajeti asanacijski stroški, stroški odstranitve naprav in nasadov na zemljišču ter zazidalni projekt in poslovni stroški. v stroških opreme posamezne zazidalne parcele za sosesko »VRT« Petrovce so predvideni stroški kanalizacije, vodovoda, asfaltiranje ceste, vendar le do višine vplačanih prispevkov graditeljev soseske. K parceli za Staro tovarno na Polzeli ne pripada nobena dodatna komunalna naprava oz. oprema, priključki na obstoječe naprave, ceste in vodovod pa so dovoljeni. V vseh zneskih prispevka ni vračunana napeljava električnega kabla. Prometni davek plača kupec. K ceni zemljišča po m^ se računa tudi cesta, ki bi se zgradila. Neposredni komunalni priključki posa- mezne stavbne enote gredo v breme graditelja. Essklicna oz. zlicitirana cena za sosesko »Vrt« v Petrovčah in na Polzeli za Staro tovarno mora bit-i vplačana v roku 8 dni po licita. ciji. Obročno plačilo ni možno. Varščina znaša ND 900.— in mora biti vplačana en dan pred javnim natečajem na žiro račun 5075-781-1 Sklad za urejanje mestnih zem- ljišč — Stanovanjsko gospodarstvo Žalec. Pismene ponudbe morajo biti vložene do 22. maja 1968 in naslov- ljene na Stanovanjsko gospodarstvo Žalec — Sklad za urejanje mestnih zemljišč. JAVNI NATEČAJ SE BO VRŠIL DNE 23. maja 1968 Ob 16. url v PROSTORIH STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA ŽALEC. Zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku. O izidu natečaja bo izdana odločba v smislu 13. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča. Podrobne informacije ob ponedeljkih in sredah od 9.—12. in 13.—16. ure, ob petkih pa od 9—12 v pisarni Stanovanjskega gospodarstva Žalec. 16. MAJA 1968 -tednih NA KRATKO Reelekcija Reelekcija vodilnih delavcev v delovnih organizacijah konjiSke ob- čine je končana. Izvedli so jo v dvanajstih kolektivih in v glavnem psvsod imenovali na mesto direk- torjev dosedanje direktorje ali vr- šilce te dolžnosti. Večina ostalih prijavljencev namreč ni ustrezala razpisnim pogojem, tako da so komisije izbrale najboljše. Plenum sindikata Na svoji zadnji seji je plenum občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah razpravljal o gradivu za š&ati kongres Zveze sindikatov Jugaslavije. Največ be- sed so po.svetai pomenu referen- duma in odnosom med sindikatom in organi samoupravljanja v de- lovnih organizacijah. Pred zaključ- kom reje so izvolili za delegata na kongresu ing. Vida Štefana. Kam po končani osemletki Letos bo v konjiški občini kon- čalo osemletko kakih štiristo fan- tov in deklet. Občinska skupšt'ina je že lani, letos pa je to storil tu- di občinski .«indikalni svet, pripo- ročila delovnim organizacijam, naj odpro čimveč vajenskih mest. Zla- sti bo verjetno težko vključiti v nadaljnje izpopolnjevanje dekleta, zato bi naj kolektivi upoštevali tu- di to okoliščino. Filatelistična razstava V počastitev dneva mladosti bo konjiško filatelistično društvo 24. maja odprlo republiško mladinsko filatelistično razstavo. Gre za prvo prireditev te vrste. Da je republi- ško vodstvo poverilo organizacijo take' razstave prav Konjičanom, pa t& slučaj, saj deluje v občini naj- boljše slovensko filatelistično dru- štvo. Razveseljivo pa je posebno to, da ima 85 pionirjev in samo 12 odraslih članov. Na razstavi bo- do zbrali okrog 1200 albumskih li- stov najrazličnejših znamk. Nov program Medtem ko se letošnja izobraže- valna sezona bliža koncu, priprav- lja Delavska univerza v Slov. Ko- njicah program izobraževanja za prihodnje jesensko-zimsko obdob- je. Takrat bodo pripravili seminar O varstvu pri delu, seminar za čla- ne samoupravnih organov in sin- dikalnih podi-užnic, razpisali bodo nov oddelek osnovno .šole za od- rasle in če bo dovolj kandidatov, tudi kovinarsko šolo in ekonomsko srednjo šolo. Boljši rezultati Kljub temu, da .so se gospodar- Sla rezultati v zadnjih dveh mese- cih nekoliko izboljšali, je zbor de- lovnih skupnosti občinske skupš.čine n,"> svoji zadnji seji vendarle pri- poročil delovnim organizacijam, naj dobro proučijo podatke, ki go- vorijo o rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Zabelefiili so namreč precejš- nje zaostajanje za planiranimi re- zultati in celo za u*tpehi lanskolet- ne proizvodnje. Od friilice do baleta Med najmlajšimi glasbeniki konjiške občine ^Izpod obokov ;:tare graiiine v Slovenskih Konjicah se več- krat glasijo zvoki najrazlič- nejših instrurn,entov — od violine, do frule Razumljivo, tu domuje nižja glasbena šo- la, ki je središče glasbenega življenja v občini. Dobrih dve sto otrok in odraslih prihaja v te prostore, saj ima poleg rednega pouka tu vaje še moški pevski zbor, godba na pihala, salonski orkester in celo — baletna šola, v katero hodijo okoliški otroci. V šoli vlada neko posebno nalezljivo veselo vzdušje. Mla- dež, ki je prinesla življenje med stare zidove, zavzeto sledi napotkom prizadevnih pedagogov, ki poleg svojega poslanstvo zborovodij, diri- gentov in podobne funkcije. ki se jih nabere človek, ki živi za glasbo. Zanimanje za vpis v glasbeno šolo je veli- ko. Lani so jih morali celo nekaj odkloniti, saj delajo z učno močjo manj kot prej- šnja leta. Kljub temu pa so odprli dva nova oddelka v Zrečah in v Ločah, predvsem zaradi preproste ugotovitve, da laze hodi eden k mnogim kot obratno. Ravnateljica šole, Nada še- lihova, ki jo gotovo pozna staro in mlado daleč naokoli, je prijetna sobesednica. Za- greto in živahno pripoveduje o zavodu, še bolj pa se nav- duši, ko govori o otrocih. »Toliko je tega, da ne vem, kaj bi vam povedala,« se nam je nasmejala v pozdrav. »Mo- goče ja najzanimivejša naša pripravnica. To je razred otrok, ki jih šele uvajamo v glasbeno življenje. Med nji- mi je veliko takih, ki še ne hodijo v šolo. Z njimi pre- pevamo pesmice, jih učimo igrati na frulico, spoznavajo note in ko končajo razred, se odločijo tudi to, kakšen instrum^mt bodo igrali.« »In za katerega je največ zanimanja?« »Za harmoniko. Kljub te- mu pa imamo pri nas kar 16 violinistov, kar je za na- šo šolo vsekakor zelo veliko.« čeprav imajo stare inštru- mente in kot povsod, precej težav in crvir, se gojenci glas- bene šole pojavljajo na vseh prireditvah in manifestacijah. Poleg svojih rednih internih produkcij, pripravijo vsako leto tudi zaključno priredi- tev, kjer pokažejo najboljše, kar so se naučili med letom. Tega ponavadi ni malo, zato so produkcije zelo dobro obi- skane. In skoraj zagotovo bo tako tudi letos, ko se bodo s programom veselih in po- skočnih melodij napotili tudi v nekaj okoliških šol, da bi še tam vzbudili zanimanje med svojimi vrstniki za lepo glasbo. — ib. Nasmejani in razigrani prihajajo otroci v glasbeno šolo. Kadar pa gre zares, znajo zaigrati tako, da zaploska ste herni v dvorani. Gotovo bo tako tudi letos — ob zaključ> ni junijski produkciji, na katero se skrbno pripravljajo. Foto: I. Burnik Foto: I. Burnik Brez naglice v nov delovni čas Prejšnji teden se je v Siov. Ko- njicah sestala komi.sija, ki preuču- j«" pogoj«' za pi-ehod na nov delov- ni čas. (iovorili so zlasti o otro- .škem varstvu, o družbeni prehrani in o prevozih na delo. Strukovne službe pri občinsVi skui)ščini so pripravile analze. ki med drugim kažejo, da za okrog alliO predšol- skih utrok delujeta v občini le dve vzgojno-varstveni ustanovi. Obe skupaj .sprejmet-A nekaj več kot sto otrok. Anketa, k so jo izvedli med za- poslenimi materami v občini, pa kaže, da bi v primeru uvedbe de- Ijem'sa delovnega časa ostalo brez varst\a približno Z'ii otrok, od te- ga 161! preilšolskih. Ker je varst- vena ustanova v Slov. Konjicah vključila že več otrok, kot je nje- na kapaciteta, ni mogoče misliti še iia dodaten vpi». Podobno pa je tudi na osnovnih šolah, ki tudi ni- majo nikakršnih pogojev za celo- dnevno bivanje otrok v .šoli. Nič boljsie ni s prevozi delavcev, predvsem iz območja Poljčan, I^oč, Žič, Draže vasi in drugih krajev. Iz smeri Poljčan in Loč se vsak dan vozi na delo več kot 150 de- lavcev, iz Draže vasi in Tepanja okrog 10(1, iz Oplotnice prav toliko in tako dalje. V jesensko-zimskem obdobju se to število poveča še za kikih :>0 odstotkov. Kaže, in takš- na je (uiti u.gotovitev komisije za prehod na deljen delovni čas, da tnnulno ni v konjiški občini no- benih pogojev za uvedbo novih av- tobusnih prog, tembolj, ker so ce- ste na teh relacijah izredno sla- be. Družbena prehrana sicer men- d-i ne hi bila problematična, ven- dar je vprašanje, če bi si lahko delavfi z nižjimi osebnimi dohod- ki privo.ščii dnevni izdatek kakih 400 do 500 starih dinarjev za to- pe! opoldanski obrok. Po datj.si razpravi je komi.sija sklenila, da bo predlagala občin- ski .skupščini, naj priporoči delov- nin^ organizacijam, naj ne hitijo z uvajanjem novega delovnega časa, ker. bi to porodilo mnogo drugih, trenutno nerešljivih problemov. Ko- misija namerava tudi predlagati, naj v občini takoj začno sistema- tično reševati otroško varstvo, v delovnih organizacijah pa naj bolj aktivno kot doslej pripravljajo uvedbo 42-urnega delovnega tedna. B. A. Presežen etat V preteklem letu je gozdarstvo v konjiški občini močno preseglo predvidene količine poseka iglav- cev. Tudi z vzdrževanjem gozdov ne moremo biti povsem zadovoljni;. Vendar velja ta ugotovitev bolj kgt' ne samo za gozdove v družbeni po- sesti, saj so privatni gozdovi ve- liko bolje vzdrževani. Krvodajalstvo Konec junija oosta v Zrečah in Slovenskih Konjicah krvodajalski akciji. Sindikati vabijo vse svoje člane, da se akcje udeležijo v čini- večjem številu. Po dosedanjih po- datkih so bili vedno najboljši v Vitanju, medtem ko so se najslab- še odrezali ponavadi v Zrečali. Vrnili so se Prosvetno društvo v Ločah na novo zastavilo delo Kulturno-prosvetno dništvo »Mar- jan Rap« je pred dvema mesecema postavilo na oder dramo domačega avtorja, člana SNG iz Maribora, Emila Freliha »■^'rnil se je«. Z njo so doživeU lep uspeh tako doma, saj se je premiere udeležil tudi av- tor, kakor tudi na več kot dvajse- tih gostovanjih. Sicer pa ima društvo, ki poid njegovim okriljem delata tudi ki- no in knjižnica, precej težav. Le maloštevilna skupina je vodila in izvajala delo. Vodstvo droštva je že dve leti sklicevalo občni zbor, ki pa je bil vedno nesklepčen, še- le pred kratkim se je zbralo do- volj ljudi, da so lahko izvedli ta svoj delovni obračun. Največ so na občnem zboru raz- pravljali o kinodvorani. Loče, ki so išb številu prebivalstva drugi kraj v občini, gotovo potrebujejo filmsko raz\'edrilo. Zaradi reper- toarne politUie, ki ni ugodila že- ljam gledalcev, je kino kmalu za- plaral v izgubo in lani decembra so se vsi sprijaznili z ukinitvijo kina. Taki-at pa je Emil Županč, ki je sicer režiser dramske sekcije, tvegal in na lastno odgovornost na- ročil filme za letošnje leto. Da je uganil okus občinstva, dokazuje dejstvo, da si je v prvih štirih me- secih letošnjega leta ogledalo pred- stave toliko ljudi kot lani celo le- to. Gotovo bo kdo kritiziral, da so fiimi preveč komercialne narave, kar pa je le deloma res, saj so vmes tudi zelo. kvalitetni filmi,; Toda dokler se bodo morali majh- ni kinematografi sami vzdrževati, se ne bodo mogli povsem posve- titi principu izbire po umetniški vrednosti filma. Drug problem društva in Loč pa je kultiu-ni dom, ki so ga zgradili kmalu po osvoboditvi. Danes ga je že tu in tam načel zob časa. Po- trebno bi bilo obnoviti tla, ure- diti električno napeljavo in še mar- sikaj drugega. V zadnjem času se je v blagajni društva zaradi sltrb- nega varčevanja nabralo nekaj de- narja vendar vsota ne zadošča za popravilo dvorane. Pomoč pa sta obljubili tudi opekama in krajev- na skupnost in ker se bodo tudi občani gotovo odzvali s prostovolj- nim delom, se le kažejo lepši obe- ti. Najostrejše pa so bile debate o finančnih sredstvih, ki so, žal, po- tisnile nekam vstran osnovno de- javnost prosvetnega društva. Sta- rejši so očitali mladim, da v dru- štvu premalo sodelujej.o. To je si- cer res, drži pa tudi to, da se ve- čina mladincev vozi v šole v Ma- ribor ali Celje in s«; marsikdaj vračajo domov šele pozno popol- dne Kljub vsemu so sklenili, da bodo kolikof se bo le dalo, po- mladili vrste članov prosvetnega društva. Končno so za novega predsednlka iz\'olila Francija Gum- zija, ki je že več let aktiven čla.n društva. Upamo, da bo novi od- bor mstavil svoje delo in pričaku- jemo še več takih uspehov, kot je bila igra »Vrnil se je«. Tam u gori roža rase../' Na obisku pri pohorski zeliščarki Karlini Rošar Vraže o ženskah, ki kje gozdovih nabirajo zelišča, so bile menda krive tega, da sem si srečanje z eno naj- bolj znanih pohorskih zeli- šdark — Karlino Rošar iz Pake pri Vitanju — predsta- vljal povsem drugače, kakr- šno je bilo v resnici. Pa tu- di žensko, o kateri so mi pri- povedovali zdaj kot o nabi- ralki zelišč, zdaj kot o odbor- nici, igrahki. .. Pomlad je že pred tedni pognala zimo s travnikov in gozdov, ko sem poskušala u- jeti korak s fantom, ki mi je kazal pot do Karline. In ko sem spet hotela vprašati, če bova kmalu na cilju, se je za strmim pobočjem prika- zala lesena hiša z značilnim »gankom« in cvetjem na ok- nih. Nekaj trenuikov za tem sva se s Karlino radovedno merili s pogledi. Ne vem, kaj si je rriislila ona, jaa sem bila pošteno preseneče- na. Namesto stare, v črno oblečene ženske, je stala pred rnenoj visoka, vitka, ne- opredeljene starosti, ponosna Karlina. Od sonca ogorelih nog se je držala razpokana zemlja in tudi roke so bile raskave. Zato pa je bil stisk krepak in nekoliko daljši, Jcot da bi hotela že iz njega razbrati, s kom ima opravka. »Orjem,« je rekla in po- gledala bose noge. »Pa kar sami?« se začudim. »Seveda,« je odgovorila, »čas je,« je bilo kot poja- snilo na vprašanje o obdob- ju, ne pa na to, kar sem mislila jaz. To. da opravi ve- čino poljskih del sama, se ji verjetno zdi povsem razum- ljivo. Sicer pa v hišici sredi gozdov in travnikov ne živi čisto sama. Potem, ko je hči šla v Ljubljano študirat in je Karlini umrla mati, je vzela k sebi neko gluhonemo si- roto, ki bi sicer živela na občinske stroške. Kdo ve, za- kaj je to storila?! Zato da bi si z njenim delom kaj posebno pomagala ne. Prej zaradi svojega tako zna- čilnega odpora proti hinav- ščini in navidezni ljubezni- vosti, ki so ju tako ali dru- gače prizadeti ljudje vedno deležni. Tako je bilo moje prvo srečanje s Kariino Rošar. Za drugo pa sva se morali posebej dogovoriti. Zakaj, zdaj, ko je pomlad razboho- tila zelenje po vsej »njeni« planini, je redkokdaj doma. »Petdesetkrat zapored grem v planino,« mi je pripovedo- vala, ko se je skoraj pražnje oblečena vrtela po lepo po- spravljeni sobi. »Takrat ne poznam ne nedelje, ne pra- znikov. Naberem na stotine drobnih zelišč, ki jih večina še poz7ia ne. Odhajam zju- traj ob štirih in se vračam ob mraku. Takrat zaživim po svoje. Daleč od ljudi, med pticami, vetrovi, ob son- čnem vzhodu in zahodu, do- živim SVOJO, morda nekolil^ posebno srečo ... Tisti dan je bila Karlina v dolini. V šoli je od šolskih otrok odikupovala zelišča za ljubljansko podjetje »Dro- ga«, s katerim ima posebno pogodbo o sodelovanju. In čeprav je šele pomlad, je na podstrešju že vse polno slad- kih koreninic, bodeče neke in kdo ve česa še, kar skrbno suši. in hrani za tisti čas, ko bo odpremila v Ljubljano. »Koliko pa naberete zelišč v enem letu?« vprašam. »To bi vain pa tc^ko pove- dala. Nisem še računala. Za »Drogo« pa ustvarim letno kake 4 milijone din prometa. Seveda z odkupljenimi zeli- šči vred.« Položila je roke na pred- pasnik in dejala: »Pa mi pravijo ljudje, da sem neu- mna, ker se toliko mučim. Saj me nihče ne sili. In bolj ko za denar, delam za vese- lje. Sicer pa niti ni tako tež- ko, če si človek prav razde- li svoj čas. Jaz sem si ga za nekaj let v naprej. Točno vem, koliko dni smem pora- biti za sejanje in oranje, ko- liko za »pohode« v planino. koliko za odkupe zelišč in sadežev od drugih nabiral- cev, koliko za sušenje in vla- ganje in tako naprej.« In se vam zmeraj vse po- sreči?« »Skoraj. Veste, to fe pa moja trma,« se široko za- smeji Karlina. »Je hudič, če visoko v planinah v temnih se meni kaj zoperstavi! če dežuje, kadar sem namenje- na . v planino, pač dežuje. Jaz grem kljub vsemu.« Medtem ko prvič v življe- nju grizljam sladke koreni- nice, se mi spet vsili primer- java iz bajk in pripovedk — tisto o sušenju in varenju pijač v stari, črni kuhinji. »Torej vse, kar sami 7iabe- rete in odkupite od drugih, tudi prodate? Vam za doma- čo uporabo nič ne ostane?« »O, to pa že. Sama na pri- mer še nikdar nisem pojed- la nobene tablete. Pa tudi drugi me kdaj prosijo za kakšen čaj.« »In kaj na primer proti čemu služi?« »Pravijo, da hribska resa pomaga pri rani na dvanaj- stemiku, encijan ozdravi ne- ješčnost, arnikine korenine so dobre proti reumi, cvetje za rane, pa — tako naprej, kaj bi vam naštevala!« Z opravičilom, da ima ne- kaj opraviti v kuhinji, me je potem pustila samo za pre- grnjeno mizo. Iz kuhinje silšim radio in se spomnim, da je omenila, da bi rada te- levizijski sprejemnik. Tudi o pralnem stroju razmišlja, pa o lepi, svetli kopalnici, ki bi jo mogla urediti v izbici na koncu hiše. »Vse bo še mo- goče,« misli na glas Karlina. »Samo, da ne bi prišla kak- šna bolezen in bi ostala ko- mu v breme ...« »Vas je bilo kdaj strah v planini,« jo vprašam, ko se vrne. »Strah?« je zategnila in me iskreno začudeno pogle- dala. »Ne vem, česa bi se bala?! Iludobm ljudje me tam ne najdejo... No, en-, krat me je pa res bilo. Ni-' sem bila sama. Kakih pet šest otrok sem peljala š se- boj. Veste, zdaj se mladina že zelo zanima za zelišča. No, tako nas je tuSzrat zalotila nevihta. Bala sem se za o- troke, ki so se tiščali kot pi- ščanci koklje. Strela pa je švigala nalašč pred našimi očmi. K sreči se je vse dob- ro izteklo.« Ko se je Karlina razgovo- rila in se je prirojeno neza- upanje umaknilo, mi je veli- ko pripovedovala. Zvedela sem o zadrugi, ki je pre pro- dajala lisičke s tolikim do- bičkom, da jih ljudje potem niso hoteli več nabirati. Pa ono o odkupovanju mravljič- nih jajčec, ko so bili kazno- vani tisti, ki so jih po naro- čilu nabirali, ne pa oni, ki so jih odkupomli. .. »Kaj pa razvedrilo, Karli- na? Ga je kaj?« se pozani- mam še za njena nagnenja. »Se že kaj najde. To vam bom povedala, kako se je zgodilo, da sem začela igrati. Pred leti so v dolini odprli zadružni dom in so za to priložnost igrali »Rcfkovnja- če«. Meni je bilo igranje všeč, pa sem sklenila, da bo- mo mi kmetje, tudi igrali. Si morete misliti, kako so se mi v dolini smejali, ko sem to povedala! Pa sem bila spet trmasta, če cigan lahko naruči kmeta plesati, se bomo tudi mi naučili igrati. In ta- ko smo igrali tisto »V Ljub- ljano pa dajmo« in nihče se nam ni več smejal. Oitlej sem sodelovala v 13 igrah. ■f^dfi 'fefe« bomo itu igrai^: Radi bi pritegnili mladino. Preveč ob strani jo pustimo. Sploh pa nekateri včasih mi' slijo, da smo kmetje veliko preneumni...« Ko sva potem odšli iz hi- še, da bi jo fotografirala pod tistim drevesom, ki P ob poletnih večerih daje za- vetje za sanjarjenje o lepem, je bila tako prisrčno v i^' dregi da skoraj verjeti ni- sem mogla da je to ista sa- mozavestna, odločna Karii- na, ki mi je prej s tolikšnirt^ žarom pripovedovala o svoji planini. Kasneje sem ugoi(^ vila, da v aparatu ni bilo več posnetkov in tako bo prizor pod cvetjem osia^ pred očmi samo meni. če bila Karlina, bi se verjetno ujezila in jo kakšen dan tem spet mahnila v planino s polnim fotoaparatom toda žal to nisem. Gotovo p<^ se srečava kdaj drugič. ne prej, tedaj ko bodo gobi- Morda jih bom le kaj na- brala — zakaj, Karlina, pra' vi jo, da ima preštete . . I. BURSl^ slavenske kanjiee 16. MAJA 1963 RADESKI PLANINCI SO ODPRLI GAŠPERJEVO KOČO Drugič obnovljena planinsko društvo Radeče, so ga ustanovili leta 1952, so se združili planinci iz padec, Zidanega mostu in loke, si je od vsega začetka ^glelo, da bi imelo tudi svo- jo planinsko postojanko. To- 0 do današnje Gašperjeve ko- ^e, ki so jo drugič prenovlje- no odprli 28. aprila, je bila dolga pot. Sprva so menili zgraditi lastno postojanko na Lovren- ^•2/, a tam so dosegli le pla- ninsko zavetišče pri zasebni- j(U, ki se je močno uveljavilo, j(0 so uvedli zasavsko pla- ninsko transverzalo. Zatem jg planinska zveza Slovenije zaupala planinskemu društvu J, Radečah upravljanje viso- tcogorske postojanke na Pre- fiodavcih. To postojanko je društvo sicer sprva težko vzdrževalo, a ko je bila uvr- ščena v slovensko planinsko iransverzalo, je bila tudi do- iti bolje obiskana. Te dni, tik pred prazni- jcom dela in v okviru pro- slav ob 75-letnici slovenske planinske organizacije, pa se je Radečanom zvalil težak kamen s srca, saj se lahko zdaj ponašajo z urejeno pla- ninsko postojanko v svoji neposredni bližini. Gašperje- va koča pod Velikim Kozjem je bila nekoč zidanica, ka- sneje kočarija, ki je nudila občasno zavetišče ljudem in živini. Leta 1964 pa so se ra- deški planinci odločili, da uredijo tu svojo kočo. še istega leta so planinci s pro- stovoljnim delom uredili ko- čo v nekdanjem slogu in jo začeli že tudi uporabljati. Mladinci iz Zidanega mostu pa so usekali še novo pot do koče in poslej je imela koča iz leta v leto večji obisk. Samo v zadnjem tetu so zabeležili nekaj nad 800 vpisov, da o obiskovalcih, ki se niti vpisali niso, sploh ne govorimo. Tolikšno zanimanje za Ga- šperjevo kočo je narekovalo, da bi jo prilagodili novim potrebam. Pod vodstvom ne- umornega in požrtvovalnega obratovodje Antona Babi- ca iz cementarne v Zidanem most% je v kratkem času na- stala iz razpadajoče, s sla- mo krite koče, lepa in pra- va planinska postojanka. Postojanko so dvignili v nadstropje, a opremo zanj je priskrbel UO planinskega društva. Mimo vodje Babica je bil sila prizadeven tudi Milan Golob in še mnogi drugi, a krepko so prizade- vanja podprla tudi nekatera bližnja podjetja. Med njimi predvsem cementarna v Zi- danem mostu, kolodvorska restavracija v Zidanem mo- stu, elektro Trbovlje je v lastni režiji napeljalo elektri- ko do koče, železniško pod- jetje v Zidanem mostu je podarilo drogove, ki so jih postavili planinci sami. Ro- jak Kurnik, ki živi v Holan- diji, pa je za dom poklonil magnetofon. Tudi prebivalcem Briš in nekaterim upokojenim želez- ničarjem, ki so neumorno pomagali pri delu, je potreb- no izreči vso zahvalo. ■ir Prebivalci Scdraža so prepričani, da jc šola središče njihovega življenja in zato so se že lani odločili, da jo uredijo. Napravili so nove sanitarije, ogradili šolsko dvorišče, a potem je zmanjkalo denarja. Še vedno upajo, da bodo nekako uspeli zbrati denar, da bi dokončali ureditev šolskega dvorišča, kjer nameravajo pripraviti otrokom prostor za vsestransko rekreacijo. RESNIČNO PREBRISANO — A TUDI POŠTENO? Nepotreben preplah? Zdravilišče v Laškem je pred časom prejelo anonim- no pismo, ki je opozarjalo na namero osmih graditeljev ce- ste na Tolsto, da bodo izko- ristili velikonočno pokanje za odstrel nekaterih skal, ki jim niso dopuščale, da bi ustrez- no razširili cestico, ki jo gra- dijo že skoraj osem let. Že pred dvemi leti je bilo podobno. Anonimno pismo je opozorilo vodstvo zdravilišča, da bodo graditelji ceste raz- slreljevali skale. Ker so v neposredni bližini te gradnje zdraviliški vrelci, je vodstvo zdravilišča terjalo ' nemudno intervencijo, vendar takratne- ga razstreljevanja nihče ni preprečil. Šele kasneje jc na zahtevo tožilstva zadevo ob- ravnaval sodnik za prekrške, ki je v tem primeru — ka- kor zatrjuje Vili Sirk, vodja graditeljev — opozoril, da ne smejo v območju 300 metrov od izvorov izvajati nobenega globinskega razstreljevanja. Graditelji so dve leti po- trpežljivo čakali. Vmes so v prostem času vzeli tudi krampe in skušali odklesati skale, ki so jim zapirale pot. Toda krampi so se skrhali, skale pa so še vedno prepre- čevale, da bi mogli po cesti z vozom. Vili Sirk je povedal: »Po- vsod v svetu si urejujejo mo- derne asfaltirane ceste, a nam na hribu ne dovolijo, da bi hneli vsaj cestico, ki bi po njej mogli z vozom ali majh- nim traktorjem. Poleg tega pa teh nekaj strelov sploh ni naredilo nobene škode. Pred dvemi leti smo razstreljevali dosti močnejše naboje, pa vo- da še vedno teče. Potem se tudi tokrat ni moglo nič zgo- diti. Poleg tega pa je vse skupaj sama nevoščljivost v soseskil« Resnično, danes še ni mo- goče ugotavljati škode. Toda v zdravilišču ugotavljajo, da se je v zadnjem obdobju ohladila termalna voda za ce- lo stopinjo Celzija. F^ksplozije bi mogle pretresti tla in sploh preusmeriti izvore zdra- vilne vode, najmanj pa lah- ko povzročijo, da se termalna voda pomeša s površinsko in tako zgubi svoje zdravilne lastnosti. Ob tem je znano tudi dejstvo, da je resnična vrednost laške termalne vode kar za štiri stopinje Celzija večja od trenutno uporabne! Očitne škode sicer res ni zaznati. Graditelji trdijo, da so tokrat zadnjič razstrelje- vali. Toda, najsi bo tako ali drugače, zavedati bi se mo- rali, da laškega zdravilišča ne gre postavljati na kocko! Pa tudi to je res, da bi ob širši podpori lahko graditeljem ceste, ki jim je potrebna, po- magali z mehanizacijo, ki ne bi ogrožala okolice! II. Savodnik Tudi letos so v Rimskih Toplicah odprli bazen za praznik dela, a v teh prvih majskih dneh se niti ne morejo pohvaliti s prevelikim obiskom. Razumljivo je, da je manj obisko- valcev v slabem vremenu, toda letošnja vročina bi mogla privabiti dosti več kopalcev. Četudi smo nekajkrat skušali ujeti motiv s prenatrpanim bazenom, se nam to ni posrečilo. Prihodnja seja skupščine V torek, 21. maja, bo zase- dala skupščina občine Laško, ki bo v prvi t-očki dnevnega reda razpravljala o zaključ: nih računih občinskega prd^" računa in dejavnosti, ki so v neposredni odvisnosti od ob- činskega proračuna. Svet za komunalne zadeve in urbanizem bo predlagal odlok o splošni prepovedi gradnje in prepovedi parceli- ranja zemljišč za gradbene namene na območjih, ki je zanje predvidena izdelava za- zidalnega načrta; predložil pa bo tudi zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko »Tera- sa«. Oddelek za družbene služ- be bo predložil v potrditev statut osnovne šole Antona Aškerca iz Rimskih Toplic, upravni odbor sklada za fi- nancirane kulturnoprosvetne in telesno vzgojne dejavnosti pa statut o svoji dejavnosti in sklep o soglasju k finanč- nemu načrtu dohodkov in iz- datkov sklada. Komisija za volitve in ime- novanja bo predlagala ime- novanje članov izdajateljskega sveta lista »Naše delo«, ime- novanje ravnatelja pomožne šole v Laškem in razrešitev predsednika komisije za proš- nje in pritožbe ter imenova- nje drugega. .hitri bodo v Radečah odprli novo zgradbo postaje milice. Radeški miličniki, ki gostu.jejo v nekdanji občinski zgrad- bi, bodo tako dobili sodobno urejene uradne prostore in štiri družinska stanovanja \ svojem bloku. Za zgradbo gradijo še garaže, ki bodo tudi kmalu gotove. Tudi to je; prispevek ob prazniku varnostne službe. '* Končno — po več letih obojestranskega Jadik(»van.|a — bo asfalt povezal smar,jeto pri Kimskih Toplicah z Dolom pri Hrastniku. Takoj po prvomajskih prazmkJh so .-.pecialne enote naše armade začele obnavljati cesto. Na sliki vidimo nov odsek ceste pri šmarjeti, kjer bodo zravnali priključek na glavno cesto in se tako izognili nevarnega ovinka okoli cerkve in mimo šole. Predvidevajo, da bo cesta izgotovljena do 1. novembra letos. NA KRATKO Afjialt do Sevnice — 1. oktobra Za cesto šmarjeta~Dol, ki so jo že začeli asfaltirati, bo na vrsti tudi cesta Radeče— Sevnica, ki bi jo naj dokon- čali do 1. oktobra. Tako ka- že, da bodo letos dobili Lašča- ni v vse smeri ustrezne asfaltne zveze. Do občinskega praznika pa nameravajo asfaltirati tudi nekatere pre- dele v Laškem in za prazr.ik bo v Laškem kar lepo. Fotografiranje ni dovoljeno Zagrebška INA se je ven- darle lotila urejanja okolice bencinske črpalke. Ko smo hoteli delavce slikati, se je pred nami našopiril pred- stavnik INE in nam zabranil fotografiranje. »Vaših posnet- kov imamo že dovolj,« je de- jal. »Pridite in slikajte, ko bo vse urejeno!« Upajmo, da ne bomo prišli zaman! Ambulanta v Radečah Krajevna skupnost v Rade- čah je trenutno najbolj za- vzeta s pripravami za grad- njo nove ambulante. Razla? ščanje zemljišč, ki je zdaj urejeno, je najbolj za:vlektQ vse priprave, pa tudi odločit- ve delovnih kolektivov o pri- spevku so se v glavnem za- ključile šele te dni. še ved- no manjka za kakšne tri mi- lijone SD pogovlb, a verjetno bodo tudi ti zamudniki kma- lu sledili zgledu drugih. V zdajšnjo ambulanto bi potlej preselili nekaj stanovalcev iz nekdanje občinske hiše, ki bi jo bilo potrebno podreti, ker že razpada- . . MAJA 1968 tednik ^c^^il^ NA KRATKO Urediti stranišča Na drameljski osnovni šo- K ne razpolagajo z velikim številom prostorov. Že sama zbornica je izredno majhna. Trenutno pa mislijo na šoli urediti predvsem stranišča. Toaletni prostori za otroke bi bili po novem samo v pri- tličju, zgoraj pa bi lahko za- to uredili še dva kabineta. 3000 v Rdečem križu Občinski odbor Rdečega križa v Šentjurju pri Celju je precej aktiven. Trenutno združuje devet krajevnih od- borov RK s 1500 člani. V pod- mladkih RK na osnovnih šo- lah pa deluje 1500 otrok. Med najbolj aktivne krajevne odbore štejejo Kalobje, Sliv- nico pri Gorici in Loko pri Žusmu, pri podmladkih pa osnovni šoli Ponikvo in Bohor. Trgovina v Ponikvi Ljudje v vaseh so vedno ve- seli, če v njihovem kraju gra- de kaj novega, kar bo po- membno za vse. Tako se tu- di v Ponikvi že nekaj časa veselijo nove trgovine, ki jo gjradi po naročilu trgovskega podjetja Mene Celje podjetje Ingrad Celje. Sedaj imajo v kraju tri trgovine, v Ponikvi, Hotunju in Dolgi gori. Vse so majhne in stare. Kljub no- vi trgovini v Ponikvi, bodo verjetno stari v Hotunju in Dolgi gori zaradi precejšnje oddaljenosti še delovali, že- lja vseh v Ponikvi pa je, da bd lahko začela nova trgovina poslovati na dan občinskega praznika — 18. avgusta. Krvodajalska akcija Glede na števik) prebival- stva je v Šentjurju pri Celju premalo krvodajalcev, zato ae je Občinski odbor Rdeče- ga križa odločil za akcijo, s katero bi pridobili nove kr- vodajalce. V ta namen bo- do organizirali sestanke s predstavniki družbeno poli- tičnih organizacij in podjetij, ki bi se nato na sestankih z občani in proizvajalci zavzeli za to humano dejanje, ko člo- vek pomaga človeku. Odda- jo krvi bi organizirali 20. in 21. jimija. Pričakovanje, da se bo nmogo šentjurčanov odločilo, da postanejo krvo- dajalci bo verjetno povsem izpolnjeno. Asfalt v Ponikvi Cesta v Ponikvo je precej prašna ob lepem vremenu, pa tudi odsek skozi naselje ni veliko boljši. Novica, da bodo asfaltirali cesto skozi naselje v dolžini 1300 metrov, pa je razveselila staro in mla- do. Predračunska vrednost del je 35 milijonov starih di- narjev. 30-krat dal kri Med štiristo krvodajalci v šentjurski občini ljudje naj- bolj poznajo 36-letnega STA- NETA KAJTNO, saj je dose- daj že tridesetkrat daroval svojo dragoceno življenjsko tefeočino. Pismo s Planine Letošnje \epo vreme je nam kmetom omogočilo zgoden priče- tek del na njivah. Sedaj bi radi sejali pa ni bilo dežja, da bi lahko zemljo pripravili za setev. Zato smo zaprosili upravnika posestva Marof- Planina, KK Šentjur, da bi nam proti plačilu prehranah z njihovo mehanizacijo njive. Ce to ni mogoče pa bi nam vsaj poso- dili njihovo krožno brano, nato pa bi nekdo izmed nas rade volje s traktorjem prebranal zemljo in jo pripravil za setev. Bili pa smo zelo razočarani, ker nam je u- pravnik odklonil to uslugo. Kmetijski kombinati so si s po- močjo družbe kupili potrebno me- hanizac-ijo. Tudi mi, kmetje, bi jo imeli, če bi dobili toliko sredstev. Tako pa vedno samo prosjačimo za stroji, čeprav mnogo in ceneno proizvajamo. KOOPERANTI RAZGOVOR 7 ALO.I7FM SENICO Pičla sredstva krajevne skupnosti Ponikva nedvomno navduši vsakogar, ki rad vidi pode- želska naselja, i^e bolj pa potnika navdušijo ljudje, ki so prijazni in ti radi povedo marsikaj o svojem kraju in delu. Tudi predsednik kra- jevne skupnosti Alojz Senica je takšen. Vstopil je v gostilno, kjer smo sedeli, ves možat in od- ločen, v delovni obleki s ka- po na glavi. Prisrčen na- smeh je nekoliko omilil nje- gov obraz. »To je on,« mi je prišepnil sobesednik, ki sem ga pre- je povprašal za predsednika krajevme skupnosti Ponikva. Z Alojzem Senico ni težko navezati stika zaradi njego- ve prijaznosti. Sedla s>va za sosednjo mizo in pričela po- govor. »Tri leta sem že predsed- nik krajevne skupnosti. Ka- ko so ljudje zadovoljni z de- lom krajevne skupnosti, ozi- roma njenega odbora, vam ne bi mogel odgovoriti, bolje da vam sami povedo.« Veliko jih je zadovoljnih s svojo krajevno skupnostjo, seveda so pa tudi nekateri, fči kritizirajo vse. Toda t(lk- šni so povsod. »Lani smo mnogo naredili zaradi samoprispevka in tu- di občinska sfkupšfčina je ne- kaj prispevala. Povezali so 5 ali 6 vasi, tako, da so vse dostopne z avtomobili. Več- krat sklicujemo sestanke, tu- di skupno s Socialistično zvezo, na katerih se pogovo- rimo in potem odločimo. Mnogo nam je manjkalo. Predvsem ceste so bile ved- no naš problem. Poleti je prah silil v stanovanja, po- zimi pa niso orali snega. Morali bi imeti več materia- la za popravilo cest. Delo krajevne skupnosti je kon- centrirano na komunalne, socialne probleme in ureja- nje pokopališča. Sredstva pa so tako pičla, da ne moreš mnogo narediti, čeprav bi rad in z mano vsi drugi. Stanje v krajevni skupnosti pa je ta\kšno, ker tudi v ob- činskem merilu ni dovolj sredstev rm razpolago.» Ponikva sodi med največ- je kraje šentjurske občine. »Odnos občinske skupščine do našega kraja? Težko je reči, kaj konkretnega. Mi govorimo, Tiaši odborniki predlagajo. Razumljivo, vča- sih stvari ne gredo tako kot bi morale, toda tako je tudi povsod drugod.« Odšel je s prijaznim na- smehom in trdim korakom moža, ki kljub svojemu de- lu še vedno najde čas, da skrbi tudi za druge ljudi. M.sJ VESELO ŽIVLJENJE — Stopala sta po prašni cesti med Ponikvo in Šentjurjem Mlada, zaljubljena in srečna. Kaplje potu na čelu, nasmeh na ustih in dolgi goreči pogledi, Delala sta, ona je nosila sekiro, on žago. Dve uri in pol hoje do doma je zanju predstav. Ijalo le pet minut. Helena in Miha Jug sta se poročila pred dvema letoma. Njun mladi zakon je bil sklenjen iz ljubezni. On delavec s 50 tisočaki na mesec, ona gospodinja. D, bi lepše živela primeta za vsako delo. Nimata veliko, skoraj nič, ne avta, ne televizorja, ne svojega stanovanja, njuna sreča pa je nepopisna. Srečna in zadovoljna sta s tistim, kaj imata. Mnogo bolj kot drugi zakonci, ki žive v izobilju. In kaj sta nam dejala: »T^o sti ladovoljna, da ne moreva povedati. Rada se imava.« Gotovo sia svetel vzgled za mnopi mladih zakonov. Foto: S. ELEKTRIFIKACIJA, VODOVOD IN NOVA CESTA Tudi na Rifniku delajo Ko se pripeljaš iz Celja v Šentjur lahko na desni stra- ni zagledaš hrib Rifiiik in stari grad. Na pogled nezna- ten hrib je znan po svojih izkopaninah. In na Rifniku žive skromni delowii IjiKlje, od Podgorja x)a vse do vriia hriba. Kljub skromnosti pa bi radi sodobno živeli, pod istimi pogoji kot ljudje v do- lini. Prav ta želja za sodob- nim življenje pa jih je tudi vodila v za tako majhen kraj velike akcije. Vse do leta 1963 so zvečer v hišah še gorele petrolejke, kljub temu, da je do Rifnika iz centra Šentjurja pičlih 20 minut. Priselili so se mlaj- ši ljudje in zahrepeneli po napredku, po elektriki. In res so se dogovorili za elektrifi- kacijo od trafo postaje Pod- gorje, to je 1,5 kilometra ho- da. K delu je pristopilo 11 družin, med njimi tudi upo- kojenci s skromno pokojnino. Ob predračunu je marsiko- ga zabolela glava, saj je bdi 2 milijona SD. Občdna jim je pomagala s sto tisočaki, drugo pa so zbrali sami. Ko so v hišah zagorele žar- nice in se oglasili radioapa- rati veselju ni bilo konca, hkrati pa. so ljudje na Rifni- ku takoj začeli razmišljati o vodovodu. Z lastnimi sredstvi so ga 2^radili v dolžini 950 metrov. Vodovodu je sledila cesta Podgorje—Rifnik, ki je bila že v takšnem stanju, da je po njej težko peljal prazen vprežni voz. In danes? Po ce- sti vozijo že avtomobili vse do gradu. Težko pa je opisa- ti s kako trdun del<»n so ljudje na Rifniku dosegli ta- ko lep uspeh. NarediM so na- sip dolg dvesto metrov, na- to pa so morali cesto v ena- ki dolžiml še zidati. Ker je bi- la cesta preo2dta so morali postaviti meter visok in 70 metrov dolg 2dd. Potrebnih je bilo še mnogo izkopov, lju- dje pa so bili povsem izmu- čeni od trdega dela na cesti. Zbrali so 100.000 SD in plača- li delo buldožerja. Tako so si pomagali sami potem pa se je zaustavilo. Ni materiala za posipanje ceste. Prosili so zanj na ob- činski skupščini v Šentjurju in še sedaj žive ljudje v uj* nju, da bo njihova prošnjs uslišana. Za cesto so mnogo žrtvovali, zato bi tudi radi, da bi bila vedno v redu. 6t posebno pa jih jezi Vodna skupnost Celje, ki je gradili vodne rezervoarje za Sentju' na Rifniku. Izpirajo jih pr> bUžno vsake tri mesece io tedaj spustijo 10.000 litrov to de, kd pa je izpeljana na cfr sto, narejeno s tolikšnimi pori. Voda cesto vmičuje. Ali ne bi bilo mogoče vodo ij peljati drugam? I^judje na Rifniku so po nosni na svoje delo, saj so si povsem sami s tremi akci- jami znatno izboljšali svoje življenje. A, P. PONOVEN OBISK PRI »BOGATIH REVEŽIH« V DRAMLJAH, KI ZDAJ NISTA VEČ REVEŽA Sreča v Kolaričevi hiši Lani smo v našem listu ob- javili reportažo z naslovom »BOGATA REVEŽA« o Mari- ji in Antonu Kolaričevima iz Dramelj pri Šentjurju. Oba stara človeka sta imela veli- ko posestvo, ki pa ga nista mogla obdelovati. Želela sta. da bi prišel k njima mlajši človek, poskrbi zanju do smrti in obdeloval zemljo, za nerado pa bi bila domačija njegova. Nanju nismo pozabili. Pre- teklo je leto dni in ponovno smo obiskali Antona in Mari- jo. Hoteli smo videti kako živita sedaj, kajti pri prvem obisku je bilo njuno življe- nje zelo skromno. Delala sta na njivi. Ko sta opažala, da nekdo hodi okoli njune baše — postavili so ji- ma jo občinski možje Šent- jurja — sta prišla vsa sklju- čena in zgubana pogledat, kdo je prišel. »Nič se vas ne spomnim, vem pa, da ste že bili pri nas,« je dejal Anton Kolarič in še premišljeval. Tudi ona se ni spomnila. Ko pa smo začeli govoriti o »bogatih re- vežih« je bilo vse jasno. »Marsikomu ni bik) prav, da ste tako napisali, nekate- ri so bili zelo jezni,« je pove- dala starka. Njemu je bilo neprijetno. Premeščal se je z noge na no- go. »Pa je bilo kljub temu vse v redu. Sedaj nisma več sa- ma. Imava mladega človeka, ki je prišel iz Laškega, ko je v vašem časopisu prebral o nama.« Ludvika Galoha iz Laškega nismo našli v Drami j ah, ker se je pred dnevi poškodoval in ostal za nekaj dni doma. Kot sta nam povedala Kola- riča je Galoh izvedel iz časo- pisa, kako živita Anton in Ma- rija v Dramljah ter ju obi- skal. »Prepisala sva na njega s tem, da naju živi do smrti. Ni še za stalno tu, vendar ve- likokrat pride delat. Da ga veseli posestvo, nama je re- kel, ko je prišel. Zadovoljna sva z njim, krivice nama S ni naredil. Saj ga imava ra ) da.« , Starka je pogledala v rf , ke, s katerimi je trdo dela!« vse življenje: * »Vsi skupaj delamo, pa ' i redu živimo. Le jaz še vedtf , spim v stari podrtiji na li*^ ju. Zakaj? Zbolela sem l^' ' sem bila v novi hiši. Slat>-' i je narejena. Mokro je in p ha.« Tudi Anton je zadovoljer^ čeprav ni več edini gospoda-' na posestvu. Pogladil se po bradi in veselo rekel: »Saj je dober. I\)glejte, <^ lo ključ od kolibe nama p"' j sti in notri je pijača. Ni ^ izgublja svoj pomen. Morda sem se le uštel, toda. ko se iz Celja odpeljal na vzhod, sem na prvi mlaj naletel v Mestinju, kjer so ga na sredini skladišča za les po- *»viii delavci mestinjskega obrata lesno-industrijskega pod- »Bohor«. Nekoč so mlaji krasili vsako vas, celo vsak *selek. So krivi gozdarji ali upadanje lepe tradicije? (Foto: J. Kr.) Rurirdova pošta hkoj po prvomajskih ^^^^ih je prišla na Smar- *° Kurirčkova pošta. Prvi le prenočevala v Rogaš- j Slatini, naslednje dni pa '^fižarila po občini. Torba, Kateri nosijo kurirčki po- '/Ofe za tovariša Tita, je ^^dla vse šole v občini in ^irčici so jo nosili več kot I km. ' soboto zjutraj so odšli yirčki iz Rogaške Slatine Kostrivnici. Na šolskem ^^^sču so se zbrali skoraj ''tčenci dopoldanske in po- ^^'^ns\ke izmene, da bi slo- pospremili poŠto napot. ^ ^^j priložnosti so izvedli ^^i kulturni program v katerem so govorili pred- vsem o kurirčkih. Navzoče je pozdravil tudi predsednik ob- činske zveze prijateljev mla- dine tov. Koželj in se jim zahvalil za lep program. To- variš Koželj je v naslednjih dneh obiskal skoraj vse šole v občini, koder je šla Kurir- čkova pošta. Iz Rogaške Slatine so po- nesli torbo s pošto trije de- setletni kurirčki in sicer San- di črepinšek, Joži Lipnik in Aci Jugovar. Do Kostrivnice so srečno prišli mimo vseh zased in ovir, kar ni čudno, saj so »stari« taborniki in poznajo vse poti. mali intervju Nekateri kljub dokazom , ne verjamejo je dejal delovodja Ivan N a • r a k s med razgovorom o tem, ali je bUa integracija lesnega podjetja v Mestinju z LI »BOHOR« dobra. —, Nekoč ste v tem pod- jetju proizvajali šolsko po- hištvo, zdaj, kot vidim, tega ne delate več. Ali se združe- ni z »BOHORJEM« kolekti- vu obrača na bolje? • šolsko pohištvo ni bilo več iskano blago. Prvič zato, ker so se investicije najprej ustavile v šolstvu, drugič za- to, ker smo dobili na tržišču hudo konkurenco, ki ji nis- mo mogli biti kos. K teža- vam je doprinesla tudi re- forma, ki sili vsak majhen obrat, da išče rešitve v po- slovnem sodelovanju ali in- tegraciji z močnejšimi. Tako se je ta obrat združil z »Bo horjem« iz Šentjurja — in ni storil slabo. — So kakšni otipljivi do- kazi, da je bila integracija koristna? • So. Na primer to, da smo od združitve za dvakrat povečali obseg proizvodnje, da smo se mehanizirali za proizvodnjo velikih serij v mizarski delavnici, že sam prostor, ki služi za skladi- šče in proizvodne obrate je enkrat večji kot prej. Ome- r&ti moram še to, da je pred leti ustvarilo 150 delavcev enkrat manj vrednosti fa>t danes 127 članski kolektiv. — Je tudi kolektiv prepri- čan, da je bila združitev edi- na rešitev? • Kdor trezno pomisli, da o& dvakrat večji proizvodnji še vedno nismo na zeleni ve- ji, da moramo za tuj trg proizvajati tudi pod lastno ceno, ker še vedno nismo prodrU na tržišče, ki bi nam zagotaa>ljaio velike serije, da bi se mizarna povzpela čez mejo rentabilnosti. Iz zagate nas vleče rezan les, zato ža- ga dela noč in dan, ob nede- ljah in ob praznOkih. Kaj bi bilo če bi proizvodnja osta- la v prejšnjem obsegu? Lik- vidacija, to je zanesljivo. Mo- ram pa priznati, da vsi o tem niso prepričam, zlasti tisti, ki bi bili sokrivi, če bi podjetje zašlo v hude nepo- pravljive težave. K sreči me- stinjski obrat le ni tako daleč, da bi imeli čvrste dokaze, kako je prišlo do združitve z »Bohorjem« res v poslednjem trenutku. -ec Taborniki iz Rogaške na Slemenu Taborniki partizanskega od- reda Zdravilnih vrelcev iz Rogaške Slatine so prvomaj- ske praznike proslavili po svoje. 2e v soboto pred praz- niki so se odpravili v Šoštanj, kjer so si v šoli ogledali Ka- juhov muaej, nato pa so se odpeljali na Sleme nad Šo- štanjem. Naslednji dan so zapustili planinski dom, kjer so preživali v igri nekaj pri- jetnih trenutkov, in se spu;- stili k Žlebnikovi kmetiji. Tu jim je gospodinja pokazala prostor, kjer je padel narod- ni heroj, partizanskih pesnik Kajuh. V klepetu o vojnih dneh sta hitro minili dve uri, otroci pa so se tačas okrep- čali s pijačo in kruhom, ka- terega je imela gospodinja vedno na razpolago: tako med vojno, kakor sedaj, kadar so otroci ali drugi na partizan- skem pohodu in se tam usta- vijo. 21ebnikovo kmetijo, ki je že nekajkrat pogorela, zo- pet obnavljajo in v njej bo- do uredili tudi skromen spo- minski muzej. Taborniki, večinoma med- vedki in čebelice, so se nato pogumno podali na pot proti Šoštanju. Tako so ta dan na partizanskem pohodu preho- dili skoraj 20 km in se vrnili domov polni prijetnih vtisov in novih spoznanj. -k-e NA KRATKO Luknje za vzorec Cesto med Podplatom in Rogaško Slatino so pokrpali, vendar ne vso. Tako je za spomin ostalo nekaj čednih lukenj na začetku omenjene- ga odseka, količinsko in po obsegu mnogo več pa jih je ostalo na klancu od železni- škega prehoda v Rogaško slatino. Zakaj? Na Sladki gori zorijo češnje v vedno bolj znani turistič- ni postojanki v počitniškem domu celjske Cinkarne na Sladki gori je pomlad zgod- nja. Tulipani so že zdav- naj odcveteli, cvetijo že vrt- ni nageljni, pobarvale so se tudi že češnje, sicer tiste zgod- nje, medtem ko bodo rdeče hrustovke gotovo zrele že čez štirinajst dni. Gostišče samo se tudi hitro razcveta — vsak dan prihaja sem veliko ljudi, tudi onstran Sotle se je že raz vedelo zanjo. Zacoprano križišče Križišče makadamskih cest od Lemberga proti Mestinju je zacoprano. Ker je tam le napisna tabla, ki nakazuje smer na Sladko goro, so oni dan po njej zašli potniki iz Zagreba, ki so se vračali s Sladke gore preko Pečice. Ker niso vedela kje so malo prej bili, saj se kraju, kjer so pK>jedli in popili, uradno reče Jerovska vas, so se reve- ži peljali v krogu misleč, da jih nosijo copmice. Zaradi za- čaranega križišča, kjer nI ta- ble za smer proti Mestinju, so raje na Pečici zavili v Pod- plat in od tam proti Šmarju in Celju. Veselica v novem gasilskem domu Nov gasilski dom v Ko- zjem na zimaj sicer še ne ka- že, da bi bil gotov, kar tudi resnično ni. Vendar so vrli kozjanski gasilci v njem že priredili prvo veselico. Uspeh je bil vsestranski. Kozjani so se poveselili enkrat na kraju, kjer se še nikoli niso, a ga- silci so čisti dobiček bržčas potrebovali za nadaljnjo gradnjo. ^' ^AJA 1968 šmairjiBi tednik«*« 15 NA KRATKO Posvet o izobraževanju Na minuli, razširjeni seji občin- skega sindikalnega sveta so bila v ospredju aktualna vprašanja stro- kovnega in družbenoekonomskega izobraževanja zaposlenih v hrastnl- §kih delovnih organizacijah. In s tem v zvezi tudi vloga delavske univerze v sedanjem oziroma na- slednjem obdobju. Ustrezna komi- sija sindikalnega sveta je za to sejo pripravila obširno gradivo o sedanjih oblikah strokovnega iz- popolnjevanja ljudi. V Hrastniku utegnejo imeti precejšnje težave zavoljo neustrezne kvalifikacijske strukture, zlastj pa zaradi tega, ker je še zmeraj nad I6O0 zaposle- nih ljudi brez osnovnošolske izo- brazbe. O tem so na plenumu po- sebej govorili. Nekaj zaključkov in stališč o teh in drugih vpraša- njih bomo objavili v prihodnji Številki na.%ega časopisa. Seja občinske skupščine Za minulo sejo je ob<'inska | skupščina pripravila kar trinajst \ točk dnevnega reda. Odborniki so govorili in sklepali o sprememliah o občinskih taksah, o predlogu odloka o zaključnem računu ob- činskega proračuna za leto 1967 in rezervnega sklada občine Hrastnik za preteklo leto. Razen tega so sklepali o spojitvi zdravstvenih domov v revirjih, obravnavali re- alizacijo dohodkov proračuna in temeljne izobraževalne skupnosti | za prvo trimesečje letos in o spre- 1 membi statuta občine Hrastnik. Končno so razpravljali še o skladu j skupnih rezerv za potrebe delov- j nih organizacij pri občini Harst- nik, o dosedanjem vlaganju ter o srhernicah za bodoče troSenje tega denarja. Uspel pohod šolarjev v lepem, sončnem jutru, za praznik zmage in v počastitev pra- znovanja meseca mladosti je nekaj sto hrastniških šolarjev izvedlo zanimiv pohod po nekdanjih par- tizanskih poteh iz Hrastnika pre- ko Dola v Rečico pri Laškem. Spremljali so jih nekdanji udele- ženci NOB in jim spotoma pri- povedovali zanimive doživljaje s tega obdobja. V Rečici so jih pri. srčno in prijateljsko sprejeij otro- ci tamkajšnje šole. Kmalu je pod nebo šinila pionirska pesem in .se razlegala daleč naokrog. Mladi Hrastničani in njihovi vrstniki iz Rečice so izvedli krajši partizanski miting, na katerem so sodelovali pevski zbori, recitatorji in drugi. Uspel partizanski pohod in prisrč- no snidenje z mladimi iz Rečice bo ostal vsem v lepem spominu. Financiranje vzgoje in izobraževanja Po podatkih temeljne izobraže- valne skupnosti so v prvem trime- sečju prejele šole 25 "/o predvide- nega denarja za finansiranje vzgo. je in izobraževanja. Vendar so morali zaradi izpada predvidenih prispevkov najet j 100.000 ND kre- dita, ki ga mora temeljna izobra- ževalna skupnost vrniti najkasneje do 31. avgusta letos, če bodo de- lovne organizacije izpolnjevale svoje obveznosti do temeljne izo- braževalne skupnosti, bo delo na tem področju potekalo normalno. Vendar bo morala prejeti skupnost še 84.781 ND zaostalih prispevkov iz leta 1967. Delo sklada skupnih rezerv s finančnim načrtom za letos bo sklad skupnih rezerv za po- trebe delovnih organizacij ra^X)- lagal z okrog 170.00 ND. V letih od 1961 do 1967 pa je sklad v ce- loti razpolagal z 607.235 ND, ki jih je razdelil kot posojilo za do- bo od 25 do 5 let kmetijski za- drugi Dol, »Sijaju«, STP Hrastnik, tMi pokritje izgube splošnega čev- ljarstva in nekaterim drugim ko- ristnikom. Najveć denarja je pre jela kmetijska zadruga, in sicer za vzdrževanje .sadovnjaka v Turju v višini 311.OOo ND. To posojilo je zadruga prejela na osnovi pripo ročila splošno političnega zbora. Razen tega je zbor sprejel obvez- nost da bo kmetijska zadruga vsa. ko leto d o rodnosti sadovnjaka do- bila nekaj denarja iz rezervnega sklada. Umetnost narave (Foto: B. S.) NOV ODLOK O NAJNIŽJIH OSEBNIH DOHODKIH Nove osnove Kot vsepovsod drugod so tudi v tej občini predlani sprejeli odlok o najnižjih osebnih dohodkih delavcev, zaposlenih pri zasebnikih za katere ni mogoče ugotoviti povprečnih osebnih dohodkov na osnovi evidence izplača- nih osebnih dohodkov v dru- žbenem sektorju. Gre za na- slednje poklice: čevljar, ra- diomehanik, avtomehanik, pla- stičar, avtoprevoznik, gospo- dinjska pomočnica oziroma gospodarski pomočnik. Pri izvajanju tega odloka so nastajale določene težave pri obračunavanju prispevkov in davkov za izplačane oseb- ne dohodke, ker je bil z od- lokom zajet in določen sa- mo znesek, ki ga mora delo- dajalec plačevati zaposlenim osebam v denarju, medtem ko z odlokom ni bila določe- na višina osebnega dohodka, ki ga prejemajo zaposleni v naravi. Zato so v Hrastniku delno spremenili že sprejeti odlok. Za dela in poklice, za katere ni mogoče ugotoviti povpreč- nega osebnega dohodka na osnovi evidence družbenega sektorja, morajo zasebni de- lodajalci svojim zaposlenim plačevati mesečno naslednje najnižje osebne dohodke: za- visoko kvalificirane, kvalifici- rane in nekvalificirane čev- ljarje 700, 550 ali 350 ND, za radiomehanike 950, 800 in 350 ND; za avtomehanike 850, 700 in 350 ND; za plast ičar- je 750, 600 ND; za gospodinj- ske pomočnice 400 ND in za gospodarske pomočnike 500 ND. Za poklic avtoprevozni- ka so določili 1100 in 900 ND. Bistven je naslednji doda- tek, ki se glasi: »Ce zasebni delodajalec daje delavcu pla- čilo v denarju in naravi, ne sme biti del osebnega dohod- ka izplačanega v denarju, manjši od minimalnega oseb- nega dohodka. -a- ZAĆETEK PREDKONGRESNE AKTIVNOSTI ZK V HRASTNIKU Za uvod: Razprava o tezah novega statuta Pred dnevi je sekretariat občinske konference ZKS razpravlja) o tezah za nov statut ZKS, ki ga bodo, med drugimi dokumenti sprejeli na G. kongresu ZKS v Ljub- ljani. Udeleženci so zelo po- zorno in podrobno obravna- vali teze, o čemer bomo še poročali v eni izmed prihod- njih številk našega glasila. S tem so dejansko v tej revir- ski občini začeli priprave na 6. kongres ZK.S. Vodstvo ob- činske konference ZKS name- rava izdelati obsežen program, v katerega bedo zajeli tudi vsebinske priprave za sejo občinske konference ZK. Ka- kor je znano, je Izvršni ko- mite CK ZKJ predlagal, naj bi na teh sejah člani ZK po- svetili posebno pozornost vlo- gi ZK kot celote in njenim dosedanjim naporom pa tu- di prihodnjim nalcgam v dru- žbenopolitičnem življenju Slo- venije. Za tako usmeritev sej občinskih konferenc se je pred kratkim zavzel tudi re- virski komite ZKS v Trbov- Ijali. Kajpak pa seje občinskih konferenc ZK ne bodo edina oblika predkongresne aktivno- sti. V Hrastniku sodijo, naj se komunisti aktivno- zavze- majo za svojo tekočo dejav- nost in idejno politično vlo- go, ker je vsakdanja aktiv- nost članov ZK sestavni del predkongresnega vzdušja v vrstah ZK. Seveda pa kaže poskrbeti za to, da bi vse članstvo kar najbolj aktivno in vsestransko sodelovalo pri obravnavanju nekaterih do- kumentov, ki jih bo sprejel 6. kongres ZKS, zlasti ri^solj, cij in statuta ZK. Uu/pf^^ ve o tezah statuta bodo , Hrastniku organizirali ^ več sestankih in posveto\un|j|| kra,ievnih organizacij Zj^^ o njem pa bodo razpruvljmj tudi aktivi ZKS. V z ve/j j predkongresno deja\ no.stj, opozarjajo v Hrastniku tu^ na ustrezne predloge, ki naj bi .jih posredovali CK zks in njegovim komisijam raznih vprašanj, tako 0!;'mij. zacijskih, kot vsebinskih, ^ bo le vsestransko sodeiovj, nje vsega članstva v teh prj, pravah omogočilo razčistiti nekatere odprte zadeve \^ probleme nadaljne idejnop^ litične vloge ZK. Časa preveč, zato bo kazalo posp^ siti vse oblike teh pripra«, GOSPODARSKA GIBANJA TUDI APRILA ZADOVOLJIVA Nadaljevanje rasti Oživljanje proizvodnje in poslovanja štejejo v tej re- virski komuni za eno izmed primarnih nalog letošnjega uresničevanja ciljev gospodar- sko družbene reforme. Zato iz meseca v mesec dokaj pozor- no zasledujejo gosF>odarska gibanja vseh večjih pa tudi manjših delovnih organizacij. Kot vsi letošnji meseci, je bil tudi april razmeroma ugoden za vse delovne organizacije, razen kolektiv Tovarne kemič- nih izdelkov, kjer zaostajajo za predvidenim obsegom pro- izvodnje in vnovčene realiza- cije za okrog 9 odst. Vendar tudi v tem podjetju optimi- stično ugotavljajo, da bodo v prihodnjih mesecih ujeli za- mujeno. V Steklarni so prejšnji me- sec dosegli 7 milijonov 270.000 ND realizacije, okrog 10 odst, več, kot so predvi- devali. S prodajo svojih iz- delkov zunaj naših meja so iztržili 175.000 dolarjev, za okrog 7 odst. nad planom. Zdi se, da v tem velikem za- savskem podjetju končno le izkoriščajo vse proizvodne zimogljivosti, s tem pa poča- si zmanjšujejo tudi proizvod- ne izdatke, ob bistveno po- večani produkciji seve. Naj omenimo, da so aprila pro- dali na tržišča ZDA za 38.000 dolarjev steklenih izdelkov, predvsem razs veti javnih teles, in kot zmeraj doslej iztržili še nekoliko več v Zvezni re- publiki Nemčiji. Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov sicer, kot rečeno, ni izpolnil predvidenega obsega proizvodnje, vendar so uspeli prodati v Bolgarijo, ZAR, Ita- lijo in Zvezno republiko Nem- čijo za 67.000 dolarjev tripo- lifosfatov, solne kisline in klo- ra. Hrastniški rudarji so pre- segli plan proizvodnje premo- ga za 2,5 odst., pa tudi ko- lektiv podjetja »Sijaj« in dru- gi so zadovoljivo uresničili svoje plane za mesec april. V kratkem bo občinska skupščina ponovno obravnava- la letošnja gospodarska giba- nja, kar bo tudi storil pose- bej zbor delovnih skupnosti Na obeh sejah naj bi pre4 videno govorili še o stanj« in razvoju v obrti oziroma ter- ciarnih dejavnostih naspl(A Gre za poskus realno oceniti razvojne možnosti teh dejav- nosti in jim omogočiti nemo- teno delo. -J- Obveščamo prebivalce mesta Celja in j okolice, da bomo v naši novi poslovalnici; v Celju, Ljubljanska c. 6 nudili naslednje^ usluge: ^ — Izdelavo očal po recepturi, popravila očal, foto-; aparatov, daljnogledov in drugih optičnih instru-1 mentov. Foto usluge v barvni in črnobeli tehniki.: ■4 — Na zalogi vedno najnovejši modeli okvirjev zajj očala znanih evropskih proizvajalcev. Pestra iz-i bira sončnih očal — modeli 1968. — Uvedena ekspresna izdelava in popravila očalv- — Nudimo strokovne nasvete. Pridite in prepričali se boste o kvaliteti naših i uslug. Za Vaš cenjeni obisk se Vam v naprej zahvaljuje 1 Foto-optiško podjetje »ABA« Maribor, poslovalnica Celje j LETOŠNJA OBVEZA OBČINSKEGA ODBORA RK V HRASTNIKU 500 krvodajalcev v tednu rdečega križa so tudi v Hrastniku imeli nekaj razgovorov o pomenu in vlo- gi te človekoljubne, humane organizacije in zlasti o vlogi mednarodnega dneva RK — 8. maju — Za letos priprav- lja občinski odbor še obsež- ne.jšo krvodajalsko akcijo, ne bo pa pozabil tudi na po- moč vsem tistim svojim obča- nom, ki jim je njegova skrb v dragoceno oporo. Aktivnost in prizadevanja občinskega odbora Rdečega križa v Hrastniku cenijo naj- bolj vsi tisti ljudje, ki so bi- li tako ali drugače deležni podpore in pomcči te orga- nizacije. Čeprav pomoč in pod- pora ne more biti velika, ker odbor RK nima kdo ve koli- ko denarja, jo ljudje vseeno cenijo. Z druge strani pa v Hrastniku sodijo, da je delo in pomen te organizacije v ob- čini še premalo znan, ne gle- de na to, da je včlanjeno v njej precejšnje število odra- slih in podmladkarjev. V zad- njem času so postale v tej smeri dosti bolj aktivne kra- jevne organizacije, ker se za- vedajo, da bodo z vključeva- njem novih članov laže in k* treje izvajale svoje odgovcf ne naloge. Za letos so si občinski o* bor in krajevne organizacij" Rdečega križa, med drugi* zavzele za to, da bi zbrali n») manj 500 darovalcev krvi. okrogli številki so se že ni močno približali, saj ^ med krvodajalci našteli y delovnih ljudi oziroma nov. Prav zavoljo tega -'*<'d' jo, da letošnja obveza ni 1"* visoka, posebno še, ker že doslej nekatera podjf'.j' pokazala precejšno pripra'■J' nost sodelovati v tej hu"'* ni akciji. Med drugim posameznih podjetjih že dovolili vsem priglašenim ^ odvzem krvi — dela I"'" dan. Letos naj bi podo'^" pot ubrali v vseh tistih k"'^ tivih, kjer zaradi teh aH gih vzrokov tega še niso ^ rili. Kot venomer doslej, sf ^ občinski cdbor RK tudi 1^' prizadeval širiti zdravslv^ ^ kulturo med vsemi obćan'^j, ta namen nameravajo P^'^^^^t ti več predavanj, sem^"'*"^^ ali tečajev. POZIV HRASTNIŠKE MLADINE DRUŠTVOiM IN DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM ZA SODELOVANJE IN POMOČ PRI IZVEDBI PRAZNOVANJA MLADOSTI Za množičnost in l^al^ovost prireditev Prejšnji teden so v tej re- virski občini imeli uvodno prireditev v okviru prazno- vanja meseca mladosti — Do konca maja se bo zvrstilo kar 24 raznih nastopov, kul- turnih in športnih prireditev, akcij in proslav ter delovnih pomenkov — Računajo, da bo na vseh ten manifestaci- jah sodelovalo okrog 1000 mladih ljudi i7i enako števi- lo šolarjev — Največ telesno- vzgojnih srečanj. Odbor za organizacijo in izvedbo praznovanja meseca mladosti je priporočil dru- štvom in družbenopolitičnim organizacijam, naj materialno in vsebinsko podprejo priza- devanja mladine za uresni- čenje predvidenega programa prireditev v mesecu maju. V posebnem pismu, naslovlje- nem na te dejavnike, je reče- no, naj omogočijo, da bi praz- novanje dneva mladosti, ki je že tradicionalno, v mesecu maju postalo množično in kvalitetno, pa tudi prilika za nove delovne obveznosti mla- dih. Značilnost letošnjega praz- novanja mladih v Hrastniku so tudi nekateri delovni us- pehi. Mladi steklarji so npr. ob razumevanju in podpori podjetja že uredili en del novih naprav na svojem šport- nem igrišču za Savo. S tem bodo sebi in drugi mladini omogočili razširitev telesno- vzgojnega udejstvovanja. Na Logu gradijo novo kegljišče, ne sicer izključno za mladi- no, vendar tudi za mlade lju- di. Sicer pa se je hrastniška mladina močno zavzela za zbi- ranje prostovoljnih prispev- kov za dograditev te športne naprave. Kot vsako leto, nameravajo tudi tokrat konec maja v Hrastniku najboljšim ekipam pa tudi drugim skupinam po- deliti posebna priznanja in pokale. Zaključna slovesnost pa bo na, Kalu, kjer se bodo skupaj s hrastniškimi mladin- ci zbrali tudi njihovi vrstni- ki iz sosednjih revirskih ob- čin, Laškega in Žalca ter Li- tije. — N — 16. MAJA m Planinski dom na Prvini. Foto: Janez Turk Naš razgovor O delu šahovskega kluba v zagorskem delavskem domu je našel svoj prostor tudi novoustanovljeni šahovski klub Zagorje ob Savi. — šahovska dejavnost je bila v prvem povoj- nem obdobju močno razvita, kasneje pa se je z odhodom posameznih organi- zatorjev, deloma pa tudi zato, ker so se morali šahisti seliti iz lokala v lokal, dokler jih niso pregnali še iz zadnjega zasilnega zatočišča, skoraj povsem za- mrla. ^ . Pred nekaj meseci so v Za- lju cto Savi ustanovili nov jjhovski klub. Pobuda zanj ■f zrasla pri mlađih in od- 0h. O tem smo se pomen- kovali s predsednikom ša- lliov^kega kluba, predmetnim gčiteljem na osnovni šoli he- [roja Toneta Okrogarja-Nestla Toplicah, tovarišem Anto- Dom Pcczničem. Razgovor je stekel v šahovski sobi delav- itega doma. Ione Poznič: — Na usta- r;in sestanku kluba se je zbralo komaj devet fcrijateljev šahovske igre. Ne- lij odraslih in mladincev. Da- Ks nas je registriranih 42 in m nekaj priložnostnih igral- pv, ki se še niso vključili v pše vrste. Razen tega je sa- mska igra dokaj popularna i šolah. Po sedmih meseeih ptoja beležimo prve rezulta- ■iRad bi opozoril, da je naš k vzgajati pionirsko in mla- ihsko šahovsko igro, torej za- pti z naraščajem, čeprav so naših vrstah tudi odrasli, H nam zelo radi pomagajo. M ustanovitvi našega kluba ■uram omeniti kolektivne na- Pj(^'spremljali napetost igralcev. yr"fič ,je nekjjo privlekel iz suK- jj;' karte. Kot bi trenil, jim je ij.'' zanimanje la sosede; žc sn ^ ^mi zavzeti nad igro. Za de. i;/*veda, saj ni. da bi metali Kal ^ ^" • • • t||j,''f>r smo kasneje zvedeli, so v Hrastniku pregnali kvarto- 'a denar iz gostilniških lo- W- ne še povsem, vendar vsaj c; "»Jhujše, ki Jim pravijo — ^^^derji! Pravijo, da so se ti j,^' udomačili v posameznih sta- »Ij.riih in samskih domovih. i^l,j.temu pa Se tu In tam radi 1)). '*Jo v nekatere gostinske lo- c. k.)er si iščejo novih žrtev. ilo^!"'*ki delavci bi utegnili ve« njj' zoper te hude in slabe na- (j ■ .vendar je na splošno znano, V h kvartopircih za denar na.!- >,j«'iijo. Kajti: ti ne gledajo tlv;'^k sto tak. ria.sti tisti, ki do- c[»šanje je ali naj se zoper- tist.'*Jo tem nadlogam res samo HČ^Ki delavci? Ali ne bi bila to vii st tudi sindikalnih organi- ' 1, ^ posebej zavoljo tega, ker »H^^stniku ni bilo tako malo 'c*"' s*» nekateri delavci "> samem popoldnevu ali v eni sami noči zapravili ob kartah štirinajstdnevne osebne dohodke. Pri tem niso bili soudeleženi le samski delavci, marveč tudi dru- žinski očetje. Čeprav, kot amo zvedeli, takih izrazitih primerov ni več ali vsaj ne vedo sanje, ne bi sindikalna vodiva ravnala napak, če bi javno obsodila te pojave in jih označila za neprimerne za da- našnjega proizvajalca in samo- upravljavca več kot škodljive. Se več pa bi lahko storile mladinske organizacije, saj so tudi posamc«. ni mladi ljudje segali po kartah In zapravljali denar in čas. Napak, hudo napak bi bilo zapirati oči pred temi pojavi, pa čeprav tudi v Hrastniku menijo, da je dandanaš- nji tega zla dosti manj, kot vča- sih, in da posamezniki kvartajo za denar samo ob plačilnih dneh. Ob plačilnih ali neplačilnih — to je vseeno. Ni pa vseeno, 6e bodo zavoljo teh ostankov preteklosti trpele družine oziroma otroci. Kesda lahko za svoj denar počne, kar ga je volja. Ne bo pa odveč vsem tem ljudem ja-sno in odkrito povedati, da škodujejo samim sebi, svojim domačim pa tudi ne- posredni okolici. Nihče nima ni- česar zoper igro s kartami ali, kot delajo ponekod — ko Igrajo za steklenico piva, liter vina. Huje in obsojanja vredno pa je, da s6 pridni, delavni ljudje pri igri za denar lahko vsak hip ob trdo prislužene osebne dohodke. Mar ne . ..? —d— Še enkrat „Rin^elšpil se okol' vrti" v eni od prejšnjih številk sem brala sestavek pod gornjim na- slovom. Čeprav malo pozno, si ne morem kaj, da na ta ogorčeni prispevek ne bi odgovorila. Tako], ko sem ga prebrala, sem pomisli- la, na to, da je tovarišica »Zagor- janka« le malo prenapeta, ker ne prenese motenj, kakršne povzroča ta preklicani »ringelšpil«. Res je, da otroci in mladina radi zahajajo na ta kraj »greha« in tudi trosijo denar, če ga Ima- jo. Jaz imam dva otroka, ki ju tudi mika »ringelšpil« ter me se- veda vsak dan nadlegujeta za de- nar No, če si zaslužita In Ca ga lahko dam, ga dobita, drugače pa ne. še na misel ml pa ne pride, da bi te vrste otroško zabavo ta- ko strogo obsojala, kot omenjena tovarišica. Saj našega mesteca vendar ne moremo ograditi z bo- dečo žico in prepovedati vstop vsem, ki prihajajo k nam in po- nujajo svoje usluge na »zabavnem področju«. Posebno še, ko naši otroci m mladina zares nimajo na pretek zabavnih prireditev, niti kulturnih in vzgojnih, niti tako- zvanih nelailtumih in nevzgojnih. In če hujšega ne bo, tudi »rin- gelšpil«. ki se »okoli vrti« naše mladine ne bo pokvaril. Ce pa je njih vzgoja na tako trhlih tleh, naj se pa nad tem zamislijo naj- prej starši sami. Pa brez zamere! Se ena Zagorjanka Zaostajanje skoraj za 5 odst. Do konca marca znaša izpad proračunskih dohodkov skupno 286.386 ND — Od tega za temelj, no izobraževalno skupnost 119.098 ND in občinski proračun 167.288 ND — Prispevek iz osebnega do- hodka iz delovnega razmerja je bil do 31. marca realiziran le v višini 19,94»/, — Ob pregledu realizacije neto do- hodkov proračuna kot celote ugo- tavljajo v Zagorju ob Savi precij.š- nje zaostajanje. Do konca marca letos so dosegli proračunski do. hodki le 20,11'/», namesto predvi- denih 25«!i). Primerjave kaže,io, da so imeli lani v istem obdobju ne- koliko boljše razmere, saj so rea- lizirali 22,18% proračunskih do. hodkov. Vsa leta v tem času naj- bolj zaostajajo prispevki iz oseb- nih dohodkov iz dcloa'nih razme- rij. Medtem ko so leta 1966 do- segli v prvem četrtlet,iu iz tega naslova le 17,36"o, so lani imeli 19,07"b realizacije, letos pa 19.94 odstotka. Nekoliko, čeprav samo malenkostno boljši je bil dotok dohodkov od davka na malopro- dajo. Do konca marca so dose- gli 20,78'! b realizacije. R^vzumlj vo je, da spričo manjšega priliva do- hodkov realizacije izdatkov ni po- tekala po planu, šole so ob naje- tem kreditu prejele v tem obdob. ju le 95''o dotacije. Za kulturno- prosvetno dejavnost so nameni-i samo 36.895 ND ali 20.37»'o pred. videnega plana, najmanj pa so do- bile krajevne skupnosti, in sicer le 3292 ND ali 5,48" o preti videnega denarja. Za dejavnost drnžbeni)po. litičnih organizacij je bilo iz|)la- čanlh 13,30% predvidene dotacije, medtem ko so za gospodarske po- sege namenili nekaj na 3 (l^^/o predvidenega denarja. Po najnovejših podatkih tudi aprila priliv proračunskih dohod- kov ni bil tolikšen, kot so pred. videvali. V kolikor bo tudi maja dotok dohodkov manjši, v Zagor. ju ob Savi ne bodo uspeli doseči planirane potrošnje proračunskih izdatkov. To pa !io kajpak bistve- no vplivalo na aktivnost in dejav- nost vseh uporabnikov ozir.;miko. ristnikov proračuna. — a —, Maja 1968 tednikM«« 17 NA KRATKO Teden RK v središču zasavskih rudarskih revirjev, v Trbovljah, so lepo pro. slavili letošnji teden Rdečega kri- ža, ki je potekal pod geslom »Rdeči križ je naša skupna skrb.t. Med drugim je pripravil občinski odbor RK Trbovlje v tednu RK posvetovanje predstavnikov delov- nih in družbeno političnih orgaru- aacij in društev, na katerem so govorili o mestu In vlogi Rdečega križa v svetu ter o koordinaciji zdravstvene vzgoje v Trbovljah. O- srednja slovesnost ob letošnjem tednu RK pa je bila v soboto po- poldan v delavskem domu v Trbov- ljah, na kateri so podelili prizna- nja in odlikovanja sodelavcem RK in prostovoljnim krvodajjilcem. Ob tej priložnosti je bil izveden tudi krajši kulturni program. Sestanek predstavnikov podjetij Prejšnjo sredo so se na investi- cijskih birojih v Trbovljah zbrali predstavniki cementarne Trbov- lje, industrije gradbenega materi- ala Zagorje, termoelektrarne Tr- bovlje, Zasavskih premogovnikov, investicijskih birojev Trbovlje in gradbenih podjetij Trbovlje in Hrastnik. Predstavniki teh delov- nih organizacij so na sestanku os- vojili predlog pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju podjetij gradbene operative in industrije gradbenega materiala ter predlog akta o ustanovitvi posebnega kon- zorcija, ki naj bi zagotavljal skup- no financiranje programskih štu- dij, predstavljal pa bi tudi osnovo oz. začetek integracijskih procesov delovnih kolektivov s področja ..gradbene, operative in industrije gradbenega materiala. V naslednjh; dneh, najkasneje pa do konca maja, bodo v delov- nih organizacijah podpisali po- godbe o poslovno tehničnem so- delovanju ter o ustanovitvi kon- zorcija podjetij industrije grad- benega materiala in gradbene ope. rative Zasavja. Razstava v trboveljskem delavskem domu je bila odprta že tradicionalna razstava grafik in plastik, del u- čencev z osnovne šole Tončke Če- čeve v Trbovljah. Razstava sodi v okvir prireditev, ki jih pri- pravljajo vodstva trboveljskih os- novnih šol vsako leto pred zak- ljučkom šolskega leta. Konference o krajevni samoupravi Selcretariati občinskih konferenc Zveze komimistov Trbovlje, Hrast- skupaj s komitejem revirske kon- ference Zveze komunistov sklicali te dni konference članov Zveze Komunistov, ki delujejo v organih krajevne samouprave. Na konfe- tmicah bodo obravnavali gradivo, ki ga je pripravila komisija za družbeno-ekonomske odnose na področju komunalne in krajevne samouprave pri revirski konferen- ci Zveze komunistov v zvezi z razvojem in delovanjem krajevnih skupnosti kot osnovnih oblik ne- posrednega samoupravljanja pri reševanju lokalnih problemov v revirjih. Gostovanje v okviru abonmaja občinskega sveta zveBie kulturno prosvetnih organizacij Trbovlje je prejšnji po- nedeljek gostovalo v Trbovljah ljubljansko mestno gledališče z Djukičevim delom »Bog je lunrl zBman«, Ocena reorganizacije ZK Komite revirske konference Zve- ze komunistov Slovenije bo na eni od prihodnjih sej ocenil dose- danji potek reorganizacije Zveze komunistov v zasavskih revirjih. Poseben poudarek v tej zvezi bo- do dali vsebinski plati delovanja ZKS, podrobneje pa bodo ocenili še obstoječe organizacijske oblike Zveese komunistov. Bralne značke v okviru praznovanja ob 27. ap- rilu — dne\'u ustanovitve Osvobo- dilne fronte slovenskega naroda in 1. maju — prazniku dela so v domu Svobode II podelili sto- tim učencem osnovne šole Ivana Cankarja bralne značke. Ugotovitve, ki so največkrat zgolj ugotovitve Poročilo o delu, ki ga je predložila podružnica Službe družbenega knjigovodstva za leto 1967, je dokaj zanimivo. Na straneh poročila jc razbrati vrsto ugotovitev v zvezi s poslovanjem v delovnih organizacijah, ugotavljati pa .je ob tem mogoče, da ostajajo ugotavljanja največkrat brez odmeva, se pravi, da o njih ne razpravljajo samoupravni organi delovnih organizacij, bolj poglobl,jeno pa niti odborniki občinskih skupščin, ko obravnavajo delo službe družbenega knjigovodstva. Trboveljska podružnica služ- be družbenega knjigovodstva v letnem poročilu o delu v letu 1967 med drugim ugotav- lja vrsto pomanjkljivosti ozi- roma nepravilno,stl v zvezi z zaključnima račimi, investicij- sko porabo, inventurami, pro- metnim davkom, blagajniškim poslovanjem, obrestmi na po- sloTOi sklad itd. Pri pregle- dih zaključnih račutnov so bi- je ugotovljene nepravilnosti predvsem pri izvajanju in- venturnih popisov, pri obra- čunavanju prometnega davka, ugotavljanju dohodka in nje-"; govi razdelitvi, v zvezi z bla- gajniškim poslovanjem. Služ- ba družbenega knjigovodstva je pripravila posvetovanje s predstavniki delo^tiih organi- zacij v zvezi z izdelavo občas-; nih in letnih zaključnih raou-; nov delovnih organizacij, ven- dar je še vedno mogoče ugo- tavljati vrsto pomanjkljivosti. Vrsto pomanjkljivosti je bi- lo mogoče ugotoviti tudi pri pregledu inventur; največkrat opravijo v delovnih organi- zacijah inventure bolj zaradi tega, da zadostijo predpisom, o ugotovitvah le malokje raz- pravljajo, vrsto opravil v zve- zi z inventurami opravijo kar v računovodstvih itd. Več de- lovnih organizacij ni pravil- no obračunavalo prometnega davka, pa tudi blagajniško poslovanje ni bilo vodeno po vseh predpisih. Več nepravilnosti in po- manjkljivosti je bilo ugotov- ljeno pri obračunu in plače- vanju obveaaiosti do proraču- nov in skladov ter drugih ob- veznosti, pri oblikovanju in porabi sredstev, katerih na- men je predpisan, v zvezi z investicijami itd. Podružnica Službe družbenega knjigovod- stva Trbovlje je, kar je zla- sti zaskrbljujoče, ugotovila tudi, da v delovnih organiza- cijah ne izvajajo dosledno določila zakona o knjigovod- stvu gospodarskih organizacij, saj ponekod ne vodijo niti vseh poslovnih knjig, knjigo- vodska dokumentacija je ne- urejena, knjigovodstvo ni vse- lej ažurno, knjiženja so opravljena večkrat tudi brez verodostojnih dokumentov, poslovne knjige niso v redu zaključene in arhivirane itd. Več nepravilnosti je bilo ugotovljeno tudi v zvezi z in- vesticijami. Služba družbenega knjigo- vodstva Trbovlje je obvešča- la sproti samoupravne orga- ne o vseh ugotovitvah oziro- ma nepravilnostih, prav tjv, pa tudi posamezne občin^u' skupščine. Vendar samoup^^ ni organi delovnih orgajjj^ cij le bolj poredko obra^ vajo ugotovitve službe (W benega knjigovodstva, obf^ flo ym>;-: Tone, zakaj si moril? Anton Anderlič je z nožem 20-krat zaboled Stanka Žaberla iz Zibike # občani pravijo, da je bil stanko priden za delo in miren občan, pa je vendar moral umreti. # usodnega večera se je s premrlom pre- peva je vračal proti i>omu, ko sta srečala močno vinjena brata anderliča. 0 vzrok za ta gnusen uboj bi naj bil v al- koholu in izzivanju, češ, da sta žaberl IN premrl »ali biksala« ... Zal je tako, da se ljudje po kakšnem tragičnem dogodku, ti pa na našem področju niso tako red- ki, zastonj sprašujejo po vzrokih. Tudi nedavni uboj 27-letnega STAN- KA 2ABERLA, očeta dveh majh- nih otrok iz Zibike nima pravega vzroka. Tu mislimo na vzrok, ki bi vsaj nekako utemeljeval bes 25- letnega ANTONA ANDERLIČA, prav t&ko doma iz Zibike, ki je potegnil dolg nož in z njim dvaj- setkrat zabodel Zaberla. Na velikonočni ponedeljek je bi- lo tako, kol vse te pomladne dni na tem delu Kozjanskega. Ljudje so hiteli za delom, bilo je toplo, na njivah ob cesti si lahko videl nekaj oračev. Le zgoraj, nad Zibi- ko, na Tinjski strani je ljudi pre- vela žalost. Ob samotni hiši je le- žal na roke oprt mrtev človek. Kot, da bi počival . . . Delavci milice, celjske UJV in Planinšek, preiskovalni sodnik celj- skega okrožnega sodišča so v tem zgodnjem jutru vnesli nekoliko ne- mira z vprašanjem: KDO in KJE JE MORILEC. Medtem, ko je sku- pina tehnikov delala pod Lebarjevo hišo, kjer je ležal umorjeni, so drugi že začeli z zasliševanji. Kma- lu so že približno vedeli kako in kaj. Toda kje je morilec? Slabih deset ur pred tem, bdi je večer, se je Stanko žaberl v družbi z Jožetom Premrlom vračal od kmetovalca štrenkla, kjer je Stanko silil mačke za les. Go- spodar jima je dal nekaj pi- jače, tako, da sta nazaj gre- de s pesmijo in vriski parala noč. Malo iznad Lebarjeve hiše sta zagledala Milana Anderliča, ki je sedel nad potjo. Malo nižje pa je stal ob hiši Anton Anderlič. Za- pletli so se v pomenek baje o tem, kdo je »Aufbiksal«. Brata Ander- lič sta bila nekoliko močneje vi- njena, pogovor je postajal vse bolj moški, dokler se baje 2aberl in Anton .Anderlič nista zgrabila. Kdo je napadel koga, to še ne vemo, dejstvo pa je, da je Anton Ander- lič potegnil izza pasu dolg, doma narejen nož in z njim začel udri- hati po Zaberlu. Ko je Premrl za- gledal nož, je pobegnil v gozd pro- ti domu. Čez dobre pol ure so obvestili Žaberlovo ženo Nežo o pretepu. Z bratom je krenila v hrib iskat moža. Iskala sta ga še po polno- či, vendar ga nista našla. Pri tem je zanimivo in žalostno to, da se je zločin zgodil tik ob hiši Lebarje- vih, takorekoč piied pragom in vendar ni nihče hotel pomagati ali vsaj povedati, kaj se je zgodilo, šele zgodaj zjutraj je šel Lebarjev Tomaž k Jožetu Gobcu in ga po- zval naj gre gledat kaj se je zgo- dilo ... Toda takrat je bil Žaberl že mr- tev. Delavci milice in celjske UJV so našli mlajšega Anderliča na de- lu pri žagi v Sodni vasi, starejšega pa v Za vrhu pri nekem kmetu. Potem, ko je pobegnil Premrl je baje pobegnil tudi mlajši Ander- lič. Starejši ga je dohitel šele med potjo d(Mnov. Baje mu je rekel, da je žaberla zabodel v nogo. Nato sta odšla spat. .. Milan Anderlič nam je povedal, da je do prepira baje prišlo prav zaradi vriskanja in klicanja »auf«. Trdil pa je, da ni res, da bi Ža- berla z bratom čakala, kot so to zatrjevali nekateri, s katerimi smo o tem žalostnem dogodku govorili v Zibiki. Občane je dogodek močno pre- tresel, to t«mbolj, ker je bil St-an- ko priljubljen tako po delu kot po dobri volji. Tragedija je tem večja, ker je poleg vdove oet-alo še dvoje majhnih otrok na majh- nem posestvu. In to zaradi vriska- nja in mladeniške prenapetosti, ki je hotel s tem gnusnim dejanjem dokazati svojo možatost, nam^to, da bi se lotil poštenega iii člbve- ka vrednega dela. J. SEVER Skupščina zasavskih premogovnikov 16. aprila so volili v Za- savskih premogovnikih nove člane samoupravnih organov. V skupščino kolektiva, na,i- višji samoupravni organ te delovne organizacije so izvo- lili 34 novih članov, v delav- ske svete enot 107 novih čla- nov, v svete delovnih enot pa 32 novih članov. Člani skupščme kolektiva Zasavskih premogovnikov so se na prvo zasedanje po vo- litvah zbrali 29. aprila, ko so poslušali poročilo pred- sednika skupščine kolektiva inž. Emila Kohneta o dose- danjem delu, izvolili so or- gane skupščine ter razprav- ljali še o vrsti drugih aktu- alnih vprašanj. 't. Inž. Emil K;ohne je dokaj| obširno prikazal dejav-- nost skupščine kolektiva Za- savskih premogovnikov v raz- dobju zadnjih dveh let. Zla- sti je naglasil, da so samo- upravni organi kljub izred- no težkemu položaju uspeš- no reševali vse naloge in pro- bleme, pred katerimi so se znašli. V tem času so spre- jeli tudi dolgoročni sanacij- ski prograpi in obravnavali številna pomembna vpra- šanja za celoten kolektiv. O obširnem delu, ki ga je opra- vila skupščina kolektiva v zadnjih dveh letih, govo- ri tudi podatek, da je na za- sedanjih obravnavala skupaj kar 217 zadev in sprejela 374 sklepov. Samoupravni or- gani so pK)dpirali ukrepe vodstva delovne organizacije, tako kar zadeva telnični razvoj in produktivnost de- la. Ob koncu leta 1967 pa je prišlo tudi do pripojitve rud- nika Zagorje k rudniku rja- vega premoga Trbovlje — Hrastnik. In še o nečem je spregovo- ril inž. Emil Kohne ob konstituiranju nove skupšči- ne kolektiva Zasavskih pre- mogovnikov, in to o vrsti vprašanj, s katerimi se bo- do srečali člani.. Med dru- gim bo morala skupščina ko- lektiva sklepati tudi o pre- hodu na 42-urni delovni te- den ter sprejeti nov pravil- nik o delitvi osebnih do- hodkov. Zagotoviti bo treba predvsem večjo produktiv- nost in kar najbolj rentabil- no poslovanje; pravilnik o delitvi osebnih dohodkov pa bo moral še posebej stimuli- rati doseganje teh dveh osnovnih nalog. Na predlog predsedni- ka rudniškega odbora • sindi- kata, Jožeta Leskovarja, so čla- ni izvolili za novega pred- sednika skupščine kolek- tiva Zasavskih premo- govnikov Staneta DOBČNI- KA, jamskega nadzornika na rudniku Zagorje, za njegove- ga namestnika pa Aleksan- dra KANDUŠARJA, nadzorni- ka zračenja na rudniku Hrastnik. Skupščina kolektiva Za- savskih premogovnikov je na prvi seji izglasovala razreš- nico starim članom upravnega odbora, za člane upravnega odbora pa je izvolila 10 no- vih članov, U član pa je po svojem položaju glavni di- rektor. Razen tega je skup- ščina kolektiva imenovala tu- di nove predsednike in čla- ne komisij, tako stalnih kot občasnih, ki bodo v prihod- nje delovale pri skupščini kolektiva Zasavskih pre- mogovnikov, tako za varstvo pri delu, za promet z osnov- nimi sredstvi, za kadre, za delovna razmerja, za varstvo delovnih odnosov ter za pripravo predloga novega pra- vilnika o delitvi osebnih do- hodkov, (š) Jesenšek obsojen Pred celjskim okrožnim sodi.ščem se je zagovarjal FRANC JESEN- ŠEK, doma iz Krškega. Obtožnica ga je bremenila nedovoljene trgo- vine in ogrožanja javnega prome- ta na cestah. Naši bralci se še spomnijo, da smo pred nekaj tedni o Jesensku podrobno pisali v zve- zi s tihotapljenjem blaga, ko je pobegnil carinskim uslužbencem v Šentvidu pri Dravogradu in so ga delavci milice odkrili šele naslednji dan zvečer v Kokarju. Jesenšek je na obravnavi trdil, da je vse blago, obtožnica ga je bremenila za 17 milijonov starih dinarjev, prevažal za po'.ovično pro- vizijo in po naročilu nekega Ga- lica, ki živi v Frankfurtu kot trgo- vec z električnim blagom. Jesenšek pa je irnel prav tako v Frankfurtu trgovino z žganimi pijačami, kate- rih večidel je vozil iz Jugoslavije. Poleg tega je sodišče štelo tudi za nedovoljeno trgovino prodajo treh avtomobilov, ki jih je Jesenšek »podaril« svojemu očetu, ta pa preprodal. Prav tako se je moral zagovarjati tudi zaradi ogrožanja javnega prometa na cestah, ko je po pobegu z meje ogrozil življenje miličniku, ki ga je poskušal usta- viti. Za vse to je bil Jesenšek obso- jen na eno leto in pet mesecev strogega zapora. Poleg tega bo moral poravnati stroške obravna- ve, odvzeli so mu tudi okrog 9.000 novih dinarjev premoženjske ko- risti, dravograjski carinarnici pa bo moral plačati 151.700 novih di- narjev za carinski prekršek, će k temu dodamo še zaplembo blaga v vrednosti 35.700 dinarjev, od- vzem avtomobilov t«r plačilo 139.000 dinarjev za nezajeto preti- hotapljeno blago, bo moral FRANC JESENŠEK plačati samo carini okrog 35 milijonov starili dinarjev. Uspelo gostovanje Zar janov V petek, 10. maja, se je vr- nil z 8-dnevnega gostovanja na Češkoslovaškem moški pevski zbor »Zarja«, sekcija Svobode — Center Trbovlje, ki je bil gost pevskega zbo- ra »Smetana Slovanka« iz znanega železarskega m ru- darske.ga središča Kladno v bližini Prage. Zarjani so za gostovanje na češkoslovaškem naštudirali povsem nov koncertna spo- red. V prvem delu so pred- stavili pesmi od renesanse do današnjih dni, pri čemer so peli dela Gallusa, Lassa, Smetane, Foersterja, Srebot- njaka, Adamiča, Pahorja itd., v drugem delu pa so s skla- datelji Mokranjcem, Tajčevi- dem, žarom, Maroltom, Ker- njakom in drugimi predsta- vili najlepše slovenske na- rodne pesmi in narodne pe- smi drugih jugoslovanskih na- rodov. Ljubiteljem zborovske- ga petja na češkoslovaškem pa so Zarjani, ki jih je vodil Rihard Beuermann, predsta- vili tudi našo partizansko pe- sem. Trboveljčani so nastopili v Pragi, v dvorani »Domovi- na«, v Karlovyh Varyh v dvo- rani »Antonin Dvorak« in v gledališču v Kladnu. Ljubi- telji petja so vsakič napol- nili dvorano do zadnjega ko- tička in z izrednim navduše- njem spremljali nastope Zar- janov. Gostovanje Trboveljča- nov na češkoslovaškem je ugodno ocenila tudi praška kritika. Med bivanjem na češko- slovaškem so bili trbovelj- ski rudarji — člani moške- ga pevskega zbora Zarja de- ležni izredne pozornosti go- stiteljev. V Pragi je sprejel Trbovelj čane podžupan glav- nega mesta ČSSR, v Klad- nem pa župan tega mesta. Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj se je med gostova- njem poklonil spominu žrtev fašističnega nasilja v Lidicah in položil venec k spomeni- ku žrtev, skupaj z zborom »Smetana slovanka« pa je sodeloval tudi na manjši ko- memoraciji na grobu druži- ne Masaryk v Lažnih. Pevski zbor »Smetana Slo- vanka« iz Kladna iz češko- slovaške socialistične republi- ke, bo vrnil obisk pevcem trboveljske Zarje v začetku .junija. . „____^_(ny_ Posvetovanje v Trbovljah v Trbovljah se je v petek, 10. maja, sešla skupina po- slancev, ki Jo je vodil pred- sednik gospodarskega zbora sikUfPščine SR Slovenije, Mi- ran Goslar, s poslanci re- publiške skupščine iz Trbo- velj, Hrastnika in Zagorja ob Savi ter s predsta^iki občinskih skupščin in pred- stavniki družbenopolitičnih ter delovnih organizacij iz tega področja. Na posvetovanju so govo- rili o sodelovanju med re- publiško skupščino in občin- skimi skupšoinami ter o ne- katerih perečih vpra,šanjih, ki jih bo treba rešiti v pri- hodnje. Dokaj podrobno so bila obravnavana zlasti še vprašanja v zvezi s formira- njem dohodka in njegovo delitvijo ter v zivezi z izva- janjem priporočil republiške skupščine in občinskih skuj>- ščin ter družbenih dogovo- rov. Obširneje bomo v posve- tovanju poročali v prihod- nji številki ct. (nk) m- ŽRTVE PROMETA Smrt med tiri Voznik motornega kolesa 24-letni EDVARD PENIČ iz Celja je vozil po Ulici bra- tov Kresnikov proti Koso- velovi ulici v Celju. Na kri- žišču z železniško progo je zapeljal pod zaprto zapor- nico na progo pred osebni vlak štev. 06003, ki je pripe- ljal iiz Maribora. Peničev so- potnik MATO BANOVIČ, ga je oipozoril na prihod vlaka, vendar je bil voznik usmer- jen s pogledom na prihod tovornega vlaka, ki Je vozil iz Celja. Lokomotiva oseb- nega vlaka je zadela moto- rista in ga zbila med tire, kjer je obležal mrtev. Ba- novič je ostal nepoškodovan, ker se je med vpitjem opri- jel za,pomice. Nevešča vožnja MUSTAFA ARTAN, turški državljan, je vozil z osebnim avtomobilom iz Maribora proti Celju. Na desni strani je v Višnji vasi stal 11-letni otrok BORIS OČKO, ki je hotel prečkati cesto, Zairadi neizkušenosti v vožnji in prevelike hitrosti Artan ni mogel izvoziti ovinka in je zadel otroka, ki je dobil zlom desne galenice. Usodno zaviranje Mopedist ANTON KLANČ- NIK se je peljal po gozdni cesti iz šmihela proti Mo- , zirju. Na nepreglednem ovin- i ku mu je pripeljal nasproti gasilski avtomobil, čeprav ni bilo nevarnosti za trčenje je mopedist pričeil zavirati in Je padel na travo. Iz- pahnil si je levo roko v ra- menu. Skočil iz jarka ILIJA MILfčEVIČ je voizil z motorjem po Milenkovi cesti v Slovensikih Konjicah proti Poljčanam pravilno po desni strani. Pred hišo št, 13 je nenadoma .skočil pred motor šestletni JANEZ MACUH. Ker je zadel v kr- milo, je dobil poškodbe po u,Iavi. PRED IV. KONGRESOM SINDIKATOV NA VI. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JU- GOSLAVIJE, KI BO OB KONCU JUNIJA, SE SKRBNO PRIPRAVLJAJO TUDI V ZASAVSKIH RU- DARSKIH REVIRJIH. O GRADIVU, KI BO PRED- MET OBRAVNAVE NA BLIŽNJEM KONGRESU, SO PRIPRAVILI V RE- VIRJIH VEČ JAVNIH RAZPRAV OZ. TRIBUN, RAZPRAVE PA SE NISO ODVIJALE ZGOLJ V OKVIRU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ. Posebno pozornost so v dosedanjih obravnavali kongresnega gradiva na- menili materialom, ki ob- ravTiavajo integracije vseh oblik družbenega de- la ter aktualne probleme socialnega zavarovanja, to je dvoje vprašanj, ki so dokaj aktualna tudi na področju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Posebne delovne skupi- ne so pripravile več pri- pomb oz. dopolnitev h .gradivu oz. predlogom re- solucij za VI. kon.gres Zveze sindikatov Jugosla- vije. Pripombe oziroma dopolnitve so skušali do- končno izoblikovati na posvetovanju, ki ga je ^dnjo soboto sk'ical v predavalnici delavskega doma v Trbovljah med- občinski odbor sindikata industrije in rudarstva za Zasavje ter občinski sin- ^alni svet. Sprejeta sta- lišča bodo posredovali re- publiškemu svetu Zveze sindikatov za Slovenijo in ^L kongresu Zveze sindi- katov Jugoslavije. Na posvetovanju so izvolili potrdili imenovanje delegata za bližnji VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. —N— ^6- MAJA 1968 šport - kronika - trbovljt! tednik 19^ MALI OGLASI Vsaka beseda v malena oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v opravi lista vsak teden do 10. are v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK. OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregor čičeva 5. pritlič.je desno; telefon 31-05 PRODAM TESAM LES za str^x> in čevljar- sko orodje s tremi stroji, pro- dam. Naslov v upravi lista. VEČJO količino sena in slame ter hmeljsko sušilnico v izmeri 5,5 kvadratnega metra prodam ugod- 1». Ivan Rovšnik, Podvrii 34, Braslovče. ITALIJANSKO moSko kolo skoraj novo prodam. Pečar, Celje, Ti- tov trg 8-II. JABOLCNIK po 1 N dinar pro- dam. Prevolnik, Celje, Ce»ta v Laško 9. VSEUIVO liišo: 4 sobe, 2 kuhinji, kopalnica, klet, garaža, velik vrt, 20 minut od Celja pirodam. Vpra- šajte za ćaterjevo vas. Šmarjeta 70, Škofja vas. KOMBINIRAN otroški voziček pro- dam. Ogled vsak dan od 14 do 17 ure pri Brato*, Vojkova 1-IH. HIŠO z lepim vrtom ob glavni ce- sti v Frankolovem prodam. Poiz- vedbe pri Jožetu Kranjcu, Višnja vas 22. MOPED tomok, dvosedežni, prevo- ženih 2650 km z rezervno uvo- ženo pnevmatiko in drugo pro- dam. Ogled v soboto ali nedeljo. Celje, Cinkamiška pot 4-1. DVA konja potrdilo, izpisek iz matične knjige in šti- pendijsko pogodbo. Štipendije so doslej razpisala naslednja trgovska podjetja: Agropromet 6, Agrotehnika 1, Av- tomotot 6, Astra 1, Center 6, Konus 1, Kovinotehna 6, Mene 12, Moda 7, Mesnine 2, Peko II. 1, Tehno- mercator 19, Tkanina — Galanteri- ja 4, vsi Oelje, Splošno trgovsko podjetje Radeče 1, Savuija Moenrje za šolsko leto 1968/69 za naslednje šole 3, Dravinjski dom Slovenjske Ko- njice 5, Resevna Šentjur 10, Jelša Šmarje 6, Bazen Velenje 4, Velma Velenje 4, Cankarjeva založba Šo- štanj 1, Kmetijska zaamga Šoštanj 1, Merkur Šoštanj 3, Zarja Šo- štanj 1, Fužinar Vitanje 2, Savinj- ski magazin 2alec 4. Podjetja bo- do sprejemala prijave kandidatov za štipendije do 16. junija 1968. 3. POŠLOVODSKA ŠOLA. Prijavi je potrebno priložiti kolek za N din 0,50, zaključno spričevalo šole za prodajalce ali druge pokUcne šo- le, potrdilo o delovni dobi in more- bitno priporočilo delovne organiza- cije, izjavo o plačilu šolnine, ter dopisnioo s kandidatovim naslo- vom, šolnina leto N din 1200. Šo- lanje traja dve leti, pouk trikrat tedensko v popoldanskem času. Sprejemni izpit iz tujega jezilta (nemškega ali angleškega) ni ob' vezen za absolvente šole za proda- jalce. Za ostale kandidate pa bo sprejemni izpit 26. avgusta 1968. Prijave oddajte do 15. jimija 19611 3. KOMERCIALNA ŠOLA. Vpisni pogoji enaki kot za PoslovodslM šolo. Pouk vsak dan, razen sobot« v popoldanskem času. šolnina 1 din 1750. Prijave do 15. junija 19% vpis v drugi razred 1. juUja 19» 4. ŠOLA ZA PRIUČENE TRGOf SKE DELAVCE. Vpisni pogoji: d» končana osnovna šola, triletna dj lovna doba v trgovini, šola I dvoletna, pouk štirikart tedesko 1 popoldanskem času. šolnina letal N din 1300. Prijave do 15. juiii|| FAVNI NASTOPI GOJENCEV GLASBENE ŠOLE ponedeljek, 27. maja in sreda, 29. maja ob 18.30 uri v Narodnem domu KOMISIJA ZA ŠTIPENDIR.^NJE PROSVETNEGA KADRA PRI TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI ŽALEC razpisuje v šolskem letu 1968-69 naslednje štipendije: — 1 štipendija za študij na PA, smer glasbeni pouk — Z štipendiji za študij na PA, smer angleščina — slovenščina — 1 štipendija za študij na PA, smer nemščina — slovenščina — 1 štipendija za študij aa PA, smer slovenščina — srbohrvaščina — 2 štipendiji za študij na PA, smer matematika -— fizika — i štipendiji za študij na PA, smer tehnični pouk Kandidati naj k prošnji prilože naslednje: življenjepis, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju, po- trdilo o višini osebnih dcAodkov staršev ter izjavo, da ne prejemajo štipendije drugje. Razpis velja en mesec po objavi. UPRAVNI ODBOR PODJETJA KOVINOTEHNA EXFORT-IMPORT CELJE, MARIBORSKA 17 razpisuje prosto delovno mesto DIliEKTORJA uvoza Za razpisano delovno mesto se zahtevajo poleg splošnih pogojev še naslednji posebni pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 lei prakse v zimanje trgovinski dejitvnosti od tega vsaj eno leto na vodilnih delovnih mestih, soglasje za delo v ZT in znanje dveh svetovnih jezikov — višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 8 let prakse v komercialnih poslih zunanje trgovine, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih, soglasje za delo v ZT in znanje dveh tujih jezikov. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi OD. Kandidati morajo poslati vloge z dokazili na kadrovsko službo podjetja do 30. V. 1968. Na osnovi Zakona o delovnih odnosih in čl. 25. in 26. Pravilnika o delovnih odnosih VARAŽDINSKEGA TEKSTILNEGA KOMBINATA razpisuje DELAVSKI SVET ENOTE PRODAJE KONFEKCIJE prosto delovno mesto POSLOVODJE PRODAJALNE »VARTEKS OBLEKE« V VELENJU, ŠALEŠKA CESTA 18 POGOJI: VK ali KV delavec v trgovski tekstilni stroki a najmanj 5 let prakse. Osebni dohodki po pravilniku OD podjetja. Razpis velja 15 dni po objavi v časc^isu. Prošnje naslovite na naslov: KADROVSKI SEKTOR KOMBINATA VARTEKS VABA2DIN POLJE »OMEGA« 4. Prve reševalne ladje, ki so startale z Zemlje v tre- nutku, ko je bila prekin.jena zveza z Jeanom in Petrom ter mnoge patruljne lad.je, ki so bile v tem času v bližini, so se usmerjale k mestu, k,jer bi morala pluti v tem tre- nutku izgubljena ladja. Tam pa jih jc čakalo veliko pre- senečenje: izginule ladje ni bilo — ne tam in ne tisoče kilometrov naokrog! Radarski zasloni so zlovešče mol- čali. !Vlt!Čno vprašanje je vstalo pred reševalci: kaj se je zgodilo? Je ladja eksplodirala? Izpuhtela? Rfis je — tu je bil še en možen odgovor: ladjo so za- jeli neznani prebivalci neznanega planeta. Toda ta odgo- vor je bil v letu 2010 komaj, komaj še dober za skromno tolažbo svo.jcem izginulih vesoljcev. V znanstvenem svetu so teorijice o bližnjih vesoljskih civilizacijah že davno izgubile tla pod nogami. Tudi Jean in Peter nista pomislila na to, da bi se ne- kdo iz vesolja poigral z njuno ladjo, če že nista vedela, kako .je prišlo do okvare na njuni ladji, sta vedela, da so v trenutku, ko je bil pretrgan stik z Zemljo, krenile za njima hitre reševalne ladje. V nekaj urah bodo te ladje tu; morda celo prej katera, ki slučajno pluje v bli- - m- I Prvi strah se je polagoma polegel v pričakovanje. ^ i cer pa položaj niti ni bil tako slab! Kup naprav na 1**'^ je normalno deloval. Med njimi tudi avtomatični kuh» nik za dišečo, črno kavo ... Minile so ure in reševalne ladje so res prispele tJ* kjer bi morala biti Jean in Peter, toda njihovo sporoC^ na 2^mIjo je bUo nadvse čudno: Ničesar nismo nas'* Nadaljujemo z iskanjem! Vtem je Jean zagledal prvo reševalno ladjo. 20 ***ttamm^^ nfftasi 16. MAJA 19^^ rristan bernard: ^ZAHVALE -OSPOUL DOKTORJU ^INT - GRACYJU! fehtal sem 250 funtov in nobeno odvajalno sred- ni več pomagalo. Tedaj je znanec, ki ga je sa- 0 božja previdnost poslala, 0, vaš naslov, spoštovani go- good doktor. Ubogal sem vaš '^jet, uporabljal sem vaš ^stem »koristnih pohodov« ^ sem po sedmih mesecih zgubil 34 funtov. Z odkrito-., srčnih veseljem se vam zah- j foijujem. LARTHUR, ^ trgovski nameščenec eospodu DOKTORJU gENRYJU DUTARSU! podpisani Larthur, trgovski ^meščenec, izražam s tem gospodu doktorju Henryju l^tarsu svojo odkritosrčno jiisiležnost. Zaradi napornih irapnh pohodov so mi sklepi ^ noge otekli. Srečna zvezda jne je privedla k nekemu pa- cientu gospoda dr. Dutarsa. [■bogcd sem njegov nasvet, fsafc dan sem namakal svo- je noge in sklepe po tri ure j raztopljeni glini. Po šestih mesecih so otekline popolno- ma splahnele. LARTHUR, trgovski nameščenec GOSPODU DOKTORJU TRACHETU! Kopanje v raztopljeni glini skozi šest mesecev po tri ure na dan je povzročilo, da sem hudo obolel na dihalnih or- ganih. Po srečnem domisleku sem se obrnil na vas, spošto- vani gospod doktor, in sem po zaslugi Vašega zdravljenja z elektriko dosegel, da sem svoje trpljenje v enem letu ■4'coraj docela odpravil. LARTHUR, trgov:^ nameščenec GOSPODU DOKTORJU OSKARJU BLOGKU, SPECIALISTU ZA ŽIVČNE BOLEZNI! že več mesecev sem trpel na živčnih krizah, halucina- cijah, nespečnosti in takem, kar vse je bilo zakrivilo zdrav- ljenje z elektriko. Previdnost me je privedla k vam, vele- spoštovani gospod profesor. Vaše zdravljenje z bromom me je popolnoma ozdravilo. Do smrti Vam bom hvaležen. LARTHUR, trgovski nameščenec GOSPODU- DOKTORJU HENRVJU DE BEAUPILOREJU! Moje življenje v preteklem letu je bilo eno samo trplje- nje. Moj želodec je bil zaradi čezmernega uživanja bromav takšnem stanju, da sem se moral bati najhujšega. Nebo se me je usmililo in sem zve- del Vaše ime. BolniSika hra- na, ki ste 7ni jo predpisali, je zahtevala zgolj močnate je- di, ki so mi prehrano dokaj izboljšale. Večno Vam bom hvaležen. LARTHUR, trgovsld nameščenec GOSPODU DOKTORJU BEAUMARTINU! Želite poročUo o uspehih Vašega zdravljenja, da ga predložite Akademiji za zdrav- stvo. Tu ga imate! Samo ne vem, če bo ustrezno Vašim namenom. Pred mesecem sem se pri- šel k vam zdravit; ker sem se hranil zgolj z močnatimi jed- mi, je moja telesna teža zra- sla na 325 funtov. Nasvetovali ste mi, naj na- bavim konja in naj vsak dan nekaj ur jezdim. Res sem že v treh dneh izgubil sedem- deset funtov. Da, resnično: natanko se- demdeset funtov. To lahko izpričam pred Akademijo. Vseicakor pa je treba za ra- zumevanje tega naglega upad- ka na teži pripomniti, da imam le še eno nogo. Na svo- ji prvi ježi sem padel s ko- nja in so mi morali levo no- go odrezati. LARTHUR, trgovski nameščenec ljudska modrost Ne bodi presladek, da se Uo s teboj ne posladka. Kjer je veliko blaga, tam je tudi dosti jedcev. Gredo voli k jaslim, a ne jasli k volom. Dober počitek je pol iela. Kjer je žena pijanka, gre pvodenj skozi hišo. Dober prijatelj in star ienar sta veliko vredna. Greh je, svoje pustiti in kaj tujega vzeti. Dober sosed je boljši hkor deset stricev. ^ > Kjer je veliko vpitja, lam je malo užitja. Dober začetek je poli iela. Greh se pove, grešnik pa j te. i Dobra beseda najde do-l liro mesto. i mtrica ni dobra. oobra misel pol zdravja Ne boj se tistega, ki go- "orj, ampak tistega, ki mči. Dobra trgovina ne išče ^npca. gre s trebuhom za kru- Hobremu človeku je tez- "^0 par dobiti. Dobro blago samo kup- najde. ^nntec pravi: »Obdeluj % če ne, bom pa jaz te- k. humoreska na francoski način magnetofon Gigi je imela zaročenca in lljubila ga je. Tako zelo, da je nekajkrat na dan telefo- nirala v njegovo odvetniško pisarno, »samo da bi slišala njegov glas.« A on, dobričina, se je spri- jaznil s to malce neznosno kontrolo in z angelskim mi- rom odgovarjal na njena vpra- šađija. Sicer pa je bil pogo- vor vedno enak. »Kako si kaj?« »Dobro.« »O, ljubi, gotovo imaš ve- liko dela?« »Kajpada!« »Si hud, ker te kličem?« ' »Niti najmar^j.« »Boš prišel z avtobusom ali s tramvajem?« »Ne vem... bom še vi- del ...« Toda lepega dne je mladi odvetnik spoznal neko plavo- lasko. In ni se ji mogel od- reči ... Sestajala sta se pač, kadar ni zahajal k zaročen- ki oziroma takrat, ko bi mo- raJ biti v pisarni. Toda ka- ko rešiti problem s telefo- nom? »Nič lažjega,« se je vmešal nekaj starejši in bolj »izku- šen« odvetnikov družabnik, »čemu pa skiži magnetofon?« »Točno,« je pritrdil dva- krat zaljubljeni mladenič, ku- pil magnetofon, posnel vsa- kodnevni pogovor z zaročen- ko in odgovarjanje prepustil družabniku. Trik je vžgal. Zaročenka je vsako ali vsako drugo uro dvignila slušalko, zahtevala zvezo z zaročencem in takrat se je začel vrteti magnetofon- ski trak. »Kaiko si kaj?« »Dobro.« »O, ljubi, gotovo imaš do- sti dela?« »Kajpada.« In razgovor se je avtomat- sko ponavljal. A kaj, odvetniki so čveka- či, posebno mlajši se radi hvalijo, in tako je neki zlob- ni anonimus obvestil zaročen- ko, da je mladega odvetnika videva z neko plavolasko. Užaljena zaročenka je pismo položila na mizo, segla po slušalki in zahtevala zvezo. Ko se je trak začel obračati,- je hitela sikati: »Vse sem zvedela.« »Dobro.« i »Dobro? Torej je res, da me varaš?« »Kajpada.« »Potemtakem priznaš ... Med nama je vse končano ... Pa ti ni niti najmanj žal?« »Niti najmanj.« »To je torej tvoj odgovor! Ti si cinik, brezobzirnež ...« Razgovora je bilo konec, naše zgodbe pa ne. Zaročen- ka je prav tako imela »izku- šenega« svetovalca v osebi svoje matere. Razkurili sta se in sklenili, da bo poroka že prvo nedeljo. Kaj pa odvetnik in plavo- laska. No, njima idila je mi- nila. On je razbil magneto- fon, ona pa zaupno pripove- duje prijateljici, da je loči- tev samo začasna. smeh stoletij Nekega večera je Wells prišel v elegantno london- sko gledališče oblečen v rmvadno obleko. Vratar ga je opozoril, da v taki ob- leki ne more v gledališče, rekoč: »Poglejte, kako so oble- čeni obiskovalci v parter- ju!« Wells pogleda na globo- ke damske dekolteje in pravi: »Ne, srajce pa ne bom slekel! Grem raje domov!« * Za časa bivanja v Ame- riki je Wells kritiziral vse, kar so mu pokazali. Ko je pri nekem zajtrku grmel nad gospodarstvom trustov, so mu dejali: »Gospod Wells, vam pa res ni prav nič všeč! Bo- dite pravični vsaj s pre- lepim kipom Svobode, ki ponosno dviga svojo glavo nad našim pristaniščem.« »Zakaj pa ne?« je stru- peno odvrnil Wells, »saj sta menda edino pri njem sledili vzorom drugih na- rodov, ki postavljajo naj- lepše spomenike svojim mrtvecem.« * Kralj George V. je bil v mladih letih mornar na križarki. Višji častnik mu je ukazal, naj izračuna po- ložaj ladje. Ko je princ nalogo izvršil, se je čast- nik odkril in vzkliknil: »Odkrijte se visokost! če smemo verjeti raču- nom vaše visokosti, plove- mo naravnost v westmin- strsko katedralo ...« Angleški politik Amery je hotel med prvo svetov- no vojno k vojakom. Po- slali so ga na Flamsko k polkovniku, ki je poslanca bolj hladno sprejel. »Kaj pa sploh znate pa- metnega?« ga je vprašal. »Ne vem . .. Upam, da bom znal izvršiti, kar mi boste veleli.« Polkovnik ni upal, da bi bil mož — civilist — za kako vojaško rabo, vendar mu je dal neko knjigo z naročilom: »Tu imate odlično knji- go o Sebiji, ki jo je izda- lo vojno ministrstvo. Paz- ljivo jo preštudirajte in mi pridite čez šest tednov poročat o njej. Po tem, kar mi boste povedali, bom spoznal, za kaj vas bom morebiti lahko upo- rabil. Boste zmogli?« »Gotovo,« je zelo resno odvrnil Amery, »kajti to knjigo sem spisal jaz. Pi- sal sem jo tri tedne; upam, da jo bom lahko v šestih tudi prebral.« miodrag todorovič: majhna razprava o pljuvanju »Kadarkoli pljunem, se že najde kdo, ki to napačno tolmači. Ljudje si kar izmišljajo razlo- ge: pa za to... pa za ono ... Toda jaz, bratec, pljuj'em iz povsem drugili razlogov, žleze mi ne delajo, kakor je treba, mater mi... Mi ne ver- jamete? ... Glej ga, mater mu ... Kaj sploh imam pravico pljuniti, če se mi že zahoče pljuvanja?!« »Meni boš to tvezil? žleze, kaj?« »Ampak, človek, verjemi mi ...« »čisto prav imajo ljudje, ko te kritizirajo. Pljuvanje ni higienično ... « »Zato, bratec, se boš pa ti malce obrisal. Zakaj, bratec, ni vse v higieni... hočem reči, v dobesedni higieni... Poznamo še drugo higie- no ... moralno... Misli kar hočeš, toda kadar malce pljunem na določene reči, mi je precej laže pri duši.« alphons daudet; VILE Delo Alphonsa Daudeta, ki se je rodil 1840 v Nimesu in umrl 1897 v Parizu, štejejo v obsežno in rodovitno plast francoskega naturalizma. Prvi uspeh je dosegel z avtobiografskim romanom »Malček« (1868), nato pa je zaslovel z dvema zbirkama proze, izmed katerih je zlasti prva še dandanašnji ohranila v celoti svojo lepoto in pomen: »Pisma iz mojega mlina« (1869) in »Po- nedeljske zgodbe« (1873). Spisal je vrsto roma- nov, med katerimi so najpomembnejši »Sapho« (1884), »Nabab« (1878), »Kralji v izgnanstvu« (1880), »Numa Roumestan« in »Jack«. Francoski humor predstavlja Daudetova trilogija o Tarta- rinu iz Taraskona, provansalskem bahaču, fili- stru, blebetaču, ki zlasti v prvi knjigi imenitno upodablja nekatere negativne in vendar po svoje prikupne lastnosti francoskih južnjakov. Daudet je med Slovenci po prevodih že dobro znan. Tole je njegova, kakor sam pra^i, »fantastična po- vest«. »Obtoženka, vstanite!« je dejal predsednik. Na ostudni klopi požigalk se je nekaj zganilo ^ neko brezoblično in od mraza šklepetajoče bitje Je stopilo korak naprej in se naslonilo na ograjo Pred sodniško mizo. Bil je to sveženj cunj, pre- ^uknjanih cap, koščkov blaga, trakcev, suhih rož, starih peres in pod vsem tem reven, osušen obraz, ^es ožgan od sonca, naguban in razpokan, kjer je sredi teh gub iz dveh majhnih črnih oči pobliska- vala zloba, kakor miglja z repom martinček iz luknje v starem zidov ju. »Kako vam je ime?« se je glasilo vprašanje. »Meluzina.« »Kako, pravite ? ...« Zelo resno je odgovorila: »Meluzina.« Pod košatimi brki dragonskega polkovnika se je predsednik nasmehnil, toda ni trenil z očesom: »Starost?« »Ne vem več.« »Kaj ste po poklicu?« »Jaz sem vila!...« Na mah so se občinstvo, sodni dvor in celo sam vladni poverjenik, skratka vsi so se silno zakroho- tali; nje pa to ni nič zmedlo, in s svojim jasnim in meketajočim glasom, ki se je dvigal visoko pod strop dvorane in plaval tam kakor zvok iz sanj, je starka povzela: »Ah, kje so vile Francije? Vse so pomrle, dragi gospodje. Jaz sem poslednja; nobene ni več razen mene. Prav res, velika škoda je, zakaj Francija je bila mnogo lepša, ko je še imela svoje vile. Me smo bile poezija dežele, njena vera, njena nravstvena preprostost, njena mladost. Vsi kraji, ki smo jih rade obiskovale, globine zaraščenih parkov, kamni ob vodnjakih, stolpiči starih gradov, megla po ribni- kih in prostrane močvirne golicave so dobivale za- radi naše navzočnosti ne vem kaj čarobnega in vzvišenega. V fantastični luči legend so nas ljudje videli, kako hodimo skoraj prav povsod in kako se v blesku luninih žarkov vlečejo za nami krila ali pa kako tekamo po prstih čez travnike. Kmetje so nas imeli radi, častili so nas. V preprostih domišljijah se je z našimi čeli, ovenčanimi z biseri, z našimi vilinskim! paličicami in našimi začaranimi preslicami mešalo malce strahu z oboževanjem. Tako so naši vrelci ostajali zmerom čisti. Kmečki vozovi so se ustavljali na potih, ki smo jih me varovale. In ker smo vlivale ljudem spo- štovanje pred vsem, kar je staro, me, ki smo najsta- rejše na svetu, so puščali, da so se gozdovi razra- ščali po mili volji od enega konca Francije do dru- gega in da so se kamni rušili sami od sebe. (Nadaljevanje prihodnjič) DOLENJSKI UST* TEDNIK *VESmiK'VsSkmrtel( S0.00a izvodov n 21 K sreči je to tihožitje v veži oziroma v prehodu tako imenovanega »direktorskega« bloka v Gregorčičevi ulici trajalo le nekaj ur. Za točen čas najbrž ne ve nihče, tudi tisti ne, ki je iz svojega stanovanja odstranil pokvar- jeno školjko in jo razstavil v veži. Temu »duhovitežu« se je pridružil še eden, ki je iz te razstave napravil črnoborzijansko trgovino. Kako se je kupčija končala, če je sploh prišlo do nje, ne ve nihče. — Na vsak način pa je tudi to primer, ki ga je treba ožigosati in kaže na slab in pokvarjen okus nekaterih ljudi. CELULOZAH ŽE PRVAK? z zmago nad neposrednim telc- mecem za prvo mesto, Osemkarico iz Slovenske Bistrice, si je moštvo Celulozarja i Krškega utrdilo po- ložaj na vrhu lestvice, zagotovilo šriri točke prednosti, kar bo naj- brž zadostovalo za osvojitev prve- ga mesta v celjski podzveani ligi. Čeprav je do konca tekmovanja še šest kol, je težko verjeti, da bi katero koli drugo moštvo ogrozilo ekipo, ki je ves čas tekmovanja pokazala dobro form.o. Rezultati sedmega kola celjske nogOTnetne ix>dzvez€ so bili: Ljub- no : Papirničar (Radeče) 1:0, Štore : Brežice 3 : 2, Senovo : Ro- gatec 6 : 1, Polzela : Boč 9 : 1, Šentjur : Pivovar (Laško) 2 : 1 in Osankarica : Celulozar 1 : 4. Po tem kolu je stanje na lestvi- ci naslednje: Celulozar 31 točk, Osankarica 27, Brežice 26, Ljubno 26, Papirničar 24, Senovo 23, Šent- jur 18, Vojnik 15, Boč 15, Štore 14, Polzela 9, Rogatec 6 in Pivo- var 4 točke. -mb Občinska in mednarodna atletska olimpiada v letošnjem mesecu mladosti je v Celju vrsta zanimivih prireditev za mladino. V.sekakor ena izmed najzanimivejših pa bo občinska at- letska olimpiada, ki bo 25. maja na celjskem atletskem stadionu. Na prireditvi bodo nastopile vse oiuiovne šole celjske občine. Po tekmovanju bodo sestavili repre- zentanco mesta Celja, ki bo na- stopila 5. junija na prvi medna- rodni otroški atletski olimpiadi v Cslju. Zanimivost te prireditve je v tem, da si je v sorazmerno krat- kem času uspela pridobiti mesto celo v koledarju mednarodne atlet- ske federacije. Prav zaradi tega lahko pričaku- jemo, da se bo tekmovanja poleg šestih mest različnih evropskih dr- žav udeležilo še katero mesto, ki ga prireditelj ni povabil. Tekmo- vanje bo enodnevno, slavnostna ot- voritev s celotnim olimpijskim pro- gramom pa bo ob 15.30 uri. »Olim- pijslti ogenj« bodo prinesli iz celj- skega Starega gradu in ga prižgali ^a stadionu. Pokroviteljstvo nad celjsko olim- piado mladih je prevzel TT, ver- jetno pa bo vsaj del tekmovanja direktno prenašala tudi ljubljanska televizija. Vsi njistopajoči bodo prejeli spominske diplome, prvi trije najboljši v posameznih disci- plinah pa zlato, srebrno in bro- nasto medajlo. Tekmovanju bodo prisostvovali tudi vsi župani mest. ki se bodo s svojimi šolskimi ekipami udele- žil tekmovanja. V Celje jih je po- vabila predsednica Občinske skup- ščine Olga Vrabić. Celjski atletski delavci upajo in želijo, da bi prireditev uspela ter postala tradicionalna. V vsakem olimpijskem letu naj bi bila v dru- gem kraju, kajti Celje verjetno prireditve, ki se bo še razširila, samo finančno ne bi zmoglo orga- nizirati. Vsekakor je takšna oblika zbliže- vanja in spoznavanja mladih dob- ra. Geslo celjske prireditve je: »Atletika, zbližaj otroke sveta!« Ta- ko se je tudi Celje uvrstilo med olimpijska mesta in 5. jimjja bo en dan visela in plapolala na celj- skem stadionu bela olimpijska za- stava. ZA NAJHITREJŠEGA PIONIRJA v pripravah za izbiro najhitrejšega pionirja celjskega ob- močja je bilo tekmovanje pionirjev celjske občine. Iz vsake centralne osnovne šole je nastopilo po devet pionirjev in pionirk. Pri pionirkah je zmagala Tatjana Pavšer s četrte osnovne šole v času 8.3 sekunde, druga Je bila Bojaničeva iz Vojnika (8,5) in tre-tja Lubejeva z druge osnovne šole v Celju s časom 8,7 sekunde. Med pionirji sta si prvo mesto razdelila Aleksander Milanez hudinjske šole ter Dušan Roter s četrte osnovne šole v času 7.7 sekunde. Tretji je bil Mak s polulske šole, ki je za zma- govalcem zaostal z 3 desetinktuni sekunde. Kot pionirke so tudi pionirji tekli na progi 60 metrov. —an Vazic prvi v Zagrebn v počastitev obletnice osvobo- ditve Zagreba je bU v glavnem mestu sosednje republike trinajsti tradicionalni tek osvoboditve Za- greba, na katerem je zmagal član AD Kladi var Simo Važič. Za 5400 metrov dolgo progo je potreboval 15:47,6 minute. Drugi je bil nje- gov društveni tovariš Drago 2un- tar s časom 15:50,4. Tekači Kladivarja so osvojili pr- vo mesto tudi v ekipnem ocenje- vanju. MLADINCI V ODBOJKI številnim tekmovan.)em šolske mladine se je pridružila tudi mla- dina, ki prebiva v dijaških domo- vih. Tako so na prvenstvu v od- bojki nastopile štiri ekipe. Igre nLso kdovekaj zadovoljile. V pred tekmovanju so mladinci iz steklar- skega šolskega centra v Rogaški Slatini premagali ekipo doma Ve- re Šlandrove v Celju z 2 : 0. mla- dinci iz doma Dušana Finzgarja pa z enakim rezuitato.m gojence šolskega indu.strijsko kovinarske- ga centra v Stor&h. V finalni i^i;, mi so mladinci iz Rogaške Slatine premagali ekipo doma Dav^^a Finzgarja z 2 : O, mladinci i/ pa v borbi za tretje mesto if^ralce doma Vere Siandrove. K. J. Kegljanje CELJANI V BORBENIH PARTIJAH Letošnje občinsko prvenstvo Ce- Ija v kegljaških borbenih partijah je bilo likrati medobčinsko, a^i so se tega tekmovanja kot edini predstavniki izvenceljskih klubov udeležili le Šoštanjčani. Sicer je nastopilo osem ekip. od kate- rih je moštvo Kovinotehne na- stopilo le dvakrat namesto štiri, krat. Prvo mesto so osvojili člani celj- skega železničarskega kegljaškega kluba z rezultatom 3125 podrtih kegljev, na naslednja mesca so se zvrstili: 2. Partizan- Kovinar, štore 30.'M, 3. Aero 2964. 4. Šoštanj 2959 5. Ingrad 2893 . 6. Olimp 2749, g' Invalid 2681 in 8. Kovinotehna 1373. Prvi štirje s tega tekmovanja bo- do nastopili na ^ republiškem pr- v?nstvu v borbenih partijah. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V ŽALCU Sindikalne športne igre v žalski občini beležijo lepe uspehe in so za tekmovanji šolskih športnih društev po množičnosti na drugem mesrtu. Na nedavnih tekmovanjih, ki so jih izvedli v različnih krajih, so bili doseženi naslednji rezultati: STRELJANJE Z ZRAČNO PU- ŠKO: 1. Polzela. 2. Mleko. Celje, 3. tekstilna tovarna Prebold. C©- BOJKA: 1. SIP Šempeter, 2. KK Braslovče, 3. tekstilna tovarna Pre- bold , ROKOMET: 1. SIP Šempe- ter, 2. Juteks Žalec, 3. Ferralit Žalec. ŠAH: 1. Celje, 2. Žalec, 3. Trbovlje, 4. Velenje. Slednje tek- movanje v šahu je bilo medobčin- skega pomena. A. V. Atletika DRŽAVNO PRVENSTVO V CELJU Na zadnji seji izvršnega odbora .atletske zveze Jugoslavije v Beo- gradu so izbrali mesto Celje za prizorišče letošnjega državnega at- letskega prvenstva za člane in čla- nice. Tekmovanje bo v prvi polovi- ci avgusta, na njem pa se bo zbralo okoli 300 športnikov iz vseh naših republik. Po vsem tem bo to tekmovanje najpomembnejša atlet.ska priredi- tev v mestu ob Savinji letos. V Celju je bilo enako tekmovanje 1947. leta hi tako bo naše mesto po 31. letih znova gostitelj in or- ganizator državnega prvenstva za člane in članice v atletiki. K. J, ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Zadnji teden je minil v zname- nju množičnih športnih tekmovanj šolske mladine. Tako je na med- občiaskem prvenst'/u osnovnih šol v rokometu nastopilo v moški in ženski konkurenci po pet občin- skih prvakov širšega celjskega ob- močja. Pri pionirjih so zmagali učenci osnovne šole Bibe Ročka iz Šoštanja pred Žalcem, drugo os- novno šolo iz Celja, Rečico ob Sa- vinji ter Rogaško Slatino. Pri pio- nirkah pa 90 povsem nepričako- vano zmagale učenke iz Rečice ob Savinji pred osnovo šolo Šmarje pri Jelšah, osnovno šolo Pranja Vrnuča s Hudinje, osnovno šolo Bibe Ročka iz Šoštanja ter Vran- skim. Na področnem prvenstvu mla- dink srednjih šol v rokometu je nastopilo sedem vrst. Po predtek- movanjih v dveh skupinah so se finalne igre končale takole: v bor- bi za naslov prvaka je celjska gimnazija premagala velenjsko s 4 . 2, v igri za tretje in četrto mesto pa tehniška srednja šola šolski cen- ter za blagovni promet 5 : 3, v borbi za peto in šesto mesto je administrativna šola premagala pe- dagoško ginmazijo 5:3, ekonom- ska šola pa administrativTio 3 : 2. Izredno zanimivo je bilo pod- ročno tekmovanje mladincev v no- gometu, saj se je k tekm.ovanju javilo kar devet vrst. Tako je zlasti to prvenstvo pokazalo, da je za nogomet še vedno veliko za- nimanja med mladino srednjih in poklicnih šol. Tokrat je bilo na celjskih igriščih dovolj mladega kadra, žal pa so manjkali nogo- metni strokovnjaki, da bi iz vrst mladih izbrali nadarjence za po- mladitev in okrepitev trenutno šibkih nogometnih enajsteric v Ce- lju. Sadizem za sto dinarjev FERDINAND ŠPAN JE BIL ZA ROP OBSOJEN NA TRI LETA STROGEGA ZAPORA # Prenekateri mladenič je svojo kožo nosil avantu- rizmu nasproti in šele v zamejstvu uvidel njena nizko ceno # Ferdinand špan se tudi po vrnitvi ni sprijaznil s poštenim, človeka vrednim delom # Človeka, ki mu je pol ure pred tem dal za pijačo, je zbil po tleh, mu z brco v obraz zdrobil nosne kosti in ga nato oropal Prejšnji teden sta se pred senatom petorice celjskega okrožnega sodišča, ki ga je vodil okrožni sodnik JANKO CIGOJ končali ločeni raz- pravi zoper FERDINANDA SPANA, doma iz Prešernove ulice v Celju in mlajšega mladoletnika s katerim sta 13. februarja letos v zgodnjih jutranjih urah oropala ER- NESTA STEPINŠKA iz Do- brave 19 pri Celju. Danes živi na celjskem področju nekaj mladih ljudi, ki se zaradi lastne nespo- sobnosti, lenobe in delomrzni- štva nočejo in ne morejo vključiti v človeka vredno življenje. Naše sorazmerno mile norme kazinovalne poli- tike, ki te^melje na sociali- stični morali, tem ljudem p>o- gosto omogočajo lagodnost v življenju. Marsikateri občan se upravičeno sprašuje ob pogledu na mlade ljudi, ki iz dneva v dan brezdelno križa- rijo po ulicah, nadle.gujejo ženske in državljane, od česa živi in kaj so njih starši?! Tisti, ki spremljajo dogod- ke na sodišču, kmalu izvedo, kdo so ti in od česa žive, saj se jih večina kaj kmalu znajde pred sodniško poroto. Primer Ferdinanda špana t-o samo potrjuje. Čeprav mlad, dela sposoben se je po ne- upehu pri pomočniškem iz- spitu odločil 2sa tujino, zavr- gel starše in dom, da bi lahko pristal v taborišču za bagunce. Nato je baje moral izbrati vojaško suknjo ame- riške armade za boj v Viet- namu. Toda po dveh letih in pol je pobegnil v Francijo, kjer se je javil na našem predstavništvu z željo, da bi se vrnil. Toda tudi po vrnitvi se ni priključil naipcrom staršev, raje je zahajal med one, ki so radi prisluhnili njegovim zgodbam. Dvanajstega febru- arja letos se >3 tako znašel v hotelu Celeia, kjer ga je na- se opozoril mladenič, ki ^3 omizju plačeval pijačo. Sko- val je načrt, ga predložil dvema sebi enakima, vendar je eden izmed njiju sodelo- vanje odklonil. Okoli četrte ure zjutraj, ko so jih nagna- li iz bara, sta se F. špan in mladoletnik napotila zasle- dovat mladeniča z »denar- jem«. Na križišču Ipavčeve in Oblakove ulice sta ga usta- vila, Ferdinand špan pa ga je napadel. Pri tem j« upo- rabil, kot je izjavil sodni- kom udarce karate, katerih so ga naučili v ameriški ar- madi, žrtev je udarjal z boč- no stranjo dlani po glavi, in ko je ta padel, ga je z vso močjo brcnil v obraz, da mu je zlomil nosne kosti. Nato ga je oropal. Zaradi bliskovitosti napada je mla- doletni sodelavec dejanje le opazoval. Ko sta po begu ugotavljala plen, sta ugotovi- la, da je imela žrtev pri sebi le sto dinarjev! Sodni senat je obsodil FERDINANDA ŠPANA na tri leta strogega zap>ora, mla- doletniku pa je bil iz- rečen strožji nadzor skrb- stvenega organa v Logatcu. Sodniki so upoštevali obto- žencu dosedanjo nekaznova- nost, obžalovanje in priprav- ljenost, da bo oropanemu ERNESTU STEPINŠKU po- vrnil zahtevek. J. SEVER Rojakov ne bomo streljali! Pogumna odločitev slovenskih fantov v avstro-ogrski voj'ski leta 1918 Majski dogodki v Judenbur- gu pred petdesetimi leti, ko se ,ie uprl 17. pešpolk sloven- skih fantov, ki so služili vo- jaški rok v avstro-ogrski voj- ski, ,ie vzbudil spomine tudi drugim nekdanjim vojakom. Tedaj namreč ni tlelo samo v Judenburgu, temveč tudi drugod na Slovenskem, saj so se daleč za strelskimi jar- ski pojavila nova gesla, pol- na misli o svobodi, nacional- ni neodvisnosti in člove- čanstvu. Upora v manjšem obsegu, kot je bil v Juden- burgu, se spominja tudi An- ton Maruša iz Celja, ki nam je pripovedoval nasled- njo zgodbo o svoji vojaščini in dogodkih v Radgoni: »K vojakom sem moral le- ta 1917. Služil sem pri 26. pešpolku v Mariboru. Od tam sem odšel s 30. viaršba- taljonom na italijansko fron- to. Bil sem ranjen, toda kljub temu so me po zdrav- ljenju na Bledu poslali na- zaj. Na fronto sem se vrnil nekaj dni pred veliko ofenzi- vo 23. oktobra. Potem ko smo pognali Italijane nazaj^ čez Piavo, smo odšli najprej v Rezarevo, nato pa odpoto- vali na Monte Grapo na Ti- rolsko, kjer je v desetih dneh od 120 mož, kolikor jih je bilo v kompaniji, kjer sem bil tudi sam, ostalo živih sa- mo devet. Razmere v tedanji vojski so bile nemogoče. Do- bro se še spominjam, da smo ob neki priložnosti ujeli sku- pino Italijanov. Ker so se mi vojaki zasmilili, saj jih je prav tako zeblo kot 7ias, sem jim dovolil, da se po- grejejo pri našem ognju. Ko je to videl moj nadrejeni ofi- cir, je malo manjkalo, da me ni ukazal ustreliti. No, sicer pa to samo mimogrede. Po tistem sem dobil dopust in sem se na fronto vrnil šele, ko so me dobili orožniki. Ker nisem več našel svojega polka, so me poslali v Ma- ribor. Nekega večera, dneva se ne spomnim natanko, goto- vo pa je bilo pred 20. ma- jem leta 1918, so nas okrog enih,zjutraj zbudili in v pol- ni bojni opremi smo se zvr- stili pred barakami. Vedeli smo, da bomo nekaj morali, toda nihče ni vedel, kam. Do- bili smo strelivo in odšli na postajo. Med nami je bilo tudi nekaj mladih sloven- skih oficirjev, ki so seveda vedeli, kam nas vodi pot. Drug za drugim so hodili po vagonih in narejeno vne- mar pripovedovali: »Danes pa le glejte, da boste ,do- bro' streljali. Gremo na svo- je brate ...« Tako smo torej zvedeli, da gremo v Radgo- no, kjer se je uprl 96. pri- morski pešpolk avstroogrske vojske, med katerimi je bi- lo veliko Slovencev, ki sku- paj z drugimi niso hoteli več na fronto. Mi bi morali upor zadušiti. V mestu so nas pozdravili še zadnji stre- li, saj je bilo že skoraj vse opravljeno. Toda kljub temu smo se nekaj dni še morali udeleževati iskanja uporni- kov. Vem, da smo se nekaj- krat obrnili, če smo katere- ga zagledali. Toda žal so jih ujeli drugi... Osem ujetnikov je bilo ob- sojenih na smrt. Začelo sn. je šušljati, da bomo smrtno obsodbo morali opraviti Slo- venci. Za kazen in v poduk. In res so rms izbrali dva- najst. Prebrali so nam pove- lje. Toda mi smo se dogovo- rili že prej. Povedali smo, da ne bomo streljali, se obr- nili in odšli v barako... Ni- smo mislili na posledice. Naslednji dan pa smo kljub temu morali prisostvo- vati izvršitvi smrtne obsod- be, ki so jo opravili prosto- voljci. Ko smo videli zveza- ne in utrujene fante, ki so jih peljali na morišče, nam ni bilo lahko pri srcu. Toda obsojeni so bili trdni, niso hoteli vzbujati usmiljenja. Med potjo so peli tisto na- rodno »oh, adi jo mam'ca, oh, adijo sestra, oh adijo Ijub'ca, brat, zdaj se vid'mo zadnji- krat ...(( Eden od fantov ie tik preden so ga pokosili streli, zavpil: »živeli Sloven- ci in Hrvati!« »Ta prekleti pes vpije še zadnji trenu- tek,« je zaklel poveljujoči nemški kapetan. Mrtve so nato zmetali v grobo zbite krste in jih odpeljali... No, med nami pa se je ta- krat zvedelo, da pripravljajo obsodbo tudi za tiste, ki ni- smo hoteli streljati obsoje- nih upornikov. Izkoristil sem primerno priložnost in pobegnil. Toda že tretji dan so me pri Mariboru ujeli Zaradi bega in omenjene »nepokorščine« so me obso- dili na dvanajst dni vislic. Roke so mi zvezali na hrbtu, zabili v vrata vojašnice ka- velj in me za roke obesili ta- ko visoko, da so se mi vršič- ki prstov tal samo majčke- no dotikali. Ko sem izgubil zavest, so me polili z vodo in obesili nazaj. To je traja- lo tri dni — vsak dan po dve uri. Ker se je prizor do- bro videl s ceste, se je nabra- lo več gledalcev. Četrti dan pa niso več zdržali. Začeli so kričati — nekateri po nem- ško, drugi slovensko: »Jesti jim dajte, ne pa, da jih mu- čite!« Prišel je oficir, m« odrezal in spustil. Čez nekaj dni sem bil spe^ na fronti!« Tako je pripovedoval ^ majskih dogodkih v Radgo- ni Anton Maruša. Pravi, da bi se rad srečal s tistimi, so se takrat uprli povelji' da morajo streljati svoje ro- jake. In še to je dodal, da 7^ zgodbo povedal zato, da ^' mladi ljudje vedeli, da so se Slovenci že takrat borili ^ pravice svojega naroda. 22 16. MAJA 196' HADIO LJUBLJANA pfTEK, n. MAJA: 8.08 Glsabe. matineja. 9.25 Anica Čepe poje i* ,gnske narodne. 10.15 Pri vas 11.00 Porodila — Turisti«- napotki za tuje goste. 12.30 ji tijski nasveti — Ludvik ►"^jjl; Navodila semenarjem ^ potrjevanjem posevkov. 12.40 r^raja v kraj. 13.30 Priporočajo " . . 14.35 Naši poslušalci če. in pozdravljajo 15.20 Tu- s^jjgni napotki. 15.25 Glasbeni "^grinezzo. 15.45 Kulturni globus, .gfl Vsak dan za vas. 17.05 Člo. S ia zdravje. 19.00 Lahko noč, ^gc\'[ 19-15 Minute s pevko Ivan. ^Krašovec. 20.00 Glasbeni cock- tadl. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakah. SOBOTA, 1«. MAJA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.25 Dvajset mi- nuj z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 11.12 po domače. 12.30 Kmetijski nasveti -— inž. Bogdan Žagar: Gozdarski in lovski muzej Slove- nije .12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 Naš podlistek — Drago Grah: De- veta nebesa — II. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v fcino. 17.35 Igramo beat. 18.15 Pravkar pri- spelo. 18.50 s knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minut« s pevko Metko Stok. 20.00 Tekmo- vanje ansamblov. 21.30 Iz fonote ke radia Koper. NEDELJA, 19. MAJA: 6.00 8.00 Dobro jutro! 8.05 radijska igra za otroke — Branko Hribar: »Dež za Sanjo«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Našim letalcem: a) Djordje Mdla- novlč: Neubogljivi strelec, b) Aca Blagojevič: Izvidnik z neba. 11.00 —11.20 poročila — Turistični na- potki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — ii. 13.15 Iz operetnih partitur. 14.30 —14.45 Humoreska tega tedna — E. Foster: Gospod Adrews. 15.05 Pojo znameniti operni pevci. 16.00 Radijska igra — Heinz Ho- stnig: »Podobe v ogledalu«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nede- ljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. PONEDEUEK, 20. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 »Za mlada grla«. 10.15 Pri vas dotna. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — inž. Franjo Grum: Zrelost in hranilna vrednost trave ter detelj za klajo. 12.40 Slovenske narodne pesmi, 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo m pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Skupni pprogram JRT. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 21. MAJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.40 »Cici- banov svet« in »Pesmica za naj- mlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — dr. Jože Maček: Preventiva oblike varstva poljščin spomladi. 13.30 Priporočajo vam . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V to- rek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični or- kester RTV — Ljubljana. 18.45 Pota sodobne medicine — dr. Stane Stergar: O vzrokih slepote. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute .s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Deset pevcev — deset me- lodij. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb. SREDA, 22. MAJA: 8.05 Glasbe- na matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jnaee Pogačar: Odbira krav. 12.40 Operetni zvoki. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — E. Koš: Eremit. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 Vrhovi operne pou- .stvarjalnosti. 22.10 Za o.Lelje jazza. tETRTEK, 23. M.AJA: 8.08 Oper. na matineja. 9.25 Slovenske na- rodne izvaja ansambel orglic Mi- ška Hočevar. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Novak: škropljenje poljščin z izboljšani- mi pripravami. 12.40 Igrajo pi- halni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermenz- zo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert 18.15 Turistična oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodri«. 20.00 Četrtkov ve- čer domačih pesmi in napevov 21.40 Gla,sbeni nokturno. TELEVIZIJSKI SFORED .NEDELJA, 19. V. , 10 KMETIJSKA oddaja v ma- ' D2ABSČINI — Pohorje, Ple- šivec (Beograd) iso DOBRO NEDELJO voščimo ' Z ANSAMBLOM MAHKOVIC IN ŠTIRIMI KOVAČI (Ljubljana) «00 KMETIJSKA oddaja (Zagreb) «45 BINGARAJA: Josip Jurčdč (Ljubljana) JI K FILM ZA otroke (Ljubljana) «00 NEDELJSKA tv KONFE- RENCA (Zagreb) ,j 30 ODBOJKA MLADOST ': 2E-'' LEZNICAR (Zagreb) 14,45 DAN MLADOSTI V KUMROV- CO — rokometni finale (Zagreb) 15 40 otroci POJO (do 16.00) (Zagi-eb) KlOTV KA2IPOT (Ljubljana) «30 TITOVA ŠTAFETA v ZA- GREBU — prenos (Zagreb) lW kmečka OHCET — posne- tek .sobotne jnireditve (Ljubljana) 1150 VIJAVAJA (Ljubljana) 15,10 ILEGALA — poljski serijski film (Ljubljana) 19.45 FILMSKA BURLESKA (Ljubljana) »,00 TV DNEVNIK (Beograd) »,45 CIKCAK (Ljubljana) ».50 TV magazinp — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) a.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 8.20 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 20. V. J.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 RUŠČINA (Zagreb) 1I.0O OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 5.45 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 .\NGLEŠCINA (Beograd) ».45 KULTURNA PANORAMA' V MADŽARŠČINI - Pohorje, Plešivec (Beograd) n.00 POROČILA (Zagreb) 11.05 MALI SVET — oddaja za otroke (do 17.30) (Zagreb) 11.25 SLOVENŠČINA (Ljubljana) a.20 PORTRET DR. PROF. JANE- ZA MILČINSKEGA (Ljubljana) ».40dok™ent DANAŠNJIH dni: Ugrabitve na SicUiJi (Ljubljana) »00 TV »NEVNIK (Ljubljana) J.35 SVET NA ZASLONU ^ (Ljubljana) 1.30 Benjamin Ipavec: SERENA- DA — baletna adaptacija ^ (Ljubljana) f.50 BORBENA ČETVORKA — re- ^ portaža o letalstvu (Skopje) filO ŠAHOVSKI KOMENTAR BRASLAVA RABARJA ^ i Zagreb) ZADNJA POROČILA (Ljubljana) TOREK, 21. V. ,'«TV V ŠOLI (Zagreb) *30 ANGLEŠČINA (Zagreb) "m OSNOVE SPLOŠNE izo- ^ BRAZBE (Beograd) *50TV V ŠOLI — ponovdev ,, (Zagreb) OBREŽJE — oddaja za ita- lijansko narodnostno skupino ^.^ (Ljubljana) '25 PiLAi ZA OTROKE ^ (Ljubljana) NAS cas — MLADOST (Ljubljana) V SREDIŠČU POZORNOSTI: Hitre ceste (Ljubljana) JOOTV DNEVNIK (Ljubljana) be(x;rajska pomlad — festval zabavnih melodij k (Beograd) "5 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) SREDA, 22. V. JilADZARSKI TV PREGLED — Pohorje, Plešivec 1,^ (Beograd) 1.^* POROČILA (Bec^3^) * LUTKE (Sarajevo) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 VIJAVAJA (Ljubljana) 18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNE- ŽEV — oddaja aa otroke (Zagreb) 19.05 ZGODBA O JAZZU (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 (NE)ZNANA TALIJA: Sloven- ske vezi s hrvatskmi in srb- skimi gledališči (Ljubljana) 21.55 ŠAHOVSKI KC»«ENTAR BRASLAVA RABARJA (Zagreb) 22.10 BELFEGOR — serijski film (Ljubljana) 23.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 23. V. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.50 TV V SOLI — ponovtev (Zagreb) 16,10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA- ZBE (Beograd) 17.10 TDCTAK: Medvedov godmjav- ček II. del (Ljubljana) 17.30 PIONIRSKI TV STUDIO (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) 18.20 V NARODNEM RITMU (Beograd) 16.45 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana) 19.05 FESTIVAL POPEVK V BRA- ŠOVU (Beograd) 19.45 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.15 Rotterdam: EVROPSKI NO- GOMETNI FINALE — prenos EVR 22.00 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Ljubljana) 22.30 ZADNJA POROČILA (Ljublja- na) PETEK, 24. V. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 14.50 TV V ŠOU — ponovitev (Zagreb) 16.10 FILMI IZ PRODUKCIJE ZA- STAVA FILMA (Beograd) 17.50 DEČEK IZ DŽUNGLE — se- rijski film (Ljubljana) 18.20 MI MLADI (Ljubljana) 19.05 DOKUMENT DANAŠNJIH DNI: Tabletomanija (Ljubljana) 19.20 TV POŠTA (Ljubljana) 19.35 HOMO SAPIENS — eksperi- mentalni film (Ljubljana) 19.55 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 SEDMI KONTINENT — ju- goslovanski celovečerni silm (Ljubljana) 22.05 ŠAHOVSKI KOMENTAR BRASLAVA RABARJA (Zagreb) 2.20 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) KONCERT RESNE GLASBE (Beograd) SOBOTA, 25. V. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 14.35 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 16.25 SPOMINI NA TITA (Beograd) 1«.55 FINALE JUGOSLOVANSKE- GA RCHCOMETA (Zagreto) 17.20 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 17.45 POPOTOVANJE JAMESA (XX)KA — serijski film (Ljubljana) 1«.35 SPREHOD !^OZI CAS (Ljubljana) W.OO VIJAVAJA (Ljiibljana) 19.16 TV DNEVNIK (Ljubljana) 19.04 PREDAJA TITOVE ŠTAFETE reportaža (Beograd) 20.00 PROSLAVA DNEVA MLADO- STI S STADIONA JA (Beograd) 21.30 VIDEOPON (Zagreb) 21.50 STOTNIKOVA HČI II. del (Ljubi jam) 23.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) 23 Besedo ima TONI HERCFELEIl »Ne bi govoril o vzrokih zakaj je v hlevih ostalo to- liko goveje živine in da zadruge in kombinati opu- ščajo pitanje, ker se jim to ne splača več. Kaj mi- slite, da je kmet kaj na boljšem? Tudi v njegovih hlevih se je nabralo re- pov! Da pa je situacija še hujša, je pomladanska su- ša pobrala dobršen pride- lek krme in zato mora ži- vina iz hlevov. Kam? Ne- kateri v okolici Velenja in Šoštanja, podobno pa je tudi drugje, so ubrali svo- jo pot v črne zakole. Ljud- je pridejo tako ceneje do mesa. kmet pa vsaj do ne- Icaj denarja. V mesnicah je prodaja mesa zadnje čase zelo padla in najbrž bi še bolj, če ne bi imeli v občini tako vestnega ve- terinarskega inšpektorja. Le-ta je namreč zastran črnih zakolov zelo strog. Chrommetalovi so imeli pred dnevi svoj veliki dan. Selili so se v novo tovar- niško poslopje pri »Gore- nju«. Očitno je tam kar nekam bolj varno in top- lo, saj se naseljujejo »ta mali« kot piščanci okrog koklje. že vedo zakaj! Si- cer pa kar zadeva Chrom- metal bo kar v redu, če bodo v novih tovarniških prostorih tako dobro eksi- stirali kot v ta starih. E, slcoraj bi pozabil na »Pako«. Da sedaj vidite prenovljen hotel. Lapu in Projektivnemu ateljeju Ve- lenje gre po pravici pri- znanje za odločitev in rea- lizacijo. Da ne bi o tem dolgovezil, saj boste ob priliki sajni videli in poiz- kusili kako ta reč funk- cionira. Za konec pa stavek, dva, o problemu, ki tare pre- bivalce Stare vasi pri Ve- lenju. Skoro celo novo Velenje je zraslo na zem- lji posestnikov iz te vasi. Urejeno mesto imajo ta- korekoč pred pragom, a skozi Staro vas drži raz- drapana in prašna cesta. Da je parodija še večja, morajo Starovašani plače- vati še prispevek za ureja- nje mestnega zemljišča,« je močno razburjen kon- čal T. Hercfeler. EFKA Ob tednu Rdečega križa Minuli teden je bil teden Rdečega križa. Čeprav na na- šem območju kakšnih poseb- nih prireditev ni bilo, je te- den potekel v še aktivnejšem prizadevanju, da bi postala organizacija Rdečega križa skrb in obveznost vseh nas. To pa je seveda dolgoročnej- ša naloga, ki so ji prilagodile svoje letošnje delo tudi vse organizacije Rdečega križa. V celjski občini bodo letos zastavili vse sile, da bi še bolj razvili krvodajalstvo, ki se je sicer v nekaterih delov- nih organizacijah in krajev- nih skupnostih že lepo utrdi- lo. Med nekaterimi ljudmi pa še vedno vlada spoznanje, da dajanje krvi za krvodajalca ni koristno. Tako mišljenje je seveda zgrešeno in aktivisti Rdečega križa si prizadevajo, da bi s primerno razlago in propagando pridobili za to humano dejanje čimveč ljudi. Ob letošnjem tednu Rdeče- ga križa bi radi spomnili še na akcijo glavnega odbora Rdečega križa Slovenije za zbiranje starih, toda še upo- rabnih oblačil. Naravne kata- strofe, ki so v zadnjih letih prizadele tudi našo deželo, so namreč pokazale, kako koristno bi bilo, če bi imeli večjo zalogo rabljenih obla- čil. Iz takega depoja bi lah- ko hitro in učinkovito po- magali prizadetim območjem. Kaže, da so v Celju izbrali zelo posrečeno obliko zbira- nja te pomoči. V posebne vrečice, opremljene z znakom Rdečega križa, ki bi jih naj dobile posamezne družine, bi namreč odlagali rabljena ob- lačila, perilo in obutev skozi vse leto. Tak način je gotovo veliko primernejši od občas- nih akcij, saj dobro vemo, da tisti trenutek ponavadi ne najdemo vsega, kar bi sicer lahko in radi dali. Minil je torej teden Rdeče- ga križa, ne pa tudi skrb za pomoč sočloveku. Ta traja vse leto, vse življenje. I. B. Nujen razvojni program Člani sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve pri skup- ščini občine Celje so se na zadnji seji lotili problema, ki ni nov pa navzlic temu za- hteva ne samo temeljito pro- učitev, marveč tudi določene ukrepe, da se bo stanje po- pravilo. Gre za politiko sta- novanjskega gospodarstva, za tisto vejo našega življenja, ki zanima slehernega ob- čana. Razprava o stanju in per- spektivah stanovanjskega go- spodarstva v celjski občini je opozorila, da je treba čim- prej priti do enotnega kon- cepta, do enotnega razvojne- ga programa. Zato je razgo- vor na seji sveta pomenil prvi korak k sestavi takšne- ga skupnega programa. Ze danes bodo o istem vpraša- nju govorili na seji kluba odbornikov, pozneje pa se bo ta debata prenesla še v delovne kolektive, zlasti pa v tiste, ki imajo svoja stano- vanjska podjetja, zatem na sejo skupščine itd. Osnovna ugotovitev je, da s sedanjim stanjem ne mo- remo biti zadovoljni, da smo v občini preveč razdro- bili sredstva in da imamo vsekakor preveč stanovanj- skih podjetij. Prav zaradi te- ga ni enotnega nastopa do graditeljev stanovanj in po- dobno. In končno tudi dej- stvo, da gradnja stanovanj v blokih upada, da raste draga individualna gradnja, zahte- va temeljit razgovor in spre- jem odločnih stališč. Izredno pereči problemi pa se kažejo tudi pri vzdrževanju stano- vanj,- zaradi kvalitete del (ta je prej slaba kot dobra) itd. Paradoks je nadalje ugotovi- tev, da primanjkuje v občini okoli 780 stanovanj, da ima nad 900 družin neprimerna stanovanja in da navzlic vse- mu ostajajo sredstva za grad- njo stanovanj neizkoriščena. Skratka, gre za vprašanja, ki zaslužijo javno obravnavo; gre za problematiko, ki mo- ra dobiti enoten občinski kon- cept. M. B. Je borba že odločena ? Čeprav je do konca tek- movanja še dolgih šest kol, se zdi, da je borba za prvo mesto v slovenski nogometni ligi končana. V srečanju ne- posrednih tekmecev za prvo mesto je Ljubljana odpravila Muro s 3:2 in si tako zago- tovila štiri točke prednosti pred najbližjim zasledoval- cem; pred Celjem-Kladivar- jem, ki je na tretjem mestu, pa celo šest točk. Od naših predstavnikov je bil v nedeljskih tekmah naj- bolj uspešen trboveljski Ru- dar, ki je doma izsilil neod- ločen izid v tekmi s Trigla- vom. Rezultat je bil 1:1. Med- tem, ko je Slavija visoko pre- magala Hrastnik s 5:1, je tu- di Celje-Kladivar podpisal ka- pitulacijo v Novi Gorici z re- zultatom 1:2. V naslednjem kolu bodo Celjani gostili Trboveljčane, Hrastnik pa Ljubljano. Trenutno je Celje-Kladivar na tretjem mestu z 22. toč- kami. Rudar je deseti s tri- najstimi, Hrastnik pa zadnji z enajstimi točkami. Z neodločenim izidom v Ve- lenju je Nafta zadržala prvo mesto na lestvici vzhodne skupine conske lige, pa tudi sicer se stanje pri vrhu ni spremenilo. Tekme so se končale takole: Velenje — Na- fta 0:0, Branik — Olimp 4:0, Peca — Šoštanj 6:1, Šmart- no — Steklar 2:2 in Fužinar — Žalec 2:1. Vodi Nafta z 28 točkami, sledita Steklar in Velenje po 27, Šmartno je peto z 20 točkami, žele šesti, Olimp de- veti in Šoštanj enajsti. M. B. PAVŠERJEVA IN BANKO Na področnem prvenstvu za najhitrejšega pionirja ozi- roma pionirke v teku na 60 metrov je pri dečkih zmagal Banko iz Šentjanža pri Reči- ci ob Savinji, ki je, čeprav bos, pretekel progo v odlič- nem času 7.7 sekunde. Med pionirkami pa je zma- gala Tatjana Pavšer iz četr- te osnovne šole v Celju z re- zultatom 8.4 sekunde. ODBOJKA: TRIJE PORAZI Kot smo pričakovali so Braslovčani in Gabrčani osta- li v četrtem kolu republiške odbojkarske lige praznih rok. Vtem ko so igralce iz Bras- lovč premagali Jeseničani s 3:0, se je tekma med Ljublja- no In Gaberjem končala 3:1. Glede na tak razplet so Ga- brčani z dvema točkama zdr- knili na osmo mesto, Braslov- čani pa so brez pike na de- vetem. V naslednjem zavrtljaju bodo Gabrčani gostili Mari- bor, Braslovče pa kranjski Triglav. S prvenstvenim tekmova- njem v slovenski ligi so zače- le tudi ženske. 2al so favo- rizirane Celjanke že v prvem kolu zabeležile v igri z Mari- borom poraz 3:0. -■■......:-b V Celju za Dan mladosti 15. V. 1968: Nastop 2amago- valcev Naše besede v veli- ki dvorani Narodnega do- ma ob 20. uri 16. V. 1968: Konfereaioa mla- dino z osemletk v mali dvorani Narodnega ctoona ob 8. uri Občinsko prvenstvo sred- njih in strokovnih sod v atletiki ob 14.30 na stadio- nu Borisa Kidriča 18. V. 1968: Sprejem štafete mladosti od 16. do 17. ure na Trgu V. kongresa (pred Muzejem revolucije) Orientacijski tek štorske mladine na Svetino — ob 15.30 iz Štor Občinsko prvenstvo 6. in 7. razredov osnovnih šol v ro- kometu na igriščih I. in II. osnovne šole ob 13. uri (organizira Občinska zveza za telesno kulturo) 20. V. 1968: Kulturno-zabavna prireditev Mladi mladim v veliki dvorani Narodnega doma ob 19. uri (organizi- ra Mladinski klub) od 20. — 25. V. 1968: Spreje- mi pionirjev v ZM na os- novnih šolah 23. V. 1968: Otvoritev razsta- ve Mladina fotografira v domu JLA ob 17. uri (or- ganizira Foto klub EMO) 22. in 23. V. 1968: Rokometni turnir mladinskih aktivov na igriščih gimnazije in v štorah (obakrat ob 15. uri) 24. V. 1968: Polaganje cvetja na grobove borcev ob 9. uri Ognjemet s Starega gradu ob 19.30 uri (organizirata Olepševalno turistično dru- štvo in ARK) Kulturno-zabavna priredi- tev s plesom ob 20. uri (na traženu ali v Narodnem do- mu) 25. V. 1968: Pionirsfei atletska olimpiada ob 15. uri na stadionu Borisa Kidriča (organizator AD Kladivar) Prvenstvo 3., 4. in 5. razre- dov osnovnih šol v igri med dvema ognjema na ig- riščih osnovnih šol ob 8. uri 26. V. 1968: Orientacijski po- hod taborniškega odreda Otok ob 8. uri 28. V. 1968: Večer partizan- sike proze in poezije v Na- rodnem domu ob 19. uri (organizira Komisija za ra- zvijanje tradicij NOB pri Občinski zvezi združenj borcev NOV) 4. VI. 1968: Igra Ptički brez gnezda ob 19. uri v Narod- nem domu (nastopa IV. osnovna soda). TEDNIKOVA PLOŠČA Naš novi nagrajenec minulega tedna ig MARTA RAKOVEC; i« Bistrice ob Sotli, Ples 18. Prosimo jo, da nam čimprej sporoči svojo željo. Dobitniki iz prejš. njih tednov bodo lahko svoje izbrane melodije poslušali v naslednjili dneh: ELICA ROŠKER v petek, 17. maja. Prav tako v petek, 17, maja, naj prisluhne naši od- daji tudi MARTA Go- LEŽ. Medtem ko bomo ANTONU DEŽELAKU zavrteli ploščo v po- nedeljek, 20. maja. Izkoriščamo prilož- nost in objavljamo pi. smo, ki ga nam je v naše uredništvo poslal ANTON DEŽELAK, ta kole nam piše: »Na vas dopis z dne 13. 4. 1968 sporo- čam, da sem zelo ve- sel, ker ste me uvrstili med poslušalce TED- NIKOVE PLOŠČE in to brezplačno, ker sem postal deseti naročnik C TEDNIKA. Želel bi poslušati ploščo s ka- kšno lepo narodno pe- smijo in če bi bilo mogoče, mi jo zavrtite v ponedeljek, 20. maja, ker imam na ta dan svoj rojstni dan, če pa ne morete takrat, pa kje blizu tegi dneva. C TEDNIK bom ve stno čital, posebno pa bom na zadnji strani spremljal, TEDNIKO VO PLOŠČO, da bom videl, kdo so nagra- jenci. C TEDNIK bom v svojem kraju oziroma vasi tudi slehernemu priporočal. Zahvalju- jem se vam za sporo- čUo in za ploščo. To- variški pozdrav! Deželak Anton Laško, Trobni dol 19. Kakor vidite, tovaiiš DEŽELAK, smo vašo prošnjo upoštevali, is- točasno pa vam k va- šemu prazniku iskreno čestitamo, hkrati pa vam želimo kaj največ zadovol^tva ob prebi- ranju C TEDNIKA. CELJANI ZAENKRAT ČETRTI Po prvem nastopu na i- žavnem ekipnem prvens^ v kegljanju je vrsta ŽKK Cf Ije na četrtem mestu z zultatom 9.610. Zadnja plenarna seja Celjske turistične zveze je ne samo osvetlila priprave na letošnjo turistično sezono, marveč tudi opozorila na predvidevanja in podobno. Medtem ko Je o teh vprašanjih na seji govoril predsednik Celjske turistične zveze. Rado Jenko (prvi na levi), je glavni tajnik, prof. Zo- ran Vudler (v sredini) posredoval zanimive podatke o pro- pagandnih akcijah pa tudi letošnjih priredilvali. (Foto: M. Božič) Pretekli teden je bila na atletskem stadionu v Celju velika pionirska svečanost, ki jo je organiziralo društvo prijateljev mladine. Mladina vseh celjskih osnovnih šol je sodelovala pri sprejemu kurirčkove pošte. Ob tej priložnosti je go- voril narodni heroj in predsednik ZZ ZB NOV v občini tovariš Franc ROJŠEK-Jaka, mladina vseh celjskih šol pa je izvedla bogat program z recitacijami, plesi, ritmičnimi vajami in petjem. (Foto: J. Kr.) V četrtek prejšnjega tedna je bila v Šempetru 11. te^ seja upravnega odbora tamkajšne ribiške družine. Na i^'' vnem redu so imeli priprave za letošnji občinski P''^^'!L za katerega bodo ribiči pripravili lepo razstavo. V nadatT vanju seje, ki jo je vodil KAREL POLUTNIK, pa so govorJJ o problemih krivolova in med drugim sklenili, da ''".j, imena krivolovoev doslej objavljali v časopisu, ker so "'^ vidno druge sankcije neučinkovite. TEDNIK - Uredništvo in uprava Uelje, Gregorčičeva 5, poštni predal 131 Orejuje urednlšKi odboi Glavni urednik rONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNI^^^ Časopis ]e ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je Kot »Nova pot«, »Na delo«, »NaSe delo« (1945) sot »Celjski tednika (194»—1950) nato kot »Savinjski vestnlk« ''j^jej, 1954) m od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« 8 I Januarjem 1966 so ga ustanovile obAine Celje, LaSko, Mozirje, Slovenđke Konjice, Šentjur pri Celju Šmarje pn Jeišal) ^...-^ rEDNIK Izhaja ob četrtkih Izdaja: CP »DELC« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk in kllSejl; CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne »Jfijtv« 60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din. polletma 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 ( 6000) TeKoč: račun: 507 1 1280 - TELEFONI: UredJi'" 23-69. mali oglasi In naročnine 3105 ekonomska propaganda 30 85 Radio Citelje 20 09 .