Štev. 44.	Cena ednoga drobca 1 krona.	30. oktobra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1.50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Ljübim svoj rod.
Bog nas je vcepo v slovensko pokolenje. To je steblo naše. To moramo ljübiti, na tom stebli se moramo razvijati, cvesti, sad roditi. L té sad je: velika naj bo naša domovina, bláženi naj bodo njeni državljani. To čütiti, na to delati mora vsaki Slovenec v Jugoslaviji. Ljübiti smo dužni svoje pokanje. A ljübézen terja žrtve, aldove. Ne je bilo i je nej i je ne bo ljübezni, štera križa ne bi nosila, trnjevo poti ne bi pohajali. Ljübezen brez trpljenja, brez žrtve niti ljübezen ne je. Sunce za tožo ljübavi je križ. — í ka ste v prinesli za áldova svojemi slovenskomi pokolenji v dužnoj ljübavi do njega, ki rojeni Slovenci i nam vlečete naše ljüdstvo ? Odgovorite ka? Lejko to, ka niti slovenski radi ne gučite, ki ste Slovenske matere Sinovje i hčeri? Lejko je to vaša ljübav do svoje domovine i svojega pokolenja, ka se sramüjeta ešče svojega iména i nosite drügo, tüje, svoje ste pa zavrgli ? Ali je to vaša ljübav do svojega pokolenja, ka njemi smrt želete ? Pa níšče njemi ne žele smrti. — Nišče ? — Vsaki, ki misli, žele, guči: nazaj na Madjarsko, smrt žele svojemi lastnom! narodi. Brez šol, brez slovenskoga uradovanja merjé vsaki narod, naš tüdi, pa steni prlé ar je mali. 1 na Madjarskom nemajo -več ministerstva za narodnosti poda-nikom, vse je madjarske, je urad ali šola i dela se na to, da v cerkvi tüdi mora biti vse madjarske. Ka povete na to zagrižene Slovenske ku-kavice, štere jemljete toti Slovenske krone, ár čeravno kapljejo v vrednosti, vendar se trikrat teliko vredne kak madjarske, a svojega düha spremeniti pa neščete ? Ka povete na to? Nikaj. Pa bole. da ste tiho. Ropar naj le muči. Govorijo naj junaki, ki ljübijo té rod i té slovenski dom, junaki, ki so trpeli, da se je ohrano te rod i té slovenski dom. Oni naj gučijo, ki so žrtvüvali vnogo-vnogo i žrtvüjejo ešče dnesdén za to ljüdstvo, za to domovino, tisti naj gučijo. I tüdi bodo. I narod bo razmo njih. Ar narod je slovenski kratek čas še, pa se spozadišijo kukavice, štere v slovensko gnezdo nesejo belice, da bi je Slovenci z válili hranili njé i njihove mlade, ene same pa Sreči jo i delajo propagando za tüji orsag.
Junaki stopite naprej! Vi ki ste leta i leta dugo prenašali špote, preganjanje, Zapostávlanje, — bili ste ropani, biti, pregnani, ki ste v celom svojem srci nosili Usodo našega prekmurskoga ljüdstva, ví gučite. Vi, jedino ví mate juš gučati v imeni toga ljüdstva i z tov ste je rešili smrti. Stopite zdaj pá naprej kak negda i povejte tomi ljüdstvi: včili smo te z znojom svojega lica, da si Slovensko i da Bog žele, da ohraniš svoje pokolenje, idi zdaj naprej i napravi v te namen zadnji stopaj, povej celomi sveti, da kak Slovenec ščeš živeti i mreti v svojoj Slovenskoj. domovini. To povej, narod naš, vsem kukavicam ki znas ki z tebe živejo tű, pa te siroto Ji prek meje ratajo, ár dohodke iščejo nej tebi', nego sebi tu i tam. Obračunaj z kukavicami.
Glasi.
Poslali smo čeke (položnice)
v toj številki nešterim naročnikom lanskim i letošnjim, ki naročnine neso plačali. Šteri pa čekov neso dobili, se to pot opominajo, naj dug poravnajo do 1. novembra. Bližanji naj té dén to je na vse svetcovo prinesejo zaostano naročnino v Črensovce. V štampariji nas dug davi, blüzi sedemdesetjezero koron smo dužni samo na papéri i kalendaraj. Preštimajte to i plačajte redno svoj dug. Nema düšne vesti, ki té krajcare dollare. Na sveti najfalejši list je naš. Delamo vse brezplačno, ar se nam milijo vaše düše. Širimo Vam dober krščanski tisk, da vas protikrščanski ne pogübi. Plača naša za to je po navadi ošpotovanje i ogrizavanje. Ali to si z ljübezni da Boga radi v žep oteknemo, naj samo Vam pomegamo. Račun je té; Novine
20 K. (na lastni naslov 30 K.) podpora na M. List 10 K. Ki da to, dobi brezplačno kalendar. Od sirot pa ne želemo podpore, dobijo M. List i kalendar brezplačno.
Ki nemajo M. Lista, plačajo poleg Novin še kalendar po 6 K. Kalendare smo vsem razposlali i pošte nikomi ne računali čeravno nas stane več jezero koron. Ki do novembra 1. ne plača, njemi stavimo liste.
Opravništvo „Novin, M. Lista i kalendara Srca Jezušovoga“
Deset občinskih tajnikov trebe še v Prekmurje! Glavarstvo v M. Soboti pod štev. 1044/pr. naznanja natečaj (pályázat) na deset tajniški mest v Prekmurji. Prošnje se moro vložiti do 10. novembra pri okr. glavarstvi v M. Soboti. Prošnji se moro priložiti 1) krstni list, 2) domovnica, 3) nravstveno spričevalo (svedočanstvo oponašanja) 4) zdravniške svedočanstvo, 5) učno (šolsko) svedočanstvo i drüge svedočbe, če je ma prosilec, štere dokažejo da je vsposobljen za ta slüžbo i gde je dozdáj slüžo. Ta slüžba bi bila primerna za vpoköjene orožnike, invalidne podčastnike, finančne stražnike i dejake, šteri iz šterogakoli zroka volo neso mogli zvršiti šol. Tajniki bodo začasno na-meáčeni z mesečno v plačov 1000 koron, v največih mestah majo tüdi stan i kürjavo.
Ki zna kaj, naj naznani. Geder Leopold iz Vančavesi je pre-minjo leta 1914. 6/10 na Rusoskom fronti. Slüžo je pri 20. d. p. p. 10. stotniji pešec. če bi se znajšo što od 20. d. p. p. in bi znao kakše sporočilo poslati od toga vojaka, je naj pošlje na naslov Ured. Novin ali pa na naslov Horvat Jožef župan, Vančaves p. Rankovec Prekmurja.
Carina za pšenico i žito 80 K. Za 100 kil, oves, ječmen 40 K., seno 20 K. Teški konji nad 3 leta stari (takši so naši v Prekmurji) 1600 K. za glavo, pod tri leta stari 800 'K. za ednoga; govedo (bušasto pleme) do 300 kg. 480 K. od falata, više 300 kg. i drügoga plemena 1000 K. glava;
2
NOVINE
30. okt. 1921.
zaklani konji (živino zdravnik določi, šteri se smejo zaklati) brez kože so carine prosti; zaklano govedo brez kože 240 K. za 100 kg. Svinje žive do 50 kg. carine proste, više 50 kg. 600 K. od glave; zaklani praščiči i friško meso 200 K. za. 100 K. Izdelki iz mesa (kolbase, nadeti želodec, itd.) carine prosti. Belice en dinar za eno kilo; kože goveje 1600 K, teleče 2400 konjske 400 K. za 100 kg. — Carina se plača ešče od opija (makovo mleko) ovc, koz, mul, oslov vune i cot vunatnih ali z drügimi mešanih, staroga železa, kufra, bükovih i hrastovih železničkih pragov i hrastovoga lesa za zgradbe železnic. Po 1. členi zakona o izvozi i izvoznih carinah zvün više povedanih reči se drüge smejo vse prek meje nositi brez carine. Ar pa živino i meso more vsikdar pregledati živino Zdravnik, obrn-tese do toga i do uradnikov carinarnica i dobite tű vsa potrebna pojasnila. Vnogo reči je dovoljeno prek meje nesti, kak vidile iz toga popisa i Vnogi siromak si more kaj prek meje küpiti. Dobro Prečtite to i se posiüžite sebi na hasek toga zakona. Eden človek tak sme prek meje spravljati kak drüžba kakša.
Ki potüjejo od nas v Ameriko, se pred odhodom, čeravno majo vidiran potni list, moro jávitl v 'Ljubljani pri izseljeniskom odseki poverjeništva za socialno politiko. Medjimurci se moro v Zagrebi. Ki bi to zamüdo, se stira nazaj od meje.
Ki šče postati naš državljan, to je tisti, ki neso rojeni v Prekmurji ali neso slovanskoga maternoga jezika, moro do leta 1922. jul. 26. vložiti prošnje na glavarstvi za državljanstvo.
Te prošnje kak i njihove priloge so proste koleka (ne trebe gor štemplna).
Okrajno glavarstvo v M. Soboti je te dnih nastavilo prekmurske tajnike, šteri z 1. nov. prevzemejo slüžbo. Imenüvani so: Horvat Bela iz Beltinec v Čentibo, Šömen Matija iz Brezovice v Gjertjanoš, Ošlay Jožef iz Filovec v D. Lendavo, Horvat Pavel iz Bratonec v Dobrovnik, Balažic Franc iz Odranec v V. Dolence, Erjavec Mihael iz Bratonec v Bodonce, Horvat Jožef iz Bogojine v Küzdobljano, Horvat Jožef iz Črensovec v Fokovce, Maučec Daniel z D. Bistrice v Pečarovce, Puhan Franc z Bogojine v Rankovec, Tivadar Štefan iz Turnišča v Hodoš, Hodenjak Jožef iz G. Slaveča v Mačkovce, Krčmar Žiga iz Sebeborec v Dolič, Koltai Štefan z Prosenjakovec v Pertočo, Maitz Franc iz Pertoče k Sv. Jürji, Poklic Jožef od Sv. Jürja v Nedelico, Prša Franc z Kroga na Kobilje, Sveteč Bela iz Somorovec v Domanšavce, Sohar Viktor iz Rankovec v G. Pet-roce Talanji Franc z Brezovice v Križavce, Titan Franc z Kroga v Bratonce, Vugrinčič Anton z Ropoče v Kančovce. Ništerna mesta kak: M. Sobota, Martjanci, Bogojina, Türnišče, Beltinci, Čerensovci, Tišina, Cankovo, Püconci so ostala ešče prazna. Opozarjamo vse ene, ki se Smatrajo za sposobne i reflektirajo na ta mesta, da svoje tozadevne prošnje vložijo kem prle na Okr. Glavarstvo v M. Soboti-, da se s E dec. ta mesta tüdi spunijo.
Dovoljeno je zavoljo süše letos po šumah grabljali listje, brati travo i pasli, kje to logom ne bi biIo na kvár. Ki nemate krme, štele, obrnite se v té namen ná agrarno reformo i veleposestnika. Ti vam dovolijo
grabljanje, pašo, branje trave za plačilo ali brezplačno sirotam.
Važno za prireditelje veselic i zabav. Vsaki, ki priredi kakšo veselico ali zabavo, prijaviti more tisto 24 vör prle davčnomi uradi ali oddelki finančne kontrole z dovoljenjom prireditvi vred. Prijaviti se more vsakša zabava ali je podvržena taksi ali ne. Ki to ne včini, bo kaštigan od 200 do 100 dinarov.
Ali trbej naznaniti vino. Finančno ravnateljstvo iz Maribora nam; javlja, da gospodarje, šteri majo vino, so to dužni finančnoj oblasti naznaniti. Što ne prijavi vina, • bo ostro kaštigan. To zavoljo kontrole se more včiniti i da se vam odmeri — po' zašlugi samostojni kmetov — dohod-niski davek. Od vina, štero doma spijete, vam ne trbej trošarine plačati nego samo od tistoga, štero ..odete. Trošarino so samostojni priatelje povzdignoli za liter od 32 filerov na 1 K. 40 filerov.
Skakovci. Naš človek je na pašo gnao na polanski pašnik, t glej ga čüdo. Novi Stražarje mej so šestkrat strelili na njega. Ne čüda, če so boljševiki pobili te nepazljivce. Sreča v celoj nesreči je to, ka ne vejo strelati.
Krajina. Izobraževalci naroda i izkoriščevalci zemlje so si dovolili po političkoj vöri plesno zabavo v našoj krčmi. Od igre se je zosagala kobila i deklo oštarjašovo, štera jo čuvala, par stometrov za sebov vlekla i jo teško poškodüvala. Samoobsebi se razmi, ka zato nišče ne de kaštigan, ar je drüžba liberalna Bomo vidli, ka bo.
Z Vogrskoga k nam ali od nas tá' ne je dovoljeno živine voziti-
Podlistek.
Malo na poti.
Predlog je ednoglasno sprejet i šli smo v Bosno. Rad bi vido našo törsko pokrajino, j resan žela se mi je spunila. Napotimo se k savskomi mosti. Te most veže Slavonijo z Bos-nov. Austrijska-vogrska vláda ga v sili dala napraviti tik pred svetovnov bojnov. Več tvrdk (firm) ga je delalo.-Vsaka ma na njem svoj napis. Most meri osemsto metrov dužine. Na sredi vozi železnica prek po njem, kre dva kraja je pa pot za kola i peške ljüdi. Jako lepo delo. Te most so šteli letos kommunisti — če so ga zaistino šteli — v zrak püstiti. Sava je mala. Gde so letos ešče velike ladje vozile, vozijo zdaj kola pesek. Niedna ladja ne vozi po Savi. Sirotüjejo ob bregih na sühom ali pri bregi se stiškavajo še v ostaloj voditi. Niti v Belgradi ne plovijo parnik! po Savi. Tü i tam ma skoro ščista süho jcdro. Gda smo prek
savskoga mosta prišli, smo bili v Bosni. Varaš je Bosanski Brod i ma štiri) ezero prebivalcov, ki so v edna-kom 'razmeli katoličanske, pravoslavne i i lamske (törske) vere. Gda sem prek v té varaš prišo, sem mogo spoznati, ka sem po krivom dao prvo premijo slavonskoj nesnagi. Bosanska je vekša i njej ide poganstvo. Varaš ma izhodno lice: törska naša, törske hiže z harmom itd. nam jasno govorijo, da smo na Orienti (Shodi). Železniška postaja je krasna stavba. Lepše pravijo, v celoj bivšoj monarhiji ne bilo. A to se ne tiče njene velikosti, nego njene zidava (slog). V arabskom slogi (stili) je postavljena i je zaistino prava umet-nost. Čakalnic nema, nego v restau-raciji se po čaka na odhod ali Prihod vlakov. Čarna kava se pije povsod. V nizkih, zamazanih ljüknah se gne-tijo Törki i drügi pri šalici Čarne kave. To je pač Türke vö delo, da pije čarno kavo, jedino i včasi ide ribit. V katoličanskoj cerkvi, štera je najvekša, je ravno zdavanje bilo. Na mladi par je ravnotak čakao celi še-
reg radovedno ljüdi kak Prinas i vganjao nošnje. Od kave ja naj še. povem, da je izvrstno dobra i poceni. Prinesejo jo nastol z repatov ponvi-cov, v šteroj se küha i gost si jó sam toči v šalco, štera je velika kak napršnjek i nema priioča. Potom ka smo poglednoli mesto, napisali par razglednic i pili »črno kavo", se vračamo prek po mosti nazaj v Slavon-i ski Brod. Med potjov vidimo sadnogá tržca i pod njegovim šatorom ednoga Törka grozdje jesti. Pravi mi poznanci:: glejta, to je törski pop, hodla. Tam prek je njegova hiža, dober šoštar je. I resan vidim tam tablo njegove meštrije. Če törski vojaki po-lagajo prisego, jo položijo pri tom. Pisati i čteti,, se razmi, da ne ve. Naše vere vojakov je več tű i to Slovenci pa Horvati. Moremo je pohvaliti, dühovnikom svojim se lepo poklonijo i pošteno oponašajo. Ar je ravno Šo tovorni vlak z 50 vagoni prek mosta v Bosno, so nas ne püstili prek v Slavonijo.
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 30. okt.
Tišina. Na našem grofovskom imánji se etak gospodari: Arende dobi veleposestnica 37000 K. Plačati pa more dva sekvestra, ednomi 50, drügomi pa 40 jezero koron. Sama obdelava okoli 100 plügov (75 hektarov), dače plača 25000 K. Gorice kapelske (25 plügov) proti dovoljenji veleposestnice ščejo, odati zdaj gospodje agrarne reforme sebi za 60000 koron. (— V drügih mestaj en plüg teliko košta. No ja, dobro vino raste tü, žeja je pa velika. Ali mi smo uverjeni, ka ne zmaga ta žeja, nego pravica. Op. Vr.)
Bogojina. Velika žalost je potrla salezijanskoga bogoslovca g. Eli-aša stariše, > šteri je od jetika vmro na Talijanskom par mesecov pred Svojov novov mešov. Potolaži dobro Srce Jezušovo žalüjoče i pokojnoga düšo reši trpljenja.
Lipovci. Jegič Mihala, 31. let staroga Mladenca, podporo velike Sirote dovice je bujlo drevo v Hraš-•čičah. gda je je vökopao. V smilenost dobrih düš zročimo siroto.
Ne sme se izvažati z naše države zlato, srebro i izdelki iz zlata i srebra (vühani itd.) niti Starine umetniške (kepi itd.) za potüvanje se slobodno nese prek meje tri jezero naših dinarov ali 3000 francuskih frankov ali ka jé teliko vredno drügih penez. Ki šče več prek neste, mora prešati posebno dovolenje.
Topolovci.' V 97. leti svoje starosti so zaprli Vü svoje oči g. S. Pitz, dober krištjan, najbolši gospodar celoga Prekmurja, ki so s svojim .gospodarenjotn pokazali pot celomi Prekmurji k pravomi sadonosnomi obdelávati zemljo,: Od blüzi i daleč je privrelo vnogo 'zahvalnih častilcov k pokojnoga, so njimi posodila sáda-' jo pot. Naj počivajo v miri.
Kimajo obveznice vojnih ali predvojnih posojil pri Austro-vogrskoj banki v Pešti ali v Beči naj té mesec vložijo prošnjo na »direkcijo državnih dugov" Beograd, Kronska ulica. V toj prošnji naj naznanijo, ka se njihove obveznice naj zročijo našoj vladi; toj prošnji moro priložiti tisto svedočanstvo, štero potrdi, ka majo svoje obveznice (kö-telezvény) pri više imenüvanoj banki, to svedočanstvo more podpisati prosilce ; nadale more priložiti svedočanstvo, ka je naš državljan.
Štiri sto lahkih konjov se sme izvoziti skoz Mariborske carinarnica približno do zadnjega novembra.
Ustanovljena je zadruga sed-larov, jermenarov (remenarov) torba-rov, bičarov i ličarov voz za Slovenijo. Sedež v Ljubljani. Vsi više imenüvani meštri do opsehmao slišili v to Obrtno zadruge.
Vsem župnim uradom na znanje. Poleg nove odredbe se morejo odsehmao na krstne, mrtvaške i
poročne liste prikeliti kolki za 5 din. (20 K.)
Kak se obvarjemo tifusa i grize. V Prekmurji po ništernih krajih, — v okolice Beltinci, se jako pönavla letos griža. Ne samo deca, nego tüdi starejši ljüdje ležijo v tom betegi, šteri je pa .jako nevaren i tüdi ga lehko dobi eden od drügoga. Najbole povzročüje grižo nezdrava voda, slaba hrana i nesnaga. Zato moremo biti vsigdar čisti. Pred jelom i po jeli si moremo roke uprati. Sad se more olüpati i tak vživati. Šalata, zelenje, se moredobro vprati. Stranišče, gnoj i gnojšnicine grabe se naj večkrat z vapnom poškropi jo. Betežnik, ki ma to bolezen, more biti sam v svojoj sobi drügi naj nehodi k njemi kak samo tisti, šteri njemi dvori, te si pa more tüdi vsigdar oprati roke, gda se dotekne betežnika v lizolovoj ali sublimatovoj vodi (2 žlici lizola v en liter vode). Vsa posoda naj bo vsigdar čista.
Üsposobljenostni- ispiti se bodo vršili za prekmurske vučitelje v Maribori dne 3. nov. na državnom moškom učiteljišči.
Finančni minister Kumanudi namerava v inozemstvi najeti državno posojilo. Zajo je odpotüvao že v Pariz i London. Najbrž, v Ameriki ali na Angleškom.
Kelko Jugoslovanov sme prihajali v Ameriko ? Poleg novoga zakona na Ieto sme saino 6405. Priseljenec, ki pride v Ameriko, da se ta številka že spuni, ne bo sprijel nego ga pošljejo nazaj domo.
Uradne dneve zvün M. Sobote, je že davno kak najostrej zahtevao .prekmurski Sosvet". Te ešče ne bilo- demokratske stranke v Prekmurji. Pale se ta hvali z temi ka so uradni dnevi Zdaj le komaj ednok dovoljen! je napravila manifestacija ljüdstva, šteroga prošnje so bile prle vse zaman.
Automobilna prometna d. d. v Ljubljani opozarja na današnji oglas, glasom katarega se je preložil ustanovni občni zbor na 10. novembra t. l. Novi auto-vozovi so dospeli v Ljubljano in so že v prometü na progi Ljubljana—Celje ter vzbujajo splošno pozornost. Ostali vozovi bodo dospeli še tekom toga leta in se bodo dali v promet na ostalih projektiranih progah. Ker poteče podaljšani subskripcijski rok že v kratkom, je priporočati, da v vpoštev prihajajoči krogi pridno sežejo po delnicah. Prijave sprejema še do 5. novembra t. l. Vodstvo družbe v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7 II., št. 44.
Dom i svet.
Karol i Zita na Magyars-kom. Slovenski listi javljajo: Karol bivši Austro-vogrski krao i Žita, bivša kraljiča, sta dna 21. oktobra pa aeroplani prišla na vogrsko. Ta vest je zbüdila med političnimi krogi velko razburjanost. Na Pritisk velke i male entente, de pa mogao Karol zapüstiti Magjarsko, ali do ga pa internirali:
Bulgarija. Na ministra notranjih zadev, Todorova, je bio izvršen atentat. Napadalec jo večkrat strelo na njega, streli so ga smrtno zadeli, Morilec je pobegno.
Na Portugalskom je vövdarila velka reberija, Republikansko vlado so odtirali, na njeno mesto so poztovili monarhistično vla jo, več ministrov so vmorili. Po drügi poročilah pa revolucionarje ščejo vöskričati sovjetsko republiko.
Belgrad. Z ozirom na dör godke na Vogrskom, je naša vláda pozvala ministerskoga predsednika, Pašiča, da se nemüdoma vrne iz Pariza domo.
Čehoslovaška je odredila delno mobilizacijo tak i naša vláda je pozvala 2 divizij! na Grozne vaje.
4
NOVINE
1921. 30. okt.
Pošta.
Darvaš A. Križovci. Vašo prošnjo sem vložo ministerskomi sveti, da Vam pride hitrej pomoč. Szentirmay. M. Sobota. Dobite odgovor od oblasti, kak se reši vaša prošnja. Je nekaj vüpanja za dobro rešitev. Horvath. Püconci. Vašega moža zadeva se ešče ednok preišče i potom reši. Püvar J. Sodišinci. Za potni list vložo prošnjo, Vüpajmo v srečno rešitev. Fehér Ilona. M. Sobota. Prošnjo vložo. Sezi pod brojom 45181. Franc Poredoš. Moravci 18. Vašo sem tüdi prekdao. Številko nosi 71137. Bernard Janoš. Kapca. Vašo istotak. Vaše numera je 71136. Vida Jožefa dovica M. Sobota. V spomenici na min. svet sem omeno vašo stvar tüdi. Ficko Fr. Predanovci. Vam i g. kolegom palerom: Drvarič Štefani, Celec Šandori, Žökš MihaIi, Tkalec Ivani, Šajt MihaIi naznanjamo, ka smo se z cele moči potegnoli, ka se za zrnje zaslüženo ne bi plačüvala carina. Telko lejko povemo, ka se to bo zgodilo i se poslühne naša prošnja. Celo delavsko pitanje pa pride zdaj v parlament, ka se zakon napravi, v odbori (bizottság) je delavcom na hasek že preci sklenjeno. Bejek A. Krog. Prošnje dovic priložo kalendarom, dobite je pri g. Titani. Napravili smo veliki pritisk že pred ednim mesecom v Ljubljani, Varaždini i tudi zadnjič v Belgradi i to je pomagalo. Sami g. minister so silili rešitev vlog na našo prošnjo. Štefan Bratkovič. M. Sobota. Mala Kaniža št. 160. Podpora oziroma penzija Vam ide. Če ste dobili „platežni nalog“ toga pošljite v Ljubljano na invalidski odsek Sv. Petra vojašnica, pa dobite na to penzijo. Če neste dobili toga potrdila, ga dobite po preglejüvanji, štero de letos decembra v. Soboti i po tom tüdi penzijo. Zakaj neste pisali keliko % ste delanezmožni. Baradič Ferdinanda dovica M. Sobota št. 168. Vam ide penzija. Mogoče ste
nej dali notri vseh spisov kak je bilo naprej spisano? Ve v Ljubljani pozven pa vam te naznanim. Horvat J. Vančaves. Brezplačno iz srca radi objavimo to zadevo. Graj Marija. Bakovci. To se more zgoditi samo po svedočanstvi vašega župana. Mesarič. Bakovci. Vašoj zadevi sem proso v Belgradi. A neste mi ešče poslali popisa cele zadeve kak ste obečali.
Dužniki! Plačajte dug! Dosta duga je še vöni celo lanskoga! Plačajte! Vse nas terja, mi pa vas! Kalendarje naš koštajo, tresetijezero koron, Marijin List tüdi teliko, Novine više stojezero. Plačajte za Novine 20 K, za M. List kak podporo 10 K. Kalendar je brezplačen. Ki Novine na svoj naslov ma, plača za te 30 K. za M. List. 10 K. Sirot ne terjamo.
Trüge (škrinje) za mrtve v
vsakoj velikosti i vse mrtveče
potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Nova banka
v D. Lendavi
išče edno gospodičino tipkarico (gépiró), štera more znati magjarski i prekmurščino, po mogočnosti tüdi nemščino. Nastop s 1. decembrom.
C. ponüdbe z oznanilom plače se naj vložijo pri g. Božidar Sevri v D. Lendavi.
Za tisto banko se išče tüdi
en mladi sluga, ki se naj tüdi pri zgoraj navedenom gospodi zglasi.
Automobilna prometna d. d. v Ljubljani.
Ustanovni občni zbor naše drüžbe, sklican za 27. oktobra 1921. se preloži na	
10. novembra 1921.
ob 11. uri v prostorih Centrale Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/11., z istini dnevnim redom. 
Event. novo prijavo za subskripcijo delnic sprejema še do 5. novembra t. l. Vodstvo družbe v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II., sobe št. 44.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1921.
Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka. Slovenska eskomptna banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Kože (leder) i podplate si vsaki naj preskrbi, ar se zima bliža i cene se podigavajo pri tom blagi.
Küpüjem svevrste surove kože i té tüdi vzemem v delo pa je kak najhitrej zdelam.
V zalogi mam vsako vrste kože (leder) i podplate pa vse šoštarske potrebčine.
Albin Sagadin
trgovina z kožami v Beltincih,
1 škatola K 36 —
Najboljša hrana za dojenčke!
Zelo ojakujoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonvalescente in osobito za premalo hranjene ter v obče slabe osebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD.
Tovarna kemičkih predmetov hrane.
„SALUBRA” D. D. ZAGREB
Goškovičeva ul. 23. telefon 7-91.
Tvornica: NOVA GRADIŠKA
V Belgradi na skladišči petroleja je nastao velki ogen. Petrolej se vužgao, požar se razširo na ništerne ladje, štere se poleg bile, te so tüdi začale goreti. Goreče ladje so v velko nevarnost postavile most prek Save, šteri veže Belgrad z Zimonjom.
Naročte si Novine!
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.