Poštnina plačana v gotovini
Spod. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delile Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
Leto XXII. - Štev. 48 (1128)
Gorica - četrtek, 3. decembra 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
»Mitteieuropa « 1970 Vznemirljivo potovanje papeža Pavla VI.
V	Gorici so se nedavno zaključili dnevi, ki jih prireja organizacija »Ineontri Cul-turali Mitteleuropei« skupno z revijo Ini-ziativa Isontina v okviru dežele Furlanija-Julijska Benečija in pod okriljem svetovne organizacije za kulturo UNESCO. Letošnjega seminarja, ki je zbral strokovnjake s področja urbanistike, so se udeležili delegati iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Jugoslavije, Madžarske ter Italije in je potekel v prostorih zgodovinska palače Attems.
Slovesna otvoritev je bila v soboto 14. novembra in že na njej smo lahko iz raznih govorov povzeli bistvene elemente letošnjega seminarja. Goriški župan Martina, ki je tudi stalni organizacijski predsednik, je v svojem govoru podal nekaj misli o pomenu Gorice kot evropskem oz. srednjeevropskem mestu. Gorica je premostila vse nekdanje težke ovire in se v sožitju nove stvarnosti »odprla« Evropi, za kar je prejela tudi laskavo priznanje z. zastavo Evropskega sveta. Po drugi strani tudi vsa dosedanja srečanja niso samo nek mit, ampak že sama po sebi tvorijo živo realnost v plodni izmenjavi mnenj, dosežkov in raziskav. Župan je še posebej omenil zaslužno mesto našega urbanista Maksa Fabianija, ki je prav z. ustvarjalnim delom v krogu »mittelevropskega« pasu, od Ljubljane mimo Dunaja ter Salzburga do Gorice in Trsta poosebil poslanstvo evropskega urbanista.
Prvo predavanje je imel arh. Luigi Pic-cinato, profesor urbanistike na rimski uni-
vviži, oacaictm ipocodaodnik letošnjega jLaso dan j a. (Naj pri tem še omenimo, da je Piccinato med drugim izdelal goriški regulacijski načrt.) Piccinato je govoril o temi »Urbanistika ter njeni problemi v okviru Mitteleurope«. Predavanje samo je bilo gotovo globljega kulturnega pomena in ne namenjeno samo specialistom — kot so bila predavanja v kasnejših dneh poteka zborovanja. V njem se je Piccinato dotaknil osnovnih ustvarjalnih momentov urbanistike. Začel je z zgodovinskim pregledom srednjega veka mimo italijanske komune in renesanse do razvoja v baroku in nastanka eklektičnega sloga na področju Srednje Evrope. Orisal je tudi temelje romantičnih smeri, nakar je prešel k razvoju urbanistike v 19. stoletju. Posebno zaglavje je predstavljala Piccina-tova oznaka moderne problematike v zvezi z urbanistiko, ki obsega po njegovem mnenju urbanistično zakonodajo, probleme velikih mest (Praga, Dunaj, Varšava, Budimpešta), sanacijo zgodovinskih središč, mednarodno programacijo v zvezi s prometnimi žilami, mesta kot kulturna žarišča za mednarodno izmenjavo. Arh. Piccinato je svoja zanimiva izvajanja zaključil s klicem: Urbanisti vsega sveta, združite se!
še isti večer so tudi uradno odprli razstavo urbanistike v prostorih nekdanjega Ljudskega doma. Zanimivo razstavo je oskrbela dunajska Politehnika in prav njen dekan prof. dr. ing. Hans Koepf jo je isti večer lepo orisal. V glavnem je obsegala slike značilnih avstrijskih zgodovinskih centrov (mod temi Innsbruck, Salzburg, Linz in Celovec). Ob njej je bila še krajša razstava o zgodovinskih raziskavah v Gradežu.
študijska zborovanja so nato potekala še v nedeljo, ponedeljek in torek 15., 16. in 17. novembra. Prijavljenih je bila cela vrsta urbanistov, med njimi tudi precej Slovencev in Hrvatov. Naj med slovanskimi strokovnjaki omenimo direktorja Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije ing. Marijana Kolariča, ki je predaval o temi »Varstvo kulturne dediščine ter prostorsko in družbeno ekonomsko planiranje«. Svoja izvajanja je imel tudi svetovalec direktorja Biroja za regionalno prostorsko planiranje v Ljubljani, dipl. oecon. Vinko Mlakar na temo »Urbani sistem in urbana kultura« tar direktor istega Biroja v Ljubljani ing. Milan Naprudnik o temi »Teritorialni regionalni plan slovenske republike«. Od Slovencev sta nastopila še predsednik skupščine Nova Gorica ing.
Rudi Šimac o temi »Obravnavanje obmejnega prostora kot posebne kategorije« ter ing. Marjan Tepina, direktor Urbanističnega inštituta v Ljubljani o temi »Kulturno sorodstvo srednjeevropskega urbanizma včeraj in danes«.
Za zaključek je v torek zvečer zopet nastopil arh. Piccinato z zanimivim predavanjem o zgodovinskih mestih na Češkem, ki jih je tudi poživil s skioptičnimi slikami. Predavatelj je zelo tehtno in kulturno podal socialno-estetske pogoje, v katerih so nastala številna manjša, a umetniško bogata mesta, zlasti na področju baročne arhitekture (Litomerice, Kutna Ho-ra, Tabor itd.).
Gorica je kot že prejšnja leta tudi letos navdušeno in s simpatijo sprejela številne kongresiste, ki so v nekaj dneh svojega postanka v našem mestu lahko dobili pravo sliko o licu Gorice. Tega niso mogli izmaličiti nekateri osamljeni poskusi oporekanja od skrajne levice socialprole-tarcev ali s strani drugih skupin, kot npr. mestnega univerzitetnega krožka — ki je za to priliko izdal kar lično brošuro v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku! — tar od strani Furlanskega gibanja. Ni spremenilo evropskega vzdušja niti skrajno podlo iztrgan j e dveh zastav držav-udeleženk (Jugoslavije in Madžarske) v Ljudskem vrtu od strani neodgovornih zlikovcev.
Gorica je in bo še naprej gotovo s toplino sprejemala »Mittelaurapo*, kot je že pozdravila druge velike prireditve mednarodnega značaja. S tem hoče samo nadaljevati plemenito tradicijo kulturnega evropskega mesta, ki že v svoji etnični sestavi nujno kaže na edino možno evropsko rešitev in poslanstvo.
a. b.
P. S. - Ali bi ne kazalo vključiti v organizacijski odbor »Mitteleurope« tudi kakega kvalificiranega predstavnika slovenskega kulturnega življenja v Gorici — česar še do sedaj nismo zabeležili?
Svet, ne samo katoliški, je z za-prepaščenjem sprejel novico, da je neki Benjamin Mendoza y Amor, 35 let star, po poklicu slikar, po rojstvu Bolivijec, po prepričanju brezverec, skušal umoriti sv. očeta Pavla VI. v petek 27. novembra takoj po njegovem prihodu na Filipine. Bog tega zločina ni dopustil ; sv. oče je ostal nepoškodovan in je mogel takoj začeti razvijati program svojega tridnevnega bivanja na Filipinih.
Zanimiv je bil razlog, ki ga je Mendoza y Amor navedel kot nagib za svoje zločinsko dejanje. V sv. očetu je videl predstavnika vraževerja in hinavščine, ki ju predstavlja katoliška vera. Osebno bi z veseljem še enkrat znova začel, da ubije papeža, je izjavil po izjalovljenem atentatu. Tudi se tega dejanja ne sramuje. Svet bi mu moral čestitati, da je to storil.
Mendozove izjave dajo slutiti, da v njegovi duševnosti ni vse v redu. Vsekakor pa je dokazal, da je bil odločen iti do konca. Sv. oče mu je dejanje takoj odpustil. Seveda pa so oblasti potem svoje nadzorstvo še poostrile nad neposredno papeževo okolico. Vse je nato v redu potekalo, ostala pa je v prebivalstvu neka zaskrbljenost in napetost.
PRVI DAN BIVANJA NA FILIPINIH
Z letališča je sv. oče najprej odšel v manilsko katedralo, kjer je opravil sv. mašo. Pred katedralo ga je sprejela skupina študentov, ki so vzklikali zoper manilskega kardinala Santosa. V očeh mladine je preveč konservativen ter pre-
Pdski ii Ntnčiia sta se DBbatali
Po enaintridesetih letih, odkair je nacistična Nemčija 1. septembra 1939 napadla Poljsko in si jo podvrgla, so si Poljaki in Nemci segli v roke ter podpisali pogodbo, ki pomeni začetelk novih odnosov med obema državama in priznanje obstoječih meja.
Po drugi svetovni vojni je Poljska zgubila na račun Sovjetske zveze nad 70.000 kv. kilometrov ozemlja. Šlo je v glavnem za področje, naseljeno z Ukrajinci, ki so bili priključeni Ukrajini v Sovjetski zvezi. Kot odškodnino pa je prejela Poljska
40.000	kv. km na zahodu. Potsdamski sporazum ji je prisodil del Vzh. Prusije, Šlezijo in Pomorjansko, kjer so bili Nemci v pretežni večini. Tako je nastala na zahodu Poljske nova meja ob rekah Odri in Nisi (Neisse), ki so jo Poljaki takoj proglasili za dokončno, nemška vlada v Bonnu pa proglašala za nesprejemljivo, dokler ne bi prišlo do splošne mirovne pogodbe z vso Nemčijo.
Ker so Nemci trumoma zapuščali od Poljakov zasedeno ozemlje in se zatekali v Zahodno Nemčijo, so Poljaki kaj hitro dali bivšemu nemškemu ozemlju poljski obraz. Danes je na Poljskem le še 282.000 Nemcev, pa še večina od teh bi se rada preselila v Zvezno Nemčijo. Poljska šteje danes že 32,4 milijona prebivalcev, medtem ko jih je imela leta 1946 komaj 24 milijonov. Letni prirastek znaša 280.000 oseb, površina Poljske pa je 312.677 kv. km.
Nova pogodba med Zahodno Nemčijo in Poljsko, ki je bila objavljena 20. nov., potrjuje obstoječo mejo na Odri in Nisi, ki je bila sprejeta na konferenci v Potsdamu 2. avgusta 1945. Obe podpisnici potrjujeta nedotakljivost sedanjih meja in da nimata ozemeljskih zahtev niti v bodočnosti.
Vendar ta pogodba nima pečata dokončne veljave. Sam potsdamski sporazum, ki
je začrtal mejo med Poljsko in Nemčijo, namreč naglaša, da bodo imeli sklepi v Potsdamu mednarodno pravno moč šele, ko bo z vso Nemčijo sklenjena mirovna pogodba. Do te je pa še zelo daleč, če bo do nje sploh kdaj prišlo.
Za Poljake pomeni nemško priznanje sedanje meje velik uspeh. Zahodna Nemčija, iki jo vodi socialni demokrat kancler Brandt, je končno dala Poljski zadoščenje za prestano trpljenje, ki je prišlo nadnjo prav zaradi nemške oholosti. Krščanski demokrati s tem niso preveč zadovoljni. Njih glasnik Barzel je pogodbo označil kot bolečo odločitev, ki preveč obvezuje in nosi v sebi polno posledic. Toda, kdo je te posledice povzročil? Leta 1939 gotovo to niso bili Poljaki. Zato je treba samo dati priznanje zahodnonemšidm socialnim demokratom, da so imeli moralni pogum popraviti, kar je nemški narod pred četrt stoletja nad Poljaki zagrešil.
več povezan z bogatimi sloji ter z nosilci državne oblasti.
Kasneje je sv. oče obiskal park Rizal. Park nosi ime po filipinskem junaku Rizalu, ki je 1. 1896 organiziral upor zoper španske oblastnike. Upor ni uspel in Španci so Rizala usmrtili.
Sv. očeta je v parku Rizalu sprejela ogromna množica ljudi. Pavel VI. jo je na kratko ogovoril in pozdravil, nato pa jo blagoslovil.
RAZNA SREČANJA V MANILI
Naslednje jutro, v soboto, je sv. oče obiskal univerzo sv. Tomaža v Manili, ki je bila ustanovljena že leta 1611.
»Znano mi je — je dejal sv. oče —, da zahtevajo univerzitetni študentje na Filipinih kot mnogi drugi študentje po širni Aziji hitrejši socialni napredek. Toda treba je pri tem razmišljati o odgovornosti, ki jo imajo. Veste, v kateri smeri morate hoditi? Ste prepričani, da je človek svoboden le v toliko, v kolikor se čuti odgovornega za svoje ravnanje?«
Nato se je sv. oče udeležil zaključnega zasedanja konference azijskih škofov. Ostal je med njimi tri ure in jim dejal: »Danes, ko je molitev prezirana, hočemo opozoriti na duhovnost azijskih narodov, ki imajo v sebi globoko prirojen verski čut. Naša dolžnost je braniti to duhovnost in preprečiti, da je ne zaduši današnja zma-terializirana civilizacija.«
Konferenca škofov, ki se jo je udeležilo nad dvesto škofov iz petnajstih azijskih držav, je nato sprejela resolucijo, v kateri se odklanja kontrola rojstev, se obsoja brezbožni komunizem kot nekaj tujega duševnosti azijskih ljudstev ter se zavračajo razne oblike imperializma. Tudi so škofje postavili sledeče zahteve: 1. bogati narodi naj žrtvujejo vsaj en odstotek svojega narodnega dohodka za manj razvite narode; 2. zemlja in ostalo bogastvo naj se razdeli v duhu socialne pravičnosti; 3. azijski škofje naj se bolj poslužujejo kina, televizije in tiska pri širjenju nauka katoliške Cerkve.
Na večer je sv. oče spet obiskal park Rizal, kjer ga je sprejela milijonska množica ljudstva. Sv. mašo je opravil na prostem. Med
Naj večja katoliška država v Afriki
Poslanik bivšega belgijskega Konga pri Sv. Sadežu v Rimu Alfonz Sita je nedavno izjavil: »Več kot pet milijonov mojih bratov, ki so prežati s katoliško vero, grade iz Konga največjo katoliško državo v Afriki in središče za širjenje Cerkve na črni celini.«
Uveljavljenje naših pravic v deželnem svetn
V	debati o proračunu, o katerem so že razpravljali in glasovali v deželnem svetu prejšnji teden, je sodeloval tudi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je obrazložil svoje stališče.
Ob tej priliki je svetovalec Štoka predložil deželnemu odboru tudi dve resoluciji, ki zadevata važne probleme slovenskega prebivalstva v deželi. V prvi se je dr. Štoka dotaknil problema razlaščencev ter se zavzel, tudi v osebni intervenciji pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju, da bi se ne razlaščalo zemlje po nepotrebnem in s tem spreminjalo etničnega sestava dežele.
še važnejši je drugi predlog, ki povzema resolucijo, izglasovano po iniciativi gori-
ške SDZ v občinskem svetu v Gorici in ki se zavzema za popolno zaščito slovenske manjšine. Predvsem so v njej obsežene točke o enakopravnosti slovenščine v odnosih z javnimi uradi in oblastmi ter o potrebi po nemotenem kulturnem, ekonomskem in socialnem razvoju.
Dr. Štoka je z zadovoljstvom vzel na znanje sprejetje obeh resolucij s strani deželnega odbora. V svoji glasovalni izjavi pa je glede na sicer dobro voljo deželnih organov, a globalno še neurejen položaj celotne slovenske skupnosti v deželi, še posebej v Beneški Sloveniji, izjavil, da se bo pri glasovanju vzdržal.
Podrobneje bomo o tem poročali v prihodnji številki našega lista.
njo je skupini sto otrok podelil prvo sv. obhajilo ter posvetil 189 duhovnikov. Njim je dejal:
»Želeli bi, da ostanete vedno občutljivi za trpljenje tistih, ki vas obdajajo. Vsi imajo potrebo po vaši pomoči: otroci, mladina, reveži, bolniki, lačni kruha in pravice, nesrečneži, zlasti pa grešniki. Vsi ti bodo svoje roke stegovali proti vam in iskali pri vas razumevanje, sočutje, pomoč.«
MED REVNIMI V PREDMESTJU TONDO
V nedeljo je sv. oče opravil sv. mašo v Quezon Cityju. To je uradna prestolnica filipinske države, 25 km oddaljena od Manile s pol milijona prebivalcev. Spotoma je lahko videl revna naselja ob cesti, ki molče, a zgovorno pričajo o neenakomerni porazdelitvi dobrin na Filipinih.
Nato je papež obiskal radijsko postajo »Veritas« in po njenih valovih poslal svojo poslanico azijskim narodom. Sledila je otvoritev novega naselja Sv. Jožefa, kjer se je sv. oče znova srečal s človeško bedo. Ob tej priložnosti je dejal, da ima »hudobna skušnjava po nasilju svoje leglo prav v nečloveških stanovanjskih razmerah in v razkroju družinskega življenja.«
Zadnji obisk sv. očeta pred odhodom s Filipinov je veljal predmestju Tondo, kjer je nakopičena vsa velemestna revščina. Stoječ na kamionu je prebivalcem predmestja spregovoril tele besede:
»Prihajam sem, vršeč poslanstvo Jezusa Kristusa, ki ga je Oče poslal na zemljo, da ubogim oznani veselo oznanilo, evangelij. Prihajam med vas kot pastir k svoji čredi, kot prijatelj, kot brat. Rad bi vam povedal, da vas Cerkev ljubi, zelo ljubi. To pomeni, da vidi v vas dostojanstvo božjih otrok; da ste enaki z drugimi ljudmi, da vam je treba pomagati, vas gospodarsko osvoboditi, pa tudi ram poleg kruha in časnega blagostanja, do česar imate polno pravico, nuditi višje dobrine, ki jih vključuje božje kraljestvo. Tudi vi ste klicani v katoliško Cerkev, da v njej sodelujete z vero, milostjo in poštenim življenjem ter dosežete polnost v Jezusu Kristusu. Kot reveži ste prvi poklicani k odrešenju in sreči.«
NOVIM KRAJEM NASPROTI
Bil je že večer, ko se je sv. oče vkrcal na letalo, da ga odpelje naprej na otočja Samoa, nato pa na peto celino, v Avstralijo. Ob odhodu je izrekel v prisotnosti filipinskega državnega predsednika Mar-cosa besede prisrčnega slovesa. Dejal je:
»Ne bomo nikdar pozabili Filipinov. Naj Bog podpira vse, ki so odgovorni tako za duhovni kot družbeni napredek dežele. Naj sodelujejo pri delu za socialni in gospodarski napredek, opirajoč se na milost čistega in velikodušnega krščanskega življenja.«
V ponedeljek, 30. novembra je sv. oče prišel v Avstralijo. Tudi tu je ostal tri dni. Povratek, v katerega so vključeni postanki v Džakarti (Indonezija), v Hongkongu in na Cejlonu, je predviden za ta petek. Tako se bo končalo to devetdnevno naporno apostolsko potovanje sv. očeta, polno na vznemirljivih dogodkih, bogato na srečanjih in duhovno rodovitno, vse v službi človeštva in reševanja nesmrtnih duš.
V kraljestvu duha in srca
Načelni program
Narodnega sveta koroških Slovencev
(UGOTOVITVE IN PRIPOMBE)
IZOBRAŽEVALNA DRUŠTVA
Sodobna družba je doživela globoko preobrazbo, med drugim zaton številnih vrednot in oblik življenja, propast različnih družbenih struktur, udruženj, organizacij. Moderni dinamični človek odklanja ustaljenost življenja, celo sam pravni red: noče biti vezan po nobeni organizirani obliki delovanja, kajti hitrost zgodovinskega dogajanja ga opaja, redne in obvezujoče oblike življenja ga prehudo utesnjujejo, tako da postaja nepotrpežljiv in celo uporen. Od tu razsulo številnih organizacij, verskih družb, vsakovrstnih udruženj.
Problem organiziranega življenja pri narodnih manjšinah pa je nekaj izjemnega. Manjšine so v neprestani borbi za obstanek. Narodnost jim mora biti najvišja naravna neminljiva vrednota: če pade njihova narodnost, so izginili kot samonikla etnična skupnost. Boj za obstoj je v resnici boj za ohranitev lastne narodnosti. Narodnoobrambna dolžnost jih nujno vodi k povezavi sil, k združevanju, kajti samo če bodo enotni, bodo lahko kljubovali raznarodovalnim pritiskom. Zato pa to pri manjšinah, ki se hočejo ohraniti pri življenju, še vedno cvetoča prosvetna društva, pevski zbori, telovadne organizacije in še druga vsakovrstna udruženja.
Slovenska manjšina v Italiji kaže svojo življenjskost prav s tem, da na Goriškem in Tržaškem kar dobro uspevajo kulturni domovi in župnijske dvorane, nogometna igrišča in stanovski klubi, prosvetna društva in pevski zbori, ki ustvarjajo medsebojno povezanost ter krepijo narodno zavest med mladinci in naraščajniki.
Program NSKS čisto pravilno podčrtava duhovnost mlade generacije in njeno zanimanje za sodobno problematiko. Mladi rod se čuti soodgovornega za usodo svojega naroda in hoče aktivno sodelovati. Študirajoča mladina je poklicana, da raz-giblje in organizira tudi delavsko in podeželsko mladino.
Katoliški Slovenci se v neki meri trudijo, da bi organizirali in pritegnili k javnemu delu študentovsko in kmečko mladino, docela pa zanemarjajo delavsko mladino in sploh delavski razred, ki je tako prepuščen drugačnim vplivom in ki je deloma zajadral v neslovenske stranke in sindikate.
MANJŠINSKO ŠOLSTVO
Poglavje o šolskem vprašanju na Koroškem je življenjske važnosti. Od njega odvisi obstoj slovenske manjšine v Korotanu. Otroci in mladina se strahovito raznarodujejo prav zaradi krivičnega šolskega sistema. Mladina, ki se v javnosti pogovarja večinoma v nemščini, otroci, ki ob domačem ognjišču kramljajo z materjo jK> nemško, strah, spregovoriti v vlaku, na avtobusu in celo na ulici slovenski! Veliki krivec za tako nenaravno ravnanje je — šolski pouk!
Že nekdanja utrakvistična šola, v kateri je bila slovenščina le pomožni jezik, je dejansko vzgajala mladi rod v nemškem duhu in ga odtujevala lastnemu narodu. Premalo občutena narodna zavest odraslih rodov, in še zlasti izid plebiscita leta 1920, sta sad slične neslovenske šole. Šolska odredba koroške deželne vlade z dne 3. oktobra 1945 je skušala rešiti problem enakopravnosti slovenskega jezika z odločitvijo, naj se otrokom obeh narodov v deželi obvezno in v enaki meri nudi znanje obeh deželnih jezikov. Slična šolska ureditev, ki formalno dela vtis, da je nepristranska, saj nudi obojni šolski mladini iste pogoje in možnosti, je v resnici krivična, ker ne upošteva izrednega značaja manjšinskega šolstva: manjšinska šolska mladina, ki ob enakih pogojih živi v pre-vladajočem nemškem okolju, se bo nujno priličila nemškemu kulturnemu svetu. Manjšini gre lastna šola, ki pa naj ima kot obvezen predmet jezik večine. Samo v lastni šoli bodo učitelji lahko nudili zdravo narodno vzgojo.
Obvezno dvojezično šolo so koroški Slovenci sprejeli kot manjše zlo. Toda še ta je bila dejansko ukinjena z manjšinskim šolskim zakonom z dne 19. marca 1959, ki je odrejal, da morajo slovenski starši pismeno prijavljati otroke k slovenskemu pouku. Pa tudi v tem primeru ne gre za celoten pouk v slovenščini: v prvih treh razredih se slovenski otroci skupno z nemškimi poučujejo v isti meri v obeh deželnih jezikih. Od 4. razreda dalje se vrši pouk v nemščini, prijavljeni slovenski učenci pa imajo še štiri dodatne tedenske ure iz slovenščine kot posebnega predmeta.
Dolžnost pismene prijave za pouk v materinščini, ki veže samo slovenske in ne
nemških staršev je grobo diskriminacijsko gaženje državljanske enakopravnosti in načrtno postavljeni temelj in izhodišče za izvajanje vsakovrstnega nasilja na gospodarsko odvisne slovenske starše. V vsaki zares demokratični državi bi ustavni dvor proglasil, da je slična odredba nezakonita. In da se je res izvajal hud pritisk, priča naravnost škandolozen padec števila dvojezičnih šol: leta 1946 jih je bilo 107, leta 1967 pa le 76; od 9.930 otrok, ki so leta 1958 obiskovali obvezno dvojezično šolo, je spričo Wenedigovega odloka o odjavi od slovenskega pouka samo še 2.094 učencev obiskovalo slovenski pouk. Od leta 1959 do leta 1967 se je število teh učencev skrčilo od 2.094 na samih 1.767. V kratkih osmih letih 327 slovenskih učencev manj! Slovenstvo na Koroškem izumira v svojih korenikah!
Dr. RUDI KLINEC
29. novembra so se zbrali v Števerjanu na širšem posvetu prosvetni delavci, člani društvenih odborov naših prosvetnih društev 'in organizacij, ki delujejo na podlagi krščanskih izročil in smernic. BiH so zastopani prosvetarji iz vse Tržaške in Goriške.
Zborovalce je pozdravil Mirko Humar, podpredsednik prosvetnega društva »F. B. Sedej« iz števerjana, ki je bilo gostitelj. Poudaril je zadovoljstvo, da je bil prav števerjan izbran za tak posvet, kar lahko velja tudi kot priznanje števerjanski .mladini za njeno veliko in požrtvovalno delo na prosvetnem polju.
Za njim je povzel besedo dr. Kazimir Humar, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki je bila pobudnik tega shoda skupno s tržaško Slovensko prosveto. Razvil je nekaj načelnih misli na temo »Vera in kultura«.
Za njim je spregovoril prof. Jože Peterlin, ki je nakazal nekaj praktičnih smernic za specifično naše probleme sodobnega kulturnega dela. Zlasti je podčrtal potrebo skupnega koordinacijskega odbora goriške in tržaške prosvetne centrale, skupnih prireditev in podobno. Re-vija »Mladika« naj bi še boilj postala skupno glasilo naših kulturnih organizacij.
V	diskusijo so nato posegli mnogi prisotni, ki so izrazili svoja stališče glede današnjega stanja in tipa prosvetnega dela, ki je včasih neorganizirano, še večkrat pa zaprto v vaške in župnijske krožke, kar ustvarja mnogokrat nespameten kam-panilizem.
Zanimiv je bil poseg deželnega svetovalca dr. Štoke, ki je prinesel nekaj konkretnih predlogov, kateri so bili nato tudi sprejeti.
V nedeljo, 29. novembra je bila v Bazovici prisrčna in skrbno pripravljena akademija v počastitev 170. obletnice rojstva Antona Martina Slomška. Prireditev. sta pripravila »Slomškov dom v Bazovici« in državno učiteljišče »Anton Martin Slomšek« v Trstu. Spored je obsegal priložnostni govor dr. Antona Kacina, recitacije in glasbene točke. Ves program naj bi čim bolj in z različnih strani osvetlil podobo našega velikega vzgojitelja, branilca narodnih pravic in svetniškega škofa.
Pri recitacijsko-glasbenem sporedu so sodelovali otroci, mladina in pevci iz Bazovice ter dijakinje slovenskega učiteljišča v Trstu. Recitatorji so brali Slomškove pesmi, njegove pregovore in odlomke iz njegovih pridig in govorov.
V glasbenem delu sporeda je najprej nastopil mladinski zbor iz Bazovice ob spremljavi mladih harmonikarjev glasbene šole Slomškovega doma pod vodstvom prof. Elijane Zajčeve; skupaj so izvajali tri pesmi na Slomškovo besedilo: »Svetlo sonce se je skrilo«, »Vojaška popotnica« m »En hribček bom kupil«.
Na akademiji je nastopil tudi dekliški zbor dijakinj slovenskega učiteljišča »Anton Martin Slomšek« v Trstu pod vodstvom prof. Marije Zupančičeve; zapel je ljudsko pesem »Štirje fantje igrajo«, Pre-
(Ob zaključeni umetniški razstavi akad. kiparja prof. Franceta Goršeta v Celovcu)
Naš slovenski 73-letni akademski kipar France Gorše iz New Yorka je umetnik ne samo evropskega, temveč tudi svetovnega formata. Morda zveni to nekoliko smelo, vendar je glede na njegova dela za več kontinentov in za njegove razstave na. več kontinentih resnično. Pa tudi kot svojski umetnik iz Meštrovičeve šole si je Gorše pridobil svetovni sloves.
Ko je leta 1952 kot profesor na slovenski tržaški gimnaziji zapustil Trst in se preselil v Združene države Amerike, mi je slovenski tržaški slikar prof. Avgust Černigoj dejal: »Bosite videli, prof. Gorše bo v Ameriki napravil kariero!« In to se je tudi zgodilo. Kot skromen mož je odšel v Ameriko z velikim duhom in velikim srcem. Že do tedaj je bil velik, priznan umetnik, Amerika pa ga je naredila še večjega, ker se je v Ameriki posvetil zgolj umetnosti.
Od glavnih sklepov štsverjanskega srečanja naj povemo, da so prisotni predstavniki društev odločili, naj se takoj sestavi osemčlanski koordinacijski odbor in naj obe prosvetni centrali že na prvi seji določita svoje delegate.
Izredno važen pa je tudi sklep, ki je obenem tudi zahteva, da naj se na italijanski televiziji uvede enourni tedenski slovenski program, kakor ga imajo že Nemci na Južnem Tirolskem, Francozi v Dolini Aaosta in Italijani v Istri. Pooblaščena sta bila odbora obeh central, naj postaneta pobudnika te akcije, h kateri naj se povabijo še druge slovenske kulturne ustanove, ker je na dlani, da lahko' le skupna akcija vseh slovenskih kulturnih sil naše manjšine doseže zaželen uspeh.
Govora je bilo nato še o skupnih prireditvah, katerih prva naj bi bila 20. decembra v Kulturnem domu v Trstu, kjer bodo gostovali tudi Korošci, drugo leto pa praznovanje 1. maja in taibor na Re-pentabru.
Ob koncu so bili vsi mnenja, da je treba s takimi srečanji nadaljevati, da se spoznavamo, da skupno kujemo nove načrte, da si izmenjamo misli za nadaljnje delo, si damo vzpodbude in da tako ohranjamo slovensko ter krščansko tradicijo na tem delu naše domovine.
Zborovanje ravnateljev italijanskih svetišč
Konec novembra so se zbrali v Rimu na šesto zborovanje ravnatelji italijanskih svetišč in božjih poti. Tema zborovanja je bila: Sekularizacija in svetišče. Ravnatelji
mrlovo »Uspavanko« in Tomčevo »Mra-zek«. Zbor sestavljajo bodoče učiteljice, bodoče vzgojiteljice naših otrok — tudi na področju petja —, ki bi morale biti že zdaj, za študija, nekakšen zgled na področju izvajanja glasbene umetnosti. Zal ta zbor redko nastopa v javnosti, kar je gotovo zgrešeno. Da bi to nalogo zelo dobro opravil, so dokazale učitelj iščnice na nedeljskem nastopu. Pogostnejši nastopi bi seveda zahtevali več skupnih vaj, to pa bi privedlo zbor do večje glasovne zli-tosti in bolj sproščenega zvočnega bleska.
Nedeljska akademija na čast Antonu Martinu Slomšku se je končala z nastopom cerkvenega pevskega zbora iz Bazovice, ki je zapel tri pesmi pod vodstvom prof. Elijane Zajec: Laharnarjev o »Kadar mlado leto«, Bučarjevo »Burja« in pesem na Slomškovo besedilo »Glejte, že sonce zahaja«. Zbor je pel v istem sestavu kot na letošnji reviji cerkvenih zbor ar: v Trstu, kar pomeni, da še vedno pojejo v njem tudi dekleta iz Gročane. Prav sodelovanje teh mladih pevk, ki prihajajo na vaje iz same Gročane ali tudi iz Trsta, kjer študirajo, omogoča zboru iz Bazovice, da lahko nastopa in da se predstavi občinstvu s takim mladostnim pevskim zanosom, kot smo mu bili priča na zadnjih nastopih.	jb
France Gorše izhaja iz preproste slovenske rodovine iz Zamosteca na Dolenjskem v tako imenovanem ribniškem kotu, ki je dal slovanskemu narodu velike može kot Trubarja, Stritarja, Levstika in druge. Značilno je, da je rojstni datum (dan, mesec, leto) umetniku Francetu Gor-šetu isti, kot ga ima sedanji papež Pavel VI., namreč 26. septembra 1897. Njegova pot v visoki hram umetnosti pa ni bila lahka. Bile so mnoge ovire gmotnega in zdravstvenega značaja ter fronta v prvi svetovni vojni. Slednjič mu je le uspelo, da je dospel na umetniško akademijo v Zagreb, v šolo prof. Ivana Meštroviča. Po končani umetniški akademiji v Zagrebu je potoval mladi slovenski umetnik v Prago, Rim, Firence, Benetke, Padovo, Milan in se povsod umetniško izpopolnjeval. V Gorici se je v letih 1929-1930 močno uveljavljal, zlasti po svojih znamenitih ilustracijah Trinkovih »Naših paglavcev«, v Kranju je ustvaril krasne kipe za glavni oltar mestne cerkve, v Ljubljani je pa vodil v letu 1944 že lastno umetniško šolo.
V	Trstu je nato prevzel po vojni profesuro za risanje in bil tudi umetniški recenzent na slovenskem radiu, hkrati pa pridno ustvarjal v lastni delavnici. Tam je nastala znamenita serija arhaiziranih reliefov iz naj starejše slovenske zgodovine, tam je izoblikoval glave (iz kamna, gline in lesa): Prešernovo, Slomškovo, Jegličevo, Novačanovo, Tumškovo in mnogih kolegov in kolegic v profesorskem zboru. Razmahnil se je pa prof. Gorše seve v Ameriki, kjer je priredil veliko razstav in so njegova dela v posesti več uglednih umetniških ustanov.
Goršetova 'kiparska razstava v Celovcu od 13. do 28. novembra ni bila retrospektivna (pregled umetnin iz prejšnjih let), marveč prikaz njegovih stvaritev v letošnjem in lanskem letu na Koroškem, v Št. Petru (Št. Jakobu) v Rožni dolini in v Kortah. Vseh 64 exponatov (in še nekaj fotokopij) je umetnik ustvaril z neverjetno prožnostjo v nekaj mesecih lanskega in letošnjega leta. To je mož, ki s soncem vstaja, ki tako rekoč sleherni trenutek dneva izkoristi.
Goršetu so zelo pri srcu biblični motivi: Kristus s svojimi učenci (pretresljiv je Judežev poljub), Kristus s Kananejko oib vodnjaku, Kristusovo križanje in njegovo snemanje s križa, Marija na obisku pri Elizabeti, Marija z Jezusom, sv. Družina, sv. Frančišek in drugo.
Ker je pa kipar prof. Gorše človek iz preprostega slovenskega ljudstva, zato ga še sedaj, čeprav je Amerikanec iz New Yorka, še vedno zajame sleherni utrip ljudskega življenja in preprostih ljudi.
so s tem zborovanjem hoteli potrditi pastoralni pomen romarskih svetišč in pripraviti program, kako bi tudi po svetiščih vedno bolj odkrivali krščanske skrivnosti s pomočjo katehizacije, z liturgičnim udejstvovanjem in z raznimi ljudskimi pobožnostmi.
Nova liturgična knjiga
Slovenska škofovska liturgična komisija je-, izdala berila in evangelije za nedelje in praznike za prihodnje cerkveno leto, k: se je začelo 29. novembra. Poleg beril so v knjigi za vsako nedeljo posebej tiskani tudi spevi med berili. Knjiga, ki šteje 300 strani, je lepa in predstavlja viden napredek v izdajanju liturgičnih knjig v slovenskem jeziku.
Prva letošnja številka ..Literarnih vai"
Izšla je prva številka XXII. letnika »Literarnih vaj«. Omenjeni dijaški list je mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. (Vendar ni z Goriškega nobenega prispevka.) List urejuje prof. Martin Jev nikar, odgovorni urednik je prof. Josip Tavčar, izdajateljica pa prof. Neda Jevnikar.
Za letos uredništvo ni dobilo celoletne povesti. Literarni del revije napolnjujejo predvsem dijaki višjih srednjih šol; prispevkov nižješolcev je le malo, so pa številko bogato ilustrirali. Precej strani številke je namenjenih kulturnim novicam, gledališkim zapiskom oziroma intervjujem ter športu. Na platnicah pa je objavljena nagradna križanka.
Številko je opremil prof. Franjo Kosovel.
Dojema v njih prvobitnosti gozdarje, kosce, žanjce, kmetice v znoju, a tudi v radosti, npr. godce, plesalko. Pa profesor Gorše ni samo reaHst, ki upodablja resnične tipe, marveč posega tudi v pravljični svet. Za čuda lepo je pričaral kralja Matjaža, koroškega zmaja, Orfeja. Na razstavi je tudi mnogo lepih glav, ženskih in moških, žensko oprsje, a vse zajeto' s poduhovljenostjo, toploto, nežnostjo.
V četrtek, 12. novembra je bila tiskovna konferenca, razgovor z umetnikom v galeriji Slama. Udeležili so se je zastopniki časopisja odnosno njih kulturni recenzenti. Profesor Gorše je razlagal, govoril zdaj v slovenščini, zdaj v nemščini, zdaj v angleščini. Že prve sodbe teh recenzentov o umetniškem Goršetovem opusu so bile zelo povoljne. Prof. Gorše je tolmačil svoje posamezne stvaritve kot tudi slog svojih stvaritev. Naglasil je, da njegova umetnost ni tako imenovana abstraktna umetnost, ki je po njegovem mogoča le pri glasbi in plesu, marveč postekspresioni-stična, tj. zmerna modema umetnost, pri kateri doženeš vsebino umetnine, čeprav je podana na svojski način, v zakonitosti kiparske tvornosti.
V koroškem jubilejnem letu je bila Goršetova umetniška razstava dragocen slovenski doprinos koroški deželi.
Prof. dr. Metod Turnšek
Peldesel let smili M lita
Kakor poroča »Glas koncila«, bodo 13. in 14. decembra v Zagrebu slovesno proslavili petdesetletnico smrti krškega škofa dr. Antona Mahniča. V nedeljo, 13. decembra predpoldne bo v zagrebški katedrali slovesna liturgija, popoldne pa slavnostna akademija. 14. decembra na obletnico smrti pa bo sv. maša v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, kjer je škof Mahnič pokopan. Za leto 1971 pripravljajo o škofu Mahniču in o njegovem delu poseben znanstveni simpozij.
Z GORIŠKEGA
Otvoritev dveh novih oddelkov v goriški bolnišnici
V	četrtek, 26. novembra je bila v veliki učilnici šole za bolničarke tiskovna konferenca ob priložnosti odprtja dveh modernih novih centrov na porodniški kliniki. Centra sta stala 30 milijonov lir, za kar sta prispevali dežela in država. Dva zdravnika in ena zdravniška asistentka so se izšolali v Berlinu za delovanje obeh oddelkov, zlasti za upravljanje številnih in zelo dragocenih aparatov.
Pred številnimi zdravniki, bolničarkami, babicami in zastopniki tiska sta po pozdravnem govoru predsednika goriške bolnišnice dr. Petra Sancina primarij goriške porodnišnice prof. Filip Destro in primarij otroškega oddelka prof. Pier Luigi Ferrari razložila prisotnim pomen in do lovanje obeh oddelkov.
Prvi bo skrbel za matere v zadnjih tednih nosečnosti, drugi pa za otroka v prvem tednu življenja. Ta oddelek bo na razpolago materam tudi po odpustu iz bolnišnice za brezplačne preglede novorojenčkov, ki bodo na ta način stalno pod zdravniškim nadzorstvom.
Oba nova oddelka bosta tako služila ne samo za normalen porod otroka, temveč tudi za to, da se bo otrok razvijal zdrav in normalen in se vključil v življenje.
Uspel kulturni večer v Rupi
Po dolgem kulturnem mrtvilu sta vasici Rupa in Peč spet doživeli prijetno duhovno doživetje: v nedeljo 29. novembra so njuni prebivalci mogli v prostorih rupensike šole prisostvovati kulturnemu večeru. Zadovoljstvo, ki je žarelo z obrazov prisotnih je pričalo, da so organizatorji večera zadeli želje svojih rojakov, ki poleg telesne hrane potrebujejo tudi duševnega razvedrila.
Osrednja točka večera je bilo skioptično predavanje, ki je prikazalo življenje in običaje naših ljudi v bohinjskem kotu pod Triglavom. Gdč. Jana, ki je v spremstvu očeta prišla iz teh krajev, je v prijetni in vedri besedi te lepote približala navzočemu občinstvu. Za uvod pa je mešani pevski zbor Rupa-Peč pod vodstvom Z. Klanjščka zapel nekaj pesmi.
Naj bi ta kulturni večer bil kakor iskrica, ki bo razplamtel ogenj, kateri se je toliko časa skrival pod pepelom. Seveda bi bila potrebna za kulturne nastope in prosvetno delo vsaj skromna dvorana. Z dobro voljo prebivalcev iz obeh vasi se bo dalo gotovo tudi to doseči.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!:
Posvet prosvetnih delavcev s Tržaške in z Goriške
iiiiilllliliiiillilllillilllllllilliiilllilliililliiiiliiilliiliiilliiiililililiiiliiiiiiiiiiiiiiiilillllliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliililiiiiiilillilliiiilliiilliiiiliiiilliiillilllillliilllillllllllliiiiilliiiillllllli
Slomškova proslava v Bazovici
KRATKE NOVICE
Nad tisoč udeležencev
Dr. Eman Pertl, primarij oddelka za kožne in spolne bolezni splošne mariborske bolnišnice, in ga. prof. Mihaela Krašo-vic Pertlova sta od 5. do 14. novembra predavala na Tržaškem v župnijskih domovih, na roditelj sikih sestankih v šolah in med veroučnimi urami na treh državnih enotnih srednjih šolah.
V	naslednjih 13 krajih sta imela v devetih dnevih po eno ali dve predavanji: Trebče, Prosek, Bazovica, Katinara, Boršt, Sv. Križ, Dolina, Bol junec, Ricmanje, Nabrežina, Rojan, Sv. Ivan pri šolskih sestrah in v Kulturnem klubu v ul. Doni-zatti. Mladih zakoncev, ki so se udeležili predavanj, je bilo 470, mladine pod 14. letom 135, mladine pod 15. letom pa 420. Skupno 1.025 oseb.
Obravnavala sta naslednja vprašanja: prva srečanja z življenjem, puberteta, premostitev med spolnim zorenjem in spolno zrelostjo, načrtovanje rojstev, spolno vzgojna profilaksa, spolni problemi današnje mladine, pomen družinske vzgoje in priprava nanjo, pogoji za srečen zakon in srečno družino, kaj misli zdravnik o spolnih problemih današnje mladine.
Na predavanjih je bilo povsod veliko zanimanja, zato so se sprožile zelo koristne in res pozitivne debate, ki so predavanja dopolnjevala. Povsod so bili udeleženci zelo zadovoljni in obenem hvaležni bodisi predavateljem kakor tudi sloven-
skim dušnim pastirjem, ki so v sodelovanju z učiteljstvom priredili te potrebne in koristne večere.
Na vseh večerih je bila izrečena želja, da bi se podobna predavanja vršila bolj pogostoma, zlasti za pubertetnike, da bi srečno prebrodili nevarno mladostno dobo. še marsikje so si želeli slišati odlična predavatelja, ki znata tako nazorno in prepričljivo prikazati jasno pot v tako težki problematiki, a čas jima je bil odmerjen.
Predavatelja se bosta vrnila v februarju prihodnjega leta v Gorico in tam nadaljevala svoje lepo poslanstvo v korist slovenskega človeka v zamejstvu.
Upamo tudi, da bo Mohorjeva družba ali v Gorici ali v Celovcu že prihodnje leto ponatisnila njuno knjigo »Naše življenje«, ki je izšla že pred leti v 70.000 izvodih pri Celjski Mohorjevi družbi in je vsa pošla m je prav zato tako iskana in zaželena. Gotovo bo ta ponatis lepo spričevalo in priznanje neutrudnima in požrtvovalnima vzgojiteljema dr. Emanu Pertlu in njegovi soprogi prof. Mihaeli ter koristen knjižni dar našim ljudem v zamejstvu.
Slovenski dušni pastirji na Tržaškem se ob tej priliki iskreno in toplo zahvaljujejo odličnima predavateljema za vso prizadevno in požrtvovalno delo, ki sta ga izvršila v prid slovenskega človeka.
Ne Slovensko gledališče v Trstu, ne Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, ne Slovenska prosvetna zveza niso pričakovali kaj takega, kar se je zgodilo v zvezi z začetkom letošnje slovenske gledališke sezone v Gorici. V desetih dneh je bilo nabranih kar 372 abonmajev (italijansko govoreči Goričani so dosegli 650 abonmajev za gledališke nastope v dvorani »Verdi« in vendar, kako močnejši so številčno Italijani od goriških Slovencev!).
Zato je bila prva otvoritvena predstava nove gledališke sezone v Katoliškem domu v Gorici »Kralj na Betajnovi« v četrtek 26. novembra pravo zmagoslavje slovenske uprizorjene besede. Zmanjkalo je sedežev. Organizatorji bodo morali misliti na dve prireditvi, zlasti 'ker se nabiranje abonmajev še nadaljuje.
Igro samo je predvajalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Prav posrečena je bila odrska scena v dveh nadstropjih. Med igralci so zlasti prišli do izraza mogočnež Kantor (Tone Šolar), njegova hči Francka (Dragica Kokotova), Maks (Matjaž Turk) in župnik (Stane Leban). Igro je zrežiral Jože Babič.
Ivan Cankar je to svoje delo označil kot »kmečko socialno dramo«. Delo niha med psihološko igro in družbeno kritiko. Režiser Babič je pustil dogajanje v Cankarjevem času, a vsakdo lahko najde v drami tudi odsev današnjih razmer, npr. neusmiljeni boj za oblast, vlado/eljnost, izkoriščanje slabotnejšega po1 močnejšem, opravičenje zločina samo zato, ker si na pravi strani in se te družba boji. Kako pretrese prizor, 'ko se Kantor sam označi za morilca, predstavnik oblasti-sodnik pa te izjave ne sprejme, kajti Kantor v interesu družbe ne sme biti morilec. Koliko teh pojavov je bilo prav v prvih letih po končani vojni in zmagi socialne revolucije v Sloveniji! Ali pa z druge strani
župnik, varuh moralnega reda na vasi! Tudi on podleže Kantorju in skuša njegovo ravnanje opravičiti, ker bo prejel od njega materialno pomoč. Prav zaradi teh elementov Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« izgubi nekdanje malomestno ali trško obeležje in dobiva širšo, vseslovensko, morda celo evropsko in svetovno razsežnost. Prikaz razvoja raznih osebnosti v Cankarjevi drami, njih boj za oblast in težnja po izničenju posameznika, vse
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
vabi na
MIKLAVŽEVANJE za
otroke v soboto, 5. decembra ob 16. uri odrasle v nedeljo, 6. decembra ob 17h
to daje Cankarjevemu delu živost in večno sodobnost. Zlasti pride to do izraza v liku Jožefa Kantorja, tega ničejansko nadčloveškega vaškega veljaka. Jože Babič, ki ga je mojstrsko izdelal kot režiser v tej igri, je prejel na letošnjem »Borštnikovem srečanju« v Mariboru za svojo režijo posebno nagrado ljubljanskega dnevnika »Delo«.
Škofijski pastoralni svet v Trstu
25. novembra je bil v Trstu ustanovljen škofijski pastoralni svet, ki šteje 60 članov. Člani so bili delno izvoljeni, delno pa imenovani od nadškofa. V tem pastoralnem svetu je 12 Slovencev.
Tržaški občinski proračun za prihodnje leto odobren
Z glasovi strank leve sredine in Slovenske skupnosti je bil odobren tržaški občinski proračun za leto 1971. Proti so glasovali svetovalci vseh ostalih političnih skupin.
Razprava pred glasovanjem kakor tudi prejšnje razprave o proračunu so bile zelo živahne. Bolj kot o posameznih postavkah proračuna so prišli do izraza različni pogledi o sami politični formuli leve sredine. Zelo različna in polemična mnenja so izrazili svetovalci strank leve sredinj in opozicije. Vsekakor je župan Spaccini v dve uri trajajočem zaključnem govoru poudaril obvezo odbora, da izpolni ves začrtani program.
Zakonski osnutek za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem
Pred kratkim je tržaški slovenski dnevnik objavil besedilo zakonskega osnutka, ki ga je pripravil na podlagi zakonskih osnutkov poslancev Belcija in Škerka podtajnik v prosvetnem ministrstvu poslanec Rosati. Zakonski osnutek vsebuje spremembe in dopolnitve osnovnega zakona za slovenske šole z dne 19. julija 1961, šte. 1012. Posamezni členi zakonskega osnutka določajo organizacijsko ureditev slovenskih šol ter pogoje za usposobi j enostne izpite in natečaje za profesorje in ravnatelje na slovenskih osnovnih in srednjih šolah.
Ker zakonski osnutek ne ustreza popolnoma potrebam slovenske šole in šolnikov in ker predvsem ne rešuje zapletenih službenih problemov vseh slovenskih šolnikov, pričakujemo, da bo Sindikat slovenske šole dostavil poslancu Rosati ju potrebne popravke in dopolnitve.
Občna zbora združenj staršev
V	telovadnici znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren« je bil pred kratkim občni zbor skoraj vseh staršev dijakov omenjene šole. Občni zbor sta pozdravila tajnik Sindikata slovenske šole prof. Franc Škerlj in prof. Vinko Beličič
v	imenu nenadno obolele ravnateljice šole prof. Abramove.
Dosedanji predsednik združenja prof. Ivan Artač je podal tehtno poročilo, v katerem je med drugim poudaril potrebo po spremembi šolskega sistema in odpra-
Napeto sem poslušal Cirila in razburjenje mi je raslo. Gledal sem ga v usta, v tisto nekoliko narejeno, nekoliko ravnodušno veselost, v kateri mu je vzdrgetaval obraz.
»Ampak podpisal nisi,« sem ga ob prvem premoru prestrašeno prekinil — pol s klicajem pol z vprašajem.
»Pač — podpisal sem.«
Zrl je vame stekleno — ko brodolomec, ki je obupal nad rešitvijo.
»Podpisal si!« sem se zgrozil. »Potem se ne da nič več napraviti. Vse je zgubljeno!«
Vinko Beličič: »Med mejniki«. Knjiga bo izšla pri Goriški Mohorjevi družbi za leto 1971.
vi	zastarele miselnosti na šolskem področju. Tajniško poročilo' je prebrala Lelja ReharSancinova. Po izčrpni razpravi so starši izvolili v novi odbor po dva zastopnika iz vsakega razreda.
V	petek, 20. novembra pa je bil občni zbor Združenja staršev otrok osnovne šole in otroškega vrtca ter prijateljev mladine pri Sv. Ivanu, na katerem so poročali predsednik dr. Franc Mljač ter odbornika bivši ravnatelj Ferdinand Ferluga in ga. Hedvika Kandut. Po pregledu dosedanjega dela so starši sklenili nadaljevati po poti, ki so si jo začrtali na prvem občnem zboru letos spomladi. Letos bo združenje med drugim priredilo vzgojni tečaj za starše.
Rojan
Pretekli teden se je v Marijinem domu zaključil tečaj za vrtnarstvo in gojenje cvetic, ki ga je vodil inž. Janko Košir. Trajal je dva meseca. Koristnega tečaja se je udeleževala lepa skupina oseb. Tečaj so obiskovale predvsem gospodinje, ki imajo doma kaj vrta ali pa vsaj cvetice. Ob koncu so se zahvalile predavatelju za vodstvo tečaja in za lepa predavanja. Izrazile so tudi željo, da bi se kdaj v bodoče spet organiziral kak podoben tečaj.
V	MARIJINEM DOMU V ROJANU
bo v soboto, 5 decembra
MIKLAVŽEV VEČER
Otroci bodo Miklavža sprejeli z igrico »MIKLAVŽ PRIHAJA«
Začetek ob 15. uri Vabljeni!
Bazovica
25. novembra smo ob veliki udeležbi pospremili k zadnjemu počitku najstarej-žega župljana Jožeta Marca, ki je dosegel visoko starost 92 let in je do zadnjega ohranil prisotnost duha.
Pokojni je bil cerkveni ključar, pevec, mož, ki se je zlasti v zreli moški dobi zanimal za prosveto in za socialne zadeve vasi. Veliko je čital. Bil je zvest član Mohorjeve družbe, vnet bralec »Katoliškega glasa«. Ohranil je odličen spomin, tako da so marsikaj zvedeli pri njem tisti, ki so se zanimali za preteklost vasi. Ko so v povojnem času mnogi možje obrnili hrbet cerkvi, je Jože Marc — po domače Fronc — ostal trdno zasidran v veri.
Za njim vsi žalujemo, toda obdaja nas občutek varnosti, da je že dosegel večno plačilo.
Gramofonske plošče z literarnimi deli
Nedavno je Tržaška knjigama predstavila občinstvu vrsto gramofonskih plošč z literarnimi teksti za osnovne in srednje šole. Plošče je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani, pri izdaji štirih plošč pa je sodelovala tudi Tržaška knjigama. Predstavitve, ki je bila v Kulturnem domu, so se udeležili številni tržaški šolniki.
★
Skioptično predavanje pri Sv. Ivanu v
Trstu. V nedeljo, 6. decembra bo v sveto-ivanskem Marijinem domu v Trstu predvajala gdč. Ivanka Furlanova barvne diapozitive »Božja pota v Franciji« in sicer ob 17. uri. Vljudno vabljeni.
21. novembra je sv. oče Pavel VI. izdal poseben odlok, ki zadeva kardinale. Sveti oče določa, naj se vsi kardinali, ko dosežejo 75. leto starosti, odpovejo svoji službi. Po odpovedi bo sv. oče odločil, ali naj kardinal še nadalje ohrani svojo službo v škofiji ali pri rimski kuriji.
Z osemdesetimi leti pa izgubijo kardinali vsako službo in tudi pravico, da bi volili papeža. Ta papežev odlok bo stopil v veljavo 1. januarja 1971. Sedaj šteje kardinalski zbor 127 članov. S 1. januarjem 1971 bo 25 kardinalov izgubilo pravico do volitev papeža. Med temi kardinali je tudi 11 Italijanov.
Nekateri mislijo, da bo sv. oče preuredil tudi splošne predpise za volitev novega papeža in bodo v bodoči konklave poklicani tudi predstavniki škofovskega zbora. Nekateri celo menijo, da se bo tudi sv. oče s 75. letom odpovedal svoji službi. A to so samo domneve.
Mednarodna konferenca o verstvu
V	Tokiu na Japonskem so imeli mednarodno konferenco o verstvu ali religiji. Zbralo se je tristo pripadnikov skoraj vseh verstev, ki so na svetu. Tema njihovih razprav so bili trije glavni problemi današnjega časa: razvoj, razorožitev in človečanske pravice. S tem zborovanjem upajo postaviti podlago za mednarodno sodelovanje med veroizpovedmi za mir.
Zahvala
Slomškov dom v Bazovici se toplo zahvaljuje Državnemu učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu in zlasti njegovemu ravnatelju dr. Janku Ježu za lepo sodelovanje pri akademiji v počastitev Antona Martina Slomška in dr. Antonu Kacinu za slavnostni govor.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 6. do 12. decembra 1970
Nedelja: 10.50 Otroška matineja: Bratovščina Sinjega galeba. 18.30 Mestece Pey-ton - serijski film.
Ponedeljek: 18.00 Zgodbe o Tuktuju -mladinski film. 18.30 Po sledeh napredka. 20.35 D. Rupel: Stari časi - TV drama. 21.20 Znani obrazi: Zbyszek (Zbignievv Cy-bulski).
Torek: 17.15 L. van Beethoven: V. simfonija. 18.00 Pravljica: Jaz sem tiger. 18.30 Torkov večer z ansamblom Richie Vadnala iz Clevelanda. 19.05 Vprašanje neke tablete - oddaja iz cikla V temnem onkraju.
19.30	Osebna nega - Lasje. 20.35 Moja soproga - italijanski film.
Sreda: 18.00 Moskva: Hokej SZ: CSSR -prenos. 22.00 Italija danes - reportaža.
Četrtek: 18.30 Velika pustolovščina - serijski film. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Doktor v hiši - serijska oddaja. 20.35 A. Marodič: Posebni odred - oddaja iz cikla Mali oglasi. 21.25 Večer z Milanom Osredkarjem. 22.00 L. van Beethoven: VIII. simfonija.
Petek: 17.15 Bratovščina Sinjega galeba -nadaljevanje in konec. 18.00 Namizni tenis Jugoslavija : Kitajska - prenos. 20.35 Nočni prehod - ameriški film. 22.45 Hokej: Švedska : CSSR - posnetek.
Sobota: 16.50 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca. 1720 Ivanhoe - serijski film. 17.45 Državno prvenstvo v košarki: Lokomotiva : Olimpija. 19.20 Vrhovi okrog doline Mandaras - Iz cikla »S kamero po svetu«. 20.35 Festival vojaških pesmi - prenos. 21.50 Svet, v katerem živimo - film.
22.15	Nepremagljivi - serijski film.
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiNmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmHiiiiiiiiiiiiiiiiiNiimiiiiiiiiiiiiiiiniiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimmm
t Msflr. Janez Hladnik
104 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Prva poroka v belem je bila v že posvečeni cerkvi, ko se je poročila Marija, hči Garaua z Lauritom Dios. Tej so začele slediti pa slovenske poroke. Tako se je nečakinja Minka, hči moje starejše sestre Antonije, poročila 31. maja 1952 z Ignacijem Glinškom, moj brat Nace pa je vzel Svetetovo Miro 24. januarja 1953. Strahotno je bilo vreme tisti dan. Naši ljudje takrat niti sanjati niso mogli še o avtu in 'tudi če bi, bi bili slabo naleteli, kajti tedaj, ko so se poročali, je bil obakrat dež, tako pri nečakinji Minki kot pri bratu Nacetu. Vse je plavalo na vodi. Toda z dežnikom in škornji se je vendar prišlo do cerkve.
S	posebno svečanostjo smo pripravili poroko Garauove hčerke Aide, ki je vzela Ferdinanda Peronija. Vse njene prijate-
ljice so ji dopovedovale, da naj si poišče drugo cerkev, kajti ta da ni zanjo. Toda ona je hotela 'biti zvesta svetemu Jožefu in to do kraja. Že dva dni pred praznikom sv. Jožefa, ki je bil določen kot dan poroke, se je vreme spridilo. Pot je postala nemogoča, čeprav je bila njena hiša komaj sto metrov proč, nihče ni hotel tvegati vožnje z avtom. Saj bi vsakdo obtičal v blatu. Pa so se spomnili na konj siko vprego. In je šlo, čeprav se je vprega v blatu ustavila. Ne na besedo ne na bič se konj ni zganili. Pa je pritisnil ženinov brat Benito in voz, »mateo« so mu rekli v Argentini, je le prodrl do cerkvenih varat.
Malo je bilo nevest, 'ki so kaj takega tvegale. Aida, vredna hčerka pokojnega don Eugenia, je to storila. Večkrat sem položaj rešil	tako, da	če	nevesta, ki	je
imela toliko	zvestobe	do	svoje fare,	ni
mogla priti do cerkve, sem jo šel jaz poročit kar na njen dom. In tudi to se je zgodilo pogosto, da je nevesta prinesla svojo poročno obleko	v	zaivitku in	se
preoblekla v	župnišču,	pa	spet odšla	od
poroke domov z nevestino obleko v papirnatem omotu.
Ko je .tlak prodrl do cerkve, se je vse to seveda spremenilo. Tedaj sem dal izdelati tudi »markesino«, to je baldahin, ki se postavi pred cerkveni vhod ob 'priložnosti posebno slovesnih porok, ki pa seveda zato tudi več stane. Toda za te vrste razkošje so bile zlasti neveste pripravljene žrtvovati mnogo denarja, saj so se hotele postaviti pred drugimi.
NOVA ŽUPNIJA
Ponoviti smo hoteli spomin nepozabnih dni prvega obiska Fatimske Romarice. Dan prihoda je bil sobota 3. oktober 1952.
Ta Marijin obisk naj bi zasejal kot poseben spomin seme za bodočo župnijo v Carazi.
Moja fara je bila dolga 40 kvader, tj. štiridesetkrat po sto metrov, široka pa 20. Torej bi jo bilo treba razdeliti čez pol, tako bi bila dana vsem možnost priti do cerkve.
Na severnem koncu župnije je ob železnici Midland bilo dvoje pomembnih naselbin: Caraza in Fiorito. Da bi dal možnost krščanskega življenja tudi tistim ljudem, sem začel zbirati primerne osebe, s
katerimi sem ustanovil pripravljalni odbor za bodočo kapelo.
Obisk fatimske Marije naj bi bil začetek službe božje v šoli v Carazi. šolska oblast in ljudski interes, vse je šlo na roke v tistem času, ko je bil Peron varuh in pospeševatelj vsega, kar Cerkev priporoča.
V	nedeljo 4. oktobra 1952 ob 9. uri so prišli številni verniki iz Caraze, zbrala se je vsa pompejska verska občina, da Marijo v slovesnem spremstvu ponesemo v šolo št. 35 v Carazi, kjer naj bi bila ob tej priliki prvič sv. maša.
Grozeče nebo nas je navdajalo z bojaznijo. Gramo ali ne? Ce nas na potu preseneti naliv, ne bomo mogli ne naprej ne nazaj. Množica ljudstva je čakala moje besede. Jaz pa sem rekel Mariji, da je njena naloga razgrniti čez nas svoj plašč in odločil: »Na pot!«
Grozeče so se prepeljavali oblaki. Bliski in gromi so pretresali nebo. Po malem je začelo naletavati. Mi pa kar drzno naprej: peli smo in molili. Stopali smo pa s pospešenim korakom. Pot je bila dolga 18 kvader. Pol ure hoje.
Ko pridemo do šole, že na trdnih tleh, kajti do tam pride tlakovana cesta z druge strani, je pa zagrmelo, da se je vse streslo in ulila se je ploha, toda mi smo že bili vsi pod streho in tako se je začela prva služba božja v Carazi. Vedel sem, da bo pod Marijinim varstvom to začeto delo dobro uspevalo.
Po končani maši je bilo vse pod vodo. Ljudstvo se je razšlo, kakor je moglo, toda kaj naj naredim z »angelčki«? Bilo je 20 otrok, ki so delali Mariji častno spremstvo. Kako naj gredo po takem zemljišču domov?
Najel sem linijski avtobus, ki vozi do tam, pa sem jih naložil, naj jih zapelje v Pompej, a jaz sem pa le moral peš, ker bi sicer moral plačati še enkrat 50 pesov za druge, kar je bil tedaj denar.
V	tisti šoli smo nato imeli službo božjo skozi dve leti, dokler nas ni oblast po Peronovem nastopu zoper Cerkev zgrda vrgla na cesto. Marija je pa medtem poskrbela, da je zrasla že kapela, v kateri se je naslednja sveta maša lahko v redu vršila.
(Se bo nadaljevalo)
Misijonar Oballa v Gorici
V nedeljo 29. novembra je v cerkvi sv. Ivana v Gorici maševal zjutraj naš slovenski misijonar Ivan Oballa, ki ga mnogi poznamo iz mesečnika »Katoliški misijoni«, kamor pogosto dopisuje. Po šestih letih dedovanja v Tanzaniji (Afrika) je prišel na obisk v domače kraje, saj je doma iz Podbonesca v Nadiški dolini. Lepo število vernikov in ubrano petje sta sv. mašo naredila še bolj prisrčno. Veseli smo bili misijonarjevega obiska in mu iz srca želimo veselega oddiha med našimi ljudmi z upanjem, da nas še obišče, predno se vrne na svoje misijonsko delo.
Gorica v znamenju jugoslovanskega praznika
Pretekli ponedeljek, 30. novembra je Gorica popolnoma spremenila svojo podobo. Slovenci z onstran meje, ki so hoteli jugoslovanski državni praznik obhajati s potovanjem v tujino, so jo dobesedno preplavili. Po trgovinah se je trlo naših ljudi, prav tako v opoldanskih urah po gostilnah. Mnogi so prišli z otroki tudi zaradi sejma sv. Andreja; bili so malo razočarani, ko so zvedeli, da se bo pričel šele v soboto.
V dopoldanskih urah je bil naval na Gorico tako velik, da je avtomobilska kolona segala kar od »Bajte« v Rožni dolini do obmejnega bloka. Tako se je zdelo, da v Jugoslaviji ničesar nimajo po trgovinah.
Z za nas skoro nerazumljivo ihto so kupovali slovenski turisti vse, kar jim je prišlo pod roko, čeprav se dosti nakupljenih predmetov dobi za isto ceno ali še ceneje v Jugoslaviji. Toda reči pa povratku domov: »To sem kupil v Italiji,« ima seveda tudi svojo opojnost.
Silno veliko se je prodalo v ponedeljek dežnikov. Slovenski turisti so namreč odšli od doma v lepem vremenu. V Gorici jih je pa sprejel dež, ki je dopoldne le rosil, proti večeru pa se je spremenil v močen naliv.
Slovenski ljudje so se na splošno pritoževali, da so cene previsoke in da jih trgovci pri zamenjavi dinarjev sleparijo. Res so marsikje menjali po 40 lir za 100 starih dinarjev, toda kdor se odloči za nakup, mora tudi v to kislo jabolko vgriz-niti. Sicer pa je jeza hitro minila, ko so se Slovenci našli pri kozarcu vina. O njem pa so se vsi le pohvalno izražali. Zato bodo gotovo v Gorico še prišli.
Poroka
V	soboto 28. novembra se je na Sveti gori poročil Marij Soban, iz znane jamelj-ske družine, s Tatjano Poniž iz Vipave. Številen krog svojcev je prisostvoval poročnemu obredu, ki je v novi obliki vsebinsko silno globok in bogat. Med sveto mašo sta ženin in nevesta brala berili iz stare in nove zaveze ter prejela sv. obhajilo pod obema podobama. Zbor prijateljev in znancev pa je sv. mašo spremljal z ubranim petjem.
Novemu paru voščimo, da bi ju Bog spremljal na skupni življenjski poti s svojim blagoslovom tja do zlate poroke in še preko.
Poškodbe na drevju in grmovju mnogokrat povzročajo glodavci kot so zajci, miši, srne itd. Nekdaj so drevesa zavarovali
7.	žično mrežo ali premazali s katranom. Danes pa dobimo v prodaji sredstva, s katerimi namažemo ali poškropimo debla in veje ter jih zavarujemo pred objedanjem. Eno izmed teh sredstev je Salva-plant, bela in vlečljiva tekočina, katero je treba pred uporabo razredčiti (1 kg s 4 litri vode), škropljenje oziroma mazanje opravimo konec jeseni. Takrat namreč zajci, miši, srne itd. ne najdejo več zelene hrane in začno glodati drevesno lubje posebno na sadnem drevju in okrasnih rastlinah. Salvaplant tvori na poškropljeni površini tenko kožico, ki navadno zdrži celo zimo; le v daljših zimah je potreben še drugi premaz. Za živali ni kaj strupen in prav tako ne škoduje rastlinam. Človek ne zazna nobenega neprijetnega duha, do-čim se živali neverjetno izogibajo zavarovanih mest. Poleg tega je snov lepljiva in žival, ki si je enkrat prilepila dlake ali brčice, se ji nikdar več ne približa.
Inž. Janko Košir
V	soboto, 5. decembra ob 15. url
bo v Katoliškem domu v Gorici
MIKLAVŽEV VEČER
združen z obdarovanjem otrok Sv Miklavž se bo vrnil v Katoliški dom naslednji dan, v nedeljo 6. decembra ob 15. uri in bo
OBDAROVAL ODRASLE
Darove sprejema družina Špacapan v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85 do sobote 5. dec. opoldne.
milimi    ...................................................
[	NA PRAZNIK BREZMADEŽNE 8. DECEMBRA	|
1	bo	v	Katoliškem	domu	v	Gorici	ob	16.	uri	|
|	n\Udcfv^	|
|	Na sporedu je nastop petih mladinskih zborov,	|
|	enodejanka in žive slike	|
Eno uro prej bo ob 15h pri Sv. Ignaciju na Travniku	|
|	CERKVENA POBOŽNOST	|
| h	kateri vabimo zlasti mladino, da se je udeleži, saj	je	|
praznik Brezmadežne v prvi vrsti njen praznik	|
        mm     ...............................
ZA KMETOVALCE
Zaščita drevja pred glodavci
Lubje na drevju in grmovju opravlja važno nalogo v življenju rastline. Pod njim je razpeljano izredno mnogo drobnih cevčic, po katerih se pretakajo sokovi od korenin do vrhov in spet nazaj od listov do korenin. Pod lubjem je pravzaprav glavna prometna žila, po kateri se pretakajo hranilne in gradbene snovi, potrebne rastlini. Ce je lub poškodovan, preneha to življenjsko pretakanje sokov, rastlina slabi in celo odmre. V nastalo rano se prav rade naselijo razne bolezni, ki pogosto prodrejo v notranjost debla in uničijo rastlino.
V	soboto 5. decembra ob 20. uri bo v
župnijskem domu v ŠTANDREŽU
MIKLAVZEVANJE
za male in velike Na sporedu je:
— otroška igra
— obdarovanje
Darove prinesite pravočasno v šolo ali v župnijsko dvorano.
9. Memorial »M. Filej«
V	soboto 28. novembra se je končalo zadnje dejanje letošnjega Memoriala — nagrajevanje. Vršilo se je ob pol štirih popoldne v Katoliškem domu ob lepi udeležbi tistih, ki so nastopali v raznih disciplinah. Navzoči so bili tudi nekateri predstavniki in gostje: občinski odbornik Moise (za goriško občino), dr. Pellis (za Pro Loco), g. Bresigar (za FIPAV), g. Marinčič (za Primorski dnevnik), dr. Humar (za Katoliški glas), občinski odbornik dr. Paulin, g. Roner, g. Pavlin Milan. Po pozdravnih besedah predsednika prof. Černiča je športni vodja prof. Kranner dal tehnično poročilo; nato se je začelo nagrajevanje. Sledila je bogata zakuska. Nagrade so prejeli:
1. Prvo mesto v skupni oceni: Gorica, 156 točk - prehodni pokal občine Gorica (drugo mesto Dom, 124 točk; tretja Rupa 70 točk; četrta Sovodnje 52,5 točk; peta štandrež 44 točk, šesta Hrast 25 točk, sedma števerjan 14 točk, osma Gradina 11 točk, deveta Sokol 11 točk, deseta Mladost 10 točk, enajsta Pevma 8 točk).
2. Odbojka: 1. Dom, 18 točk, prehodni pokal in stalni pokal Primorski dnevnik (druga Gorica, stalni pokal Slov. skupnosti, 16 točk).
3. Kolesarstvo: 1. Pevma, 8 točk, prehodni pokal (druga in tretja Gorica in Dom, oba s 5 točkami).
4. Namizni tenis: 1. Dom, 32 točk (druga in tretja Gorica in Sokol, oba 11 točk); ekipno: 1. Sokol, prehodni pokal urarne Vižintin (dobila sta tudi stari prehodni pokal, ki ga je osvojila že trikrat zaporedoma), 2. Dom, stalni pokal Katol. glasa.
5. Streljanje: 1. Rupa, 70 točk; zmagala je tudi kot ekipa in prejme prehodni pokal, 2. Gorica, 46 točk, 3. Sovodnje 27,5 točk, 3. Dom, 3 točke.
6. Balinanje: 1. Gorica, 16 točk, prehodni pokal prefekta; 2. Gradina, 11 točk; 3. štandrež, 6 točk; 4. Sovodnje, 3 točke.
7. Košarka: 1. Gorica, 9 točk, prehodni pokal ni bil dodeljen, ker ga lanski hranitelj še ni izročil; (2. štandrež, 7 točk, stalni pokal tvrdke Treu; 3. Dom, 6 točk; enako število točk Hrast in Sovodnje).
8. Igra »Med dvema ognjema«: 1. Dom,
6	točk, medalja Pro Loco; 2. Gorica, 4 točke.
9. Lahka atletika: 1. Dom, 54 točk, stalni pokal SKGZ; 2. Gorica, 39 točk, stalni pokal tvrdke Manera; 3. Štandrež, 24 točk; 3. Sovodnje, 8 točk; 4. Hrast, 7 točk.
Mnogoboj: 1. Kranner Marko, 1661 točk, prehodni pokal in medalja Mladike.
Najboljši tehnični rezultat: 1. Špacapan Mirko, 635 točk, prehodni pokal in medalja Pro Loco.
OBVESTILA
V	mesecu decembru bodo v Gorici sledeče večje kulturne prireditve:
8.	decembra ob 16. uri v Katoliškem domu mladinska akademija;
13. decembra ob 17. uri v Katol. domu večer opernih arij, ki jih bodo izvajali pevci solisti ljubljanske Opere Franci, Vidmarjeva in Stritarjeva. Ob klavirju jih bo spremljal prof. H. Bergant.
20. decembra ob 16. uri v Katol. domu srečanje z misijonarjem Oballo, ki deluje v vzhodnoafriški državi Tanzanija. Misijonar Oballa je doma iz Beneške Slovenije.
27. decembra ob 15. uri božičnica v go-riški stolnici.
Miklavževanje v Doberdobu s prizorom in z obdarovanjem bo to soboto ob 18. uri v župnijski dvorani.
Odbor š. Z. 01ympia sklicuje 5. redni občni zbor, ki bo v soboto 19. decembra ob 20. uri v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Na dnevnem redu so tudi volitve društvenih organov.
Sv. Miklavž v Bazovici. Prihodnjo nedeljo 6. decembra bo obiskal naše malčke v Bazovici sv. Miklavž. Pripeljal ga bo avto naravnost v kino dvorano. Slomškov dom mu pripravlja veselo iznenadenje. Gotovo ne bo ostal brezbrižen do prirediteljev srečanja. Sv. Miklavž pride ob 17h.
Osebna razstava slikarja Rudolfa Saksida bo do 26. decembra v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4. Odprta je ves dan.
Ploščo »Božične pesmi«, ki jih pojejo Slovenski madrigalisti in jo je izdala Mladinska knjiga, lahko kupite po zelo ugodni ceni pri svojih dušnih pastirjih. Bo to lep božični dar slovenskim družinam! Tudi sv. Miklavž jo lahko podari ljubiteljem lepe glasbe.
Jeppe s hriba. Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo komedijo danskega pisatelja Ludviga Holberga v petih dejanjih »Jeppe s hriba« v nedeljo, 6. decembra ob 16. uri (abonma okoliški), v soboto 12. decembra ob 20.30 (abonma red A) in v nedeljo 13. decembra ob 16. uri (za vse).
še večja ljubezen. V založbi »Knjižic« je izšla knjižica z naslovom »Še večja ljubezen«. Pripoveduje zgodbo o Miranu Potočniku, mladem fantu, ki je slišal Gospodov klic k večji ljubezni, se mu odzval ter postal duhovnik. Knjižica nudi istočasno prijeten in koristen napotek mladim fantom pred vstopam v bogoslovje. Duhovniški poklic je izreden božji dar, je dušam na j večja pomoč in čast za krščanske družine. Knjižica »Še večja ljubezen«, ki jo je spisal dr. Valter Dermota, stane 100 lir.
RADIO
TRST A
DAROVI
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: F.
B. 5.000 lir kot opozorilo tistim, ki še do-danes niso poravnali zaostale naročnine, čeprav so bili že ponovno pismeno napro-šeni in opozorjeni.
Za Zavod sv. Družine: namesto cvetja na grob Jožefe Petejan s Peči daruje Ludvik Cevdek 3.000 lir.
Ob smrti drage mame Jožefe Petejan daruje družina Cevdek-Petejan za Alojzije-višče in za Zavod siv. Družine po 3.500 lir.
Ob krstu hčerke Martine daruje družina Vidau, Bane 72, za Mladinski dom na Banah 10.000 lir in za Finžgarjev dom na Opčinah 5.000 lir.
Ob poroki hčerke Anice daruje družina Trento za obnovitev cerkve sv. Jerneja apostola na Opčinah 10.000 lir.
Za Slomškov dom: Spomin pokojnega Jožeta Marca so počastili: družina Zivic iz Sv. Ivana 5.000, Angela Grmek 1.000, družina Križman 3.000, Marija Marc 2.500, Čufar Rozina 1.000, družine Arduini 1.000, Cufar-Mevlja 2.000, Marc-Renčelj 10.000; v slavo Slomška Angela Grmek 1.000 lir.
Za misijone: hčerki Dragica in s. Tere-zita ob prvi obletnici smrti mame Terezije Strgar 5.000; Štefanija Sanabor ob peti obletnici smrti moža Alojzija 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcev Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoi.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 6. do 12. decembra 1970 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za čembalo. 11.15 Oddaja za najmlajše: Z. Tavčar: »Dvojčka Gad in Modras«. Radijska nadaljevanka. Drugi dal. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 I. Silone: »Lisica in kamelije«. 16.45 Parada orkestrov. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba. 20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. Fonovitev ob 18.30. 13.30 Glasba po željah.
17.00	Tržaški mandolinski ansambel. 17.35 Misli in nazori. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.15 Goriški polifonski zbor. 21.00 Kulturni odmevi.
Torek: 8.30 Revija godal. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Kitarist Tonazzi izvaja skladbe za lutnjo iz 15. in 16. stol. 10.00 Praznik Brezmadežne v glasbi. 10.30 Ciglič: Concertino za harfo in godalni orkester. 10.45 Glasba iz Di-snyjevih filmov. 11.05 Marijine pesmi s Podrat in s Canebole. 11.15 »Te knjige«. Napisala Tončka Curk. Izvaja Radijski oder. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 15.30 I. Emanujlovič-Babel: »Marija«. Izvaja Radijski oder. 18.25 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Pogovori z Robertom Hlavatyjem. 19.25 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta. 20.30 Monteverdi: »Kronanje Popeje«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12.10 Liki iz naše preteklosti. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«.
18.15	Umetnost, književnost in prireditve.
19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Iz potne torbe Milka Matičetovega. 20.35 Simfonični koncert. 21.40 Melodije v polmraku.
Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Po društvih in krožkih: »Društvo Ivan Trinko v Čedadu«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Odak: Godalni kvartet. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 N. Manzari: »Igra v štirih«. Igra v treh dejanjih.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi, pripravlja Ban. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Adventni čas, običaji in spomini. 19.20 Moški vokalni oktet Gallus. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 Izbirajmo smotrno božična darila. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetni odlomki. 17.20 Slovenski znanstveni delavci z univerze. 17.30 Za mlade poslušavce: Sobotni sestanek. 17.50 Moj prosti čas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Nepozabne melodije. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Zbor »Kočo Racin« iz Skopja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 F. Milčinski: Butalski podvigi. Izvaja Radijski oder.
Dopisnikom, oglaševalcem in naročnikom!
Letos pade božični praznik na petek. Bilo bi zato nesmiselno, če bi izšli v četrtek 24. decembra. Uredništvo se je odločilo za sledečo spremembo:
Namesto v četrtek 17. decembra bo list izšel v ponedeljek 21. decembra. Naročniki ne bodo nič prikrajšani, saj bo imel list osem strani. Dopisi za božično številko naj bodo na upravi lista do srede 16. t. m. zvečer, oglasi pa do petka 18. t. m. dopoldne.
Naslednja številka — zadnja v tem letu — pa bo izšla v sredo 30. decembra (ne v četrtek!), zato da jo dobijo naročniki do novega leta. Dopisniki in oglaševalci naj tudi to upoštevajo!
★
Premiera mladinske igre »Kekec«. V
soboto 5. decembra ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Trstu premiera mladinske igre »Kekec«. Povest pisatelja Josipa Vandota »Kekec nad samotnim breznom« je dramatiziral Janko Moder. Ostale uprizoritve si bodo sledile od ponedeljka 7. decembra do petka 11. decembra, vedno ob 16. uri in od srede 16. decembra do sobote 19. decembra, prav tako ob 16. uri.
Vabimo na
BEVKOV VEČER
ki bo na sledečih krajih:
•fr v soboto 5. decembra ob 20.30 v Župnijskem domu v števerjanu
it v torek 8. decembra ob 20. uri v
farni dvorani v štandrežu
it v sredo 9. decembra ob 20h v župnijski dvorani v Doberdobu
★ v četrtek 10. decembra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici Bevkov večer je združen s predvajanjem filma
KAPLAN ČEDERMAC
ki je prirejen po istoimenski povesti pisatelja Franceta Bevka
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikem sočutju se ob smrti našega dragega očeta in deda
Jožeta Marc
toplo zahvaljujemo domačemu župniku Marijanu Živcu za sveto mašo, za žalni obred in lepe poslovilne besede, g. Jožetu Peterlinu iz Marijanišča za spremstvo, domačemu moškemu zboru »Lipa« za žalo-stinke, učitelju Miru Preslu za poslovilni govor, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so za pokojnika molili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Družine Marc, Mužina in Renčelj Bazovica, 25. novembra 1970
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob izgubi naše predrage mame
Alojzije Tomšič por. Cotič
Zahvaljujemo se predvsem župnemu upravitelju dr. Mirku Humarju za pogrebno mašo in besede tolažbe, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo sipremili na njeni zadnji poti.
Hčerki Ivanka in Valerija ter sin Mirko z družino
Sovodnje, 27. novembra 1970
NAJVEČJA IZBIRA
ZENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL
konfekcija Moncaro
GORICA - Corso Verdi, 117
Ugodna menjava, cene zmerne, prvovrstna kakovost blaga, najmodernejši izdelki
Obiščite nas, ne bo Vam žal!