Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 78 OBZORJA STROKE poročila jine, ki jo spremlja akustična improvizacija. Poimenoval jo je A speedy day, kaplegraf. Trije avtorji so povezali fotografijo z glasbo. Johannes Puch in Helge Hinteregger (A) sta s projek­ tom Trash&treasures vzpostavila dialog med fotografskimi izdelki prebivalcev vseh treh krajev in elektroakustično inter­ pretacijo vsakdana, Stefano Boccalini pa je pripravil kolektivni album, ki ga je poimenoval Archivio locale. Za svojevrsten glasbeni prispevek sta z improvizacijami na ljudsko glasbo poskrbela Wofgang Puschnig in Karl Sayer. Svojemu glasben­ emu prispevku sta dala naslov Blue Raibl. Simbolični zaključek aktivnosti, ki je povezal vse sodelujoče, je bilo družabno srečanje 4. 7. 2003 v Bistrici v Rožu. Nosilec projekta je bil Univerzitetni kulturni center Univerze v Celovcu (UNIKUM), ki ga zastopata Emil Krištof in Gerhard Pilgram. Soorganizator na avstrijski strani je bil Kulturno- komunikacijski center Šentjanž v Rožu (Kultur und Komunikationszentrum St. Johann im Rosental). Poleg naštetih sta bila v izvedbo projekta vključena italijanski partner Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica-Trst-Videm (Unione dei circoli culturali sloveni Gorizia-Trieste-Udine), na slovenski strani pa Gornjesavski muzej Jesenice. Vrednost celotnega projekta je znašala 57.500 evrov. Od tega je K & K center kot soorganizator prispeval 10 000 evrov. Gornjesavski muzej Jesenice in Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica-Trst-Videm pa po 8722 evrov v delu, organi­ zaciji in materialnih stroških. V Gornjesavskem muzeju Jesenice smo veseli, da smo vzpostavili sodelovanje z avtorji projekta in Univerzitetnim kulturnim centrom iz Celovca. Dejavnost muzeja je že sama po sebi vpeta v tradicionalne okvire in zato smo se odločili, da povabilo k sodelovanju v projektu Lepa pušča sprejmemo kot izziv. Pristopili smo polni pričakovanj, da nam bodo sodobni pristopi pomagali v muzej privabiti specifičen del javnosti, ki sicer v muzeje redko zaide. Delno se je to pričakovanje ures­ ničilo, saj smo gostili nekaj sto obiskovalcev iz tujine. Zal je bil odziv domače javnosti zelo medel. Vzroke za to kaže morda delno iskati v premalo atraktivni promociji, delno pa gre žal za nezainteresiranost lokalnega prebivalstva, ki jo je občasno čutiti tudi sicer. Kljub temu ugotavljamo, daje projekt vzbudil pozornost predvsem pri mladih, prav to pa je bil tudi naš cilj. Projekt bomo zaključili z razstavo, ki jo bomo v mesecu okto­ bru pripravili v prvem nadstropju Kosove graščine na Jesenicah. Prikazali bomo potek celotnega projekta, ki ga bomo obenem z avtorji in s sodelavci predstavili javnosti. Ob razstavi bo izšla tudi spremna publikacija. Zelo nas veseli ponovno oživljanje vezi med nekdaj tesno povezanimi industrijskimi kraji, ki jih je ločila državna meja, povezuje pa jih skupna zgodovina. V času, ko vstopamo v Evropo brez meja, vidimo priložnost za sodelovanje tudi v pri­ hodnje. Drugi članki ali sestavki /1.25 Marjeta Žebovec RAZISKOVANJE ŽIVLJENJA PISATEUA JANEZA JALNA Pisatelj Janez Jalen je že praktično od pubertete moj najljubši pisatelj. Vedno sem si želela zvedeti kaj več o njem, tako da sem si izbrala za diplomsko nalogo na slavistiki njegovo kratko pripovedno prozo. Moje poznavanje pisatelja in duhovnika je v letih dozorevalo, tako da sem v letu 1996 v reviji Communio- Kristjanova obzorja objavila članek Janez Jalen pripoveduje o dobrih starših in hkrati s člankom napisala tudi osnutek sce­ narija za dokumentarni film o pisatelju, 30. decembra 2001 pa je na poseben, nepozaben način padla odločitev, da je treba Jalna podrobneje obdelati. To pomeni: napisati njegov življen­ jepis, v katerem bo predstavljen kot človek, duhovnik in pisatelj, pri čemer naj bi bilo težišče na prvih dveh razsežnos­ tih njegove osebnosti; zbrati njegove kratke pripovedi, med katerimi je nekaj pravih biserov, v večini teh zgodb pa je tudi veliko avtobiografskega, tako da se bosta življenjepis in knjiga kratkih pripovedi medsebojno dopolnjevala, poleg tega pa naj bi izšla tudi videokaseta z dokumentarnim filmom o pisatelju in eno izmed njegovih iger, po možnosti burk. Zaradi spleta okoliščin, torej med drugim tudi zaradi tega, ker nisem bila zaposlena v nobeni primerni instituciji, sem se projekta lotila samostojno in izdelke izdala v samozaložbi. V sklopu tega so torej izšle dve knjigi: Jalnov življenjepis z naslovom Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence, njegove kratke pripovedi z naslovom Previsi, niz dogodkov, ter videokaseta in DVD-plošča, obe z dokumentarnim filmom o Jalnu z naslovom Ostrorogi Jalen, zgodba o pisatelju Janezu Jalnu, in njegovo burko Sladoled. Pri izvajanju tega projekta se je izkazala prav kot idealna moja Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 79 OBZORJA STROKE poročila študijska kombinacija slovenščine in etnologije, saj je zbiranje gradiva in sestavljanje objektivne podobe nekega človeka, nje­ gove osebnosti, veliko bolj etnološko delo kot pa slavistično, seveda se pa v primeru, da gre za pisatelja, oboje močno pre­ pleta. Etnološkega vidika pa ne gre prezreti tudi v Jalnovih delih, saj vse opisuje zelo natančno; celo ko je pisal o hrani, se je pri svoji gospodinji natančno pozanimal, kako se kaka jed pripravi. Natančno opiše tudi potek vsakega kmečkega dela, posebej pozoren pa je na navade in šege, ki spremljajo po­ samezna dogajanja. Posebno obogatitev njegovih del pred­ stavljajo razne pripovedke, bajke, legende in ljudska verovanja, ki jih je veliko slišal že v otroštvu od svoje mame, nanje pa je bil pozoren tudi povsod, kjerkoli je bil. Prav posebej seje tudi z etnološkega vidika pripravljal na pisanje Bobrov, ob tem je bil njegov pomemben svetovalec dr. Rajko Ložar, omeniti pa je treba tudi njegovo prijateljevanje z Vilkom Novakom. O nje­ govih delih kot etnološkem viru mislim več napisati za eno izmed prihodnjih številk Glasnika. Zelo vesela bom kakšnih odmevov na projekt, seveda pa tudi za vse bralce Glasnika SED in institucije velja ponudba za nakup knjig in videokasete oz. DVD-plošče. Najbolje bo, če se obr­ nete kar name: Marjeta Žebovec, Smlednik 54, 1216 Smlednik, telefon: 01/362-71-67, telefaks: 01/362-71-67, e-pošta: marje- ta.zebovec@krajnik.net. Marjeta Žebovec in Jani Mulej v Jalnovi rojstni hiši v Rodinah, 2003 Drugi članki ali sestavki /1.25 Adela Ramovš »DEDIŠČINA ZA RAZVOJ PODEŽELJA« - študentski interdisciplinarni raziskovalni tabor v Skorbi pri Ptuju Od 7. do 13. julija 2003 je v Skorbi pri Ptuju, pod okriljem Zveze kulturnih društev občine Hajdina in njihovega predsed­ nika Franca Mlakarja, v organizaciji Znanstveno-raziskovalne- ga središča Bistra Ptuj in vodstvom doc. dr. Aleša Gačnika, Potekal študentski Interdisciplinarni raziskovalni tabor z naslovom »Dediščina za razvoj podeželja«, ki ga je finančno Podprla tudi občina Hajdina. Tabor je bil zasnovan interdisci­ plinarno in je obsegal področja, ki predstavljajo programsko osnovo bodočega Muzeja podeželskih kultur v občini Hajdina. Raziskovalno delo je potekalo v petih delovnih skupinah, s šes- tirni mentorji. Vsak udeleženec je izbral temo, ki ga je zani­ mala in je zajemala njegovo stroko. Tako smo lahko izbirah med naslednjimi programskimi sklopi: prostorska analiza in revitalizacija trga v Skorbi ter analiza kmečkih dvorišč (Lovro Cvetko, Boštjan Vauda), zdravilna zelišča in domača lekarna (Vlasta Voda), tradicionalne jedi podeželja (Neva Pipan), raziskava zbirk kmečkih in obrtniških orodij v zasebnih zbirkah (Andrej Brence), raziskava javnega mnenja o program­ ski zasnovi Muzeja podeželskih kultur (Matjaž Gerl). Operativni organizacijski odbor raziskovalnega tabora (Stanko Žunec, Robi Novak, Irena Ostroško, Metka Benedik) ni poz­ abil, da vsakemu resnemu in zavzetemu delu sledi zabava in sprostitev. Zato so poskrbeli za obisk vinske kleti. Term Ptuja