St. 25. ¦ / V Gorici, v četrtek dne 27 februvarija 1913. Tečaj XLI11. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K %¦ /w ^.A.dMi„ .^ ;. /b . 'V"!**'V •"** &*if' '¦LL Za Nemčijo K 10*60. Za Ameriko in inozemstvo . _. . . |C 20,— Posamične Številke stanejo .10 vin.' ¦** Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 88. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na a Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici It. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. : ' ¦ • Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnikom „So6e". Naznanjamo, da bo stala odslej »Soča« z dvakratnim izhajanjem na leto 10 K. Vsem onim, ki so že vplačali celoletno naročnino ?s tekoče leto, se zaračuna preostanek iz letošnjega leta za prihodnje leto. Kdor pa še ni poravnal naročnine, temu se zaračuna znižana naročnina letnih 10 K, počenši od 1. marca 1913. ^Soča« bo izhajala od 1. marca t. 1. dalje vsak torek in soboto popoldne -ob 4 uri. Ako pade na ta dva določena dneva praznik, izide list dan prej in sicer popoldne ob 4 a. moški!.,« Univerza v Trstu. —- a — Pruski kralj Vilhelm IV. je djal: »Nobeni moči na svetu se ne posreči, da me pripravi, da spremenim naravno razmerje med vladarjem in ljudstvom v konvencionelno, konstitucionelno in nikdar ne dopustim, da se vrine med našega boga v nebesih in to deželo popisan papir, da nas vlada s svojimi paragrafi mesto stare zvestobe.« To se je govorilo ne-dolgo pred revolucijo leta 1848. Tako so mislili vsi absolutistični vladarji 18.—19. stoletja. S teškim srcem so dovolili vladarji, da jt smelo sploh tudi ljudstvo govoriti in odločevati o vladanju, o oskrbi življenja državljanov. Ni še dolgo, ko so bili nekateri prekrasni in plodoviti kraji v gorenji Italiji avstrijski. Benetke, kraljica Adrije, so bile naše. Napoleon I. je napravil kot vojskovodja francoske republike v Italiji neka: reda. Bilo je tam veliko manjših absolutističnih vladarjev, despotov; zmanjšal jih je od petnajst na tri, izgnal je paneže, burbonske in tudi habsburške deželne oskrbnike, spodil jezuite iz dežel, razdrl meniško gospodarstvo v Italiji, dal pa je Italijanom misel in pojem o italijanskem narodu. Zapustil je pa po svojem padcu Italijo prav razdrapano. V mirovni pogodbi v Campo Formio je dal Beneško republiko Av.stnH. Avstrijske vlade so imele po padcu Napoleona T. v Italiji velik unhv in mnenje teh vlad je velialo za vse. Avstrijski cesar Franc I. je bil absolutist, kateremu še zdravnik ni smel govoriti o niptrovi telesni konstitucin in ta je rekel odnoslancem Pa-dnanske univerze, da ne zahteva o'1 profesorjev, da so razsvitlieni niVniaki. atmviV da so ubosrliivi oodlož-trki. — To naee'o se ie potem uveljavljalo v avst. italijanskih 7.e,ml'ah in mestih in seveda so drugi italijanski vladarji trobili v isti rog. Vse se je storilo, da se je zatrla v Italiji in posebno v naših italijanskih de- j želah vsa svoboda in vsaka želja po kon-stititeiouelnem vladanju. V Milanu je vladal posebno neumen despotizem. Italijani so mrzeli Avstrijce, kakor še nikdar kak narod drugega. Naravnost nespametno se je italijanski narod klicalo na boj, mesto da bi se ga z vso pametjo in ljubeznivostjo vabilo k sebi. Poleg teh avst. italijanskih dežel je bilo piemonteško kraljestvo in tam se je vladalo drugače. »Kmet v tem kraljestvu je bil trden, bil dober delavec, pošten in vesten, plemstvo, dasi kratkovidno in pobožno, je bilo domoljubno; vladarji, dasi pobožni in despotni, so bili pošteni in resnicoljubni«. Papež je imel v prvi poiovici 19. stoletja še svoje kraljestvo okolo Rima. Vlad d je po svojih duhovnikih tako, da je minister Metternich tožaril, »da ne zna papestvo vladati«. Pa avstrijska vlada v Milanu je izdala leta 1834 političen katekizem: dolžnosti podložnika nasproti suverenu, v katerem se je n. pr. vprašalo: kako se naj vedejo podložniki napram svojemu suverenu? Odgovor: Podložniki naj se vedejo kakor /vesti sužnji (servi) napram svojemu gospodarju. Vprašanje: Zakaj se naj vedejo kakor sužnji. Odgovor: Zato, ker je suveren njihov gospodar, ki razpolaga z niihovo lastnico in življenjem. Vsaka svoboda ljudstva se je morala priboriti in ječe. šafoti, vislice so spremljale te boje. Ako je bil kak despot prisiljen, da je dal ljudstvu konstitucijo, jo je iimakn«! zopet, ko se je čutil trdnega in pozabil ie, kar je prej svečano potrdil pod prisego. Avst. vlade so v teh časih rade pomagale takim despotom. Po vsej F.vrooi so podpirale absolutistični despotizem,. In italiianski narod je videl to vse in nastali so »Garbonari«. taine družbe, ki so delale na osvoboditev italiianskega naroda, nastopali so možie. kakor Mazzini, Oanl->aldi in nastopil ie velikan, inženir no poklicu, prof Cavour, ki so pripravili thnvn TtalMo in potem so šle lene avst. italiiansVp nrovinciie. v katerih ni imela Avctriia niti naimaniše s?mpatiie. Cesare Palbo ie sbisal knii^o o z;ed,inieni Italiji davno pred nastopom Cavourja: »Nade »A! Kaj bi mi pomagalo, če bi bila moški?« je vprašala Marja Vladimirovna in se nasmehnila. -'Kaj? Ej, dal bi vam lahko imenitno mesto v mestu... Tako pa vam morem ponuditi le klavrno mesto ljudske učiteljice... Veste kaj: Če hočete, vam pre-skrhim mesto na ženski gimnazij, potrudil se bom? Lahko bi bila učiteljica v nižjih razredih...« »Hvala, Arkadij Nikolajevič! Jaz sem vam zelo, zelo hvaležna, da ste mi tako naklonjeni, aH__Jaz ne grem nikamor odtod, verjamite... Čemu ?,« »Kako, čemu? Tu vam je vendar dolgčas?« »Prav nič! Ne, zares mi ni dolgčas«... No. recimo... Ali tukaj je zelo kla-vi iia plača, tam bi bila večja ...« »Imave dovolj za vse. Ne poznave pomanjkanja.« »Potem pa jaz ničesar ne razumem!« »Ali sem se vam mar o čem pritožila? Zdi se mi, Arkadij Nikolajevič, da ne!« »Da, da, ali sprememba na vas...« »Ta sprememba vas je prevarila... Na vsak način sem vam zelo hvaležna, da mi želite pomagati...« Italije«. V tej knjigi je kazal Avstriji pot v kraje na Balkanu, da si tam pridobi kompenzacije za svoje italijanske d e ž e 1 e. To knjigo so čitali vsi šolani Italijani. V tej knjigi je pa tudi bilo povedano, kako vladajo Avstrijci. Nerodno so avstrijske vlade vladale te avstrijske italijanske kraje, ~ da se izrazimo prav milo, — vzgajale so te vlade naravnost nasprotje, zaničevanje Italijanov pro-, ti sebi, delale osvoboditeljem Italijanov v roke in Cavour je imel lahko delo z avst. nemškimi diplomati in ministri, ko je pripravljal odpad avstro-italijanskih provinc od Avstrije in srečno je vse pripravil, da se je to zgodilo. Prinašamo to iz naše avstrijske zgodovine, ker vidimo, da še danes v Avstriji vlada nespaniet prejšnjih Časov v marsičem. Tudi v Ljubljani je rekel cesar Franc L, ko je padel Napoleon L, ondotnhn profesorjem: »On ne rabi učenjakov, ampak zveste podložnike in dolžnost profesorjev je, da vzgajajo mladino k temu. Kdor hoče njemu služiti, mora paziti na njegova povelja: kdor tega noče storiti, kdor prinaša nove 'deje, na! odstopi, drugače bo zapoden.« V tem duhu se je tedaj vzgoje-valo po vsej Avstriji. (Pride še.) Pismo rezervista iz Dalmacije. V nastopnem podajemo pismo našega rojaka-rezervista, ki že nad dva meseca služi v Dalmacijji. Pismo, pisano prijatelju, slove: 1. febr. 1913. Dragi! Tu se je Manjička nekoliko zamislila, nato pa je vprašala: »Povejte mi, Arkadij Nikolajevič, ali ste poznali mojo prednico?« »Porhovsko? Klavdijo Antonovno? Seveda... Saj sem jo moral poznati. To je moja dolžnost, da poznam vse učiteljice svojega okoliša.« »Tako? Ampak pobližje je niste poznali, temveč samo iz dolžnosti?« »Morda, malo... Bila je čudno dekle Ampak da vam povem resnico, jaz nisem razumel njenega postopanja. Pomislite: oče general, zelo bogat, imenitna rodbina, ona pa pusti vse to. Treba priznati, da je to zares zelo čudno!..« »Gotovo so bili razlogi zato!?« je rekla Manjička tako, kakor da nima niti r;oima o teh razlogih. Hotela je vedeti, ka-\:o si Morozov predstavlja in razlaga vse, ™j je bil predstojnik Klavdije Antonovne. »Da bili so, ali čudni razlogi! Njen oče je bil tu in tudi pri meni. Rotil me je pri vsem, kar je na svetu svetega, da mu pomagam vrniti hčer — zadnjo, edino... Celo jokal je. Ali kaj sem mogel storiti jaz? Ona je bila dobra učiteljica, nisem je mogel odpustiti. Potem sem vprašal po razlogih, vzrokih; priznam, da nisem mo- V začetku svojega pisanja Vas v duhu lepo pozdravljam in Vam naznanjam, da se nahajam sedaj v kritičnem položaju, kakor nikdar prej. Širijo se grozovite mo-vice. Eni govorijo, da Avstrija bode okupirala kos Albanije: Vojna mornarica je sedaj tako čujemo v Draču ter se sliši glas, da po 15. tega meseca začne se voi- gel prav razumeti, za kaj se je šlo. Jedno je bilo: ali oče niti sam ne pozna teh vzrokov, ali pa jih je zatajil pred menoj.« »Kaj pa je rekel?« je vprašala Marja Vladimirovna zelo radovedno. »O nekakšnih zaijckah... Nekakšen knez, ki se je zaročil najpreje z njeno sestro, ki pa ge umrla; potem je zasnubil njo... to jo je razžalilo... Sploh pa je to zelo zmedena, zapletena romantična zgodba. Jaz sem-celo sumil, priznam, da je prišlo med njo in knezom dlje, kakor se spodobi, potem pa se morda ni hote! poročiti 2 njo...« »Tega ni bilo nikdar!« je vzkliknila Manjička vsa razvneta, potem pa se je takoj popravila. »Tega ni.moglo biti!.. Ne govorite tako, Arkadij Nikolajevič!« Pogledal ijo je celo radovedno. Zdelo se mu je čudno, da ji je to tako močno seglo v srce. »Ali ste bili morda znani ž njo? Ali ste jo poznali?« je vprašal. j »Ne, jaz je nisem poznala... am-' pak... ampak stavim glavo, da to ni moglo biti!« je odgovorila Manjička globoko prepričana. » (Pride še.) ška. Voislsa? tahfeo je, izgovoriti -to besedo, ali začeti, začeti je ttSkaj groznega. Na ekseoiTiplaou' delajo z inami kakor z j reknnti; kaj, desetkrat huje kakor z re-kruti. Ako mu.manjka en 'guimib, ga stane to -deset dni »feršerfta«, ako ni svetel, pet dni, ako mu je kaj zamazana obleka, do sedem dni »ajncelna«, 'Pomislite, kaj pride na stare rezerviste, med temi so taki, ki imajo po 8 otrok ..doma,'-kateri tolčejo zobe od'lakote. Vami povem, da so vsi aresti polni, da jih nimajo skoro kam devati več; dobivajo -»išpange« po 24 ur in več; pride tudi, da teh jim zimanjkuTe, »vežejo jim roko in nogo z vrvmi, kakor g živalijo delajo ž njimi; tiste, ki imajo .»feršerft,« jih peljejo noter «v kufer,« kakor se tukaj imenuje majhen prostorček, ki je v stražnici, ter mu dajo jedno odejo, da si jo dene pod hrbet, drugo pa na vrh odeje *lager« imenovano, ki so pa kakor papir; revež leži na golem tlaku od cementa. Ne vem, j ne vem, čudno se mi zdi, kako morejo člo- I veka tako trpinčiti, da je opašno, da ne dobi za celo življenje revmatizma. Mnogo jih je,.ki imajo po 34 let. Grozno se mi zdi to življenje in ne vem, kaj še pride vse. j Bil je neki rezervist, ki je kričal na postajni straži in razsajal, da so morali poklicati oficirja. Ko je prišel oficir, je začel še bolj razsajat in se pričkati z lajt-nantom ter začel pljuvati nanj. Mnogo od njih so si hoteli vzeti življenše. Grozna je disciplina, da se človeku že gabi živeti. Slaba je menaža, da je neverjetno. Zjutraj malo gorke vode, zvečer tudi tako, in opoldne dajo malo prikuhe, toliko da človek lahko z dlanjo pokrije..... Nobenega upanja od nikjer, da bom videl Še svoj domači kraj. Človek trpi v svoji duši, da bi Vas pretreslo, ako bi me videli. Da bi bili naši ljudje, še bi se dalo pomagati za kakšno malenkost, ali tako ni nič, ker so Mažari najbolj krivi, da se nam godi tako slabo; najbolj slabo je to, ker smo rezervisti, nadomestni rezervisti in rekruti, ki so vsi Mažari skupaj. Do danes smo imeli Še malo upanja, da pridemo domov brez vojske, ali tudi tega ni več. Pri naši stotniji je sedaj hujše od poprej. Prišel je neki noviajtnant, ki je bil strah in trepet pri prejšnji stotniji; kar se more žmisliti, napravi, na tak način, da smo desetkrat na slabšem kot rekruti, posebno meni gre težko, ki si nisem prinesel nobene reči z doma; ali imeti moramo vse do zadnjega kosa, ako ne, pa v arest. Lepe reči, kaj? Kake tri tedne mi ni bilo treba vseh teh reči imeti in sedaj pred štirimi leti je bilo nespametno tiste stvari imeti; zgubil se je tudi kufer lahko, ali letos kamor gremo, je »befel«, nesti vse te stvari s seboj. Čudno je to življenje! Doma sem bil vesel. Nič mi ni manjkalo, tukaj pa taka mizerija. Ko je v jutr,p »antreten«, vidiš na vseh obrazih bridkost in grenkost, bledi so, oči so nemirne. Kedor gre na »maro-denvizit«, ako ni prav težko bolan, mu kar »regimentsarzt« sam da po pet dni »ajncelna«. Ne vem, kako dolgo bo trajalo to življenje. Ako se kdaj človeku posreči, da us-koči v vasico, je tam vojaštva kakor mravelj; komaj da pride človek do tobaka, ker po krčmah, akoravno bi imel človek denar, mora dolgo dolgo čakati, da kaj dobi, ker jib je toliko ki pa draginja je neznanska. Od tega je 14 dni, ko je marina razbila po krčmah vse kozarce in mize, da so napravili tri tisoč kron Škode. Mnogi mornarji na vojni ladji so pometali »feršluse« v morje, samo ker jih še niso pustili domov. Dragi! Jaz mislim in tako se mi dozdeva, da nikdar več ne bom videl svojega rojstnega kraja. Po noči me mučijo težke sanje... Prosim Vas, napravite »supiiko«, da prjde domov moj brat, ker smo imeli v »befelu«, da kdor izmed nas, ki smo tukaj, hna kakšnega brata, da je. pod orožjem, razven ako ne služi v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini m da je revščina doma, ga odda oddelek, kjer služi, domov m moj brat, ki je pri »hribolazcih«, pride gotovo domov, da bode vsaj on rešen. Ako pojdem v bitko in padem, ko pride brat domov,;govorite kar morete slabo o meni, da mu ne upade srce hi da ne bo Žaloval po meni, ker on je imel rad mene, to znam, samo jaz, recite mu, da sem bil Človek v nagajanje ljudem, recite mu, da sem ga sovražil in zmaslite si še druge reči, samo da se mu me bo tožilo po meni, da n * t obolel, ker on ni takšnega srca kot { Japravite »suipliko«, da ne bo pre-i>o«iio; ker se ne zna, kaj Še pride. Ko sem bil še doma, čital sem po časnikih, kako so nekateri prispevali «a vojake ob .meji. Tudi zdaj štiri leta so prispevali in smo tudi dobili. AU letos ni še niti vinarja noben dobil. Kako dobro bi bilo, ko bi človek imel kako krono, da bi kaj večerje kupil včasih. Naučili so se od j zdaj štiri leta, da tudi ako nimajo tistih I darov, prestanejo vsejedno; lahko bi se bilo takrat prestalo, imel je človek živ- I ljenja še Čez potrebo, ali letos je drugače; j tudi tu je nov izum. — Dragi! Ako se na- I bere pri vas kaka vesela družba in, rajši I kakor nabrati za kakšen drug namen, po- j šijite meni, da si otešam glad. ' I Srčni pozdrav vam, vaši družini, itd. I (Podpis) I rezervist v Dalmaciji. I Pismo je bilo pisano dne" 1. febr., to- I rej pred jednim mesecem. Od takrat se je I obrnilo že mnogo na bolje — govori, se I že o demobilizaciji, dasi vendar vsa ne- I varnost še ni odstranjena. — Vendar pa I menda navdaja rezerviste v Dalmaciji iu- I panje, da se vrnejo v kratkem domov... j Pismo potrjuje vse to, kar so pove- I dala razna pisma drugih rezervistov po I nemških in čeških listih. Neznosno je živ- j Ijenje rezervistov, obupavajo, in poročila z I vseh strani soglašajo v tem, da se ž njimi I res grdo ravna. ;^A I I Tudi so slabo oblečeni. Ko so prišli, I | je dobil vsak jedno obleko. Če se premoči, I se ne more preobleči; če spi v šotor ju ali I kje na tleh tlakovanih s kamnom, se vleže I kar oblečen, še tako ga zebe — torej ne I more priti ven iz stare vojaške obleke. I Kako se skrbi za zdravje ¦vojakov? >— I I Čevlje so dobili take, da so jih morali s I I špago zvezati in pripetilo se je, da se je I rezervist priglasil k marode-viziti, ker je I I imel čevlje vse raztrgane in s špago pre- I vezane.... I j Pravijo, da bodo tiste obleke, katere I | sedaj nosijo rezervisti, prodali,' ko neha J vojna, za cunje ipo 8 v kilo!.'.. Tako fino I so oblečeni noši režervniki! V.torek, smo I citirali Danzers Armee-Zeitung, tam', je I stalo, da tak vojak ne more biti navdu- I šen in tako ravnanje z vojaki ne pelje do I zmage!... Ne, ne... Kaki bodo spomini I teh ljudi, ko se vrnejo na svoje domove! I m kako bo to uplivalo na — bodočnost!! I Demobilezaciia ? I Včeraj se je marsikedo že tako-Ie na j pol oddahnil, .češ, d e m o b i 1 i z a c i j a! I Vendar! In govoril je sam ljubi naš mini-I sterski predsednik Sturgkh. Bo .že res! I Ministerski predsednik grof Sturgkh I je bil sprejel deputacijo nemških parla-I mentarcev s Češkega, ki so ga prosili, naj I radi gospodarskih kalamitet, ki jih vzroča I permanentna mednarodna politična kriza, I pojasni položaj m tako 'pomiri prebival-I stvo. Grof Sturgkh je nato izjavil: Prepri-I čan sem, da se v najkrajšem času poka-I žejo očitna znamenja, da je napetost v I mednarodnem političnem položaju ppje-I njala. I Podal je to izjavo sporazumno z zu-I nanjim ministrom Berohtoldom. , | I Umevno, da je napravila v vseh polj- I I tičnih krogih najglobokejši vtis. , I Potem je dospela še vest, da je car j poklical k sebi vojnega ministra Suhomli- ! ¦ nova, zunanjega ministra Sazonova, šefa I generalnega štaba, in dolgo konferiral ž I njimi glede vprašanja demobijizacije. I Glede avstrijsko-ruskega sperazuma I se je zatrdilo, da so rešene že vse sporne j točke. Pogajanja se nadaljujejo le še radi J vprašanja pripadnosti Djakovice, katero f reklamira Rusija z vso odločnostjo za Sr-j bijo. Avstrija pa za Albanijo. V dunajskih diplomatičnih krogih se ie presojal internacijonalni politični položaj tako-le: Sporazum med Avstrijo in Rusijo še ni dosežen v vseh vprašanjih. Pogajanja se nadaljujejo zlasti radi Djakovice, Rusifa bi se udala, da pripade Ska-der Albaniji, zato pa tem odločnejše zahteva, da mora dobiti Djakovico Srbija, Če tozadevno do četrtka še ne pride do sporazuma, se poslaniška reunija na svoji če-trtkovi seji sploh ne bo bavila z albanskim vprašanjem, ampak reševala le druge .točke. Tako je'donelo z Dunaja. Ali kmalu za tem smo culi iz »Fremdenblatta«, da je Stttrgkh res tolažil češke Nemce, ali jih je le tolažil. Nato pa se slika položaj čisto drugače, iz te slike se pa razvidi, da ni še govora o kaki pravi demobilizaciji! Stttrgkh je torej samo tolažil, tker je mislil, da mora tolažiti. Med Avstrijo in Rusijo so se reš vršili te dni pogovori glede demobilizacije. Baje je Rusija pripravljena, demobilizirati ali tako, da za vsak njen razred rezervistov odslovi Avstrija tri razrede, Češ, da je tak ekvivalent v kontingentih razredov. Vojaški krogi pravijo, da bodo rezervisti od severne meje odpoklicani šele, ko se doseže poht sporazum med Avstrijo m Rusijo gledd balkanskih vprašanj. Nekateri listi poročajo, da bodo delili obsežne dopuste pri korih v Galiciji. Ali to še ni demobilizacifa! — Kaj pa na jugu? Kdaj prodre glas o demobilizaciji v Dalmacijo, Bosno, Hercegovino? Željno ga pričakujejo pa ga menda ne bo Še tako hitro!? Nadalievanle volne na Balkanu. Boj za Skader. I Belgrad 26. Bombardiranje Skadra I se nadaljuje, sicer pa se vrle le manjš* I spopadi s turško posadko. Črnogorci in I Srbi čakajo, da zgine povodenj, na kar j prično z odločilnimi operacijami. Voda je I že pričela polagoma upadati. Srbski gene- I ralni štab meni, da prične oblegovalna ar- I mada lahko takoj, kakor hitro dospe na I lice mesta srbska oblegovalna artilerija, z I geeralnim naskokom na trdnjavo. V Četr-1 tek pride tudi nova srbska divizija, da j ojači oblegovalno armado. I Dve novi srbski diviziji odpotovali I v Tracijo. I Belgrad 25. Na bojišče v Tracijo sta I nenadoma odšli Butgarom na pomoč dve I novi srbski diviziji, o katerih predstoje- I čem odhodu pred par dnevi še ni bilo v I častniških krogih ničesar znano. I Srbi zahtevajo vojno odškodnino. j Dunaj 26. Iz Belgrada. se poroča, da I misli Srbija zahtevati 350 milijonov vojne j odškodnine, kar bi nekako odgovarjalo de-1 lu turškega državnega dolga, ki bi odpadel I na njo. j Mirovna pogajanja. I Pariz 26. Dopisnik lista »Excelsior« j poroča iz Carigrada: Govorice o predsto-I ječih mirovnih pogajanjih se sicer pojav- j Ijajo, vendar do mirovnih pogajanj še ne j pride tako kmalu. Pričakovalna situacija bo trajala morda še par mesecev. Ve ie I operacije so nemogoče radi silnega sit \\. I Sofija 26. Na vprašanje, kake so , -spektive za nova mirovna pogajanja jd- J kar se nahaja Hakki paša v posebni misiji v Londonu, je dr. Danev odgovoril- »Bul-gari dosedaj Še niso dobili nobenega ofici-jelnega obvestila, da namerava Turčija kaj popustiti. !z privatnih vesti je lahko posneti, da se trudi Hakki paša v Londonu doseči nadaljevanje mirovnih pogajanj na podlagi kolektivne note velevlasti Odrin. Pariz 26. »Matiuovemu« dopisniku se je posrečilo poslati iz trdnjave svojemu listu sledeče poročilo, datirano z dne 22. t. m.: Od 3. februarja naprej Bulgari in Srbi naravnost obupno bambardirajo Dri-nopolje. Barnbardma je tako strašen, da ga je nemogoče opisati, — Konzuli so pri svotih" poslaništvih protestirali proti temu nečloveškemu bombardiranju in zahtevali za tuje podanike nevtralno zono. Sukri naša naznanja, da častniki in vojaki z velikanskim heroizmom in junaštvom brani- | jo trdnjavo pred sovražnikom. Politični pregled. | Avstro-Ogrska. Davčni pododsek___Pododsek davčnega odseka je končal razpravo o vladni predlogi glede olajšanj pri hišno-razred-nem davku. § J je bil spremenjen v toliko, da so detežni te ugodnosti trije najnižji razredi, — .Pri deljeni posesti je deležna u-godnosti ona stranka, ki je bolj potrebna. Inozemstvo. Triletna vojaška služba v Franciji. — Iz Pariza poročajo, da predloži vojni minister načrt zakona, po katerem se uvede triletna vojaška služba za vso armado brez vsakega privilegija. Domače vesti. Osebna vest. — Z včerajšnim dnevom je nastopil ravnatelj goriške realke g. vladni svetnik Viktor Slop pl. Caden-berg radi bolezni daljši dopust. Začasno vodstvo zavoda se je poverilo g. prof. Jakobu Zupančiču. Promocija. — Na dunajskem vseučilišču je promovrral za doktorja filozofije g. Mario K r m p o t i č, sin lastnika tiskarne g. Jos. Krmpotiča v Pulju. Čestitamo. Za kancelista pri okrajni sodniji v* Sežani je imenovan orožniški postaje-vodja Tomaž Oliva. !; Za glavnega blagajnika na »Montu« je: imenovan dosedanji likvidator g. Ivanr SimsČič, •¦• • ••• 4,'; 'y:j *t--^^.'i Avtorizirana sta za zidarske mdjstre od strani politične oblasti g. Marij Makuc, V^lčjadraga, in g. Angel TerČelj, Šturije pri Ajdovščini. — Čestitamo! DrugI dijaški telovadni nastop se bo vršil v soboto, dne 1. marca v dvorani »Trgovskega Doma«. Začetek ob 8V2 uri zvečer. Vspored: i. člani: a) proste vaje, b) orodna telovadba. 2. Nastop »malih«: a) proste vaje s palicami, b) orodna telovadba. 3. Vrsta izbranih telovadcev na bradlji. 4. Proste vaje vaditeljskega zbora. 5. Zaključna skupina. Sodeluje orkester tukajših ¦učiteljiščnikov. Vstopnina; Fotelji 3 K, sedeži F. in II. vrste 2 K 50 vin.. III. in IV. vrtf e 1 K 50 vin., ostali 1 K. Balkon 1 K 50 vin. Galerija 1 K. Stojišča 60 vin. Dijaki in dijakinje 30 vin. Čisti dobiček ie namenjen »Dijaški kuhinji« in v podporo »ubogim goriškim visokošolcem«. Sankalna In smuška tekma v Bohinjski Bistrici. — V nedeljo dne 23. t. m. se ie priredila na sankališču Belvedere v Bo- ¦ hinjski Bistrici pod pokroviteljstvom gospoda ravnatelja državnih železnic, dvornega svetnika A. Galambosa sankalna in. smuška tekma. Ugodne snežne razmere in krasno solnčr.o vreme je pripomoglo, da se ' je tekma izvršila v vsestransko zadovolj-nost. Posebni športni vlaki iz Trsta in Gorice so pripeljali deloma že v soboto zvečer, deloma pa v nedeljo zjutraj mnogo ' športnikov v Bohinjsko Bistrico, katerim*' so se pridružili še izletniki iz Ljubljane. Kranja, Tržiča in večje Število častnikov 19. pehotnega polka iz Tolmina, ter zastopniki hrvatskega športnega kluba iz Zagreba. Vseh izletnikov je bilo okrog 800 po številu. Prijav za tekmo je bilo 74. K teskmi seniorjev (1200 metrov, eno-sedežne sanke) se je priglasilo 19 oseb od katerih je bil prvi mizarski mojster L. Logar iz Bohinjske Bistrice ki je vozil 1 min. in 34 sek. ter si je s tem' obdržal častni naslov »prvak Bohinja*..K damski tekmi (800 metrov) je bilo priglašenih -10 ter ie dobila prvo darilo gdč. Albina Bohe iz Trsta. Število prijav pri tekmi Junior-jev (1200 m) je bilo 22. Pri smuški tekmi (4500 m) se je udeležilo 11 smučajev. Vsled odrejenih varnostnih odredb se ni pripetila nobena nesreča, akoravno je bilo sankaliŠČe po nekaterih krajih popolnoma zledenek), ter snežena pobočja popolnoma zamrznjena. Pri vodstvu tefcm«* so delovali sledeči gospode: Nadzorni Schiestl iz Trsta in dr. Treo iz Gorice* MK sodnika, nadkižener Prelovšek iz Ljubic ne stotnik Blaschke iz Gotice, avsknltant pl. Tomago iz Ljubliane in železniški komisar nI. Hajek iz Trsta kot startarji. Stonerji so bili gg. dr. Praunseis, majof Hrašovec in K. Oovekar iz Ljubljane. Za varnostne odredbe ob sankami progi je skrbel g. ravnatelj Stricelj te Ljubljane; Po tekmi se je -zbrala večina gostov v hotelu Triglav, katerega kuhinja in klet sta izborno poslovale. Razdelila so se tudi darila in sicer 23 srebrnih m bronastih meda jI pristnega francoskega dela. Ravnatelj državne železnice dvorni svetnik Galambos je imel govor, v katerem je izražal svojo zadovoljnost, da zimski Šport v Bohiniu tako lepo uspeva ter da je bila Cela prireditev izvedena s toliko previdnostjo. Hermann Bahr v Gorici. — Sloveči nemški (publicist in predavatelj Hermann Bahr bo predaval v Gorici v dvorani nemške šole na trgu Bertolini v torek..,4. marca zvečer ob 8. uri o gledališču in igralcih. II. dijaški telovadni nastop v dvorani Trgovskega Doma v soboto J. marca 1913. — Ze v drugič (nastopijo! Po enoletnem težavnem delu v telovadnici jim je položiti račun goriški kritiki in goriški javnosti. Mnogim se je zdel. lanski nastop prenagljen, a SeTeip^"''ria'8^pUi'5te;'Ž^S^[ izprevidel, da se je varal, kajti nastop je imel popoln gmotni, predvsem pa moralni uspeh. — To priznanje je vzpodbudilo te mlade fante k še vstrajnejšemu delu v telovadnici in evila. Jakob Polenšek, njen mož. ?o je prosil za božjo voljo, naj vendar kaj skuha. Neža ni hotela. Takrat je zavrela v Polenšku jeza. Zaerabi! je bur-klje in ker je bil tudi nekoliko pijan, je začel ž njimi pretepati ženo po vsem životu, kamor je ravno padlo. Tepel je z močio, tako da so se burklje zlomile. Nato ?e Polenšek priiel neki zlomljen ceuec in je mlatil oo svoji ženi toliko časa. da se je ta zgrudila na tla. Neža Polenškova je vsled podkožnih krvavitev umrla. Mož je ubil svoio ženo. Porotnikom je bilo stav-lieno vprašanje, ali je Polenšek kriv hudodelstva uboja. Porotniki so odgovorili: ne. Polenšek je bil oproščen. ' Od tega odpada na Turčijo 1685, fla Bulgarijo 1671, na Srbijo 1223, na Grčijo 1467, na črnogoro 42 jtem. Turčija sama ni zgradila niti jedne svoje želeanice, marveč so jih zgradila razna društva pod raznimi pogoji, katera vršijo,, po večini tudi eksploatacijo. V Evropski Turčiji so železnice v rokah treh društev: Društvo orijentaiskih železnic, Društvo bitoljske železnice in Društvo železnice Solun- Carigrad. Ta društva so lastniki železnic in Turčija jim je garantirala kilometrino od 14.300 frankov za progo Bitoljsko in 15.500 frankov za progo Solun-Carigrad. Železnice orijentalnega društva so po pogodbi last turške države, ki društvu garantira 7000 frankov po kilometru, kar je več, se deli po določenem ključu, društvo ima pravico eksploatacije železnice do leta 1957. Skoro vse te turške železnice so dajale skupičke izpod garantiranega minima. Železnica Solun-Carigrad spada popolnoma v bulgarsko sfero in Bulgarija podržavi kakor železnice orijentalnega društva tudi to progo; bodo pa težkoče vsled dejstva, ker je proga privatna last. Vse ostale proge so lastnina Turčije, pravico eksploatacije pa ima ^rijentalno društvo, Ali ker po končani vojni ne bo dolžna ne Turčija ne Bulgarija. da plača diference društvu za kilometerski dohodek manjši od 15.500. bo mogoče to transakcijo brez drugega izvesti. V sfero Bulgari^e pade vsa prosra Odrin-Dedeagnč in do polovice nroge Mu-stnffioaša-Carigrad, sknoai okoli 340 km. V sfero Srbiie pride večji del nroge Solun-Mitrovica in proga Skoplie-Ristovac, skupai okoli 385 km. Ker so železnice turške, iih Srbiia iednostavno prevzame skupno s teritorijem. Društvo ima pravico za eksploatacijo še 44 let. Naibrže pa se da društvu odškodnina in država prevzame te železnice. (Pride še.) Inife In hdaJatell IvanKavCif v Oorici. Tiska: »OoriSVa Tiskarn«« A. Oahr&ek fodgov. |. Fah?i?\ Zalaga: DrttJba la foditianjc Hstov »Softi« Ju »Primorec*. Po zaključku vojne -bo jedno najvažnejših vprašanj na Balkanu zlasti v Srbiji vprašanje železnic. V tem vprašanju bo igrala Srbaa zbog svojega geografskega položaja kot prehodna država iz ^apadne in severne Evrope na vshod najvažnejšo ulogo in na njo padajo največje naloge. Obstoječe turške železnice. Po zadnjih podatkih so imele koncem leta 1912. vse balkanske države (torej Evropska Turčija, Bulgarija, Srbija, Crna-gora, Grčija) skupno 6088 km železnic. ZAHVALA. Tem potoni izrekamo svojo I najsrčnejšo zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom ki so v tako obilnem | številu spremili k večnemu počitku našo iskreno ljubljeno soprogo, mater in sestro JUSTINO MAMIC. Vsi ti dokazi- odkritosrčnega sočutja so nam bili v veliko tolažbo. Bog povrni vsem stotero. V BUKOVICf, dne 25. febr. 1913. Marij Hlaknc | 80—1 in otroci. napredek uede! % NajenergiCnejSo tn gotovo bo zdravi Bi f i lis s svetovnim sredstvom - If RUBIN CASILE ¦ Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prosUtitis, ure-tritis in meli. katarji korenito ozdravijo s konfett Casile Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bJloltreba-rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma" odpravljajo in ublažujejo pečenje m pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, , nesposobnost vza za-državauje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4"—. Iorobin Casile, najboljše protisifilitiCno m poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi,. anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucrjam, spennatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalco uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3-50. Tbrizgaoec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katairje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi večjih pojasni!, tiskovin itd. noj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki pGda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Clistofoletti in Troinba. 6—8 Glavna zaloga Palma podpetnikov A, Orufovha Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Kdor hoče imeti pristno angleško blogo za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra flnfona Krušič Gorica na TriaffM ulici St. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn čas. Uzorci m razpolago. h Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. Odlikovana pskarlla in tladčlfiant Karo! Draščik v Gorici n Kam v Ctattni bfii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmanee in poroke, odjlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo* hrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦¦J- po Jako zmernih cenah. ^Mš Anton Pntatzky v Corici naslednik Jos. Terplu. «» »redi JUfiteija « TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapaviliie ilraberikee« Ib frebiei* blaga ter tkaiii, preje la alti). POTREBŠČINE ra pisarnics, faiici in popotniki NajboljSe Sivanke ra Šivalne ttroje. POTREBŠČINE Mm krojaU in Sevifarfd. STettnJIoe. — ftolni venci. — M«8ne knflliee. tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zehnlave, trave la detelje. Najbolje oFhrUiens zaloga za kramarje, ferošnjarje, prodajalce po sej mih in trgih twi« delell. • v ° Kupujte samo dvokolesa JXULMW^9 ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo aH za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOlia so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služ\jo za vsakovrstno^ šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno ia je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stioko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki "ffiEf^-ff^fl^^ Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu št. 9. naročajte Sočo" In ..Primorca inserirajte u .Soči in »Primorcu *,».aa,*aa T T T T T •