GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 8 LETO XXIX. KAMNIK, 24. APRILA 1989 Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo in jim želimo čim lepše praznovanje 27. aprila in 1. maja občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana Janez Stanovnik v naši Na delovnem obisku v kamniški občini je bil 13. aprila predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik. Dopoldne se je v Stolu pogovarjal s predstavniki občine in gospodarstva. Ko mu je predsednik izvršnega sveta Janko Gednik na kratko predstavil kamniško gospodarstvo, je Janez Stanovnik prisotnim govoril o poglavitnih usmeritvah gospodarske politike nove zvezne vlade. Omenil pa je tudi nekatere svoje poglede na možne rešitve iz gospodarske stagnacije in poti, po katerih bi najlaže omejili hitro rastočo inflacijo. Po ogledu Stolovih proizvodnih obratov so Janezu Stanovniku pokazali tudi nekatere znamenitosti Kamnika, popoldne, ob sedemnajsti uii, pa so se s predsednikom predsedstva Janezom Stanovnikom lahko pogovorili Kamničani. Pogovor je potekal v osnovni šoli Frana Albrehta. Predsednik predsedstva Janez Stanovnik se je s kamniškimi gospodarstveniki v Stolu pogovarjal o novih oziroma predvidenih ukrepih Markovičeve vlade. »Izvoz na konvertibilno področje je prvenstvena naloga našega gospodarstva. Kliring je namreč eden poglavitnih virov inflacije, drugi vir pa je notranje zadolževanje. Ta, notranji pritisk, pa je strahoten! Tako nedefinirana družbena lastnina, kot je naša, se je avtomatično prelivala v osebne dohodke in zasebno lastnino,« je našteval glavne jugoslovanske hibe Janez Stanovnik v Stolu. Po Stanpvnikovem mnenju je rešitev za dobršen del jugoslovanskega gospodarstva reagrarizacija, še zlasti tam (dal je primer Kosova), kjer je bila ljudem industrializacija vsiljena. Spregovoril je tudi o prelivanju akumulacije iz razvitih v nerazvita območja. »Določeno izravnavanje je sicer potrebno v vsaki državi oziroma družbi, vendar ne v takem obsegu. Tu ni nikakršnih pogojev za tržnost«, je dejal Stanovnik. Glede pomoči nerazvitim, ki se je večini kamniških gospodarstvenikom zdela previsoka in neracionalno izkoriščena, pa je menil, da bi morala v prihodnje sloneti na načelu skupnih vlaganj, torej, vlaganju v nova delovna mesta in tovarne, ne pa v infrastrukturo. »Solidarnosti ne more biti, če ni učinkovitosti, sploh pa, ne moreš deliti, če nimaš! Če smo se odločili za tržno gospodarstvo, se tega moramo držati v vseh pogledih. Predvsem pa solidarnosti ne velja vgrajevati v gospodarske elememe. Socialna politika pa naj bo taka, da bo popravljala velike krivice, ki jih naredi trg. Pri nas pa smo vse pomešali in vgradili v sistem nekaj, kar sem vsekakor ne sodi.« Janez Stanovnik je poudarjal, da je gospodarstvo resnično treba spremeniti v tržno, ne le na papirju. To pa pomeni uvajanje načela produktivnosti in kakovosti. Ta pot ni lahka, vendar se z novo vlado že začenja. Kamniški direktorji so gosta spraševali o konkretnih ukrepih za razbremenjevanje gospodarstva, o racionalizaciji družbenih dejavnosti - treba bo spremeniti celoten sistem družbenih služb in radikalno spremeniti tako dobro poznan sisovski pristop do družbenih dejavnosti. Eden od direktorjev je Stanovnika opozoril na to, da je sicer ogromno pripomb slovenskega gospodarstva preko gospodarske zbornice bilo in je še posredovanih na republiški in zvezni raviii. Vendar je po njegovem Predsednik predsedstva SR Slovenije si je ogledal del Stolove proizvodnje. Foto: R. Grčar mnenju gospodarska zbornica še vedno neenakopraven partner, pripombe gospodarstva se premalo upoštevajo. Omenil je tudi, da moramo v zvezi s kmetijstvom in turizmom, ki naj bi bila po vseh trditvah naša perspektiva, tudi kaj konkretnega narediti. Na pogovoru z gospodarstveniki so načeli tudi temo o drobnem gospodarstvu, za katerega nekateri mislijo, da nas bo rešilo iz krize. Daleč od tega! Drobno gospodarstvo je lahko le ventil, ki sicer mnogo doprinese k boljšemu gospodarjenju, vendar pa sam le ne bo kar »rešil države«. »Mi se moramo obnašati bolj tržno, gospodarno. Privatni sektor je lahko le partner in koristna konkurenca družbenemu,« je dejal Janez Stanovnik. V pogovoru je tudi večkrat omenil takoime-novano spiralno inflacijo, ki duši naše gospodarstvo in celotno družbo, do katere prihaja zaradi popolnega notranjega pravnega nereda. Dolžniki pri nas namreč že dolgo živijo na račun upnikov oziroma vsega prebivalstva. »Zaradi vsega naštetega je do- volj jasno, da je odpovedal celoten sistem,« je v uvodnem delu popoldanskega pogovora z občani v osnovni šoli Frana Albrehta dejal predsednik predsedstva naše republike. Zato moramo po njegovem bistveno rekonstruirati državo in gospodarstvo. Pogoj liberalizacije v gospodarstvu pa je vsekakor liberalizacija v političnem življenju. Stanovnik je v zvezi s tem povedal, da je demokratizacija nujna, slovenske nedavne volitve člana predsedstva so že prvi korak v pravo smer. Seveda pa si demokratizacijo v različnih delih države različno predstavljajo. Ponekod je najvišji izraz demokracije mitin-gaštvo. Po mnenju Stanovnika so mitingi res lahko nekakšen izraz razpoloženja med ljudmi, vendar pa to nikakor ne more biti način in oblika vladanja. Na javnih mitingih se sliši glas tistega, ki je najglasnejši, v pravi demokraciji pa ima vsak svoj glas. Janez Stanovnik je povedal tudi, kakšni so njegovi pogledi na federacijo. Spregovoril je o pravici do samoodločbe, vključno z odcepitvijo, vendar pa bi bila slednja za Slovenijo v tem trenutku samomorilsko dejanje, kot se je izrazil. Tudi o Cankarjevem domu in Kosovu je tekla beseda. V zvezi z dogodki zadnjih nekaj mesecev je povedal, da so ga motile inflacije vseh vrst, ki so si bile dostikrat nasprotujoče, zato tudi ne more pristati na oceno, da je bilo 50 ali tudi več sto tisoč demonstrantov na kosovskih ulicah vse iredenta. Janez Stanovnik je zaskrbljujoče govoril o manipulacijah srbskega vodstva z obstoječim kosovskim vodstvom v pokrajini, v dolgi razpravi pa je moral odgovarjati tudi na več vprašanj, ki mu jih je zastavila množica navzočih o odhodih naših fantov na Kosovo. Nekdo ga je tudi vprašal, če se misli v primeru Mi-loševičeve izvolitve za predsednika srbskega predsedstva sestati z njim. Odgovoril je, da se bo pogovarjal s komerkoli in kamorkoli ga bodo povabili, se bo z veseljem odzval. Skrajni čas je, da se začnemo med seboj človeško pogovarjati, je večkrat poudaril Janez Stanovnik. Predvsem pa se moramo navaditi živeti v različnosti. Čudno bi sicer bilo, če bi se vedno vsi o vsem strinjali, kljub vsemu pa lahko živimo skupaj kljub različnim pogledom. Janez Stanovnik se je dotaknil sodnega procesa proti četverici in skupine pri skupščini SRS za raziskavo okoliščin procesa. Ob tem je poudaril, da nima nihče v Jugoslaviji pravice razpravljati o nesuverenosti povsem suverenega telesa. Predvsem pa, je še dejal, se v Jugoslaviji ustvarja napačen vtis, da smo v Sloveniji vsi proti JLA. Na vprašanje o smiselnosti oziroma upravičenosti konference neuvrščenih v Beogradu je Stanovnik povedal, da so se predvideni stroški kar naenkrat podese -terili in Slovenija je na seji v federaciji odločno povedala, da je proti vsakršnemu razsipavanju denarja in bahaštvu. Kamničani so predsednika republike spraševali tudi po njegovem mnenju o večstrankarskem sistemu. Odgovoril je, da bi v zvezi s tem lahko kar citiral Prešerna: »Naj se reče kaša ali kasha... Demokracije brez pluralizma ni! Ni je pa tudi brez organizacij. Že v Črnomlju, leta 1944, smo zapisali pravico do svobode združevanja. Ali so to zveze ali stranke, niti ni tako bistveno. Ime, namreč. Dejstvo pa je, da le organizirano nastopanje pripadnikov različnih skupin omogoča demokratični sistem. Seveda pa ta združenja nikakor ne bi smela biti protisocialistična in protiko-munistična. Po mojem mnenju bi morala socialistična zveza imeti prostor za vse vrste združenj«, je odgovoril Janez Stanovnik na vprašanje predstavnika kamniške alternativne scene. ROMANA GRČAR ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE - OBČINSKI SVET KAMNIK VABI NA TRADICIONALNO SREČANJE DELA VCEV OB PRAZNOVANJU 1. MAJA, KI BO V KAMNIŠKI BISTRICI S PRIČETKOM OB 11. URI. V KULTURNEM PROGRAMU SODELUJEJO: - MOŠKI PEVSKI ZBOR »SOLIDARNOST« IZ KAMNIKA, - GODBA NA PIHALA IZ KAMNIKA, - FOLKLORNA SKUPINA KAMNIŠKA BISTRICA. NA TRADICIONALNEM SREČANJU BODO PODELJENI SREBRNI ZNAKI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, PRIZNANJA IN NAGRADE »INOVATOR LETA« TER POKALI ZA SKUPNO UVRSTITEV ZA MNOŽIČNOST IN USPEŠNOST V SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH V LETU 1988. VOZNI RED AVTOBUSOV ZA 1. MAJ 1989 Avtobusna postaja KAMNIK: Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 6.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 7.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 8.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 9.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 10.00 (izredna linija) Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 11.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 13.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 14.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 15.25 Kamnik - - Kamniška Bistrica ob 16.25 Vsi avtobusi, razen ob 6.25, ki pelje iz postaje Kamnik in ob 10. uri, ki pelje iz avtobusne postaje Duplica, pripeljejo u smeri Ljubljana. Za redne avtobusne linije je plačnik prevoza vsak posameznik. POVRATEK IZ KAMNIŠKE BISTRICE bo možen ob 14.15, 15.15, 16.15, 17.15, 18.15 in ob 20.15 Dodatni avtobus na relaciji ŽIČNICA - KAMNIŠKA BISTRICA bo vozil od 10. ure do 17. ure. Na tem avtobusu je prevoz brezplačen. Vse dodatne informacije dobite na Občinskem svetu ZSS Kamnik, telefon 83J-316. NASVIDENJE 1. MAJA V KAMNIŠKI BISTRICI! OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK Obisk iz pobratene občine Gostje iz Gornjega Milanovca so si Kamnik ogledali iz Starega gradu Predstavniki občine Gornji Milanovac iz RS Srbije so bili pred kratkim na obisku v Sloveniji. Poleg Slovenj Gradca, kjer so se pogovarjali o konkretnem gospodarskem sodelovanju, so obiskali tudi našo občino, s katero so pobrateni. Omenjeni obisk dokazuje, da se dobri odnosi kljub nekaterim političnim nesoglasjem Slovenije in Srbije niso skalili. Predsedniki izvršnega sveta, sindikata in zveze komunistov Gornjega Milanovca so kamniškim občinskim možem zagotavljali, da nič ne bo skalilo dobrega sodelovanja bratskih občin. Nasprotno! To se mora še razširiti. Ob vsem pa se morajo večkrat sestati, ne le na tradicionalni karavani delavske solidarnosti . Predstavniki obeh občin so se pogovarjali o tesnejšem sodelovanju. Menili so, da bi bilo dobro čimprej izmenjati obiske novinarjev in tako občane iz prve roke seznaniti z življenjem in razmerami v obeh očinah. Nakazali so tudi možnosti za sodelovanje med Kočno in Takovom. V okviru gospodarske zbornice pa bi pripravili program gospodarskih stikov. Boljše sodelovanje pa naj bi bilo v prihodnje tudi na kulturnem področju. Iz Gornjega Milanovca bi lahko poslali svoje skupine na kamniške »Dneve turizma, folklore in obrti« v septembru, kjer bi se na stojnicah lahko pojavili tudi izdelki obrtnikov in združenga dela pobratene občine. Podobno predstavitev kamniških izdelkov pa bi pripravili tudi v Gornjem Milanovcu. Po vzoru sodelovanja z beograjsko občino Stari grad, iz katere je bilo maja lani na obisku v Kamniku štirideset otrok, bi lahko šolarji Kamnika in Gornjega Milanovca prišli v goste k prijateljem. R. GAČAR Pobratimski pozdrav predsednikov sindikata iz Kamnika iz Gornjega Milanovca. Foto: R. Griar Simfonični orkester Domžale-Kamnik prireja ob Dnevu Osvobodilne fronte, 27. aprilu, priložnostni koncert, ki bo, v priredbi za orkester, predstavil pesmi slovenskih pokrajin. Koncert bo dopolnjenih z recitalom dijakov SENŠRM, na prireditvi pa bodo podeljena tudi letošnja priznanja OF. Koncert bo v sredo, 26. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Kina dom Kamnik. Vabljeni OK SZDL Kamnik 2 KAMNIŠKI OBČAN / 24. APRILA 1989 Prejemniki srebrnega priznanja O F slovenskega naroda tve Gasilskega društva Šmarca in predan planinec. Njegovo delo se je najbolj odražalo pri izgradnji občinske in krajevne komunalne infrastrukture, Kulturnega doma v Šmarci in pri razreševanju aktualnih problemov kraja. SLAVKO RAJH S svojim prizadevnim in učinkovitim delom si je pridobil vsestransko spoštovanje. zacijskih vprašanj in znal pridobivati pri akcijah sodelavce. Njegovo delo je opazno tudi na drugih Športnih področjih oz. v družbenem življenju občine nasploh. SREČKO URANKAR Je aktiven na vseh področjih v krajevni skupnosti Srednja vas. Njegova zagnanost je bila JOŽEF BURJA je v AMD Kamnik že od njegove ustanovitve s plodnim in aktivnim delom prispeval k uveljavljanju tega društva in njegove vpetosti v širši družbeni prostor. Je vsestransko angažiran, saj ga srečamo v delu krajevne skupnosti, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zvezi organizacij za-tehnično kulturo in še bi lahko naštevali. S svojim zgledom je pokazal, da je pravi aktivist, saj je njegovo delo pustilo že mnogo sledi v naši občini. Tovariš Burja je bil tudi aktiven udeleženec NOB. CIRIL MERČUN Njegova življenjska pot je pot predanega borca, učitelja in aktivista. Med vojno je bil izseljen v Srbijo, kjer se je priključil vrstam NOB. Svoje zna-' nje je znal z vso pozornostjo in domovinsko tenkočutnostjo prenašati na mlade generacije. Danes ga srečujemo kot vsestransko marljivega člana Društva upokojencev Kamnik, Društva invalidov Kamnik in ZZB NOV Kamnik. Vedno je bil in je še pripravljen sodelovati pri vseh ativnostih. FRANCE PUCEU Že ob prihodu v KS Šmarca je začel delovati v KK SZDL. Bil je med pobudniki ustanovi- Pomembno se je uveljavil v Planinskem društvu Kamnik, ki ga izredno uspešno vodi že petnajsto leto. To je čas plodnega razvoja društva, številnih akcij med katerimi izstopajo: prenovljeni žičnici na Kamniško in Kokrško sedlo, izgradnja in posodobitev planinskih koč na obeh sedlih ter dokočna ureditev društvenih prostorov. Vedno je nosil vso težo organi- največkrat tista sila, ki je pomagala razreševati tudi najtežje probleme. Posebej je dejaven tudi na področju kulture, kjer smo ga srečevali tudi v okviru. Dneva narodnih noš ter drugih večjih prireditvah kot vodjo Etnološke sekcije. Kljub obremenjenosti s precejšno kmetijo, je vedno našel čas in je lahko dober zgled za vse mlade kmetovalce, ki jim manjka poguma za delo v krajevni skupnosti in društvih. Letošnji prejemniki srebrnih znakov sindikata Srebni znak Zveze sindikatov Slovenije podeljujejo občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije vsako leto ob prazniku dela 1. maju; OS ZSS Kamnik jih bo podelil na tradicionalnem srečanju v Kamniški Bistrici. Srebrni znak se podeli: - članom zveze sindikatov za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog zveze sindikatov, še zlasti pa za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavcev, - organizacijam ali organom zveze sindikatov v organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnosti za učinkovito utrjevanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Odbor za organizacijo kadrovsko politiko OS ZSS je na svoji redni seji dne 12. aprila 1989 obravnaval prispele predloge za podelitev SREBRNEGA ZNAKA ZSS, ki ga Občinski svet ZSS Kamnik podeljuje ob praznovanju delavskega praznika, 1. maju. Na podlagi obrazložitev prispelih predlogov je odbor za organizacijsko kadrovsko politiko sprejel naslednji SKLEP; V letu 1989 se ob praznovanju 1. maja podeli SREBRNI ZNAK sledečim posameznikom: Dragici JAGODIC iz Meta - Živilska industrija Kamnik, Jožetu KLENCU iz Rudnika kaolina in kalcita Kamnik, Miru KOSMATINU iz Montažnega podjetja Zarja Kamnik, Branki LAP iz Osnovne šole 27. julij Kamnik, Mariji MAVSAR iz Tovarne pogrebne opreme Menina Kamnik, Jožetu NOGRAŠKL) iz Tekstilne tovarne Svilanit Kamnik, Janji PETKOVŠEK iz Kemijske industrije »Kamnik« Kamnik, Francu Spruku iz Tovarne kovinskih izdelkov in livarne »Titan« Kamnik, Anici ŠKRABA iz »Borovo« poslovalnica Kamnik, Majdi ŠNABL iz SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK, FUipu ŠTRAJHARJU iz Tovarne usnja Utok Kamnik Predloga za podelelitev SREBRNEGA ZNAKA osnovnim organizacijam ZSS nismo prejeli, odbor za organizacijsko kadrovsko politiko pa predlaga, da se SREBRNI ZNAK ZSS podeli OSNOVNI ORGANIZACIJI ZS DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB v Rudniku kaolina in kalcita Kamnik. S seje izvršnega sveta Kurirčkova torbica Ljudje so proti širitvi pokopališča O širitvi kamniških Žal je vse več negodovanj, zato je izvršni svet na svoji zadnji seji sklenil ureditveni načrt dati v ponovno javno obravnavo. Ureditveni načrt za območje K-5 in K-16 so po ■obravnavi na omenjeni seji nameravali predlagati v presojo in odločanje skupščini, vendar pa zaradi številnih nedorečenosti tega ne bodo storili. Na seji izvršnega sveta so svoje povedan' tako predstavnik investitorja Komunalno podjetje, projektant - arhitekt Mlakar, predsednik občinskega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora kot tudi predstavniki neposredno prizadetih prebivalcev v okolici Žal. Tako ni manjkalo argumentov za in proti omenjeni širitvi pokopališča. Maks Lavrinc je opozoril na odgovornost projektanta, in vseh ostalih snovalcev omenjene širitve, saj se po njegovem mnenju tu s prostorom neodgovorno ravna. Ob tem tudi niso bile upoštevane vse pripombe občanov oziroma neposredno prizadetih kra- Hlapon spet v Kamniku! Trinajstega maja bomo Kam-ničani spet lahko pozdravili muzejski vlak, ki bo v organizaciji Slovenija turista pripeljal iz Ljubljane. Potniki bodo predvsem turisti, ki si obetajo prijeten izlet v naše mesto, med njimi pa bo tudi petdeset novinarjev, ki jih zanima naša turistična ponudba. Zato se nam ponuja priložnost, da naše mesto, ki je doseglo že častitljivo starost, z vsemi znamenitostmi pokažemo v najboljši luči. Turistično društvo Kamnik prosi vse občane, da pokažejo kar največjo merico »lokal patriotizma« in uredijo okolico svojih hiš, in izobesijo zastave s kamniškim grbom, če jih seveda imajo. Kakšne vtise bodo odnesli potniki muzejskega vlaka, je odvisno predvsem od nas Kamničanov. DAMJAN GLADEK janov. Po njegovem mnenju posameznik ne bi smel posiljevati celotne skupnosti z rešitvami vprašanj, ki so tako občutljiva, kot je denimo pokopališče. Po vseh pravilih,, je rekel Maks Lavrinc, pokopališč nikjer ne delajo na hribu nad mestom. Snovalci novega oziroma razširjenega pokopališča so namreč premalo mislili na to, da je hrib poln majhnih vodnih izvirov in zato iz higiensko sanitarnih razlogov ne bi bilo sprejemljivo, da bi kadavr-ska voda odtekala v mesto. Projektant mu je odgovoril, da do tega nikakor ne bi moglo priti, saj je na novem delu predvideno le žarno pokopališče. Poleg tega je dejal, da je omenjena rešitev lahko le začetek neke presoje, da pa bi se vsekakor morali pogovoriti, do katere mere bi se sploh veljalo pogovarjati o širitvi Žal. Morda bi v javni obravnavi, ki naj bi jo v začetku maja meseca na to temo pripravila socialistična zveza in na katero naj bi prišlo čimveč občanov, ne le okolišam Žal (saj so pokopališča pretesna tudi v drugih krajevnih skupnostih), veljalo občane vprašati predvsem: ali sploh želite imeti osrednje pokopališče? Ali potrebujemo tako pokopališče, ali ne bi veljalo iskati posamičnih rešitev v vsaki krajevni skupnosti? Ali ljudje morda le ne pokopavajo najraje kar v bližini domov? Ne glede na poudarjanje Komunalnega podjetja, da to ni mogoče, da predpisi narekujejo drugačne postopke,... Prav v zvezi s Komunalnim podjetjem pa je Maks Lavrinc na seji opozoril, da se podjetje že več let sooča s pomanjkanjem prostora za pokope, pa kljub temu vsa ta leta ni naredil niti ankete med ljudmi, kje bi oni želeli pokopavati. Zato pa je sedaj toliko pripomb. Po njegovem mnenju bi se morali komunalci več ukvarjati s »čistimi« komunalnimi zadevami, ne pa se toliko vtikati v področje gostinstva in turizma, ki je le njihovo trenutno »posvojeno dete« - začasno v varstvu, če hočete. Ker Komunalno podjetje prostora za žarne grobove nima več, bi po mnenju predstavnika te delovne organizacije na seji morali čimprej najti ustrezno kratkoročno rešitev. Vendar pa, o čem naj občani razpravljajo na javni obravnavi, ko pa nimajo alternativne rešitve? Treba bi bilo najti vsaj še eno rešitev, kako urediti problem pokopališča v občini. Ker druge rešitve ni, je dejal Janko Gedrih, je najlaže izsiljevati. Predstavnik Komunalnega podjetja je ob tem dejal, da ne ve, kdo bo potem prevzel odgovornost ko njihova delovna organizacija ljudi ne bo imela več kam pokopavati. Na seji je bilo še rečeno, da K-16, ki je v bistvu širitev obstoječega pokopališča, zaradi sanitarnih pogojev sploh ne bi smel biti problem, saj bi bilo tam le žarno pokopališče. Bolj vprašljivo je območje K-5, kjer zaradi klasičnih pokopov morda res že več let prihaja do onenaževanja podtalnice. Če bodo geologi v nadaljnjih raziskavah ugotovili, da je struktura tal za pokopavanje umrlih neprimerna, bo po njegovem mnenju treba pokopavanje ustaviti. Tudi na obstoječem pokopališču, tudi v obstoječe, stare grobove! Seveda bi bilo treba potem to ljudem povedati, predvsem pa pripraviti predlog za novo pokopališče. ROMANA GRČAR OBVESTILO OK SZDL KAMNIK sklicuje v četrtek, 11. maja 1989 ob 18. uri v veliki sejni sobi SO KAMNIK, Titov trg 1 javno tribuno o ureditvenih načrtih za območje Žal in o problematiki pokopališč v Kamniku s ponovno javno razgrnitvijo osnutka UN K-5 in K-16 Žale Vabimo vse zainteresirane organizacije in posameznike, še posebej pa pričakujemo udeležbo predstavnikov vseh krajevnih skupnosti s šrišega območja mesta Kamnik. Vabljeni! OK SZDL Torbica Kurirčkove pošte, ki je bila pred tem skoraj teden dni v rokah oziroma varovanju domžalskih pionirjev, je bila od 5. do 10. aprila pri kamniških pionirjih. Od domžalskih pionirjev so jo prevzeli pionirji osnovne šole Duplica, Kranjčanom pa predali pionirji osnovne šole Komenda - Moste. Geslo je bilo v kamniški občini GORA-GRADIŠČE. V štirih dneh je Kurirčkova tor- bica prenočila v osnovni šoli Toma Brejca, v Tunjicah in v osnovni šoli Frana Albrehta. Šestega aprila so ob devetih dopoldne na lesenem mekinj-skem mostu pri KIK-u pionirji osnovne šole Toma Brejca Ku-rirčkovo torbico predali pionirjem iz mekinjske osnovne šole. (na sliki) Foto: R. Grčar V sredo, 5. aprila ob 8.30 smo prejeli Kuričkovo torbico ob OŠ Radomeljske čete. Kurirčkove torbice nismo sprejeli po načrtu, ker nas je presnetilo slabo vreme. Na proslavi je govorila tov. Danica Vinšek, predsednica ZPM Kamnik. Nato nam je borec NOB z Duplice povedal nekaj besed o ustanovitvi Kurirčkove pošte pred 27. leti. Proslavo smo končali z govorom tov. ravnatelja. Učenci PO smo učencem nižje stopnje bolj podrobno predstavili Kurirčkovo torbico in povedali nekaj o njeni preteklosti. Vsako leto si šole med seboj zastavljamo naloge in vprašanja. Radomeljska šola nam letos ni zastavila nobene naloge, pač pa nam je poslala splošne podatke o njihovi okolici in zanimivo ročno delo - kurirčka. Letošnje geslo je bilo »GORA - GRADIŠČE«. Kurirčkova pošta bo potovala na šolo Toma Brejca. Naša šola ji bo zastavila naslednjo nalogo: Narediti morajo maketo šole in njene okolice. Razstavijo naj jo tako, da si jo bodo pionirji bližnjih šol lahko ogledali. Kurirčkovo torbico smo imeli na šoli 3 ure. Zapisala: Denis Baš, Silva Pirš Odbor za ustanovitev območne SZDS V razgibanem spreminjanju politične javnosti, v času, ko ZKS resnično išče nova pota, je konkretno oblikovanje političnega pluralizma na ravni občine, podjetja, krajevne skupnosti ena najpomembnejših in najtežjih nalog. Dobiti somišljenike in se uveljeviti v teh okoljih, to je sedaj naloga vseh novih zvez. Kamniški socialdemokrati, ki so že sodelovali na ustanovnem zboru SDZS v Ljubljani, so v petek, 7. aprila, osnovali odbor za ustanovitev območne organizacije SDZS v Kamniku. Pogovorili so se, kako bodo svoje organizirano politično delo prenesli med občane. Ne nameravajo se zapletati v načelne in ideološke razprave, pač pa ob konkretnih družbenih problemih nastopati v prizadetih okoljih s politiko, ki ustreza načelom socialdemokra- tičnosti. Svoj odbor so predstavili tudi OK SZDL in OK ZSMS Kamnik. S socialistično zvezo bodo socialdemokrati vsekakor tesneje sodelovali, saj je SZDL tudi zanje (kakor za ostale zveze) zbiralna organizacija, predparla-mentarni prostor, skozi katerega bodo vplivali tudi na volilce. Ob ustanovitvi odbora so sprejeli tudi izjavo, v kateri so med drugim zapisali: Socialdemokratska zveza Slovenije je avtonomna politična organizacija, ki deluje na celotnem področju Slovenije. Organizirana je na osnovi sodobnega in učinkovitega političnega koncepta evropskih socialdemokratskih strank. Prizadevamo si za miren prehod iz obstoječega enopartijskega sistema v parlamentarno demokracijo, ki bo osnova demokratične in pravne države. Socialdemokrati želimo sodelovati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, interesnimi združenji in skupinami, ki spoštujejo načela demokratičnega odločanja. Sodelovanje je možno, će se ohranja popolna avtonomnst in enakopravnost. Članstvo v socialdemokratski zvezi Slovenije, je individualno. Član lahko postane vsak državljan Slovenije, ki je dopolnil šestnajst let, ki sprejme smernice statuta in programa SDZS in podpiše pristopno izjavo. Odbor ima začasni sedež na OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2. Odbor se sestaja ob torkih in petkih ob 19. uri. Na sestanke vabimo poleg članov SDZS tudi sim-patizerje in predstavnike demokratične javnosti, ki želite sodelovati pri našem delu. ADOLF ČEBULJ KAMNIŠKI OBČAN / 24. APRILA 1989 3 OB PRAZNIKU DELA VAM ČESTITAJO izdeluje: - frotir brisače -frotir plašče - modne kravate - rute SOZD SLOVENIJA PAPIR RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. »TRIVAL« KAMNIK Priporočamo naše elektroizolacijske materiale, antene in gumbe. Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK ABC POMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik, p. o. Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK ZA&JA Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve Priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronsko signalnovarstvene naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila IK|A Kamnik, Ljubljanska 6 Proizvodnja vse vrste tekstilij za notranjo dpremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno brodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35>prodaja, svetuje in šiva tekstilije tudi za posameznike. Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK ičestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem. Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI ALPETOUR TOZD »TRANSTURIŠT« DE Kamnik, Tomšičeva 6 nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV MFfW BJBmmtMMEm ' MmjJI IZLAKE i«u TOZD »SVIT« KAMNIK n.sol.O. Proizvodnja stavbno-tehnične dekorativne in laboratorijske keramike industrijsko podjetje alprern kam™k (i12*tn-j&J j ?S?ACS//i de Hi ?CSii.JHTe iLMiLtSk/ CZCAV- VABIMO K SODELOVANJU: VODJO PISARNE 5 6 KAMNIŠKI OBČAN / 24. APRILA 1989 Neumorni in podjetni Motničani V krajevni skupnosti Motnik zelo uspešno in prizadevno rešujejo gospodarska, komunalna in druga vprašanja, pomembna za razvoj KS in življenje krajanov. Po številu prebivalstva, 370 jih je, majhna, po delovnih uspehih pa se Motniška KS uvršča med najbolj delovne v občini Kamnik. Posluh za potrebe krajanov, pripravljenost krajanov, da tudi sami z dodatnimi napori in prispevki sodelujejo pri konkretnih akcijah in sprotno spremljanje pobud vseh dejavnikov v KS, so odločilni faktorji za delo in odločanje v skupščini in svetu KS. Praksa je pokazala, da smo na pravi poti, sta nam povedala Jože Semprimožnik, predsednik sveta in Sandi Gorjan, predsednik skupščine KS, ki je hkrati tudi tajnik KO SZDL Motnik Še predno smo sedli k pogovoru, smo si ogledali veliko cestno gradbišče, ki je trenutno najvažnejša delovna akcija v KS Motnik. Več traktorjev je vozilo na traso ceste gramoz, pesek in drugi material, kljub že relativno pozni uri in sobotnemu popoldnevu. Material je s tratorjem prav takrat pripeljal tudi Ivo Orehovec, predsednik KO SZDL Motnik. Izmenjali smo le nekaj besedi in traktor je že brnel naprej. Našega pogovora se ni mogel udeležiti, pri delu pa ga tudi nismo več hoteli motiti. V prostorih KS smo se o vseh vprašanjih lahko v miru in temeljiteje pogovorili. Cestna povezava Gradnja prej omenjene cestne akcije je najpomembnejša, povezuje Motnik z Motniško Belo v dolžini 1200 metrov. Cesta bo v dobrem mesecu (mogoče že prej) asfaltirana. Z deli zelo hitijo. To cesto finansirajo deloma s sredstvi krajevnega samoprispevka, okrog tretjino, izdaten delež pa bodo prispevali krajani še dodatno z denarjem in delom, sodeluje pa tudi komunalna-cest-na skupnost, sicer bi tako zahtevne akcije sami ne mogli realizirati. Nasploh imajo v tej KS težave s cestno povezavo med vasmi in naselji znotraj KS. Ti problemi so veliki predvsem v jesenskem in spomladanskem obdobju, zaradi moče. Lokalne ceste v upravljanju KS so bolje oskrbovane od cest, za katere skrbi cestno podjetje. Boljšega vzdrževanja so potrebne ceste Motnik-Zajasovnik, Motnik-Srobotno, Brezovica-Lo-ka, za cesto Motnik-Belski graben pa rešitev ni vidna niti v bližnji prihodnosti. TELEFONI V teku je izgradnja telefonske mreže v Žg. Motniku. Drogovi so že postavljeni, montirati je treba še kabel, sredstva so zagotovljena in upajo, da bo dela nadaljevala PTT. V prvi fazi bosta priključena le dva telefona, rabili pa bi jih vsaj 14. Telefonski zvonec v Zg. Motniku naj bi se oglasil vsaj do letošnjega krajevnega praznika v avgustu. KABELSKA TELEVIZIJA Urejanje kabelske televizije tokrat zajema le naselje Motnik. Tudi ta akcija naj bi bila zaključena vsaj do krajevnega praznika. Krajani pokrivajo vse stroške, KS prispeva le sredstva za načrte in organizacijo. Prijavljenih je okrog 50 ineresentov, priključek pa bo vreden približno 5 milijonov dinarjev. Do sedaj je položenega že 60% kabla, opravljenih pa je že več kot dve tretjini fizičnih del. Problemi se pojavljajo pri nabavi materiala, izvajalec je Gorenje servis. OBNOVITEV VODOVODA V tem letu bodo zaključili z obnovo vodovoda od Motnika do šole, ker te naloge niso uspeli v celoti končati lani. OBNOVA ELEKTRO NAPELJAVE Kot pomembno nalogo bodo v tem letu uvrstili v svoj delovni program obnovo napeljave na relaciji Brezovica-Loke. Sredstva že imajo zbrana, čakajo le na začetek del, ki naj bi jih zaključili v poletnih mesecih Gradnja ceste ZAČETEK GRADNJE VODOVODA Na Mali ravni pri vasi Bela naj bi se lotili te zajetne naloge. Odprta je še finančna konstrukcija, vsekakor pa bi pri uresničitvi te zahtevne akcije morali sodelovati tudi drugi, kot naprimer: vodna skupnost Ljubljanica-Sava, komunalna skupnost in drugi. KAJ BODO ŠE DELALI V 1989 - zgradili bodo oporni zid na pokopališču - sanirali mostno tehtnico v Motniku - pridobili potrebno dokumentacijo za avtobusno postajališče in za mrliško vežico - organizirali čiščenje Motniš-nice - vzdrževali nekategorizirane ceste - vzdrževali evropsko peš pot E-6 na območju KS - organizirali in še okrepili samozaščito ter vsestransko sodelovali in materialno podpirali dejavnost društev in organizacij, - turistično društvo bo organiziralo 5. Motnišlrf sejem - računajo na lokalno mladinsko delovno akcijo pri urejanju okolice šole in poti na pokopališču PROBLEMI IN TEŽAVE Preko krajevne skupnosti Motnik so speljani trije veliki elektro-daljnovodi, določen je rezervat za hitro cesto in rezervat še za en elektro-daljnovod. Vsa ta omrežja in rezervati pa že resno ovirajo širitev in razvoj KS, zato bo pri premagovanju nekaterih vprašanj morala sodelovti tudi širša družbena skupnost. Krajevna skupnost Motnik ne sme biti zaradi tega prizadeta. Z občinskimi organi nimajo težav, zlasti se je to sodelovanje izboljšalo po ureditvi ceste čez Kozjak. TIHE ŽELJE Problem telefonije postaja vse širši. Kljub temu, da imajo v tej KS že sedaj telefonsko mrežo še kar dobro razvito, pa računajo, da bi skupaj rabili najmanj 200 priključkov. Z njimi bi povezali celotni predel od Kozjaka do Lo-čice. Manjša telefonska centrala bi to poslanstvo lahko uspešno opravila. V tem prispevku smo zapisali le nakaj letošnjih konkretnih akcij, v resnici jih je veliko več, zapisali smo naloge, ki so v letnem programu del, zabeležili pa smo tudi težave in želje, ki jih bodo prav gotovo uspešno uresničili v krajšem ali nekoliko daljšem časovnem obdobju. O tem so trdno prepričani. Mar ni prijeten in spodbuden tak ustvarjalni optimizem v teh siceršnjih časih? STANE SIMŠIČ Kot gobice po dežju... Odmevi, polemike, kritična mnenja... >m.....,....... i i i ■—..........................—i—......~.......■■■.........—.....—i—i matiki sestanek naše krajevne skupnosti, smo naleteli na gluha ušesa na obeh sestankih s temo o urejanju prometnega režima v mestnem jedru, kista bila organizirana enkrat na SOb Kamnik in drugič nad Kavarno Veronika. Tudi osebno smo se oglasili pri predsedniku Občinske konference SZDL Kamnik s prošnjo po demokratičnem načinu reševanja nevzdržnega stanja na Kidičevi, Kolodvorski, Streliški in Žalah in pri predsedniku Komiteja za družbeno-ekonomski razvoj SOb s konkretnimi predlogi o rešitvi prometnega režima na tem področju, toda vse je ostalo le pri upanju. Ker je slabe volje in pisanja o tej temi že resnično preveč, čas pa neusmiljeno pušča kvarne sledove, prosim z vsemi ostalimi prizadetimi krajani vse pristojne organe v SOb Kamnik, da čim-preje organizirano in demokratsko pristopimo k boljšemu reševanju nastale problematike v naši krajevni skupnosti. Dušan Bombač Kidričeva 34 rastejo lokalčki v Kidričevi ulici v Kamniku, je pred kratkim zapisala Romana Grčar. Nekdaj so nekateri razmišljali povsem drugače, nadaljuje v svojem zapisu. Res je zrastlo nekaj gobic, nekaj jih je tudi zgnilo, še posebno lepo pa rastejo velike in strupene mušnice nasproti slaščičarne ŠUTNA, ki edine krasijo zaprti del Kidričeve ulice. Nekaj gobarskega izbora sicer je, predvsem za košarice, ki jih lahko nesete v roki ali na rami, z avtom jih namreč ne smete; le gobarjev je bore malo, ti so si namreč izbrali kar Kolodvorsko ulico za motorizirano obvoznico in parkirišča na najožjih delih te 3 m široke ceste. Le pogumni mopedisti z odprtimi izpuhi so z vožnjo od Ideje v prepovedano smer mimo mušnic na klancu, ostali zvesti nabiralci go- bic v Kidričevi ulici. Opozorilo gobarjem pa naj velja tudi v času dostave, ko pridejo nabiralci z različnimi vozili in morajo obračati celo po pločnikih ali pa voziti vzratno, zato pazite na košarice, da vam jih ne stresejo. Večina gobarjev iz bližnje okolice aliprimestja Kamnika se odloča za gobarjenje v Domžalah, ki je bolj enostavno in dostopno. Kako mislimo krajani Krajevne skupnosti mesta center o prometni ureditvi na tem področju, smo se izrazili že od začetka zaprtja ceste na delnem zboru v prostorih Obrtnega združenja v Kolodvorski ulici s preko 50 podpisi. Zapisnik smo poslali na vse pristojne organe SOb Kamnik in med drugimi tudi tov. Romani Grčar. Več kritičnih ocen na Kidričevi ulici je bilo objavljenih v dnevnem časopisju, trije članki na to temo v Kamniškem občanu, zadnji pa še o problematiki področja Žal, ki se navezuje na Kidričevo ulico. S prošnjo, da naj se čim-preje skliče o tej pereči proble- Številke za zabavo »Dva mlada nadobudneža, ki se za zabavo ukvarjata z matematiko,« tako sta mi narekovala Aleš Vavpetič in Peter Holozen, oba iz naše naravoslovne šole, ko sem jih spraševal o uvodu članka. Oba sta bila uspešna na republiškem tekmovanju matematikov: Aleš je dosegel tretjo nagrado, Peter pa je dobil pohvalo. Vsak pogovor je težko začeti. Pa vendar, kdaj sta vzljubila matematiko? PETER-.Zanimivo je, da skoraj vsak začne s takim vprašanjem, No, saj sem rekel da je vsako stvar težko začeti. PETER: Prav imaš. Z matematiko se ukvarjam odkar poznam številke.Že v osnovni šoli sem jih imel rad. Pa ti AleŠ? ALEŠ: Tudi menije matematika všeč že od nekdaj. Zdaj sta že velika in za seboj imata veliko matematičnih izkušenj ... ALEŠ: Ja, res je. In prav ta nagrada je rezultat tega dela. Kakšne pa so bile priprave, saj vemo, da so se Bežigrajčani pripravljali po dvanajst ur na dan? PETER-.Naše priprave so bile skromnejše; po eno uro na teden, tik pred tekmovanjem pa malce več. ALEŠ: Veš, vsaka stvar nekaj stane. Naša šolska vreča pa je prazna. Denarja primanjkuje ne samo za matematične priprave, ampak tudi za druge interesne dejavnosti, ki pa so zelo pomembne. Saj sam dobro veš! PETER: Rekli so, da bodo šolo zapuščali ljudje, ki bodo Peter HOLOZAN v Kamniku in Sloveniji nekaj pomenili. Razgledani in sposobni ljudje, so rekli. ALEŠ: In kaj imamo? Denarja za interesne dejavnosti ni, pri rednem pouku pa že prevladujeta tabla in kreda. Tega pa nočemo! Prav imata. Kaj pa na sploh mislita o kvaliteti poučevanja na naši šoli? ALEŠ: Po moje je to popolnoma odvisno od posameznega učitelja in razreda. Vidva sta zadnja generacija naravoslovcev, ki nima mature ... PETER: Uf, še tega se mi je manjkalo! No zašli smo v druge vode. Vrnimo se k tekmovanju in matematiki. Za te uspehe sta morala »premagati« veliko drugih matematikov. PETER: Ja, konkurenca je bila velika. Največji so bili Bežigrajčani. ■ Iz drugih krajev pa samo posamezniki. Aleš, ti je bilo kdaj žal, da nisi šel na bežigrajsko? ALEŠ: Ne. Tudi če bi se moral še enkrat odločiti, bi se enako. Ukvarjata se še z drugimi dejavnostmi. Kako lahko uskladita vse skupaj? PETER: Hm, težko je. Ukvarjam se še z računalništvom, delam raziskovalno..., tako da je težko, ampak gre! ALEŠ: Če se odločiš, narediš. Igram klarinet, ukvarjam se z atletiko, vendar ni težav! Aleš, ti greš na zvezno tekmo-banje. Pričakovanja... « ALEŠ: Tekmovanje je v Skopju, ki si ga želim ogledati - to pomeni temeljito preiskati. Pričakujem pa nič. Svoje sem že storil. Oba sta že v četrtem letniku. Študirala bosta... PETER: Jaz se bom spustil v svef računalništva. ALEŠ Jaz pa bom kar pri matematiki ostal. To bi bilo vse. ALEŠ: Ti lahko še jaz nekaj rečem ? Ti kar reci. ALEŠ: Glej, da bo intervju v redu! BOJAN TRAVEN Pogovor z obrtnikom » Vse življenje vlagam v proizvodnjo« Tokrat smo se pogovarjali z Lojzetom Vavpetičem, znanim in dolgoletnim obrtnikom iz Šmarce, ki bo letos dopolnil častitljivih sedemdeset let in v svoji delavni zagnanosti poudarja, da se še ne misli upokojiti. »To pa ne, ker potem bo z mano konec. Ne čisto dobesedno, vendar mi delo toliko pomeni, da bi me nedejavnost spravila iz tira. Verja-mite, da sem v teb letih dosti skoz' dal, kot se temu reče. Predvsem pa sem vedno vlagal v proizvodnjo, ne v luksuz in drage avtomobile!« Da je veliko energije v njem, se je dalo razbrati iz energičnih poslovnih pogovorov, ki sem jim bila priča, ko sem čakala na tega poslovneža v pravem pomenu besede. Medtem sem si v poslovnih prostorih, ki so v brunarici na dvorišču njihove delavnice Šmarci, na steni lahko gledala množico priznanj, pohval in drugih obeležij Vavpeti-Čevaga tesnega sodelovanja z obrtnim sejmom v Celju in obrtnim druženjem Slovenije. Najimenitnejša je vsekakor pohvala za inovacijske dosežke na področju samostojnega dela v okviru mednarodnega sejma obrti v Celju leta 1983. Sicer pa sta Lojze in njegova hčerka Mira Vavpetič, ki se mu je pridružila pred leti, prejela še druga priznanja za predelavo plastike in pihalne plastične embalaže, kar je seveda Vav-petičeva osnovna dejavnost. Ko je opravil glavne poslovne pogovore, mi je začel pripovedovati svojo »zgodovino«. Začel je 1953. leta z impregnacijo tekstila in papirja. Po poklicu je sicer komercialist. Povedal je, da so imeli pri Vavpeti-ču doma včasih tekstilno firmo, po nacionalizaciji pa so imeli le še pekarno. Po letu 1952 je pustil službo na kamniškem okraju, kjer je delal v planski komisiji, in ostal doma. Leta 1954 se je osamosvojil in začel z impregnacijo tekstila in papirja. Posebej je poudaril, da je bil od vsega začetka sam konstruktor vseh strojev. Kmalu je začel razmišljati tudi o novi, zanimivejši in donosnejši proizvodnji. Ko je dobil posojilo, je kupil ročni stroj za brizganje plastike. »To so bile muke, vse delo je bilo ročno. Takrat sem se ukvarjal še z izdelavo spominkov. Največji napredek pa smo naredili s prehodom na nov izdelek. To so bili trakovi za jogi vzmetnice. Kasneje smo začeli izdelovati litrske kanistre za »Dano« iz Mirne. Narediti je bilo treba nove stroje. V glavnem sem jih seveda uvozil (rabljene!) iz Italije. To je bil velik preobrat iz brizgane na pihano plastiko,« je zanosno pripovedoval Lojze Vavpetič. V njihovih delavnicah sedaj nastaja vse vrste plastična embalaža za kemijsko industijo, farmacijo in podobno. Strojni park je bilo vseskozi treba dopolnjevati, zato je Lojze Vavpetič dokupil šest strojev - dva sta naša, drugi pa iz Avstrije in Italije - spet rabljeni. To pa je pomenilo, da je bilo večkrat treba kaj malega popraviti. Prav zato so kupili tudi stružnico, da so orodja in rezervne dele izdelovali kar sami. Ker na ta račun ni več prihajalo do zastojev, se je v delavnici seveda zelo povečala proizvodnja, pa seveda tudi prodaja. Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik, TOZD SVILA, Kovinarska 4, išče v Kamniku oz. njegovi bližnji okolici skladiščni prostor od 100-200 m2. Prostor mora biti suh in dostopen s kombijem. Ponudbe sporočile pisno na naslov oz. po telefonu 831-711 int. 02 oz. 03. »Postali smo likvidnejši, kot se temu reče. V tistem času je pri meni delal tudi sin, ki je s pomočjo računalnika izdelal izvrsten, računalniško voden stroj z vgrajenim kompresorjem in vodnim hlajenjem, za njega smo tudi dobili nagrado na celjskem sejmu. Na žalost danes sameva. S sinom sva se razšla, stroja sedaj ne zna nihče popraviti, pa tudi usposobljenih kadrov za njegovo upravljanje ni. Zelo žalostno je namreč gledati stroj, o katerem drugje morda sanjajo, pri nas pa zaprašen sameva,« je z razočaranjem v glasu, pa vendar še z iskrico upanja v rešitev povedal Lojze Vavpetič. Ni pozabil omeniti, da njegovih dvanajst delavcev dela na malodane iztrošenih strojih, stari so dvajset let, da bi kupili nove, pa je ob vseh dajatvah ob uvozu nemogoče. Zato so po njegovem mnenju nujne dodatne olajšave za uvoz strojev za obrtnike. Ni namreč dovolj le razglašati, kako vsa družba zdaj računa na zasebno iniciativo, ki naj nas reši iz nastalih težav, treba je tudi nekaj storiti za to. Vendar pa so v zadnjem obdobju le kupili nov stroj, in sicer »tampo print« stroj zatiskanje na plastično embalažo, za katerega je, kot se je jezil, dal kar 870 starih milijonov samo za dajatve na carini. »Čimpej mora država dati nekaj olajšav za uvoz nove opreme. Predvsem pa naj se ne glede tako na bogatenje obrtnikov, ker to sploh ni res. Večina jih celo življenje le vlaga v proizvodnjo. Sploh pa, če ne bomo bogata družba, ne bomo nikdar rešeni te krize in životarje-nja v njej, ko se da delati le z entu-ziazmom in neko prokleto voljo!« Lojze Vavpetič nam je povedal, da zelo dobro sodeluje z obrtno zadrugo Zora, pohvalil pa je tudi sodelovanje z občinsko davčno upravo. Za celjski sejem je dejal, da je izjemna priložnost za obrtnike, da se predstavijo, še vedno pa je premalo sodelovanja z industrijo. Ne znamo izkoristiti teh potencialov, pogrešamo pa tudi katalog izdelkov obrtnikov na našem območju. To in še mnogo drugih stvari namreč nujno spada v vključitev malega gospodarstva v razvoj podjetništva in pogojev za vzpostavitev tržnega gospodarstva pri nas. ROMANA GRČAR KAMNIŠKI OBČAN / 24. APRILA 1989 7 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, ker ne veste kako trpela sem, le večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage mame in stare mame FRANCKE-STEFKE LIVAKOVIČ iz Kamnika, Medvedova 5/a se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mami podarili cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Še posebej se zahvaljujemo družini Gorjan in Milivojevič za pomoč v težkih trenutkih, godbi, pevcem in govornikoma za lepe besede slovesa. Žalujoči: hčerki Zlatka z družino in Esma Vrhnika, Kamnik, marec 1989 ZAHVALA V 64. letu nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata, boter, brat in stric TONE HRIBAR iz Črne 20 p. d. KLUKČEV ata iz Praprotnega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovim nekdanjim sodelavcem iz OO Rudnik kaolina in kalcita Črna in našim sodelavcem iz DO Alprem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Šuštarjevi za lajšanje bolečin in obiske na domu, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem na koru, pevskemu zboru Svoboda Črna za zapete žalostinke, praporščakom in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Tončka in Joži i družinama, brat Polde z družino in drugo sorodstvo Praprotno, Šmartno v Tuhinju, Županje njive, Črna, Godič, marec 1989 Tovarna usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD Usnjarna in TOZD Usnjena konfekcija prosta dela in naloge: v TOZD Usnjarna 1. voznika viličarja Pogoji: - IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri - tečaj za voznika viličarja - 6 mesecev delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni 2. več delavcev in delavk za delo v proizvodnji (za določen čas) v TOZD Usnjena konfekcija 1. šivanje II. (3 delavke) Pogoji: - III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe šivalec usnjene konfekcije ali konfekcionar - 6 mes. delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, v roku 8 dni od objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. Novosti v Fitness studiu Jožica Znidar Komenda, Kranjska pot 5, tel. 841-328 vam nudi Vse možnosti za preoblikovanje in polepšanje postave - vadba za tiste, ki morajo porabiti čimveč kalorij (pri hujšanju) - obdelava celulita in maščobnih oblog z elektronskim aparatom - savnanje in sončenje Vsem občanom čestitamo za delavski praznik. ZAHVALA V komaj 41. letu nas je mnogo prezgodaj v tragični nesreči zapustil dragi mož, očka, brat in stric JANEZ JERAN p. d. BIRTOV iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Albina, hčerki Mojca in Tina, brata in ostalo sorodstvo Februar 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice DRAGE LAP rojene DRAŠLER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep obred, govornikoma ZB in Društva upokojencev za izrečene besede ter pevcem za lepo petje. Žaluj oci: vsi njem Komunalno podjetje Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja potrebo po naslednjih delavcih: urejanje smetiščne jame Pogoji: - NK delavec - 6 mesecev del. izkušenj opravljanje montažnih del na vodovodnih napravah Pogoji: - KV monter vodovodnih naprav - 6 mesecev del. izkušenj opravljanje zidarskih del Pogoji: - KV zidar - 6 mesecev del. izkušenj opravljanje del voznika traktorja in motornih vozil Pogoji: - vozniško dovoljenje za traktor in »C« kategorijo - 1 leto praktičnih izkušenj Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na gornji naslov v roku 8 dni po objavi. Komunalno podjetje Kamnik, obvešča občane, da se bo odvoz smeti med prvomajskimi prazniki vršil takole: - 27. aprila ostane odvoz nespremenjen - namesto v ponedeljek, 1. maja, bo odvoz v sredo, 3. maja - namesto v torek, 2. maja, bo odvoz v četrtek, 4. maja Komunalno podjetje Kamnik bo tudi letos vršilo spomladanski odvoz kosovnega materiala in sicer: - v četrtek, 11. maja 1989, bomo kosovne odpadke pobirali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na ponedeljek in torek - v petek, 12. maja 1989, pa občanom, zajetim v odvoz na sredo, četrtek in petek. Vse občane prosimo, da kosovni material pripravijo ob pločnik oz. cesto do 6. ure zjutraj. Vsem občanom čestitamo ob prazniku dela. Novo v Kamniku ! Optične meritve PREM | Avtomehanik Franc Štupar, Komenda, Kranjska pot 7, j tel. 841-329 Vsem voznikom motornih vozil! j Nastavitev podvozja je nujna: , - če se na vašem avtomobilu gume obrabljajo < neenakomerno ] - če je vaš avto nestabilen na cesti , - če ste na hitro zapeljali na pločnik ali vzboklino - če ste zamenjali dele podvozja Srečno vožnjo in čestitke za 1. maj , Delovni čas od 7. do 12. ure in od 14. do 17. ure, v soboto od 7. do 12. ure. !. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE URŠIČ z Županjih njiv 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in številnim prijateljem in znancem, ki ste našo mamo imeli radi, nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem, zastavonoši in gospodu župniku za prisrčno slovo od naše drage mame. Žalujoči: vsi njeni Županje njive, marec 1989 LASTNIKI TRAKTORJEV - POZOR! Obveščamo vse lastnike traktorjev in motornih koles, da bomo približali TEHNIČNE PREGLEDE vašim krajevnim skupnostim in sicer po naslednjem vrstnem redu: I. MOTNIK in LAZE V TUHINJU - 8. MAJA 1989 v Motniku od 8. do 11. ure pri gasilnem domu, v Lazah od 12. do 17. ure pri kulturnem domu. II. KOMENDA - 9. MAJA 1989 od 10. do 16. ure pri kmetijski zadrugi Komenda. - 15. MAJA 1989 ure na prostorih živinskega sejmišča Me- III. KAMNIK od 8. do 17. kinje. Obenem opozarjamo vse lastnike, da morajo na tehnični pregled pripeljati brezhibno vozilo, saj je le brezhibno vozilo varno vozilo. Predložiti pa morate: za nove traktorje in motorna kolesa, ki še niso bila evidentirana oz. registrirana: - račun o nakupu vozila (oz. carinsko deklaracijo), - osebno izkaznico. Za vozila, ki so že evidentirana oz. registrirana pa: - prometno dovoljenje, - osebno izkaznico Tehnične preglede bo opravljala pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov Integral Ljubljana. Pri organizaciji tehničnih pregledov sodeluje Kmetijska zadruga Emona Kamnik, ki bo priskrbela prostore, da se bodo tehnični pregledi lahko nemoteno opravljali. Priskrbela bo tudi avtoelektrikarja in avtomehani-ka, ki bosta sproti odpravljala morebitne nepravilnosti na vozilih. Njuno delo bo za lastnike traktorjev in motornih koles brezplačno, rezervne dele pa bo treba plačati. Vse navedeno je tudi vključevanje v akcijo MINUS 10% (zmanjšanje števila prometnih nezgod za 10%), zato svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu apelira na voznike traktorjev, da s tehnično brezhibnimi vozili in ustrezno opremo (varnostni lok, kabina) pripomorejo k zmanjšanju krvnega davka. Zavedati se moramo, da vsako leto izgubi življenje pod kolesi traktorjev veliko dobrih gospodarjev - kmetov in da je njihova izbuga nenadomestljiva. Pričakujemo vas v polnem številu! SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK VVO »Anton Medved« Kamnik, Kidričeva 23 Razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev št. in v. št. izklicna cena 1. kombibus 00773 7,834.770 2. plinska peč 00409 306.590 3. pony ekspres 00415 597.280 4. omara za odlaganje pekačev 00116 454.340 5. hladilnik 03646 732.320 6. kotel električni 1,800.000 Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo 8. 5. 1989 ob 9. uri v VVE Centrala, Rožle - Kidričeva 23. Licitira se ustno, po sistemu ogledano-kupljeno. Prometni davek plača kupec. Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene osnovnega sredstva na blagajni VVO. Ogled je možen 7. 5. 1989 in na dan licitacije. Tovarna elektrotehniških izdelkov Elektroelement, Izlake n. sol. o., TOZD »Svit« Kamnik n. sol. o. Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge orodjarjev - 4 kandidati Pogoji za izbiro: - IV. stopnja - rezkalec ali brusilec - dve leti delovnih izkušenj - poskusno delo dva meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: EEI TOZD Svit Kamnik. Bakovnik 4/a.___ KAMNIŠKI OBČAN / 24. APRILA 1989 Črna kronika Se bo akcija -10% Dvainštirideset prometnih nezgod in deset oplaženj na parkiriščih nikakor nista številki, ki bi dali slutiti, da se bo »Akcija - 10%« iztekla po pričakovanjih. Vse preveč smo namreč prepričani, da so edini nosilci aktivnosti v tej akciji organi za notranje zadeve, se pravi miličniki! To pa niti približno ni res, saj miličniki brez sodelovanja z ostalimi, posredno in neposredno udeleženimi v cestnem prometu, ne morejo doseči uspeha, to je zmanjšanje prometnih nesreč. Z represivnimi ukrepi in prisilo se prometna situacija težko izboljša, medtem ko se s preventivnimi ukrepi in dvigom prometne kulture število mrtvih in ranjenih na naših cestah lahko hitro zmanjša. Na žalost pa bo to možno šele, ko se bomo v akcijo vključevali tako posamezniki, kot najširše družbeno politične skupnosti. POTRUDIMO SE TOREJ VSI SKUPAJ IN NAPRAVIMO »AKCIJO - 10%« ZA DRUŽBENO, NE PA ZA AKCIJO ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE! Prometne nezgode - 42 Kar v devetih nezgodah je prišlo do telesnih poškodb in do večje gmotne škode, kar glede na to, da so naše ceste v poraznem stanju in kljub dobrim vremenskim razmeram slabo prevozne, ni nič nenavadnega. Bolj porazen pa je podatek, da je bilo kar triintrideset lažjih nezgod in vsaj še petnajst ali dvajset takšnih, ki v miličniški beležnici niso zabeležene. Sicer pa, Slovenci smo pogumen narod, saj nas ni rado strah v naših jeklenih konjičkih, če pa se ta le pojavi, ga brž prežene kozarček žgane kapljice. 3. marec - Franc V, iz Komende se je prav »luštno« počutil v svojem golfu med vožnjo iz Mengša proti Mostam, dokler ga ni poskusil prehiteti neznan voznik v »katrci«. To pa ne, si je rekel Franc in pritisnil na plin, da neznanec ni mogel mimo njega. Kar naenkrat pa se je na nasprotnem pasu znašlo vozilo, ki se je očitno nameravalo zapičlti v nesrečno »katrco«. Takrat se je v Francu le nekaj zganilo, saj je naglo zavrl, da ga je zasukalo na mokrem cestišču, kar pa je prepozno opazil za njim vozeči Anton T. in na desnem pasu je počilo. Oba levo vozeča sta se izma-zala brez poškodb in razbite pločevine, nesrečna Franca in Antona pa so prijavili. 15. marec - Ko se je Alojz K. vrnil iz nakupovalnega obhoda, ga je na parkirišču čakalo neprijetno presenečenje. Audi 80 ga je namreč pričakal z razbitim blatnikom in sporočilcem, zataknjenim za brisalce prednjega vetro-branskega stekla. Neznanec je namreč zabeležil registrsko "številko povzročitelja, ki je Alojzu pomagala, da je ob pomoči miličnikov odkril lastnika. Vendar Jožefa ni bila povzročiteljica, saj je avto brez prepisa prodala Antonu J. iz Kamnika, pravemu povzročitelju. Kaj več o sami nezgodi miličniki niso ugotovili, saj je bil Anton rahlo »grogi«. Gladko je odklonil tudi preizkus z alkotestom, zato so mu zasegli prometno dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Seveda opozorilo ni zaleglo, kar je potrdil tudi Alojz K., ki je prišel ob 22. uri povedat, da Anton spet patrulji-ra po mestu. Pot ga je zanesla tudi na dvorišče PM, kjer se je želel besedno poigrati z miličniki in Alojzom, tako, da možem v plavem ni preostalo nič drugega, kot da ga transportirajo v kletne prostore; brez avtomobila seveda. Da pa je bila mera polna, se je zataknilo še pri transportu. Anton je ušel miličnikom, vendar ga negotove noge niso daleč pripeljale. Spet je padel v roke miličnikom in ob 22.30 je končno zavladal »blaženi mir«. 18. marec - Emilova vožnja iz Duplice proti Kamniku se ni srečno končala, saj je povzročil prometno nezgodo, zaradi katere so ga občani »prepričali,« da je najbolje počakati na miličnike. Ti so ugotovili, da je v blagem ovinku pred novo pošto na Ba-kovniku zamenjal vozna pasova, zapeljal čez hodnik za pešce in se zapičil v dve telefonski govorilnici, ki sta pred pošto čakali na redke stranke. Emilu telefonirati sicer ni uspelo, če je bil to sploh njegov namen, zato pa je pobil vsa stekla in poškodoval ogrodje. Zaradi 3.0 promil alkohola v zadahu (rekord meseca), se nezgodi ni čuditi. 21. marec - Da ročni voziček ne sodi na prometne ceste, je na svoji koži izkusil Vinko M. iz Duplice. Med potiskanjem vozička po Ljubljanski cesti ga je namreč v bližini spodnje bencinske črpalke dohitel voznik Janez G. iz Kamnika, se zaletel vanj, za hip ustavil in odpeljal naprej. Nesrečnega Vinka pa je vrglo dvajset metrov vstran, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, miličniki pa so poiskali povzročitelja. Zaradi suma vinjenosti so ga prepeljali v kratkotrajno zdravniško oskrbo (odvzem krvi), potem pa ga kazensko ovadili. Marca je bilo največ nezgod zaradi vožnje v vinjenem stanju, ki so se navadno končale s pobegom povzročitelja. Vendar vedno brez uspeha, kar dokazuje, da roka pravice seže dlje, kot si včasih mislimo. Pa tudi kazni za tovrstne prekrške ne udarijo le po žepu! Kazniva dejanja - 41 Tudi lumparij smo zabeležili rekordno število, kar je povsem nepričakovano, saj imamo tako vsega dovolj. Ta naše plače si namreč lahko kupimo socialnega kruha in radenske po mili volji, tako da pomanjkanja res ne bi smeli občutiti. Pa šalo na stran, Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« Osmega aprila je SPV občine Kamnik v sodelovanju z delavci PM Kamnik, člani AMD Kamnik in Izpitnim centrom v Domžalah organiziral občinsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«. Tekmovanja se je udeležilo 25 dijakov (23 dijakov osnovnih šol in 2 predstavnika SENŠ Rudolfa Maistra Kamnik). Med učenci iz OS je 1. mesto zasedel STANE BERLEC (predstavnik OŠ Franja Albrehta), najbolje uvrščeni dijak srednjega usmerjenega izobraževanja pa je bil tako kot lani ALEŠ HRIBAR. Oba predstavnika se bosta udeležila republiškega tekmovanja pod istim nazivom, ki bo 22. aprila v Mariboru. Ekipna uvrstitev z občinskega tekmovanja je sledeča: 5.-6. razred: 1. mesto: OŠ Toma Brejca 5.-6. razred: 2. mesto: OŠ Frana Albrehta 5.-6. razred: 3. mesto: OŠ Stranje 5.-6. razred: 4. mesto: OŠ Duplica 7.-8. razred: 1. mesto: OŠ Toma Brejca 7.-8. razred: 2. mesto: OŠ Frana Albrehta 7.-8. razred: 3. mesto: OŠ Stranje 7.-8. razred: 4. mesto: OŠ Duplica Zaključne slovesnosti se je udeležil tudi predsednik SO Kamnik, Maksimiljan Lavrinc, ki je skupaj s predsednikom SPV, Ivanom Pristovnikom podelil odlikovanja najboljšim in jim zaželel, da s pridom uporabijo pridobljeno znanje tudi na cesti ter na ta način pripomorejo k zmanjšanju števila prometnih nezgod v katerih so pogosto udeleženi otroci in mladoletniki. DUŠAN ŽUMER morda bo v bližnji prihodnosti, če jo sploh imamo, le kaj bolje. Imeni, kot sta Markovič in Drnovšek, bi že morali biti nekakšno jamstvo za to trditev. Zaenkrat pa izboljšanja, vsaj v Kamniku, še ni čutiti, saj so se marca na prednostni listi naših tatičev in tatov znašli tudi predmeti, kot so prazne bančne kasete, puloverji iz trgovine Ona-On, kolesa, kavni mlinček in električni me-šalnik, pa žaromet z avtomobila, šest metrov drv, mopedi, katrca, denar, garnitura nožev, kava, fotoaparat, končajmo pa ta nepopolni spisek z ekonom loncem. I. marec - Nočna patrola je ob 5. uri zjutraj sporočila, da jim je neznanec med 1. in 1.30 uro odtrgal s službenega vozila zunanje desno vzvratno ogledalo. Nečedno dejanje se je zgodilo na Maistrovi ulici, pred gostilno Pod skalco, ravno med časom, ko sta miličnika opravljala kontrolo gostinskega lokala. Ker je neznanec vzel ogledalo s seboj, ga vljudno naprošamo, da ga vrne pod šifro: »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje!« 3. marec - Vratar iz DO Me-nina je sporočil, da je med obhodom po tovarni opazil neznanca, ki mu je po kratkem pregonu pobegnil čez ogrado. Ker njegovim »zajčjim skokom« v smeri Kamniške Bistrice ni uspel slediti, si je raje ogledal »mesto zločina« in na svoje presenečenje odkril dve posodi z razredčilom in šestnajst hrastovih letev. Kdo je bil neznanec in ali je med pobegom preplaval tudi Kamniško Bistrico, še niso ugotovili! II. marec - 15-letnemu M. M. je kar nenadoma izginil, se pravi - bil ukraden, lopar za namizni tenis. Ko se je fant že skoraj preusmeril v drug šport, je ukradeni rekvizit zagledal v izložbenem oknu trgovine Posrednik. Pot do nepridiprava, ki se ne more pohvaliti s preveliko prebrisanostjo, je postala otročje lahka... Ob tem primeru sem se spomnil na ponarejevalca denarja, ki je pri svojem »delu« uporabljal vodni tisk, originalne barve in papir ter brezhibno vstavljal nitko v bankovce, a so ga vseeno odkrili, saj je tiskal le bankovce po 55.000 din. Radovednim preiskovalcem je dal odgovor: »Ja nekaj moram pa tudi jaz zaslužit, a ne?« 16. marec - Življenje postaja prava šola za dolgoprstneže in mnogi jo končajo z odliko. Na srečo je tatic, ki je oškodoval petra Z., vpisal šele prvi razred. Iz odklenjenega avtomobila mu je namreč odnesel le prometno dovoljenje in liter mleka (mogoče je jasnovidec, pa je slutil podražitev), medtem ko se avtoradija in drugih vrednejših predmetov niti dotaknil ni. Pa na zdravje! Specifičnost kaznivih dejanj se menja iz meseca v mesec, saj je vse manj razbitih okenskih stekel (pričeteic te aktivnosti smo zasledili po novem letu) in vse več odlomljenih in razbitih vzvratnih ogledal na avtomobilih. Že v naslednjem mesecu pričakujemo manj takšnih KD, saj so miličniki pred diskoteko Šporn že prijeli dva ljubitelja tuje lastnine, s črno preteklostjo! Zanimivo, a nič spodbudno je tudi dejstvo, da starejše pri krajah v trgovinah vse bolj uspešno zamenjujejo otroci. V Metalki sta dva ukradla verigo za električno motorno žago, v Ideji denarnico, v pizzeriji pa liter brezalkoholne pijače. P. S. Storilci so bili mlajši od deset let! Javni red in mir - 22 17. marec - Ker se v našem mestu pod to rubriko ne dogaja nič novega, bo v njej tudi primer, ki sicer ne sodi vanjo. Po 21. uri so se na postaji oglasili zaskrbljeni starši dveh mladoletnih otrok, ki se nista vrnila iz šole. Miličniki so pričeli s poizvedovanji in kmalu ugotovili, da so otroka nazadnje videli v Ideji, v Kidričevi ulici. Ker je bila trgovina že davno zaprta, so poiskali odgovorno osebo, ki je odklenila prostore. In res, v zaklenjenem dvigalu so našli prestrašena otroka, ki sta se še pred zaprtjem trgovine igrala v njej. Malce strahu, vrnitev k očetu in mami, uradni zaznamek in primer je zaključen. 21. marec - Pomlad je v deželi, rožice cveto, ptički pojo, mladina se pa prepira. Tanja J. iz Dobrave je namreč prijavila poškodbo svojega nepoškodovanega vozila, in to izgleda le zato, ker se je sprla s svojim fantom. Tomaž, daj poskrbi, da bo »mir v hiši« in da dekleta ne bodo zastonj vznemirjala miličnikov! 22. marec - Orožne vaje, ki sta jih imela pod Starim gradom Lutvija M. in Senad G. so brez nadaljnjega uspele. Borbena gotovost pri Lutviji je pa sploh na višku, saj je zaradi pomanjkanja sovražnih sil ustrelil kar svojega »kompanjona« in to v zadnjico. V zdravstvenem domu so ga nemudoma obvezali in napotili v ljubljanski klinični center. Medtem ko se je ranjenec, verjetno stoje, peljal proti Ljubljani, so strelcu zasegli orožje z municijo in ga kazensko ovadili. 24. marec - Mladost je norost, si je verjetno mislila Klementina E., koje telefonirala miličnikom, naj pridejo pomirit njeno besnečo posvojenko. Otrok je napad besnila dobil izključno zaradi vprašanja, kje se je potepala tri dni. Miličnika sta ugotovila, da je med divjanjem razmetala hodnik in razbila steklo na vratih, da o vpitju in tuljenju niti ne govorimo. Ker je zapustila tudi poklicno šolo brez namere, da bi se zaposlila, so jo prijavili in poslali poročilo na Center za socialno delo. P. S. Čez dva dni se je primer ponovil, le daje tokrat S. E. pred hišo razbijala cvetlične lončke! Najdeno Tončka Balantič iz Cankarjeve ceste - tranzistor, Brane Peter-lin iz Sadnikarjeve - žensko denarnico, Peter Vajs iz Matije Blejca - žensko denarnico s 100.000 dinarji, Ivan Horvat iz Integrala - denarnico s 310.000 dinarji, Vinko Jereb iz Most - denarnico, Matevž Košir iz Kersnikove - denarnico, Darja Jarc iz Streliške - zdravstveno izkaznico, Hamdija Dulič - vozniško dovoljenje, Metka Kališnik s Trga talcev - dokumente, Stane Mejač iz Nevelj - dva bankovca po 50.000 dinarjev, Rado Gartner iz Tunjiške - moško kolo, Peter Kemperle iz Gregorčičeve - denarnico in Marjan Puškar iz Črne - vozniško dovoljenje MATIC ROMŠAK Poziv članom avto-moto društva Kamnik AMD Kamnik organizira 1. maja zjutraj povorko - budnico v počastitev praznika dela. Zborno mesto bo na parkirnem prostoru Avtomerkurja-Kočna (bivše delavnice Viatorja) ob 6. uri. Mopedisti brez izpušnih cevi v povorki ne bodo sodelovali. Pričakujemo vaše sodelovanje! AMD Kamnik ČISTILNI SERVIS MILAN DEISINGER Kidričeva 35/a, Kamnik, tel. 831-748 Strojno čiščenje vseh vrst talnih oblog, sedežnih garnitur, avtomobilskih sedežev, vseh vrst trdih podov s premazi (winflex, marmor, itd.) in čiščenje vseh vrst stekla. Novo! Čistimo tudi lamelne zavese. Čestitam ob prazniku dela. FRIZERSKI IN KOZMETIČNI SALON »EDITA« Japljeva 4, Kamnik vam čestita ob prazniku dela. Stranke obvešča, da v prenovljenem salonu opravljamo storitve s kvalitetnimi uvoženimi materiali. Delovni čas od 6. do 20. ure, sobota od 6. do 12. ure. HRtUR TURISTIČNA AGENCIJA čestita ob prazniku. Turistična agencija »Artur«, Kamnik, Kidričeva 29, tel. 832-012 vam organizira razne sindikalne izlete, strokovna potovanja, letni oddih, praznične pakete, posredujemo nakup domačih in tujih letalskih vozovnic. »LECTARJEV HRAM« KAMNIK, Titov trg 7, tel. 831-390 Priporočamo, da nas obiščete na tradicionalnem srečanju delavcev ob praznovanju 1. maja v Kamniški Bistrici. Postregli vam bomo z domačimi specialite-tami. Priporočamo vam tudi ostale storitve Lectarjevega hrama. Vsem občanom iskreno čestitamo ob delavskem prazniku in se priporočamo! »OPTIK« Dolinšek Helena Kamnik, šlandrova 14 vam nudi vse vrste optičnih storitev iz kvalitetnega domačega in uvoženega materiala. Čestitam za praznik. ...» , . . .. . K Možen pregled specialista VELIKA PLANINA »ŠIMNOVEC« - gostišče s prenočišči in »ZELENI ROB« Čestitamo ob delavskem prazniku. ŽENSKO FRIZERSTVO »ŽAGAR MIRA« Kamnik, Titov trg 17 Obveščam cenjene stranke, da bo salon po prvomajskih praznikih odprt vsak dan od 7. do 20. ure, v soboto od 6. do 12. ure. Vsem cenjenim strankam čestitamo za 1. maj Dobro plačano honorarno delo dobi komunikativna mlajša oseba, ki ima dovolj prostega časa in lasten prevoz. Informacije po tel. 832-627 od 14.30 do 15.30 ali po 22. uri. Smučarska reprezentanca na Duplici VABIMO vse Kamničane in ostale, da si v nedeljo, 7. maja, ogledajo zanimivo tekmovanje v tenisu. Na teniškem turnirju »ORION« (prejšnja leta HITACHI) se bodo pomerili člani moške in ženske alpske smučarske reprezentance, Elanova ekipa (Furuseth, Bittner, Jagge,...), sponzorji YU-ski poola, trenerji in športni novinarji. Po teniškem turnirju, ki ga organizirata Kmmona Commerce in ŠD Virtus, bo na dupliškem teniškem prostoru ob 19. uri družabno srečanje, kjer se boste lahko pobliže spoznali z igralci. Igral bo ansambel Poljanšek. VLJUDNO VABLJENI! PRIZNANJA ZA DELO V TELESNI KULTURI IN ŠPORTNE USPEHE Slavnostna podelitev Bloudkovih značk, plaket SITKS in priznanj ZTKO za delo v telesni kulturi in za športne uspehe za leto 1988. Termin: sreda, 26. 4. 1989, ob 20. uri. Kraj: Kulturni dom Komenda Gosta: Mateja Svet io Tomaž Čižman Program bo povezoval Tone Smolnikar Za zabavo bo poskrbel ansambel Krt Na prireditev vljudno vabimo vse Kamničane! Športno društvo Virtus Teniška sekcija Obveščamo vse člane sekcije, da lahko vplačajo igralnino za sezono 1989 Vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v klubskih prostorih teniške sekcije. Igralnino lahko poravnate najkasneje do 15. maja KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. fi_ Kamniški občan