LJUBLJANA,
28. FEBRUARJA 1968
LETO XIX ST. 4
K SEMINARJU ZA UČITELJE SLOVENSKEGA JEZIKA Z ESTETSKO VZGOJO NA POKLICNIH. SOL AH
Zakaj estetska vzgoja ne dopolnjuje splošne kulturne razgledanosti
Zavod za šolstvo SR Slovenije prva dva dni je zaposloval užije v dneh 1., 2. in 3. februarja 1968 telje dopoldne in popoldne, po-organiziral za učitelje slovenskega slednji dan pa samo do 14. ure. jezika z estetsko vzgojo na poklic- Organizatorji seminarja so želeli nih šolah seminar, na katerem čas temeljito izkoristiti in jim je so strokovnjaki s področja glas- to tudi uspelo, bene, filmske in likovne umetno- Prvi dan seminarja je bil na-sti pojasnjevali učni načrt za menjen predvsem glasbeni vzgoji, estetsko vzgojo na poklicnih šo- Pavle Kalan, pedagoški svetova-lah ter obširneje obravnavali po- lec za glasbeno vzgojo pri zavodu samezna poglavja iz tega načrta, za šolstvo SRS, je najprej tolrna-Pri tem so se omejevali v glav- čil učni načrt za področje glasbenem na snov H. in III. razreda, ne vzgoje, nato pa podal razvoj saj so gradivo I. razreda obdelali, glasbene umetnosti. Slednja snov.
r-i Z LETNE SKUPŠČINE ZDRUŽENJA STROKOVNIH ŠOL SLOVENIJE
Počasi vendarle: ZELENA LUČ ZA STROKOVNO ŠOLSTVO
Pred kratkim je kila v Ljubljani, at. februarja) letna skupščina Združenja strokovnih šol Slovenije. Razen delegatov so bili navzoči tudi predstavniki republiških upravno-prosvetnih institucij in Gospodarske zbornice ter zastopniki zveznega združenja poklicnih šol. Poleg, formalnih opravil skupščine so navzoči največ razpravljali o vlogi združenja in problematiki na področju strokovnega šolstva.
Predsednik združenja Pavel kovne šole v Slovenili. Včlanjene
kolikor mi je znano, na podobnem je namenjena pčencem III, raz- Prinčič je na kratko ' onisal'-delo so samo poklicne šole in izobra-tridnevnem seminarju v juniju reda, poklicnih šol, vendar samo upravnega odbora od žadnie ževalni centri. Zunaj združenja
1967. Junijskega seminarja se nisem udeležila, zato se bom v svojem poročanju , in razmišljanju omejila le na ta, drugi seminar.
Kot je bilo že v začetku omenjeno, je trajal seminar tri dni;
od renesanse do danes. Tovariš skupščine. Odbor je imel svdj de-
Kalan je svoj pregled razširil še na razdobje pred renesanso, kar je bilo za poslušalce vsekakor pomembno, saj se osnovna na-(Nadaljevanje na 3. strani)
lovni program in ga tudi v glavnem izpolnil. Ostalo pa ie precej odprtih vprašani, ki jih bo treba urediti. Poglejmo nekatera: združenju ni uspelo vključiti vse štro-
IZ SKUPŠČINSKE RAZPRAVE O PREDLOGU RACIONALIZACIJE ŠOLSTVA
Šolstvo naj bo nosilec napredka
stvo, nakazovala republiška izobraževalna skupnost. Več kot polovico potrebnih sredstev pa bodo morale še prispevati občine in tista rodietia. ki so šole sam ustanovila.
V razpravi je bilo slišati, da so vse šole upravičeno pričakovale, da bo financiranje letos urejeno Napredek je. toda še vedno ie precej negotovosti. Z načrtom za financiranje teh šol ie predvideno, da bi šole v glavnem dobile toliko sredstev kot leto prej. Pri tem pa so prezrli, da so na primer šole v ljubljanski skupnosti šol prejemale lani le 80 odstotkov potrebnih sredstev. Sploh oa ni rešeno, iz česa financirati strokovne šole v prvih treh mesecih letošnjega leta. Podjetja so prenehala dajati prispevek, obveznega prispevka pa tudi še ne plačujejo, ker velja za tri mešece začasno financiranje, s prispevnimi stopnjami iz lanskega leta.
V razpravi je bilo še poudarjeno. da z racionalizacijo šol na drugi stopnji nimamo namena zmanjševati kapacitete šol. Nasprotno, omogočiti bo potrebno, da se bodo lahko vsi, ki končajo osem razredov osnovne šole. vpisali v srednje šole. S tem pa ni rečeno, da ne bi nekaj šol ukinili ali preusmerili in tudi na novo ustanavljali.
Pedagoška služba bo po sedanjih predlogih združena in njeri poudarek bo na nadzoru in manj na vlogi svetovanja.
Na koncu skupščine so sprejeli finančni načrt za letos. Razrešili so predsednika in podpredsednika upravnega odbora, ker ne delata' več v šolstvu. Kolektiva Iskrine in Litostrojske šole bosta imela' v odboru nove zastopnike. Sedež združenja pa bo še nadalje v Izobraževalnem centru Litostroj.
M. C.
Kaj pomeni racionalizacija na Področju vzgoje in izobraževanja? Ali je predlog akcijskega programa za izvajanje racionalizacije tak, da zajema vsa vprašanja, ki se jih je treba lotiti? Ali so roki, postavljeni za izvršitev programa, realni in dejavniki, ki naj bi opravili to nalogo, najprimernejši?
Na ta vprašanja so skušali odgovoriti člani odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora, ko so 21. februarja obravnavali predlog ukrepov za izvajanje racionalizacije na področju vzgoje in izobraževanja z omenjenim akcijskim programom.
Oba predloga je pripravil republiški sekretariat za prosveto
in kulturo, namen predlaganih Ukrepov in sam pojem racionalizacije pa je uvodoma pojasnil namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Boris Lipužič.
Skrb za vzgojo in izobraževanje ni 'e stvar šoie
Naša družba je posebno zainteresirana za vzgojo in izobraževanje mlade generacije. Na tem področju je še vrsta problemov, katerih rešitev t*vr.ia mladina z vso pravico. Naš izobraževalni sistem se počasi reformira in prilagaja zahtevam ter Potrebam gospodarstva in družbenih dejavnosti. Mnogi problemi v šolstvu so v precejšnji meri posledice nezadovoljive materialne osnove v Posameznih mestih in krajih, pa tudi nerešenih vprašanj v celotnem izobraževalnem sistemu. Vse to po-vzroča težave delu naše mladine pri Pridobivanju kvalifikacij ter sc negativno zrcali v njeni družbeni zavesti in razpoloženju. V naši družbi je treba doseči, da bo imel sposoben mlad človek možnosti za šolanje in Ustrezno strokovno usposabljanje. da bi prišle do izraza ustvarjalne sposobnosti vsakega posameznika. Ne smemo dovoliti, da je to odvisno samo od materialnih Složnosti njegovih staršev.
Skrb za vzgojo in izobraževanje ne sme biti le stvar šole. Svoj dele” odgovornosti mora imeti tudi družina in ni treba pričakovati, da jo bo zemenjal kdo drug v tistem, kar je njena obveznost. Seveda ni mogoče uresničiti vsestranske vzgoje mladine, ki je velikega pomena za našo socialistično družbo, brez polnega angažiranja vseh družbenopolitičnih dejavnikov, v prvi vrsti Zveze ko-Dttmistov...
Vzporedno z rastjo standarda v baši družbi so se povečale tudi možnosti seznanjanja mladine s tistim, kar se danes ustvarja na področju kulture in umetnosti ne le pri nas, temveč tudi v svetu. Film, televizija, tisk. izdajateljska dejavnost in druga sredstva javnega informiranja močno vplivajo na oblikovanje nje-hega pogleda na svet. Vse to razširja obzorja mladim ljudem in prispeva k njihovemu popolnejšemu izobraževanju in vzgajanju. Vendar Pa je del tistega, kar posredujem informacijska sredstva, po duhu m vsebmi tuje naši socialistični družbi. Pogosto se dajejo popačene^ podobe o ekonomski in politični situaciji, posplošujejo in dramatizirajo se posamezni negativni pojavu Prenašajo se razne senzacije, vtihotapila se malomeščanska morajo, ipd. Nikoli ne smemo pozabljati, da vPlivajo negativno na našo mla^i-r»o reakcionarne in zaostale si* c znotraj in zunaj države. Vse to ima negativne posledice na formiran c zavesti mladine, ker zamegkbv^ thladim Hudem perspektivo m seje sumničenja v upravičenost dvomov ki jih vlagamo v boju za bc^'o m lepšo bodočnost. Zato je preovsenj dolžnost komunistov, ki de upu ha teh področjih, da nesnrotuje^ temu negativnemu in da se, bore r7 Uveljavitev resničnih soci^Hstmrr ^ Interesov družbe in pravih človeški!-Vrednot.
(Iz govora predsednika Tita na Vrn. kongresu Zveze mladine Jugoslavije.)
so vse srednje strokovne šole in mnoge vajeniške. Res imajo nekatere srednje šele svoje skucno-sti. vendar tudi z njimi ni bilo dovolj trdnih vezi in sodelovanja.
Upravni odbor se je močno angažiral v javni razpravi pred sprajemem zakonov o srednjem šolstvu in financiranju šolstva.
2ai so sestavljale! zakonov njihove predloge sprejeli, v zakone pa niso prišli, ne da bi debili utemeljen odgovor.'
Predlog naj bi pomagal po- Podlago za ukrepe na področ- Tudi z zveznim združenjem spešiti prizadevanja, da bi se ju visokega šolstva dajejo sklepi strokovnih šol .je moral upravni vzgojno izobraževalna dejavnost o razvoju tega šplstva. Ti opo- odbor razčiščevati načelna vpra-v prihodnje razvijala bolj skladno zarjajo na napake, ki so nastajale, sanja o vlogi tega jugoslovanske-z družbenoekonomskim razvojem, že pri reformi visokega šolstva po ga združenja. Prevladovale so tež-možnostmi in potrebami, ki jih 1957. letu. Medtem ko pogosto nje, da naj bi zvezno združenje narekuje uresničevanje družbene slišimo ugotovitev o premajhnem imelo podobne naloge, kot j in in gospodarske reforme. Analiza prilagajanju šolstva gospodarstvu, ima javna uprava ali strokovne dosedanjega razvoja na področju pa je praksa prav pri teh šolah službe.	".	(
vzgoje in izobraževanja v pretek- pokazala nasprotno, namreč; -to Navzoči . predstavniki strokov-losti-kaže na neuravnovešen, ne- šolstvo ne bi doživelo tolikšne g0j so največ, pričakovali; od enakomeren,. pa .tudi ekstenziven	ekstenzivnosti v svojem notra-	ra;?pfave predstavnikov sekfeta-
razvoj. Tudi v šolstvu je namreč	njem razvoju, če se ne bi prila-	riat£, za prosveto in kulturo. Na-
treba postaviti pod vprašaj racio- gajalo načrtni zamisli o gospo- mesSik sekretarja tov. Lipužič je	.	,	.	.. J
nalnost in ekonomičnost naložb in darstvu, kakršnega naj. bi imeli- ve/.lno odprtih vprašani s po- univerze !e 16- februarja prvič za- da racionalizacija le-teh ne sme potrošnje, hkrati pa naj bi se	čez nekaj let. Dvostopenjski štu-	drečia" tega šolstva dal zadovolji-	sedal v novi sestavi- Za novega	biti v škodo ravni univerzitetne-
šole same vključevale v resnična	dij, snovanje večjega števila šol,-	va pojasnila Združenju je ’zre-	Predsednika sveta so izvolili	ga študija. V anketi so fakultete
racionalizacijska prizadevanja.	oddelkov, smeri in odsekov ima	j,ol priznanje za Uspemo delo	dr- Milana Osredkarja, direktorja	izrazile mnenje, naj bodo v uč-
Racionalizacija je v bistvu	svoj izvor prav v preveč ozkem:	;rerfelo pa je bii0, p0 njegovem	^titute Jožef Stefan, nanovo pa	nem programu le tisti predmeti,
nadaljevanje pred desetimi leti Prilagajanju vsakokratnim speci- Unmfaiu, komunikativnosti med ?° blh izvoljen, tuni predsednik, k, so nujno potrebni za obvlada-začet^a procesa šolske reforme	alpim potrebam delovnih organi-	.dcriSivom združenja in ropubli-	m namestniKi komisij univerz,-	nje določene studijske discipline,
in'cien sestavni def Poelavitni	zacij - odtod prevelik poudarek	škimi in šolskimi institucijami,	tetnega sveta. Ro porodu rektor-	Dodatna obremenjevanje pa pred-
cili racionalizacije ni v ukinjanju	na aplikativnih znanjih in pre-	Sekretariat pripravlja izvršilne	^ prof. dr. ing. Romana Modica,	stavljajo družbene vede telesna
posameznih zavodov, temveč ra-	tirana specializacija. Dejstvo je,	predpise, ki jih mora, v skladu	J* govoril o pripravah za pro-	,n predvojaska vzgoja Mnenje
cionalizacija v samem vzgojno	da so bile šole z gospodarstvom	z zakonom o srednjem šolstvu, iz-	slavo sO-letnice delovanja um-	elanov sveta studijske komisije,
izobraževalnem procesu. Vsak	formalno sicer povezane, vpraša-	dati. Imenovana je že komisija *a	,veJze v prihodnjem koledarskem	problematičen je sam koncept
ukrep bo treba torej temeljito	nje pa je, če so tudi vsebinsko	verifikacijo strokovnih šol. ki bo	letu m opozoril, da univerza letos	predvojaške vzgoje, pa. tudi sam
preudariti in preprečiti prenag-	odgovarjale na procese, ki jih je	najprej ugotovila, če imajo vse	?e bo doblla vec denarja (zaradi	izpit, ki je sedaj pogoj za prehod
liene odločitve.	prinašal razvoj. Zadnji čas pa je,	šole minimalne pogoje dela. Pri-	®?sar 1,1 mogoče pričakovati raz-	v višji letnik, naj bi postal ^zgolj
t	io	i-m; da šolstvo preneha biti zgolj pri- pravljajo predpis, ki bo omogočil Slrifve njene dejavnosti), so ob- pogoj za dvig diplome. Vec po-
. ,	....b J , f5,	.	lagojevalec, temveč mora biti	vpis v nekatere poklicne šole tu-	ravnavali in sprejeli zaključni ra-	zornosti pa bo treoa posvetiti
p”'iS£j5f?£5K p*™w>™,o‘"Vfr**"16,0	SL"Lt?,r,lr»Tgorie
vzgojno izobraževalnih zavodov, Ob racionalizaciji šolstva se jega .jezhta negativno oceno v Dobršen del razprave so po- 2e dalj časa je očitno, da je namreč: pospešeno bo treba raz-	srečujemo nedvomno z vrsto pro-	spričevalu 8. razreda osnovne so-	svetili študijskim vprašanjem:	najbolj kritično v sedanjem štu-
vijati predvsem predšolsko vzgo-	blemov, ki bodo zahtevali veliko	ie. Pregledati in dopolniti bo	študijskemu režimu v prvem let-	dijskem sistemu prav prvo leto.
jo in del srednjega šolstva, razvoj	časa, pa tudi strpnosti, vsakršni	treba vse učne načrte in v pri-	niku in učinkovitosti študija na	Podatki kažejo, da je osip v pr-
posameznih vrst srednjih in viso- ukrepi pa bodo morali biti pod- hodnje jih bo potrjeval sekreta- univerzi. ,	vem letniku-do lanskega študij-
kih šol pa usklajati z razvojem prti tudi s strokovnimi argumenti. Nat. Učitelji praktičnega pouka. Vprašanje, kako izboljšati štu- s k ega leta stalno naraščal. Na ustreznih dejavnosti gospodarstva predlog akcijskega programa ti morajo imeti najmanj sredje- dij na univerzi, se postavlja iz tekstUni tehnologiji je bil lani že in družbenih služb.	za racionalizacijo so na seji oce-	šolsko izobrazbo, bodo lahko, tudi	leta v leto. Analiza ankete o	81 /o’ na kemiJskl tehnologiji
S SEJE UNIVERZITETNEGA SVETA
Pripravljalno leto za novince
Univerzitetni svet ljubljanske nih študijskih programov menila,
Pri izvajanju racionalizacije
nili kot
' ki
m jih nakazujejo novi zakonski jj0 g0istva: določa dejavnike, ki lovodsike ali moistrsike šn1e predpisi, uspešen instrument pr, ^ rešijo posamezn^ proc’?ge( lovcdake al1 asirske sole.
e?	™ m koitet™» mk	srrš sr s	!3
ta režim poenotiti. Studijska ko-	od	50 %. Takšen osip je nedvorh-
Tovariš Lipužič je.-razložil tu-	tnisija univerzitetnega sveta je	no	nenormalen, je pa razumljiv,
1108,1 meu i/Ajui tuts v mini***	-—v-	p0Sameznih	ukrepov.	Ta	predlog	di	letošnji sistem financiranja	soglašala z mnenjem, zapisanim	če	vemo v kakšnih pogojih žive
nostmi m solarni, večjo skladnost	bo. nedvomno doživel	še določene	strokovnega šolstva. Prispevek, kj	v anketi, da je treba tedensko	mnogi študenti (le 10 % novincev
razvoja strokovnega solst	. P -	Spremembe,	saj je treba	pojmo-	sb	ga do letos podjetja prosto-	obremenitev' novincev zmanjšati	Je	štipendiranih). Mnogo nov.n-
trebami m zahtevami gospodar- vatl rarionalizariin kot dinamičen , O , V.	-	-	-	■ cev ne namerava rpsnn sfurt.mt,
siva pa bodo lahko zagotavljale	M K -i00 daiala' bo
?ori meŠOC!zobrSeva0lnfmbfnikup'- nalmzuTe pa tudl roke za izS
posebne izobraževalne skuDnosti.
proces.
—« «*"* - «• ■»««-» 3e
TIS, ki financirajo strokovno šol- o zahtevi po skrčenju prenatrpa- vnosti ne morej0 uspešno delati.
Samo 15 % novincev nima zado-. stnih inteligenčnih sposobnosti za študij, medtem ko je pri ostalih glavni vzrok pomanjkljivo predznanje, ki ga prinesejo iz srednje šole..
Po mnenju nekaterih naj bi prav takšnim študentom, ki ne morejo zadovoliivo opraviti prve-\ga leta, dovolili, da bi prvi letnik ponavljali. Zakon o. visokem šolstvu sicer ne dovoljuje tega, praksa pa je pokazala, da to ni najboljša rešitev. Morda bi kazalo razmisliti tudi o posebnih pripravljalnih tečajih (pripravljal-,i n letu), v okviru katerih bi dobili srednješolci dodatno znanje iz tistih predmetov, ki jih v srednji šoli niso imeli (specialne usmeritve), ali pa so bili premalo zastopani (humanistične vede,. matematika).
V anketi so fakultete posebej poudarile potrebnost individualnega d^la z novinci. To delo je razvito na fakultetah že v raznih oblikah, ki bi jih bilo vredno še bolj razvijati. Ob tem pa je osrednje vprašanje — pomanjkanje asistentov. Za njihovo namestitev bi bil seveda potreben denar, ki bi bil v tem primeru nedvomno dobro naložen: številnim študentom bi omogočil uspešen start za nadaljnji študij, pa tudi sicer si br z dovolj asistentov ni mogoče zamišljati sodobnega pouka na univerzi.
M. K.
PROGRAMSKI VIDIKI ZA DELO ZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
PRISPEVEK NA TEMO:
Šoloobvezni otroci ne obiskujejo pouka
Želja tovarišev iz Škocjana, kot je zahteval njihov in da bo je pripravila nosti naj bi na temelju dolgorož- rektorjev vzgojno izobraževalnih republiškega odbora sindikata de- naj pišemo o podobnih problemih, tudi vključevanje v uk z nepo-
^ -____________________ 1	1____• 1	i	.•	1__	‘_- —	__‘	^; L. „», ___	___ —	.. .. ___1 — ^-1 —. ^ ^	„	4— rt«	nn.. I	_
1
Sekcija za razvoj družbenih ekonomskih odnosov na tem de- najbolj nadarjene učence. Poseb- tudi za širša območja. V zvezi s odncčcv na področju izobražc- lovnem področju.	no pozornost naj bi posvetili ka- tem je predvideno, da bo — po
vanja1 in vzgoje pri republiški Temeljne izobraževalne skup- drovski sestavi in imenovanju di- sprejetem družbenem dogovoru
konferenci SZDL •	-	....... -	-	-	-
programske vidike za delo izo- nih programov vzpodbujale obča- zavodov, brazevalnili skupnosti. Le-te ne in delovne organizacije za zbi- Prosvetno imajo za seboj kratko obdobje ramje samoprispevka za investi- mora postati
pedagoška
pomemben
lavcev družbenih dejavnosti
kot jih imajo oni, in njihovem polno osemletko vedno teže. Trije
služba že letos zagotovljeno hitrejše reševanju, me je vzpodbudila, da učenci so namreč obiskovali sed-
instru- usklajevanje predvsem najnižjih vam bom opisala naš primer.
mi razred, eden pa šestega. Ce-
delovanja, vendar je očitno, tla cijsko izgradnjo osnovnih šol ter	ment družbenega nadzora nad	osebnih dohodkov prosvetnih de-
so že sedaj upravičile svoj ob- vzgojno-varstvenih ustanov. S po-	tem, kako delovne organizacije	lavcev. V zvezi s tem je predvi-	dejo v peti, šesti, sedmi ih osmi	imela občutek, da njihovega našlo,j_ ier predstavljajo korak na- močjo Socialistične zveze se bodo	izvajajo sprejeti delovni pro-	den delovni program, ki bo začr-	razred tudi* učenci s podružnice,	sprotnega prepričanja le nisem
prej v razvoju samoupravnih skupnosti zavzele za večje in bolj	gram. Na seji so poudarili, da bi	tal, kako in v kolikšnem času bo-	p0t do šole se jim tako nepri-	popolnoma omajala in bom še
odnosov na vzgojno izobraževal- stabilne občinske prispevne stop-	bilo treba čimprej sprejeti zakon,	do postopoma rešena ta vpraša-	merno podaljša, avtobus pa, ki	vedno imela težave. Odšla sem s
nem področju. Pri njihovem na- nje, pa tudi za druge vire finan- ki bo omogočil, da bo lahko pro- nja.	je nekaj časa prevažal učence v sklepom, da v tisto vas ne pojdem
oaljnjem razvoju naj bi poave- cirnnja vzgoje in izobraževanja, svetno pedagoška služba edgovar- Integralni del vzgojno izobra- g0i0) je prevoz zaradi slabe ceste več prepričevat staršev, pa četudi tili vcč pozornosti uresničevanju Izobraževalne'skupnosti naj bi no spremljala izvajanje dejavno- ževalnega sistema, naj bi postalo opustil. Kraj je pretežno kmetij- izostanejo vsi otroci od pouka, vseh smernic, izoblikovanih ob sprejele ustrezna merila, ki bo#o	sti v vzgojno izobraževalnih za-	tudi izobraževanje odraslih. Izo-	sk{ ZSd0 ni <<udno, če je tudi lo-	Začuda pa sem kmalu potem lah-
spr:,:‘ a zakona v zvezna in na temelju delovnih rezultatov	vodih ter da bo imela možnost	braževalne skupnosti bodo zato	gjka nekaterih kmečkih staršev	ko ugotovila, da so prihajali otro-
repafciislii skupščini ter doku- prispevala k boljšemu gospodar- samostojnega posredovanja in enakopravno obravnavale dejav- nndnhnn insiki UrnH»n«kih Tudi '	’	- •	~
ki jih je sprejel plenum jenju in delitvi dohodka ter ukrepanja.	nost delavskih univerz in delov-
GO SZDL Slovenije.	vzpodbujevalno vplivala na ko-
Na osnovno šolo Planina pri- prav so mi starši pritrjevali, sem
ci redno v šolo. Če so jih kdaj na naši šoli imamo vsako leto potrebovali doma, so starši pro-
Izobraževalne skupnosti bodo n.ih organizacij, ki se ukvarjajo s nekaj učencev, ki pogostokrat iz- sili za izostanek. Tudi znanje ,	morale pri oblikovanju in izva- tovrstnim izobraževanjem. Izo- ostajajo od pouka z izgovorom, učencev se je neverjetno izbolj-
seutije so menili, da je v bliž- Otnovna naloga vzgojno izo- janju svoje politike združevati braževalne skupnosti bodo le-tem da m0raio pomagati staršem Dri’ šalo. Od kopice nezadostnih je tu
Udeleženci razprave na seji lektive.
ostajali najpogosteje štirje učen- ob koncu leta sta dva le uspešno ci. Vsi so bili iz ene vasi, le-ta končala sedma razred. Torej moja pa je precej oddaljena od šole. pot le ni bila zaman.
Ker na noben opomin in grožnjo Potrdilo tega prepričevanja pa
sem dobila letos. Eden od tistih šoli pa se tudi niso udeleževali, gtirih ueencev bi se bil rad izučil
domu. Sele potem zadevo sodišču.
bi prepustila
za zidarja, vendar ga brez končane osemletke niso marali spre-,	jeti. Letos je prosil, če sme deveto
rrrs.y^t -——~
tega, če bodo njihovi otroci znali ,	,	„	, . .
’	. _ .	vsak dan. Ta učenec potrjuje
ostalim, da se je bolje potruditi v
kaj več, kot znajo sami. Za kmečko delo bodo že dobri, saj so
njir.i cbftodju potrebna osme* broževalnih zavodov in njihovih neposredne interesente za vzgojo delile denar, in sicer na temelju delu” Pred tremi°leti 'go tako Iz- in tam sicer še ostala katera, a niev v nekatere neposredne na- kolektivov je — poleg posredo- in izobraževanje. Pri tem naj bi v njihovega delovnega programa, loge, s Katerimi bi pospešili vanja znanja — tudi oblikovanja sodelovanju z ostalimi dejavniki Na sestanku je bilo dogovorje-razvoj družbenih odnosov in ka- socialističnih, samoupravnih, mo-	posvetile več pozornosti usklaje-	no, da bo posvetila Socialistična
kovost dela na tein področju, ralnih in političnih vrednot. Pri	vanju interesov gospodarskih in	zveza vso pozornost politiki in
Da bi to uresničili, je sekcija tem mora biti nenehno prisoten delovnih organizacij, na, izobraže- kakovosti vzgojno izobraževalnih ^aršr^ils^rAartrnir^estonkr^^v sprejela programske vidike izo- tudi družbeni interes, vpliv izo-	vatnem področju, pri moderniza-	prizadevanj ter razvoju samo-	h	j,	’	,TripWpvali
braževalnih skupnosti kot skup- braževalnih skupnosti, družbeno-	ciji in racionalizacija učnovzgoj-	upravnih odnosov na tem področ- , ^kipniia	da	iih	nhiščpm	na
no dogovorjeni akcijski pro- političnih organizacij, raziskoval- nega procesa v strokovnih in dru- ju. Spremljala in analizirala bo	’ J
gram.	nih pedagoških institucij in dru- gih šolah.	uveljavljanje novih odnosov ter
Za ^ oblikovanje in izvajanje gih. Oblikovanje teh vrednot Na seji so sklenili, da se bodo opozarjala na vzroke, ki terjajo izobraževalne politike naj bi izo- predstavlja namreč bistveni se-	zavzemali za financiranjn stro-	take ali drugačne spremembe
braževalne skupnosti skupaj z stavni del kvalitete pouka in kri-	kovnih šol iz stalnih virov za to,	predpisov. V zvezi s tem bo or-
ostalimi dejavniki — občinskimi terije za nagrajevanje kvalitete	da bedo delovne organizacije iz-	ganizirala pogovore med pred-
skupščinami, družbenopolitičnimi dela, '	polnile družbeni dogovor glede stavniki gospodarstva in pred-
in delovnimi organizacijami — Izobraževalne skupnosti bodo financiranja strdkovnih šol in da vsem strokovnega šolstva, vzpod-	.	.	, .	_	„ rpnnpm ra«,, in nmsk-nvati np,nr
sestavile letošnje delovne progra- tudi v prihodnje izboljševale ka- bedo poravnale dolg do strokov- bujala pa bo tudi oblikovanje zdravi in močni. Tudi kakšne	.	d fL .’
me. Pripravile naj bj tudi per- drovsko strukturo prosvetnih de- nega šolstva.	razvojnih programov vzgoje in obrti bi se lahko lotili, saj je na _	,	.	,	„	. ,	, “
spektivni program razvoja vzgoje lavcev na temelju načrta potreb Pri oblikovanju meril naj bi izobraževanja v občinah ter šir- vas' iskana, in izobraževanja za njihovo ped- po kadrih. V zvezi s tem bi mo- izobraževalne skupnosti usklaje- ši družbeni skupnosti, ročje. Izobraževalne skupnosti rale biti izobraževalne skupnosti, vale dohodke prosvetnih delavcev	BRANKO	BLENKUS
bodo usklajale med seboj tudi po- delovne organizacije ter organi-trebe na širših območjih, poseb- zacije SZDL tudi bolj kot doslej no v zvezi z razvojem srednjega zainteresirane, kakšni so dijaki in strokovnega šolstva.	učiteljišč in študenti pedagoških
Za še bolj hitro in učinkovito akademij, kakor tudi filozofske delo izobraževalnih skupnosti je fakultete — namreč glede na to, zelo pomemben njihov kadrovski kakšen je njihov svetovni nazor, sestav, zato naj bi si vse družbe- pripravljenost in vnetost za po-nopolitične organizacije prizade- klic idr. Temu primerna bi mora-vale, da bi bili v organih izobra- la biti tudi politika štipendiranja, ževalnih skupnosti predvsem ti- ki bi morala omogočati vzgojno sti prosvetni delavci, ki se zavze- izobraževalnim zavodom, da bi majo za hitrejši razvoj družbeno- lahko usmerjali in štiptendirali
kakšne rednem času in obiskovati pouk. Izostankov imamo vedno manjj čeprav tu in tam še pride komu Prepričevala sem jih, da za- na misel, da ostane doma zaradi hteva današnji čas od otrok več, dela.	J. K.
Tam sem jas dmmi3 kjer s® hribi...
Hribi se vzpenjajo od Tolmina do Bohorja, od Pohorja do Gorjancev.
V hribih pa je zemlja skopa in življenje težko.
Ni zato lahko tudi moje življenje. Zemlje imamo toliko, da izčrpava naše moči, vrača napi pa le malo. Največ še daje sadja in pijače. Kruh, suh in črn kruh ter dva ded pijače sta nam zato najnavadnejši obrok hrane. Mati mi je umrla za jetiko, oče ima raka na želodcu. Sam sem s svojimi trinajstimi leti droban fantič, presojnih lic, slabotnejši od osemletnih meščanskih otrok.
Ko sem končal četrti razred naše domače šole, sem se moral prešolati na bližnjo fentralno šolo, oddaljeno 8 km. Vstajati moram poleti in pozimi ob štirih, da še opravim živino v hlevu. Potem bredem po blatu ali gazim po snegu fričetrt ure daleč do avtobusa, ki nas — sredi robatih delavcev, ki se vozijo v tovarno, potegne štirideset minut daleč v mesto.
Utrujen stopim v razred. Na pouk čakam še štirideset minut. Takrat imam priložnost, da prepišem domače naloge ali se poskusim kaj naučiti.
Učenost mi gre zelo težko v glavo. Ponavljal sem razrede že doma, na nižji stopnji.
Najteže mi gresta angleščina in matematika. Razrednik je posadil poleg mene sina nekega nameščenca, ki so ga bili začeli učiti angleščino privatno, ko je hodil v prvi. razred. Kako je ta fant srečen! Ko tovarišica razlaga, že sam naprej pove kak davek. Meni pa se fant smeje: »Ti zabiti hribovec, kaj le delaš med nami!«
Razrednik mnogokrat govori z mano in me očetovsko prepričuje, naj se potrudim, da nebom delal sramote razredu in zniževal učnega odstotka ... Pravi tudi, da nikoli ne vem, kaj bom še potreboval v življenju. In da človek toliko velja, kolikor zna jezikov. Jokaje mu odgovarjam, da pač nikoli ne bom mogel po svetu, ker oče nima drugega, ki bi mu pustil posestvo. Če pravi, da ne bom znal prebrati šs angleško pisanih navodil za kmetijske stroje, kadar jih bom kupil, si tiho mislim: »Kje jih bom kupoval?1 Kje bom vzel denar zanje in kako naj bi stroji obdelovali strma pobočja?«
Tovarišica za angleščino ne najde nobenega pedagoškega prijema več, s katerim bi mi odprla skrivnost tujega jezika. Trpimo vsi: najprej sam, potem razrednik, nato predavateljica in končno še tovariš ravnatelj,, ki mora zaradi mene in meni podobnih ugotavljati prenizek učni odstotek v razredu in v zaivodu.
Stric, ki ima v mestu bogato delavnico za popravilo avtomobilov, pa se mi smeje: »No fant — koliko si že zaslužil, ko si tako. učen?« In nadaljuje: »Nobenega drugega jezika ne znam' kot rodnega in nekaj srbohrvaških besed, katerih sem se bil naučil pri vojakih, pa mi gre imenitno. Da bi ti videl, kakšni tovariši pridejo lepo prosit, naj jim avto popravim čim prej! Pa govorijo vsi lepo po domače ...« Zaupno sem ga nekoč pocukal za rokav: »Stric, pa me boste vzeti v uk,, ko bom končal šolo?« Zravnal ja hrbet, zapel si je suknjič, luč v očeh mu je ugasnila: »Fant, kako pa boš končal šolo, ko — ne znaš angleščine in jo imaš že tretje leto — nezadostno?!«
Kmalu nato se je odpeljal s svojim opel-rekordom, jaz pa sem šel kidat gnoj...
Opomba: tale spis ja vzet iz ust naših otrok — ne enega, mnogo, premnogo jih je. To so besede iz ust suhe stvarnosti, ki ?aDI kliče po razumevanju in oz- se*e dravljenju. Zapisal jih je nekdo, ki ima te otroke rad, pa jim sam ne more pomagati.
(Kaj uči praksa?
<© Od vključno 5. razreda dalje bi bilo treba ločiti predmetnik za tiste učence, ki so umsko zmogljivejši in ki bodo nadaljevali študij, ter za one,
' ki zahtevajo minimalni predmetnik in ki bodo vse življenje prebijali ob trdem ročnem delu.
© Sedanji enosmerni pouk je nedostopen debilnejšim učencem, za nadarjene pa pomeni nazadovanje, saj jih dolgočasi in krni njihove sposobnosti, ker je treba »vleči kadrovce na višjo« (?) raven.)
Mamutska osnovna šola: da ali ne?
8. februarja je bila na 9.	so	predlogi premalo utemeljeni	Nihate se mi vsiljuje vpraša-	le ena	telovadnica,	ki	je zasede-
skupni seji obeh zborov skup-	iz	pedagoškega in ekonomskega	nje težine dela vodje šole v seda-	na ves	dan z rednimi	urami te-
ščine občine Jesenice na dnev- aspekta. Iz vse diskusije bi ne- nji situaciji z vso socialno struk- lesne vzgoje. Telovadnica v TVD nem redu problematika osnov- poučen človek, pa tudi odborniki, turo učencev na Jesenicah, ki je Partizan, ki je v bližini šole. pa nega šolstva. Na sejo so bili Up- ki so ali pa niso prebrali prilo- bilo o njej že dovolj napisanega, je nefrekventirana, najemnina pa vabljeni poleg odbornikov še Ženih materialov, dobil vtis, da ter o bodoči združeni šoli. Po vsej predraga.
člani sveta za šolstvo, prosveto je bila sestava in obravnava logiki, če sploh še kaj velja, bo p0 grobem Izračunu bi se z in telesno kulturo, predstavni- predloga resolucije preuranjena delo vodje šole težje, ker bo reorganizacijo šolske mreže na ki temeljne izobraževalne skup- in premalo politično pripravljena, moral reševati dvojno mero vseh združen.j go,]; znižalo ■ število odnesti ter predsedniki samo-	V poročilu je bilo rečeno, da	težav pedagoške to psihološke	dei!WV	2a oboji* {g	T	'bo* ^ "
upravnih organov osnovnih šol.	je	združitev obeh osnovnih šol	narave. To bo nujno sprožilo, da	t ••	'
Sam sem bil vabljen iz druge potrebna zaradi različnega peda- se bo pedagoška vloga vodje šole novno šolo Moi<vti~*m in Kansko roke ter sem bil prisoten le kot goškega režima na obeh šolah, močno zmanjšala. Bodoči učni P1 c	c« rwi^ ™;sn«»!w
opazovalec In se kot tak nisem sprostitve dveh učilnic za celo- kolektiv bi štel okoli 80 učiteljev.	g™
priglasil k razpravi. Še.pred dnevno bivanje to odpravo tretje 2e sedaj na redovalnih konferen- -loui-r,	j-i '
začetkom dela skuoščine sem	in	^	i,:	le lahko vzgojno aelo takih ueite-
-----	ltivtob in uiusTOa -i-oai.«:- etui, ki so ločene Po razredih,	,,
ravnatelji da. Sprememba šolske mreže bi traja razprava najmanj dve uri. 2*	u,K?U'iei° kraiui.
začetkom dela skupščine sem izmene prvega to drugega razre- cah, ki opazil, da tudi
osnovnih šol verjetno niso bili sprožila zmanjšanje števila od- potem pa bi se verjetno podvo-vabljeni, ker razen upravitelja delkov na bodoči združeni osnov- jila. Tudi rešitev, da bi se nova osnovne šole Kranjska gora, ki ni šoli. Združenje finančnih služb združena šola delila na višjo in
to tako slabše poznajo okolje svojih učencev in kako bodo zmagovali dodatne naloge kot poje predsednik sveta za šolstvo, Jer strokovnih knjižnic pa bi pri- nižjo stopnjo, katero bi vodil po- SJ“hKi«imieu>e!^- r,c'*>Dln‘12® nj bil nihče navzoč. Čudna ob- spevalokekonamičneišemu gospo- močnik ravnatelja, ne bi bila ., h	1 »c0'n.ci , ?
ravnava	M*, »rea
je pri glasovanju za potrditev re- pedagoška režima, ki pa jih žeti- De u lanKO Ka-i r—ejo. solucije precei odbornikov vzdr- mo ravno z združitvijo odpraviti, žalo glasovanja, ena odbornica pa Oglejmo sl pobllže, kako bi pereče1 Stanje ?e ^la celo tako pogumna, da je bilo s prostori za celodnevno bi-glasovala proti, Ce stvar globlje vanje, do . katerih bi šola. prešla
vodij osnovnih šol!
Po kratki dodatni razlagi k poročilu o stanju osnovnih šol ter predloga resolucije, ki nai bi rešiti
pomagala
stediirrazpSa^Le-te soTude^ prgmis?!nno’ Je mrobltmu ki Je bU .^ešolanjem učencev iz po-
Llf ATv^S	«21
odbornikom, zelo družnične šole Blejska Dobrava to zahteven. Tudi na osnovno šolo Koroška Bela
Poglejmo še. v kakšen položaj bi prišli učenci, ki bi bili prešo-lani na osnovno šolo Mojstrana. Tu bi se število oddelkov verjetno bistveno ne zvečalo, pač pa bi se učenci namesto 3 km vozili 5 km daleč. To bi podražilo pre-
^ pedagoška služba ne bi mogla na ter učencev podružnične šole	učencev in bi obremenilo
^ w združitve obeh šol brez korektu- brave prešolali na osnovno šolo £^ "1 enega č3,>a učencev. Ti učen-
šola štela Koroška Bela. se na tej šoli šte- ci bi se v bodoče šolali v kul-
novnih šol
prosvetnih delavcev so prave udeležili še predstavnik iz Koroške Bele, novinar RTV, ter
Problematika, ki ji je veljala razprava na seji predsedstva Zveze prijateljev mladine Slovenije (20. ie-bruarja), je nedvomno ena najaktualnejših tem današnjosti: problemi spremenjenega delovnega časa.
Niso novi podatki o zaostajanju možnosti za potrebami na področju vzgoje in izobraževanja, o neenakosti med razvitimi in nerazvitimi- ol> močjl* velja pa podčrtati misel, da bo Uvajanje spremenjenega delovnega časa to probleme še zaostrilo, če ne bo pokazala družba več prizadevanja za njihovo reševanje. Bolj kot kdajkoli se pred vso našo javnost postavlja zahteva o tem, da je treba spremeniti otroško varstvo na bolje in dati šoli možnost, da se širše uveljavi. Kaj storiti, da bo izvajanje zahteve po uvedbi spremenjenega delovnega časa čim manj prizadelo otroke in starše?
V zvezi s tem problemom so nanizali na seji vrsto že znanih ugotovitev, pojasnjenih pa je bilo tudi nekaj morda povsem napačnih interpretacij, ki se pojavljajo v zadnjem času v zvezi s prehodom šol ua petdnevni delovni teden.
Razumljivo je, da ima podaljšano in celodnevno bivanje ogromne
re šolske mreže, bi	__	_	_
=s.~~ s~M:4 mmm Ipsas
odborniki0dobilf gradivo6’ z^seto	velike šole' ne bi vsa1	v krajšem Posebna šola bi	morala	iskati	Torej s predvideno združitvijo
iDormrn aomii graaivo za sejo	fasu mo,sla dati zanesljivega od-	prostore	na osnovni šoli Jeseni-	P® ™oji	sodbi ne bi v nedagoš-
j ton tj*<*(wra*ili le o štirih	goV0(ra- Namreč prej bi morala	ce, kjer	bi ponovno zasedla dva	kem in vzgojem pogledu kaj pri-
točkoh re-olucTto to to	navezati stike z vsemi velikimi kabineta. Druga posledica takega da izboljšali. Ta ukrep, ne bi pri-
, T ; ' „	„	.	šolami v Sloveniji ter končno ukrepa pa bi bila. da na osnovni opeval k modernizaciji pouka,
—	o združitvi finančne službe v vprašati tudi sekretariat za šol- šoli Koroška Bela ne bi mogli npr- uvedbe kabinetnega pouka,
enoten servis	stvo, kakšna je bodoča perspek- preiti na kabinetni pouk-pr-i'ke- notranja diferenciacija pouka bi
—	spremembi šolskega okoliša na	tiva glede števila oddelkov na	mijd. na	katerega se pripravljajo	blla z	maksimalnim številom
ožjem območju Jesenic ^ _	osnovni šoli v novi situaciji, ko	Obstaja	pa tudi nevarnost, da 'bi	učencev	v oddelkih celo otežko-
združitvi strokovnih knjižnic bodo s nrihodnjim šolskim lotom osnovni šoli Koroška Bela sča- cel}a:	rešitev bj bila z
osnovnih šo.,	, Sole prešle na petdnevni deiav- soma primanjkovalo prostora, ker ukinitvijo šolskih ckciisev obeh
združitvi obeh osnovnih šol	nik. Znano je, da je sekretariat	je še precej možnosti za	stano- tsr	pravičnejšo razdelitvijo
na Jesenicah.	izdelal normative za osnovne šo-	vanjske gradnje ter porast	prebi-	učencev	po socialni strukturi na
V diskusiji je bilo rečpno, da	le, od katerega je biil sprejet le	valstva na Koroški Beli.	obe šoli.	S tem bi imeli obe šoli
tak način obravnave ni ustaven,	prvi del, ki govori o številu učen- Ce bi kljub vsemu uspelo na	enako socialno strukturo učen-
da so bile kršene samoupravne cev v razredu. Po tem normativu združeni osnovni šoli ohraniti dva eeVi kar bi nedvomno sprožilo pravice obeh prizadetih kolekti- postavlja sekretariat zgornjo me- prostora za celodnevno bivanje, tudi bolj enoten pedagoški režim vov. ker niso bila o navedenih jo šole s 600 učenci in 22 oddelki, bi bila ta na razpolago le v po- na obeh šolah. Skrajni čas pa je. predlogih konzultirana vodstva Verjetno bi se take šole v bodoče poldanskem času. Kako pa se da °ba učna kolektiva organizi-šol, samoupravni organi šol, aktiv, tudi najbolj obnesle pri organi- bodo učenci počutili v istem oko- rata skupne razredne in predmet-ZK obeh prizadetih šol ter peda- zaciji celodnevnega bivanja v lju ves dan, si lahko mislimo Za n8 aktive- ki bi prav gotovo tudi goska služba. Diskutanti so oči- šoli in nadaljnjega razvoja samo- fizično rekreacijo teh otrok' na prispevali k zbliževanju obeh kotali sestavljalcem resolucije, da upravljanja.	Soli sploh ni prostora ker obstaja Aktivov oziroma pedagoških re-
■_____________________________________________________________________ '	žimov. (Koristno bi bilo, da se
ravnatelji osnovnih šol tudi združujejo in vodijo enotno šolsko politiko v občini, kot je to organizirano v sosednji občini. Tudi združitev strokovnih knjižnic vseh osnovnih šol v enotno knjižnico^ oziroma oddelek mestne knjižnice bi bilo treba dobro proučiti. Verjetno vseh strokovnih knjig ne bi megli združiti, ker se rabijo pri vsakdanjem učno- \ vzgojnem delu.
Morda bi bila še najmanj tvegana združitev finančnih služb vseh šol. To bj še najmanj prizadelo učni proces, nekoliko Pa bi bilo otežkočeno samoupravljanje v šolah.
Moje misli nai ne izzvene kot protest proti . s!<upščini občine Jesnice ter političnim forumom, ampak le kot prispevek za iz-bolišf-nip osnovnega šolstva v občini Kolektiva- obeh prizadetih šol oa ste'prva poklicana, da z vseh aspektov poiščete pozitivna in negativna dejstva ter na referendumu, ki ga predvideva zakon o zavodih, izrečeta zadnjo besedo.	A. KORENČ
S seje predsedstva ZPM
prednosti, če je v redu organizirano (to so pokazale raziskave ljubljanskega pedagoškega inštituta), dejstvo pa je, da ima možnosti za ee-•'iklnevno bivanje (kakršnega bi praviloma morati imeti ob prehodu na nov način dela povsod), ena sama šola v Sloveniji.
Se vedno sc dogaja, da rastejo stanovanjska naselja, ne da bi hkrati z načrti zanje načrtovali tudi gradnjo šol, vzgojno-varstvenih zavodov in igrišč. Zato so na seji soglašali, da bi bili zelo potrebni posebni regularni predpisi, ki bi odrejali pravočasno investiranje v te objekte. Poleg takšnih predpisov pa bi bilo potrebnih seveda še vrsta drugih ukrepov.
Tako v mestih. Ob strani so ostale podeželske šole, zlasti v revnejših območjih, kjer se zaman vprašujejo od kod naj vzamejo denar ra razširjeno dejavnost šole (varstvo), denar in kadre za -sobotno delo« z otroki, za šolsko prehrano.
Ce v kratkem povzamemo sklep predsedstva ZPM: ta’ organizacija je sklenila odločno in argumentirano nastopati v javnosti, samoupravnih organih in skupščinah ter zahtevati urejanje najbolj
bolj učinkovito
aktualnih vprašanj. Več njenih članov bo sodelovalo tudi V komisiji pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, ki so jo ustanovili pred nedavhim za to, da bi proučila možnosti prehoda šol na petdnevni delovni teden.
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je v zvezi z uvedbo zakona o prehodu na spremenjen delovni čas dobil nalogo, naj pripravi tudi potrebne predpise za prehod na petdnevni delovni teden v šoli. Namen komisije, osnovane pri tem forumu, je torej proučevanje o možnostih za uvedbo petdnevnega delovnega tedna, kar pa še ne pomeni uvedbe petdnevnega celodnevnega bivanja.
Precej zanimanja je povzročila vest, da so nekatere šole v Kranju in Mariboru po prvem poilettu že uvedle petdnevni delovni teden. Po podatkih sekretariata dela -po novem« že 12 osnovnih šol in ena gimnazija.
Za te šole Je izdal republiški sekretariat za prosveto in kulturo poseben izvršilen predpis z novo razporeditvijo šolskih dni pouka. Ta. tako imenovana sprememba šolskega koledarja, je na omenjenih
šolah, ki so tp koledar same želele preizkusiti torej prvič na preizkušnji. Novi koledar je v bistvu prerazporeditev že dosedanjih pouka prostih dni. V to preizkušnjo silijo nedvomno sedanje razmere, sam poskus pa po mnenju sekretariata ne more imeti bistreno škodljivih posledic. Zanimivo je, da so se zanj izrekle šole same (v Kranju ga je v štirih šolah podprlo 90 odstotkov staršev) in obenem poskrbele za organizirano sobotno dejavnost tistih učencev, katerih starši bodo v prostih sobotah zaposleni.
Najbolj Idealno bi seveda bilo, da bi tovrstno eksperimentiranje spremljal in proučeval pedagoški inštitut. Ta pa ob polletju ni žele! prevzeti te naloge, ker meni, da je preizkušnja sredi polletja osnovna napaka. Za proučevanje sc namreč želi pripraviti tako, da bi lahko že v začetku prihodnjega šolskega leta mogel proučevati kompleksno delo na majhnem, toda reprezentativnem vzorcu določenih šol.
Poskus uvedbe spremenjenega koledarja Je treba torej pravilno vrednotiti: republiškemu sekretariatu bo omogočil zgolj zbiranje argumentov, da bo pokazal njegove dobre in slabe strani ter hkrati registracijo problemov, na katere bomo morali biti pozorni, če bi jeseni zafe« začeli • takšnim poskusom v več šolah na različnih območjih. M. K.
S KONFERENCE GLASBENIH PEDAGOGOV OBČINE MOSTE-POLJB
VEČJA SKRB
ZA SODOBNO GLASBENO VZGOJO
Obračun dela v minulem letu ških revijah solistov in ansamblov lito prispeva k oblikovanju bo-in načrtovanje prihodnjih nalog glasbenih šol ter mladinskih pev- dočih vzgojiteljic. V svojem poro-1— to je namen vsakoletne konte- skih zborov.	Čilu je dala tudi vrsto konkretnih
renče glasbenih pedagogov v obči- Težave, ki spremljajo pouk napotkov za delo v vzgojno varni, ki jo organizira glasbena šola zborovskega petja"so stare: pevske stvemih zavodih in poudarila, da Moste-Polje. Te konference skli- vaje opravljajo v nemogočih po- zahteva prav današnji čas teme-cuje glasbena šola že nekaj let g0jih _ neprimernih prostorih in P-ripravo vzgojiteljic na glas-
času, pa tudi klavirji in harmo- benem področju. Medtem ko je niji v šolah so stari in razglašeni, opaziti med šolanjem, pa tudi
med prakso dijakinj, precejšnje Ob problemih glasbenega pou- navdušenje za glasbeno dejavnost,
______ _____________ ka pa je treba zabeležiti še en pa se le_to kasneje zmanjša, ker
ležili vzgojitelji vzgojno-varstve- pojav: seminarji, namenjeni stro- se nekatere morda premalo po-nih zavodov, učitelji, glasbeni pe- kovnemu izpopolnjevanju glasbe- globljo v svoje delo. To pa je tu-dagogi ter zborovodje osnovnih pedagogov, so premalo obi- vzrok, da glasbena vzgoja v šol in gimnazije.	skani. Videti je, kot da bi bilo prenekaterih vzgojno varstvenih
— V zadnjem obdobju se je šolam žal tistih . nekaj tisočakov zavodih ne čloseže tiste ravni, ki dejavnost glasbenih pedagogov v za izpopolnjevanje pedagogov, ali bi jo morala, nekem smislu spremenila. Na to Pa šo morda sami pedagogi pre- ‘ob koncu sestanka je poveda-Preosnovo so vplivali razni no- m3!0 zainteresirani za poglobitev ja Sv0je ugotovitve še pedagoška
Zakaj estetska vzgoja ne dopolnjuje splošne kulturne razgledanosti učencev?
(Nadaljevanje s 1. strani) vedel nekaj najpomembnejših zitivov s posnetki likovnih umet-
nin, ki jih je izbral v skladu 6 takratnim učnim načrtom direktor mariborske umetnostne galerije. Po našem naročilu je direktor glasbenega šolskega centra posnel na magnetofonske trakove nekaj odlomkov iz glasbenih umetnin, ki bi jih morali obrav-
in so odličen barometer za prikaz stanja in problemov, ki nastajajo pri uveljavljanju'tovrstne dejavnosti. Tudi letošnje konference, ki je bila 9. februarja, so se ude-
sprotja v reševanju vsebinskih in filmskih ustvarjalcev v teh de-tehničnih vprašanj glasbene želah in njihovih del po letu 1945. ustvarjalnosti ne začenjajo šele z Mirjana Borčič je govorila o or-renesanso. Vendar pa je bilo za ganizaciji, vsebini, oblikah in tako obširno zamišljen pregled metodah filmskega vzgojnega dela glasbene umetnosti odmerjenega na šolah. Vrednost teh predavanj vse premalo časa in tako je mo- in napotkov pa je zmanjšala ugo-
ral predavatelj pri novejši glas- tovitev, da je sistematična film- ---------- .	,
bi zelo hiteti ter zato ni dovolj ska vzgoja v šolah pravzaprav ne- navati v poklicni soh. Te posnet-poživil obravnave obdobij s po- močna spričo komercializacije ke je opremil s_ svojo razlago, snetki in razlago posameznih filmskih distributivnih podjetij in Precejšnje število poklicnih glasbenih umetnin.	specifično jugoslovanske popolne šol je nabavilo te učne pnpomoc-
Zvečer smo si udeleženci šemi- svobode predvajanj in ogledov ke, vendar kljub temu estetska narja ogledali Fellinijev film filmov najrazličnejših vrst in ka- vzgoja na večini zavodov m
kovosti.	uspešna. Le malo je učiteljev. Ki
Tega dne popoldne smo si so se v svojem delu približali ogledali v Moderni galeriji pod smotrom tega predmeta; mnogim vodstvom Ljerke Menaše, kusto- je obravnava posameznih podro-sinje in Milovana Krajnca, peda- čij umetnosti le na papirju — v goškega svetovalca za likovni po- učnem načrtu — marsikje je pouk pri zavodu za šolstvo SRS, uk zgolj verbalen, saj se omeju-
Osem in pol, ki mu pa kljub uvodnemu komentarju Tonija Tršarja nismo mogli dovolj uspešno slediti.- Bili smo preutrujeni, saj smo imeli izvenljubljanski udeleženci seminarja za sabo zgodnje jutranje vstajanje, dolgo pot do
Ljubljane in en dan predavanj, likovno razstavo Gabrijela Stupi- je samo na obnavljanje snovi,
tranji in zunanji pojavi in dejav- svojeg'3 strokovnega znanja. Pre- svetovalka ZPPS Ljubljana Rajka prav zato pa ne bi bilo odveč ce in grafičnih del iz ZR Nemčije, jo je učitelj našel v kakšni stro-niki, ki so v bistvu mnoge nalo- malo člankov in instrumentalnih BaZ8lj. Osnovna ugotovitev o de- nasiednji dan vsaj nekoliko izme- Tretji dan seminarja je bil po- kovni knjigi, ge glasbenih pedagogov strokovno prispevkov pnspevajo^tudi v svo- ju v vzgojno varstvenih zavodih njati s predavatelji misli o tej svečen likovni umetnosti. Breda S temi ugotovitvami nočem ni-
Poglobili, vsebinsko in oblikovno konsolidirali ter nadalje razvijali. Z gotovostjo lahko trdimo, da se je glasbena dejavnost v zadnjem času zelo razmahnila na vseh rav-
je strokovno glasilo Grlico. Me-d ^ je glasbena vzgoja dovolj priznani umetnini.	Mišja, umetnostna zgodovinarka, kogar žaliti, saj je verjetno mar-
prihodnjimi nalogami veija izpol- pestra, in znanje, ki si ga prido- Razgovora o tem filmu drugi je najprej govorila o razmerju do sikateri učitelj porabil nič koliko niti tudi to vrzel, posebno pozor-	be vzgojiteljice na vzgojiteljski	dan ni bi]0 pae	pa je xoni Tršar	likovne umetnosti,	o	človeškem	časa za	brskanje po	literaturi o
nost pa je treba posvetiti razšir-	šolb takšno, da jih ustrezno us-	orisai nastanek	in zgodovino fil-	okusu, ki občuduje	v	umetnosti	glasbeni	in likovni	umetnosti,
jenju m popestritvi dejavno® u	p0S0bi Za posredovanje glasbene	ma, nat0 pa nas	opozoril na nove	zvestobo naravi, in	o	pravilnem	vendar	ne moremo	spregledati
•irvi o 1 rv Ti n C O	_ •   e-1 i_________^____i J.. ~	^	w	-in 1 i_ rl o i o T c L',
neh in področjih. — Tako je za-	Glasbene mladine in	glasbeni	vzgoje. Premalo	pa se nekatere	pojave v filmskem ustvarjanju na	vrednotenju in razumevanju li-	dejanskega	stanja.	Na	žalost	da-
čela konferenco direktorica glas-	vzgoji predšolskih otrok.	Glasbe-	vzgojiteljice glasbeno izpopolnju-	za'n{Mju. Branko Somen je ocenil	kovnih umetnin. Slednje je prak-	nes	v	večini	primerov	estetska
bene šole Moste-Polje Draga Sve-	j?1 pedagogi se morajo	zavedati,	jejo; zadovoljijo	se zgolj z zna-	današnjo poljsko, češko in ma-	tično uveljavila ob likovni umet-
tinova in poudarila, da narekuje	“JKUP	rrv? ^1!	niem- ki s0 si ga	pridobile v šoli,	džarsko kinematografijo ter na-	nosti 20. stoletja, ko nam je z
.	--	oznako osnovnih
današnji čas tesno povezovanje in sodobno glasbeno vzgojo. To pa namesto, da bi se individualno interesno sodelovanje vseh peda- voc-| h kvalitetnejšemu dvi- strokovno izpopolnjevale in po-gogov. Pregled dola glasbenih pe- instrumentalnih in zborovsKip glabljale.
da-gogov pove, da so bili le-ti po- ansamblov.	jia konferenci so govorili še o
budinikl gibanja glasbene mladi- O delu glasbenih pedagogov v pripravah za letošnjo občinsko ne, sodelovali so pri oblikovanju -vzgojno-varstvenih zavodih je go- revijo pevskih zborov, pri kateri strokovne, izobraževalne in nad- vorila profesorica vzgojiteljske šo- bodo sodelovali glasbeni peda-zorstvene službe v okviru ZPPS lev Ljubljani Pia Gostičeva. Pri gogi, ki delujejo v občinski kul-Ljubljana ter sodelovali pri pro- tem je opozorila na prizadevanja turno-prosvetni organizaciji, pe-gramiranju sporedov za učence te šole pri pouku glasbene vzgo- dagogi osnovnih in glasbenih šol pri RTV Ljubljana. Določen na- je — področju, ki lahko zelo ve- ter gimnazije.	M. K.
predek pri delu z 'mladino se je pokazal na občinskih in republi-
VABILO
diapozitivi in značilnosti ter vrednot približala najpomembnejše predstavnike abstraktnega slikarstva.
Maturanti 4. b letnika učiteljišča v Ljubljani 1953. leta dovinar, nas je seznanil z osnov-
.	,___	nimi načini umetnostnega izra-
posljite svoje naslove zaradi	*lm,j +er
15. obletnice.
Pomagajmo uresničiti spominski park v Kragujevcu!
Kdo ne pozna tega edinstvenega In obenem najbolj žalostnega parka P“1 nas? Parka, ki ga Je,s svojo roko prva uredila smrt v enem samem dnevu. Tedaj, ko- so rafali fašističnih strojnic pokcflili sedem lisci življenj. Triintrideset množičnih grobnic v 380 ha velikem spominskem parku je in mora ostati opomin na kragujevško tragedijo.
Sumarice v Kragujevcu.
Med sedmimi tisoči, ki iih je pokosila smrt, je bila tudi skupina otrok, starih od osem do petnajst let. iti tristo dijakov kragujevških šel, ki so skupaj s svojimi profesorji šli dvignjene glave v smrt. Z njimi je šel tudi ugledni profesor — narodni heroj Miloje Pavlovič, ki je Ponosno odklonil ponujeno milost krvnikov in stopil med svoje dijake. “Kaj se še vedno čudno vam zdi, da vztrajam med njimi? Jaz, njihov stari profesor, naj bi pustil jih kje same? Pa jutri... Naj jutri živi s Prstom kažejo name? povem vam nekaj, česar ne veste — .divjaki’ ,re-rno: 'profesor ni profesor v razredu, pred tablo samo .. . Tudi to je potih . . .« je napisal Radovanovič v svoji pretreslljivi pesmi.
Šumariee v Kragujevcu.
Desettisoči prihajajo vsako leto v ta najbolj žalostni spominski park, 1-ark, ki še ni urejen. Tam. kjer so Padli otroci, bodo postavili spomenik beograjskega arhitekta Nebpjša Oeije — zlomljen kristalni cvet kot simbol nasilno sklenjene mladosti.
Upravni odbor spominskega parka je začel akcijo z željo, da bi pri Postavitvi tega spomenika sodelovali pionirji in mladina — učenci in dijaki srednjih šol iz vse Jugoslavije. Vsakdo, ki kupi posebno- razglednico (150 S-din), sodeluje neposredno pri izgradnji tega spomenika, Letošnjega 3. oktobra bo izžrebanih 60 številk tako. da bo- 120 dobitnikov prisostvovalo 21. oktobra tradicional. ni -nedokončani ura« v kragujev-škem spominskem parku in pri odkritju novega spomenika. Upravni odbor prosi vse šole, da bi podprle to akcijo-.	mk
vzgoja ne dopolnjuje splošne kulturne razgledanosti učencev in jih ne uvaja v doživljanje, umevanje in vrednotenje umetniških del, ne bogati učenčeve osebnosti
_........ in ne’ razvija v njem čuta za le-
Stefan Eržen, umetnostni zgo- poto in skladnost — vsaj ne v toliko meri, kakor to predvidevajo sestavljale! učnega načrta.
Da bi dosegli zastavljeni smoter estetske vzgoje, bi morali biti učitelji, slovenskega jezika in estetske vzgoje strokovnjaki na področju glasbene, likovne in
žanja in zgodovinskimi slogi ter .	- ,	nam podal pregled zgodovinsko-
Franc Malovrh, osn. sola	umetnostnih slogov. Zaradi po-
Dobrova pri Ljubljani	manjkanja časa svojega predava-
mmm n j a ni mogel poživiti s tolikimi
diapozitivi, kolikor jih je imel filmske umetnosti; samo v tem lf§ pripravljenih in kolikor smo si jih primeru bi lahko bili uspešni po*
poslušalci in gledalci želeli.
Seminar je sklenil Milovan Krajnc, pedagoški svetovalec, z razgovorom o pripomočkih za pouk likovnoestetskega področja in o perečih problemih pri posredovanju učne snovi.
Kot nestrokovnjak ne morem ovrednotiti posameznih preda- splošni vanj in demonstracij ter celotnega seminarja, ugotovim lahko samo to, da je bil seminar skrbno pripravljen in izveden, da smo sicer odšli iz Ljubljane nekoliko bolj razgledani v glasbeni, filmski in likovni umetnosti, a da smo odnesli s seboj spoznanje, kako malo vemo od tega, kar tri nam pripomoglo, da bi uspešno posredovali med umetnino in mladim človekom.
In prav tu se začenja moje razmišljanje o estetski vzgoji na poklicnih šolah, o tem seminarju in o vseh tovrstnih seminarjih, ki skušajo mašiti prepade brez dna ali imajo, kakor smo nekajkrat slišali na tem seminarju, gasilsko funkcijo. Udeleženci tega seminarja so bili učitelji slovenskega jezika in estetske vzgoje na poklicnih šolah, po svoji stroki pa skoraj brez izjeme slavisti, ki so se v študiju omejili le na jezikoslovje in besedno umetnost. Po letu 1964, ko je bila uvedena na poklicnih šolah združitev sloven-
sredniki med umetninami in mladimi ljudmi, kajti vedeli bi, kaj, koliko in kako naj povedo učencu na določeni razvojni stopnji. Morda bo kdo izrazil pomislek v * zvezi z mojo trditvijo, češ, saj venda- spada poznavanje likovne, glasbene in filmske umetnosti k kulturni razgledanosti človeka, zlasti pedagoškega delavca — slavista. Recimo, da je temu tako, vendar — ali je takšna razgledanost že jamstvo za to, da bo pedagog uspešno povedel mladega človeka v svet umetnosti?
Sodim, da bi morali to upoštevati sestavljale! učnega načrta za slovenski jezik z estetsko vzgojo na poklicnih šolah pa tudi organizatorji seminarjev. Morda so slednjim razgovori o posameznih tematikah, pripomočkih in priročnikih pokazali, s kakšnimi težavami se bore učitelji-slavisti ob tako obširno zastavljenem predmetu. Upam, da organizatorji seminarjev in predavatelji niso prepričani, da bodo lahko tridnevni seminarji, ki se jih pa niti ne udeležujejo vsi prizadeti učitelji, nadomestili to, kar so likovniki in glasbeniki študirali po pet let. Ali pa morda mislijo, da se bodo učitelji-slavisti, ki se večkrat utapljajo v popravah pismenih izdelkov učencev, lahko znašli v številni bibliografiji, ki so jo
skega jezika z estetsko vzgojo, pa dobili na tem seminarju za pose ti slavisti bore brez primernih samezne umetnosti? Vsekakor bo-priročnikov in drugih pripomoč- do z veseljem sprejeli obljublje-kov s področja umetnosti, ki jih na priročnika za glasbeno in 11-niso nikoli sistematično študirali, kovno vzgojo, dvomim pa, da bo-Uspeh estetske vzgoje na poklic- do uspešno uporabili 17 revij in docela elektronski instrument, vsestransko uporaben; razstavili so ga na lanski raz- nih šolah zaradi tega ni zadovo- knjig s področja filmske umetno-
stavi šolstva v Dortmudnu	Ijiv.	'~s,~ " 1!’--•'
Svojo ugotovitev bi utemeljila s stanjem na območju mariborskega zavoda za prosvetno-peda-goško službo, ker ga dobro poznam. V Mariboru smo v letih 1964 in 1965 veliko storili, da bi
Zadnja generacija učiteljiščnikov na učni praksi
Letos poteka 20 let od ustanovitve celjskega učiteljišča. To jubilejno leto bo hkrati tudi zadnje leto obstoja te šole, ker bo — kakor drugod po Sloveniji — tudi naše učiteljišče ukinjeno in bo s prihodnjim letom prešlo v 4-letno gimnazijo pedagoške smeri.
V tem šolskem letu se bo izšolala zadnja generacija učiteljiščnikov in prva generacija gimnazije pedagoške smeri. Učfteljišč-niki bodo po končanem petem letniku in po maturi že lahko odšli v poklic, gimnazijci pa bodo s pripravo nanj šele pričeli na pedagoški akademiji ali na univerzi, za kar se bodo pač odločili.
Zadnja generacija naših učiteljiščnikov, kd šteje 72 dijakov, je
Razpisna komisija OSNOVNE SOLE ZVONKA RENKA, Ljubljana, Gasilska 17 je v prejšnji Številki našega lista razpisala PROSTO DELOVNO MESTO RAVNATELJA; pri tem je pomotoma izostal njen polni naslov, kar s tem popravljamo. Kandidate šola obvešča, da je razpisni rok hkrati podaljšan še za 15 dni od današnje objave dalje.
odšla v začetku'februarja na enomesečno učno prakso na razne popolne in podružnične šole v celjski regiji. Kakor se je kazalo pri vseh prejšnjih • praktikantih, so bili tudi letošnji pred odhodom malce vznemirjeni, polni pričakovanj in radovednosti.
V času enomesečne prakse, ki jo opravljajo v čisitih in kombiniranih oddelkih, spoznajo obsežnost in pestrost učiteljevega dela in se soočijo z vso realnostjo pedagoškega dela na osnovnih šolah. Namen je tudi, da spoznajo širšo vlogo šole v določenem okolju, njeno zgodovinsko pot in perspektive, organizacijo notranjega življenja in upravljanje. Pedagoška praksa se jim v tem času razgrne v vsej širini, pred oči in zavest jim stopi s svoje lepe in tudi senčne strani.
Na svoji prvi pedagoški poti pa kandidati niso osamljeni. Vodstva šol so s sodelovanjem pedagoških svetovalcev poskrbela, da imajo ob strani dobre učitelje kot mentorje. Vloga mentorjev je prav tako kot učiteljev v vadnici za praktično usposabljanje bodočih učiteljiv neprecenljive vred-niosti. Ob njih si nabirajo nova spoznanja, prevzemajo mnoge pobude in dobre izkušnje ter si poglabljajo odnos do dela z otroki. Učna praksa jih stalno postavlja pred nova vprašanja. Zato si v njej ustvarijo svojo pedagoško občutljivost in spoznavajo nujnost
splošne ip pedagoške izobrazbe.
Ko bomo z letošnjim šolskim letom za vedno zaprli vrata vseh naših učiteljišč, ki so usposobila na tisoče učiteljev, je prav, da izrečemo zahvalo mnogim našim požrtvovalnim sodelavcem, učiteljem v vadnlških razredih, ravnateljem in mentorjem po šolah, ki
so vsa leta z dobro voljo sprejemali na prakso naše dijake, jim pomagali preko začetniških težav, jih bodrili in jim utrjevali ljubezen do učiteljskega poklica.
Brez njihove pomoči učiteljišče ne bi moglo opraviti svojega poslanstva!
VIKTORIJA KAVČIČ
estetska vzgoja dosegla svoj namen. Nismo se zadovoljili le z Bohančevo Estetsko vzgojo I., II. in III. in s črno-belimi posnetki likovnih umetnin, ki so jih dobile poklicne šole iz Ljubljane, ampak smo organizirali pri delavski univerzi v Mariboru izdelavo serije barvnih in črno-belih diapo-
sti in 22 revij in knjig o likovni umetnosti. Saj mnogi ne preberejo niti maloštevilnih knjig in revij, ki obravnavajo slovenski jezik in slovensko besedno umetnost.
S temi ugotovitvami nočem
Prvič na učni praksi
Ta droben zapis je posvečen učiteljišču, stari šoli, ki je vzgojila veliko učiteljev. Nov čas in nove zahteve po izobrazbi so tako privedle šolo učiteljev do zadnjega leta. Neka vez in nekaj, kar so nas naučili, pa bo ostalo še dolgo.
In spet je februar in zunaj veje mraz.' Po naših šolah so spet mladi ljudje, ki preizkušajo sebe in se bodo po končani učni praksi vprašali: »Ali sem izbral pravo pot ali ne?« Zdi se mi, da je poleg navdušenja za poklic važno tudi nekaj .— prvi vtisi pri delu, prva spoznanja o otro-. cih in prvi resnejši razgovori s starši.
Tega je že več kot deset let. Prvič sem moral na učno prakso, prvič poučevat otroke. Ta praksa je trajala tri tedne, vas pa 'je bila v hribih, ki so mi bili popolnoma neznani. Pot do vasi je bila naporna in včasih sem ob
postanku razmišljal, ali je prav, da sem se odločil za ta poklic. Morda sem bil celo jezen nanje, ki so me poslali v ta oddaljeni kraj.
Čeprav je bila vas tako majhna, da ni imela ne trgovine ne gostilne in ne pošte, sem kmalu našel prostor v kmečki hiši in že čez pol ure sem sedel za pečjo in jedel. Zelje in žgance. Tako se je začelo. Otroci te hribovske vasi so bili zares nekaj posebnega. S svojo iskrenostjo in prisrčnostjo so me popolnoma osvojili. Nisem mislil, da sem v starem gasilskem domu, kjer je bila Učilnica. Zdelo se mi je, da sem v nekem novem svetu.
Dopoldne so imeli pouk višji razredi, od 4. do 8., popoldne nižji, od 1. do 3. razreda. Ti popoldanski otroci so bili tisti, ki so me najbolj razveseljevali. Se dobro se spominjanj Ivana, ki ni nikoli imel računske naloge in ki
je bil vedno lačen. Po pouku je napisal nalogo, a prej je pojedel vsa jabolka, ki so jih otroci tisti dan nanosili na mojo mizo. In potlej se spomnim Micke, ki ni znala računati, in včasih se mi je zdelo, da se ostali skoraj norčujejo, ker ona počasi sešteva tisto, kar je bilo drugim lahko in preprosto.
Se nekoga se večkrat spomnim. Bojana. Prišel je zadnji dan mojega poučevanja k mizi in me prosil za naslov. Pisali da mi bodo, je dejal in zraven je tako milo jokal, da sem še jaz komaj zadržal solze.
Ko so zadnjo uro odšli iz razreda, sem ostal sam. Tako sam kot nikoli v življenju. Tako sam in tako bogat. Bogat ob spoznanju, da je poučevati otroke veliko in plemenito delo. In še s spoznanjem: delo z otroki prinaša veliko lepih trenutkov iskrenosti in prisrčnosti. Miloš Djukič
zanikati skrbne priprave seminarja in kvalitete predavanj. Zamerim pa zavodu za šolstvo SRS in strokovnjakom s. področja likovne in glasbene umetnosti, ker ne ocenjujejo dovolj kritično položaja in ker dovoljujejo, da jim slavisti nestrokovno in zato pomanjkljivo vzgajajo mladino. Kot slavistka bi se prva uprla, če bi »uradno« določili likovnika ali glasbenika za učitelja slovenskega jezika. Saj res vsi govore slovensko, toda — ne zamerite — to še ni dovolj za poučevanje tega predmeta v šolah.
In za konec; kakšen je moj predlog? Menim, da naj estetska vzgoja ostane na poklicnih šolah, ker je nujno potrebna. Naš delavec mora biti širše politično in kulturno razgledan, zanimati ga morajo gledališča, koncerti, umetnostne galerije in muzeji, pravilno mora vrednotiti filmske predstave, vendar ga bodo do te stopnje razgledanosti lahko najuspešneje privedli strokovnjaki. In ti strokovnjaki so — menda jih je celo več, kot jih trenutno potrebujemo; samo najti jih je treba in vključiti v delo na šolah.
Organizacije novega načina pouka estetske vzgoje bi se bilo treba lotiti že v letošnjem šolskem letu, da bi v jeseni delo steklo. In izvedba ne bo niti tako težka, saj je večina poklicnih šol v mestih, dosegli pa bomo z njo kvalitetno delo tudi na tem področju.	FRANCKA VARL
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DOLENJSKIH UČITELJEV IN VZGOJITELJEV
Zaradi pomanjkanja učil pouk
Ob grobu Poldke Kosove
ne more biti bolj sodoben
Draga Poldka!	kmečkih iantov in deklet pod Poldka je bila med ustanovi-
Ko moram ob odprtem grobu vodstvom vartije soustvarjala telji podružnic Zveze delavskih misliti nate, ki si že v soboto pota socialistične revolucije; ob- žena in deklet med soboškimi de-Učitelji dolenjskih osnovnih	predaval in demonstriral profe-	no delo v šoli	zvečer, kot da	je	to tvoja edina	čudujem tisto Poldko,	ki sem io	lavkami, ki so delale v najtež-
šol in vzgojitelji vzgojno varstve-	Sor Slavko Kranic učiteliem li- TTdpWha na	cominnriiti	in nk-	skrb- poslušala	poročilo, kako in	že rahlega	zdravja, pa	vso borbe-	jih pogojih izkoriščanja in preganila zavodov so bili v zimskem	kovnega nouka	tivnn cndninvanif.	k-nSptn vaiik-n	0 čem	smo se komunisti	dogo-	no angažirano srečevala	po poteh	njanja. Bila je med ustanovitelji
odmoru na seminarjih, kjer so se 2 0 sodobnem	— nenheuri-	mi nravi i en ost in	želin naših	variali	na krajevni	konferenci	ljubljanske ilegale, od	koder	jo	ženskega društva v okviru kmeč-
obogatili z novimi spoznanji, da	stičnem pouku fizike v angleških	učno-vzgoinih	kadrov da	bi	se	Prejšnjega dne,	si	mi v mislih ti-	je klic	dolžnosti	komunista,	ko — delavskega gibanja, ki je
bi jih uporabili v učno-vzgojni	!olah ?e govoril orof Janez Fer	strokoTno č m	boL uinosobm	in	sta Poldka’ ki	v	letu 1918 kot	vzgojitelja	in človeka gnal v par-	razvilo izredno živahno delo po
praksi.	he “ ^Jfn^He	ai K y,	a ,	f1 , rulada učiteljica nisi pustila raz- tizane, in spoštujem tisto Poldko, Prekmurju. Tudi odbor učitelj-
■Zavod za prosvetno pedagoško ki ie hfl 1™ na =«m-n	• f ’ • a blriVhS'-°J|mi de U bl 1 aktualnl obesiti italijanske zastave na le- ki je po dolgem, napornem živ- skega društva v Murski Soboti je
službo v Novem mestu ki mu je elHi SknnaT = n	h	St Hnl' a/a ^°ram^ Ug°' dinsko šolo v mislih imam tisto Ijenjskem delovnem dnevu v svo- prišel v napredne roke in tako
poleg drugih nalog poverjeim nem	^	, tovltl> da zaradl ^romnih raz- poldko fci^ lefu m6 _ po jih sp0minih leta 1958 lahko tako so učitelji politično vedno bolj
tudi strokovno izpopolnjevanje usneHh n^sk^m!	Zel°	Prfdvsem .Jaladl pomanjka’ zavesti že komunistka — vodila mirno napisala: »Na mesto nas delali po programu partije, če-
učno-vzgojnih kadrov ie nrinra- P6llh poskusov lz flzlke--	nla ycil, marsikatero novo spo- borj,0 naprednih idrijskih učite- starih stopajo mladi, polni m,oči prav se nekateri tega niti zave-
vil 19 strokovnih seminnriev Na 8' ® u^etodoloških problemih znanje ne bo dobilo izraza v kon- j.eu vro^j vstopu v fašistične sin- in elana. Srečna sem, ko vidim, dali niso, ker niso slutili, kdo vse seminariih ie bilo 54(1 udeležen-	P°uka regionalne	geografije je	kretni_ ucno-vzgojm praksi na	dikate;	pre(i Seboj	vidim	tisto	kako rastejo ti mladi	ljudje	in	to veliko gibanje vodi. V srcu
cev-učiteljev predmetnih učite-	govoril dr- Jakob Medved, docent	precejšnjem številu	naših sol.	Poldko,	ki je v letih	stare	Jugo-	kako hitro napreduje	naša	so-	tega velikega gibanja je bila
Ijev in profesorjev z osnovnih šol ^^ozo^ske fakultete.	Zato bi bilo potrebno, da bi slavije — čist« vseeno kje: ali v cialistična domovina.«	Poldka.
ter vzgojiteljev iz vzgoino var- Zvrstila so se še mnoga druga težnje šolnikov za boljše učno- Beli Krajini, ali tpod Šmarno Spoštujem te in se klanjam stvenih zavodov Nekateri učitelii zanimiva predavanja	domačih vzgojno delo družba tudi mate- goro, ali v Prekmurju — v vrstah tvojemu spominu,
so se udeležili 'tudi dveh različ- Pre(favateljev, ki so dala kopice rialno bolj podprla.	učiteljskih društev, v Zvezi, de-	„
nih seminarjev. Seminarji so po- nov*k naP°tkov za boljše strokov-	Miroslav Vute lavskih žena in deklet, v Zvezi
tekali v Novem mestu, v Črnomlju in v Trebnjem. Učitelji telesne vzgoje so se izpopolnjevali v osnovni in nadaljevalni šoli smučanja v Črmošnjicah, učiteljice gospodinjstva so bile na seminarju v Ljubljani, prav tako pa tudi vzgojitelji iz dijaških domov. Ravnatelji osnovnih šol so bili na 4-dnevnem seminarju »Šola in religija« na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Učitelji — izredni študenti Pedagoške akademije v Ljubljani so imeli tudi večdnevne seminarje. Na nekaterih seminarjih, ki smo jih imeli v Novem mestu, so prisostvovali tudi prosvetni delavci iz Spodnjega Posavja.
Dopolnilno izobraževanje je zajelo domala vse učno in vzgojno osebje v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
Na seminarjih se je zvrstilo preko 50 aktualnih predavanj. Poleg predavanj pa so bile izvedene tudi izredno uspele demonstracije sodobnih učnih metod, praktični poskusi in vaje, pred-^ vajani strokovni filmi itd.
Vse to je izvajalo 37 predavateljev, od teh 6 univerzitetnih profesorjev, 15 profesorjev z osnovnih in srednjih šol in 12 predmetnih učiteljev in vzgojiteljev.
Preobsežno bi bilo pisati o vseh programih. Navedli bomo le nekaj najbolj aktualnih predavanj:
1.	Učitelji razrednega pouka so v Črnomlju, v Novem mestu in v Trebnjem poslušali zanimivo predavanje o individualizaciji pouka in o nalogah današnje šole, ki ga je imel pedagoški svetnik, sodelavec Zavoda za šolstvo SR Slovenije Sikst Marion.
2.	Učiteljem slovenščine je predaval o pouku slovenskega jezika v osnovni šoli univerzitetni profesor Viktor Smolej, o uporabi mladinskega tiska v šoli pa svetovalec pri založbi Mladinska knjiga Ivan Bizjak.
Tovarišica Poldka Kosova je
Ko je bila jeseni 1937 ustanovljena Komunistična partija Slovenije, je Poldka postala njen član, to, kar je bila v srcu ie vrsto let prej in kar je v deset-
Pouk v neki kmetijski šoli — ne pri nas, pač pa v Nemški demokratični republiki.
Ali nam je slovenska šola za mejo španska vas?
začela svojo pot v Idriji in tu se let ju pred tem tudi z-delom do-tudi zaključuje njen življenjski kazala, krog.	•
V desetletju pred_ prvo sve- Jeserl mg je Poidko s ^g. tovno vojno je doraščala v mla- mestitvenim dekretom vrgla iz dega dekleta, ki je dihalo v Go- Prekmurja v zakotno klerikalno rici, kjer se je šolala, zrak na- vas nad Krškim, kjer naj bi jo rodno zavednega navdušenja za zadušilo. Poldka pa se ni dala. slovanstvo,. v Idriji pa, kjer so Predčasna upokojitev v februar-bila tudi niena prva delovna me- ju	j0 je našla v zagnanem
sta, ozračje živahnega politične- partijskem delu v Ljubljani. Kot ga delavskega gibanja.	članica ženske komisije pri CK
Oboje je v Poldkino osebnost ZKS je sodelovala pri delu z že-za vse življenje vtisnilo dve nami, zlasti med tovarniškimi močni komponenti, ki sta se sko- delavkami, sodelovala pa je tudi zi političen študij in družbeno pri ustanavljanju Naše žene. delo poglabljali in ^ izoblikovali Vojna se je mrzlično približa-enotno osebnost občutljivega in ia Ustanovitev OF je tudi Poldko doslednega borca za pravičnejše postavila med aktiviste in že na-in postenejse življenjske pogoje slednje ieto med ilegalke partij-delovnega človeka, za nov druz- skega in frontnega dela. Kot se-iina« bem red, v katerem ne bi bilo ne kretarka učiteljske celice je vo-ij narodnega ne razrednega izkori- (jila ustanavljanje OF odborov s^aJlJ,a’ z-a socializem. Tako je vo šola/i, kot članica rajonskega Poldka se^ mlada učiteljica ze komiteja je odgovarjala za delo tudi politična delavka v učitelj- OF. Bila je v iniciativnem odbo-skih Združenjih in, kot sama piše nt AFZ< v komisiji za vzgojo ka-n svojih spominih, se je od leta drov in -se kje> kjer je razprede-
i9.28 stela, za komunistko. Vse na mreža ilegalne Ljubljane rabi-j no politično delo med učitelj- ;a preizkušenih borcev. Povsod s“ (takrat jeudteljevala na je bila Poldka cel človek_ Ledinah, v Idriji, na Vojskem), T7 v ,7	. T. .
vse njeno prosvetarsko in preda- Y zace™u 1944 je policisti vateljsko delo na vasi so vodili ^pet J. P°vecan° budnostjo za&i*> cilji razredne borbe. Njeno bor- a stlkuti za Poldko, ki je blfti beno doslednost pričajo tudi dej- v odsotnosti obsojena na 12 l£F. stva, da je bila v svojih prvih zap°ra\ Po ’n'a}°gu Partije se jo 16 službenih letih devetkrat pre- septembra 1944 umaknila na meščena, da je v začetku prve osvobojeno ozemlje na Pnmor-
_____svetovne vojne okusila tudi svoj	članica pokrajinskega
P™i zapor in da je bila 1926. leta odbtml za Primorsko pozneje fi . kot edina učiteljica odpuščena iz k°t clamca okrožnega komiteja "" službe zaradi aktivne borbe pro- par}1^ v, Trstu.’ ie Premočrtno ti fašizmu. Brezposelnost jo je nadaljevala svojo pot. x pognala v Jugoslavijo. Tu se za- Kič je ni moglo zlomiti, tudi čenja Poldkino zorenje v partij- to ne, da je dvakrat nevarno skega delavca. Razdobje od 1927 padla v roke policije in v zapor, do 1934 se skoro v celoti pokriva Pa tudi strašni Auschivitz je ni z njenim službenim mestom uči- strl.
teljice v Šmartnem pod Šmarno P0 vojni smo jo že v maju goro; bližina Ljubljane ji je 1945 lahko videli v kadrovskem omogočila razmahniti se kot po- oddelku CK KPS in takoj za tem litični delavec. To .je v glavnem, kot organizatorico šolskega in tudi čas Poldkinega neutrudnega prosvetnega življenja v Ljublja-dela v Zvezi delavskih žena in ni — neumorno, vedno snujbčo.
Nekako pred štirimi leti je rico precej spremenil po svoji ka- prekomejnega dialoga med slo-	___ __________ _____ _ _ _ _	_____
tržaški književnik Boris Pahor rakteristiki, po svoji kvaliteti, venskimi prosvetnimi delavci pa deklet, eni izmed legalnih oblik vedno ustvarjajočo".
3.	O fonetiki in intonaciji pri odgovoril uredniku »Dela« za rub- Tudi kulturni stiki med matično še m prišlo.	^	vsestranskega dela KPJ z množi- Napor življenja pa vendar ni
pouku angleščine je govoril an- riko »Nedeljski pogovori s sodob- domovino in slovensko skupnost- Vse zgoraj _ nanizane očitajoče cami. Poldko bi lahko srečali kot mogel brez posledic mimo niene-gleški profesor Knight, ki dela	niki« na eno izmed desetih vpra-	jo v zamejstvu so se poglobili,	in _ opravičujoče misli so se mi	predavateljico, svetovalko in	ga vedno šibkega telesnega orga-
začasno v Ljubljani. Seminar za	sanj približno takole: »Odprav.!	Svoj delež imajo pri tem tudi	bežno porodile, ko sem prebral	usmerjevalko v vseh slovenskih	nizma. Po zdravljenju na Golni-
učitelje angleščine je bil prav za-	bi vse carinske in druge zapore,	prosvetni delavci.. Skupina učite-	v Prvi letošnji številki »Prosvet-	delavskih centrih, v vseh skup-	ku se je 1947 vrnila v svo-o Idri-
radi njegovega sodelovanja izred-	Samo na mejnih prehodih med	Ijev iz Maribora je na svoji ek-	nega delavca« kratko notico »Pr-	nih akcijah Zveze in kot sode-	jo, reklo bi se zasluženo počivat
no zanimiv.	Italijo in republiko Slovenijo bi	skurziji v Trst obiskala osnovno	yi učbenik p slovenske srednje	lavko v uredništvu »Zenskega li-	v resnici pa do konca izpolnjevat
4.	Kako uporabljati učbenik	postavil stalno komisijo za vse	šolo pri Sv. Ivanu in Kulturni	šole v Italiji.« Oprosti mi, .tova-	sta«, glasila te Zveze. »To je bil	namen svojega bivanja. Kot in-
pri pouku nemščine, je predava!	slovenske potnike, ki se vračajo	dom. Tudi študentje ljubljanske	r‘š S. S.: če bi moral na mejnem	čudovit čas,« je včasih pozneje	štruktnr ministrstva za' prosveto
profesor Pregelj s Pedagoške	z obiska na Tržaškem. Potniku,	pedagoške akademije so si ogle-	prehodu delati izpit po receptu	rekla. »Koliko kresanja misli, ko-	pri okrajnem poverjeništvu za
akademije v Ljubljani.	ki ne bi znal odgovoriti na pet	dali Kulturni dom, naše šole m	Borisa Pahorja, bi bil zaradi _ ci-	Uko hvaležnega dela!«	prosveto je bila med organizator-
5.	S sodobnimi dognanji v ge-	vprašanj o življenju slovenskih	dijaški dom. Slavista so — sicer	tirane notice ob svoje dežnike,	^ šolstva in prosvete ne le v
netiki je seznanil učitelje biologi-	ljudi v Trstu, naj bi pri priči vze-	bežno — obiskali in spoznali ves	kopalne obleke in vso drugo ro-	Idriji, temveč na Goriškem sploh.
je dr. Anton Polenec, profesor na li vse dežnike, kopalne obleke in slovenski zamejska pas od Kanal- POtU0-	...	Osumljena komunizma je bila Njene velike življenjske in de-
Pedagoški akademiji v Ljub- drugo ropotijo, ki jo nosi čez me- ske doline preko Beneške Slove- Bednarikov zemljepisni učbe- Poldka, kot mnogo drugih, 1931 lovne izkušnje so bile nenado-
Ijani
6. O modernem oblikovanju je
Seminarji za spopolnjevanje učiteljev v Pomurju
jo.«	nije in Goriške do Treta. Osem- ni,k "■Italija« (ki seveda ni edini premeščena v Mursko Soboto, v mestljiva pomoč pri odpravlja--
Ta, sicer pavlihovska domisli-	deset dijakov iz Idrije je po ogle-	učbenik ^za slovenske šole v Itali-	tisto Prekmurje, ki so mu staro-	nju žalostnih posledic dvajsetleten tržaškega pisatelja je polna	du slovenskih ustanov v Trstu	h) je doživel že^ peto izdajo. Prvič	jugoslovanske policijske oblasti	ne italijanske in fašistične oku-
grenkobe in razočaranja ob spoz-	položilo venec k spomeniku pri	je zagledal luč sveta leta 1948,	nadele zloglasen naslov kazen-	pacije. r Vzgoja, izobraževanje,
navanju, ki ni samo Pahorjevo, Bazovici, kjer so 6. septembra nato pa še predelane in razširje- skega mesta.	prosvetljevanje so naloge, ki so
temveč vseh »zamejcev«, da je 1930 izkrvaveli pod fašističnimi ne izdaje v letih 1951, 1957, 1961, JVa Prekmurje je Poldka rada v vsem Poldkinem življenju kot zanimanje Slovencev za manjšino	puškami štirje mladi borci. Tudi	i®®4. (ponatis IV. izdaje) in 1967.	rnisina in vesela je bila, da je	imperativ vodile njeno delo. Ne
lastnega naroda, ki je ostala izven	škofjeloški maturantje so ob svoji	Fa ,sa ™aihna netočnost! Nižja	fUdi Prekmurje ni pozabilo. Poli-	vzgoja mladine, vzgoja izkori-
mej slovenske republike, močno	ekskurziji posvetili svoje zanima-	srednja šola v Dolini, ki je izdala	cijsko »odlaganje« sumljivih, po-	ščanega proletariata, da se bo za-
splahnelo in v širokih ljudskih nje zamejskim Slovencem.	zadnjo izdajo Bednafikovega uč- mično nezanesljivih izobražen- vedel svoje vrednosti; vzgoja
množicah že popolnoma zamrlo. Nekako pred štirimi leti, v fe- benika, je imenovana po Simonu cev, zlasti učiteljev, je povezalo dvakrat izkoriščane žene, da bo Zavod za prosvetno pedagoško	Kako bi se sicer moglo zgoditi,	bruarju, je bila na vabilo okraj-	Gregorčiču, ne po Ivanu Cankar-	vrsto naprednih ljudi. Po Prek-	mogla v polnem razviti svojo
službo Murska Sobota je uvfstil	kar se je primerilo tržaškemu ro-	nega zavoda za pedagoško službo	i'u> katerega ime je predlagano, a	murju se je razmahnilo živahno	osebnost; to je bil Poldkin svet.
v polletnih počitnicah v program	jaku, ki je bil ob novem letu v	na obisku v Kopru skupina slo-	°d ministrstva še neodobreno, za	politično delo in se posebno moč-	'Pu 3e imela v Idriji še polne
izpopolnjevanje učiteljskega ka-	Ljubljani. Tam se je seznanil z	venskih učiteljev iz Trsta. Trža-	uižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu	no razširilo delavsko — kmečko	voke dela. Kako dragocene so bile
dra	vrsto	seminarjev.	V	ponede-	intelektualcem (najraje bi dal te-	ški gostje so v šoli »Finko Toma-	v Trstu.	_	gibanje, ki ga je vodila partija.	Poldkine izkušnje, njeni nasveti,
Ijek	29.	januarja	je	na	zavodu	v	ga intelektualca med navednice!),	žič« prisostvovali praktičnemu Sicer pa vidim, da ne bo ško-	Poldka je bila kmalu tudi med	vzpodbude, pohvale, bi znala po-
Murski Soboti tovariš S. Cesnik	ki se je začudil: »Iz Trsta ste?	pouku o slovenskem slovstvu. Ob	dlil° če napišem za »Prosvetnega	prekmurskimi delavci in delav-	vedati tudi marsikatera skrita
učiteljem radgonske in ljutomer-	pa znate slovensko?« Ogorčen nad	tem stiku so se šolniki dogovori-	delavca« poseben članek o učnih	kami doma, med učitelji pa ču-	solza, ki je te dni s hvaležnostjo
ske občine predaval o metodični	tako neverjetno nepoučenostjo,	li. da bodo sestavili načrt za na-	knjigah za slovenske šole v Ita-	dovit tovariš in mlajšim vzoren	spolzela z lic starih AFŽ akti-
in strokovni obdelaj nekaterih mu je Tržačan pojasnil: »pa, iz daljnje razgovore, sestanke in	B- L. mentor in vodnik.	vistk, Poldkinih sodelavk in
poglavij iz matematike. Enaka Trsta sem. Živim pa že štirideset gostovanja, ki bi služila za izme- —------------------------—--------------------------------------------------- “čenk v delu z ženami. O tem.
predavanja so bila 30. in 31. ja- let v Milanu in vendar nisem, njavo pedagoških izkušenj tudi nuarja za učitelje lendavske in kot slišite, še pozabil svojega je- za posamezne predmete. Ali so murskosoboške občine.	zika.« — Se bolj pa nas popade se napovedani načrti sestavili, ne
V učilnici dijaškega doma v sveta jeza, ko slišimo, zdaj ta, vem. Dejstvo pa je, da ni od'vse Murski _Soboti_ pa je bil od 29. zdaj drugi, v razgovorih s svoji- lepe namere nič videti. Seveda do 31. januarja tridnevni šemi- mi znanci v Sloveniji dobrohoten se tu ne spuščam v iskanje »kriv-nar^ za, učitelje iz Pomurja, ki nasvet: »Ali ima smisel, da se cev«; ugotavljam le dejansko sta-poučujejo nemški jezik. Obrav- tam doli v Trstu in Gorici borite nje. Pa tudi med Novo in staro navano gradivo je obsegalo snov za neke svoje pravice? Dajte svo- Gorico ni, med prosvetnimi delav-II. polletja vseh razredov. Pouda- je otroke v italijanske šole; saj ci nobenih stikov. Za vse mogoče rek je bil na najvažnejših slov- ste v Italiji.« Zgrozimo se ob ta- je meja na tem sektorju široko ničnih poglavjih za posamezne kih izjavah, tembolj ker se žal odprta, le za prosvetne delavce razrede, z upoštevanjem metodič- prepogosto ponavljajo, da bi jih je vmes — berlinski zid. Tu se ne obravnave beril slovničnega mogli sprejeti samo s pomiloval- niso srečali le oblastni organi in gradiva in vaj.	nim nasmeškom.	župani z obeh strani meje; ne '.e
Na osnovni šoli v Lendavi je Trst in Gorico pozna veliko razne partijske, mladinske, žen-bil od 29. januarja do 1. febru- število Slovencev in Jugoslova- ske in sindikalne delegacije ne arja štiridnevni seminar za uči- nov. Poznajo pa le UPIM in le partizanske organizacije, tem-telje dvojezičnih sol od 1. do STANDO, Ponterošo (»Rusi most« več tudi poštarji, kmetje socio-5. razreda in za učitelje, ki po- mnogo manj!) in Orient-gold.	logi, upravitelji zavodov za grad-
učujejo madžarski jezik v višjih Bom pravičen! Od časa, ko ie njo in upravo ljudskih stanovanj razredih. O metodi madžarskega Boris Pahor povedal uredniku in še in še. Slovenskim rojakom jezika je predaval profesor Raj- »Dela« tisti svoj bizarni načrt za v stari Gorici so veljali obiski mond Hegeduš.	»carinjenje« na meji, se je dotok predavateljev, pecev, folkloristov
ika slovenskega turizma v Trst in Go- in novogoriškega gledališča. Do
Razpisna komisija
Osnovne šole FRANA ALBREHTA Kamnik
razpisuje
po 114. členu statuta šole delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da izpolnjuje pogoje učitelja, predmetnega učitelja ali profesorja z opravljenim strokovnim izpitom;
—	da ima vsaj 10 let vzgojne izobraževalne prakse.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni Komisiji šole v roku 10 dni po objavi razpisa.
Stanovanje ni zagotovljeno.
govori tudi ves razvoj njenega ožjega domačega kraja, saj je v temelje njegove sedanjosti položenega tudi mnogo, mnogo Poldkinega dela.
Draga Poldka! Ne zameri, nisem znala vsega povedati tako, da bi bilo dostojno tvoji tihi veličini. Rada pa bi bila s tvojim likom povedala naši mladini, kako je včeraj nastajal naš danes. Koliko ver, koliko stisnjenih pesti, koliko dela, koliko žrtev, koliko življenj, koliko sanj in pričakovanj ne ene same Poldke, celih generacij, je vgrajenih v našem danes. Kakšen bo naš jutri, je odvisno prav tako od ver in sanj in hotenj in stisnjenih pesti pa žrtvovanj novih generacij, naše mladine.
Ta jutri bo še lepši, kot je danes — bi s prepričanjem pribila Poldka, ki je vedno verjela v mladino.
Slavica Božič
Pedagoško osebje v osnovni Pedagoški pogovori šoli s podaljšanim in celodnevnim bivanjem
Pravna posvetovalnica
S podaljšanim in celodnevnim bivanjem učencev v osnovni šoli se razširi izobraževalna, zlasti pa vzgojna dejavnost šole, povfeča Pa se tudi skrb šole za zdravje učencev.
V času, ki ga učenci preživijo v šoli z organiziranim podaljšanim in celodnevnim bivanjem, imajo razen pouka še učno delo
STROKOVNI IZPITI	delu omogočajo solidnejšo peda-
Vprašanje: Sem slavist z dl- gosko in strokovno pripravo m pl cm o in poučujem že več let na samo izvedbo nastopa. Še več! osnovn: šoli. Letos sem namenjen Ima tudi pravico, da to zahteva, opraviti strokovni izpit. Kje mo- ko vloži prošnjo za opravljanje ram imeti nastop, ali na gimnazi- izpita. Poznamo celo primer, da ji ali na osnovni šoli? Vsak tr- je učitelj (profesor), ki je pouče-di in utemeljuje svoje, meni jpa val le v osnovni šoli, pa je imel se zdi logično, da na osnovni šoli, pri strokovnem izpitu nastop v saj bom tu tudi ostal, poleg tega srednji šoli — padel, četudi je b'l pa so prav tako predpisana de- v osnovni šoli uspešen v svojem ljudje, ki niso imeli ne pedago- lovna mesta profesorja na osnov- delu.
ške ne psihološke izobrazbe;	ni šoli kot na srednjih. Prosim Na osnovni šoli so delovna
b) da je bilo za oddelke.bolje, za odgovor!	mesta za razrednega učitelja, ki
če so imeli stalno zaposlenega Odgovor: Zakoniti predpisi o vzgojitelja, ki, se je kot član šol- opravljanju strokovnega izpita
Mislim, da se boste z vašo de; lovno organizacijo lahko dogovorili za krajše podaljšanje roka za opravljanje diplome, saj ste že od 19o2. leta dalje absolvent VPb, s čimer ustvarjeni pogoji za strokovnega izpita. Po
tudi honorarno zaposlenih vzgojiteljev.
Izkušnje so pokazale: a) da so bili kot vzgojitelji v večini primerov najmanj uspešni
POGOJI ZA ZASEDBO DELOVNEGA MESTA PREDMETNEGA UČITELJA
B. M. iz H., na delovnem mestu predmetnega učitelja, absolventka VPS v Ljubljani od leta 1952, pou- bodo tudi
čuje svoje predmete že pst let. Ker opravljanje - - .	-	,,
nima izobrazbe za predmetnega, izpolnitvi teh dven pogojev pa tam •................... ste j in na-
sl je pridobil potrebno izobrazbo ; na učiteljišču ali PA, in delovna j
učitelja,' ji pri delitvi osebnih do ho d kov odtegujejo 100 N-dinarjev za neopravljeno diplomo in 10-3 N-dinarjev za neopravljen strokovni izpit. Zanima jo, ali so odbitki dopustni in če zanjo velja 5-letni rok za pridobitev ustrezne izobrazbe po 08-a členu zakona o spremembah in dopolnitvah: zakona o (Ur. 1. SRS', št. 40/67).
Odgovor:
ne bo več odbitkov, vedli.
KDO SME ODLOČATI O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV?
ired sestavo zaključnega računa osnovni šoli je na osnovni šoli ostal nerazporejen znesek, ki je nastal zaradi porodniških dopustov, ki so bili kori-
(nalcge in učenja), prejemajo do- sitega kolektiva poglabljal v živ- za učitelje na katerikoli vrsti šol mesta za učitelje predmetnega ;
ločene obroke hrane in preživ-	■-	-- *---- - . - ■	, . . .;.... «-* ---*—*- -----	’—<—
Ijajo tudi del svojega prostega časa.
Šole s podaljšanim in celodnevnim bivanjem potrebujejo
Iz °vašega pisma -sem razbral, steni večinoma v počitnicah ko ni da imate spričevalo in diplomo o bilo treba plačevati nadur za nado-u s pesno opravljeni gimnaziji, da ste	“el2™a vbU0,?,art skUDne
Ijenje in delo šole, se tesneje po-	ne	določajo,	na kateri vrsti šol	pouka, ki	imajo višjo ali visoko	«
vezoval z učnim osebjem svoje-	mora učdteij (predmetni učitelj	strokovno	izobrazba Zaradi tega	S
ga oddelka in bolj koordiniral	—	profesor)	opravljati strokovni	ima .torej	vsakdo, ki je zaposlen	S
v Tr,«-»It ^	-»ir, rveririz-vTrv*	J ?.r-v1 5 v» v» o t r i/-»/-» 1 r-v, r-,!f 1 ti o _	5
Z
oddelka in
ostalo delo oddelka s poukom;
c) da so vzgojitelji, ki so imeli je zaposlen v šoli kot učitelj, mo- stop, ki je sestavni del strokovne-
absolvent VPS ter da zasedate delovno mesto predmetnega učitelja.
šo/iufb^s.
teh sredstev dala v sklad skupne porabe, drugi del pa je namenila za ' " med delavce šole. Upravni
epit. Določajo le, da vsakdo, ki ^snovm »1.	dai, „a- j «*«•»»»
da se ta sred-raždelijo proccntualno
zaradi takšnih razširjenih obliko- izobrazbo učiteljev in z nekaj let- ra v določenem roku (5 let uči- ga izpita — na osnovni šoli. Lah-
«
strokovno Izobrazbo ter družbene-	eTm10v delovne skupnosti pred-
moralne lastnosti za uresničevanje	ts, sredstva
valnih nalog' več pedagoškega osebja, ki mora biti tudi special-
no prakso poučevanja v razredu, teljske službe), strokovni izpit ko pa seveda tudi prosi oz. izreče navadno uspešneje vodili učno opraviti, ker mu sicer prestane sam željo, da ima nastop na sred-
.1	k- i	■■	------ I	-	.1 —	VJC-' T Cl V J. bi,	A X A d	OlX V. V.'JL	X. V-kJ C VA l A'v	O CA X xa	ZxV.AJW, V.I-V-A	X A X X wv	A ACA.XlkC^ JkV * A CA ATA v. «-»	p
no šolano. Razen učiteljev, ki po- delo kot drugi. Pokazalo pa se je nadaljnja služba v prosvetni (uči-; nji šoli! Ostali, teoretični del iz-.«
lagala, da se razdele ta sredstva vsem v enakem znesku, kar ie ute-leljila s lem, da so vsi enako pre-
.. — iTri cr> Vlili Hmlni
učuiejo na teh šolah, so potrebni še ljudje, ki jih šola zadolžit,ie, da vodijo učno delo in prosti čas učencev v šoli. Učenci namreč Eotrebujejo strokovno pedagoško Pomoč tudi pri učnem delu in enako pri preživljanju prostega časa.
Spoznanja, do katerih je prišel pedagoški inštitut v, Ljubljani z dveletnim spremljanjem dela nekaterih ljubljanskih osnovnih šol s podaljšanim in celodnevnim bivanjem, so opozorila, da učenci Potrebujejo med učnim delom
Pedagoški nadzor kot tudi peda- jiteljsko šolo)! Razen tega potre
tudi, da so bile vzgojiteljice, ki Celjski) stroka. Poleg tega določa- pita pa bo opravljal pred komi- ■ so imele srednjo vzgojiteljsko j0 tudi, da se učitelju, ki je polo- sijo, ki vodi strokovne izpite za S šolo, najbolj iznajdljive pri vo- gjj strokovni izpit, šteje ta izpit njegovo stroko oz. izobrazbo: za j denju prostega časa.	tudi v primeru, da si je pozneje učitelje — Za predmetne učitelje |
V splošnem pa so mnogi vzgo- pridobil naziv predmetni učitelj — za profesorje: Tdko se seveda s jitelji premalo poznali raeional- gjj profesor in poučuje na kateri- v teoretičnem delu razlikuje, npr. • ne metode in uspešne _ tehnike koli srednji šoli (sem so vštete izpit, za učitelja razrednega pou- « otrokovega učenja in niso znali Po novem" zakonu vse strokovne ka od izpita za predmetnega tiči- • uspešno organizirati ter voditi g0.je jn gimnazije).	telja ali profesorja po značaju in ■
prostega časa.	Popolnoma razumljivo in lo- zahtevah dela, ki ga v šoli oprav- 5
Zatadi tega naj bi na tem de- g;gno je da si sleherni kandidat Ija. lovnem mestu delali stalno zapo- ggjj p,0,iagati strokovni izpit ozi- Konkretno:, Tovariš, ki. je po- S s.eni ljudje z ustrezno s tr okovno rc,ma opraviti nastop na šoli, ki siai vprašanje, bo opravljal stre- i izobrazbo (učitelji, predmetni uci- mu je — gg se lahko tako izra- kolini izpit pred komisijo za izpi- i ^ednj° y^o- zjrno — domača, ker mu dve in te profesorjev, nastop pa v os- ;
vzgojnih izobraževalnih smotrov.
V smislu 61. člena citiranega z
kena pa je lahko učitelj za raz- vzeil**breme 'tistih "ki šo bili bojni , redni pouk na osnovni, soh, kdor je ltd zbQr ddcvne skupnosti je spre-končol učiteljišče ali skupino ;a jel preCj10g skupine članov delovne razredni pouk pedagoške akademije. 'sirUpnosti in ne predlog upravnega Učitelj za predmetni pouk pa je ^jbb
lahko, kdor je končal višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo, višjo gospodinjsko šolo, ustrezno fakul-
teto, visoko šolo oziroma umetniško Zat0 q ]\,j' sprašuje:
Tega sklepa zbora delovne skup; nosti pa sedaj nekateri nočejo izvršiti in zavlačujejo njegovo realizacijo.
'akademijo, Ta določila zakona so začela veljati 28. 3. 1955.
Na to delovno mesto ste bili verjetno sprejeti izjemoma in določen čas
1 Ali ie smel zbor delovne skupnosti odločati o tem vprašanju?
2. Ali se sklep zbora delovne skupnosti sme oziroma mora reali-
namenom, da boste zirati?
3. Kdo sme zadržati izvršitev tega sklepa?
ODGOVOR;
gosko pomoč pri premagovanju učnih težav. Za uspešno vodenje oddelkih učnega dela se je zaradi tega po- dnevnim •kazalo kot potrebno, da pozna vzgojitelj:
—	učne načrte,
—	načine preizkušanja znanja Učencev in
—	tehnike učenja ter učne navade.
Pri organizaciji in vodenju Prostega časa pa je potrebno
bujejo vzgojitelji, ki že delajo v s podaljšanim in čelo-bivanjem, dopolnjeno g izobrazbo za vodenje učnega dela 5 in prostega časa (tečaji, šemi- 5 narji).
Verjetno bo že kmalu treba !j mislili na poseben profil vzgoji- | telja v osnovni šoli s podaljša- s nim ih celodnevnim bivanjem ter • na izobraževalno ustanovo, kate- » ra, oziroma pri kateri naj bi se jj
X.      T ‘ 1 _ L-. * ! r- r-^ » 1	H
da pozna razvojne potrebe ta profil oblikoval
is interese učencev,
—	pozna in uresničuje vzgojne smotre šole v prostem času,
—	da zna voditi sprehode, igre in usmerjene zaposlitve ter vsaj eno prostovoljno dejavnost s področja tehnike, znanosti, umetnosti ali športa in
■ — da zna vzbujati ter oblikovati interese učencev. ,
Vzgojiteljeva naloga pa je tudi navajali učence na življenje in delo v skupini, na delovne, in higienske navade ter na disciplinirano vedenje (osebno čistočo.
Helena Novak
večletna izkustva v pedagoškem novn: šoli.	V, C.
cuiiTJiraKoanHrriBEGi.-nKnBnmoatjEHscBunnBcuBarisiraaossucnessBcssaHBBEiiaaisMBaonEtrjMjaaiBssaaF.EnEamjnaaaot
Razpisna komisija
osnovne Sole gornji logatec
razpisuje prosto delovno mesto — RAVNATELJA
Kandidat mora imeti visoko, višjo ali srednjo izobrazbo in g 10 let pedagoške prakse.
5 Kandidati naj pošljejo vloge s ,kratkim življenjepisom in I dokazili pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Š razpisna komisija osnovne šole Gornji Logatec.
£ :
končali v dogovorjenem roku VPŠ. s čimer bi zadostili pogojem za opravljanje dela predmetnega uči;
za JpridXbUef D.om”zbmUkiSje	. Sklepi organov upravljanja - V
B&sjrjas-rtsrjss »lar^jnaa«
to delovno prav gotovo zoor delovne skupnosti — se mora jo realizirati, če so v skladu
izpolnjenih • pogojev mesto, zato osnovna šola skladno s svojim pravilnikom ~ Hc‘H+Tri f'****-'
delitvi oseb- z zakonitimi predpisi in z osnovami
osebnega dohodka za^ ®pP______... zbor delavne skupnosti kot organ
mora namreč prav
S K diploitio, kar velja tudi za neoprav-
S g učitelja, bi za vas veljalo “uiuv.iv BitUpn0sti. V kolikor pa smatra ?• S	sprejeti samoupravni aim niso
mpiuiuo, kui »Cij« mu.	. upravljanja se mora namreč prav
ljenx strokovni	mpstn tako držati norm samoupravnih ak-
Ce bt bili na delovnern^ntestu t()y kot pc>sarnezril	hp-iovne
II
o spremembah in dopolnitvah zako na o osnovni šoli, da si morate najpozneje v petih letih od 27. 12.
1967 dalje pridobiti predpisano izo- v n os p ret ju z določili pravilnika o stroke oziroma rjelltvi osebnih dohodkov, ima direk-
člani delovne smatra, da več
ustrezni jih mora pq> predpisanem postopku najprej spremeniti.-
V kolikor bi bil torej tak sklep
brazfco’ ustrezne
stopnje. Za predmetne učitelje in
tor dolžnost in pravico opozoriti
Več pozornosti moralni in spolni vzgoji
Svet za šolstvo skupščine občine Gornja Radgona je priporočil vsem šolam, naj bi poleg razrednih in drugih roditeljskih sestankov uvedli s starši učencev še posebna individualna posvetovanja, na katerih bi starši lahko povsem neprizadeto ugotavljali učne uspehe ali neuspehe
red in čistočo šolskih prostorov, svojih otrok. Več pozornosti naj
samopostrežbo pri prehrani, vestno opravljanje dežurstev itd.).
Iz navedenih nalog je dovolj razvidnp, da je vzgojiteljeva vlo-Sa v šoli prav tako pomembna in odgovorna kot učiteljeva, kajti s
bi šole posvetile tudi pouku moralne, posebno pa še spolne vzgoje.
Znano je, da starši včasih težko prenašajo ocenjevanje in ugotavljanje neuspešnosti njiho-
ne vzgoje naj bi učenci zadnjih brez opozoril učencev na dojo-dveh razredov na priporočilo čene posledice. Menijo, da bo sveta za šolstvo razpravljali v treba v prihodnje uporabljati več posebnih krožkih, ki bi jih lah- pozitivnega ali negativnega gra-ko izvajale šole, organizacije diva, ker bo le na tak način moč rdečega križa ali društev ■	• nuditi učencem več koristnih na-
teljev mladine. Glani sveta so polkov za življenje.	Ika
ugotavljali, da je to področje vzgoje v naših osnovnih šolah obravnavano preveč splošno,
profesorje Pa velja drugi odstavek 7bor delovne skupnosti na nezako-citiranega člena, ki predpostavita, nj,(..S1 sprejetega sklepa. Ce zbor deda ima delavec že ustrezno stopnjo j^vne skupnosti še naprej vztraja izobrazbe (VPS ali fakulteto), nima pri jzvrB-jtvj takega sklepa, je direktor pa izobrazbe ustrezne stroke. Glede dolžan obvestiti pristojno .občinsko na povedano je za vas nujno, d_a skupščino, ki ima nadzorstvo nad končate VPS, s čimer boste izpolni- tcrn )ca[ro delovna organizacija upo-H pogoje za delovno mesto predmet- rat)lia določbe samoupravnih aktov.
.. .“.f A^.1-; ^	/-> : 1. t ,-w'. At*,,, t „ 1, 1 TT..
nega učitelja.
Občinska skupščina lahko zadrži iz-
Za opravljanje strokovnega izpita vr§itev takega sklepa, mora pa _ pa veljajo določila 8o-b člena citi- predlogu direktorja odločiti najkas-ranega zakona, po katerih morajo neje v 30 dneh «	učitelji, ki imajo na dan uveljavitve ce	v tem času ni bil eprožen po-
g	zakona pet let delovne dobe oprn-	stopek	za presojo zakonitosti takega
g	viti strokovni izpit v prosvetni stro-	sklepa	oziroma je 30-dnevni rok po-
n	ki najpozneje v enem letu od 27. 12.	tekel,	preneha veljati odločitev o
n	1937 dalje. V nasprotnem primeru	tem. da se tak sklep zadrži in de-
n	namreč ne smejo več opravljati	lovna	organizacija smo tak sklep
“	. ' - —s—*------1izvršiti. Tanko Brunet, dipl. pravnik
vzgojnega izobraževalnega dela.
liaaBDBBaasBS-BHSKBaascBBSKii
l'.•naaei2K^lB*'^la=a«5KBEsa'a■«l
*'• a«cassRC'-iBcsaBBBBaaaaB
Pravilnim vodenjem učnega dela vih šolarjev pred javnostjo, zato
in prostega časa tudi le-ta bistveno pomaga oblikovati učenčevo osebnost. Zaradi tega mora imeti
bi bilo primerneje izvajati s starši, ki to želijo, individualne posvete, kar se po šolah sicer že
ISSmSfSSE538E5SI=IU:
RAZPISNE KOMISIJE ZA PROSTA DELOVNA MESTA!,
PISMA UREDNIŠTVU
Tovariš prednik!
Pošiljam vam nekaj misli, ki jih morda lahko objavili v
šali koristne sestavke, če bi vedeli, da bo njihova pametna zami-
lavca svoje bodoče obdelovanje naših prispevkov, če jih bo dobil
P. D. Te misli je rodila praksa, jaz krajajo nase veselje do poklica,
za katerega smo se odločili.
F. K. — ŠENTJUR
sel spremenila razmere, ki . raz- na svojo pisalno mizo. Mislim pa.
vzgojitelj, ki dela z otroki v šoli izvaja, vendar bi bilo taka indi-
pa sem jih seveda zapisal. Najbrž se vam bodo zdele premalo • utemeljene, to bom pač sam čez , nekaj časa
s podaljšanim in celodnevnim bivanjem, ustrezno strokovno izobrazbo.
V oddelkih s podaljšanim in celodnevnim bivanjem v SR Sloveniji so opravljali delo vzgojiteljev večinoma učitelji. Razen teh pa so delali na tem delov-
vidualna posvetovanja še bolj priporočati, posebno v primerih, ko gre 'za ugotavljanje izrazitih hib in pomanjkljivosti z učno-vzgojnega področja nekaterih učencev. Člani sveta menijo, naj bi se splošen del programa, predvidenega za roditeljski sestanek,
Objavljajte I a&i/tsc nekaj časa ugotovil. Menim pa,
Brestih delovnih mest V da n<? bi bilo slabo, ko bi objav-
' Ijali tudi take stvari, saj bi to
Prosvetnem delavcu!
Spoštovani tovariš!
Na vaše vprašanje, koliko najdejo v našem (in vašem) listu prostora sestavki praktikantov,
da je bil že marsikateri članek v našem listu »lajanje v luno«, sicer ne bi novi zakon o osnovni šoli ponovno zahteval za vse učitelje 22-umo učno obveznost. O svojih težavah smo pisali z namenom, da bi »vrhovi« zvedeli,
naš list vsaj malo popestrilo. Ker Vam prav no kratko lahko edgo- kako smo različno obremenjeni
nem mestu tudi predmetni učite- opravil za vse starše skupno
Po!eg tega, da je objava teh razpisov v našem listu znatne cenejša kot
za enako plačo, in to z zakonom nekak- izravnali. Pa smo spet na
Iji, vzgojiteljice s srednjo vzgojiteljsko šolo, študentje in celo ljudje, ki niso imeli nikakršne ustrezne strokovne izobrazbe (psihološke, pedagoške). Razen stalno zaposlenih je bilo precej
tako se navadno tudi izvaja — medtem ko bi posvetovanje o določenih problemih z . učnovzgoj-nega področja obravnavali individualno s posameznimi starši..
O vprašanjih moralne in spol-
sem naročnik lista, sem si o njem vorimo s številko: v.letu la67 je
nriSm^ai^i.la^eS Snih"prSvC od^if manj starem Sprašujem se, ali repub-da je vaš čas dragocen. Večkrat 176 različnih avtorjev! Meni- hsk. ; sekretariat za prosveto m sem se želel oglasiti, žal sem bil mo, da gmo na Slovenskem edin, kuhuro bere Prosvetnega delav-prepričan, da se v listu težko list. ki ima tako široko dopisniško	Ah__sploh prebere dopise
V drugih listih, ste lahko najde prostor za nas naročnike, mrežo.
Ne vem, koliko najdejo prostora
prepričani, da jih bodo brali vsi prosvetni delavci v Sloveniji!
Uredništvo
sestavki praktikantov, čeprav si šolniki želimo, da bi mogli povedati tioto, kar nam greni življenje. Vem, da bi mnogi učitelji pi-
»LAJANJE V LUNO«
Tako je naslovil David Rimaš v zadnji številki Prosvetnega de-
Slavističnega društva, ki je imenu vseh učiteljev slovenščine prosilo za znižano učno obveznost zaradi popravljanja šolskih in do-
Koliko je zadnje čase popisanega v Prosvetnem delavcu glede prode sobote, ki bo najmanj primerna za podeželje, pa bodo naši
.	,	,	.*zakonodajalci šli mimo vsega in
znanstvene naloge pedagoških radi obravnave občutljivih vpra- z zakonom do!očm da mora
problemov pa se ne lotevajo in to sanj spolne vzgoje.. Da bi ze na V..	:	je za pouk biologijo v šolah zelo kadrovskih šolah, dobil učitelj
slabo. Pri nas delno rešuje te pr.o- boljše znanje iz metodike pred-bleme novo ustanovljeno društvo meta, zahtevajo, naj bo metodika biologov Slovenije. Težišče bio- predmeta priznana kot znanstvena J
na obisku Šolskih ustanov v pragi (vi)
BIOLOGIJA NA ČEŠKEM
biti z novim šolskim letom prosta sobota. Čemu torej vse te popisane strani, če »vrhovi« delajo po
Predno bi vam opisal stanje Pouka biologije -in kemije na Češkem, naj povem nekaj bežnih vtisov z obiska narodnega muzeja. Ker smo imeli le malo časa, smo morali obisk kaj hitro opraviti. Najprej smo si ogledali etnološki oddelek. Eksponati v tem oddelku so razporejeni po kronološkem redu. Začne se s paleolitikom in konča z obdobjem husitskih bojev. Sama zbirka je zelo bogata in pregledno Urejena. Poleg orodij različnih kultur so razstavljeni tudi načini pokopov od skrčenca do pokopa bojevnika s konjem. Makete so prikazovale človeška bivališča od kamene do, krščanske dobe.
Nadvse lepa in bogata je mineraloška zbirka, ki obsega dve večji dvorani. Taka lepota kristalov se težko še kje vidi. V trajnem spominu mi bo ostala zbirka kovinskih in kamenitih meteoritov, vitrina z dragimi kamni, bogata zbirka opalov ter večji kosi gorskega zlata v matični kamenini.
Nato smo si ogledali še biološki oddelek. Zbirka je ureiena sistematsko po Hadijevem sirte-mu. Zbirko poživlja nekaj dietam. ki so nameščene v zabojih z okenci. Diornme prikazujejo življenje v jurskem in permskem morju ter življenje v mlaki in na travniku. V spominu mi je ostala bogata zbirka okostij, bled katerimi so bila tudi okost-
ja kljunača, kljunatega ježka ter drugih avstralskih vrečarjev. Z eno besedo — edinstvena zbirka.
Prve osnove - znanja o naravi pridobe otroci že v varstveni ustanovi. V L in 2. razredu pridobivajo učenci elementarne pojme prircdoslovja v okviru materinega jezika. Od 3. do 5. razreda je samostojni učni predmet z imenom domoznanstvo. Od 6. razreda dalje pa pričenja pouk posameznih naravoslovnih predmetov. Predmetnik višje stopnje za biologijo, kemijo in liziko je naslednji:
6,	7.	8.	9. raz.
Prirodopis	3	2	2	2
Kemija	—-	—	2	3
Fizika	—	2	2	3
V 6. in 7. razredu se v prvem polletju poučuje zoologija, v drugem polletju 'pa botanika. Tako se vsa botanika obravnava v času, ko je možno dobiti živi material ter organizirati botanično ekskurzijo. Taka razdelitev učne snovi omogoča boljšo povezavo učne snovi med seboj in hkrati solidnejšo utrditev gradiva. V 8. razredu poučujejo sonjatologijo, v 9. razredu pn mineralogijo in geologijo ter 12 ur splošnega biološkega zaključka. V teh dvanajstih urah naredijo nekako sintezo vsega biološkega znanja ter seznanijo učence z osnovami i razvojnega nauka, ter ostalih bioloških zakonitosti .	.
Anorgarisko kemijo poučujejo v 8. razredu in prvem polletju devetega razreda. V drugem polletju devetega razreda pa poučujejo organsko kemijo. Učno snov v osmem razredu zelo težko predelajo, zato zahtevajo še tretjo uro.
Razen teh rednih ur po predmetniku imajo učenci možnost obiskati v vsakem letniku po dve uri praktičnih vaj. 'Z biološko učno snovjo je sinhronizirano delo na šolskem zemljišču, ki tvori del samostojnega predmeta — delovni pouk po tri ure na teden v vsakem letniku. Na večini šol imajo šolske vrtove. V mestih po več šol obdelujejo en vrt. V Pragi imajo šole nekaj zemljišča na razpolago tudi v botaničnem vrtu. Izvenšolsko delo v naravoslovnih krožkih je dobro organizirano; samo''čebelarskih krožkov deluje v državi 8000 .
V pedagoškem in strokovno znanstvenem pogledu tarejo biologijo in kemijo podobne težave kot pri nas. Zaradi naglega razvoja obeh znanosti so v zadnjih dvajsetih letih štirikrat spreminjali učni načrt in učbenike. Tudi pri njih je občutiti pomanjkanje kritike učbenikov, pedagoške literat'me in učnih osnov. Tako stanje pušča prosto pot subjektivnim nazorom. Tega se močno zavedajo in teže te pomanjkljivosti čim-prej odpraviti. Biloška -fakulteta in inštitut za biologijo imata le
logije na osnovni šoli je v spoznavanju življenja gospodarsko, zdravstveno in znanstveno pomembnih vrst s poudarkom. na morfologiji, anatomiji in fizolo-giji. Učence seznanja s celično zgradbo ter ob koncu pregledno osvetli zakonitosti življenja v bio-cehozi. Molekularno biologijo so začeli uvajati na srednje šole.. Tudi pri kemiji je vedno več zahtev po modernizaciji. Kemija naj spremeni svoje dosedanje osnove, ki temelje na atomski in molekularni teoriji in naj se postavi na primerno podano elektronsko. teorijo. Mnenja učiteljev na višji stopnji osnovne šole so podobna kot pri nas. Učitelji zahtevajo, naj se v' 4. in 5.. razredu zveča zahtevnost po znanju. Nadalje ugotavljajo, da učenci 6. razreda ne znajo starosti primerno brati, pisati in računati. Zelo težko obnavljajo vsebino učne snovi v nekaj stavkih. Precej enotnega mnenja so vsi učitelji na višji stopnji, da učenci 4. in 5, razreda osnovne šole nimajo dovolj izkoriščenih fizičnih in mentalnih sposobnosti ter se v tem obdobju premalo razvijejo. Učna snov v 4. in 5. razredu je premalo povezana s snovjo v 6. razredu, vsebuje pa učno snoy npr, o železu, ki se ponovno obravnava šele v zaključnem razredu in jo tedaj učenci že pozabijo, in prav nič ne koristi lažjemu razumevanju kemije; Učitelji nredlagajo, naj. se kemijo uvede že v 7. razred, soroMologijo na naj se premakne v 9 razred
disciplina in bi tako imela na kadrovskih šolah enak položaj kot ostale znanstvene panoge. Učitelji zahtevajo, da je pri ugotavljanju učne obveznosti učiteljiv naravoslovnih ved treba realno in pravično vrednotiti njihovo delo. Po bežnem pregledu učbenika za sedmi razred sem dobil vtis, da je učna snov manj zahtevna kot pri nas. V prvem polletju obdelajo učno snov iz biologije od praživali do žuželk, v drugem polletju pa obdelujejo rastlinske družine; Učbenik je po svoji metodični- zgradbi zelo dober, po vsakem poglavju so preglednice namenjene za ponavljanje in sistematiziranje učne snovi Učbenike dobijo brezplačno. Na koncu učbenika je preglednica uporabnikov učbenika z navedbo amortizacijske stopnje. , Učbenik mora vzdržati pet let, če so poškodbe učbenika večje, morajo uporabniki razliko obrabe učbenika' plačati.
Tako smo končali obisk v Pragi Za slovo smo si ogledali telovadni nasfop čeških telovadcev v zaprti hali Fučikova Nastop, je bilo res vredno videti, tako vrhunsko izvedenih točk. kot jih izvaja Vera Časlavska. ne vidiš ravno pogosto. V mislih na očeta genetike Gregorja Mendla smo se preko Brna in Dunaja vrnili v domovino. Ta oblika študijskega potovanja z namenom spoznati šolstvo še v Voki drugi državi bi bila za vso	zelo
'mrirlna.	A P-z-n«.
»...DO DVAJSETEGA JUNIJA«
Prijatelj mi je poslal naslednje pismo:
»Nekam čudno mi j'e pri srcu, ko berem v naših dnevnikih, kakor tudi včasih v Prosvetnem delavcu, da razpisujejo upravni odbori ali šole delovno mesto učitelja za doiocen čas npr. od 1. februarja do 20. junija, ali od 5. septembra do 20. junija.
Kdo bo prišel na to mesto? Naš kolega ali mlad učitelj začetnik ali upokojenec, ki težko živi a!i začasAo nezaposlena učiteljica, ki se je morala z družino preseliti v kraj, kjer trenutno ni na voljo prostega mesta?
Torej, dragi kolega, do 20. junija, ko se pouk konča in si bil nujno potreben, si v delovnem razmerju, potem pa lahko greš!
Teda tovariš je delal vse drugo polletje. Stalni učitelji irpajo po 20. juniju možnost, da uredijo uradne knjigd, statistike, kabinete, da obiščejo strokovne tečaje in se oddahnejo do 1. septembra. Ali se ti ne zdi pravilneje, da bi naši kolegi v začasnem delovnem razmerju bili v delovnem razmerju tudi v času urh jan j a. zadev na šoli. v času strokovnega izpopolnjevanja in oddiha?
Druge delovne organizacije redkeje razglašajo tako natančno omejene razpise. Ali ockažemo s tem dovoli spoštovanja do svojega poklica? Ali lahko terjamo za sebe šiT-o’ o rčnost, če sami svojim morimo s centimetrom?«
METO®
Konferenca o kajenju
Henri Matisse: »Počivajoča plesalka« — olje — (1942), Pariz, Muzej moderne umetnosti
Pravzaprav temu vprašanju ni bila posvečena celotna konferenca, marveč le končni del. Ko je prišla zadeva po dnevnem redu na vrsto, je ravnatelj z očmi pomenljivo premeril ozračje zbornice, ki je bilo že dokaj zasičeno z dimom, in videti je bilo, kot da v zakajenosti prostora išče motivno oporo za uvod v obravnavo.
Člani profesorskega zbora, že malce utrujeni od pravkar minulega dela konference (kolikor se niso s pasivnostjo že od začetka zavarovali pred nevarnostjo utrujanja), so samogibno spremenili svojo držo za zeleno mizo: tisti, ki so si vzlic prepovedi upali med konferenco opravljati zanje koristnejša dela, kakor popravljanje nalog, branje časopisov, pisanje pisem itd., so prekinili te ilegalne dejavnosti, češ, zdaj se pa že spodobi, da poslušamo: tisti, ki so se natihoma privatno pogovarjali pod spretno igranim videzom koncentriranega spremljanja programa, so utihnili, in celo kadilci — vsaj nekateri — so brez vzroka predčasno ugasnili napol pokajene cigarete. Skratka, nastala je tišina. Zapisnikar se je pripravil k še bolj intenzivnemu
Poskus profesorja Mrkogleda
Profesor Mrkogled je predaval lantika, Mladi zmagovalec v sko-učencem o naravnem bogastvu kih iz planeta na planet ter še in Sibirije. Tedaj je nekdo potrkal še. Samo lepe in prave knjige za in že je vstopil v razred v sprem- vas. Kdo bo naročil?« — Seveda stvu tovariša upravitelja mladi vse roke deklic so se dvignile, za gospod z beat frizuro. Tovariš njimi pa še roke dečkov. Razdelil upravitelj se je opravičil, da moti je naročilnice kot bi razdelil an-pouk, in predstavil mladega go- ketne liste, in otroci so napisali spoda kot zastopnika važne za- samo svoj naslov, vse drugo je ložbe, ki bo ponudil učencem bilo že izpolnjeno. En izvod naro-knjige, katere bodo v mladini čilnice je vzel, drugega je pustil vzbudile ustvarjalno fantazijo in otrokom. Ko je opravil svoje po-jih seznanile s tehniko bodočno- flanstvo, je še dejal: »Knjige ste, sti. Nato je odšel.	mladi astronavti, naročili. Starši
Otroci so bili silno veseli iz- lahko plačajo v štirih obrokih, premembe. Deklice so z navduše- kar je malenkost. Če pa se kdo
povzemanju razprave, ravnatelj pa je odprl posebno beležnico z osebnimi zapiski in začel:
»Sicer je to zadnja točka dnevnega reda, toda po svoji važnosti bi smela biti prva, — pričakujem torej, da ji bomo posvetili nezmanjšano mero pozornosti in sodelovanja ... Ta stvar pri nas se je razrasla v gnojen tvor, ki je dozorel za operacijski nož. Sami vidite, da tako ne moremo naprej. Po pravilniku je kajenje dijakom v šolskih prostorih prepovedano, praktično pa kadijo povsod in nikakor ne pretiravam, če trdim, da samo v zbornico in mojo pisarno še ne vstopajo s cigareto v ustih...«
Po teh besedah je zbornica otrpnila. Glave so zlezle niže med ramena, kot da se vsak zase zaveda osebne krivde spričo dejstva, da je gledal in prenašal zlo, ne da bi kaj storil proti temu.
Molk je pretrgal ravnatelj z odkrivanjem osebno notirane zgroženosti nad obupnostjo razmer: »Saj ne rečem, da v mojih dijaških letih ni bilo homatij s kajenjem, ampak to, kar se zdaj dogaja pred našimi očmi, je množičen prezir vseh higienskih in vzgojnih priporočil, očitno zasmehovanje zavodskega reda in disciplinskih predpisov...«
»Tega ni mogoče zanikati,« se je oglasil starejši profesor, hud kadilec. Toda vedeti moramo, da ima današnja razširjenost kajenja med mladino širše vzročno
sebe, kako plavajo, letajo in dr- dejal in že delil naročilnice vijo skozi neznane prostore in konce kopirnih svinčnikov, neznane čase.	Ko so pisali, je malce zaskrb- ozadje, ki mu šola s svojim vzgoj-
Ko je profesor Mrkogled opra- ii6110 gledal proti šolskim oknom, nim poslanstvom in konsekvenca-vil svoje ure in nadure, je začel
računati: »Mladi gospod bo zbral po večjih krajih Slovenije z lahkoto pet tisoč naročnikov. Če jih ostane tri tisoč in če zasluži pri zbirki' samo tisočak, bo dobil tri
Da me kdo ne opazuje? Ali je mi ne more biti kos. —. Vse vemo, dežurni učitelj odšel domov na- da se danes pije črna kava po hranit dojenčka, kot je imel v vseh pisarnah in obratih in sko-načrtu?«	raj po vseh družinah; meni je do-
Brez strahu. Učitelji so malicali v zbornici in se šalili. De-
milijone. In to bo zaslužil v enem žurni Janez pa bi moral dežurati mesecu. Jaz pa, ki sem študiral, na dvorišču in pa doma pri pre-imam diplomo, delam od jutra do vijanju svojega Janezka. Zmagal
njem gledale mladega idola, kakršnega so poznale iz filmskih revij, televizije in ovitkov gramofonskih plošč. Sedaj je stal živ pred njimi in sam tovariš upravitelj ga je pripeljal v razred. Mladi gospod'je elegantno odprl aktovko in vzel iz nje kun fcrkg s kričečimi ovitki ter dejal: »Velecenjene mladinke in , mladinci!
od staršev ne bi strinjal s tem naročilom, naj piše na moj naslov in naročilo pismeno odpove, 'derobi prosvetnega doma je našel
večera in še ponoči ne morem spati — ni, da bi govoril. Toda zakaj se ne bi tudi jaz znašel?«
Začel je sistematično. V gar-
Baj, baj mladi prijatelji! S spoštovanjem, tovariš profesor!« in že je odbrenkal v naslednji razred.
Profesor M^korted je stal ob strani v razredu in opazoval. Ni mogel doumeti, da je šlo tako
lasuljo, katero je sam nosil v žaloigri: Bele vrtnice. Pisal je za-
bro znano, da jo mnogokje pijejo tudi otroci, čeprav jim ni prav nič potrebna, še manj pa koristna. Včasih tega ni bilo! In tako je tudi s kajenjem. Poznam starše, ki starejše pubertetnike sami zavajajo v kajenje, seveda le priložnostno, zaradi družabne imenitnosti ... In še preden se dobro zavedo svojega početja, jim morajo že redno dajati denar za ciga-
Ali ste gledali televizijsko Odda- gladko, ko je mladi gospod obral jo ,Najdeni v podzemlju’?« —
»Ja«,, so zavpili vsi v en glas. —
»Ti ’ kaj imam čudovito zbirko knjig o tem, pravzaprav nadaljevanje, ki vas Im očaralo,« je nadaljeval., »Samo poglejte naslove:
Podzemfeljska čuda v letu 2500,
Nastop, mladih 10 milj nod morjem. Smrtna liubpren leta Velemestno življenje na dnu At-
je Janezek.
Profesor Mrkogled je zmagoslavno zbral naročilnice, cel kup naročilnic, in povedal otrokom, da lahko starši plačajo v obrokih, in da lahko odpovedo naročilo, če ne bi mogli plačati teh ma-ložbi, ki mu je "radevolje” poslala lenkostnih obrokov, bloke naročilnic in knjige na Zazvonilo je. Otroci so odbr-ogied. Za prvi nastop si je izbral zeli v šolo, profesor Mrkogled pa šolo v dvajset kilometrov odda- po stranski poti k svojemu avtu.
Ijenem trgu. Oblekel si je naj- Zadovoljstvo mu je sijalo iz oči. vad, povečani standard... pa tu-boljšo obleko in vpregel starega Kar smejalo se mu je: »Najmanj di naša tiskovna in RTV reklama
Zbornico je ponovno zagrnil molk. Ta molk pa je bil poln glodajočih in razgrajajočih misli ter neizrečenih besed.
Nekdo (kajpada kadilec) je vrgel vžigalico v ta sod smodnika:
»Zakaj bi morali biti prav mi tiste klavrne izjeme in se delati drugačne, kakor smo? Ce pred dijaki skrivamo svoje občečloveške navade, ali smo zato v njihovih očeh kaj boljši kot sicer? Denimo, da si prihranim svojo cigareto do trenutka, ko sedem na svoj stol v zbornici, ali me bo dijak imel za krepostne j šega, če pa sicer vidi cigareto v mojih ustih še marsikje zunaj šole? To je zame licemerstvo, to so predsodki preteklosti, ki nimajo nobenega pomena za življenjsko stvarnost. Življenje gre svojo pot mimo njih.«
»Predsodki, pravite? Še dobro, da ste toliko previdni in jih, proglašate le zase. Higienska in, peci iška načela ste degradirali v predsodke!«
»Nisem tako mislil, še nikomur nisem priporočal, naj kadi!«
»S svojim zgledom pa vendarle potrjujete moj očitek. Tega menda ne zanikate?«
»Na misel mi prihaja dijaška gospodinji iz Alešovčeve avtobiografije. Imela je za sramotno, če bi jo dijaki kdaj videli pri jedi. Ko pa jo je nekdo vendarle zalotil pri zajtrku, se ji je zaletelOj da bi se bila skoraj zadušila in mu tega ni do smrti odpustila.. 1 Ali hočete, da jo posnemamo?«..!
»Ne rešujte se z Alešovcem! Učitelj ostane učitelj, pa če ga še tako osvobajate z razvojem in življenjsko stvarnostjo. Da, rekli ste življenjska stvarnost... Ali ni ta stvarnost rezultat naših spoznanj, naporov in hotenj? Kaj ni podoba te stvarnosti vsaj v majhni meri odvisna tudi od nas?. Saj vsi vemo, da razmeroma malo vsejanega zrnja pade na rodovitna tla in zato si ne delamo utvar, toda to nas še ne opravičuje, da se odrekamo svojemu vzgojnemu poslanstvu. Večina kadilcev se
rete. Pomislimo na tako imenova- rescja posmehuje razpravam kan-
ne »hausbale«, ki so zdaj tako moderni — tam se začudo pokadi cigaret! In kdo financira te prireditve? Starši. Torej vidite: razvoj. spremembe življenjskih na-
razred v pičlih desetih minutah ficka, katerega je kupil iz tretje petdeset naročilnic bo ostalo. To ni brez »zaslug« pri naraščanju za 150 tisočakov. »Vse življenje roke in z »nizkim« številom pre- je petdeset tisočakov. Tako, konč- števila kadilcev med mladino. Kaj
se je treba učiti. Tudi iz tega pri- voženih kilometrov. Med vožnjo	.
mera se bom kaj naučil,« si je si je dopovedoval:, »Od nastopa Po isti poti pa mu je prišel na- televizijske
je zapeljivejše za pubertetnika od slike, ki kaže celo
c "Glogov o nevarnosti kajenja* češ, ozrite se na tisoče, ki so kadili vse življenje, pa so dosegli visoka leta, osemdeset, devetdeset in več... A naša dolžnost je boriti se naprej, pa naj bomo temu pojavu še tako malo kos. Če bi prenehali s tem bojem, bi šola prenehala biti šola. Kdor’ sodi, da ima tovrstna širokosrčnost kakršno koli zvezo z metodami
Ne!
n*-.in in rn-vu-jval z bogastvom za visi vse! Samozavestno je"treba sproti tovariš miličnik. Kavbojec omisje ljudi evforično uživajočih S0(j0t>ne vzsoie nal sibirskih gozdov. v
Otroci pa niso videli sibirskih širjav, temveč biserne kitare na otoku Atlantika, zibajoče beatni-ke, zmagovalne rakete In sami
se je miličniku zdel zelo čuden, takorekoč sumljiv. Zdelo se mu je, da ga je nekoč videl, toda ni se mogel spomniti kje. Odločil se
Mariborski geografi, v Tuniziji
Mariborski geografi prirejajo sedaj že skoraj vsakoletne ekskurzije po domovini in tujini. Glavni namen ekskurzij je sno-znati sodobne ekonomske in an-tropogeografske značilnosti in spremembe v obiskanih deželah in pokrajinah. Obžalovanja vredno je le to, da je število udeležencev geografov in zgodovinarjev skromna Spoznanja, ki jih dobijo naši geografi — pedagogi na takih ekskurzijah, so izrednega pomena in je poznejše posredovanje snovi gotovo bolj pestro in zanimivo, Letošnje polletne počitnice je geografsko društvo Maribor pripravilo ekskurzijo v deželo Magreba, v, Tunizijo. Program ekskurzije je bil zelo pester in zanimiv. Sedem dni smo preživeli v tej deželi in spoznali stremljenja Burgibove Tunizije za dvig gospodarstva, in boljše življenjske pogoje njenega prebivalstva. Spoznali pa smo tudi težave, ki so y marsičem podobne našim.
Piirodno pokriva večji del države polpustinia in pustinja, a vendar se čuti prav v teh piede. lih utrip novega življenja. Občudovanja vreden je pogled na veličastne nasade oljk v skoraj pu-stinjskih predelih, kjer pade letno le 150 mm padavin. Videli smo tudi številne poizkuse izkoriščanja vode, ki naj bi pripomogla k stalni naselitvi sedaj še
Od številnih problemov je tudi v Tuniziji v ospredju brezposelnost. Iz pogovorov z ljudmi smo spoznali, da so mnenja o današnji Tuniziji zelo različna in da Francozi v nobenem pogledu niso zasovraženi.
Prepotovali smo nad 1000 km po ozemlju Tunizije, ki meri 125 tisoč kvadratnih kilometrov in je bila do leta 1956 francoski protektorat.
Ogledali smo si Tunis, prestolnico države, ki morda v največji* meri kaže razlike med starim in novim. Moderni del se v ničemer ne razlikuje od evropskih mest. Za nas je bila posebnost Medina, . stari del mesta, poln vijugastih ulic, natrpanih z ljudmi, ki so zaviti v burnuse in sefserije.. Na 'trgu kupi pomaranč po smešno nizkih cenah (0,50 N-din) in prodajalci, ki te znajo v vseh mogočih jezikih prepričati, da ne boš imel nikjer in nikdar boljše priložnosti za nakup.
Tunizija je tudi polna kul-tiirno-zgodovinskih spomenikov. Obiskali smo razvaline nekoč mogočne Kartagine, Z avtobusom smo potovali skozi turistična mesta Sosse in Monastir. Ogledali smo si mogočni rimski koloseum v El Djemu. V južni Tuniziji smo obiskali oaze Gafso. Tozeur in Nefto. Čudoviti so bili pogledi na zelene oaze, sredi valovite
nastopiti! Kako, brezvestno?
Samozavestno!«
Oglasil, se je pri tovarišici upraviteljici in se predstavil kot zastopnik založbe te m te in da	prosim!<<
bi rad pokazal mladezi lepe knji- Profesorju Mrkogledu je po-ge, poučne knjige, da ima pripo- stalo temno pred očmi Začel ,e
rocila itd.	nekam padati, padati. Iskal je le-
Upraviteljica ga je pomerila gitimacijo, a iz žepa potegnil kup od pet do glave in mu napela uše- naročilnic pa kup blokov pa Visa: »Dosti imam teh agentov! Že netouja pa strašilno pištolo ... prejšnji teden je prišel k nam Kmalu se je znašel na postaji nekdo, vam podobgn, in na zvit ljudske milice, kjer je priznal vse način dobil kup naročilnic. Toda od A do Ž in obljubil, da bo za-starši so prišli v šolo in so bili vrgel vse sanje o novem avtu, o hudi; da pustim, da goljufajo lastni hiši, o novem zimskem planj ihove otroke pod šolsko streho, šču, o novi obleki za hčerko, o da so otroci bolj potrebni čevljev poniju za starejšega sina, o uriti za zimo, knjig. za obvezno čtivo, zvezkov, malice in da njih nihče
ob kajenju ...?«
Ravnatelj mu naglo seže. v besedo: »In kaj je zapeljivejše za pubertetnika od tega, če si profe-
nič ni vprašal. Lahko greste!« je zaključila. Profesor Mrkogled je poparjen odšel.
Nekaj dni je živel v depresiji, nižji od' Kaspijskega jezera, nato pa se je opomogel. »Vsako napako je treba analizirati! Osel je tisti, ki se iz neuspeha ničesar ne nauči!« je mrmral sam zase. Kmalu je ugotovil, da je bil glavni vzrok za neuspeh, ker" je slepo posnemal, namesto da bi ustvarjalno delal, kakor mu je vedno svetoval ^tovariš inšpektor.
Kmalu je našel genialno zamisel. »Mladi ljudje ljubijo kav-bojce. Po tej poti pa bo šlo!« In že je videl v duhu namesto zarjavelega ficka, peugeota, renaulta; videl je rasti hišo, ki pa je ne bo pristradal, temveč zaslužil z bistroumnostjo. Bilo je mnogo priprav, toda poglejmo, kako se je ideja uresničevala.
V mestece X se je pripeljal z zarjavelim fickom, oblečen v pravo kavbojsko obleko, z ustreznim klobukom in pravim kavbojskim pasom z revolverji. Avto je parkiral na skritem mestu in se v glavnem odmoru pojavil na šol-
je, da ga ustavi: »Osebno legiti- sor pred njegovimi očmi še v razredu prižge cigareto in s tem drastično dokaže, da tudi sam ne spoštuje zavodske discipline...«
Profesorju je zastala sapa.
Ostali člani so se od zadrege zganili na prostorih.
»Ne tajim, da se to včasih res zgodi... Toda vi, ki nikoli niste sklenili, kadili, nimate pojma o tem kako je Človeku, ki mu je edino sredstvo za pomiritev živcev,...«
»Nič vas ne more opravičiti!
Ce se ne morete premagati do za ženo... samo, da ga ne dajo zbornice, očitno priznavate, da na »pranger«.	vam manjka eden izmed pogojev
Hvala ljudski milici, ki je bila za opravljanje pedagoškega pokli-diskretna. Profesor Mrkogied pa ca. Sicer pa v tem nikakor niste odslej še vestneje predava, daje osamljeni in zato velja moja gra-dodatno pomoč šibkejšim in se ja v enaki meri vsem tistim ko-družbeno udejstvuje. Boško legom, ki se zgledujejo po vas.«
me javno proglasi za okostenelega staroko-pitneža in ne bo me sram...«
Temu dialogu so sledile še mirnejše pripombe drugih članov učiteljskega zbora. Bile so večinoma uglašeng in usmerjene na »linijo najmanjšega odpora«, češ, nekaj je že treba storiti, da bomo imeli mirno vest, čudeža pa itak ne moremo napraviti... Iri so da mora vsak dijak, ki hoče v šoli javno in neovirano kaditi, prinesti pismeno izjavo staršev,. da mu to »potrebo« dovoljujejo.
Med dijaki ie veselo završalo, ko so zvedeli za ta sodobni »prijem«. In tako kajenje v šoli ni več problem. Salomonska rešitev! Rešitev, ki je omogočila, da je volk šiit in koza- cela ...
Janez Lampič
Pouk s slikami je zanimivejši
nomadskih prebivalcev puščav- puščavske pokrajine. Povsod, ka- skem dvorišču. Okrog njega se je
c* I-i Vi n r>rt 1r \7r-, n 4-,, v» r ■	^	„ 1 - 1 r- v-v-i *-» r* i c n rt 1 i a r\ ra O C Hrt— <	...	_ '	......
skih predelov. Voda tu res po- morkoli smo prispeli, so nas domeni življenje, bogastvo. 1 Zelo mačini prisrčno sprejeli in v me-obsežna so 'tudi dela v boju z stu Sfax so, nam celo pripravili erozijo zemlje. Burgibova Tuni- majhno prireditev. Težko je po-zija je terasirala obsežna pod- vedati, kaj je bilo veličastnejše: roč ja v porečju edine večje reke mogočne • rimske razvaline v
*
vega
zbrala množica radovednih šolarjev. »Sedaj je nastopil čas. Samo,1 če dežurnega učitelja ne bo, pa bo vse v redu.«
S projektorjem »UNIVERZAL« projiciramo vse vrste diapozitivov in diafilmov. Za projekcijo raznih fizikalnih In bioloških poskusov pa dopolnimo z vertikalnim nastavkom, s pomočjo mikronastav-ka pa dosežemo 240-kratno povečavo slike, kar je posebno želeno pri projiciranju prerezov rastlin, insektov in podobnega.
Izdelujemo vse vrste projekcijskih aparatov, mikroskope, lune in izderncoyk° stekl0‘ RADI VAM pošljemo prospekte naših
Medjerde. Naj navedem le podatek, da odlaga omenjena reka v svojem ustju nad ,20 milijonov ton naplavine (Sava le I milijon ton). Meliorirali so'že nad 300.000 ha zemlje. Omenjena dela pa so povzročila tudi številne demografske spremembe. Zavrle so vsakoletne migracije nomadov z juga na sever in jih ponekod prisilile k stalni naselitvi.
Otroci so ga z občudovanjem Sbeitli, veličastna mošeja v Kai- gledali. Vprašal jih je, ali so bra-rouami ali srečanje z beduini. , li Vinetouja. »Seveda,« so vp^b Polni novih spoznanj, nepo- »kavbojske filme smo tudi gle-
TOVARNA APARATOV IN INSTRUMENTOV
zabnih prirodnih lepot, smo., zapustili Tunizijo in ko smo se por sioVili od našega arabskega vodiča, riam je dejal:' Zahvala ni potrebna, želim le, da ohranite mojo domovino v, lepem spominu in jo še obiščete.
Velnar
dali. Točno takšni ste kol;,. •.« Iz žepa je potegnil debelo knjigo: Vinetou na divjem zahodu. »Ali bi radi brali to knjigo? Čudovita J6* Imam jih celo zbirko!« — »Bi, bi," so kričali. — »Poslal vam jih .bom. So zelo poceni. Samo naslove napišite na naročilnico,« le
VEGA
LJUBLJANA, KOTNIKOVA 18 — Telefon 311-455
V rtne trajnice
Religija in sodobni človek
»'Knjižnica za mlade«, ki jo iz- sebi razčistiti tudi svoj odnos do na. Zato je knjižica primernejša
Dipl. inž. Jože Strgar, priznani strokovnjak s tega področja, je pre-ncdil v svojem življenju zanimivo Eot od vrtnarskega vajenca do akademsko izobraženega človeka: prav zato so njegova dognanja tem bolj dragocena, saj združujejo praktične estetske vzgoje izkušnje s poznavanjem sodobne teorije vrtnih rastlin. »Lončnice«, knjiga istega avtorja, je izšla pred ne soj leti in doživela že štiri izdaje,
Prevedena pa je tudi v ruščino. Tako Jo z vrtnimi trajnicami, knjigo, ki je pravkar izšla, nadaljuje širše zasnovano delo s tega področja., ki ga ima v načrtu Državna založba Slovenije v prihodnjih nekaj letih.
Naši vrtovi so vse preveč enolični in dolgočasni, ker jim manjkajo iz-
daj/3 Cankarjeva založba v Ljub-Ijasti, je naši doraščajoči mladini doslej posredovala že pet knjižic, ki obravnavajo pomen pravilne poklicne izbire, erotično-seksual-~~ problematiko in poglavja iz
religije oziroma vseh vprašanj, ki so s to bodisi v neposredni bodi si v posredni zvezi.
ce »Religija in sodobni človek« izpod peresa Marka Kerševana niti najmanj ne preseneča.
Današnja mladina, ki z obra-„------ —. .........„—... zom boga Januša opazuje umira-
v^mdačnm Tn požlaSnih‘soluh! tioč+e. ostan‘« Patriarhalne pretek-Pravi v spremni besedi h knjigi Fran- lostl in isto.casno zre V novo ero, ce Vardjan. Dosedanji sortiment je ki jo označujejo naglo bližajoča jrcba dopolniti in izpo-poiLniti. Pri :z-Plri, uporabi in razvrstitvi trajnic pa nam je lahko dobra knjiga dragocena pomoč. Strgarjeva knjiga daje mnogo uporabnih nasvetov, ki bodo dobrodošli tako izkušenemu vrtnarju kot tudi Laičnemu ljubitelju. Tu ne Sre toliko za novosti in dosežke zadnjih dni, ampak za preizkušene trajnice, ki jih odlikuje dobro zdravje, čvrsta rast in vztrajno cvetenje.
Trajnice ki slabo prenašajo hude zi-nte. ki polegajo ob vsakem dežju ali cvete jo le skromno in kratek čas, so že davno nadomeščene z boljšimi, lepšimi in trpežnejšimi rodovi. V knjigi 3e zbranih in prikazanih v besedi in
Čeprav knjižice te zbirke ne izhajajo po nekem, že vnaprej do- tem ustrezne znanstvene ugoto-ločenem, ključu, nas izid knjiži-
za srednješolsko kot pa vajensko ter ostalo mladino.
Ne glede na to se nam zdi Avtor, ki je slovenski mladi- kratek glosarij na koncu knjige ni v ta namen napisal delce »Re- odločno preskromen, saj je v sko-ligija in sodobni človek«, se je ra3 j00 strani obsegajočem tek-svojega nelahkega opravila lotil stu še mnogo strokovnih izrazov, sine ira et studio izkoriščujoč pri
Kurirček s pesmijo na prvi strani
vitve s področja zgodovine, sociologije, psihologije, filozofije in drugih ved. Zato nudi ta knjižica pozornemu bralcu dovolj pobud in gradiva za resno razmišljanje ter ga nehote navaja k študiju drugih del, ki obravnavajo isto problematiko.
Daši avtorju ne moremo od-
religija in sodobni1
človek1
1
marko kerševam
lili'
iiiiiiiii
Dostikrat trdimo, da današnji čas nima več smisla za poezijo. To sicer ne drži, res pa je, da je že otroka v osnovni šoli treba včasih »prisiliti«, da se pesem nauči na pamet.
Precej ljudi je zadnjo pesem prebralo v šolskih klopeh. Zakaj? Nekaj krivde je na naši strani. Kot učitelji se sami dovolj ne zavedamo estetske in vzgojne vrednosti pesmi. Samo nekaj let otrok rad prebira pesmi sam od sebe in le nekaj
Dvanajst bratov (Franc Lakovič), Prleški pust (Manko Golar), Mama, saj imaš mene (Neža Maurer).
Skoda, če nismo niti za eno našli časa, da bi jo doživljali v razredni skupnosti. Tako na primer uvodno pesem v prvi številki revije, pesem Ob dnevu mrtvih. Balada in Dvanajst bratov.
Moj namen ni, da bi pesmi natančneje analizirala. Hotela sem samo opozoriti nanje.
Berta Golob
se prelomnica dveh milenijev, rekati iskrene prizadevnosti, da
gigantski boj med kapitalizmom in socializmom ter vstop v preddverje vesoljskega prostranstva, mora poleg drugih problemov v
bi bil mlademu človeku kar najbolj nazoren in razumljiv, je že sama tema njegovega de^la takšna, da prevelika poljudnost ni mož-
Prispevek k filozofiji človeka
Izvor in namen eksistence vsega, kar obstoji, posebej pa še
slovom »Sr je rici
Um1 S°vcljOgeas0 sTsme^boif km zdai življenja, vznemirjata Človekov kega filozoi
šole bolj kot zdaj
navajale otroke k vrtnarjenju, kar ni
razglabljajoči razum že od pradavnih dni. S tem problemom so se ukvarjali največji duhovni velikani, napisanih je bilo nešteto knjig ter izrečeno pravo bogastvo najrazličnejših hipotez in globokih misli. Navzlic tolikšnemu vloženemu trudu pa se vendarle dozdeva, da ni vprašanje, v čem pravzaprav obstoja pravi smisel življenja, nič manj kot pred tisočletji. Od tod morda tolikšna
'oveškega življc-:pod peresa češ-lana Machovefca, izdala pa jo je pred kratkim Cankarjeva založba v Ljubljani. Avtor se je v svojem delu dotaknili takorekoč vseh problemov, ki so v preteklosti izpolnjevali, človekovo življenje, nakazal pa je
časa živi v njem želja, da bi lastnemu izražanju iskal rimo. Kasneje
Edtmče srmu1dm^”aav^no.lt0' KORISTNA MONOGRAFIJA
V šoli premalo izkoriščamo es- y začetku tega leta bo Izšel uni-^eta^rSeir&sffi'- ne' verzitetni učbenik oziroma monografl-
fccvitfmča.;
ki bi bili potrebni dodatne razlage, kar bi mlademu bralcu brez
tudi probleme, ki jih vzporedno dvoma pripomoglo do lažjega in s prevrednotenjem vrednot prina- boljšega razumevanja obravnava-
ša s seboj nagli razvoj človeške ne problematike, civilizacije tako na materialnem kot na duhovnem področju.
Čeprav sam naslov knjige ne
VIATOR
se ne
ustrašimo ne ml ne učenci, toda kadar je na vrsti pesem? Se tiste iz šolskega berila ostajajo neprebrane, kaj šele, da bi se mučili s pesmimi iz drugih virov. Solarji so naročeni na to ali ono mladinsko revijo. Ali smo se sploh prepričali, kakšne pesmi te revije prinašajo? Mogoče smo jih odkrili šele takrat, ko nam je zmanjkalo gradiva za proslave?
V vsaki številki Kurirčka sta objavljeni vsaj po dve pesmi. Skoda jih je prepustiti samo morebitnemu otrokovemu zanimanju za poezijo. Lahko bi popestrile literar-noestetsko vzgojo predvsem v četrtem, petem in šestem razredu.
Doslej j e izšlo šest številk revije. Vsebinsko so nekatere pesmi, ki jih prinaša Kurirček, vezane na motive, s katerimi se učenec srečuje v šolskem letu:
Ej september, dober dan (Milena Batič),
Nagrobnik (Franc Lakovič), Balada (Matija Brezovar),
Ob dnevu mrtvih (Manko Golar), Bele snežinke (Manko Golar), Ples snežink (Franc Lakovič), Mlado leto (Neža Maurer)
ja »Travnjačka flora i njena poljo-privredna vrijednost« (Travniška flora In njena kmetijska vrednost), ki sta jo napisala dr. ing. K. Soštarič-Pasačič in prof. dr. Ing. J. Kovačevič.
Splošni del učbenika oziroma monografije govori o pomenu, značilnostih in sistematizaciji travnikov idr., v specialnem delu pa je opisanih 314 travniških vrst (z naslednjimi podatki: botanične, biološke in ekoloSke lastnosti, razširjenost, pripadnost tipu travnika, kmetijska vrednost in škodljivost itn.) — opis vsake vrste pa spremlja tudi skica. Posebno zanimiva je originalna metodika ugotavljanja kvalitete in kvalitetnega ekvivalenta travnikov ob kvalitetni klasifikaciji za 833 rastlinskih vrst.
Ta knjiga, ki jo lahko naročite na naslov Poljoprlvredni fakultet — Skriptarnica, Zagreb (Maksimir), ja posebej zanimiva za agronome, veterinarje, gozdarje, botanike in še vrsto drugih strok.
nepotešena želja — posebno mla- obeta lahkega branja, nam polju-
bilo koristno le z gospodarskega vidika: ta človekova dejavnost je po-ttiembna tudi kot element sološne vzgojenosti in kulturnosti mladega
dine — po odgovoru: čemu živi, Za kaj naj živi in kako naj smotrno porabi svoj aktivnost terjajoči in še nenačeti telesni ter duševni potencial.
Po naključju smo Slovenci v tesnem razmiku dveh let dobili kar dve knjigi, ki iz različnih zornih kotov obravnavata isto vprašanje. Prvo z naslovom »Smisel življenja«, je ^napisal dr. Janez Janžekovič, izdalo pa založniško podjetje Mohorjeva družba v Celju leta 1966. Avtor opira svo-
den način avtorjevega pisanja razblini uvodno bojazen in nas seznani z marsikaterim problemom. ki se ga morda nismo niti zavedali ali pa smo ga le nejasno čutili, ne da bi mu lahko dali potrebno opredelitev in razlago.
' Machovec daje na številna vprašanja marksistične odgovore; posebna odlika njegovega dela pa je, da trdno zaupa v kreativnost bodočih generacij, prepričan, da bodo sposobne rešiti drugega za drugim številne probleme, ki danes še hromijo sodobno človeštvo, obremenjeno z dediščino prete-
NOVE KNJIGE
ja izvajanja na religiozne teme-
Zato njegovo delo marsikate- Mo^Čepfav ni nikoli preneha najrazličneiše rastline: tem bo knjiga rernu iskalcu ne bo mo£lo nuditi
tistega pojasnila in odgovora, ki ga išče in pričakuje.
Drugo knjigo s podobnim na-
Vitne trajnice prav gotove v pomoč pri nadaljnjih prizadevanjih, ostalim pa spodbuda za novo vrsto dejavnosti.
lo hrepenenje po humanejši, sproščen e j ši in vsestransko polnejši bodočnosti.
‘	VIATOR
Ivan Cankar, Zbrano delo VI. —
Pri Državni založbi Slovenije je pravkar izšla - sicer še z letnico 1967 - šesta knjiga Cankarjevega zbranega dela, kj prinaša njegovo mladostno prozo. Doslej smo prejeli prvo in tretjo knjigo, tako da je pričujoča pravzaprav šele tretia po vrstnem redu izhajanja. Na tiskovni konferenci, ki jo je ob tej priložnosti pripravila DZS, smo izvedeli, da je tak - nekoliko neroden vrstni red izhajanja pač posledica tega, ker pripravljajo Zbrano delo različni avtorji, kakor so si ga razdelili -delo pa zahteva nemalo truda In časa - m pa tudi nekaterih tehničnih zadreg pri delu založbe same. No. še v letošnjem letu lahko pričakujemo drugo knjigo pa četrto in osmo. V prvih dveh knjigah bo zbrana Cankarjeva poezija, v 3 do
Svet moderne umetnosti
XI.
VII. Fauvizem
»Ta barva je neresnična z gledišča realista, toda sugestivna barva ki izžareva pokret žarkega občutja.«
Van Gogh
Umetnost, ki je v XIX. stoletju V glavnem rasla iz evropske tradicije, je v XX. stoletju dobila pri-niosi vplivov Orienta in Afrike, Oceanije in Amerike. Vzhodni vplivi (japonski lesorez npr.) se začetno komaj opazno odražajo že pri impresionizmu, vidneje se odraža azijska umetnost pri Gauguinu, v XX. stoletju pa je slogovni izraz dotlej tujih likovnih kultur očitneje prisoten v evropskem slikarstvu, pa tudi v kiparstvu. Ne da bi se vsakič povračali k takim vplivnim odrazom v tokovih umetnosti XX. stoletja, pa ti pojavi opozarjajo na spontano težnjo, da bi umetnost spregovorila z univerzalno izrazno govorifro. Z e v začetnem desetletju XX. stoletja se začenja izgubljati ozko narodno obeležje umetnosti in Po svojem izrazu postaja vse bolj mednarodna; dve umetniški žarišči, Pariz in Munchen, dajeta v tem začetnem času odločilen ton likovni umetnosti, zlasti velja to za Pariz, ki tudi pozneje vse očitneje •Postaja žarišče mednarodne umetniške ustvarjalnosti. V tem desetletju ne pridejo v Pariz le domači umetniki kot Rouault, Utrillo, Ma-tisse, Dufy, Vlaminck, Braque, Duchamp. ddr., Pariz obiščejo Kan-dinski, Klee, Nolde, Brancusi, tu se -ustalijo Picasso, Gris, Chagall, Modigliani. V Munchnu pa tvorno delujejo Javlenski, Kandinski, Klee, Gabo," tu so nastali , začetki abstraktnega slikarstva v teoriji in praksi.
Tudi nastop nove slikarske smeri na pariški razstavi 1905. se prične s škandalom. Pod idejnim vodstvom Matissa je razstavljala skupina slikarjev dela, ki so kazala očitno nasprotje do impresionizma, ki je jv teh letih tudi pri meščanstvu ze imel veljavo. Tako uradna kritika kot meščanstvo zavrača novo smer. In znova posmehljiv izraz »les ffluves« — »zverine«. Slikarske svoboščine kot so si jih dovolili ^fsu-visti, so tako izrazite, da je očitna ločnica med slikarstvom XIX. in XX. stoletja tudi neveščemu obiskovalcu. Resda je že van Gogh prelomil tradicionalno _ pojmovanje Vred-osti . barve, še očitneje je to storil Gauguin, toda »zverine« so tu rr-mali povsem svobodno, ne ozira75 se na naravne barve predmetov. Slikarji Matisse, Dufy, Mrrquet, Deraine, Vlaminck postanejo glasniki povsem osebnega, subjektivnega slikanja.	^	,
Henri Matisse (1869-1954) je dejal: »•Predvsem iščem izraz . .. Ne morem Storiti razlike med občutjem, ki ga gojim do življenja, in načinom, kako ga izražam. Ekspresija, po mojem mišljenju, ne v™'-1]® strasti, ki se odražajo na človeškem obrazu, ali ki odraža močno gest?-Celoten razpored na moji sliki je ekspresiven.« Za Matissa. pa tudi za nekatere druge fauviste, je značilno pojmovanje, slikarstva: »sanjam o umetnosti ravnotežja, čistosti in vedrine, osvobojenje _ vznemirjenih in žalobnih vsebin, o
umetnosti, ki bi za vsakega umskega delavca, naj bo to poslovni človek ali pisec, predstavljala nekak umirjujoči vpliv, nekaj duševno tolažljivega, nekaj kakor dober naslanjač, kjer se počiva po fizični utrujenosti.« Taka misel vodi k očitni namembnosti Matissovega slikanja, odraža pa tudi družbeno obeležje. Seveda daje taka misel razvidno spoznanje Matissa, da pojmuje slikarstvo neliterarno, vsebinsko neprogramatično, po namenu vedro, veselo, uživaško, zato pri njem kot pri Dufyju prevladuje čutno odraždnje .okolja in ljudi. Čeprav so izhodišča fauvistov skupna — celo sorodna, vzporedna z nemško skupino »Most« — pa ostajajo kot skupina delujočih skupno
le do 1907. leta, potlej
kljub
slogovnim sorodnostim kažejo neenaki interesi v slikarstvu; najvidnejša fauvista Matisse in Dufy ter Holandec van Dongen pa ostanejo zvesti značilnim fauvističnim težnjam odražanja tudi kasnejša leta, kot še nekateri umetniki, ki niso sledili novim strujam.
Pri fauvLstih je jasno začrtana risba velikega pomena, risba noče več reproducirati realističnih predmetov po zakonih perspektive. Matisse,, je razglasil polno umetniško svobodo, umetnik naj ne bo podrejen naravi, da bi jo prerisal, prepisoval. umetnik naj ovlada svet okoli sebe po svoji osebni doživljajski vsebini in razpoloženju. Linija omejuje linije telesa, predmeta, risba deluje ob barvni čistosti ploskovitd, slikar tudi ne pozna več
Kees van Dongen: »Parižanka« — olje — (1942). Pariz, Muzej moderne umetnosti
senčenja, barva je povsem neodvisna od naravne barve predmeta, čutni element izražanja.
Fauvisti so se z močnmi- čistimi, gotovoda tudi čutnimi barvami, opajali v novih barvnih harmonijah, ki niso temeljile na tradiciji poprejšnjih smeri in rodov: Barve fauvistov^so sončne, ne nujno ko-trastne pa tudi polne močnih kontrastov, risba in barva se stapljata v plosko vito celoto. Fauvistična umetnost je pretežno razkošna, delujoča na čutila, ne ukvarja se z življenjskimi problemi, marveč želi goditi z bujnimi barvami. Fauvisti se radi poslužujejo ornamentike, pogosti so taki motivi: tihožitje z dekorativnimi elementi, notranjost sobe z oknom na odprt prostor, portreti, letoviščarski predeli ob morju, koncertna dvorana ipd. S svojimi slikami radi nudijo ugodje, radost.
Henri Matisse je bil med prvimi slikarji, ki je namerno prezrl zakone perspektive. Sam pravi, da sloni učinek njegovih platen na »orkestraciji barv«, se pravi, v kakšni skladnosti si sledijo svobodno izbrane barvne ploskve. Pri »Počivajoči plesalki (1. 1942) je razvidno, da je Matisse ostal do konca zvest svojim principom upodabljanja in jih ni bistveno spreminjal.
Telo plesalke v naslanjaču je izrazito ploskovito, ekspresivno izraženo, brez senčenja in perspektivnih teženj; za Matissa so kar nepogrešljivi dekorativni elementi ob ekonomičnem izrazu, ki opušča vse, kar ni bistveno. Barvne senzacije navdajajo s čutnim ugodjem.
Raoul Dufy (1877-953), ki ga je zanosno prevzela neka Matissova slika, da je z žarom slikarskega spoznanja povzel imaginacijo fau-vistične risbe in barve, je postal glasnik radosti in spontane čutno- gsp. sti, ki se ne izmika vedrini in brez- ''' skrbnosti življenja. Izredne risarske sposobnosti Dufyja se odražajo tudi v »Ateljeju z modrim kartonom«, kjer ekonomija risarske poteze za-dobi maksimalen učinek. Prevladujoča rumena barva ateljeja izžareva mehko toplino. Muzikalne teme — ob drugih seveda — sovpadajo z lirizmom barv, z muzikalnostjo barv.
Kees van Dongen (r. 1877), priš-lec iz Nizozemske, je v Parizu našel r W svdj drugi dom, pridružil se je fau-vistom. kar je ustrezalo njegovemu pif občutju za barve. Po prvi svetovni jjg vojni je postal modni portretist piU mondenih krogov, tedaj je nepriza- &jM nesljiv do svojih modelov, na sta- 'v' rost pa dopadljiv, bleščav kolorist.
Pri vvParižanki« pride do izraza van	-
Dongenov	bogat	izraz barvne pol-	.^,4
nosti, pa tudi njegova senzualna na-rava, ki	kljub	zastrti melanholiji	<?
"	Prev.a-ggf |
Vendar nam Vlaminckova platna " dozorele dobe razodevajo, da ne gre vedno za	čutno	slikanje fauvistov,
saj dajejo njegove slike, npr. samotnih kmečkih hiš ob času nevihte, težko atmosfero in svojsko težo.
Tu je Vlaminck bolj ekspresiven v svojem življenjskem občutju, medtem ko je Rouault že ekspresionističen, dasi sta oba nastopala na razstavi fauvistov.
(Nadaljevanje sledi)
5 drame, nadaljnje pa bodo vsebovale prozo z eseji.
Mladostna proza, ki jo prinaša šesta knjiga, so vsi tisti Cankarjevi pripovedni spisi, ki so bili napisani, večidel pa tudi objavljeni med letoma 1892 in 1899, Doslej tega gradiva nismo imeli zbranega — nekaj ga najdemo v Zbranih spisih dr. Izidorja Cankarja, a še tam je razmetano v različnih knjigah. Cankar je objavljal v tistem času v različnih časnikih in , revijah, največkrat pod psevdonimi, zato je bilo dokaj težavno to prozo zbrati in ji dati mesto, ki Ji v pisateljevem življenjskem delu pripada. To delo sta zdaj opravila glavni urednik zbirke dr. Anton Ocvirk, ki objavlja v tej knjigi obsežnejšo študijo »Stilni premiki v Cankarjevem zgodnjem pripovedništvu«, in pa Janko Kos, ki je pripravil knjigo, napisal opombe in še posebno študijo k ureditvi knjige. Iz obeh študij razberemo poglavitni namen, ki sta ga hotela doseči avtorja: da se to zgodnje Cankarjevo pripovedno delo poskuša nekje oceniti tudi kot idejni in estetski element vsega poznejšega njegovega ustvarjanja. Ob prebiranju tu zbrane Cankarjeve mladostne proze resnično srečamo že marsikaj tistega, kar v naši literaturi predstavlja ime tega našega pisatelja.
Fran Levstik — »Martin Krpan«.
Mladinska knjiga je pripravila peti natis Levstikove povesti »Martin, Krpan« z ilustracijami Toneta Kralja. več kot sto let stara povest je postala že kar ljudska, s svojo vedro, živo vsebino, bogato besedo in etično mislijo, ki zadobi že simbolični pomen, pa je »Martin Krpan« že kar prisotno trajna umetnina med mladimi bralci. Prav zavoljo tega je več kot umestno, da Levstri-kovo besedilo spremljajo Ilustracije. Za nas ilustracije Toneta Kralja pri Krpanu niso nove, pa tudi pri drugih tovrstnih mladinskih delih poznamo T. Kralja kot živo delujočega umetnika. Njegove ilustracije h Krpanu slonijo na Levstrikovem besedilu, razen prve in zadnje, ki segata izven teksta. Tu je umetnik narativno družil risbo z barvo, težeč k naravni, nevsiljivi kompoziciji. Seveda pa pride Izrazno do veljave ekspresiven poudarek, s primesjo obrazne groteske tam, kjer se je to umetniku zdelo potrebno, v barvnih ilustracijah Toneta Kralja pa Je kljub temu več resnobe ob šaljivih situacijah, ki jih podaja, hoteč dati poudarka določeni realnosti in kontrastno grotesknemu dvoru, ki je pravo nasprotje Krpana. Prav pa bi bilo, ko bi založba poskrbela za ponatis »Martina Krpana« tudi s Smrekarjevinjl ilustracijami. Ne bo odveč, če omenimo, da so »Martina Krpana« doslej prevedli v ruščino, nemščino, italijanščino, angleščino, španščino, japonščino, kitajščino, slovaščino, makedonščino in srbohrvaščino ter v esperanto.
Marja Cerkovnik — »Devet sončnih dni«. Za najmlajše bralce je Mladinska knjiga natisnila povestice
dni« vsebuje devet ustrezno kratkih besedil, kjer je vsaka zgodba za-
okrožena, smotrno ubrana v povedni vsebini. Pisateljica druži otroško fantazijo s pravljičnostjo in realnostjo, kot je lastna otroškemu doživljanju sveta. Torej gre za zgodbe, ki sežejo preko čisto pravljičnega območja v neko »dozorelejšo« stopnjo, opazno pa je, da je Cerkovnikova hote pridajala fantazijskemu svetu otroškega sveta jasne primesi realnega, vendar z mero in ob upoštevanju specifike otroškega dojemanja. Poetičen ton posameznih zgodb je veder, lahko igriv, a tudi umirjen. Knjigo, ki je izšla v Cicibanovi knjižnici, je ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. Crno-bele ilustracije so fantazijsko razgibane, uravnane po otroški risbi, prijetno delujoča vedrina in optimizem sta nepogrešljivi sestavini sproščenih, prostorsko raznoterih ilustracij. Povestice Marje Cerkovnikove imajo barvitost modernega mladinskega pisanja, ki korenini v otroški stvarnosti in sedanjem času, ne pa v pravljični imaginaciji.
Stefan zweig — »Graditelji sveta«. Avstrijski književnik in humanist Stefan Zweig ni neznano ime slovenskemu bralcu. Poleg mikavnih spominov »Včerajšnji svet« imamo v slovenskih prevodih vrsto biografskih študij, založba Lipa pa je poskrbela, da je bera Zvveigovih prevodov dopolnjena še z zajetno knjigo »Graditelji sveta«. Tu gre študioz-na beseda o Levu N. Tolstoju, o Stendhalu, nato o Casanovi, Holder-linu, Kleistu, Nietzscheju, Dostojev-skem, Dickensu ter Balzacu. Kakor bi imena dala misel, kakor da so tu zbrana slučajno izbrana imena znamenitih mož, pa je Zweiga vendarle vodila globlja misel: Tako kot pred izidom originala »Graditeljev sveta« (1935), isto tudi s to knjigo želi Zweig spregovorili o treh pisateljih različnih nacionalnih tipov (Balzac, Dickens, Dostojevski), o sa-moizpovednih piscih in samoupodab-Ijalcih (Tolstoj, Stendhal, Casanova), v treh portretnih študijah (Hdlder-lin, Kleist, Nietzsche) pa je prikazal tipe samouničujočih avtorjev, borečih se »z demonom« Ze iz tega je razvidno, da je Zvveig daleč od tistih biografov, ki bi zgolj pozitivistično nizali faktografijo, zato je Zweigovo temeljito poznavanje posameznih mož izostreno v taki meri, da studiozno obravnavana oseba odraža vse bistvene komponente osebnosti in duha. s tem pa Stefan Zvveig oživlja tudi vrednote resničnega poznavanja posameznih piscev in mislecev v posredni obliki, opirajoč se predvsem na njihova dela. Čeprav je že Zvveig sam po letu 1935 dopolnil to in ono npr. o Balzacu, pa se nam »Graditelji sveta« razodevajo kot, pomemben prevod; knjigo je prevedel Evald Flisar, knjižna oprema Apollonia Zvesta pa je tukaj nedomiselna in ne deluje privlačno.
Neke raziskave so pokazale, da se preko 90 odstot-
Marje Cerkovnikove. »Devet sončnih kov UČenceV UČi napačno.
H m 4 v r c ev V« 11 4 a	i < n* «'*»«•»-» n	* 1 - i V-
Dr. VID PEČJAK
Raoul Dufy:
V	>
»Atelje z modrim kartonom« (1942)
Jtllll!!!ll!l!lll!!ll!!!lllffllllll!llll
!!!!lll!!!ll!llllll!!!ill!!!II!ll!!llll]!l!llll!lllll!!ll!!lllllll!ll!ll!j|lil!lillll!l!!l!ll!IIIII!
Hilli!.....
RAZPIS UČBENIKOV
Na podlagi uredbe o potrjevanju učbenikov in priročnikov (Uradni list LRS, št. 18-85/58) in po sklepu komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo z dne 4. decembra 1967
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije
razpisuje
naslednje učbenike in priročnike:
1.	SPOZNAVANJE NARAVE —»učbenik za V. razred osnovne šole
2.	KEMIJA — učbenik za VII. razred osnovne šole
3.	KEMIJA — učbenik za VIII. razred osnovne šole
4.	GOSPODINJSTVO — priročnik za učitelje
5.	ZGODOVINA — učbenik za III. razred gimnazije
Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, naj se pismeno prijavijo najkasneje do 16. marca 1968 komisiji za učbenike m priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3/IV, kjer bodo prejeli tudi vsa potrebna pojasnila.
Rokopise razpisanih učbenikov in priročnika je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo do 20. decembra 1968.	N
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo razpisuje za učbenike in priročnik pod št. 1., 2., 3. in 4, nagrado od 2.000 do 3.500 N-din, za učbenik št. 5 pa od 3.500 do 5.000 N-din.
Na predlog komisije za učbenike in priročnike bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade in s katero od razpisanih nagrad.
Nagrade za razpisani učbenik ali priročnik lahko podeli republiški sekretariat za prosveto in kulturo na predlog komisije tudi za učbenik ali priročnik, ki sicer ne bo odobren za natis.
Ljubljana, 22. februarja 1968
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO
liiuiitoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Sedemdnevno potovanje z letalom v Moskvo in Leningrad
»BIRO ZA ODMOR RADNIKA«, Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5 (tel.: 343-635, 343-636) organizira sedemdnevno potovanje z letalom v Moskvo in Leningrad. Potovale naj bi štiri skupine: prva od 7. do 13. marca; druga od 28. aprila do 4. maja; tretja od 29. aprila do 5. maja; četrta od 3. do 9. novembra.
Odnod iz Beograda v popoldanskih urah, vrnitev v večernih.
Načrt potovanja je sledeč:
MOSKVA — 3 DNI
Ogled mesta z avtobusom, obisk Leninovega mavzoleja, Kremlja, ogled razstave dosežkov narodnega gospodarstva ZSSR; ogled filma v okrogli kino-panorami; obisk Tret-jakovske galerije, moskovskega metroja, Parka Gorkega in gledališča.
LENINGRAD — 3 DNI
Ogled mesta z avtobusom, obisk Smoljnega in Ermitaža, kjer se zrcali razvoj umetnosti in materialne kulture zahoda in vzhoda ter zgodovina ruske kulture. Turisti bodo obiskali Piskarevsko spominsko pokopališče, muzej »Spomenik večne slave«. Petropavlovsko trdnjavo in križarko Auroro. Organiziran bo tudi izlet iz mesta — v Petrov dvorec.
Cena potovanja in bivanjaj e 1.650 N-din, pri tem je vračunan tudi avtobusni prevoz od Beograda do letališča. Prenočišča bodo v hotelih B kategorije. Plača se lahko v štirih obrokih, akontacija ob prijavi pa znaša 500 N-din do petnajst dni pred odhodom.
ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV V DOMŽALAH
Skoraj po desetih letih je bilo v Grobljah pri Domžalah na pobudo sindikalne podružnice (predsednika sindikalnega sveta tovariša Mraka) zopet organizirano zborovanje prosvetnih delavcev domžalske občine. Zborovanje sodi v vrsto nekdaj tradicionalnih in tako priljubljenih sindikalnih zborovanj, kakršnih si prosvetni delavci še vedno zelo želijo, pa so jih skoraj povsod že več let opuščali.
V prostorih biotehnične fakultete v Grobljah se je 8. februarja začelo takšno zborovanje s počastitvijo obletnice Prešernove smrti. Nato so prosvetni delavci poslušali predavanje pedagoške svetovalke republiškega zavoda za šolstvo Renate Mejakove na temo Šlostvo in religija. O delu pro-svetno-kulturnega zbora je govoril republiški poslanec dr. Miro Stiplovšek, pedagoški svetovalec Vinko Mazi pa je pojasnjeval no-
vejšo šolsko zakonodajo. V razpravi so največ govorili o petdnevnem delovnem tednu in menili, da je treba priprave nanj najprej dobro proučiti in šele nato sprejemati ukrepe.
O delu občinskega sindikalnega sveta je govoril predsednik tovariš Mrak. Dejal je, da si bo svet vedno prizadeval, da bo nudil vsakomur pomoč. Zborovanje, ki je bilo sklicano z namenom, da bi spet ustanovili skupni sindikat prosvetnih delavcev, so zaključili s sklepom, naj dosedanje sindikalne podružnice še ostanejo, izvoli pa naj se enajstčlanski koordinacijski odbor, katerega člani bi bili predsedniki vseh
sindikalnih podružnic domžalske občine.
Ob koncu je predsednik izvršnega odbora TIS Jernej Lenič razložil delo in organizacijo TIS, Ema Škerjanc, predstavnica posebne šole na Homcu, pa je seznanila udeležence s težavami, ki jih ima šola in opozorila na kategorizacijo težko učljivih otrok v šolah. V ta namen bodo prejele vse centralne šole posebne vprašalnike, ki jih bodo morale čimprej izpolniti in poslati vodstvu šole, da bi moglo predvideti vpis novincev. Le-teh namreč med šolskim letom ne more več sprejemati.
NACE VODNIK
Biologi gorenjskih šol na polletnem seminarju

RAZPIS
Svet šole osnovne šole Cerkno
razpisuje prosto delovno mesto
• učitelja telesne vzgoje in varstva za določen čas.
Prijave z dokazili o ustrezni strokovni izobrazbi sprejema svet šole 15 dni po objavi razpisa.
Seminar za vodje klubov OZN
Od 24. do 27. januarja je bil v internatu v Šmihelu pri Novem mestu seminar za vodje klubov OZN in za vodje občinskih centrov. Organiziral ga je republiški center klubov OZN, predavali pa so: Andrej Novak o srednjem vzhodu, Drago Košmrlj o stališčih SFRJ in politiki aktivnega sožitja in neuvrščenosti in Zdenko Roter o socialistični družbi in religiji. Poleg tega so se udeleženci pogovarjali še s predsednikom zveznega centra klubov OZN Jožetom Hartmanom, zadnji dan pa je bila razšir3ena ple- vijo.
narna seja republiškega centra Drugi seminar je bil namenjen in razprava o zaključkih šemi- za varuhe naravoslovnih zbirk. tjarja	Tega seminarja se je udeležilo 12
Letos začenjajo klubi OZN dru- učiteljev. Seminar je uspešno vo-Reformaeijsko gibanje 16. stoletja 15. marca 1863 izdali odlok za učno drugi svetovni vojni sta bili na novo g0 desetletje svojega delovanja, dila prof. Marija Gosar, stalni pe-je imelo za ustanavljanje slovenske- mesto četrtega razreda.	ustanovljeni osnova# ^oiarm g	klubih se združujejo mladi dagog naravoslovnega muzeja. Na
ga osnovnega šolstva zelo velik po- Število učenčev pa je leta v leto 2«a; za otroke,_Kl so	......oi	cmie. cominnrii, in učitelie seznanila s
men. Tako so protestantje kljub stal- naraščalo: leta .1817 — 130 učencev, ni negotovosti uspeli, da so organi- 1827 — 141 učencev, 1837 — 136 ucen-zirali šolstvo v mnogih večjih in cev, 1847 — 162 učencev, 1857 — 179 manjših krajih na slovenskem ozem- učencev,** 1867 — 181 učencev.
JUBILEJI OSNOVNIH ŠOL
Tristo let šole v Brežicah
Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj je organiziral za biologe v dneh od 1. do 3. februarja dva seminarja v Ljubljani. En seminar je bil namenjen izpopolnjevanju v organski kemiji. Seminarja se je udeležilo 18 učiteljev. Seminar je vodila dr. Aleksandra Kornhauser. Z učitelji je predelala 48 poskusov, ki jih je možno izvajati pri pouku na osnovni šoli. Učiteljem je posredovala nove, modernejše poglede na kemijo na osnovi elektronske teorije. V imenu udeležencev še enkrat najlepša hvala tovarišici profesorici in njeni asistentki Špenut za izredno požrtvovalno in kvalitetno posredovanje gradiva seminarja in za pomoč pri nabavi kemikalij, ki jih šole teže naba-
jev je predaval asistent biotehniške fakultete Borut Zener. Vaje iz suhih in mokrih preparacij živali pa sta vodila preparatorja muzeja tov. Dovič in Šmuc. Zadnji dan seminarja je bila demonstracija učne ure v muzeju. Tovarišica Gosarjeva je izvedla nastop s skupino učencev 6. razreda ter nam pokazala, kako še morske diorame lahko uporabijo za ponovitev predelane učne snovi o morju.
Vsem predavateljem za uspeli seminar in koristne napotke v imenu vseh udeležencev najlepša hvala.	A. K.
ši iz pregnanstva tn, tiste maloštevii-	;z vge	Slovenije,	si	širijo svoje	seminarju je	učitelje seznanila s
ne, ki so o stali, so pripravili priprav-	0gZ0rje	jn se vzgajajo ob idejah	problematiko	naravoslovnih zbirk
U£sedajeČjoC' v Brežicah samostojna internacionalističnega _ humaniz- na šolah. O zbiranju naravoslov-
EtSS SrS«	KuS^rM^hS
koliko časa je delovala ta šola, za- radi revščine, staršem	so	grozili	s . jjnapi;; . M Poljanšek: Šolstvo	mladega človeka	—	samouprav-	ter O entomoloških preparacijah
kaznimi, toda jih niso izvajali. Stevd- v B/ežiCah v preteklosti ta danes. Po- j, /	'	.	je predaval prof. Savo Brelih. O
naraščalo m	končno	savje x. BrežIca 1957, stran. 125-132. _	‘Javca.	F. Kržan	pripravah in	vzdrževanju vivari-
riti. (Dr. Johann Loserth: Die Reior-	i0 otrok je vedno naraščalo in končno “V
mation und Gegenreformajion in den	s0 ločin deško štirirazredno šolo od	J
innerosterreichischen Landern im	dekliške ki je bila enorazredna ter
XVI. Jahrhundert, Stuttgart 1898 stran	ie imeia do 1874 tudi svojo upravo.
212, 238).	Leta 1880 so šolsko stavbo povečali in
.. Začetki rednega osnovnega šolstva	popravili. V njej sta imeli prostore
segajo v Brežicah v 17. stoletje, ko	štirirazredna deška in trirazredna
so se tam naselili frančiškani iz Bos-	dekliška osnovna šola. Pouk je bil v
ne in so pričeli poučevati otroke bolj-	slovenskem in nemškem jeziku.
Slavica Pavlič
lllililffl!
Illllllllill
UlillilB
Ullllllllllllllilljlllllllliil
!llllli:illi!ll!lll
ših družin. Leta 1668 pa je grof Frankopan,. takratni posestnik brežiškega
Leta 1870 so pričeli poučevati posvetni učitelji — dotlej so poučevali
gradu, zgradil frančiškanom samostan,	A šr,i,ici Wet
Sjer so pričeli redni pouk za moško ^"jepreSval JoUtnkrlič!
šolski ogleda pa je bil Gustav del
kjer so pričeli redni pouk za mladino.
‘ Ko je 6. decembra 1774 izšla sploš-	" Ob"a 'sta ’ večkrat prisostvovala
na šolska naredba in je šolstvo posta- C°tt. Oba sta večkrat prisosi
,	PjfU: pouku in prav zato je 1892 šolski og-
lo državna zadeva, so šolo razširili ior3_	rioii	RP^tsvil oredlog,
in jo preselili v hišo barona Moscona. lfa'i°Vprebral na seji krajevnega kjer je delovala do 1780. Tega leta je ?Llaf ^eta I zahtevo! naj se šti-poslopje prešlo v last rodbine del rirazrJdna deška in trirazredna dekli-CO'tt. Učilnico so za 20 let preselili v gka ŠQla reo,rganizirata v trirazredno staro župnišče Toda	T® nemško mešano osnovno šolo in šti-
bilo staro m trhlo, o čemer nam pri rirazredno utrakvistično mešano oko-čajo zlasti stalne vloge takratnega j-gj golo Ta predlog je utemeljil župnika Ignaca Fuchsa, ki se bil šol- naVedbo da so na šoli že več let ski ogleda. Dne 6. januarja 1819	eveg nerodni učitelji, ki premalo
pisal Fuchs na deželnoknežji guber- skrbiio za pouk nemščine. Zato so z
odlokom deželnega šolskega sveta le-
šolskega poslopja so tako trhle, da hodijo psi in mačke nemoteno skozi.
Založba
Mladinska knjiga
ta 1896 odprli petrazredno mešano nemško šolo. Obe šoli sta bili v enern
kar se pri zadnji semestralni skušnji p0sl0pjU a0’l912. leta, ko je nemška zgodilo v navzočnosti gospoda deka SoIf.ka družba schulverein zgradila
asi^tssjsvtM:
aa rs-TK sur®
iz šole.«
Neumornim vlogam župnika se je	.
posrečilo 1820. leta zgraditi novo Sol- šestra7.re<Ino ljudsko šolo. Z novim
rirazredna deška in štirirazredna dekliška do 1921, ko so ju združili v
ir~ KS«
pa stanovanje za mežnarijo posvetnega učitelja. Leta 1832 so šolo razširili v trirazrednico. Ker so pa pouk obiskovali tudi učenci iz Artič.
la, in štiri višje imenovane višja osnovna šola.
Med drugo svetovno vojno je po-
____	__g „-- -
'Sromelj, Zdol In Kapel, so postali slopje zasedlo nemško vojaštvo. UH-prostori kmalu pretesni in ko so še teljstvo in prebivalstvo so izselili in leta 1852 šolo preimenovali v štiri- v te kraje _ naselili Kočevarje, Besa-razredno župnijsko glavno šolo, so rabce in Tirolce z namenom utrditi pričeli postavi lati zahteve po nov} južno mejo Hitlerjevega »Ra jha««, šolski stavbi. Toda ljub temu, da so Otroci teh naseljencev so oboskovali šolo razširili v štirirazrednico, so šele ustanovljene nemške šole. Po končam
V dneh od 26. junija do 1. julija 1968 bo v Velenju
ZBOROVODSKI SEMINAR
z uglednimi predavatelji (profesorji: Gobec, Mihelčič, Lipar, Juon (Ziirich), Požgaj, Rajšter)
Prijave sprejemamo na naslov:
Društvo glasbenih pedagogov Celje, Glasbena šola, p. p. 149, in sicer:
a)	za lanske uedeležence od 1. 4. do 15. 4. 1968
b)	za nove interesente od 15. 4. do 30. 4. 1968 Hkrati s prijavo je treba nakazati pristopnino 100 N-din, ob prihodu v Velenje plača udeleženec 150 N-din za preskrbo in notni material.
Št. žiro računa: 507-8-130.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja na
GIMNAZIJI KAMNIK v Kamniku
razpisuje delovno mesto
— DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	imeti moraio ustrezno visokošolsko izobrazbo
—	imeti morajo vsaj 10 let prakse na srednjih šolah Kandidati naj svoje prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 20 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja, Gimnazija Kamnik, Kamnik.
ZA ŠOLE, ZA KNJIŽNICE, ZA UČENCE, ZA UČITELJE
Vezani letniki
Revije Ciciban 1967-68 Revije Pionir 1966-67 Revije Pionir 1967-68
Reviji CICIBAN in PIONIR sta odlična pripomočka pri šolskem pouku.
Cena vezanim letnikom je 15 N-din.
Naročila sprejemajo poverjeniki in zastopniki založbe Mladinska knjiga in prodajni oddelek založbe, Ljubljana. Titova 3.
Za isto subskripcijsko ceno lahko naročite tudi že prihodnje vezane letnike.
Dne 31. januarja 1968 smo v Taboru v Savinjski dolini pokopali tovarišico Jožico Ahtikovo, znano slovensko pedagoginjo, javno in kulturno delavko in odlično kolegico. Letos meseca marca bi dopolnila 80. leto starosti, ko jo je po krajši, a hudi bolezni, trdno in neupogljivo, narava vendarle premagala in smo jo nepričakovano izgubili njeni domači, prijatelji in znanci in tovariši, s katerimi je dolga leta delala vneto in požrtvovalno kot učiteljica in prosvetna delavka v šolskem in izvenšolskem življenju.
Rodila se je v kmečki družini, v svojih dijaških letih pa se je preživljala večinoma z lastnim delom in je maturirala leta 1912 na učiteljišču z najboljšim uspehom. Kot učiteljica je službovala do leta 1927 po raznih krajih, dokler se ni v tem letu za stalno naselila v Rogaški Slatini, kjer je nadaljevala s kulturno-prosvetnim delom, pri tem pa opravljala svoj poklic —• učiteljice osnovnošolske mladine z največjo prizadevnostjo, ljubeznijo čutom dolžnosti in odgovornosti.
Mnogo je brala in se izpopolnjevala, da so bile njene učne ure zgledi kvalitetnega dela in prizadevanja. Vzgojila je vrsto mladih ljudi, ki so se pozneje, v dobi narodne preizkušnje, znali pravilno usmeriti in se upreti okupatorju moralno in z orožjem. Kot odlična učiteljica je dosegala pri pouku najboljše učne uspehe. Med obema vojnama je bila prosve-tarka pri Sokolu, pri Kolu jugoslovanskih sester ter pri Rdečem križu in drugih socialnih organizacijah. Nastopala je ob raznih kultumo-prosvet-nih prireditvah v Rogaški Slatini kot predavateljica, posebno pa so jo cenili kot odlično recitatorko. Zelo požrtvovalna je bila tudi kot članica učiteljske organizacije in je zaradi svoje borbenosti za pravice prosvetnih delavcev oziroma učiteljstva zaslovela po vsej stari Jugoslaviji. Kot borka za pravice učiteljskega stanu je bila neupogljiva in brezkompromisna — z enako vnemo pa se je borila tudi za pravice delovnega ljudstva*. — Nacistična okupacija leta 1941 je prizadela tudi njo; morala je v izgnanstvo. Pozneje je službovala do osvoboditve na Dolenjskem, po osvoboditvi se ie vrnila v Rogaško Slatino. Z vso prizadevnostjo je pomagala graditi šolstvo. ki je bilo posebno na Štajerskem po propadu nacizma potrebno polne ozdravitve. Njene besede je bilo slišati v ženski organizaciji, v zvezi delovnega ljudstva, v mladinski organizaciji in soloh povsod kjer je pač bilo potrebno.
Se bi lahko govorili o delu in življenju tovarišice Jožice Ahtikove. Ob slovesu pa ji lahko izrečemo le zahvalo za njeno nesebično delo,
Albina Podjavoršek
Svet
OTROŠKEGA VRTCA GROSUPLJE
razglaša prosto delovno mesto
— VZGOJITELJICE
Pogoji: dokončana Srednja vzgojiteljska šola
Vsaj eno leto prakse.
Nastop službe takoj. Stanovanja ni.
glimillllllllllllliiiiiiiiiiiiiiii....m....................................................
illUB
HIIISVH M IIH AVH
Lis* t/daja republiški odbor sin-i.katn delavcev družbenih dejav-oosti Slovenije — l/ide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ure-uredniški odbor.
Odlovom- •iredtiik Orago Ham
Naslov uredništva:____Ljubljana.
iN»lta n*ka 6-H tel 315-585
Naslov »iprave- I tuhitana.. Na or jeva i tel 22-284 Poštn^ nredal «55 Vil.
Letna naročnina in N din (lOm '•-dinj. /» šole in druge ustanove •n m -din t?onn dim
Štev »ek računa* '01-8-26-1. ri«k C7«' Ljudska oravica