PLANSKI   INSTRUMENTI
Plan&kl Inštrumentl nam slu-žijo tako za razdelitev narodne-ga dohodka kakor tudl za reše-vanje vrste ekonamskih vpra-šanj. Imajo torej dvojno vlogo. Njihovo ugotavljanje je Iz več razlogav zelo zamotano. Dostt-krat moramo tudi balj ali manj spremeniti sistem planskib !n-štrumentov tako, da uvedemo nove inštrumente. ali pa izpre-meaimo stare. To zahtevajo sa-me ekonomske razmere. ki se dostikrat spreminjajo Pripomi-njamo, da bomo tu govoriU o planskih inštrumentih za leto 1955, ker plan za leto 1956 5e ni tzdelan.
Med planske inStrumente spa-dajo: plačni sistem v gospodar-stvu, stopnje amortizacije, obre-s-tl na osnovna to obratna sred-stva, prometni davek, davek na dobiček podjetja, anuiteta. da-vek na dohodek In zemljarina. Sistem teh planskih inštrumen-tcrv dopolnjuje vrsta predpisov o delitvi dobička med podjetjem ta okrajem, o ustanavljanju raznih skladov, kamor se stekajo druž-bena sredstva. na primer fcnve-stkMjski sklad. sklad za pospeše-vanje kmetijstva in drugi.
Vsi t: planski inštrume-ntl, te-vzemši stopnjo amortizacije. slu-iijo za to. da se iz dohodka za-gotovijo plače delavcev in usluz-bencev v gospodarstvu in da se zagatovi dotok denarnih sredstev v družbene sklade. fc jih upo-rabljamo tako za investicije ka-kor tudi za plačilo drugih fzdat-kov družbe To je ajihovo splo-5-no obeležje in po tem se ne raz-likujejo med seb-oj, razen po n*-menu sredstev, ki ]ih z ratnimi i.nštrumenti izločamo Iz dohodka Nekatera sredstva Iz doho-''!^ aporabljamo za plače dticvcem.
Krupp sodeluje pri ta-dustrializaciji Brazilije
Krnpi>'/ indu. Tijskl k&ncern iz Esit-na končuje prip.-sve za sklenitev pogodbe z b^ar.ilsko vlado g\ede skupnega tev«?ticij-skega načrta v vrcdnos'J 8.5 mi-lijona doJarjev. Ta p-_w.el bo predstavljal nov welik korak Kruppa v plasiranlu njegovcga kapitala kot direktne Investicije v nerazvitih drSavah. Kakor je znano, Krupp že gradi jeklame v Indiji :n Pakistanu, rudarsko Industrijo pa v Spaniji tn v Grčiji. Po tem novem načrtu naj bi v Braziliji zgradili tovarno, ki bo popravljala lokomotive, po-zneje pa bi jih sama proizvajala.
Švedska proizvodnja lesenih liiš
Kakor posnemamo iz nekega člainka v švedskem mesečniku »Les« so švedski praizvajalci momtažttih lesenih hlš dobro pro-dajali svoje izdelke na domačem tržišču. StevUo novih lesenih hiS se je povečalo na 8.600, kar pred-stavlja 15°/o skupne gradnje sta-novanj.
V   prvih  sedraih  mesecih  lanl je  Švedska  prodala  na  Inozem-skih tržiščih za 700.000 švedskih kron  lesaaih   stanovanjsfcih  po-slopij.
Zahodnonemšld prese-
žek v Evropski plačilni
uniji
V  deceimbru 1955 je Imela Za-hodna Nem6ija v  Evropski  pla-čilni   uniji   presežek   v   zne.sku 49,900.000   obračunskih   dolarjev, med.tem ko je v navembru zna-šal ta znesek komaj 19,300.000 do-largev. Četrtino svojega preježka bo Zahodna Nemčija kredii'ti.rala kcrt svoj delež  za prirtiodnje   tri mesec«.
druga za lnvesticije itd Razlika med planskimi lnštrument; )e v tem, da t vsak.im rešujemc pe>-sebna gospodarska vpražanja. Oglejmo 9t posatnezne planska inštrumente.
Stopnja amortizacija
Stopnja amortizacije nam slu-ži za to, da iz sJcupnih dohodkov podjetja oddvojimo tisti del, kl ustreza trošenju osnovn;h sred-stev (poslopij, strojev itd) v tem ko podjetje dela ali kakor aa» vadno pravtmo, procesu proiz-vodnje Stopnjo amortšzacije do» ločimo tako, d3 ocenimo dobo trajanja posl^pij. naprav, pro^to-rov, strojev. orodja in dr kar vse skupaj tmenujemo osnovna sredetva. Clm daljša je doba tra-Janja, tem manjša je stoipnja amortizacije. Ce stane na primei stroj 10 milijonov dln, njegova doba trajanja pa znaša 20 le-l, po-tem bo znaJala stopnja amortiza-cije 5 odstotkov. Ce bi pa ta stroj trajaJ samo 10 let, tedaj bd stopnja amortizacije znašala 10 odstotkav Z drugim! besedami, če v prvero primeru podjetje iz-loči iz skupaih dohodkov 5°/o vrednosti stroja, tedaj bo imelo čez 20 let dovolj sredstev. da bo kupilo no-v stroj. ko s« bo starl tzrafoil V drugem primeru (ko znaša daba trajanja stroja 10 let), sl bo podjetje t 10-odstotno stopnjo amortizacije v 10 letih zagutovilo dovolj sredjtev. ds bo lahko Dadoraestllo tzrabljenl struj.
Denarna sredstva. ki !ih tako Izločarao \z skupnih do-hodkov, imenujemo amortizacijske s-kla-vo izrabljenih osnovnih sredstev in za velika popravila (tako ;me-novano investicijsko vzdrževa-nje). V družbenem plana za leto 1956 je določeno. kakšen del tfplača>iT8 omortlzacije podietja lahko uporatoijo v gornje oame-ne.
Obresti za osnovna \n obratna sredstva
Dfcl ustvarjenega dohodka da-Jejo podjetja družb« v oblikj obresti aa osnovna sredstva. V letu 1955 so te obresti znašale 6 odstotkov v.(-<3nosti osnovnih sredstev, z izjemo nekaterih in-dustrijskih vej, kjer so te obre-sti nlžje.
Z obrestmi na osnovna sredst-va jemlje družba za splošne po-trebe del presežka dela kolekti-va, ki upravlja družbena sred-stva. Ta del sJuži po pravilu za nadaljnjo krepitev proizvajalnih sil. Podjetje plača obresti tudi na tista osnovaa sredstva, ki jih ne Izkorišča v proizvodaji. To pa povečuje stroške proizvodnje in podjetjem gre bolj v ra>čun, da s« asvobodijo nepotrebnih stro-jev, orodja itd.
Enako je z obrestmi na obrat-aa sredstva. Ta sredstva podjetja uporablja za nakup surovin, po-možnega materiala, za izplačilo delavcev vn podobne izdatke. Vsa&emu podjetju je nujno po-treben doVočen znesek obratnib. sredstev, da lahko nemoteno de-la. Podjetje pa lahko uporabi mnogo večji znesek o-bratnih sredstev, 5e po nepotrebneiin ko-piči suro-vine, če svojih proizvo-dov pravočasno ne proda all kako drugače. Da bi se taki po-javi preprečili, ali pa zmanjšali na macjšo mero, smo upeljall obresti na obratna sr&dgtva. Ce ima podjetje nepotrebna obrat-na sred&tva, tedaj plača večjd znesek v obliki obresti na obrat-na sredstva. To pa podražuje pronzvodinjo in zmacijšuje dobi-ček podjetja. Zaito je podjetju na tem, da obdrži sarao potrebnl znesek obratnaih sredatev.
S. Popovič