GOSPODARJENJE V PRETEKLEM LETU
Izjalovljena predvidevanja
Vsesplošna kritika na račun tekoče gospodarske politike, kakršno je v minulem letu vodil ZIS, je vsekakor znamenje, ki poleg drugega odraža nezadovoljstvo združenega dela nad svojimi gospodarskimi rezultati.
Ugotoviti je mogoče, da so se negativna gibanja, ki so se začela že v letu 1986, v naslednjem letu le še krepko poglobila. To v popolnosti velja tudi za gospodarstvo Centra. Mogoče je namreč izreči oceno. da so se resolucijska predvidevanja izjalovila v skoraj vseh najpomembnejših postavkah.
Največje nazadovanje je doživel fizični obseg prizvodnje, ki je v primerjavi z letom prej manjši kar za 40 odstotkov. Pri tem sicer kaže opozoriti na »olajševalno okoliš-čino«, ki omenjenemu rezultatu pravzaprav daje boljšo vsebino od njenega zunanjega videza. Gre za strukturne spremembe v proizvodnji, kjer je vse več vloženega dela na enoto proizvoda in zategadelj te primerjave ntso povsem realne. Ta proizvodna specifičnost se odraža tudi v doseženem dohodku, ki relativno bistveno manj zaostaja za rezultati iz leta 1986.
Tudi pri izvozu lanski dosežki precej zaostajajo za načrti, pa tudi za lanskimi rezultati. Ob nestimulativnih pogo/ih zunanjetrgovinskega poslovanja so namreč OZD raje več proizvajale za domači trg, devalvacija dinarja v novembru pa je prišla prepozno, da bi mogla kaj bistveno zaobiViiti izvozno krivuljo. Poslabšala se je tudi pokritost uvoza z izvozom, in sicer naj bi po za sedaj še nedokončnih ocenah padla že pod 50 odstotki.
Še najbolj zaskrbljujoče so ugotovitve v zvezi s padanjem akumulativne sposobnosti gospodarstva v Centru. Po devetmesečnih podatkih je bila stopnja akumulativne sposobnosti za 36 odstotkov nižja kot leto poprej, pri čemer utegne biti celoletna vrednost še nekoliko slabša. Vzrok za vse bolj pičlo akumulacijo je med drugim v vse večji obremenitvi dohodkov z vsemi vrstami porabe, čeprav se nenehno zaklinjamo na nujnost razbremenjevanja gospodarstva.
Vse manj je zato tudi smelejših investicijskih načrtov, z uresničitvijo katerih bi koreniteje stopili na pot gospodarske prenove, ki je imperativ kakršnega koli razmišlja-nja o vključevanju v svetovno gospodarstvo in o stabilizaciji našega gospodarstva.