Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 5.	V Ljubljani, dne 20. februarja 1926.	Vlil. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina .... „	20’—
četrtletna naročnina.....’ 10’—
Za inozemstvo je dodati poštnino. -.. Oglasi po ceniku. ===
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Redukcija.
Ta ominozna beseda zopet straši po parlamentu, v vladi in dnevnem časopisju.
Osobito dnevnimi časopisje preobrača in tolmači to besedo po strankarski konstelaciji in politični špekulaciji. So to žalosni pojavi, ki se pa dosledno vsako leto ponavljajo in -dosegajo' vrhunec tik pred glasovanjem o rednem proračunu, da potem zopet malo utihnejo. Kolikoi vpitja je bilo med debato za proračun lanskega leta, a vse je potem ostalo samo interna strankarska stvar onih strank, ki so bile v vladi; te so> po svoje reducirale javne nameščence nasprotnih političnih idej, na njih mesta pa sprejemale lastne pristaše, večinoma v dvakratni izmeri.
Naglasili smo že ponovno, da je nesporno, da imamo v naši državi preveliko javnih ali če hočete, državnih nameščencev po številu. Dejansko razne partijsko postavljene ljudi ne moremo' šteti med prave javne nameščence. Ce bi odšteli te od skupnega števila, bi pa prišli do številke, ki bi ne bila strašna, temveč bi precizno dokazala, da je državnih nameščencev premalo.
Upali smo, da se z unifikacijo in z uredio novega zakona o vojski, o javnih nameščencih in železničarjih prične naša država nes pametno im pošteno upravljati. Ti upi so prve mesece po uveljavljanju teh zakonov bili pogaženi, stara korupcija in partizanstvo obvladujeta tudi na podlagi novih zakonov aavzete pozicije. Alj je sploh možno obvladali to hidro?
Tudi v tej zadevi smo na naših kongresih «lede železnic povedali čisto jasno1 naše mne-eje in tudi pokazali pot, kako naj se to na-redi. Brez vsake bojazni ponovno naglašamo, da je redukcija tudi na železnicah potrebna, m naj se prične na pravem mesu v upravnih centrih. Najprej je treba narediti v ministrstvu za promet red, odločiti, ali je sploh potrebno, in če je, striktno določiti delokrog. Ako ostane ministrsvo, potem ni potrebna ge-seralna direkcija in se samo s tem že prihra-ei lepe milijone. Dalje so potrebni enotni, pametni predpisi za administracijo in enotni, modemi predpisi za eksekutivo. Ko je to db-lotovljeno', pa je potrebno gotovo) število ljudi — osobja, ki po teh predpisih vrši železniško službo. To število se da na naših železnicah najmanj do 85 odstotkov čisto točno ugotoviti. Temu osobju pa dajte take dohodke, da mu bo omogočeno, posVetiti se z veseljem1 in zadovoljnostjo samo izvrševanju svojih dolžnosti, in ves problem upravljanja Saših železnic je rešen v korist države in osobja.
Ako pogledamo okoli nas, vidimo^ d!a se Vse sosednje države ravnajo po iznesenih predlogih. Avstrija in Cehoslovaška zaznamujeta ogromne uspehe v zadnjih dveh letih. Samo pri1 nas vodilni krogi nočejo spoznati
resnice. Hočejo najprej reducirati dosedanje prejemke za 10 ddlstotkov in v jeseni za ponovnih 10 odstokov, zraven tega se hoče odpustiti! še gotovo število nameščencev. Tako se dneyno piše. Za nas je sedlaj merodajno v glavnem dejstvo, da se je v finančnem zakonu zvišala doba za pravo na pokojnino od 10 na 15 let. To jasno priča o namerah vladnih krogov, d!a hočejo pripraviti potrebne zakonske paragrafe za odpust državnih nameščencev brez pokojnine. Druga važna stvar je, da vlada še ni pristala na izplačilo dolga — razlike — na plače za mesece oktober 1923 do aprila 1924. V novi proračun ie baje finančni minister voljan unesti 10 milijonov dinarjev, kar je smešno in škandalozno. Razlika na plačah znaša okoli 250 milijonov dinarjev, katero vsoto- dolguje država svojim uslužbencem; ca 20 milijonov dinarjev pa znaša le 4 odstotke tega dolga. In če povrh Še zopet ugotovimo1, da sedanji prejemki absolutno ne zadostujejo niti za golo življenje, potem1 pač ni možno najti besed, s katerimi bi pravično ih pošteno mogli označiti take v javnost iznesene namere.
Proti vsem takim nameram vodilnih krogov v naši državi je potrebno postaviti močno odporno falango vseh javnih nameščencev. Vsi dosedanji poskusi so vsled neuvidevnosti posameznikov ali celih skupin dosedaj propadli. Še na železnicah nismo mogli preprečiti cepljenja in političnega izigravanja. Razni koalicijski in akcijski odbori so v glav-nh fazah boja odrekli. Kaj nam preostaja? Alj pustiti vse, da se ves aparat sam od sebe v svoji) gnilobi zruši ali pa nadaljevati započeto delo in borbo? Uverjeni smo, da soglašajo z nami vsi pametni in preudarni jugoslovanski železničarji, da je naša skupna dolžnost, vztrajati za vsako ceno v boju in naše delo podvojiti ih potrojiti; s skupnim1 delom1 sigurno premagamo vse težkoče in onemogočimo tudi vsako redukcijo na nepravem mestu.
»Jugoslov. Železničar«.
Državni uslužbenci-invalidi, ki niso rezervni častniki.
Člen 109 invalidskega zakona iz leta 1925 (Ur. 1. 110 ex 1925) se glasi:
Siromašni invalidi-rezervni častniki, ki niso v državni službi in tudi nimajo pravice do pokojnine, dobivajo poleg invalidnine in dodatkov po tem zakonu še specijelen dodatek, in sicer nižji častniki po 20, višji pa po 30 Din na dan.
Oni invalidi-rezervni častniki, ki so imeli pravico do pokojnine po starem zakonu o civilnih uradnikih ali po drugem specijalnem zakonu, pa so prejemali kot invalidi po dosedanjih zakonih pokojnino svojega čina v vojski kot večjo (ugodnejšo), prejemajo po
tem zakonu, Če ne plačujejo od svoje imovine več nego 30 Din neposrednega davka, brez osebnega davka in doklad, poleg svoje uradniške pokojnine še osebno invalidnino po tem zakonu.
Vsi osebo j invalidi, ki so v aktivni državni službi, razen onih, ki so našteti v čl. 114. tega zakona, nimajo pravice, prejemati pokojnino' po tem zakonu. Pri izstopu iz drž. službe, in sicer samo oni. ki so rezervni častniki-vojni invalidi, prejemajo, če nimajo pravice do pokojnine, specijalne dodatke po prvem odstavku, če pa imajo pravico do pokojnine in invalidnine, ob pogojih, označenih v prvem in drugem odstavku tega člena.
Iz tega sledi:
1.	da nimajo osebni invalidi, če so in dokler so v aktivni državni službi, pravice do invalidnine, aktivni častniki pa (po čl. 114.) kakor tudi častniki-dobrovoljci, tudi če so v aktivni državni službi;
2.	da imajo pravico do invalidnine tako siromašni invalidi-rezervni častniki, ki niso v državni službi (in nimajo pravice do penzije), kakor tudi oni rezervni častniki, ki imajo pravico' do penzije, a ne plačujejo več kot 30 Din direktnih davkov;
3.	da državni uslužbenci-invalidi, ki niso rezervni častniki in ki so brez službe, nimajo prav nobenih beneficij iz prvega in drugega odstavka čl. 104. 'invalidskega zakona.
Krivica, ki se godi državnim uslužben-cem-invalidom, ki jim prednjačijo aktivni častniki, je evidentna, a še bolj je očividna. če pomislimo, da so vsi oficirji že itak v I. kategoriji. Kaj naj tudi rečemo o onih državnih nameščencih, ki nilso rezervni častniki, ki so bili, n. pr. reducirani brez pravice do pokojnine? Odgovora ne zapišemo. To krivico ge treba vsekako odpraviti.
—č. :
t Ivanu Žmaharju v spomini
Prerano — star komaj 42 let — se je moral posloviti za vedno naš čislanj tovariS od svojcev in prijateljev.
Koliko lepih načrtov v sodnopisarniški In zemljiškoknjižni stroki je leglo ž njim v hladni grob!
Dolgotrajna zavratna bolezen je glodala v njem življenjski mozek tako dolgo, da ji je podlegel v najlepši dobi življenja.
Pogrešali ga bodo svojci, pa tudi oni, kateri smo ga poznali kot delavnega, iskrenega tovariša ih zvestega prijatelja.
Kljub bolezni je kazal vedno vesel temperament in zdrav humor.
Rojen je bil pri Sv. Jur ju; ob J. ž. Po dovršeni nižji gimnaziji v Celju je stopil v sodnopisamiško službo. V Ptuju je služboval 22 let, zadnje kot višji oficijal. Bil je zvest sin svojemu narodu.
Pred meseci pa ga je napadla bolezen hujše in moral je prositi za dopust. Skrbno se je čuval in lečil pri svojcih pri Sv. Juriu db J, ž., toda šteti so mu bili dnevi. Po -dolgotrajni borbi je zaspal za večno.
V	sredo 20. januarja 1926 smo ga spremili Ob ogromni udeležbi sorodnikov, tovarišev, prijateljev in znancev k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Jurju ob J. ž. V slovo mu je govoril pred domačo hišo gospod sddnik Adolf Hudnik iz Ptuja.
Ob grobu so mu zapeli v slovo domači pevci pod vodstvom gospoda učitelja Culeka iz Brega pri Ptuju.
Tdko si torej, dragi Ivan, končal tek svojega življenja! Odpočij se in spavaj sladko v rodni slovenski zemljici! Nam pa ostaneš v trajnem in najboljšem spominu.
Tvoj tovariš.
Lepe Ilustracije naših razmer.
Selitve učiteljev niso redke. One so vsakodnevne in posebno mnogoštevilne zlasti ob zameni ministra prosvete. Razumljivo. Vsak od njih ima svojo Voljo, v kateri je običen zakon o narodnih šolah. A ta volja Ima zle posledice: pogonstvo, premeščanje, omalovaževanje in odpuščanje učiteljev.
V	tem pogledu je bil in bo čudež. Ali ga nikjer ni bilo in ga tudi ne bo večjega od onega, po katerem je bilo nekoliko učiteljev premeščenih po službeni potrebi iz Orne gore z motivacijo, da ne morejo dobiti akontacije na račun potnih stroškov, ker »kredita za iste ni«. Da ne bi ostali brez službe !n kruha, so bili primorani zadolžiti se in kreniti na pot. A to ni še vse, čudež šele sledi!
Nekateri izmed njih so se javili nadzorniku v Debru, ob albanski meji, ker so se glasila postavljenja za ta srez. Ali na veliko njih začudenje jim nadzornik objasni, da ta službena mesta ne pripadajo kraljevini SHS, temveč — Albaniji.
Kaj tu početi brez denarja, brez nakazanih plač? Vrgli so se na delo, dia zaslužijo vsaj grižljaj kruha, dokler se jih minister prosvete ne usmili ter jih ponovno premesti iz Albanije na teritorij kraljevine SHS. Lahko si je misliti, koliko ironije in posmeha so razlili na račun merodajnih prosvetnih člni-teljev, ki niso znali niti za meje naše države.
Čez dober mesec so bili imenovani premeščeni iz Albanije, ali tako, da so bili mnogi od njih premeščeni v druge sreze, ako-prav je bilo izpraznjenih v debarskem sreza dovoli učiteljskih mest, seveda brez akontacij in plače. In kot dbdatek je ministrstvo prosvete še poizvedovalo uradnim potom, ali so se imenovani javili v zakonitem roku na službo.
Tako. A kdo trpi nanj več od tega? Šola. Preganjan učitelj ne more biti nikdar odu-gevljen delavec. Oni, ki to premore — ta ni človek, temveč Nadčlovek, a takih je malo na zemlji.
(Učit. tovariš št. 6 iz 1926.)
Moška beseda.
Iz sbdno-pisarniških krogov smo prejeli:
»Ministri, poslanci in drugi vse vprek kričijo o prevelikem številu državnih name-Bčencev, ki obremenjujejo državno blagajno.
Mi vse te poživljamo, naj se poprej na svoje oči prepričajo, kako gorostasno so obremenjena samo že sodišča v Sloveniji, tako, da mora delati vsled redukcije, ki jo je izvršil režim neupravičeno pred časom, ena sodnijska moč za dva, največkrat pa za lit
Ne samo, da je število pravd in izvršb narastlo za polovico, nego je bilo to pred vojno, so sodišča obremenjena sedaj še z zakonom o pobijanju draginje, o posesti in nošenju orožja, s taksnim zakonom in z zakonom o invalidih ter dr. Večina državnih na-
meščencev niti ni mogla izrabiti po zakonu zajamčenega jim dopusta, in so nekateri nameščenci rajši dopust sploh prezrli, nego bi po vrnitvi z dopusta našli cele kopice spisov na svoji mizi ter le-te izdelovali vsako noč do polnoči.
Najprej govorite o redukciji! poslov, potem bi bilo možno govoriti o redukciji osebja. Stari uradhi šimelj jahamo še vedno naprej,1 Skrajšajte postopek v prestopkih m druge samo statistiki služeče uraidne posle i. t. d., pa ne bo uslužbenstvo ječalo pod bremenom dela.
Jako značilno je, da uradništvo s tako potrpežljivostjo prenaša v prvi vrsti breme dela samega, razen tega pa še s tem združene šikane od, stranih višjih. To je morda mogoče le v Sloveniji, ki v potrpežljivosti glede neznosnih davčnih in drugih bremen kakor glede preobremenitve dela v diržavnih uradih prednjači vsem drugim pokrajinam.
Recite, naj polovico aktov zmečemo v peč, potem pa govorite o redukciji, pa basta!«
Nazivi sodnih pisarniških uradnikov.
V dnevniku »Jutro« z dne 24. oktobra in 29. oktobra 1. 1. so bila razglašena imenovanja sodnih pisarniških uradnikov-kanciistov. pisarniških oficijalov Ln višjih pisarniških ofi-cijalov. Treba bi bilo sploh glede nazivljanja pisarniških uradnikov primemo sedanjemu uradniškemu zakonu kaj ukreniti, ker činov-nih razredov več nimamo.
Je več starejših kanclistov z izpiti, ki bi jim že pristojal naziv oficijal ali višji oficijal, ki bi bili po prejšnji službeni pragmatiki že morali dobiti oficijalske nazive.
Naziv kanclist pri starejših pisarniških uradnikih nekako poniževalno vpliva napram ljudstvu, ker si to stvar lahko drugače tolmači, kakor pa je v resnici.
Nazivljanje kanclist, oficijal ali višji pisarniški oficijal naj bi se ali sploh odpravilo ali pa priznali taki nazivi po gotovi službeni dobi, n. pr.:
Pisarniški uradniki z vsaj I. pisarniškim izpitom, z dovršeno celokupno 201etno službeno dobo naj bi se nazivljali pisarniški ofi-cijali, z dovršeno celokupno 251etno službeno dobo pa višji pisarniški oficijali. Vsi ostali pisarniški uradniki naj bi bili pa kanclisti. Tako priznanje nazivov bi državo itak nič n« obremenilo, bilo bi pa primemo in pravično.
Akademija bede.
»Naš Glas« vsebuje ponajveč tužne spise, kateri bralcu že itak neveselo razpoloženje še bolj mračijo in vzbujajo mišljenje, da ne morejo nastati boljše razmere sploh nikdar več.
V takih okoinostih razveseljiva novica človeka naravnost poživi. O takem razveseljivem pojavu sc je pričelo novejši čas govoriti, in kar sem slišal, naj tu povem.
Na različnih zborovanjih O. Z. se je ponovno in neovržno ugotovilo, da so med vsemi državnimi reveži — hotelo se je reči uslužbenci — največji revčki staroupokojen-ci-kronarjL To vsestransko javno priznanje njih izrednega polažaja je v kronarjih vzbudilo živo zavest njih posebnosti ter dalo vzpodbudo za združitev v trdno organizacijo, ki naj dokaže, da je v slogi moč ter da se z združenimi močmi doseže vse.
Ustanavlja se akademija za znanstveno proučevanje bede, združeno z obligatoričnimi praktičnimi tečaji po geslu Ribničana, ki je učil svojega konja stradati Ako bi ta modri Ribničan — žal — že ne bil umrl, bi ga izvolili za prvega rektorja te akademije. Da se njen ugled v znanstvenem svetu kolikor mogoče povzdigne, so v slavnostni deputaciji
(Kaj pa duge stroke? Osobito davčni uradniki bi znali zopeti čudovito lepo- pesem co.)
Načrt novega zakona o železničarjih.
Glasilo U. J. 'N. Ž. piše:
Delo na predlogih k novemu načrtu je pri vseh pokrajinskih odborih in podruižnicah v polnem teku. Razni odseki našega udruženja so pričeli s študijem novega načrta. Vsled tega smatramo za koristnioi v glavnih obrisih pedali pregled celega načrta.
Za pravilno razumevanje novega načrta je pa neobhodno potrebno, dobro pregledati spremno pismo ministerijalne komisije, ker je v tem pismu ta komisija čisto jasno in določno opredelila ono smer, ki naj bi bila merodajna za dolgo dobo let za uravnavo upravnega in eksekutivnega železniškega aparata.
'Komisija je podvrgla najprej ostri kritiki sedanji zakon in navaja osem glavnih točk, vsled katerih sedanji zakon po njenem 'mnenju ne sme ostati itak, kakršen je, 'v veljavi, temveč ga le 'treba zamenjati.
Glavne tebe po mnenju komisije iso naslednje:
1. Matcrijclno stanje železničarjev se z se-danjlim zakonom ni poboljšalo;
12. V eksekutivno osebje so uvrščene kategorije, ki po mnenju komisije med to osebje ne spar -dajo, torej 20% višje plače in 251etiie službene dobe ne zaslužijo;
3.	Sistem osnovnih in položajnih plač je po-grešen in škodljiv za službo in disciplino;
4.	Ukinjenje provizijskih in pokojninskih skladov je škodljivo za železničarje in državno železniško upravo;
5.	Delavsko vprt 'anje v sedanjim zakonu tu pravilno rešeno, oziroma je ofstalo nerešeno;
6.	Razdelitev osebja na podlagi šolske izobrazbe je po sedanjem zakonu nepravilno;
7.	S prehodnimi, določbami in uredbo o uvrstitvi in porazvrstitvi osebja je z ozirom na določbe glavnih uradniških skupin I. kategorije utrpela takozvana »hijerarhija« veliko škodo, kar je proti potrebni disciplini' v službi;
8.	Sedanji zakon predstavlja strogo birokratski upravni centralizem, ki je škodljiv dobremu fimkcijoniraniju službe in po nepotrebnem obremenjuje ad min i straci j o.
Spoznanje in ugotovitev teh glavnih napak sta za komisijo bili merodajni pri izdelavi novega načrta. Iz tega vidika ie komisija sestavila na podlagi sedanjega zakona novi načrt, ki' obravnava v 1-2 poglavjih vsa vprašanja železniškega os ob j a napram državntožclczniiški upravi. Poleg tega pa ie komi Sija z naslovom; ki ga je dala svojemu načrtu — »zakon o osebju ministrstva ,za promet In niemu podrejenih prometnih napravi« dejanske priznala, da je služba pri prometnih napravah tako težka in posebne vrste, da je potrebno potom
naprosili finančnega ministra, naj prevzame pokroviteljstvo, kar je blagonaklonjeno privolil. Izkazal se je takoj kot pravi meče* s tem, da je podprl akademski fond velikodušno z važno ustanovo, pio kateri se ukineje dotedanje stanovanjske dokladle, in določil, da so deležni te ustandve brez izjeme vsi kronani. Ta zgodovinsko pomembni čin je vse akademike bede tako navdušil, da je obisk praktičnih tečajev nadvse pričakovanje več kot živahen. Dosedaj doseženi uspehi so zel» zadovoljivi: tikademiH-kronarii stikajo! p« kotih za muhami in pajki; njih žene pobiraj# v popoldanskih urah okrog praznih stojnic raztresene odpadke od salate, kislega zelja in repe, otrocj pa brskajo po smetiščih in nabirajo dbžgane užigalice za kurjavo. Vseka-ko pa višek še ni dosežen.
Pričakovati moremo z vso gotovosti®, da se bodo najvztrajnejši in najbolj nadarjeni akademiki izpopolnili do skoroi neverjetne popolnosti; nekega lepega dne bodlo namreč opazili, da jim je telo — izginilo in dla jih je zigolj duh in volja. Sveta vera nas uči, da s« taka bitja angeU. — Ondaj se bodo zbira* vsako noč ob postelji finančnega ministra in mu peli do zore večno slavo.
Dr. Stradar.
posebnega zakona uslužbence te naprav izvzeti iz občih določb zakona o -javnih nameščencih; torej jih narediti ne za uslužbence države nego za uslužbence -državnih prometnih ustanov.
A.ko vzamemo- te -ugotovitve -mimsterijalne komisije o hibah sedanjega -zakona v pretres, moramo objektivno -priznati, da je komisija bila precej na1 pravi poti. Ce pa hočemo po -tej ugotovitvi zopet objektivno presoditi, ali je -komisija: z novim. načrtom popravila vsaj deloma one pogreške, ki jih je ugotovila v svoje-m spremnem pismu, moramo izjaviti, da komisija ni pravilno presojala Mb in tudi pri sestavi novega1 načrta mi hotela ali pa ni znala eleminirati pogreške, temveč Se iz enega zla naredila, -drugo — še večje zlo.
V podkrepitev te naše trditve navajamo:
1. iPo novem načrtu materij alho stanje želez-mičarjev ni poboljšano, ker so predlagane plače malenkostno povečane in sploh ne Upoštevajo eksistenčnega minimuma.
Z Eksekutivno os obje ni -pravično1 določeno; komisija je priznala 251etno službo samo vlakovnemu osobju in črtala celo premtkalno im vse dru^
prometno osebje.
3.	Predlaga odpravo položajnih plač, a uvaja Do nepotrebnem 2 tabeli plač za uradnike (zva-ničntke) in 2, tabeli za služitelje.
4.	Predlaga penzijski- fond za družinske člane, v katere naj plačuje vse aktivno in vpokojeno osebje v iznosu 6% od plače in stanarine. Že misel, da naj upokojenec plačuje za -ženo in nepreskrbljene otroke od svoje pokojnine 6%, priča popolnem neumevanju socijalne pravičnosti, in •dokazuje, da poglavje IX. o pokojninah’ v načrtu komisije ni bilo dobro -rešeno!
5.	Delavsko vprašanje v poglavju XI. (čl. 162 —-166), torej v petih členili novega načrta sploh ni rešeno. Dejansko so u,nesene v te člene sa-me drakonske odredbe iz pravilnika in sedanjega zakona.
6.	Razdelitev osebja v kategorije je tudi v načrtu ostala na podlagi -šolske izobrazbe. Tistih’ patr določb, kdo lahko prestopi iz nižje pödura-dni-ške v višjo kategorijo, pač ne pomeni bistvene izpreme-mbe 'sedanjega zakona. Da je komisija prvo uradniško kategorijo- hotela povzdigniti in hermetično -zapreti in je celo predlagala odpravo tretje uradniške kategorije, priča o nekem sistemu uradniške »hijerarhije«, ki ni na -mestu in se protivi zdlravi pameti. Dokatzuje tudi, da še komisija ni hotela poučiti od drugih' držav, kjer una-jb vse drugače urejene železnice samo radii tega, ker se živi materijal, železniško osebje, dirugače obravnava In celö »neguje« potom pametnih’ in humanih' zakonov!
7.	Ugotovitev o personalni korupciji in partizanskih imenovanjih na vodilna mesta, kakor jo Se obrazložila komisija, ije še veliko p.remalP! Komisija v svojem načrtu ni znala najti leka za to bolezen. Tabela o -direktorjih’, načelnikih v generalni in oblastnih direkcijah daje ravno -tako možnost, da pridejo 10 do 15 -let mlajši preko glav toliko in toliko- Starejših preko partije tudi po novem zakonu -lahko na te izvzete položaje!
S. Centralizem je v -novem načrtu malo omiljen. Člen 38 odgovarja glede sprejemanja in nastavljanja osebja- palmietf in dejanskim: potrebam. Ni pa v novem -načrtu prav nič utesnjen birokratizem. Vsakoletna ocena in kar je nepotrebnega s to vsakoletno -proceduro združenega, je ostalo tudi v novem načrtu.
Komisija ni omenila v spremnem pismu dra-. koničnih odredb sedanjega disciplinskega sodišča', — ker j c pač sprejela isti sistem. Tudi ni omenila dopustov oz. odmorov po sedanjem zakonu, — pač pa je predlagala v čl. 77 za vse nastavljeno osebje enotne odmore in sicer do 15 let shift e 10 dni, a nad 15 let službe pa (20 dni letnega' odmora.
Pojasnitev in kritiko k -temu si pridržujemo, za danes naglašamo samo, da komisija pač nima ■obenega pravega pojma o telesnih In duševnih naporih žel. uslužbenca, ako mu prisoja največ 20 dni letnega odmora. Mogoče so člani komisije -ti dve številki smatrali za zadostni z ozirom na kakovost in u Vodljivost svoje službene zaposlenosti; fiskalize-m v tej obliki je dvojna škoda za upravo! Da o »personalni komisiji« ni nikjer govora, je po navedenem tudi, za nas — razumljivo!
(Najbolj pa moramo zameriti komisiji, da iz spoznanja, da sedanje plače niso zadostne, ni izvajala odločnih in možatih zaključkov in predložila take plače, ki bi odgovarjale sedanjim razmeram. S sigurnostjo namreč zastopamo mnenje, da tudi gospodje člani ministerijalne komisije more-
jo oz. bi mogli biti vsaj deloma na jasnem1, da z definitivnim zakonom prometno osebje kakor tudi vsi ostali državni uslužbenci morajo dobiti plače - po eksistenčnem minimumu.
(Konec prihodnjič.)
Tolmačenja uradniškega zakona
Regulisanje penzije u slučajevima povrede u službenom poslu.
Glavna Kontrola dostavila je 'ministarstvu socijalne politike Raspis broj 13.977 -od 4. aprila 1925. godine slijedeće sa-držine:
Direkcija Državnih Željeznica u Beogradu prilikom regulčsanja penzije porodici pok. S. K. J., koji je nesrečnim slučajem povrijedjen na službenom poslu i od povrjeda umro, priznala je za penziju seru redovnih još i 10 godina, koliko mu po -članu 132. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju pripada, ali o tome, kao dokaz nije priložila riješenje M-inistra Saobraćaja-.
Glavna Kontrola nalazeći da je o priznanju ovog vremena za penziju trebalo donijeti formalno riješenje, a -ne uzgred, u riješen ju o penziji, obuhvatiti i ovo vrijeme, i dodati ga ost atom broju godina kao što je to -uradjeno u ovom- slučaju i da ne bi -u sličnim slučajevima podnesla tužbu Državnom Savjetu zbog ove formalnosti, -čast joj je u molit i gospodina Ministra, da se u ovakvim slučajevima i ako član 146. Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda povrijedjenom službeniku priznaje 10 godina za penziju, uz akta o penziji priloži i riješenje o priznanju ovakvog vremena za penziju.
Ne samo ovih 10 gdoin-a, koje se dobivaju na osnovu prednjih1 odredaba, već sve ostalo vrijeme, koje utiče na količinu penzije, priznaje se po sili zakona, pa ipak sve to vrijeime mora se dokument ova ti i dokazati.
U ovom slučaju- još prije mora postojati naročito riješenje nadležnog Ministra sa pobudama, jer nije samo -u poenenutom- zakonskom* propisu kom-statovana povrjeda u službi i teška obolelost, koja bi se pokazala kao posljedica.
Ovo oboje vezano je za uzrok bolesti ili smrti, kao i to da se to nije desilo netačnošou provedenom namjerom ili uopće ima ko-jom drugom krivicom samoga službenika, što sve treba naročito utvrditi i u pobudama riješenja gosp. ministra kon st at ova ti.«
Sahrana u smislu člana 124. činovničkog zakona pripada svakome Onome, koji je sahranu izvršio.
D. R. izdalo je pod br. 89.444 ex 1925. ovo riješenje;
iPrema članu 124. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda od- 31. marta 1923. izdat će se po smrti državnog službenika, aktivnog ili -penzioniranog na ime sahrane jedno - mjesečne redovne prinadležnosti umrlog službenika. Ovdje se ne navadja izričito, komu ta sahrana pripada.
A nalog o našem objašnjenju od 26. jula 1923. D. R. broj 86.108 ima se postupiti i kod primjene prvog stava propisa člana 124. prednjeg zakona.
Drema tome jedno-m-jesečne redovne prina-đ-ležnost-i umrlog službenika na ime sahrane iz člana 124. činovničkog zakona pripadaju svakomu tko je sahranu izvršio odnosno tko -se je brinuo za lijdčenje i sahranu i podmirio troškove oko toga'.
*
Kod odredjlvanja ličnog dodatka državnim penzionerima ne može se uzeti u obzir stanarin-ska penzija.
Dri. Računovodstvo izdalo je povodom pitaJ-nja, da li se kod odrediivanja količine ličnog dodatka na skupoću ima uzimati u obzir i stanarinska penzija što ju uživaju drž. penzioneri, koji su penzionirani po zakonu o opskrbi zemaljskih namještenika od 5. aug. 1914. odnosno po ranije važećim penzionim zakonima, koji -pored penzije pred-vidjaju i stanarinsku penziju, —- -rješitbu br. 61.693, da se stanarinska penzija u takvim- slučajevima ne može u -obzir uzeti.
Stanar inske penzije ustanovljavale su se vam Srbije po ranijim penzionim propisima tih krajeva na osnovu količine penzije odsjekom odnosno izvjesnim odstotkom od aktivne stanarine i one predstavljaju zasebno primanje, -za koje u izvjesnim slučajevima važe drugi propisi nego za samu penziju (na pr. kod sudskih zabrana).
Mora se suponirati, da je zakonodavac kod
današnjih uredaba za ustanovljenje dodataka na skupoću imao u vidu ova- primanja i da je namjerno izostavio sta-narinske penzije, da time -postigne teti osnov kao za krajeve, u kojima ranije penzionirani za koje nisu predvidi ali -stanarin sk-u penziju.
Vestnik.
Število naročnikov se je vsleđ agitacije (posameznih gospodov tovarišev, ki smo jih naprosili za -pridobivanje naročnikov z nabiranimi polami sicer znatno dvignilo, vendar pa ne tako, kot smo pričakovali- in bi- se moralo, če naj se osigu-ra listu obstoj. Nerazumljivo nam je, da ostanejo vsi napori in. trud brez -uspeha. Če bi bili -v večjih krajih: Maribor, Celje, Ptuj, Novo mesto, Stovemjgiradec itd. le po par tovarišev, Id bi hoteli, kakor so to hvalevredno nekateri tovariši storili, žrtvovati nekaj časa v korist listu, bil bi uspeh lahko drugačen. Zato prosimo ponovno: Z nabiralnimi1 polami od moža do moža!
Uprava.
Spremembe v osebnih razmerah, višji prejemki. Finančna delegacija v Ljubljani razglaša pod št. 5726/pr z dne 29. decembra: Na vprašanje delegacije v nekem konkretnem primeru, od katerega dneva pripada državnemu1 uslužbencu, ki -se je poročil dne 12. julija 1924, polna stanarina, je ministrtsvo financ na podlagi člena 291 uradnega zakona odločilo z rešen jem D. R. br. 57.977/ 25, od 31. -novembra 1925, da mu pripada polna stanarina še le od 1. avgusta -1924 dalje in sicer iz sledečih razlogov: Člen 106 -uradnega zakona govori samo o prejemkih ob priliki nastavitve ali napredovanja in -postavlja le izjemo od splošnega pravila člena 124 zakona o državnem: računovodstvu, po katerem se vrši izplačilo plače, pokojnine, vzd-rževalnine, doklade začetkomi vsakega meseca za -mesec, ki nastopa. 'Isto dokazuje tudi čl. 23 uredbe: o d-raginjskih dokladah z dne 17. aprila, 1924 D. R. br. 42.300, -ki pravi, da se spremembe, nastale tekom meseca, -ne jemljejo v poštev, temveč je -merodajno vedno stanje na prvega vsakega meseca. Akoravno se ta odredba nanaša le na draginjske doklade, se mora- vendar uporabiti v zvezi s čl. 124 zak. o drž. računovodstvu, tudi na ta primer, ker za spremembe razen onih navedenih v čl. 106 uradnega zakona nikjer ni predvideno kakor drugo določilo.
Obvestitev Glavne kontrole o Izdatkih ob napredovanjih itd. Kabinet finančnega ministrstva razglaša pod br. 6803 od 1. januarja 1926, da morajo vsa -ministrstva in njim podrejeni organi »pot pretn-jomi kazne koju zakon predvideva, sva- re-šCnja i s ve ukaze i odluke o postavljenju, una-predjenju,, prevodjenju i pensioniranju državnih službenika dostavljati Glavni kontroli blagovremeno u svakom slučaju istovremeno, kad ih dostavljaju i Službenim Novinama u cilju njihovog objavljivanja i to sa svima potrebnima podatcima iz čl 12 zakona o činovnicima«.
Certifikatistl in III. kategorija. Člen 7 (3. odstavek) uradniškega zakona določa, da se smejo sprejemati v Ä kategorijo tudi podčastniki!, ki' ml-majo predpisane šolske izobrazbe, pa so odslužili 45 let neprekinjene in dobre vojaške službe. Tolmačenje k temu členu1, ki -ga je izdala Centralna komisija za izvršitev zakona, je zavedlo nekatere uslužbence, da -si laste to -pravico na osnovi il21etnega avstrijskega certifikata. Tako toimačenje ni -pravilno, oziroma si ti uslužbenci mišljenje Centr. 'komisije napačno tomačijo. V poštev prihaja tukaj namreč samo zakon o ustrojstvu vojske (čl. 73), ne pa prejšnji avstrijski zakoni o vojski in mornarici. Zato se morejo potezati za -Ä kategorijo samo oni -uslužbenci, ki so kot podčastniki dovršili -16 let vojaške službe, ne pa oni, ki imajo samo 12 takih let, četudi imajo certifikat. Tem- ostane njihova pravita po (prejšnjih zakonih samo tedaj, če so se zatekli že 1. septembra 1923 v državni službi na osnovi certifikata v uradniškem svojstvu.
Oprostitev od vojaških vaj. Generalna direkcija neposrednih ,poreza je dobila pod br. 45.865 z dne 25. decembra 1925 na tozadevno predstavko od vojnega ministrstva pod Dj. br. 58.564 obvestilo, da davčni -u r a d n i k i ne bodo -pozvani v letu 1926 k vežbanju. Vojno ministrstvo je izvest ilo o tem sklepu vse komandante armijskih oblasti. Vsak eventualni poziv -na vojaške vaje je nemudoma naznaniti predsedstvu finančne delegacije.
Stanovski odziv. Ljudje, ki jim ni- sveta nobena stvar, ne narod, ne država, ampak s samoti ubni m spoštovanjem čislajta- samo svoj trebuh, bi se radi norčevali iz vsega sveta, a pri tean ne
pomislijo, ali ne poznajo resničnosti pregovora', ki pravi, da kdor se z drugih norčuje, sam norec ostane. Tako je tak dični član presite in presipo-čvte človeške družbe med predpustimni norčijami v »Sl. 'N.«, ki je 'izšel na pustno soboto, v potu svojega preženijalnega obraza skotil neslano bajko, s katero hloče na zloben in žaljiv način osmešiti ljubljanskega davčnega izvrševalca pri opravljanju službenega posla v dolžnikovem stanovanju pod naslovom »iBlamirani eksetator«. Kot predsednik stanovskega društva sem dobil od tovarišev od vseh strani Slovenije ogorčene ugotove zcper jo nepoklicano časnikarsko zasramovanje našega stanu. 'Naši tovariši niso nikaki 'tepci, ampak razsodni ter vsega vpoštevanja in priznanja vredni državni uslužbenci, ki požrtvovalno in vestno izvršujejo svoje težavne in neprijetne službene dolžnosti tudi v današnjih težkih razmerah, katere niso nastale po njihovi krivdi. »Sl. N.«, ki ni naše! nobene prostovoljne besede za njihovo obrambo za časa največje bede ob tako krivičnem maksimiranju, naj jih tudi sedaj ne meša med svoje pustne norce! Tovariši', zlasti oni z dežele, e no duš no izjavljajo, da sc ne strašijo pri svojem službenem opravilu niti gnojnih vil nekaterih podivjanih podeželskih davčnih dolžnikov, in da se bodo zato znali primerno ubraniti tudi vsakim, časnikarskim napadom. Znani trije bratje Nemaniči na 'Šentpeterski cesti pa so najbrž sami s svojim časnikarskim pisarčkom vred tako brihtni, da razločujejlo na steno naslikane podobe od nav-'1" ' - slike v okvirju. - Za stanovsko društvo: Fr. Rojec.
Razglas. Finančna delegacija v Ljubljani razglaša s št. 5232/pr z dne '14. decembra 1925: Po
čl. 2., točka d citiranega pravilnika, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 114/356 od 9. decembra 1924, so tudi finančni- uslužbenci dolžni, prijaviti vse primere nalezljivih bolezni, navedenih v čl. 1 pravilnika, za katere zvedo, ko so v službi. Mesto, kjer je podati prijave ter način, je urejen v čl. 4 in 5, čl. 31 pa določa, da so vsi posli glede prijave brezplačni. Naročam zato, da se opozori vse uslužbence na ta pravilnik, da ga prouče in po njemu postopajo.
Društvo zemljeknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani ima dne 14. marca ly26
ob 10. uri dop. v dvorani št. 28. justične palače v Ljubljani svoj redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Stanje zapisnika o zadnjem občnem in izrednem občnem zboru; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo in pregledovalcev računov; 4. določitev članarine, 5. sklepanje o spomenici; 6. volitev odbora; 7. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje isto-uim in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo brez ozira na število došlih sklepčen. Opozarja se, da morajo biti v smislu § 16 društvenih pravil predlogi, ki naj pridejo pri občnem zboru med •slučajnostmi v pretres, najkasneje 8 dni pred občnim zborom prijavljeni .društvenemu odboru. Prosimo vse tovariše, da sc tega občnega zbora vdeleiže polnoštevilno, ker bo sklepati o spomenici, ki naj obsega vse naše zahteve in pove tudi način, kako jim je ustreči. Zato naj vsak tovariš pride k obč. zboru z jasnim predlogom, kako bi se po njegovem mnenju najlažje in najhitreje dospelo do popolnega uspeha. — Odbor.
»Občni zbor društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — sekcija Ljubljana se bo vršil v soboto dne 20. februarja t. I. ob 2. popoldne v prostorih Evidenčnega urada Ljubljana H. Vodnikov trg 5/IH. z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Stavbena zadruga »Svoj dom« v Mariboru.
Na svoji zadhji seji je sklenilo načelstvla odstaviti vprašanje razdružitve z dnevnega reda obč. zbora, ker upa na boljše čase. Vsi interesenti, ki še niso včlanjeni, naj sc javijo po možnosti pred 23. t. m. pismeno na naslov: Stavb. zadr. »Svoj Dam« (v roke g. dr. Valjavca) Maribor. Vpisnina 100 iDin, delež 1000 Din plačljivo v obrokih.
Stavbena zadruga drž. nam. r. z. z o. z. „Svoj dom“ v Mariboru
ima svoj
redni občni zbor
v torek, dne 23 februarja 1926 v klubovi sobi
restavracije Narodnega doma v Mariboru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Volitev načelstva in nadzorstva
3.	Slučajnosti
Načelstvo.
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih In razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu.
Tehnična znamenja.	I
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I.

le vendar najboljši!
&
&
&
*$•
7$-
&
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača L]ub. kreditne banke.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA fc
KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše lorme hi najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljane, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mlhat-lova ulica 4.
©e€eee©©e©eee©e©e©©©eeeee

Kupujte svoje potrebščine le le lokale, ki inserirajo v
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
pri tvrdkah in obiskujte „Našem Glasu“.

©06
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
lajiiije cene I Solidna in točna poitrelba
Popraoila, preobleke.
Priporoča se
modna trgovina ~mi
A. Sinkovič nasLOosi
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar,
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
šivalni stroji in kolesa edino le
‘Josipa Minu
znamka
GritzneriiiFenlk
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
_	blizi Pni«ie»i,a usade
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garantih
Delavnica xa popravila.
Ha veliko	Telefon 913	Ha male
Najboljši so:
SPfaff šivalni stroji
Pouk v vezenju brezplačen. 'Ugodne cene! ćPlačlijvo na obroke
Jgn. Vok
Ljubljana. Bavčarjeva ul. 7.
F. Szantner, LlumiBiM
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Hajnlije solidne cene.
WWIIO e
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega In kolonljalncga blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež-
pomeri^nnmčiUh—wrst	Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni uslužbenci, kupujte u svoji zadrugi!
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja • rmmann,	— in modnih potrebščin.
Liubliana	PredtiskarUa modernih rožnih del.
Izdaja Oercdnja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgevomi urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek, Vsi v Ljubljani.