Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
27
UDK: 711.585/.586-163:005.418(234.3)
doi:10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-03
Prejeto: 31. 1. 2022
Sprejeto: 29. 3. 2022
Manca KROŠELJ
Tomaž PIPAN
Naja MAROT
Kako učinkovite so politike EU za prenovo  
razvrednotenih območij? Študija primera alpskih 
industrijskih krajin v malih in srednje velikih mestih
Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so 
običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvred-
notena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se 
industrijske krajine v zadnjih dveh letih spremenile v 
razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več de-
javnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slab-
šanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in 
zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku prou-
čujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z 
razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo 
zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala 
se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so 
štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, 
Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne 
politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. 
Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar 
jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih 
ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sred-
stev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo 
v uspešne zgodbe o prenovi.
Ključne besede: mala in srednje velika mesta, prenova 
razvrednotenih območij, alpske regije, analiza politik, 
politike EU
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
28
1 Uvod
Štirideset let po začetku pobud za prenovo v Združenem kra-
ljestvu (Oc in Tiesdell, 1991; Parkinson, 1988) je prenova 
razvrednotenih območij postala ena izmed prednostnih nalog 
alpskih regij (Modica, 2019). V okviru evropskih programov 
Interreg so se izvajali nadnacionalni projekti, v katerih je bila 
prenova obravnavana z večdimenzionalnega vidika (tj. financ, 
oblikovanja, regionalnega razvoja in okolja) (Wirth idr., 2012; 
Harfst, 2015; Görmar in Harfst, 2019, Bole idr., 2020; Marot 
in Harfst, 2020), alpski deležniki pa se z navedeno temo še do 
pred kratkim niso kaj dosti ukvarjali. V alpskih urbanih sredi-
ščih (npr. v Torinu, Münchnu in Innsbrucku) je bila prenova 
razvrednotenih območij že prej prepoznana kot politično in 
razvojno vprašanje, na obrobnih alpskih območjih pa je bil 
večji poudarek na spopadanju z demografskimi spremembami, 
ustvarjanju inovacij in varovanju naravnih virov (Dax, 2008; 
Steinicke idr., 2012; Humer in Palma, 2013; Bausch idr., 2014; 
Marot idr., 2015; Chilla idr., 2019). Do zdaj se je tako samo 
nekaj raziskav, ki so se osredotočale na alpski prostor, ukvarjalo 
z izzivi, povezanimi z rabo zemljišč, vključno z razvrednote-
nimi območji (Cortinovis in Geneletti, 2018; Cotic, 2019; 
Modica, 2019; Migliorati in Veronesi, 2020).
Razvrednotena območja so večplasten pojav. Opredelimo jih 
lahko kot zemljišča ali objekte, ki so bili zgrajeni in so se ne-
koč uporabljali, danes pa se morda ne uporabljajo več v celoti. 
Razvrednoteno območje je lahko prazno, razpadajoče in one-
snaženo ter lahko negativno vpliva na okoliški prostor (Alker 
idr., 2000; Bergatt Jackson idr., 2006), kar pogosto velja za 
nekdanja industrijska območja ( Jigoria-Oprea in Popa, 2017; 
Walker, 2000). Poznamo številne definicije razvrednotenih ob-
močij, v tem članku pa sta izpostavljeni samo dve. Prva je pov-
zeta po Yountovi (2003: 25), ki navaja, da bi morala konceptu-
alna definicija razvrednotenih območij vsebovati nedvoumne 
izraze ter oblikovalcem politike in izvajalcem omogočiti širok 
manevrski prostor pri obravnavi dvojne narave razvrednotenih 
območij kot okoljskih in ekonomskih problemov. Druga defi-
nicija, ki naj bi bila med evropskimi državami najbolj znana, 
izhaja iz projekta Cabernet (2006): razvrednotena območja 
so tista, ki so skupaj z okoliškimi zemljišči prizadeta zaradi 
preteklega izrabljanja, so zanemarjena ali premalo izkoriščena, 
imajo lahko resne probleme z onesnaževanjem, ležijo predvsem 
na urbanih območjih in je zanje poseg nujen zato, da bi jih 
lahko spet koristno uporabljali. Številni projekti, ki jih je fi-
nancirala EU, na primer Clarinet (2002), Cabernet (2006), 
Cobraman (2009) in Timbre (2012),  so se osredotočali na 
razvrednotena območja in pristope k njihovi prenovi. Thorn-
ton idr. (2007) in Vanheusden (2009) so proučevali pobude 
EU in posameznih držav ter ugotovili, da države članice za 
reševanje te problematike uporabljajo raznovrstne pobude in 
pristope. Med najpomembnejšimi pobudami so bili omenjeni 
nacionalni programi, na primer nemška prizadevanja, kot jih 
je predstavila nemška agencija za okolje (Stallmann, 2014), ali 
francoska prizadevanja (EUGRIS, 2021), ki segajo v osemde-
seta leta 20.  stoletja. Številne države, tudi Slovenija (Lampič 
idr., 2017; Cotič in Kerbler, 2019; Cotič in Ažman Momir-
ski, 2020) in Češka (Skrabal, 2020), veliko naporov vlagajo v 
pripravo registrov in kategorizacijo razvrednotenih območij.
Razvrednotena območja so bila na ravni EU obravnavana s 
sprejetjem Evropske perspektive prostorskega razvoja (ESDP, 
1999), nato pa so bila na podlagi koncepta teritorialne kohe-
zije vključena v kohezijsko politiko. V Teritorialni agendi 2020 
(Territorial agenda of the European Union 2020, 2011) so 
bila razvrednotena območja prepoznana kot območja, katerih 
vrednost bi se lahko povečala z razvojnimi pobudami. V Terito-
rialni agendi 2030 (Territorial agenda 2030, 2020) so območja, 
za katera sta značilna gospodarska preobrazba in industrijski 
prehod, omenjena kot območja z različnimi razvojnimi poten-
ciali in izzivi. Poleg tega agenda podpira lokalni razvoj in izko-
riščanje razvojnih potencialov regij EU. Harfst idr. (2020) so 
razvrednotena območja opredelili kot notranji potencial malih 
in srednje velikih mest, za katera se je v angleščini uveljavila 
kratica SMESTO (ang. small- and medium-sized towns), ta je 
bila prvič uporabljena v okviru projekta ESPON: The Role 
of Small and Medium-Sized Towns (Vloga malih in srednje 
velikih mest) (ESPON, 2006). Harfst idr. (2020) so razvre-
dnotena območja najprej uvrstili med naravne potenciale, nato 
pa so navedli, da so najpomembnejši dejavniki, ki omejujejo 
prenovo takih območij, pomanjkanje človeških virov in znanja 
o tem, kako učinkovito črpati sredstva EU.
Avtorji v članku obravnavajo prizadevanja za prenovo razvre-
dnotenih območij v alpskem prostoru. Nekateri raziskovalci 
(Sielker, 2016; Teston in Bramanti, 2018) so področje upra-
vljanja alpskega prostora ocenili kot zahtevno in večšlastno. 
Stalnica na področju upravljanja tega prostora je program 
Območje Alp, ki strateško in finančno podpira nadnacionalne 
projekte. Razvrednotena območja so v programskem obdobju 
2014−2020 spadala v prednostno področje 3 – Alpski prostor, 
primeren za bivanje, in njegov cilj  1: Trajnostno vrednotenje 
kulturne in naravne dediščine v alpskem prostoru. V raziska-
vi, predstavljeni v tem članku, so bila razvrednotena območja 
opredeljena kot alpske industrijske krajine. Navedeni izraz se 
nanaša na okvir raziskav, ki so jih izvedli partnerji projekta 
trAILs v okviru programa Interreg Območje Alp (2018−2021) 
in v katerih so podrobno proučili možnosti preobrazbe in pre-
nove nekdanjih malih in srednje velikih industrijskih mest v 
alpskih regijah s prostorskega, socialnega, gospodarskega in 
okoljskega vidika ter z vidika ocenjevanja politik (Weilacher 
idr., 2021). Da bi pojasnili okvir, v katerem se sprejemajo po-
bude za prenovo v alpskem prostoru, so avtorji v tem članku 
M, KROŠELJ, T. PIPAN, N. MAROT
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
29
najprej proučili, kako dobro zdajšnje politike EU usmerjajo 
in pospešujejo prenovo industrijskih krajin, nato so analizirali 
državne upravne okvire, na katere se morajo zanašati regije, 
nazadnje pa so se osredotočili še na znane finančne instru-
mente in spodbude EU na teh območjih ter proučili, koliko 
jih je ovrednotenih kot podporni instrument za prenovo raz-
vrednotenih območij in v kakšnem obsegu. Raziskava temelji 
na štirih študijah primera, v katerih avtorji proučujejo razmere 
v mestih Eisenerz na avstrijskem Štajerskem, L‘Argentière-la-
Bessée v francoskem departmaju Hautes-Alpes, Borgo San Dal-
mazzo v italijanski pokrajini Cuneo in Tržič na Gorenjskem. 
Pri analizi je bil uporabljen pristop od spodaj navzgor, saj so 
regionalne razvojne agencije navedena območja izbrale na pod-
lagi splošnih projektnih meril (tj. mesto ali širše območje z 
večjo razvrednoteno industrijsko krajino, potrebno prenove).
V članku je najprej predstavljena uporabljena metodologija, 
nato okvir EU, na koncu pa še rezultati študij primera. V 
razpravi so se avtorji osredotočili na izkušnje, pridobljene v 
alpskem prostoru in širše, ter na dejavnike, ki ovirajo prenovo 
alpskih industrijskih krajin na izbranih območjih.
2 Metoda
Raziskava je bila metodološko razdeljena v tri faze. Najprej je 
bila opravljena kabinetna raziskava industrijskih krajin v malih 
in srednje velikih alpskih mestih na naddržavni ravni (tj. na 
ravni EU). Sledila je podrobnejša analiza območij študij pri-
mera, v kateri so avtorji proučili veljavne državne, regionalne 
in lokalne politike ter oblikovali vprašalnik, s katerim so želeli 
izvedeti več o akterjih in pobudah na regionalni in lokalni 
ravni. Vprašalnik so izpolnili štirje predstavniki regionalnih 
razvojnih agencij (Krošelj idr., 2020).
Analiza politik EU se je osredotočala na pregled dokumentov, 
povezanih s politiko na ravni EU in makroregij, ki se nanaša na 
alpske industrijske krajine. Avtorji so najprej zbrali dokumente 
s področij, pomembnih za prenovo te krajine, in jih po vsebini 
razdelili na splošno področje (krovni dokumenti, kot so ustave 
in celoviti strateški načrti, tudi na področju prostorskega in 
regionalnega načrtovanja) ter na področja industrije, biotske 
raznovrstnosti, energetike, kulture in kmetijstva. Avtorji so na-
meravali med pomembnejša področja vključiti tudi turizem, 
a niso našli nobene skupne politike EU, ki bi se nanašala iz-
ključno na turizem.
V prvi fazi so pregledali 16 dokumentov, ki so vključevali 
12  strategij, tri pogodbe in en letni program dela s področja 
kulturne politike (glej preglednico 1). Večina pregledanih do-
kumentov se je nanašala na obdobje 2011–2020, kar sovpada s 
proračunskim obdobjem EU (2014–2020) in strategijo Evro-
pa 2020 (2010). Starejši dokumenti, kot sta Alpska konvencija 
(Alpine convention, 2011) in Evropska konvencija o krajini 
(European landscape convention, 2000), so bili v pregled 
vključeni zato, ker so obravnavali pravo geografsko območje 
Preglednica 1: Pregledani dokumenti, razdeljeni po področjih
Področje Politike
Splošno
Strategija Evropa 2020 (Europe 2020 Strategy, 2010)
DG REGIO: Strateški načrt 2016–2020 (Evropska komisija, 2016b) 
Načrtovanje (prostorsko, 
regionalno)
Teritorialna agenda Evropske unije 2020 (Territorial agenda of the European Union 2020, 2011)
Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih (Leipzig charter on sustainable European cities, 2007)
Alpska konvencija (Alpine Convention, 2011)
Strategija EU za alpsko regijo – EUSALP (EUSALP, 2014)
EUSALP: akcijska skupina 2 (Evropska komisija, 2015)
Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, 2000)
Industrija
DG GROW: Strateški načrt 2016–2020 (Evropska komisija, 2016a)
Prenovljena strategija industrijske politike EU (A renewed EU industrial policy strategy, 2017)
Strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast (Strategies for resilient, inclusive and sustainable growth, 
2017)
Biotska raznovrstnost Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (EU Biodiversity strategy to 2020, 2011)
Energetika Energija 2020 (Energy 2020, 2011)
Kultura
Nova evropska agenda za kulturo (Evropska komisija, 2018b)
Letni program dela Ustvarjalne Evrope za 2019 (Evropska komisija, 2018a)
Kmetijstvo Skupna kmetijska politika (Evropska komisija, 1999)
Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? Študija primera alpskih industrijskih krajin ...
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
30
ali so bili najpomembnejši dokument na temo krajin. Večino 
dokumentov je odobrila Evropska komisija, pripravili pa so jih 
njeni generalni direktorati ali jih je sprejel Svet Evrope. Ker se je 
v času raziskave že približevalo naslednje proračunsko obdobje 
(2021–2027), so avtorji na kratko pregledali tudi novejše po-
litike, zlasti najnovejšo kohezijsko politiko kot instrument, ki 
podpira prostorski razvoj malih in srednje velikih mest. Nave-
denih politik niso proučili na enak način kot že prej omenjene, 
saj takrat še niso bile na voljo končne različice.
Analiza je temeljila na iskanju ključnih besed v izbranih 
angleških različicah dokumentov politik. Ključne besede so 
bile izbrane na podlagi pogostih izrazov in opisov, povezanih 
z alpsko industrijsko krajino, ki so jih odobrili strokovnjaki 
v projektni skupini. Uporabljene so bile te ključne besede v 
angleščini: reactivation, reconversion, redevelopment, regenera-
tion, remediation, restoration, reuse, brownfield, degradation, 
derelict, fallow land, marginal, pollution, polluted, vacant, 
wasteland, Alps, alpine, cultural heritage, industry, industrial, 
landscape, mountain, periphery, peripheral, rural in small and 
medium-sized towns.
Podatki o mestih, izbranih za študije primera, so bili analizi-
rani na podlagi regionalnih poročil projektnih partnerjev in 
vprašalnikov, ki so se osredotočali na to, kako uspešne so regije 
pri izvajanju pobud EU. Regionalna poročila so vsebovala in-
formacije o upravnem okviru regij: o upravnih ravneh, upravl-
janju, načrtovalskih ali drugih instrumentih, mreži regionalnih 
in lokalnih akterjev ter njihovem interesu in stopnji vpliva pri 
odločanju o prenovi razvrednotenih območij. Z vprašalniki pa 
so bili zbrani bolj ciljno usmerjeni in podrobnejši podatki, med 
drugim tudi o osebnih izkušnjah z uporabo spodbud EU za 
prenovo razvrednotenih območij in o trenutnih izzivih, s ka-
terimi se regije spopadajo. Za lažjo primerjavo proučevanih 
regij so podatki temeljili na ravneh klasifikacije teritorialnih 
enot NUTS 2 in NUTS 3.
3 Proučevana območja
Proučevana območja so manjša območja blizu glavnih mest 
držav (glej sliko 1). Njihova glavna skupna značilnost je indu-
strijska preteklost, a njihove gospodarske dejavnosti niso vedno 
enake. Gospodarstvo na proučevanem območju v Avstriji te-
melji na proizvodni dejavnosti, ki postopno prehaja v servisni 
sektor, na izbranih območjih v Franciji in Sloveniji pa se go-
spodarstvo iz industrije preusmerja v turizem. Stopnja brez-
poselnosti je najvišja na avstrijskem Štajerskem, najnižja pa na 
Gorenjskem. Vsem območjem so skupne težave pri preobrazbi 
in odseljevanje zlasti mladih v večje mestne aglomeracije.
3.1 Eisenerz in območje nekdanjega plavža v 
Münichtalu (Avstrija)
Gospodarstvo v mestu se danes iz industrije preusmerja v turi-
zem. Za razvrednoteno območje nekdanjega plavža v predelu 
Münichtal se je nedavno zanimalo mnogo vlagateljev, zanj so 
bili izdelani navdihujoči razvojni načrti in predstavljene števil-
ne zamisli (npr. zasnova preoblikovanja Eisenerza iz leta 2006), 
dejansko pa je bilo izvedenih le malo sprememb. Glavna težava 
so onesnaženost okoliškega prostora, visoki stroški sanacije in 
še ne raziskane priložnosti, ki jih lahko območje ponudi mo-
rebitnim vlagateljem (Pechhacker in Tiffner, 2019).
3.2 L‘Argentière-la-Bessée in nekdanja tovarna 
Péchiney (Francija)
Podobno kot v Eisenerzu se tudi to mesto preusmerja v špor-
tni turizem. Razvrednoteno industrijsko območje na bregu 
reke Durance je bilo z nedavno sanacijo, ki jo je izvedla javna 
agencija za medobčinsko sodelovanje, že uspešno prenovljeno. 
Sanacija tovrstnih industrijskih območij je v Franciji splošna 
praksa, podprta z državnimi finančnimi spodbudami. Čeprav 
tovrstni programi financirajo samo začetne faze sanacije, pri-
hodnjim vlagateljem zmanjšajo vsaj nekaj finančnega breme-
na. Današnje stavbe in odprt prostor na saniranem območju 
v glavnem uporabljajo lokalna mala in srednje velika podjetja, 
od katerih se mnoga ukvarjajo z industrijskimi in turističnimi 
storitvami in proizvodi (Kleitz, 2019). 
3.3 Borgo San Dalmazzo in cementarna 
Italcementi (Italija)
Mesto proučuje nove razvojne priložnosti, ki jih omogoča ga-
stronomija, in možnosti prenove območja cementarne v turi-
stične namene. Trenutno cementarna še vedno delno obratuje. 
Ker ni vseh dokumentov politik, ki bi reševali problematiko 
razvrednotenih industrijskih območij, lokalni uradniki in vla-
gatelji nimajo prave podpore za prenovo območja. Poleg tega 
lokalne oblasti nimajo ustreznih instrumentov ali pristojnosti, 
da bi lahko preprečile onesnaževanje okolja, ki ga povzroča 
industrijska raba območja (Abluton in Curato, 2019).
3.4 Tržič ter nekdanja bombažna predilnica in 
tkalnica (Slovenija)
Razvrednoteno območje nekdanje Bombažne predilnice in 
tkalnice Tržič je bilo pred kratkim uspešno prenovljeno, tako 
da čedalje več njenih nekdanjih površin zdaj uporabljajo lokal-
na mala in srednje velika podjetja. Njena preobrazba je primer 
dobre prakse. Kompleks je v skupni lasti občine in zasebnega 
M, KROŠELJ, T. PIPAN, N. MAROT
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
31Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? Študija primera alpskih industrijskih krajin ...
investitorja, lokalni uradniki pa se osredotočajo predvsem na 
prihodnje priložnosti, ki jih kompleks omogoča za trajnostni 
kulturni in športni turizem na tem območju. S tem v zvezi so 
bili izvedeni že številni posegi, na podlagi uspešnega javno-
-zasebnega partnerstva pa so bili sprejeti prostorski načrti, ki 
predvidevajo večnamensko rabo omenjenega prostora (stano-
vanja, trgovine in storitve splošnega pomena). Glavna težava 
so negotove prihodnje naložbe v to območje, saj regionalna 
uprava ne more samostojno odločati o strateški podpori dolgo-
ročni prenovi razvrednotenih območij (Brankovič idr., 2019).
4 Rezultati analize politik
4.1 Obravnava problematike razvrednotenih 
območij na ravni EU
Avtorji so poskušali upravičenost alpske industrijske krajine 
dokazati z analizo vključenosti izrazov, ki se običajno upora-
bljajo v povezavi s to krajino, v dokumentih na naddržavni 
ravni upravljanja. V ta namen so proučili, katere politike in 
posledično katera področja najbolj podpirajo teritorialni ra-
zvoj malih in srednje velikih alpskih mest. Na podlagi iskanja in 
analize ključnih besed so ugotovili, da najbolj celovito podporo 
zagotavlja področje načrtovanja, in sicer Teritorialna agenda 
Evropske unije 2020 (Territorial agenda of the European Uni-
on 2020, 2011). Analiza, opravljena na naddržavni ravni, kaže, 
da so v dokumentih vključene ključne besede v raznih kom-
binacijah, hkrati pa dokazuje, da je alpska industrijska krajina 
večplastna tema, ki jo obravnavajo številne stroke.
Na ravni EU so avtorje zanimale tri prvine politik: prepozna-
vanje tematike razvrednotenih območij in njena vključenost v 
veljavne dokumente politik, primernost ciljev politik za preno-
vo razvrednotenih območij in raznolikost finančnih spodbud, 
namenjenih razvrednotenim območjem.
4.2 Prepoznavanje teme razvrednotenih 
območij
Ključne besede brownfield (razvrednoteno območje), redeve-
lopment (prenova) in remediation (sanacija) se presenetljivo 
niso pojavile v nobenem pregledanem dokumentu. Nekatere 
ključne besede so bile lahko preveč specifične, vendar sta izraza 
brownfield in razvrednoteno območje danes že dobro znana in se 
po vsej Evropi pogosto uporabljata za območja, ki se spopadajo 
s številnimi razvojnimi izzivi (Alker idr., 2000). V nasprotju 
z navedenim je izraz small and medium-sized towns (mala in 
srednje velika podjetja), ki se nanaša na predmet predstavl-
jene raziskave, omenjen samo v Teritorialni agendi Evropske 
Slika 1: Območja študij primera na ravni NUTS 2. Z belimi krogci so označena proučevana mala in srednje velika mesta (ilustracija: Manca Krošelj)
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
32
unije 2020 (Territorial agenda of the European Union 2020, 
2011), kjer je opredeljen kot »območja, ki zaostajajo in po-
trebujejo posebno pozornost z vidika razvoja«. Politike na 
splošno ne vsebujejo konotacij v zvezi z  razvrednotenimi ob-
močji. Skupina ključnih besed brez konotacij se nanaša samo 
na morfološke značilnosti ali rabo prostora, npr. industry (in-
dustrija), rural (podeželsko) in landscape (krajina). Najdenih je 
bilo nekaj ključnih besed s pozitivno konotacijo, kot na primer 
transformation (preobrazba) in transition (prehod), ključnih 
besed z negativno konotacijo pa avtorji niso našli. Izjema je 
bila samo beseda degradation (razvrednotenje), ki se je pogos-
to pojavila na različnih področjih. Raba navedenega izraza v 
dokumentih politik nakazuje, da so razvrednotena območja v 
politikah prepoznana kot izziv ali problem. Zelo pogost izraz 
je bila industrija, kar je bilo pričakovano, glede na to, da so 
razvrednotena območja industrijskih regij običajno posledica 
nekdanje industrijske dejavnosti ali priložnost za prenovo, zlas-
ti v okviru ponovne industrializacije EU, uvedbe konceptov 
regionalnega razvoja, kot je industrija  4.0, in/ali spodbujanja 
industrijske kulture.
Največ kombinacij ključnih besed je bilo najdenih v Teritori-
alni agendi Evropske unije 2020 (Territorial agenda of the Eu-
ropean Union 2020, 2011), saj vsebuje smernice za regionalni 
razvoj in je zato že sama po sebi bolj celovita, in v Skupni kme-
tijski politiki (Evropska komisija, 1999), ki celovito obravnava 
različne vidike podeželskega in regionalnega razvoja.
4.3 Določitev ciljev politik
Skupaj so pregledani dokumenti vsebovali 92  ciljev in ukre-
pov, od katerih se jih je 30  nanašalo na alpsko industrijsko 
krajino. Večina je bila najdena v politikah na področjih načr-
tovanja in industrije. Splošno področje ter področja kulture, 
biotske raznovrstnosti in kmetijstva so imela vsaka po nekaj 
ciljev in ukrepov, ki so se nanašali na alpsko industrijsko kra-
jino, najmanj pa jih je bilo najdenih v politikah na področju 
energetike. Na področju načrtovanja so avtorji našli najbolj 
celostne cilje, ki so se nanašali na skladen in trajnosten razvoj 
(alpskega) prostora, saj so se osredotočali na povečanje biotske 
raznovrstnosti, izboljšanje ozemeljskega povezovanja ter pove-
zovanje ekoloških, krajinskih in kulturnih vrednot posameznih 
območij. Poleg tega podpirajo trajnostno rast, saj spodbujajo 
inovacije in preobrazbo industrijske zgradbe krajin, kar omo-
goča ustvarjanje novih delovnih mest ter opolnomočenje pre-
bivalcev in podjetij.
Izjema je bilo področje prostorskega načrtovanja, na katerem 
avtorji niso našli pravno zavezujočih politik in posledic na nad-
državni ravni. EU na navedenem področju ni sprejela akcijskih 
načrtov, zato so avtorji kot cilje in ukrepe, ki se nanašajo na 
alpsko industrijsko krajino, upoštevali smernice, objavljene v 
Teritorialni agendi EU 2020 (Territorial agenda of the Euro-
pean Union 2020, 2011), Alpski konvenciji (Alpine conventi-
on, 2011) in Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP, 2014). 
Pri pregledu drugih področij (biotska raznovrstnost, kultura, 
kmetijstvo in energetika) niso odkrili ciljev in ukrepov, ki bi 
se neposredno nanašali na alpsko industrijsko krajino, razen 
tistih že omenjenih.
4.4 Pregled razpoložljivih finančnih spodbud
Na ravneh politik EU in v okviru skladov EU so na voljo naj-
različnejše finančne spodbude, iz katerih se lahko črpajo sred-
stva za preobrazbo razvrednotenih območij alpske industrijske 
krajine. Poleg tega je namen proračuna EU izvajati politike in 
reševati izzive na podlagi dodeljevanja virov za naložbe, kar 
zagotavlja stabilnost načrtovanja po celotnem ozemlju EU. Dve 
tretjini proračuna EU se upravljata v partnerstvu z državami 
članicami prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov. 
V povezavi z alpsko industrijsko krajino so avtorji proučili 
razpoložljivost in uporabnost tovrstnih finančnih spodbud za 
preobrazbo razvrednotenih območij.
Najpomembnejši skladi za alpsko industrijsko krajino so Evro-
pski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohe-
zijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Naj-
več finančnih spodbud za alpsko industrijsko krajino zagotavlja 
kohezijska politika, ki pokriva okoljske, gospodarske, socialne 
in druge vidike prenove območij. Najbolj vsestransko finanč-
no podporo za alpsko industrijsko krajino zagotavlja program 
Interreg v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki 
podpira sodelovanje evropskih regij s programi financiranja 
projektov. Navedeni finančni instrument podpira samo razvoj 
mehkih rešitev, kot so študije, platforme za mreženje, podat-
kovne zbirke in akcijski načrti, ki večinoma zahtevajo delno 
sofinanciranje. Poleg tega je konkurenca za pridobitev sred-
stev zelo močna, pri čemer se od prijaviteljev ali konzorcija 
partnerjev pričakuje, da imajo ustrezne izkušnje, spretnosti in 
motivacijo, da se uspešno prijavijo na različne razpise.
Iz navedenega je razvidno, da razvrednotena območja na ravni 
politik EU niso pomembna tema, hkrati pa ni ciljno usmer-
jene politike, ki bi se osredotočala samo nanje. Posredno so 
na voljo številne možnosti financiranja pobud za preobrazbo 
razvrednotenih območij, a so razpršene med programe in po-
litike EU (npr. sklad za pravični prehod rudarskih območij v 
Evropi v okviru GD REGIO ali celostne teritorialne naložbe 
v trajnostno prenovo mest v okviru kohezijske politike).
M, KROŠELJ, T. PIPAN, N. MAROT
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
33
5 Primerjava štirih študij primera
Vsa štiri izbrana mesta imajo bogato industrijsko zgodovino. 
Poleg vplivov razvrednotenih območij, ki se lahko razločno 
vidijo, jih pestijo tudi manj vidne težave, kot je onesnaženost, 
poleg tega so tudi stroški njihove prenove tako visoki, da za-
sebni sektor noče prevzeti finančne odgovornosti za njihovo 
preobrazbo. Posledično se morajo mala ali srednje velika mesta 
z drago prenovo ukvarjati po svojih najboljših močeh. Zaradi 
pomanjkanja služb kot posledice globalizacije gospodarstva se 
mala in srednje velika mesta spopadajo z begom možganov, 
zaradi česar niso zanimiva za naložbe in ugodna za prebivanje.
Z analizo štirih precej različnih upravnih okvirov so avtorji 
ugotovili, kako delujejo upravne strukture, akterji in izvedbena 
orodja ter kdo ima največ pristojnosti in/ali virov za usmer-
janje razvoja razvrednotenih območij. Na podlagi navedenega 
so pridobili ključne informacije, potrebne za razumevanje tre-
nutnih praks preobrazbe na nižjih upravnih ravneh. Izsledki so 
pokazali, da imajo štiri regionalne razvojne agencije različne iz-
kušnje z obravnavo razvrednotenih območij. Najpomembnejši 
akterji za prenovo razvrednotenih območij so upravni organi 
in ustanove na regionalni ali lokalni ravni, lastniki območij 
in lokalni prebivalci, na katere posamezno razvrednoteno ob-
močje neposredno vpliva.
Analiza politik na štirih proučevanih območjih je pokazala 
podobne izsledke kot analiza politik na naddržavni ravni. No-
bena od držav ni poročala o kateri koli državni politiki, posebej 
namenjeni industrijskim ali drugim razvrednotenim območ-
Preglednica 2: Razlogi za nečrpanje sredstev iz posameznih finančnih spodbud
Spodbuda Izzivi in ovire
Konkurenčnost podjetij in MSP (Cosme)
Pomanjkanje povezav s potencialnimi projektnimi partnerji (FR)
Prezapletni prijavni obrazci (FR)
Pomanjkanje človeških virov (FR)
Pomanjkanje strokovnega znanja (SI)
Instrument za povezovanje Evrope
Pomanjkanje povezav s potencialnimi projektnimi partnerji (FR, IT)
Prezapletni prijavni obrazci (FR)
Pomanjkanje človeških virov (FR)
Pomanjkanje strokovnega znanja (IT)
Ustvarjalna Evropa
Pomanjkanje povezav s potencialnimi projektnimi partnerji (AT, FR, SI)
Prezapletni prijavni obrazci (FR)
Pomanjkanje človeških virov (FR)
Pomanjkanje strokovnega znanja (SI)
Prenizka stopnja sofinanciranja (IT)
Obzorje 2020 
Pomanjkanje povezav s potencialnimi projektnimi partnerji (AT, FR, IT, SI)
Prezapletni prijavni obrazci (FR, IT, SI)
Pomanjkanje človeških virov (FR, IT)
Pomanjkanje strokovnega znanja (SI, IT)
Omejena narava finančne spodbude (brez sredstev za naložbe) (IT, SI)
Močna konkurenca (nizka verjetnost uspeha) (IT)
Preveč administrativnih bremen v izvedbeni fazi (SI)
Leader
Pomanjkanje povezav s potencialnimi projektnimi partnerji (FR)
Prezapletni prijavni obrazci (FR)
Pomanjkanje človeških virov (FR)
Life
Pomanjkanje povezav s potencialnimi projektnimi partnerji partner (FR, SI)
Prezapletni prijavni obrazci (FR, SI)
Pomanjkanje človeških virov (FR)
Pomanjkanje strokovnega znanja (SI)
Zahtevano predfinanciranje (SI)
Prenizka stopnja sofinanciranja (IT)
Preveč administrativnih bremen v izvedbeni fazi (SI) 
Opomba: AT: Avstrija, FR: Francija, IT: Italija, SI: Slovenija.
Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? Študija primera alpskih industrijskih krajin ...
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
34
jem. Strateški dokumenti o tej problematiki so na lokalni in 
regionalni ravni (npr. regionalni razvojni programi, strategija 
Leader/CLLD ali občinski prostorski načrti). Večja podpora 
prenovi razvrednotenih območij je predvidena v okviru spod-
bud evropske kohezijske politike, kot so programi Interreg, 
Cosme in Ustvarjalna Evropa. Navedeno je razvidno tudi iz 
nedavnih aktivnosti, ki jih podpirajo našteti programi: uporaba 
koncepta kulturne dediščine kot gonilo turizma na izbranem 
območju (Avstrija, Slovenija, Italija in Francija), aktivacija 
razvrednotenih območij z endogenimi viri v partnerstvu z lo-
kalnimi prebivalci (Slovenija) in inovativni pristopi k prenovi 
območij na podlagi pilotnih naložb (Slovenija) (Abluton in 
Curato, 2019; Brankovič itd., 2019; Kleitz, 2019; Pechhacker 
in Tiffner, 2019). 
Rezultati ankete so pokazali, da je bilo z izjemo slovenskega 
primera iz spodbud EU v finančni perspektivi 2014−2020 za 
prenovo razvrednotenih območij črpanih le malo sredstev. 
Poleg programov Leader/CLLD in Interreg so bili glavni viri 
sredstev predstavljenih projektov prenove razvrednotenih ob-
močij državne spodbude. Analiza vprašalnikov je pokazala še, 
da črpanje sredstev omejujejo številni dejavniki: pomanjkanje 
povezav s potencialnimi projektnimi partnerji, prezapleteni 
prijavni obrazci, pomanjkanje človeških virov in pomanjkanje 
strokovnega znanja med potencialnimi projektnimi partnerji. 
Da bi lahko premagali te ovire, bi morale EU ali posamezne 
državne ustanove ponuditi več podpore za izboljšanje znanja 
regionalnih akterjev (preglednica 2).
Na podlagi izbora uporabnih in načrtovanih finančnih spod-
bud ter navedenih izzivov lahko sklepamo, da je bolj kot število 
in raznovrstnost instrumentov težava sposobnost regionalnih 
razvojnih agencij, da črpajo sredstva, ki jih ti instrumenti za-
gotavljajo. Regionalne razvojne agencije obremenjujejo preza-
pleteni prijavni postopki, poleg tega večina nima zadostnega 
strokovnega znanja, partnerske mreže ali človeških virov, da 
bi se lahko uspešno potegovale za finančne spodbude. Čeprav 
je verjetnost za uspeh v zahtevnih programih, kot sta Obzor-
je 2020 in Interreg, majhna, se agencije vseeno potegujejo 
za sredstva iz teh programov, saj so namenjena tudi prenovi 
razvrednotenih območij.
6 Razprava
V skladu z domnevami naddržavna raven daje splošen okvir 
in usmeritve, ki naj bi jih države članice upoštevale in vklju-
čile v svoje politike. Razpoložljivost finančnih spodbud še ne 
zagotavlja, da so jih potencialni upravičenci tudi sposobni čr-
pati. Analiza naddržavnih politik za obdobje 2014–2020 je 
pokazala, da v navedenem obdobju ni bilo strateških politik, 
neposredno namenjenih prenovi razvrednotenih območij. Po-
dobno so avtorji ugotovili tudi za notranje politike posame-
znih držav. Na regionalni in lokalni ravni so našli posamezne 
primere strateških dokumentov, in sicer večinoma v okviru 
regionalnih razvojnih programov, strategij Leader/CLLD in 
občinskih prostorskih načrtov.
Avtorji so ugotovili, da podpora, ki jo EU zagotavlja prek pro-
gramov, kot so Interreg, Cosme in Obzorje 2020, ni uporabna 
samo za preobrazbo razvrednotenih območij, ampak za mala in 
srednje velika mesta na splošno, saj vključuje bolj celovit pri-
stop. Čeprav omenjena podpora ni neposredno namenjena raz-
vrednotenim območjem, se regije ter njihova mala in srednje 
velika mesta spopadajo z večplastnimi težavami, povezanimi 
s preobrazbo, ki bi jih bilo treba strateško in ciljno obravna-
vati, da bi se za razvrednotena območja zagotovile trajnostne 
rešitve. Dobrodošlo bi bilo prednostno dodeljevanje virov za 
najrazličnejše cilje, povezane s preobrazbo tovrstnih območij, 
kot so varovanje okolja, ohranjanje kulturne dediščine, razvoj 
obnovljivih virov energije in izboljšanje ozemeljske kohezije.
Čeprav so na voljo številne možnosti financiranja preobrazb, so 
izsledki ankete pokazali, da se ne izkoriščajo dovolj. Uporaba 
finančnih spodbud je odvisna od tega, kako dobro regional-
ne razvojne agencije poznajo postopke za njihovo pridobitev 
in koliko izkušenj imajo s tem. Dejavniki, ki zavirajo črpanje 
finančnih spodbud, vključujejo pomanjkanje povezav s poten-
cialnimi projektnimi partnerji, prezapletene prijavne obrazce, 
pomanjkanje človeških virov in pomanjkljivo strokovno znane 
partnerjev. EU ali državne ustanove bi morale nameniti pozor-
nost navedenim dejavnikom in zagotoviti ustrezno podporo 
za izboljšanje strokovnega znanja akterjev, ki se ukvarjajo s 
tovrstnimi zadevami.
Zaradi izboljšav v novi kohezijski politiki, ki se nanašajo na 
regije in zagotavljajo boljše možnosti za uspešno izvedbo pro-
jektov, avtorji pričakujejo, da se bodo stvari v prihodnje spre-
menile. Ker je v novi kohezijski politiki število tematskih ciljev 
zmanjšano z enajst na pet, avtorji pričakujejo tudi več ciljno 
usmerjenih instrumentov. Navedeno bi regijam omogočilo, da 
se osredotočijo na samo en instrument, tistega, ki najbolj ustre-
za njihovim zmogljivostim, strokovnemu znanju in izkušnjam. 
Hkrati bi morale države več truda vložiti v podpiranje preo-
brazbe regij, in sicer na samo s spremljanjem in pripravo regi-
strov razvrednotenih območij, kot to počne Slovenija, ampak 
tudi z zagotavljanjem ciljno usmerjenih finančnih spodbud. 
Kot je razvidno iz novejših politik, se poskuša oblikovati bolj 
ciljno usmerjen pristop k preobrazbi razvrednotenih območij 
(glej preglednico 3). Vse tri politike, omenjene v preglednici 3, 
obravnavajo vprašanja, povezana z razvojem in prenovo mest 
ali upravljanjem zemljišč. Teritorialna agenda 2030 (Territorial 
agenda 2030, 2020) omenja prenovo razvrednotenih območij, 
Nova leipziška listina (The new Leipzig charter, 2020) daje 
prednost prenovi razvrednotenih območij ter krepitvi zemlji-
M, KROŠELJ, T. PIPAN, N. MAROT
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
35
ške politike in načrtovanja rabe zemljišč, Strategija EU za bi-
otsko raznovrstnost do leta 2030 (EU Biodiversity strategy to 
2020, 2020) pa se osredotoča na prekritost tal z neprepustnimi 
materiali, porabo zemljišč in preprečevanje pozidave kmetij-
skih površin ter spodbuja prenovo razvrednotenih območij.
Glede upravnih okvirov se države samo zato, ker veljajo za 
alpske, še ne razlikujejo od katerih koli drugih držav, saj so 
avtorji ugotovili, da državna ali nadregionalna raven ni tako 
pomembna kot lokalna. Upravne enote, ki imajo po navadi 
glavno vlogo pri usmerjanju prenove razvrednotenih območij, 
so občine. Države se večinoma zanašajo na pristop od spodaj 
navzgor, pri čemer pa so odvisne od finančne in regulativne 
podpore države. Francija je edina država, v kateri se na državni 
ravni izvaja mehanizem, ki zajema vse upravne ravni in nepo-
sredno podpira sanacijo razvrednotenih območij, izvajata ga 
ministrstvo za ekološki prehod ter ministrstvo za visoko šol-
stvo, raziskave in inovacije prek francoske agencije za ekološki 
prehod (ADEME, 2021), ki razvija znanje in hkrati dodeljuje 
finančno pomoč projektom prenove razvrednotenih zemljišč 
na nekdanjih industrijskih območjih.
Avtorji so pričakovali večjo vlogo slovenskih regionalnih ra-
zvojnih agencij, saj so odgovorne za pripravo regionalnih ra-
zvojnih programov, vključno s sedemletnim strateškim načr-
tom črpanja sredstev EU. Čeprav bi morale občine same poskr-
beti za to, da izboljšajo svoje znanje, spretnosti in zmogljivosti 
za uspešno prenovo razvrednotenih območij, bi morale biti 
tudi finančne spodbude prijaznejše za uporabo, zlasti ker ak-
tivnosti, povezane s preobrazbo, zahtevajo ogromno finančnih 
virov in velik vložek nepovratnih sredstev za pripravo zemljišč 
za nadaljnji razvoj. Glede narave rešitev, sprejetih za razvre-
dnotena območja, trenutne preobrazbene prakse na pilotnih 
območjih vključujejo predvsem mehke rešitve, kot so akcijski 
načrti, študije, sodelovalne platforme in podatkovne zbirke. 
Avtorji domnevajo, da so razlog za navedene netrajnostne pra-
kse omejitve sedemletne perspektive agende EU, ki regionalne 
razvojne agencije sili v ciklično iskanje virov za kratkoročne ali 
mehke rešitve, in dejstvo, da so razvrednotena območja pre-
poznana kot priložnosti za razvoj alpske industrijske krajine.
7 Sklep
Analiza politik v predstavljeni raziskavi kaže, da so razvredno-
tena območja in še zlasti alpske industrijske krajine kot tema 
politike trenutno razpršeni med več sektorjev ali področij. Da 
bi odpravili navedeno razpršenost, ki je prepoznana tudi kot 
eden izmed razlogov za slabše črpanje sredstev, bi morala EU 
pripraviti posebno strategijo, ki bi jo spremljali tudi finančni 
ukrepi. Trenutno se preobrazba osredotoča na zelo omejen 
obseg aktivnosti ter večinoma vključuje posege za povečanje 
energijske učinkovitosti in energetske inovacije, zanemarja pa 
mehkejše pristope, kot je turizem. Vsa proučevana območja so 
v Alpah, a so v različnih fazah preobrazbe. Še pomembnejše 
pa je, da imajo različne zmogljivosti za proaktivno odzivanje 
na priložnosti za preobrazbo, zlasti z vidika črpanja sredstev.
Vsem proučevanim območjem malih in srednje velikih mest je 
skupno to, da spadajo v EU, pri čemer so nekatera bolj iznaj-
dljiva kot druga. Z vidika finančnih spodbud, ki jih črpajo, in 
ravni znanja, avtorji ugotavljajo, da pri preobrazbi v glavnem 
uporabljajo pristop od spodaj navzgor, ki ni podprt na državni 
ravni. Vsa pa se zavedajo pomena politik EU in zlasti finanč-
nih sredstev EU. Za boljše črpanje navedenih sredstev se vsa 
območja strinjajo, da bi morala biti centralno upravljana, in ne 
razpršena med programi in skladi, saj to območjem z manjšimi 
zmogljivostmi otežuje spremljanje in razumevanje razpisov ter 
posledično črpanje sredstev. Manjša zmogljivost pridobivanja 
sredstev na proučevanih območjih je morda povezana s tem, 
da so del malih in srednje velikih mest, čeprav slovenski primer 
kaže, da je navedena zmogljivost odvisna od lokalnih pobud in 
Preglednica 3: Novejše politike, ki namenjajo pozornost prenovi razvrednotenih območij
Politika Primer ciljev, neposredno usmerjenih v prenovo razvrednotenih območij
Teritorialna agenda 2030  
(Territorial agenda 2030, 2020)
Zdravo okolje: boljše, okolju prijazne možnosti preživljanja, podnebno nevtralna in odporna mesta 
in regije. Cilj predvideva izgradnjo odpornih skupnosti ter razvoj lokalnih in regionalnih strategij kot 
odgovor na podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti, vključno s prenovo razvrednote-
nih območij.
Nova leipziška listina (The new 
Leipzig charter, 2020)
Opolnomočenje mest za preobrazbo: krepitev urbanega upravljanja za zagotavljanje skupnega do-
bra – aktivna in strateška zemljiška politika in načrtovanje rabe zemljišč. Cilj predvideva prožen in 
dolgoročen razvoj, pri čemer imata prednost prenova in kompleksna regeneracija mestnih območij, 
vključno z razvrednotenimi zemljišči.
Strategija EU za biotsko  
raznovrstnost do leta 2030 (EU  
Biodiversity strategy to 2020, 
2020)
Načrt EU za obnovo narave: obnova ekosistemov na kopnem in morju – obravnava porabe zemljišč in 
obnovo talnih ekosistemov. Politika priznava potrebo po krepitvi prizadevanj za sanacijo onesnaženih 
razvrednotenih območij. Za reševanje navedenih izzivov je bila v okviru politike posodobljena Temat-
ska strategija EU za tla do leta 2030, ki je ključen dokument navedene politike, v njegovi novi različici 
pa bodo sprejeti tudi konkretni ukrepi.
Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? Študija primera alpskih industrijskih krajin ...
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
36
odgovornih ustanov. Program Interreg je bil prepoznan kot naj-
bolj uporaben med pobudami EU, čeprav so bile izpostavljene 
tudi nekatere njegove pomanjkljivosti, na primer to, da podpira 
samo mehke rešitve, ne pa tudi gradnjo infrastrukture. Kot je 
bilo navedeno v projektu Cabernet (2006), se javna finančna 
podpora ne sme dodeljevati vsem razvrednotenim območjem 
enako, ampak na podlagi treh modelov. V model A spadajo 
območja, za katera je zaradi razmeroma nizkih stroškov revita-
lizacije in visoke vrednosti zemljišča zelo verjetno, da jih bodo 
zasebni investitorji hitro prenovili.
Raziskava daje nekaj splošnih smernic, ki so lahko uporabne 
tudi za druga podobna območja v Alpah. Prvič, njeni izsledki 
lahko pripomorejo k boljši ozaveščenosti o nujnosti in doda-
ni vrednosti procesov preobrazbe. Drugič, daje boljši vpogled 
v podrobnosti te dolge poti, polne negotovosti, in s tem de-
ležnike spodbudi, da se nanjo podajo. Tretjič, nacionalne in 
regionalne deležnike bi bilo treba spodbuditi, da več časa in 
truda namenijo zagotavljanju zadostnih človeških virov, ki lah-
ko pomagajo pri prenovi. Poleg tega morajo pridobiti ustrezno 
strokovno znanje, vzpostaviti mreže potencialnih projektnih 
partnerjev ter si prizadevati za oblikovanje močnih skupnosti 
z jasno vizijo glede prihodnje prenove razvrednotenih območij. 
Na podlagi navedenega bo morda lažje predvideti bolj trajnost-
ne prostorske spremembe v Alpah in izboljšave, kot so krajevno 
usmerjene preobrazbe na podlagi lokalnih pobud (npr. ponov-
na uporaba pozidanih območij in preprečevanje pozidave tal na 
nezazidanih zemljiščih) ali izboljšana podoba območij.
Na splošno avtorji menijo, da bi morala EU prepoznati in 
priznati regionalne potrebe po finančni podpori za projekte 
preobrazbe in strokovnem znanju. Potreben je bolj ciljno in 
krajevno usmerjen pristop. Tudi izsledki predstavljene raziska-
ve dokazujejo, da trenutni pristop, pri katerem EU predvideva, 
da vse regije razumejo, kaj jim je na voljo, ne deluje in bi ga 
morali ustrezno spremeniti tako, da bi postal bolj ciljno usmer-
jen in bi zagotavljal bolj zadovoljive rezultate.
Manca Krošelj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek 
za krajinsko arhitekturo, Ljubljana, Slovenija
E-naslov: manca.kroselj@bf.uni-lj.si
Tomaž Pipan, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
krajinsko arhitekturo, Ljubljana, Slovenija
E-naslov: tomaz.pipan@bf.uni-lj.si
Naja Marot, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
krajinsko arhitekturo, Ljubljana, Slovenija
E-naslov: naja.marot@bf.uni-lj.si
Zahvala
Raziskava, predstavljena v tem članku, je bila financirana v okviru 
projekta trAILs – Preobrazba alpskih industrijskih krajin (št. projekta: 
639; 2018−2021), ki je potekal v okviru programa Interreg Območje 
Alp (prednostno področje 3 – Alpski prostor, primeren za bivanje).
Viri in literatura
Abluton, S., in Curato, V. (2019): trAILs – Alpine industrial landscape 
transformation. WPT2: Existing policies on local/regional level assessment 
report: Borgo San Dalmazzo – Italy. Končno poročilo. Borgo San Dalmaz-
zo, LAMORO Development Agency.
ADEME (2021): Our organisation. Dostopno na: https://www.ademe.fr/
en/ademe-the-french-ecological-transition-agency/our-organisation/ 
(sneto 31. 5. 2022).
Alker, S., Joy, V., Roberts, P., in Smith, N. (2000): The definition of brown-
field. Journal of Environmental Planning and Management, 43(1), str. 
49–69. doi:10.1080/09640560010766
Alpine convention: Sustainable rural development and innovation. 2011. 
Innsbruck, Permanent Secretariat of the Alpine Convention. Dostopno 
na: https://www.alpconv.org/fileadmin/user_upload/Publications/RSA/
RSA3_EN.pdf (sneto 31. 5. 2022).
An EU strategy for the Alpine region (EUSALP). 2014.  Bruselj, Generalni 
direktorat za regionalno in mestno politiko. Dostopno na: https://www.
alpine-region.eu/sites/default/files/uploads/page/24/attachments/eusal-
pcoredocument03072014.pdf  (sneto 31. 5. 2022).
Bausch, T., Koch, M., in Veser, A. (ur.) (2014): Coping with demographic 
change in the Alpine regions: Actions and strategies for spatial and regio-
nal development. Heidelberg, Springer Berlin.  
doi:10.1007/978-3-642-54681-5
Bergatt Jackson, J., Drobiec, L., Ferber, U., Gorski, M., Nathanail, P., in 
Petríková, D. (2006): Brownfields handbook. Ostrava, VŠB-TU Ostrava. 
Dostopno na: http://fast10.vsb.cz/lepob/index1/handbook_eng_screen.
pdf (sneto 31. 5. 2022).
Bole, D., Kozina, J., in Tiran, J. (2020): The socioeconomic performance 
of small and mediumsized industrial towns: Slovenian perspectives. 
Moravian Geographical Reports, 28(1), str. 16–28. doi:10.2478/mgr-2020-
0002
Brankovič, U., Mrak, I., Cvenkel, H., in Terčon, S. (2019): trAILs – Alpine 
industrial landscape transformation. WPT2: Existing policies on local/
regional level assessment report: Tržič – Slovenia. Končno poročilo. Kranj, 
BSC Kranj.
Cabernet (2006): Concerted action on brownfield and economic regene-
ration network. Dostopno na: http://www.eugris.info/displayproject.
asp?Projectid=4415 (sneto 31. 5. 2022).
Chilla, T., Heugel, A., Streifeneder, T., Ravazzoli, E., Laner, P., Teston, F., 
idr. (2019): The Alps 2050 atlas – ALPS 2050: Common spatial perspectives 
for the Alpine area. Towards a common vision. Luxembourg, ESPON. 
Dostopno na: https://www.espon.eu/sites/default/files/attachments/
ESPON_Alps_2050_FR_annex_ATLAS.pdf (sneto 19. 10. 2020).
Clarinet (2002): Contaminated land rehabilitation network for environ-
mental technologies. V: Grimski, D., Lowe, J., Smith, S., in Ferber, U. (ur.): 
Brownfields and redevelopment of urban areas, str. 1–137. Dunaj, Federal 
Environment Agency Ltd. Dostopno na: https://clu-in.org/wales/down-
load/3CLARINET_brownfields_report.pdf (sneto 31. 5. 2022).
M, KROŠELJ, T. PIPAN, N. MAROT
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
37
Cobraman (2009): Cobraman brownfields project. Dostopno na: http://
cobraman.uirs.si/Home/Aboutproject/tabid/92/language/en-US/Default.
aspx (sneto 31. 5. 2022).
Cortinovis, C., in Geneletti, D. (2018): Mapping and assessing ecosystem 
services to support urban planning: A case study on brownfield rege-
neration in Trento, Italy. One Ecosystem, 3, e25477.
Cotic, B. (2019): Industrial symbiosis in brownfields in Kranj, Slove-
nia. IOP Conference Series: Materials Science and Engineering, 471(11), 
112073. doi:10.1088/1757-899X/471/11/112073
Cotič, B., in Ažman Momirski, L. (2020): Inventory of brownfield sites 
in Slovenia: Towards a new methodology. Prostor, 28(1), str. 166–179. 
doi:10.31522/p.28.1(59).11
Cotič, B., in Kerbler, B. (2019): The analysis of brownfields related topics 
in Slovenian spatial planning legislation from 2002 to 2017. Igra ustvar-
jalnosti – Creativity Game, 7, str. 22–27.  
doi:10.15292/IU-CG.2019.07.022-027
Dax, T. (2008): The role of mountain regions in territorial cohesion, a 
contribution to the discussion on the green paper on territorial cohesion. 
Končno poročilo. Dunaj, Euromontana.
Energy 2020: A strategy for competitive, sustainable and secure energy. 
2011. Luxembourg. Dostopno na: https://ec.europa.eu/energy/sites/
ener/files/documents/2011_energy2020_en_0.pdf (sneto 6. 3. 2019).
ESPON (2006): ESPON 1.4.1 The role of small and medium-sized towns 
(SMESTO). Dostopno na: https://www.espon.eu/sites/default/files/at-
tachments/fr-1.4.1_revised-full.pdf (sneto 31. 5. 2022).
EU biodiversity strategy for 2030: Bringing nature back into our lives. 2020. 
Bruselj. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TX-
T/?uri=CELEX:52020DC0380 (sneto 31. 5. 2022).
EUGRIS (2021): Portal for soil and water management in Europe. Dostop-
no na: http://www.eugris.info/index.asp (sneto 31. 5. 2022).
EUROPE 2020: A strategy for smart, sustainable and inclusive growth. 
COM(2010). 2010. Bruselj. Dostopno na: http://ec.europa.eu/eu2020/
pdf/COMPLET%20EN%20BARROSO%20%20%20007%20-%20Euro-
pe%202020%20-%20EN%20version.pdf (sneto 5. 3. 2019).
Evropska komisija (1999): The common agricultural policy. 1999 review. 
Luxembourg. Dostopno na: http://aei.pitt.edu/94108/1/1999_REVIEW.
pdf (sneto 31. 5. 2022).
Evropska komisija (2015): Concerning a European Union strategy for 
the Alpine region. COM(2015) 366 final. Bruselj. Dostopno na: https://
eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015D-
C0366&from=SL (sneto 5. 3. 2019).
Evropska komisija (2016a): Strategic plan 2016–2020 – DG GROW. Ref. 
Ares(2017)6342466. Bruselj. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/
sites/info/files/strategic-plan-2016-2020-dg-grow_july2016en.pdf (sneto 
6. 3. 2019).
Evropska komisija (2016b): Strategic plan 2016–2020 – DG regional and 
urban policy. Ref. Ares(2016)1566833. Bruselj. Dostopno na: https://
ec.europa.eu/info/sites/info/files/strategic-plan-2016-2020-dg-regio_ap-
ril2016_en.pdf (sneto 6. 3. 2019).
Evropska komisija (2018a): 2019 Annual work programme for the 
implementation of the Creative Europe programme. C(2018) 6687. 
Bruselj. Available at: https://culture.ec.europa.eu/sites/default/files/
library/c-2018-6687.pdf (sneto 31. 5. 2022).
Evropska komisija (2018b): A new European agenda for culture. 
COM(2018) 267 final. Bruselj. Dostopno na: https://culture.ec.europa.
eu/document/new-european-agenda-culture-swd2018-267-final (sneto 
31. 5. 2022).
European landscape convention and reference documents. 2020. ETS št. 
176/2020. Strasbourg, Svet Evrope.
European spatial development perspective (ESDP) Towards balanced and 
sustainable development of the territory of the European Union. 1999. 
Luksemburg, European Communities. Dostopno na: https://www.eea.
europa.eu/policy-documents/european-spatial-development-perspecti-
ve-esdp (sneto 31. 5. 2022).
Görmar, F., in Harfst, J. (2019): Path renewal or path dependence? The 
role of industrial culture in regional restructuring. Urban Science, 3(4), 
str. 106. doi:10.3390/urbansci3040106
Harfst, J. (2015): Utilizing the past: Valorizing post-mining potential in 
central Europe. The Extractive Industries and Society, 2(2), str. 217–224. 
doi:10.1016/j.exis.2015.01.003
Harfst, J., Wirth P., in Marot, N. (2020): Utilizing endogenous potentials 
through EU cohesion policy: Examples from central Europe. European 
Planning Studies, 28(11), str. 2193–2212.  
doi:10.1080/09654313.2020.1712675
Humer, A., in Palma, P. (2013): The provision of services of general inte-
rest in Europe: Regional indices and types explained by socio-economic 
and territorial conditions. Europa XXI, 23, str. 85–104.  
doi:10.7163/Eu21.2013.23.5
Investing in a smart, innovative and sustainable industry: A renewed EU 
Industrial Policy Strategy.2017. Bruselj. Dostopno na: https://eur-lex.
europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=COM%3A2017%3A479%3AFIN  
(sneto 31. 5. 2022).
Jigoria-Oprea, L., in Popa, N. (2017): Industrial brownfields: An unsol-
ved problem in post-socialist cities. A comparison between two mono 
industrial cities: Reşiţa (Romania) and Pančevo (Serbia). Urban Studies, 
54(12), str. 2719–2738. doi:10.1177/0042098016655057
Kleitz, T. (2019): trAILs – Alpine industrial landscape transformation. 
WPT2: Existing policies on local/regional level assessment report: L’Ar-
gentière-La-Bessée – France. Končno poročilo. L’Argentière-La-Bessée, 
CAUE84.
Krošelj, M., Marot, N., in Pipan, T. (2020): trAILs – Alpine industrial land-
scape transformation. WPT4: Comparative analysis of policies targeting 
Alpine industrial landscapes (AILs). Končno poročilo. Ljubljana, Biotehniš-
ka fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo.
Lampič, B., Kušar, S., in Zavodnik Lamovšek, A. (2017): A model of 
comprehensive assessment of derelict land as a support for sustainable 
spatial and development planning in Slovenia, Dela, 48, str. 33–59. 
doi:10.4312/dela.48.2.33-59
Leipzig charter on sustainable European cities. 2007. Končni osnutek. Ber-
lin, Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation, Building 
and Nuclear Safety, Press and Information Office.
Marot, N., Gantar, D., in Mali Černič, B. (2015): Added value from Eu-
ropean Territorial Co-operation: the impact of demographic change 
in the Alps on the young. Bulletin of Geography. Socio-economic Series, 
30(30), str. 87–108. doi:10.1515/bog-2015-0037
Marot, N., in Harfst, J. (2020): Post-mining landscapes and their endo-
genous development potential for small- and medium-sized towns: 
Examples from central Europe. The Extractive Industries and Society, 8(1), 
str. 168–175. doi:10.1016/j.exis.2020.07.002
Migliorati, L., in Veronesi, L. (2020): The consequences of modernity in 
the deep Europe: The transformation of industrial landscapes in Alpine 
regions. Italian Sociological Review, 10(1), str. 1–29.  
doi:10.13136/isr.v10i1.315
Modica, M. (2019): Industrial brownfield sites in the Alps. A first quan-
titative overview and potential implications for regional development. 
Revue de géographie alpine, 107(1), str. 1–17. doi:10.4000/rga.5274
Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? Študija primera alpskih industrijskih krajin ...
Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022
38
Oc, T., in Tiesdell, S. (1991): The London docklands development cor-
poration (LDDC), 1981–1991: A perspective on the management of 
urban regeneration. The Town Planning Review, 62(3), str. 311–330. 
doi:10.3828/tpr.62.3.j3qt6w7572484271
Parkinson, M. (1988): Urban regeneration and development cor-
porations: Liverpool style. Local Economy, 3(2), str. 109–118. 
doi:10.1080/02690948808725933
Pechhacker, J., in Tiffner, G. (2019): trAILs – Alpine industrial landscape 
transformation. WPT2: Existing policies on local/regional level assessment 
report: Eisenerz – Austria. Končno poročilo. Eisenerz, VESTE.
Sielker, F. (2016): A stakeholder-based EU territorial cooperation: The 
example of European macro-regions. European Planning Studies, 24(11), 
str. 1995–2013. doi:10.1080/09654313.2016.1221383
Skrabal, J. (2020): What can we learn from brownfield databases? Ex-
ploring specifics of the location of brownfields in the Czech Republic. 
Geographia Technica, 15(2), str. 191–201. doi:10.21163/GT_2020.152.18
Stallmann, M. (2014): Brownfield redevelopment and inner urban develo-
pment. Dessau-Roßlau, Umweltbundesamt. Dostopno na: https://www.
umweltbundesamt.de/en/topics/soil-agriculture/land-use-reduction/
brownfield-redevelopment-inner-urban-development (sneto 6. 7. 2021).
Steinicke, E., Čede, P., in Löffler, R. (2012): In-migration as a new process 
in demographic problem areas of the Alps. Ghost towns vs. amenity 
settlements in the Alpine border area between Italy and Slovenia. 
Erdkunde, 66(4), str. 329–344. doi:10.3112/erdkunde.2012.04.04
Strengthening innovation in Europe’s regions: Strategies for resilient, inclu-
sive and sustainable growth. 2017. Bruselj. Dostopno na: https://ec.euro-
pa.eu/regional_policy/sources/docoffic/2014/com_2017_376_2_en.pdf 
(sneto 6. 3. 2019).
Territorial agenda 2030. 2020. Dostopno na: https://territorialagenda.eu/
wp-content/uploads/TA2030_jun2021_en.pdf (sneto 31. 5. 2022).
Territorial agenda of the European Union 2020: Towards an inclusive, 
smart and sustainable Europe of diverse regions. 2011. Gödöllő. Dostop-
no na: https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/policy/what/territo-
rial-cohesion/territorial_agenda_2020.pdf (sneto 19. 10. 2020).
Teston, F., in Bramanti, A. (2018): EUSALP and the challenge of multi-le-
vel governance policies in the Alps. Worldwide Hospitality and Tourism 
Themes, 10(2), str. 140–160. doi:10.1108/WHATT-12-2017-0079
The EU biodiversity strategy to 2020. 2011. Luxembourg. Dostopno 
na: http://ec.europa.eu/environment/nature/info/pubs/docs/brochu-
res/2020%20Biod%20brochure%20final%20lowres.pdf (sneto 6. 3. 
2019).
The new Leipzig charter: The transformative power of cities for the com-
mon good. 2020. Leipzig, Federal Ministry of the Interior and Com-
munity. Dostopno na: https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/
docgener/brochure/new_leipzig_charter/new_leipzig_charter_en.pdf 
(sneto 14. 3. 2022).
Thornton, G., idr. (2007) The challenge of sustainability: Incentives for 
brownfield regeneration in Europe. Environmental Science and Policy, 
10(2), str. 116–134. doi:10.1016/j.envsci.2006.08.008
Timbre (2012): Tailored improvement of brownfield regeneration in Eu-
rope. Dostopno na: http://www.timbre-project.eu/timbre-project.html 
(sneto 31. 5. 2022).
Vanheusden, B. (2009): Recent developments in European policy regar-
ding brownfield remediation. Environmental Practice, 11(4), str. 256–262. 
doi:10.1017/S1466046609990202
Walker, G. (2000): Urban planning, hazardous installations, and blight: 
An evaluation of responses to hazard — Development conflict. Envi-
ronment and Planning C: Government and Policy, 18(2), str. 127–143. 
doi:10.1068/c9782
Weilacher, U., idr. (2021): Alpine industrial landscapes transformation – 
trAILs. Project Handbook. München, Technische Universität München. 
Dostopno na: https://www.alpine-space.org/projects/trails/en/home 
(sneto 6. 7. 2021).
Wirth, P., Černič Mali, B., in Fischer, W. (2012): Post-mining regions in cen-
tral Europe: Problems, potentials, possibilities. München, Oekom Verlag.
Yount, K. R. (2003): What are brownfields? Finding a conceptual defini-
tion. Environmental Practice, 5(1), str. 25–33.  
doi:10.1017/S1466046603030114
M, KROŠELJ, T. PIPAN, N. MAROT