SLOVENSKI ŠPORTNI LIST
Ljubljana, 10. septembra mt
CENA 20 DIN
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
LETO XVII. ST. 60
ČESTITKE ZADRU!
Ljubljana, 10. septembra. Lokomotiva je prehitela Partizana! Zadar je v Beogradu na splošno presenečenje premagal Partizana in mu tako verjetno odvzel vse možnosti za nadaljnjo borbo pri osvojitvi prvega mesta. Moštvo z Jadrana je spet uprizorilo silovit finiš in tako kot v Ljubljani zasluženo potisnilo vstran favorizirane Beograjčane. Kaže, da je Zadar v odlični formi in če bi imel v svoji sredini še visokega centra (dvometraša), bi bil trenutno eno najboljših moštev v državi. Tudi tako preseneča ne samo z zmagami, temveč tudi z zrelo in domiselno igro, ki mu prinaša zaslužene uspehe. Zatorej, Zadr-čanom iskrene čestitke! Druga pomembna tekma v KIL kolu je bila med Lokomotivo in Beogradom. Zmagali so Zagrebčani In to kar za šestnajst točk razlike, kar pomeni, da je bil Beograd tokrat deklasiran. Lokomotiva se je povzpela na drugo mesto in bo Olimpiji najbolj nevarna v končni borbi za najvišji naslov. Dogodki na ostalih igriščih niso prinesli bistvenih zmag ali porazov, bi bi odločujoče vplivali za razvrstitev v spodnjem delu lestvice.
OLIMPIJA : RADNICKI 73:52 (39:32)
Ljubljana, '10. septembra. Domača Olimpija je spet gostovala. Čeprav ni šla iz Ljubljane, se je morala preseliti na kockasta tla v Šiško, koder je zanjo prav tako tuj teren kot za goste, ki pridejo od koderkoli. Na igrišču se je zbralo okrog 2000 gledalcev, ki so bili zadovoljni, če že ne z igro, pa vsaj s končnim rezultatom, ki je tokrat več kot ugoden za ljubljanske študente. Kar 2t točk v svojo korist pomeni za vodečega na lestvici lepo spričevalol Moštvi sta nastopili takole: Olimpija: Jelnikar 18, Daneu 19, Kapelj 2, Lokar 6, Logar 12, Kan-dus 14, Vrhovec 2, Povž, Brišnik.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ljubljana, 10. sept. Običajno tarnamo, so mladinska tekmovanja mnogo slabše pripravljena kot članska. Tokrat tega ba prvenstvo Slovenije za starejše mla-<Unce in mlajšo mladinke v Ljubljani, Organizator AAK Olimpija - Svoboda, ne l>t mogli trditi. Le premajhno število •odnikov je onemogočilo še boljši in hitrejši potek tekmovanja, za katerega be je prijavilo lepo število — 169 — tekmovalcev. Seveda pa bo dejansko nastopajočih nekoliko manj. Dopoldansko tek-•kovanje ni dalo posebej kvalitetnih rezultatov, pač pa Je že naznanilo, da bo letošnje prvenstvo precej kvalitetnejše •hi lanskega, čeprav so lani nastopali juiadlnci še do 20 let starosti, letos pa ** do 19. iz obilice povprečnih rezulta-r°v velja izdvojiti naslednje: Štajnerja ba loo m, Koražije v daljini, dve zmagi »ravnika, Zunca na visokih ovirali, med •mladinkami pa dvakratno prvakinjo Urbančičevo, petkratni uspeh Kladivar-»evih atletinj na 60 m in presenetljivo Prvakinjo v višini. Končni rezultat teka ®a loo m ni realen, ker Je Galič krepko PSei na startu in je sploh vprašanje, če 5* °h pravilnem startu osvojil prvo •hesto.
Dopoldanski rezultati — 100 m: Galič j°s> 11.3, Pestotnlk (KL) 11.5, Pavlič (B) T~e, 400 m: Štajner (KI) 51.2, Petkovšek JOS) 51.0, Murko (LJ) 53.3, 1500 m: Hafner Mr> 4:12.4, Klužar (M) 4:13.1, Dtmer (Ltt) HO m ovire; Zunec (B) 15.4, Brež-j‘j« (KI) 16.9, Bole (Br) 17.2, višina: Ko-!r',e (KI) 175, Peče (OS) 170, Pisanec (KI) ™. daljina: Koražlja (KI) 6.74, Sega (Lj) ' *• Veligovšek (KI) 6.25, krogla: Vrav-(Ki) 14,65, Vidmajer (KI) 13.69, Kra-
(Nadaljevanje na 6. strani)
II.	MGA
KARLOVAC
ni zaslužil obeh točk
V današnjem kolu II. zvezne lige smo doživeli dokaj neprijetno presenečenje — kljub odlični igri je enajsterica Maribora položila orožje na svojem lastnem igrišču. Karlovac je odnesel obe točki, čeprav je igral slabše kot domačini. Presenečenj pa je bilo na pretek tudi v drugih srečanjih. Nihče ni pričakoval da bo Borovo kos sarajevskemu Željeničarju, ki je odnesel od tam samo točko. Po rekordni zmagi Trešnjevke v prejšnjem kolu tudi ni nihče mislil, da bo le-ta klonila v Zenici. Pričakovan je le neodločen rezultat Splita in Slobode, ki sta se razšla z remijem, prav tako pa tudi tekmeca z začelja Pro-leter in Varteks.
Rezultati — zahodna skupina: Split : Sloboda 1:1, Borac : Željez-ničar 2:2, Proleter : Varteks 2:2, Šibenik : Lokomotiva 2:0, Maribor : Karlovac 2:3, Čelik : Trešnjevka 3:0.
Vzhodna skupina: Sutjeska : Spartak 2:0, Proleter : Srem 1:3, Priština : Budučnost 3:1, Rudar : Radnički (B) 2:0, Radnički (N) : Rad-nički (K) 1:0, Mačva : Radnički (S) 1:0.
MARIBOR : KARLOVAC 2:3 (0:1)
Maribor, 10. septembra — Stadion v Ljudskem vrtu, vreme odlično, teren dober, gledalcev nad 9.000. Sodnik Zece vic iz Beograda, pomožna dr. Milečič iz Kutine in ing. Finger-hut iz Zagreba.
Maribor: Eferl, Donko, Tolič, Kek, Kreač, Canjek, Šober, Arnejčič, Dolenc, Vidic, Kramer.
Karlovac:	Šimunovič, Tkalčec,
Gec, Davidovič, Krakanovič, Mtiško-
REPUBLIšKO ATLETSKO PRVENSTVO ZA STAREJŠE MLADINKE IN MLAJŠE MLADINCE
200 atletov v Kovem mestu
No
Bes
i?.°tnosti«
vo mesto, 10. septembra — Da-80 na stadionu »Bratstva in bmiaostk priredili letošnjo repu-tep ° Prvenstvo v atletiki za sia-Or™6 B1'achnke in mlajše mladince. Zn ^.B^ntor tekmovanja — komisija lje ?! etiko pri OZTK Novo mesto — pre j znradi velikega števila prijav 0Prav-fZko Preizkllšnjo, ki pa jo je Prj[ V1! na splošno zadovoljstvo. JhovnT1 0 s.e ie namreč čez 200 tek-Slav„ •?v iz 14 atletskih kolektivov Bem ni,le' Tekmovanje je v glav-in n^?r}nes!0 Pričakovane rezultate *ekr» i- r’ izostali pa tudi niso novi Kog?rvdl LRS. Tako je Murovič iz
i-ilki	Gorenjca "(ŽAK
lzenačil republiški in dr-
(43 0) Za P'01l!rie na 500 m
fcedpZuI^®H-, ~ mladinke — 60 m: ;(M) gp Inn'8, Lnhei (K) 8.0, Pavšič 113.? o,’ ?0(>m: Cede 13.1, Kreže (M) |(OS)	13.8,	400 m: Legiša
1K) 05 pTolar (lj 65.0, Vodišek G6ka,,	ovire:	Stožir (K) 12.7,
Pavšič M 14-6, ?3.? r> Kladiv,ar 52.1, Maribor No, T p’;'ar 56-2, višina: Kladnik (K) Aljina? ŠTa L0?1 138' Pajnik (M) 130, J na: Lubej (K) 507 Kreže (M)
lastni republiški v krogli na 13.96. za Pukmajstra na
zavni ®vire
465, Ter še. (R) 445, krogla (4 kg): Potočnik (K) 10,72, Kroflič (K) 10.46, Prijatelj (K) 8.82, disk: Kroflič (K) 37.70, Pajtler * (M) 33.94, Potočnik (K) 29.30, kopje: Mastnak (K) 34.82, Pajtler (M) 32.50, Sotenšek (R) 30.65, mlajši mladinci — iOOm: Gumze (B) 11.6, Galjot (T) 11.6, Piškur (OS)
11.7,	110 m ovire: Polutnik (K) 15.8, Šlander (K) 17.6, Markelj (B) 17.8, 300 m: Gumze (B) 37.1, Logar (B) 38.3, Kleč (T) 38.3, 300 m ovire: Polutnik (K) 41.2, Šedelbauer (OS) 42.5, Gorenc (ŽAK Lj) 43.0, 1000 m: Kalafatič (K) 2:48.7, Zadnikar (ŽAK L j) 2:49.0, uibl (B! 2:53.2, 2000 m: Žuntar (K) 5:56.3, Ričko (R) 6:17.2, Korošec (B) 6:17.9, 4X100 m: Olim-pija-Svoboda 47.3, Triglav 47.5, Kla-divar 47.6, višina: Markelj (B) 165, Časar (OS) 160, Torkar (K) 160, daljina: Jamnišek (K) 607, Veselak (K) 582, Logar (B) 567, troskok: Adamič (K) 12.76, Bradan (B) 12.10, Sovine (ŽAK, Lj) 11.79, palica: Hrženjak (B) 340, Veselak (K) 310, Bradan (B) 300, krogla — (5 kg): Murovič (Koč) 13.96, Lednik (K) 13.52, Žekar (Kj'
13.07,	' k: Gajšek (K) 43.89, Lednik' (K) 3) 85, Nolimal (Kj 37.42, kopje: Švajger (K) 52.16, Mušič (OS) 48.6t, Golob (B) 48,36, kladivo: Golob (B) 48.86, Čoh (B) 48,27, Gregorc (KJ 43,53.
vič, Mezak, Stojilkovič, Vučkov (Martinko), Vid jak, Gajšek.
Napeto pričakovanje občinstva, ki je bilo izredno zadovoljno s predtekmo, v kateri so mladinci Maribora pregazili mladince Ljubljane v republiškem mladinskem prvenstvu z 9:1 (5:1), je bilo povsem zadovoljno tudi z igro prvega moštva. Enajsterica Maribora je zaigrala svojo najboljšo letošnjo tekmo in bi prav gotovo zaslužila vsaj eno točko, če že ne obeh. To^a Maribor ni imel sreče, čeprav je bil boljši nasprotnik in je imel številne ugodne priložnosti za dosego ■ gola. Največja ovira napadalcem je bil odlični levi branilec gostov Gec in zelo solidni vratar Šimunovič. V začetku sta oba nasprotnika igrala precej nervozno in v 5. min. se je Stojilkovicu posrečilo, da je mimo pokritega Eferla poslal žogo v mrežo. Ugodno priložnost je pripravil krilec Muškovič. Malo za tem je imel Vidic zrelo priložnost, toda njegov strel se je odbil od prečke v out. Karlovčani izredno ostro startajo na žoge, včasih pa tudi na moža, tako da ima sodnik polne roke dela, ker tudi domači igralci včasih ne ostanejo ni-(Nadaljevanje na 5. strani)
Ženska republiška liga poteka sicer v senci boljših srečanj zvezne Fige, toda tudi te tekme so polne zanimivosti. Priozr z današnjega srečanja med košarkaricami Slovana in Branika
SLOVENSKA CONSKA LIGA
KLADIVAR
izgubil z novincem
TRIGLAV (LJ) IN RUDAR DOSEGLA IZDATNI ZMAGI — ODRED-KRIM IN TRIGLAV (KR) ŠE VEDNO BREZ TOČK - LE ŠE TRIJE NEPORAŽENI
Za-nami je komaj II. kolo slovenske conske nogometne lige, pa je tekmovanje postalo že več kot zanimivo. Statisti in računarji imaj« polne roke dela, saj je treba preverjati, če se napovedi izpolnjujejo. Tako kot večina, tudi današnje kolo ni bilo zaključeno brez presenečenj. Na prvem mestu moramo seveda omeniti poraz Kladivarja na domačem igrišču. Kovinar iz Maribora je sicer s tesnim rezultatom, toda dovolj, da mu je prinesel dve točki, premagal Celjane. Tudi re-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Z novim državnim rekordom Polefov pokal
TITOV POKAL ZA SLOVENIJO
ZA NAJBOLJŠEGA STRELCA 6 golov: Knaus (Ru),
— Štirje naslovi državnih prvakov Sloveniji
Ljubljana, 10. sept. Ob prisotnosti oeč sto gledalcev je bilo danes ob 18. uri zaključeno XVI. držaono strelsko proenstoo za člane, članice in mladince, ki je trajalo res teden in je zapustilo pri tekmovalcih in ljubiteljih strelskega športa najmočnejše vtise.
Točno ob 18.10 je posebni odposlanec predsednika republike maršala Josipa Broza-Tita, generalmajor Alojz Zokalj. g primernim nagovorom, o katerem je poudarit vso plemenitost strelskega Športa in njegoo veliki pomen za obrambno sposobnost domovine, pre--dal zmagoviti ekipi Slovenije dragoceni Titov pokal, nato pa so bili razglašeni še rezultati drugega dela tekmovanja, v katerem so nastopali o različnih disciplinah samo člani. Za tem je spregovoril generalni sekretar SZJ tov. Milun Stefanovič in čestital strelcem za njihovo veliko borbenost ter za prao lepe uspehe. Ob igranju državne himne pa je novi državni prvak t vojaško puško. Krešo Anič spustil državno zastavo.
(Nadaljevanje na 5. strani)
3 goli: Devčič Klančišar (T.L.),
(C), Opresnik (R), Rojina (Tl).
2 gola: Zdravkovič (Sl), Maučec (Sob), Letonja, Regner (oba C), Lukač (KI), Vavpetič, Brezigar (oba T. L.),
1 gol: Elzner. More, Kozinc' (vsi Sl)< Matjašec, Maučec, Klepec (vsi Sob), Najberg, Železinger, Pavalec, Kovan (vsi Kov.), Majcen, Corn (oba Ljubljana), Vodeb, Šega, Januš (vsi KI), Norčič (T. K.), Jager, Bel-. cer (oba C), Mozetič (G.), Škrabej (O-K).
PARIZ
uspeh ali neuspeh?
Parišk« goslovanje naših atletov in atletinj ne bo prišlo v anale naše atletike kot kaj posebnega, ampak le kot eno izmed mnogih gostovanj na tujem. Pred odhodom v francosko prestolnico smo postavljali našim tekmovalcem tri cilje: premagati Norveško, prav tako tudi žen-*ko ekipo Francije in ne izgubiti s »tricolori« z več kot 20 točkami razlike. Prvi dve nalogi sta bili uspešno opravljeni, tretja pa ne (zmaga proti Norvežanom s 6 točkami prednosti, proti Francozinjam s 1? točkami in poraz proti Francozom s >6 točkami).
Zelo zanimivo je dejstvo, da doseženi rezultati v veliki meri ustrezajo dvobojem na papirju, ki smo jih napravili pred odhodom v Pariz. Kljub temu pa smo pri moških upali, da bodo »papirnati poraz« vsaj precej zmanjšali. Pa ni šlo. Naša naloga je poiskati nekaj razlogov. Ti so bili...
OBJEKTIVNI IN SUBJEKTIVNI
Izkazalo se je, da naši atleti kar se da slabo prenašajo spremembo pogojev za tekmovanje. Začenši od nočnega tekmovanja pa preko slabega vremena pa do Pariza kot takega, vse je motilo naše atlete in atletinje. Žal pa so prenekateri pokazali tudi viden in mestoma hud padec forme — prav sedaj pred najvažnejšim letošnjim tekmovanjem — balkanskimi igrami. Na stadionu Charlety in sicer v teh pariških dneh je bilo opaziti kup kamenčkov, ki sestavljeni dajo lep mozaik razlogov za naš skromen uspeh.
■	Ali je treba mnogim tako slabo startati, kot bi nenadoma bili brez refleksov?
■	ali je bilo treba doživeti diskvalifikacijo štafete 4 X 400 m zaradi nepoznavanja pravil ali pa velike nepazljivosti (teči je treba pač po svoji progi in to toliko časa kot to pravila določajo!)?
■	ali je bila treba sicer odličnemu Ivanoviču (kaka smola z izenačenim rekordom in.to na 10km!) pred tekom skorajda odpovedati nastop zaradi umišljenih bolečin?
■	ali se je bilo treba Kovaču metati po tleh po cilju teka na 400 m ovire, ki ga je izgubil zaradi svojega pozerstva (oziral se je proti fotografom in se zato spotaknil)?
■	ali je bilo treba Milerju demonstrirati nezadovoljstvo s svojimi rezultati (sam ^i jih je kriv) s tem, da je prav jasno kazal svojo »užaljenost«?
B ali se je bilo treba premalo ogrevati prenakaterim, čeprav iz svoje dolgoletne kariere menda vedo kaj je nastopiti pri 15° C?
■	ali ne bi bilo pri jetno, Če bi naši reprezentanti prišli na čisto z določenimi osnovnimi pojmi tehnike in taktike?
■	ali ne bi bilo lepo. če bi Naraks v paru z Ingoličem delal to, kar je je njegova naloga (vodil teke hitreje, ne pa tako kot, da bi šlo za naše
.interne mitinge)?
■	ali ne bi bili vsi reprezentanti borbeni in dajali maksimum svojih sposobnosti, morda tvegali, da bodo na cilju popolnoma izčrpani?
3 KATEGORIJE
Noše reprezentante bi lahko delili v 3 skupine upoštevajoč dosežena mesta in rezultate. Takole:
I.	skupina: jocovič. Hafner, Ivanovič, Simič, Rajkov, Slamnik.
II.	skupina: Petrušič, Lojovič, Mi-kulec-, Majtan, Kavčič, Stanišič, Kovač, šnajder, Adam, Subotič, Le-žek, Matič. Radpševič, Rakič, Mihalič, Kastelic, Miletič, Kačič, Čeleš-nik, Silan. Stamejčič, Gej;e, Jug, Bilič, Perovič.
III.	skupina: Lorger, Ingolič, Naraks, Kolnik, Jocič, Bezjak, Račič, Kuzmanovič, Danilovič, Miler, Le-dič, Kušec, Luncer, Kanižaj, Hudobivnik, Bobovič.
Premalo je bilo tistih, ki bi jih lahko ocenili, da so opravičili pričakovanje, da bi,mogli pričakovati prodoren uspeh. Že sedaj opozorilo za balkanske igre: ob takem približevanju svojim letošnjim rezultatom nam bo kaj huda predla!
DOLGOČASNO TEKMOVANJE
Pariško srečanje je bilo za gledalca precej dolgočasno tekmovanje. Iz prave sivine so ga vlekli posamezni intermezzi:
kvalitetni dosežki Jocoviča, Bati-tiste, Haugena, Bunaesa, Bogeyu in Macqueta,
lepe borbe na 800 in 1500 m to obakrat za mesta od drugega na-prej,
revolucija med delom gledalcev zaradi namišljenega nepravilnega oviranja naših Hafnerja in Špana francoskega tekača,
maratonska odločilna bitka med Leskom in Grasom v skoku ob palici (zakaj je bila sploh potrebna?).
Gledalcev je bilo kaj malo (cca 3000), bili so objektivni in atletsko dobro podkovani z izjemo že omenjenega primera v steeplu.
Organizacija je bila solidna, zelo dobro oceno je pokvarilo zamujanje v urniku in pa mestoma, zlasti proti koncu tekmovanja, preveč ljudi na igrišču, delno tudi netočno merjenje časov.
Upajmo torej, da nam bo vsaj del pomembnih ugotovitev ostal v spominu in da ne bomo delali drugič istih napak!
REZULTATI
DRUGEGA DNE TEKMOVANJA
Moški — 200 m Bunaes (N) 2i.O, Delecuur (F) 21.5, Genevay (F) 21.5, Danilovič (J) 22.2, Mikulec (J) 22.2, 1500 m Jazy (F) 3:52.8, Lurot (F) 3:52.8, Helland (N) 3:53.2, Ingolič (J) 3:53.5, Hammarsland (N) 3:53.8, Naraks (J) 3:54.0, 10000 m Bogey (F) 29:09.0, Ivanovič (J) 29:34.8, Addeche (F) 30:12.4, Lundemo (N) 30:14.2, Mihalič (J) 30:26.2, 400 m ovire Gul-brandsen (N) 52.1, Kovač (J) 52.4, Mysson (F) 52.7, Van Praagh (F) 52.9 Matič (J) 54.2, 3000 m zapreke Hafner (J)	8:53.2, Špan (J)	8:55.4,
Ameur (F) 9:02.0, daljina Berthelsen (N) 7.47, Veron (F) 7.56, Prost (F) 7.24, Miler (J) 7.08. Kirkeng (N) 7.03, Ledič (J) 7.02, palica Hovik (N) 4.40, Lešek (J) 4,55, Houvion (F) 4.30, Kuzmanovič (J) 4.20, disk Haugen (N) 54,13, Radoševič (J) 52.82, Alard (F) 52.50. Hagen (N) 49.59, Rakič (J) 48.72, kopje Macquet (F) 79.34, Sy-rovatski (F) 73.53. Kastelic (J) 69.70, Miletič (J) 68.52, 4 X 400 m Francija 3:15.6, Norveška 3:20.2, Jugoslavija diskvalificirana (na cilju prva s 3:11.2), stanje dvobojev: Francija — Jugoslavija 123 : 87, Jugolavija — Norveška 108 : 102, Francija — Norveška 123 : 89.
Ženske — 100 m Guenard (F) 12.2, Luncer (J) 12.3, Noirot (F) 12.5, Kušec (J) 12.7. 800 m Rajkov (J) 2:13.9, Slamnik (J)	3:14.9 Ivonnet (F)
3:16.8, višina Gere (J)	162, Petry-
Amiel (F) 162, Jug (J) 158, krogla Bilič (J) 13.41, Burger (F) 13.38. Perovič (J) 13.01, 4X100 m Jugoslavija 47.9, Francija diskvalificirana (prva na cilju). Stanje dvoboja: Jugoslavija — Francija 66:49.
i i
I
o.
s
I
g
Z
S
v
s
T3
N
4)
*3
>«
C8
N
(3
W)
?
3
v
•2»
i—*
i
ct.
3
I
a
I
CB
Š
M
(0
>s
5
«3
JU
F—*
's*
6
J«
‘St
O
a
>8
M
S
i
I
: Znamka za
"■	15 din
POLET
L1UBL1ANA
p. p. 377
NERAZUMLJIV UKREP	v
V takle šah-mat položaj je podjetje Elektro Ljubljana-mesto postavilo veslače ljubljanske »Savice«. Prav na sredo prostora pred čolnarno so jim postavili drog za električno napeljavo in tako jim uspe le z največjo pazljivostjo dobiti čoln iz shrambe. Ker vemo, kako dragi rekviziti so čolni je jasno, da bi se moralo podjetje najprej vsaj posvetovati s klubom iu najti najprimernejšo rešitev, da bi veslači
lahko prišli do svojih čolnov brez poškodb.
ČESTITKE ZADRU!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Radnički: Janič 2, Djurdjevič 2, Raznjatovič 17, Prelevič 8, Prokič 5, Djurič 18.
Sodnika ing. Cindrič in Mahovljič, oba iz Zagreba.
Ce tokrat za spremembo od standardnih poročil začnemo kar takoj z oceno včerajšnjega srečanja in seveda obeh moštev, potem moramo reči, da je bila Olimpija precej boljši nasprotnik, ki je s točno določenim načrtom in odločno igro odpravila goste iz Beograda. Domačini so zaigrali predvsem z veliko voljo doseči cim lepši rezultat, kajti dobro se zavedajo, da bo prav lahko ob koncu tekmovanja o prvaku odločala tudi boljša razlika v koših. Včeraj sta še posebej ugajala Daneu in Kandus, zlasti slednji nas je s točnimi meti in z odlično obrambno igro zares navdušil. Ne smemo pa pozabiti še poškodovanega Jelnikarja in mladega Logarja, ki sta s stojim bogatim repertoarjem ko-
šarkarskega znanja večkrat dvignila s sedežev številne gledalce.
Radnički je povprečno moštvo z nadpovprečnim pivotmanom in reprezentantom Djuričem. Mimo Dju-riča pa sta včeraj pokazala solidno znanje še Raznjatovič in Prelevič, ki sta pridno polnila koš Olimpije.
Prvi polčas je pomenil zlasti za Olimpijo bolj predpripravo za končni obračun kakor pa veliko prvenstveno borbo. Olimpija je preizkusila vse svoje registre, skušala uveljaviti svoje prednosti in znanje, vse z namenom, da v drugem delu dokončno obračuna s povprečnim nasprotnikom. V drugem delu so se menjavale bliskovite akcije in domači napadalci so prikazali občinstvu nekajkrat tako dovršeno košarko kot že dolgo ne. To le na trenutke, ko so se posamezniki do kraja segreli. Daneu in Kandus sta igrala prvo violino, ši nenehoma podajala žogo, ki je našla pravo mesto bodisi v košu, če že ne tam,
pa vsaj v rokah najbolje plasiranega igralca pod košem Radničkega. Samo nekaj smo opazili: fantje kot kaže premalo trenirajo, kajti večini že po nekaj bliskovitih akcijah poide sapa, kar pomeni, da nimajo dovolj vzdržljivosti. Za takšne obračune, kot ga je imela Olimpija včeraj, bi morda še obveljalo opravičilo pripravljenost, toda, ko bo šlo za odločilne borbe — zlasti z Lokomotivo — takrat pa bo treba prav kondiciji posvetiti največjo pozornost!
C ZVEZDA : SLOBODA 94:45 (38:20)
PARTIZAN : ZADAR 83:85 (40:46) DINAMO : ŽELJEZNICAR 49:52
Dinamo: Radakovič 12, Sajkov 1 20, Pavlov 5, Kanački 10, Jovanovič 2;
Željezničar: Križan 13, Kasun 14 Ledič 14, Kiseljak 11.
PLENUM NTZS
Precej sprememb v tekmovanju
LOKOMOTIVA : BEOGRAD 84:64 (41:38)
Lokomotiva: Petriče vic 34, Kovačič 26, Novosel 8, Momčinovič 6, RF mac 2, Valič 8;
Beograd: Nikolič 28, Gordič 19, T. Rajkovič 7, B. Rajkovič 6, Savič 4, Tosič 2, Erkič 2.
Ljubljana, 10. septembra — Na
plenumu Namiznoteniške zveze Slovenije, ki je bil včeraj v Ljubljani, so se pomenili o spremembi tekmovalnega pravilnika in o koledarju za novo sezono. Sklenili so, da bo moštveno prvenstvo Slovenije odigrano po ligaškem sistemu. V ligi bo nastopalo 6 članov in so 4 že določeni: Triglav, Fužinar, Ljubljana, in Odred. Maribor, Ilirija, Jesenice, Mladost, Koper in Novo mesto pa bodo igrali na kvalifikacijah 16. ter 17. septembra in dve najboljši moštvi si bosta pridobili pravico nastopa v ligi.
Prvenstva posameznikov so bila doslej vedno zelo naporna. Posebno mladinci so morali navadno odigrati celo vrsto iger in zares utrujeni so
Samo kotalkarji
IJUSIfHifE
Ljubljana 10, sept. - Včeraj in danes je bilo na. kotalkališču v Tivoliju mladinsko republiško prvenstvo v kotalkanju, na katerem je nastopilo 29 tekmovalcev iz ljubljanskih klubov Ljubljane in Olimpije. Tekmovanje je bilo za Bloudkov memorial in je bilo let,os že drugo po vrsti.
Prvenstvo je pokazalo lep napredek te panoge, seveda pa ne moremo biti zadovoljni z dejstvom. Ra so nastopali le tekmovalci iz Ljubljane.
Rezultati starejše mladinke:	1.
Možina (Ol) 97.9, 2. GJažar (Ol) 87.9, 3. Podgornik (Lj) 87.3, mlajše mlajdinke: 1. Mejak (Ol) 72.7, 2. Šenk (Lj) 71,7, 3. Šifrer (Ol) 70.2. starejši mladinci:	1. Resman (Ol)
76.8, 2. Baloh (Ol) 73.7, 3. Budnik (Lj) 64.5, 4. Svetličič (Ol) 53.3.
zapuščali prvenstva. Prav zato so sprejeli sklep, da bodo odslej republiška prvenstva ločena. Tako bo letos novembra prvenstvo Slovenije za mladince in pionirje v Mariboru, za člane pa decembra v Kranju.
Sicer pa so na plenumu ocenili preteklo sezono kot eno najuspešnejših v vseh 13 letih obstoja NTZS. Sedaj je v Sloveniji 56 klubov z 2000 člani. Delo pa bi lahko bilo še uspešnejše, če bi prijele resneje za delo tudi okrajne komisije. Doslej jih imajo v sedmih okrajih, brez je le še Murska Sobota. Slabo pa so delale tudi občinske komisije in bo treba temu vprašanju posvetiti še mnogo pozornosti.
ROKOMET NA GORIŠKEM
Okrajna komisija za rokomet Gorica, ki ima svoj sedež v Ajdovščini, je na zadnjem zasedanju določila, da se bo začelo tekmovanje v okrajni rokometni ligi v nedeljo, 1. oktobra. Pričetek bo tako jx>zen zaradi partizanskega slavja v Brdih in okrajne športne prireditve »Po poteh goriške fronte«. Prireditvi bosta v zadnjih dveh nedeljah septembra in bodo nastopili tudi člani rokometne podzveze.
Letos bodo v okrajnem tekmovanju nastopile naslednje moške ekipe: Ajdovščina II, Nova Gorica, Partizan-Rudar Idrija, Parlizan Vipava, Cerkno in Dornberg. Pri ženska pa Ajdovščina, Nova Gorica, Idrija. Dornberg in Vipava. Razen teh klubov in sekcij, ki bodo nastopali v okra jnem tekmovanju, pa bodo nastopili še novi klubi na območju občin A jdovščina. Idrija. Tolmin in Nova Gorica. Občinski prvaki se bodo spomladi sestali na skupnem prvenstvenem turnirju. Dva najboljša bosta dopolnila okrajno ligo, tretji pa bo igral z zadnjim na okrajni lestvici za obstoj v ligi.
LESTVICA PO XII. KOLU
Olimpije	/12	10	2	923:745	20
Lokomotiv*	12	9	3	1031:837	10
Partizan	12	8	4	963:906	ie
Zadar	12	8	4	984:925	16
Beograd	12	7	5	953:826	14
Crv. zve« da	12	7	5	951:911	14
Zel jezniča-r	12	5	7	912:906	10
Radnički	12	4	8	810:884	8
Slobodfi	12	1	11	676:852	2
Dinamo	12	1	11	711:1042	2
moško 1 e n s k o o fr o S k o
PANARABSKE IGRI;
Casablanca, 10. sept. — Naj P8:
narabskih igrah, ki so Se vč;erfl končale v Casablanci, so 'zmsig9^ športniki ZAR, ki So Osvojil’ . zlatih, 38 srebrnih in 18 brona* , medalj. Drugo mesto je Maroko (23, 20, 38) in tretje b,t> non (7, 19, 17).
DDR : MADŽARSKA 1:1 (1;0)
Berlin, 10. sept. — Mladinska f.g gometna reprezentanca DDR .j^, igrala včeraj z Madžarsko neo« čeno 1:1 (1:0).
Selo je živaki\p
med CENTRI in MUSI
Državno strelsko prvenstvo na Dolenjski cesti je zelo razgibalo strelce in ljubitelje strelstva in mala strelska lopa je vsak „ dan od jutra do večera, zlasti pa popoldne napolnjena. V tem vrvenju smo zbrali nekaj dogodivščin, ki razkrivajo različna doživetja, veselje in razočaranja. Boj poteka med strelci in strelkami, drug drugega natančno motrijo, stiski rok zmagovalcem pa pokažejo^ da med njimi ni zavisti ampak pravo borbeno, športno tovarištvo.
Iz pisarne NZS
■	V I. kolu SCL sta bila zaradi nešportnih izpadov na igrišču izključena igralca Ludvik Norčič (N 1C Triglav Kranj) in Pristav Alojz (NK Rudar).
® Na tekmi slovenske mladinske lige med Celjem in lilirijo 3. 9. t. 1. sta bila izključena mladinca Edvard Kranjc (Celje) in Marjan Zalar (Ilirija). Tako bo imelo disciplinsko sodišče že takoj v začetku dela z ne-diosipliniranimi in grobimi igralci.
■	V Izoli so razpustili klub NK Izola, ki je bil dobro znan slovenski športni javnosti. Namesto njega so ustanovili tovarniški NK Delamaris, ki bo tekmoval v koprski nogometni podz vezi.
■	V Murski Soboti so ustanovili podzvezo nogometnih sodnikov^ kar bo tudi pripomoglo k hitrejšemu razvoju nogometa v tem kraju.
■	Protesta na pokalni tekmi Od-red-Krim : Ljubljana in Jesenice : Triglav (Lj) doslej še nista rešena.
■	Zaradi gostovanja slovenske mladinske nogometne reprezentance v Slavonski Požegi 10. t. m., bo srečanje mladinskih moštev — Odred-Krim : Triglav (Lj) v četrtek 14. 9. ob 15. uri na igrišču na Rakovniku.
* Okrajna zveza za telesno kulturo — Ljubljana je priredila avgusta dva instruktorska nogometna tečaja v Rovinju. Točaj je obiskoval« 31 slušateljev.
■ VELIKO NESPRETNOST IN NAIVNOST sta že prvi dau pokazala slovenska mladinca Bizjak in Gaber, ker nista streljala z muni-cijo, ki jo je dalo v uporabo vodstvo tekmovanja. Mlada in nezrela kot sta. nista niti najmanj pomislila, da ju bodo zalotili, če bosta uporabljala municijo, ki sta jo kar v žepih prinesla s seboj. Seveda je bila le-ta po barvi precej različna od druge, predpisane in prevara je bila odkrita. Oba so diskvalificirali, hkrati pa tudi celotno mladinsko ekipo Slovenije. Krivdo za to pa nimata samo omen jena _ mladmea. temveč tudi vodstvo ekip«, ki bi
■ PRAVO PRESELJEVANJE NARODOV je opaziti vsak dan v strelski lopi. Skupine opazovalcev, oziroma gledalcev, se zbirajo zdaj okrog tega, zdaj okrog drugega strelca, ki z zadetki pokaže možnost, da bo dosegel čimboljši rezultat, ali pa je znan že od prej, kot dober strelec. Takšen primer je bil pri streljanju z MK precizno puško pri ženskah, ko so se gledalci selili od Heroldove do Reboljeve in spet nazaj do Dozetove, zakaj ined -temi tremi je tekla borba skoraj za vsak krog. Kljub temu pa v strelski lopi ni nobenesa hrušča, zakaj tudi
V imenu odsotnega predsednika Ljudske skupščine LRS tov. Mihe Marinka je član IS LRS tov. Mitja Ri-hičič priredil za udeležence letošnjega državnega strelskega prvenstva sprejem, na katerem so se udeleženci v prijateljskem vzdušju marsikaj pogovorili. Na sprejemu so bili poleg mladih, nadarjenih strelcev iz posameznih republik tndi ugledni gostje, kot predsednik Sveta za kulturo in prosveto tov. Boris Kocjančič, predsednik SZJ generalpolokovnik Vojn Todorovič, podpredsednik SZJ generalmajor Cedo Drulovič. predsednik SZS narodni heroj Jože Klanj šek-Vasja ter člani sekretarialov posameznih republiških strelskih zvez, ki so se živahno zanimali za razvoj dogodkov na državnem prvenstvu in za probleme strelskega športa v posameznih republikah — Na sliki vidimo udeležence lega sprejema v dvorani Kluba poslancev v Ljubljani. Sličen sprejem so imeli strelci tudi danes po končanem prvenstvu v
Jugoslovanske ljudske armade.
Domu
Brez Puskasa v Budimpešti
Na tekmi za pokal evropskih nogomet-hiti prvakov, ki je bila v sredo v Budimpešti je Real Madrid nastopil proti Vasasu brez odličnega napadalca Puskasa- Moštvo, ki je petkrat osvojilo pokal evropskih prvakov, se je izognilo komplikacijam, saj je znano, da je bil Pu-skas pred letom 1»S« major v madžarski armadi in igralec pri Honvedu. Puskas le sicer v zadnjem času dobil špansko državljanstvo in bi lahko potovat na Madžarsko. Vodstvo kluba pa je bilo Mnenja, da je bolje potovati brez nje^a.
moralo bolj paziti na vedenje svojih tekmovalcev.
■ KAJ ČUDNO SE JE OBRNILO, bi lahko rekli pri slovenski tekmovalki Reboljevi, zakaj le-ta letos spomladi ni kazala nič preveč navdušenja za streljanje, ampak se je z vso vnemo oprijela rokometa pri Krimu na Dolenjski cesti. Prvega maja bi morala nastopiti v slovenski reprezentanci proti Hrvatski, pa se sploh ni javila vodstvu. Pri SZS so bili že mnenja, da bi ji odvzeli puško, s katero je trenirala, kasneje pa so se odločili za kompromis in jo nagovorili, da se je znova lotila strelstva. Učinek je znan. saj je bil zanjo več kot zadovoljiv.
gledalci se zavedajo, da morajo strelci imeti na tekmah popoln mir.
■ ZNANI STRELSKI PROPAGANDIST Marjan Skušek, ki ga poznamo tudi kot starterja na atletskih stezah, tokrat nima v rokah niti puške in ne startne pištole. Vključen, je pač v organizacijo tekmovanja v okviru propagandne komisije. Največ dela pa ima vsak dan zvečer, ko se začne razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Čeprav se tedaj že polagoma spušča večerni mrak, se Marjan vključi med fotoreporterje ter »knipsa« z vseh strani, čeprav na aparatu nima »flešac — in zato smo prav radovedni, kako mu bodo uspele fotografije.
Kaj bo z gotreiifsko telesno kulturo?
2e nekaj časa je slišati med gorenjskimi telesnovzgojnimi delavci veliko tarnanje na račun dela Okrajne zveze za telesno vzgojo Kranj. Vsi so namreč pričakovali, da bo ustanovitev tega enotnega telesfnovzgoj-nega organa v kranjskem okraju še bolj poživila dejavnost telesne kulture nasploh. Toda dogaja se obratno — namesto da bi naredili korak naprej, je v resnici prišlo do precejšnjega zastoja. Sedanja OZTK j« namreč v bistvu povzela delo nekdanje OZ Partizan, kajti njeno vodstvo ne kaže nobenega pravega zanimanja za razvoj različnih športndi panog, bolj pa stremi za razvojem redne telovadbe in splošne telesne vzgoje. To je sicer do neke mere pravilno, a vendar preveč enostransko, kar se močno občuti tudi pri delitvi finančnih sredstev. Le-ta se v glavnem uporabljajo le za namene Partizana.
Letos so skoraj povsod na Gorenjskem že itak težave s finančnimi sredstvi, toda treba jih bi bilo pravilno razdeljevati. OZTK je namreč dobila enako materialno dotacijo, kot v preteklih letih, ki pa bi kljub vsemu zadostovala za vse odbore OZTK, če bi hoteli wlsti, ki ta sredstva razdeljujejo, pravilno gospodariti.
Čeprav so bili sprejeti zelo dobri in spodbudni sklepi za organiziranje različnih tečajev v Kopru, je OZTK organizirala tam samo tečaj za partizanove prednjake in trening za večje število telovadcev in telovadk, za kar je potrošila precej finančnih sredstev. Nismo proti takšnemu načinu vzgoje, vendar menimo, da hi morali denarna sredstva smotrneje
uporabljati, predvsem za funkcionalne izdatke posameznih odborov, za tem pa šele za tečaje in taborjenja na morju. Zaradi takšnega gledanja pa trpi ostala telesnovzgojna dejavnost in športni delavci izgubljajo voljo do dela.
Napačen je tudi tale način deiitvo sredstev: kdor prej pride, dobi dovolj za svoje potrebe, kdor pa kasneje, ostane brez denarja. Torej ni načrtnega gospodarjenja, ki bi moralo obveljati prav tako pri telesno-kulturni dejavnosti na Gorenjskem, kot je to v navadi drugod.
Seveda pa niso samo finančni problemi tisti, ki kažejo na slabo delo OZTK. Posamezni odbori so osamljeni, brez pravega vodstva s strani upravnega odbora zveze. Kljub raznim vabilom na posamezne seje odborov se le-teh nikdar ne udeleži noben član predsedstva, oziroma upravnega odbora OZTK. Obljubljajo sicer, da bodo prišli, a odziva ni. To vsekakor ne more voditi k pravilnemu in složnemu delu. Se veči Upravni odbor ni pokazal doslej nobenega zanimanja za razvoj posameznih športnih panog, v času eno in pol-letnega obstoja pa se je sestal le dvakrat in usoda gorenjske telesne kulture je zaradi tega kaj žalostna.
Zatorej je skrajni čas, da bi takšnemu stanju naredili konec in da bi izvolili na odgovorna mesta v OZTK takšne ljudi, ki bodo imeli drugačen odnos do različnih teiesnovzgojnih panog in jim določali enake kriterije. Le tako bomo lahko govorili o napredku gorenjske telesne kulture* sicer pa bo le-ta še bolj nazadovala-Jože Javornik
Rokomet
NKODtiOVORNOST sodniških komisu
Rokometna tekmovanja so sredi naj večjega vrveža. Vsem ostalim ligam, ki so že v teku, se bodo v nedeljo pridružila še moštva II. zvezne lige. Prvoligaši imajo za seboj šele prva kola, pa moramo o sodniški komisiji pri RS J napisati že nič kaj zadovoljivo oceno. Gre namreč za določanje sodnikov, ki sodijo najvišja ligaška tekmovanja pri nas. Prejšnja leta so sodniki v redu prejemali razporede za sojenje, letos pa temu ni več tako. Prav zato je prišlo že do nekaj neljubih nesporazumov.
Slovenski sodnik Kren, ki je vedno sodil tekme I. zvezne lige, je že pred dvema mesecema pismeno odpovedal sojenje do oktobra, ker se pripravlja za diplomski izpit. Kren pa je od kluba kljub temu dobil obvestilo za sojenje tekme, ne pa tudi uradnega razporeda. Ker mu niso sporočili, kdo je njega zamenjava, je seveda gledalcev na tekmi v Zagrebu med Mladostjo in Borcem, skoraj zaman prišlo na igrišče. Ni bilo namreč sodnika in šele pozneje sta se kluba sporazumela za sodnika, ki je bil slučajno prisoten. Ob skrbnejšem
delu sodniške komisije bi do takih nesporazumov ne prišlo.
Tekmovanje v II. zvezni ligi se bo pričelo šele v nedeljo, vendar je treba že sedaj reči, da z odločitvami sodniške komisije ne moremo biti zadovoljni. Izdelan je razpored sodnikov za vse tekme II. zvezne lige — zahodni del in čeprav je bi! pred pričetkom tega tekmovanja sprejet sklep, da bodo tekme sodili nevtralni sodniki, tega niso upoštevali. Mnenja smo, da so slovenski sodniki premalo upoštevani, celo tam, kjer bi bilo to povezano z manjšimi stroški. Vse tekme, ki jih igrajo med seboj slovenski klubi ali pa klubi BiH, sodijo hrvatski sodniki. Z druge strani pa sodijo hrvatski sodniki tudi tekme, ki jih igrajo med seboj hrvatski klubi. Prav nerazumljivo je, da n. pr. sodi tekmi v Čakovcu med domačim Partizanom in Slavijo in na Rijeki med Exportdrvom in Slobodo iz Varaždina, hrvatski sodnik.
Ce bomo hoteli, da bodo tekmovanja v zveznih rokometnih ligah potekala povsem v redu, se bodo morale sodniške komisije bolj potruditi in vestneje opravljati svoje delo.
HEZEHVIRANO ----za bralce
NOGOMETNA MRZLICA V MARIBORU
^ Z vstopom NK Maribor v vrsto drugoligašev je mesto Maribor zajela prava nogometna mrzlica. Nikomur ne bi 1J|lo žal, če bi vsa stvar ne prešla normalnih meja. Toda s<?c'aj gre vse le za nogomet, izredna in velika finančna sredstva trošijo za nagrade igralcem. Zanimiva je ugoto-y‘tev, da je N. K. Maribor v stalnih finančnih zadregah, ‘k?Prav je na igrišča vselej veliko število gledalcev!? Tako ne more redno plačevati svojih obveznosti (dolguje , 'cutne zneske za najemnino igrišča, na katerem prireja ekme, prispevke nogometnim forumom in celo dajatve Za-°"U Za socialno zavarovanje). Pri vsem tem pa je splah-et vir denarnih podpor za ostale športne dejavnosti. Dp-j Vuj kolektivi velikih mariborskih podjetij so za ta »vr-kl11 • 1<- no'ff'oulet žrtvovali izdatna sredstva in dosledno od-, .a|ijali podpiranje ostalih športnih panog. Nekateri klubi, ial ■nasl<>Paj0 y zvezmli ligah nimajo sredstev, da bi odha-'jr*3 tekmovanje izven Maribora. Zanimiv je primer z nafk?rlc Branika ki so gostovale na Mladinski progi in ^u.stpelimi nastopi propagirale to športno panogo. Ko pa Za |ft .jPŠarkarski klub pismeno obrnil za gmotno pomoč — ne od ■ e ‘zt*a^0T' lRga gostovanja, je prejel same negabiv-ionsfr °Vt>re 0<* Podjetij, ki so za nogomet našli mili-gomt Ts°te. Obstaja resna nevarnost, da bodo zaradi no-(dar * ^Pustile delovanje športne organizacije, ki jim je na skrb množična telesna kult«ra naše mladine.
Ali se Vam ne zdi, tovariš urednik, da je to resen problem in ga bo potrebno v najkrajšem času na merodajnih forumih rešiti. 7xlaj je še čas, toda kmalu bo prežo«!
T. L. Maribor
O nogometnem problemu, ki tare klubske blagajne menda po vsej državi, ni treba še posebej govoriti. Praksa nam je pokazala, da takšno stanje kot je danes, pelje na slepi tir, od koder bomo težko našli rešitev. V preteklosti smo večkrat slišali tožbe klubskih funkcionarjev, ki so bili nič drugega kakor akviziterji in nabiralci denarnih sredstev, da bi obdržali v svoji sredini nogometne »zvezde«. Ostale športne panoge so v mnogih klubih povsem zamrle, saj ni bilo nikogar, da bi se za njih zmenil, kaj šele, da bi jih gmotno podpiral. Zdi se nam, da je skrajni čas, spregovoriti odločno besedo o tem perečem problemu in brez sentimentalnosti zatreti vse škodljive pojave, ki se pojavljajo na nogometnem nebu. To, kar danes doživlja Maribor, to doživljajo vsi tisti kraji, ki imajo zvezne ligaše, da, celo več, tudi tista mesta, ki imajo klube v nižjih tekmovanjih! Ce ste Vi sprožili to misel za rešitev tega neodložljivega problema je samo pohvalno. Nihče ni pri nogometni igri, nasprotno, velika večina se zanj najbolj vnema, toda, če pri tem trpi ostala športna in telesno kulturna dejavnost in če se pri tem ne oziramo niti na moralna in etična načela, potem tukaj nekaj ni v redu in poseči bo treba po drugih prijemih.
V ITALIJI NA REZERVNI KLOPI
Tik pred novo nogometno sezono je bilo veliko pisarjenja, še več pa govorenja o odhodu naših nogometašev v tujino. Vem, da so v Italiji Veselinovič, Boškov in Kostič, da sta v Nemčiji Zebe« in Beara, in da še nekateri iščejo poti za odhod v tujino. Prišlo je celo tako daleč, da nekateri nogometaši moštev I. zvezne, namerno nočejo igrati zato, da bi jih klubske uprave odpustile. Verjetno imajo prat
ti igralci >ri||e< 'cilje, namreč zapustiti matična društva in se prodati tujim nogometnim moštvom. Zvedel sem, da je na primer Veselinovič našel mesto v Sampdorii, prav tako Boškov, ne vem pa, ce oba tudi igrata v prvih moštvih?
Prosil bi Vas, seveda če Vam je mogoče, da mi pojasnite, kako je z nastopi teh dveh nogometašev, zanima pa me tudi, ali z uspehom nastopajo v tujini ostali naši igralci, ki so pred nedavnim zapustili domovino in pristopili k drugim klubom.	R K Xrbovlje
Res je, da so prav čudni odnosi med aktivnimi boljšimi nogometaši in nogometnimi forumi. Do nedavnega NZJ ni dovolila nikomur odpotovati v inozemstvo in nastopati za druge klube. V tem času je Beara največ veljal na med-uardui nogometni borzi pa mu dovoljenja niso dali. Letos pa je nenadoma preklicala ta sklep, kar so z veseljem sprejeli nekateri igralci, ki si hočejo na tujih igriščih prislužiti večja gmnotna srestva kot doma. Nastala je prav potovalna histerija in vsak, ki je imel možnost pogovarjati se s tujimi menažerji, je iskal stike s tujino in ni miroval, dokler jih ni našel. Tako smo slišali, da sta Veselinovič in Boškov iskala poti v Italijo, nato v Avstrijo, da so prihajali v Novi Sad luji nogometni funkcionarji in poskušali z vsemi sredstvi najti najboljše moči, skratka nastalo je pravo prekupčevanje in barantanje. Tako sla se končno znašla v Sampdorii Boškov in Veselinovič. Medtem ko Boškov igra v prvem moštvu že sedaj, Veselinovič opazuje prvoligaše na rezervni klopi, kar pomeni, da ni v formi, ali pa so se tujci ušteli, ko so ga spravili v Italijo. O Kostiču smo zvedeli, da nastopa v Vicenzi in da je poškodovan in da mesec dni ne bo nastopal. Beara in Zebec sta v Achcn«, vendar so bolj navdušeni nad Zebcem kot Bearo. To so novice, ki Vam jih lahko posredujemo iz inozemskih revij in časopisov. Sami lahko presodite, komu in kdaj bi lahko NZJ dovoljevala odhod v tujino.
METEOR
OSVAJA KUBO
BRUNO PARMA OD DEČKA V KRATKIH HLAČAH DO VELEMOJSTRA
Fidel Castro otvoril novo prvenstveno sezono — Boks in basketball izgubljata na privlačnosti
Do konca revolucije, ko je bila Kuba pod vplivom Amerike je bil na tem otoku najbolj privlačen tisti šport, ki je prevladoval tudi v ZDA. To sta bila boks in baskeball. Kuba je resnično v svetovnem merilu doseizala največje uspehe v boksu. Dala je mnogo svetovnih prvakov, zlasti v lažjih kategorijah. Toda te prvaike so Kubanci kaj malokrat videli, saj so nastopali izključno na ringih po ZDA.
Z uspešno zaključeno revolucijo, z izginjamo ameriškega vpliva so se spremenile tudi razmere v športnem življenju. Predsednik Fidel Castro, nekoč prvak Kube v basketballu se je z vso vnemo ogrel za nogomet in v zadnjih časih je nastala na Kubi prava nogometna ofenziva.
Prvo nogometno tekmo so na Kubi odigrali že leta 1907, ko so žogo in pravila nogometa prinesli na ta karibski otok študentje iz Madrida. Toda pravega razvoja nogomet v tej dobi ni mogel doživeti, ke.r je bil ves kubanski šport takrat v rokah industrijalcev, ledi pa so podpirali samo tiste športe, ki so bili popularni tildi v ZDA. Danes na Kubi ni več menažerjev, ki bi jim bil prvi cilj profit in reklama svojega podjetja. Šport je dobil bolj zdrave temelje.
Nogomet je začel z neverjetno naglico 0'Svaijatd Kubo. Lani so bile v Havani devete karibske igre. Na prvi nogometni tekmi, ki je bila na velikem nogometnem stadionu je prvi strel izvedel Fidel Castro in s tem simbolično otvoril novo dobo za razvoj nogometa na tem otoku. Danes ima Kuba preko 700 nogo-
NA KRATKO:
RIK VAR LQQY
Rik van Looy je bil rojen 20. decembra 1932 v Herentalsu ob auto-cesti Brušelj-Antwerpen. V sezoni 1952/53 je postal amaterski cestni državni prvak in še isto leto prestopil med profesionalce. Kmalu je pričel s svojimi največjimi uspehi. Zmagal je na naslednjih dirkah: Pariš—Bruselj (1956/57), Milano— San Remo (1958), na dirkah po Flandriji, Pariš—Tours in na krožni dirki po Lombardiji (1959). V 1. 1960 je bil uspešen na dirkah Pariš—R oubaix. Liittich —Bas togne— Liittich ter seveda na svetovnem cestnem prvenstvu. Odlikoval pa se je tudi na etapnih vožnjah in sicer je zmagal na krožni dirki po Nizozemski (956. na dirki po Sardiniji 1960, na dirki po Belgiji 1961. bil je četrti na dirki po Italiji 1959 in seveda večkratni zmagovalec v posameznih etapah na dirkah po Španiji in Italiji. Rik van Looy je tudi večkrat zmagal na šestdnevnih dir-
metnih ekip in prav toliko igrišč. Za nogomet se najbolj navdušuje mladina do 18 let, kar je dobra osnova za nadaljni razvoj tega športa. Zadnje mesece so začeli tudi s pravo ofenzivo za nogomet. Izdali so mnoge brošure, knjige, pravila, slike, filme in vse to razposlali po vsej deželi. Tudi radio in. televizija uspešno pomagata pri tejf propagandi. Prihodnje karibske igre bodo pokazale rezultate te nogometne ofenzive.
Kje fcae&tto’
NA RALLYEU LIEGE—SOFIA—LIEGE
Te dni je bil zaključen mednarodni avto raillye" na progi Liege—Sofia—Liege, ki je bil' organiziran letos prvič, namesto doslej tradicionalnega rallyea Liege— Roma—Liege. Proga je med drugim potekala, kot običajno skozi Francijo in Italijo, po Jugoslaviji pa od Pred 11 a, mimo Kranj sike gore, Ljubljane, Zagreba, Beograda, nato skozi Bolgarijo ter po Jugoslaviji nazaj skozi Kotor, Split, Novi dol, Logatec, Hotavlje in Col do Italije.
Za ta rallye se je prijavilo 89 te<kmo-valcev in jih je v Jugoslavijo priapelo 60. Iz Bolgarije se je skozi Jugoslavijo nato vrnilo le 13 avtomobilov, pa še od teh ni bil noben avtomobil cel, temveč vsi močno poškodovani. Zares veliki stroški za udeležence, ali ne?
Kdo je
Jean Jourden?
Na letošnjem amaterskem svetovnem prvenstvu v Bernu je med 129 nastopajočimi kolesarji osvojil prvo mesto znani francoski amater Jean Jourden. Po tem svojem velikem uspehu se je ta mladi kolesar odločil za prestop med profesionalce. Prvo preizkušnjo bo imel 4. novembra, vendar se njegov vodnik Nino Baracchi temu prestopu protivi. Vse kaže, da se bo vnela ostra polemiki: med tistkfti, ki fiaigdvarjarjajo Jour-denov prestop med. profesionalce in med onimi, ki hočejo, da Jourden ostane med amaterji.
Jean Jourden je bil rojen H. julija 1942, visok je 178 cm in ima 65 kg. Prvič je nastopil leta 1957 v tako imenovani kategoriji »kadetov«, njegovi najboljši športni dosežki pa so ti-le: drugi na Grand Prax de France 1960, zmagovalec cestnih dirk po Franciji, zmagovalec dirke za »majico mladih« in dirke za »majico, prvakov« na relaciji Paris-Nor-mandie, ima pa še 15 zmag v letošnji
Super-liga v Angliji
Malt Bukby, znani menažer angleškega nogometnega kluba Manchester Uni ted je dejal pred pričetkom angleške nogometne sezone, da bo treba v Angliji čimprej ustanoviti super-ligo. Le po tej poti se bo lahko Anglija, tako meni Matt Busby, zopet uveljavila v medna^ rodnem nagometu.
Od Birminghama do Haaga je poteklo 10 let. Leta 1951 je namreč v Birminghamu mladi šahist Ivkov kot prvi Jugoslovan postal svetovni mladinski prvak. Odtlej dalje, pa vse do prvih dni letošnjega septembra jugoslovanski šah ni zablestel in naslovi svetovnih mladinskih prvakov so odhajali v druge dežele. Sedaj pa je prišel Bruno Parma, odpravil vse nasprotnike in se povzpel na najvišji šahovski prestol na svetu.
Pojavil se je nenadoma kot meteor, ko tega marsikdo med jugoslovanskimi šahisti in šahovskimi strokovnjak! sploh ni pričakoval. In zablestel v polnem sijaju. Rojen je bil v Ljubljani 30. septembra 1941 in Je prav letos končal šolanje v gimnaziji. Nekoliko nervozen deček še v kratkih hlačah Je naredil prve korake med znane in izkušene šahiste in začel kaj kmalu vzbujati pozornost. Njegova pot je šla od zmage do zmage in že je na prvenstvu Slovenije osvojil naslov prvaka. Za njim so na lestvici ostala mnoga imena znanih mednarodnih mojstrov.
»Kdo je ta deček? Od kod ta njegova nadarjenost?
Ali niso morda njegovi uspehi samo slučajni?« so BS spraševali tisti, ki so ga srečevali ob šahovski deski.
Toda to ni bil slučaj, niti neka trenutna turnirska sreča* Ze leto kasneje je znova zmagal, spet na prvenstvu Slovenije, postal pa je tudi mladinski državni prvak leta 1959 in nato odšel v Basel na mladinsko svetovno prvenstvo. Uvrstil se je v finale, a manjkalo mu Je še nekoliko izkušenosti in zadovoljiti se je moral z delitvijo 2. de 4. mesta. To pa je bil le znak, da Bruno obeta še mnogo in da utegne kaj kmalu presenetiti. Naslednje leto, se pravi lani, je spet postal mladinski državni prvak ter se tudi na XV. šampionatu Jugoslavije odrezal tako dobro, da je postal mojster. To pa Je bila zanj tudi edina težja preizkušnja pred letošnjim mladinskim svetovnim prvenstvom v Haagu.
Končno je letos, v Haagu, nastopil za Parmo In — po desetih Jetih — za jugoslovanski šah spet svetel trenutek. Parma je postal mladinski svetovni prvak, triumf iral je in znova dvignil jugoslovanski šah na zmagovalni podij. V Haagu je zadonela jugoslovanska himna in Parma ter njegov sekundant Matanovič sta bila ponosna, vzradoščena. ginjena.
Z Matanovičem sta se nasploh ves čas prvenstva zelo dobro sporazumevala in tako je Parma beležil zmago za zmago. Tudi kriza v sedmem kolu, ki mu je prizadela edini poraz, ga ni zadržala ob zmagovitem pohodu na najvišji prestt Svoj absolutni primat pa je potrdil v odločilnem, neposrednem dvoboju z najnevarnejšim tekmecem, Romunom Gheorghljem, katerega je premagal. Zanimivo je, da je Gheorghiu Parmi v 9. potezi partije ponudil remi, a ga je Parma odločno odklonil. Ko Ghe-orghiu pri njem ni torej nič dosegel, je interveniral pri njegovemu sekundantu Matanoviču, naj posreduje, da bi Parma remiziral. Tudi pri Matanoviču ni, povsem razumljivo, uspel in Parma ga je za tem v 24. potezi odločno premagal.
Sicer pogoji za igranje v Haagu niso bili dobri, saj so se morali šahisti voziti vsak dan po 9 kilometrov v turnirsko dvorano in vrh tega se je Parma potožil, da mu hrana ni prijala. Konec koncev pa tudi nagrada za prvo mesto ni bila kdo ve kako velika.
Parma je v Haagu nasploh vzbujal veliko pozornost. Stalno so ga oblegali lovci na avtograme, eden od domačih ljubiteljev šaha pa je bil celo tako navdušen, da je Parmo precej bogato obdaril
ffi lia.1 sta Parma ter Matanovič povedala? Mata-novič, ki ima seveda tudi precejšnjo zaslugo za Brunov uspeh, je dejal, da Parmi ni samo pomagal, temveč je ob njem dobil tudi zase precej koristnih izkušenj.
{S Na vprašanje, kateri je bil za Parmo najlepši trenutek, je !e-ta odvrnil:
Tedaj ko so ob proglasitvi svetovnega prvaka zaigrali jugoslovansko himno,
® »Katera partija pa je bila najboljša?«
— Vsekakor partija z mojim najhujšim konkurentom Gheorghijem.
B Zanimalo nas je seveda tudi, zakaj je Parma takoj ob začetku blejskega turnirja doživel poraz proti Petro-sjanu Vsi so bili mnenja, da bi Parma to partijo moral dobiti Organizatorji turnirja na Bledu so Parmi sicer ponudili, naj bi prvi dan počival, ker je na Bled prispel Seit v ponedeljek zjutraj, popoldne pa je imel že nastop s Petrosjanom, ki bi ga lahko odložil Parma pa je bil tako željan na blejskem turnirju takoj zaigrati, da je počitek odklonil — a je moral zaradi utrujenosti kloniti. Pač nepotrebna nepremišljenost.
B In kaj v prihodnje? Strokovnjaki trdijo, da ima Parma vse pogoje postati velemojster že na blejskem turnirju Je neustrašen, poln dobrih domislic in duhov tih kombinacij v igri, podkovan je z moderno teorijo, s tem pa ima vse možnosti, da se razvije v najboljšega P redstavnika jugoslovanskega šaha. To pa je tudi dokazal s hitrim vzponom v svoji kratki karieri, ko je od krat kohlaenika dospel že skoraj do velemojstra.
Start v Španiji
Real Madrid je največ ji favorit za naslov nogometnega prvaka Španije. V soboto se je namreč, pričelo 31. nogometno prvenstvo Španije. Ze deset let traja neprestana borba za prvo mesto med Real Madridom in Barcelono. Le v sezoni 1355 56 je Atletico Bilbao napravil z osvojitvijo prvega mesta največje presenečenje. Barcelona je osvojila naslov prvaka v letih 1952, 1953, 1959 in 3960. Njen nasprotnik z glavnega mesta pa je zmagal leta 1954, 1955, 1957, 1958 in 1961.
Rezultati prvega kola pa so naslednji: Real Madrid : Elclie 3:1, Betis Sevilla : Mallorca 0:1, Tenerife : Real Sociedad 4:1, Bilbao : Santander 0:1, Osasuna : Espanol 2:2, Oviedo : Atletiko Madrid 0:0.
j &o(h<rJul:Uy-cl0£&i jdcut,
Osp načmečefe,, szcOioasl
in
ZOBNA
KREMA

*<5>
L3UBL3ANA
Izdaji, i i^Kovru svet * p oi et«	— Ureja
uredniški odbor - Glavni urednik Fran. Ček Mirtič - Odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani. Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-15 3 84	— Telefoni:	uredništvo
21281 (ob nedeljah 20-170, 171. 172 in 173) — uprava 21 281 - Letna naročnina 1609. polletna 600 din
Lampionissimo
Preden bi poskušali slediti Coppijevi kolesarski karieri do njegove smrti, ki Je bila posredno tudi posledica kolesarstva, bi bilo treba ugotoviti, da je Fausto Coppi nesporno najboljši kolesar vseh časov. Ne samo zaradi svojih uspehov, ki jih ni doslej še nihče dosegel. Se bolj zaradi tega. kako je vse te uspehe dosegel ne glede na pravo serijo nesreč.
Coopijevo kariero bi lahko imenovali veliko zaporedje zmag n nesreč. Mnogo je bilo zmag, mnogo tudi nesreč z lažjimi in ožjimi posledicami. Malo je Fausto že sam govoril o svojih »črnih« pominih. prav pa je, da njegovo fantastično kariero, ki je še bolj fantastična prav zaradi teh nesreč, osvetlimo tudi s te strani.
Sedemkrat je poležaval po bolnicah in doma zaradi bolj ali manj nevarnih zlomov, da o ostalih poškodbah niti ne govorimo Pričelo se je prav zgodaj, že leta 1942, ko se je pripravljal na na ckok na svetovni rekord v enourni vožnji. Na milanskem dirkališču Vigorelli si je zlomil levo ključnico. Precej Časa je nioral počivati po okrevanju pa je podrl svetovni rekord in ga obdržal vse do junija 1S56.
L. 1950 je bil drugače kot po tradiciji, ta je običajno Milano, start in cilj dirke po Italiji v Rimu. Dolomitska etapa je bila zaradi tega na sporedu že v sredi dirke. Dan pred to, verjetno odločilno etapo, je Coppi na popolnoma ravnem, rekli bi povsem nenavadnem tere im, zadel v zadnje kolo nekega drugega dirkača, padci in si zlomil kost v kolku Orl junija do jeseni je moral počivati.
1951. Teden dni pred klasično dirko Milano—San Remo, ki jo je potem presenetljivo še enkrat zmagal stari Bartali, je Coopi zadel na stadionu v Torinu med hudim nalivom, ko so prihajali v cilj
dirke Milano—Torino, v zadnje kolo pred njim vozečega kolesarja, seveda je padel in si že v drugo zlomil ključnico.
1952. Z velikansko močjo zmaga Coppi na dirki po Franciji. Po končani dirki se udeleži tekmovanja na dirkališču v Perpignanu, pade in si za spremembo zlomi desno ključnico Sele sredi oktob ra se ponovno pojavi in slavi premočno zmago na kronometer v Luganu, Leto dni kasneje postane zopet v Luganu svetovni prvak v cestni vožnji Zmaga v tekmovanju, ki si ga je najbolj želel in kjer mu dotlej uspeh ni bil dan.
1954. Fausto zmaga na dirki po Italiji, potem pa se mu pripeti res neumna nezgoda. Med treningom na cesti ga prehiti tovornjak s katerega pade avtomobilska guma, že je tu padec in ponoven zlom. Konec je sanj o dirki po Franciji in dolg odmor mu prepreči morebiten ponoven uspeh na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji, ko se v Solingenu dobro drži a je vendar nekoliko premalo pripravljen
isce Tokrat je nesreča tu že zelo zgodaj. Na dirki po Italiji pade v bližini Ancone in »uspe« tokrat s težjo poškodbo hrbtenice. Oolgo časa mora nositi pravi oklep iz mavca in jekla. Kljub dolgi odsotnosti s teste, gre na svetovno prvenstvo in ga uspešno vozi do Konca, seveda popolnoma med prvimi,
1957. Zopet je že začetek sezone za rojpp ja fatalen Ze 1 marca na kriteriju v Sassariju na Sardiniji mu poči sprednja zračnica iog ne more pravočasno rešiti iz pedalov neroden padec in zlom .eve stegnenice.
Koliko pa je bilo še ostalih večjih in manjših poškodb,! Pri vseh te*}! ponhodnah pa je najbolj zanimivo to, da so se vre pripetile na razmeroma nenevarnih terenih, medtem ko je Coppi brez nesreče prestal vse snirtnor.e"-irne <puste z visokih prelazov v Dolomitih, Pirenejih in Alpah,
In še nekaj bi bilo treba povedati pred nadaljevanjem opisa Faustovega življenja Njegovo »zlato knjigo« bi bilo treba odpreti bclj kot je to napr'avil sam v svojem opisovanju.
V svoji profesionalni karieri od 1910 pa do 1959, ki je bila mnogokrat prekinjena zaradi poškodb in zaradi vojne je Fausto Coppi
slavil več kot 130 zmag in med njegovimi lovorikami so tudi vse
z velikih dirk. Pri tem niso šteti uspehi na zasledovalnih dirkah in raznih kriterijih.
Iz obširnega spiska Coppijevih zmag velja posebej omeniti naslednje:
1940	— Giro dTtalia
1941	— Giri della Toscana, Emilia in Veneto, Tre Valli Varesine
1942	— prvenstvo Italije
1946	— Milano—Sanremo, Giro della Romagna, Gran Prix dc Nations, Giro di Lombardia
1947	— Giro della Romagna, Giro dTtalia, Giro del Veneto, Gran Prix de Nations, prvenstvo Italije, Giro dell Emilia, Giro di Lombardia
1948	— Milano—Sanremo, Tre Valli Varesine, Giro delFEmilia,
Grro di Lombardia
1949	— Milano—Sanremo. Giro dTtalia, Tcur de Frane«, Giro	• • '
del Veneto prvenstvo Italije, Giro di Lombardia
1950	— Pariz-T-Roubaix, Valonska strela
1951	— Gran Premio Vanini
1952	— Giro dTtalia, Tour de France, Gran Premio Vanini, Gran Premio del Mediterraneo
1953	— Giro dTtalia, svetovno prcenstvo, Trofeo Barrachi
1954	- Coppa Bernocchi. Giro di Lombardia. Trofeo Barrachi
1955	— Tre Valli Varesine, prvenstvo Italije, Trofeo Barrachi
1056 — Gran Premio Campari
1S57 — Trofeo Barrachi
Razen tega velja posebej omeniti še dve svetovni prvenstvi * zasledovalni vožnji (1847 in 1849), 5 italijanskih prvenstvih v tej zvrsti, rekord v enourni vožnji, osvojitev nagrade Desgrang« Ccionlbo za najboljšega na svetu in pa neverjetno bilanco zašle* dovalnih voženj; od leta 1939 pa do 1915 se je Coopi udeležil 91 dirk in bil le 10 krat premagan Nič manj kot 28 krat je svojo nasprotnike celo ujel Med Coppijevimi žrtvami na zasledovalnih dirkah so med ostalimi Magni, Kiibler, Bartali, Bevilacqua, Van Steenbergen, Schulte, Kobiet, Patterson in Bobet.
Fausto Coppi
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
lumpi ^stenici
in psiss lliiii @
Tu4i XIV. kolo ni minilo brez ILIRIJA : BRANIK 34:36 (16:19)
Z nvim državnim rekordom IltOV P0k8l Z3 SSOVESIljfl
presenečenj. Tako so košarkarji Ilirije doživeli svoj prvi poraz v rep n bi iški ligi. Na domačem igrišču I*0 jih premagali košarkarji Branila iz Maribora. Že na všeh tekmah jesenskega dela tekmovanja so llirjani. prikazali mnogo slabšo igro košarke kol v spomladanskem delu. Kot smo zvedeli, jra tudi‘njihovi ireningi ne potekajo lako kot bi »'orali, tako glede discipline kot Posečanja treninga igralcev. So-»olni poraz je dobra šola, da se ne »odo še nadalje uspavali na spom-Ifldi si pridobljeni prednosti. Nasprotno pa so v jesenskem delu Prijetno presenetili košarkarji iz Šoštanja. Že na prvih tekmah so Prikazali dobro košarko ler bili vscm nasprotnikom trd oreh. Vče-r®j zvečer pa so na domačem igriš-c" zabeležili drugo zmago v tekmi * Škofjo Loko. Tako njihovo vestno nelo v pripravah na drugi del tekmovanja že kaže sadove. Žal pa bo verjefno njihov »finiš« časovno Prekasen. da bi se lahko obdržali J' republiški ligi. Vendar pa jc žoga 'udi v košarki okrogla ter moramo Počakati na razplet dogodkov. V Rialih dveh srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati. Tako je ljubljanska Svoboda gladko premagala Medvode, Ilirska Bistrica Pa v Zagorju Proletarca, ki pa ji je on] mnogo dela. Tekma Moste : AŠK Tivoli bo odigrana šele v srepo. Moštvo Jesenic je bilo v tem kolu prosto.
ŠOŠTANJ : ŠKOFJA LOKA
65:45 (29:19)
V Šoštanju se je na novem, le-Po urejenem košarkarskem igrišču obralo okrog 300 gledalcev, ki so jokrat zadovoljni zapuščali igrišče. 'J'»načini so namreč prikazali eno 8v,0jib najboljših tekem ter gladko Premagali Škofjo Loko. Tekma je bl'a zelo hitra in ostra ter polna razburljivih trenutkov. Zmaga domačinov ni bila vprašanje, saj so res čas tekme vodili s povprečno 10 lučkami razlike. Tekmo sta sodila Raroga iz Ljubljane in Berčič iz
Maribora.
Šoštanj: Lukman 15, Pur 9, Šmid
De Costa 12, Moškon 4. vŠkofja Loka: Kafol 2, Oman 10, VeneeJj 9, Gajič 1, Hafner 10, Ko-mndu 12, Krajnik 1.
Bothcni košarkarji mariborskega Branika •so v soboto zvečer povsem zasluženo premagali ljubljansko Ilirijo na njenem igrišču v Šiški. Gostje so s taktiko zadrževanja žoge do dovoljenih 50 sekund, povsem onemogočili domačine. Tekma je bila do 15. minute povsem izenačena, saj je bil rezultat k^r štirikrat neodločen. Nato pa je Branik v finišu zaključil polčas s tremi točkami prednosti. Tudi v drugem delu je bil Branik boljše moštvo ter v 12. min. vodil že z 29:25. Iliriji je v naseldnjih dveh minutah uspelo rezultat odločiti v svojo korist z 51:50, voutlur je Branik v zadnjih minutah z veliko borbenostjo tekmo odločil v svojo korist. Sodila sta Oblak jz Ljubljane in Milinovič iz Hrastnika.
Branik: Kačičnik 7, Rostaher 8, Kline 2. Ogrizek 6, Pavlovič 15.
Ilirija: Konic 5, Senčar 12, Šuster 12, Eržen P. 5.
SVOBODA : MEDVODE 71:49 (32:20)
V soboto popoldne je Svoboda na domačem igrišču glatko odpravila košarkarje Medvod. Domačini so bili ves čas tekme boljše moštvo ter njihova zmaga ni bilo vprašanje. Tekmo sta sodila Bolka in Garzarolli iz Ljubljane. Po daljšem času je tokrat za Svobodo nastopil tudi Repanšek.
Medvode: Čuček 2, Jesih 10, Knific 5, Mi-litarev 2, Frelih 15, Luštrek 7, Bešter 2, Ciak 6, Bohinc 2.
Svoboda: Repanšek 10, Loboda 8, Sok 6, Gabršek 6, Šerbelj 7, Rečnik 4, Sešek 18, Vah en 10, Trček 2.
PROLETAREC : IL. BISTRICA 65:78 (35:44)
Številni gledalci so po zadnjem uspehu Proletarca v Medvodah pričakovali, da bodo tudi tokrat odpravili na domačem igrišču košarkarje iz Ilirske Bistrice. Vendar pa so se gostje predstavili kot mnogo boljše moštvo ter povsem opravičili svoje drugo mesto v skupni razvrstitvi. Vse do 8. min. je bila tekma izenačena, nakar pa so gostje pridobili prednost desetih točk, ki je vse do konca tekme niso izpustili iz rok ter še povišali razliko. Tekmo sta sodila Zupančič in Bezek iz Ljubljane.
Ilirska Bislrica: Grlj R. 21, Grlj M. 4, Stembcrgcr 16, Šuštar 10, Prosen 27.
Proletarec: Steferl 4, Herman 2, Anžur 17, Stvarnik 24, Regancin 2, Kranjc 16.
LESTVICA: Ilirija	13 12			1	706:611	24
Hirslka Bistrica	14	11	3	873:760	22
AŠX Tšvodi	12	9	3	044:638	18
Svoboda	14	9	5	870:781	18
Brani,k	14	9	5	673:648	18
Moste	13	7	6	565:638	14
Proleta.rec	14	4	10	685:730	8
Jesenice	13	4	9	629:704	8
Medvode	14	4	10	669:827	8
Škofja Loka	13	3	10	733:812	6
Šoštanj	14	2	12	615:79-3	4
I!. zvezna rokometna, liga
Nadaljevanje s 1. strani
Že ves teden smo ^>ili priča precejšnjim presenečenjem, ki pa so sc začela zlasti vrstiti ob naši epu članov od četrtka dalje. Doseženih ni bilo nič manj, kot šest novih državnih rekordov, tako pri ekipah kot pri posameznikih, nasploh pa so bili tudi sicer doseženi zelo dobri rezultati. Slovenci so poleg članov srbskih ekip dosegli prav lepe uspehe, ki pa bi bili lahko še večji, če ki bile posamezne ekipe za nekatera orožja sestavljene bolj smotrno in bi bili pri lem upoštevani strelci, ki so trenutno v najboljši formi.
Predvsem pa je treba izreči vse priznanje ekipi, ki je nastopala danes z vojaško puško in je dosegla pomembno zmago, vrh tega pa še nov državni rekord ter osvojila dragoceno trofejo — Titov pokal, častno se je odrezal tudi Jež, ki je zasedel v tej disciplini za Ani-čem drugo mesto, za njim pa Mikolič s tretjim mestom. Posebej naj omenimo, da je slovenska ekipa s pištolo proste izbire prav tako dosegla naslov prvaka in nov ekipni državni rekord, Mikolič in Jež pa sta postala državna prvaka v olimpijskem matehu, oziroma v hitrem streljanju z vojaško puško. Ne bi se spuščali to pot v podrobnosti, ki jih bomo obdelali v naši naslednji številki, omembe vredna pa je bila današnja borba /a zmago v streljanju z vojaško puško, ki je potekala od 12.50 pa do 15.50. Favoriti so bili sicer tekmovalci iz Srbije, a smo že po prvih strelih videli, da se bo vnela hujša borba za naslov državnega prvaka med Hr-vatsko in Slovenijo. Od kroga do kroga, od položaja do položaja se je menjala prednost ene ali druge ekipe, ob koncu pa sta zmago Slovenije z natančnimi in dobro odmerjenimi streli priborila Jež in Mikolič, čeprav sta bila v hrvatski ekipi zelo dobra Anič in Bašič. Velika strelska lopa je bila nabito polna, med številnimi gledalci pa je vladalo tolikšno razburjenje, da so se komaj vzdržali ‘vzklikanja ob odličnih zadetkih posameznih strelcev.
Z dokaj zanimivim hitrim streljanjem z vojaško puško, kjer so Slovenci zopet poželi dvojni triumf, pa je bilo današnje tekmovanje in s tem letošnje državno strelsko prvenstvo zaključeno.
REZULTATI DRŽAVNEGA STREL SKEGA PRVENSTVA
MK puška prosfe izbire — mladinci posamezno: Paunovič (S) 83), Otrin (Sl) 83,0. Zivak (BiH) 824. olimpijski mafeh elani: Srbija 23(5 (nov drž. rek.), Slovenija 2302, BiH 230), Hrvatska 2300, Makedonija 2290, Črna gora 2251; posamezniki: Mikolič (Sl) 586. Purišič (BiH) 581, Grozdanovič (Sr) 583, Lukarev (M) 585. frojni položaj — člani: Sr-
bija 4429. Slovenija 4400, BiH 4369, Hrvatska 4355, Makedonija 4288, Črna gora 4140; posamezniki — člani: Anič ,(H) 1123, Lončar (Sr) 1122, Grozdanovič (Sr) 1113, Otrin (Sl) 1111, leže Rudič (BiH) 329/32/7, Zdenjak (Hr) 329/32/6, Mašek (Hr) 392/32/4. kleče: Lončar (Sr) 383, Otrin (Sl) 361, Jožic (Hr) 377/22, stoje:
Odličen start Odreda
Tudi rokometaši so dočakali start v 11.
Ugi Slovenski predstavniki, ki nasto-ai° v tej skupini so dosegli že v 1. kolu .^Uiemben uspeh. Odred je moral na vroče he*^€ v Tuzlo, kjer je bila domača Sloboda f a*3”10 favorit za današnje srečanje, ampak t 1 2a prvo mesto v lej skupini. Prav zato j. 0 zmage, ki jo je Odred dosegel v L ■j’, koliko bolj veseli. Tudi dejstvo, da so zad^ari*ani pokazali eno najboljših iger v njfem času kaže, da so se na tekmo dobro ^'Pravljuli' Ostala slovenska predstavnika pa Slo 86	° kolu pomerila v derby tekmi.
*eb*n *icer zma&al prepričljivo, toda po-no o proem p0ičasu mu je bil Rudar ena-°Teden nasprotnik.
,I* ZVEZNA ROKOMETNA LIGA —
Sl f.	ZAHOD
*;<*BODA (Tuzla) : ODRED 11:13 (3:3) »zla, io. S€pt Moštvo Odreda, ki te prvi^ naetopdlo v II. zvezni rotko-je doeeiglo že tudi avoij prvi uspeh. Premagalo je enega najresnejših nasprotoiikov Slotoodo
^hzle in 8 teim dokazalo, da je eno
.■^reemejSiih :
kandidatov
osvojitev
Gode za Odred so dosegli: Papež 6, Juvan Milan 4,‘ Sever 1, Šetinc 1, Sparn-biek 1.
SLOVAN : RUDAR 17:11 (6:8) Ljubljana, 10. sept. Povsem razumljivo je bilo, da je bil zaičetek današnje tekme med Slovanom in Rudarjem precej nervozen. Obe moštvi sta danes odigradi prvo tekmo v II. zvezni ligi, bbenfcm pa morali v medsebojnem srečanju pokazati, katero od obeh moštev lahko upa na boljše mesto v zveznem tekmovanju.
Moštvo Rudarja je bilo danes vse do pričetka drugega polčasa enakovreden in na trenutke celo boljši nasprotnik. V prvem polčasu nobeno od moštev ni moglo doseči večje prednosti kot dva gola. S tako razliko prednosti so šli gositje na počitek. Toda že takoj v začetku drugega dela je moštvo Slovana prevzelo pobudo v svoje roke in do konca tekme kljub odlični igri vratarja gostov zmagalo s šestimi goli razlike. V moštvu Rudarja sta bila najboljša Ačkun in Škrinjar, ki sta tudi igrala vso tekmo. Prav to pa je bil vzrok, da sta bila proti koncu preveč utrujena. Pri domačih se je posebno v drugem polčasu odlikoval vratar Pirc. Zmaga Slovana je povsem zaslužena.
Slovan: Soklič, Pirc 1, D.juraiki 1, Dja-kič 3, Virk 3, Kunej 2, Kampjut 1, Zmuc 3, Bogataj 1, Golja 2, Artnak 0.
Rudar: Lopan, Hribar, First, Žagar, Škrinjar 4, Pavlič, Ačkun 5, KJančitšar 1, Bernik 1, Jelen, Glavan.
Sodil je zelo dobro Domazet z Reke. Exportdrvo : Slavija 21:14
dolinska tovarna hranil
v Ljubljani
audi potrošnikom svoje priznane prehrambene izdelke:
—	»PROJA« — odličen kavin nadomestek
—	»REGINA« — pecilni prašek in vanilin sladkor
—	»METKA« — kakaove rezine in marmorni kolač — ROT AL« pudingi — izdelani v desetih okusih
—	»KA-BI« — mešanica kakaa z oirokee-nrderndene
—	»KA-BI« — mešanica kakaa za otroke
—	»KROKA« — specialna mešanica za krompirjevo testo
—	»REK« — posebna začimba za juhe, omake in podobno
—	»MIX< — snežni kolač — najnovejši izdelek
v
KV!
i___L
re,d /e uigraj odlično in je pokazal IflrgdJfikoJjSih iger v zadnjem času. Vs4 hh« ■ w° 66 2610 1-rmUli, najboljša pa sita vratarja. Junaka tekme lahko H*"3«™« Papeža, M je sam dosege« 6 din^,, lin Igral kot v svojih najboljših Še <sj?; Poteg njega pa so se odlikovali Tek mC' Sever 'n Juvan.
Vi^r"0 I® od,ličoo sodil Istoa.novič iz
Anič (Hr) 360 14, Lončar (Sr) 360/13. pištola proste izbire — člani: Slo venija 2110 (nov. drž. rek.) Srbije 2056, Hrvatska 1977, posamezno: Ni-čič (Sr) 536, Planinc (Sl) 533, Mejav žek 529, Umek 524/19, Delorenzi 524/10, Dimic (vsi_ Sl) 518; težkf precizna puška: člani posamezno: Lončar (Sr) 1118 (389, 375, 354 vs novi drž. rek.), Karašič (Hr) 1097 Markovič (Sr) 1093, Anic (H) 1091. stoje: Lončar 354, kleče:	Loriča
375. leže: Karašič 390; vojaška pi štola — člani: Srbija 1815, Sloveni ja 1756, Hrvatska 1713, BiH 1608 Makedonija 1562, posamezno: IH< (Sr) 481. Srbljanin (H) 461/11. Me javšek (Sl) 461/7 ; vojaška puška -Titova tarča: Slovenija 2028 (no' drž. rek.), Hrvatska 2007, Srbiji 1993, Makedonija 1965, BiH 1936, Črna gora 1860, posamezno (63 tek movalcev) Anic 521 (stoje 169 — nov drž. rek.), Jež (Sl) 517, (kleče 179 -izenačeni drž. rek.), Mikolič (Sl 515, Soro (Sr) 513, Grozdanovič (Sr 512, Vrbinc (Sl) 508, Bašič (Hr) 50£ (leže 184 — nov drž. rek.), vojaški puška hitro streljanje:	Sloveniji
39 zadetkov — 269 krogov, Srbiji 38 — 213, Hrvatska 37 — 279, Ma kedonija 34 — 200. Črna gora 34 — 192, posamezno: Jež (S)	10 —82
Nikolič (Sl) in Mašek (H) oba p! 10 — 78, Vujoševič (Cg.) 10 — 69 Todorovski (M) 10-60.
REPUBLIŠKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Partimn-Krira in Ajdovščine
Drugo kolo republiške moške rokometne lige je sliko na lestvici že nekoliko izbisfrilo. Ostali sla samo še dve neporaženi moštvi, in sicer Ajdovščina ter Pariizan-Krim. Posebno Partizan-Krim si je z današnjo zmago nad Branikom precej povečal upe za osvojitev letošnjega naslova republiškega prvaka. Seveda bi bilo preveč drzno že po II. kolu napovedovati zmagovalca, vendar kaže, da je moštvo z Rakovnika letos najbolje pripravljeno.
LESTVICA
Ajdovščina	2	2	0	0	59:23	4
P. Krim	2	2	0	0	43:29	4
Brežice	2	t	1	0	33:33	3
Kovinar	2	1	1	0	29:28	3
Branik	2	1	0	1	41:38	2
P. Krško	2	1	0	1	27:35	2
Mladost	2	1	0	1	35:39	2
Celje	.2	0-	0	2	43:51	Q
P. Tržič	2	0	0	2	22:58	0
P. Šentvid	2	0	0	2	26:39	0
NOV EVROPSKI REKORD N A 200 m PROSTO
Monte Carlo, 10. sept. — Na plavalnem tekmovanju v Monacu je Gerhardt Hetz iz Zah. Nemčije postavil nov evropski rekord na 200 m prosto. Progo je preplaval v času 2:04.0.
KOVAČ 46,8 na 400 m
Kbln, 10. sept. — Na atletskem mitingu, ki je bil včeraj v Kblnu, je jugoslovanski predstavnik Kovač v ieku na 400m zasedel drugo mesto z odličnim časom 46.8. Zmagal je Nemec Kinder v času 46.2.
Objava
Zveza za telesno kultur® Slovenije obvešča, da so se vse spodaj navedene zveze in odbori preselili na Cankarjevo cesto 5/III in imajo sedaj naslednje telefonske številke:
Boksarska zveze Slovenije 20-172 Hokejska zveza Slovenije 20-172 Kegljaška zveza Slovenije 20-173 Konjeniška zveza Slovenije 20-173 Košarkarska zveza Slovenije 20-172 Namiznoteniška zveza
Slovenije	20-173
Nogometna zveza Slovenije 21-818 Odbor za balinanje	20-173
Podzveza za hokej na travi 20-172 Rokometna zveza Slovenije 20-173 Savez klizanjn in hokeja
na ledu Jugoslavije 20-172 Smučarska zveza Slovenije 20-173 Težkoatletska zveza
Slovenije	20-172
Zveza za drsanje
in kotalkanje Slovenije 20-172 Odbojkarska zveza Slovenije 20-172
Na Erjavčevi cesti 14/1 so oslale naslednje zveze:
Zveza za telesno kulturo
Slovenije	20-170. 20-171
Projektivni biro	20-170
Atletska zveza Slovenije 20-171 Teniška zveza Slovenije 20-170 Partizan Slovenije	20-157
Odbor za vaje na orodju 20-157
TRŽIČ : BREŽICE 17:22 (6:13)
Tržič, 10. sept. — V današnji prvenstveni tekmi so gostje iz Brežic odlično začel' in prednost petih golov obdržali do konca tekme. Sicer pa je bila igra enakovredna in je v glavnem zadovoljila 400 gledalcev.
Tržič: Vidovič 10, Čadež in Mencinger po 2. ter Vagner, Štucin in Gadnov po 1.
Brežice: Vidmar 7, Sule 5, Bajde 4 ter Tintov in Milanovič po 3.
MLADOST : CELJE 25:22 (t5:10)
Kranj, 10. sept. — Prvi dve točki je Mladost iz Kranja osvojila proti obetajočemu moštvu iz Celja. Domači so zmagali zasluženo, saj so bili vso tekmo boljši in bolj borbeni kot na zadnjih tekmah.
Mladost:	Sotelšek 7, Poljka 6,
Ankele 4, Brezar 1, Brezar II, Posedi po 2, Česen, Bernard po 1.
Celje: Ratej Goršič, Snedič po 5, Levstik 3, Hribernik I 2, Hribernik II., Orač po 1.
AJDOVŠČINA : PARTIZAN-KRŠKO 23:10 (11:8)
Ajdovščinda, 10. sept. — Pred približno 400 gledalci so danes domači dosegli že drugo zaporedno zmago in se na lestvici uvrstili na prvo mesto. Prvi polčas današnje tekme je bila igra izenačena ter mlačna in nepovezana. V drugem delu pa so domači zaigrali kot prerojeni in s preciznimi streli dosegli zanesljivo zmago. Posebno se je odlikoval domači vratar. Za Ajdovščino so bili uspešni Piocenini, štokelj, (oba po 6), Tominc 4, Erhaner 3, Ipavec, Kolin po 2, za goste pa Iskra 6, ter Zibert in Žumer po 2.
BRANIK : PARTIZAN-KRIM 15:17 (9:1«)
Maribor, 10. sept. — Pomembno srečanje starih borbenih nasportni-kov republiške rokometne lige je prineslo napeto in razburljivo igro. Že v 3. min. so gostje vodili s 5:1 predvsem po zaslugi domače obrambe. V protinapadu pa so znižali re-zuljat na 6:3. Vendar so Mariborčani do konca polčasa zaostajali samo za gol razlike. V drugem polčasu sta se moštvi zopet izmenjavali v vodstvu, pred koncem pa je ostom uspelo v dveh protinapadih oseči dva cola in zmaga.
Branik:	Vogrinc 5, Purkelj 3
Geržina, Gornik, Kancler po 2, Še tinc 1.
P.-Krim: Jankovič 7 Domnik 1 Šober 2, Stepinšek in Štrukelj po 1
PART1ZAN-ŠENTVID : KOVINA! 12:15
REPUBLIŠKA
ŽENSKA ROKOMETNA LIGA MLADOST : SLOVAN 10:4 (4:1)
Kranj, 10. sept. V prvin kolu rcpubližl. ženske rokometne lige, je rliines Mladost -lahkoto odpravila moštvo i/ Ljubljane. Kiju porazu Slovana, je bilu tekma zelo zanimiv in je pokazala dober rokomet. Domačinke u bile ves čas v vodstvu in so zasluženo zm. gale. Najboljša- pri domačih je bila Udov čeva.
Mladost: Kolman 3, Jankovič, Ankele, T* lar po 2, ter Kristan 1.
Slovan: Urbančič, Meglič, Kastelic, Ander) po. 1.
BRANIK : PARTIZAN-PIRAN' 10: (3:1)
. BRANIK 11:7 (4:4)

Karlovac
ni fasliiž I nličii točk
(Nadaljevanje s t. strani)
česar dolžni. V 28. min. privabi Vi dic obrambo gostov na sebe in po da prostemu Dolencu, toda ta stre Ija preko gola. Dva kota proti Kar lovcu ostaneta neizkoriščena. Mal pred koncem polčasa ima še Arnej čič ugodno priložnost, ki pa jo za mudi. Že v začetku drugega polčas; domačini ostro pritisnejo in v 47 min. se posreči Arnejčiču izenače nje. Nekaj napadov gostov sigurB-zadrži izredno razpoložena krilsk; vrsta domačih, v kateri se zlasti od likuje premišljeni Canjek. V 67. mi nuti pobegne po levem krilu Vuč kov in lepo poda prostemu Gajšku ki ostro strelja, žoga pa se Eferl« med rokami izmuzne v gol. Toda ' protinapadu že izenačil Dolenc ostrim strelom z 20 metrov na 2:1 Maribor ostro pritiska in gol visi > zraku. Toda v, 80. min. prejme Mar tinko, ki je zamenjal Vučkova, v p© ložaju desnega krila žogo. Po mnr nju večine igralcev je bil Martink' v čisti offside poziciji, nihče ne star ta nanj, toda mejni sodnik Finger hut ne dvigne zastavice in glav® sodnik ne zaustavi igre. Domač obramba gleda, Martinko pa neovi ran pošlje žogo v mrežo. Ko pok« že sodnik z roko na sredo igrišč; in tudi da je priznal gol, številm občinstvo burno protestira. Tud igralci Maribora in njegovi funkcie nar ji skušajo prepričati sodnika i njegovi napaki, toda brezuspešne Po treh minutah se igra nadaljuje Maribor spet odlično napada in dvi minuti pred koncem bi Tolič s stre lom od daleč skoraj izenačil rezul tat. Žoga je le za malenkost^ zgjfe šila mrežo. Po zaključnem žvižgj sodnika gledalci še vedno protesti rajo, igralci Maribora pa s poveSe nimi glavami zapuščajo igrišče,jOfe pričani ,da se jim je zgodila krivtče Za današnjo tekmo _zaslu|i Marine polno priznanje, saj je zaigral |e odlično in lahko upamo, dtf bO izjfol nil želje in pričakovanja' V II. zv8z ni ligi.
Bergant Evgen sx.
tir-
ROJKO 4,51 in ob palici Kladivar izgubil z NOVINCEM
(Nadaljevanje s 1. strani)
varno* (OS) 13.39, kopje! VravaUc (KI) 52.60, ArnejčHS (M) 50.71, Kač (KI) 48.80, 4X100 mi Kladivar 43-5, Olimpija-Sloba-dft 46.2, Branilk 47.3, mladinko — 60 m: $erbec (KI) 8.0, Kramarič (KI) 8.1, Mla-iear (KI) 8.1, som ovire: Urbančič (Ki) ji.5, Šmid (B) 13.6, Peča (Bj) 14.1, višina: Vidmar (Lit) 140, Kodela (Ki) 133, Stavbe (KI) 135, krogla: Urbančič (Ki) 12.27, Cerar (OS) 12.U, Mežek (Tr) 10.96.
Popoldne so bili doseženi prav talko solidni rezultati, ki pa se v večini panog niso mnogo dvignili nad povprečje. Izrazito najboljša panoga je bil ženski skok v daljino. Ob malenkostni podpori vetra so skoraj vse tekmovalke presegla Svoje najboljše letošnje rezultate. Morda bi razen teh skakalk zaslužili posebno pohvalo še Lakner, Pestotnik, Podmil-Ščalkova in še nekateri. Popoldanski rezultati: 200 m: Pestotnik (KI) 22.9, Petkovšek (OS) 23.4, Galič (OS) 23.6, 800 m: Štajner (KI) 2:02.6, Sere (RT) 2:03.1, Žmavc (Br) 2:06.8, 3000 m: Fošnarič (Br) 9:00.8, Potrata (KI) 9:16.0, 400 m ovire: Brežnik (KI) 60.5, Murko (Lj) 62.0, Berč-nik (Br) 63.2, troskok: Bole (Br) 13.34, Veltgovšek (KI) 13.31, Sega (Lj) 13.28, disk: Vravnik (KI) 50.53, Kravanja (OS) 43:31, Rotar (KI) 43.10, kladivo: Bukovec (Br) 55.00, Vidmajer (KI) 53.52, Železnik (Br) 43.72, palica: La.kr.er (KI) 3.80, Fon (Lj) 3.60, Peče (OS) 3.50, mladinke — 400 m: Podmiljščak (Br) 63.3, Razpotnik (KI) 63.9, Planine 64.9, daljina: Šerbec (KI) 5.28, Kramarič (KI) 5.12, Rupnik (OS) 4.92, disk: Sifrar (OS) 28.72, Cerar (OS) 27.75, Kočevar (Br) 27.39, kopje: Mežek (Tr) 31.80, Šiftar (OS) 25.92, Vogelnik (OS) 25.33, 4 X 60 m: Kladivar 30.9, Ljubljana 32.9, Branik 33.0.
MB STV3€ !
LESTVICA SCL
Triglav (Lj)		2	2 0	0 7:1 4
RulV-st		2	2 0	0 9:3 4
CeCje		2	2 0	0 7:4 4
Slovan		2	1 1	0 5:1 2
Kladivar		2	1 0	1 5:4 2
Kovinar		2	1. o	1 4:5 2
S c ho-ta		2	1 0	1 5:7 2
■ Ilirija		.2	0 1	X 5:7 1
Ljubljana		2	0 1	1 2:4 l
Gorica		2	0 1	1 1:3 1
Triglav (Kr)		2	o o	2 1:4 0
Odred-Krim		2	0 0	2 1:9 0
LESTVICA I. ZVEZNE LIGE				
Partizan	4	3	1	0	5:1
Beograd	4	3	0	1	11:3	1
Vojvodina	4	2	t	t 7:5
Sara jevo	4	2	1	t 9:9
C. zvezda	4	2	a	2	9:5	-
R i jek a	4	t	2	1 2:2
Borno	V	1	2	t 5:5	.
Velež	j	|	i	t 6:61 ■
Novi Sij	4	i	t	2	4: v 0
Dinamo	a	t	0	2	3:2	.
Ha jd ti k		0	1	2-	3:7
Vardar	4	0	t 3	i 6:14
LkSI VlCA II.	rVKZNE		LICE	: - vzhod
Sutjeska	4	3	0	1 8:2
Bud urnost	4	3	0	1	S:4
Mačva	4	3	I)	1	4:2
Spartak	4	2	0	2 IM
Radnički (N)	4	2	1)	2	8:7
Srem	4	2	0	2	7:7
Priština	4	2	«	2	7:7
Radnički (B)	4	1	t	2	S:’
Prolcter (7.)	4	1	1	2 <1:10
Radnički (K)	4	1	1	2	5:7
Radnički (S)	4	t	t	2	5:7
Rudar	4	1	0	5	4:9
Lestvica H.	zvezne		lige	— zahod
Sloboda		4	3 1	0 9:2 7
Karlovae		4	3 0	1 10:6 6
Trcšnjevka		4	2 1	1 (3:3	5
Žel iezničar		4	2 1	t 10:5	5
Split		4	t 3	0 6:3 5
Prol eter		4	1 3	t 7:6 4
Čelik		4	2 0	2 6:7 4
Šibenik		4	202 4:13 4	
Maribor		4	1 1	2 3:7 3
Varteks		4	0 2	2 3:7 2
Lokomotiva		4	1 0 3 4:10 2	
Borovo		4	0 1	3 4:10 1
Najboljši rezultat tekmovanja pa je bil zabeležen izven konkurence. Franc Rojko je skakal ob palici in pokazal odlično formo. V prvem skoku je opravil z višinami 400, 420, 435 In potem prav tako v prvem poskusu dosegel slovenski rekord s 443 m. Lestvico so odlično razpoloženemu atletu Ljubljane postavili na višino novega jugoslovanskega rekorda 4.40. Prvi zalet, prvi odriv in prvi uspeh. Lestvica se ni niti premaknila in dobili smo novega rekorderja, ki je zamenjal Arapoviča, ki je bil od lani rekorder s 4.45 m. Naslednja višina je bila 4 51 m. V prvem skoku Rojko ni uspel, zato pa je v drugem letvica sicer poskočila na stojalu, toda ostala tam kjer je bilo treba. Novi rekorder se Je med tem skokom rahlo poškodoval, tako da je tekmovanje zaključil. Sicer pa ali ni bilo dovolj? Oba, atlet in trener Franc Pribošek, sta bila presrečna, čeprav rezultat ni presenetil. zlasti trenerja, ki je po skoku izjavil, da to ni vse kar Rojko zmore In da bo še letos vsaj ponovil rezultat, prihodnje leto pa poskušal doseči 4.60 m. Iskrene čestitke obema!
Najboljši v Evropi 1961:
4.67 Preussger VN 4.60 Krasovstkis SZ 4.55 Laufer VN 4.52 Petrenko SZ Barras Svi Ankio Fin Hlebarov Bolg 4.51 Hristov BoLg
I. ZVEZNA LIGA
Favoriti
ncib’ra!0 točke
Cetrlo kolo ni prineslo posebnih presemečenj. Favoriti nabirajo -točke. Partizan si je z zmago nad Ri-jeko utrdi! položaj pri vrhu..takoj za njim pa so Beograd, Vojvodina '*» Sarajevo, seveda vsi s slabšo razliko v golih in manjšim številom točk. Pravega razpleta za zdaj še ni, kaže na. da bo borba za vrb postala zani-orva šele med boljšimi in slabšimi udeleženci letošnjega prvenstva. Omeniti je treba, da je bil derbv Dinamo — Hajduk odložen na torek, ko se bodo Zagrebčani vrnili s Kopenbagena.
REZULTATI I. ZVEZNE LIGE
Beograd : Novi' Sad 3:0 Partizan : Hi jek a 1:0 Vojvodina . Crveun zvezda 2:1 Vele/, : Vardar 2:1 Sarajevo : Horac 3:2 Dinamo : Hajduk odloženo
(Nadaljevanje s 1. strani) zultat, ki smo ga prejeli iz Kranja, ni bil pričakovan, saj je novinec iz Celja osvojil na kranjske inigrišču obe točki.
Sicer pa lahko na lestvici po II. kolu ugotovimo, da so ostala le še tri moštva neporažena: Triglav iz Ljubljane, Rudar in Celje. Če lahko iščemo med temi moštvi tudi zmagovalca v letošnjem prvenstvu, pa je težko reči.
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
ČLANICE
V konkurenci članic jc bila v XIII. kolu v središču pozornosti povratna tekma članic Jesenic in Olimpije na Jesenicah. (Joštje i/. Ljubljane so tudi tokrat zmagale in zabeležile 12. zaporedno zmago v letošnjem republiškem prvenstvu. V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati. Branik je v Ljubljani visoko porazil Slovan, Maribor pa na domačem igrišču Ljubljano. V zasavskem derbvju pa so članice Proletarca iz Zagorja v Trbovljah v podaljšku klonile članicam Rudarja, ki so tako zabeležile prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
JESENICE : OLIMPIJA >5:49 (11:22) SLOVAN : BRANIK ,5t:89 (12:44)
MARIBOR : LJUBLJANA 45:29 (26:8)
RUDAR : PROLETAREC 42:39 (56:36, 14:25)
Olimpija	LESTVICA 12 12 0			856:432	24
Branik	13	11	2	888:393	22
Jesenice	12	8	4	638:430	16
Maribor	12	6	6	541:516	12
Slovan	13	4	9	502:669	8
Ljubljana	13	4	9	376:667	8
Proletarec	10	3	7	337:525	6
Rudar	13	1	12	297:760	2
HRVATSKO-SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
V času poročanja smo prejeli samo dva rezultata, in sicer iz Maribora in Trbovelj, kjer so se srečala med seboj slovenska moštva. Peti slovenski predstavnik v tem tekmovanju moštvo Ljubljane pa gostuje v Zagrebu proti Jugomontaži.
RUDAR : SLOVAN 53:59 (27:34) MARIBOR : TRIGLAV 52:49 (24:19)
NEMŠKI PLAVALCI NA KOLEZIJI
Zaključno tekmo sezone bo priredil Plaoalni klub Ljubljana jutri r> ponedeljek ob 19JO na Koleziji. Ljubljančani bodo sprejeli o goste ekipo Erster Offenbacher Schmimmklub iz Nemčije. V ekipi gostoo je nekaj odličnih plaoalceo prav gotovo pa jc najboljši Krei-lling, ki je na nemškem prvenstvu zasedel 3. mesto na 400 m prosto s časom 4:49.2. Po letošnji izredno uspešni plaoalni sezoni ljubljanskih plavalcev bo to zadnji nastop novega zveznega Ugaša pred državnim prvenstvom.
V četrtkovi številki smo pomotoma objavili napačno rezultata tekme članic Olimpija : Jesenice, ki se pravilno glasi 57:45 ter članov II. Bistrica : Moste, ki se glasi 75:55.
DVA PORAZA
LJUBLJANSKIH ODBOJKARIC
Beograd, 10. sept. Zenska odbojkarska vrsta Partizana, ki vodi v letošnjem tekmovanju ženskih odbojkarskih vrst v zvezni ligi, je danes dopoldne komaj premagala mlado ekipo Ljubljane. Rezultat je bil 3:2	(i3:15,
13:15, 15:3, 15:7, 15:2).
Sremski Karlovci. Včeraj je bila v Sremskih Karlovcih tekma zvezne odbojkarske lige med odbojkaricami domačega Partizana in Ljubljane. Tekma se je končala z gladko zmago domačink 3:0 (15:11, 15:5, 15:8).
ŠE NEKA! ODBOJKARSKIH REZULTATOV
Moški:
Partizan (N. m.) : Partizan (Mežica) 3:1 Izola : Triglav (Kranj) 3:1
Ženske:
partizan (N. m.) : Kamnik 3:1 Jesenice : Sežana 3:0
ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA	„ ,	-
Bologma : Fiorentina 0:3, Internazio-	_
nale : Torino 0:0, Juventus : Locco 2:2, REPUBLIŠKA ŽENSKA ROKOMET Vicenza : Catagnia 3:0, Palerno : Mi-	LIGA
Igjio 9:9, Saimpdoria : Borna liO, Spal :
Atalanta 9:1, Udlnese : Padova 1:0, Ve-nezia : Mantova 4:3.
DRAVA : PARTIZAN (PIRAN)
9:4 (Žt3)
KLADIVAR : KOVINAR 2:3 (0:0)
Kladivar: Bauman, Koren, Co'kMč, Ko-kotec, Vasdč, Sa.rlah, Sega (Golob), Lukač, Perc, Januš, Vodeb.
Kovinar: Lakovič, Ucinan, Kolarič, Čekov, Kovan M., Zelezlnger, Najberg, Pa-valec, Breznik, Kovan R., Zemljič.
Sodnik: Podlipnik iz Ljubljane.
Strelci: za^Kovinar v 58. min Zelezin-ger, v 59. Pavalec in 68. Kovan R., za. Kladivar pa Januš v 81, In Lukač v 83. minuti.
2e deset let gledalci v Celju nts-o videli tako raztrgane in nezanimive igre domačega moštva. Kladivar jo danes v lepem in sončnem’ vremenu razočaral ljubitelje nogometa, ki so ob koncu tekme izžvižgali domače moštvo. To je bila brezkrvna igra, brez poleta in požrtvovalnosti, pa tudi brez tehničnega znanja. Domačini so kar tekmovali, Jcako bodo podajali žogo nasprotniku. Obramba je delala začetniške napake, a tudi napad ni bil nič boljši, saj ni znal zgraditi niti ene smiselne kombinacije. Nasprotno pa so gostje, ko so opazili, da so naleteli na slabega nasprotnika, v drugem delu Igre zaigrali srčno, požrtvovalno in poletno im v 68. min. vodili že s 3:01 Ko Je vse kazalo, da bodo domačini doživeli katastrofo, so se napadalci Kladiva rja le predramili in dosegli dva gola, niso pa mogli odvzeti borbenemu nasprotniku vsaj eno točko.
Kladivar je začel poletno, toda kmalu le igra postala /mlačna In nezanimiva. Ta/koj je bilo opaziti odsotnost Hribernika, ki bo moral počivati mesec dni zaradi poškodbe, ki jo le dobil v Ljubljani. V obrambi je manikal požrtvovalni Marinček in zato je bilo moštvo nehomogeno. saj ni bilo človeka, ki b| znal povezati raztrgane vmte Naoadelci so sicer Poskušali s; streli od daleč, toda brez uspeha Imeli pa so tudi le-po število rri lož o osti za gol od blizu, toda ker so napadali nesmotrno, so jih odločni brannoi Kovinaria r lahkoto raobDali.
Kovinar se je požrtvovalno boril in v drugam polčasu oov-em md^ral Kladl-varla. v 58. minuli je preizkušeni ZeTe z ing er prestregel žogo, streljamo s kota. In jo z glavo poslal v levi zgornji kot Minuto za tem se je Pavalec snrehcdil med domačimi branilo! in že ip bilo 2:0 Razočaranje le bilo veliko. Vsi n?imdi Klad« var j a niso nomeniH nobene ne var n osti za vratar la T.akovi*a ki le n-n^ro V 6s rn’nufl j** Koven Rudi povišal kar na 3:0! Ko i'* vse kazalo .<*•' bo^o domačini d^kreH hud poraz, le le prišlo do spremembe v rezuHs.tn. K«ad?-varjevi napadalci so s rvo~i^m i moč ml napadli vrata gostov V 73 min. so znižal! na 3:1, vendar -.odntk gola ni nrlzna-L ker so ga dosegli Iz nff-dda. V 8t minuti le Janušu le uspelo, rvoslati žogo v levi soo^nll kot in drv.^i prvi gol za domsčp barve Ta uso^h dal krila Kladlva-rlu ki co te	borit!
s	m<VMo Tn r^-s, mladi n-Mnb
je oddal	T.ukaču, ki 1e znižal na
3’2 V /adnljb rv>p -o le fazviis .perm*-čena b^rba. kajti Kladbrn** bn.+el za vsako pon o Izenačiti,	obramba go-
stov 1e bila na mestu «n tako p pok rb “la za pravo senroeHo ^“dt CTeMo.
ILIRIJA : SLOVAN <:) ((:<>
Ljubljana, It. sept. 1961. Danes dopoldne je bila v Ljubljani prvenstvena tekma slovenske conske lige med Ilirijo in Slovanom, ki se je končala z nekoliko presenetljivim rezultatom t:t. Presenetljivim zalo. ker je Slovan zabeležit najvišjo zmago n prvem kolu. Ilirija pa klonila proti novemu, članu sl n ven sl e lige rt Celju. Pričakovati je bilo torej, da bn Slovan kandidat za obe točki, dogodki pa so se zasukali precej drugače.
Ilirija: Krištof, Čretnik, Bremec, Pečin jak. Lisičič, Sobolj, Judež, Rojina, Spahid, Kitič, Karič.
Slovan: Žabjek, Žižek. Ponše. Gruden. Bede. Limo. Oplotnik, Radovan (Kozinc), More, F.lzner, Zdravkovič.
Sodnik: Blekač iz Šoštanja.
Strelci: Rojina o 3H min. za Ilirijo in Kozinc n 42. min. za Slovan.
Tekma med dvema ljubljanskima nasprotnikoma je bila izredno borbena in napeta do zadnjega sodnikovega žvižga. In vendar se je vse, kar je bilo posebnega na tej tekmi, odigralo že v prvem delu igre. V začetku je Slovan sicer poskušal z napadi, izsilil celo prosti strel nedaleč od vrat Krištofu, Ilirija je poskušala s solo prodori — največkrat je bil v ognju Rojina, vendar vse to ni prineslo nobenega rezultata.
V 20. min. je prišlo do prvega neljubega dogodka. Becič je startal na žogo, ki jo je imel Rojina in se pri tem po lastni krivdi preveč približal čevlju napadalca Ilirije. Posledica — okrvavljena glava. Zdravnik ga je obvezal, tako da je Becič igro nadaljeval. Se bolj neprijeten jc bil dogodek v 33. min. ko je na igrišču obležal Radovan. V borbi z Bremcem, branilcem Ilirije, je nerodno podel in si pri tem resneje poškodoval koleno, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Prvi gol na tej tekmi je dosegel Bojina z izrednim strelom s kakih 20 m (prosti strel), tako da je Žabjek prepozno interveniral in seveda brez uspeha — 1:0. Le štiri minute za mojstrsko izvedenim strelom Rojinc, je Slovan izenačil. Ilirija je imela žogo v svojih rokah, vendar sta se dva branilca nepotrebno igrala med seboj, nesporazum je izkoristil Kozinc, odvzel žogo in takoj streljal. Vratar Krištof jc tudi delni krivec, saj smo imeli vtis, da bi žogo lahko odbil v kot.
Igra sicer ni nudila kakšne nadpovprečne kvalitete, bila pa je izredno borbena — nekajkrat celo nekoliko preveč. Točko sta si obe moštvi zaslužili. Najboljši igralec tekme jo bil branilec Ilirije Bremec.
ODRED-KRIM l TRIGLAV (Lj) 1:5 (1:2)
Ljubljana, 10. sept. ge nikoli so na Igrl-SCu Krima na Rakovniku ni zbralo toliko
gledalcev kot danes — bilo jih je nad 2000. Menda je lanski’ drugoligaš Triglav prava vaba za gledalce. Vsi tisti, ki so s takim zanimanjem prišli na igrišče ob Dolenjski cesti, pa so bili nekoliko razočarani, predvsem zaradi precej grobe igre in pa tudi zaradi povprečnega nogometa, ki so ga morali gledati vseh 90 minut.
Krim: Gročiš, Kržan, Male, Gabrovšek, Erzar, Toni, Bergel, Klaus, Škraba, Kastelic, Kič.
Triglav: Novak, Pirc, Djukič, Jalševec, Berginc, Nikič, Brezigar, Plavšič, Vavpetič, Srbu, Klančlšar.
Sodnik Janžekovič iz Maribora.
Strelci: Brezigar v 13 in 87. min., Klan-čišar v 27. in 82. in Vavpetič v 63. min. za Triglav, Škraba v 26. za Odred-Krim.
Brez dvoma je visok poraz, lei ga Je doživela enajsterica Odred-Krim v današnjem srečanju, pripisati na ramena zelo nezanesljivemu vratarju Gročišu. Le-ta je namreč pustil pot v mrežo tudi žogam, ki bi jih moral ubraniti vsak povprečen vratar. Začelo se je že v 13. minuti, ko je Brezigar iz precejšnje daljave dokaj slabo streljal, vendar je žoga obsedela za Gročiševim . hrbtom. Ko je Škraba izenačil, je bilo videti, da bo enajsterica Odred Krim zaigrala nekoliko bolje, vendar so bili vsi upi, rakovniških nogometašev kaj kmalu pokopani, ko je KlanČiišar dosegel iz prostega strela drugi gol, ki bi ga povprečen vratar prav tako lahko ubranil. V drugem polčasu je Triglav nadaljeval z napadi, čeprav so imeli tudi domači napadalci nekaj priložnosti — posebno v prvih 15 minutah. V enem izmed teh napadov se je nekoliko poškodoval napadalec moštva Odred-Krim Škraba, tako da je moral kmalu zapustiti igrišče. Po tem dogodku so domačini osredotočili svoje moči v obrambi, 'vendar tudi to ni pomagalo, da bi napadalna peterka Triglava, kt se je proti koncu tekme precej razigrala, ne dosegla še na dal j ni e tri gole in s tem tudi visoko zmago za svoje barve.
Igra v celoti ni bila nič posebnega, pač pa precej groba, tako da bi sodnik lahko nekajkrat ostreje posredoval.
GORICA : LJUBLJANA 1:1 (0:0)
Gorica:	Lutman (Brezavšček), Anič,
Ušaj, Terpln, Markič, Mermoija, Uršič, Mozetič I., Križaj, Černič. Mozetič II.
Ljubljana: FriČ, Balantič, Soštar, Konic, Skušek. Turšič, ^Vernič, Majcen, Dja-ferovič, Corn, Valjavec.
Strelci: Mozetič I v 54 za Gorico in Corn v 70 min. za Ljubljano.
Tekma med tema dvema nasprotnikoma je bila nervozna od prve do zadnje minute. To velja še posebno za začetek, saj je trajalo precej časa, da sta obe moštvi uredili svoje vrste. Kljub obojestranskim prizadevanjem pa ni nikomur uspelo, da bi zadel v črno. V zadnjih minutah prvega polčasa Je igra postala nekoliko groba, kar je zasluga igralcev na obeh straneh.
V drugem polčasu s*' domačini hitro začeli in si hoteli zagotoviti zmago. 2e v prvf minuti drugega dela igre je Anič zapravil Izredno priložnost, saj je zgrešil vrata z razdalje petih metrov. Gostje so se oddolžili že v naslednji akciji, ko so prav tako zgrešili cilj Jz neposredne bližine. V 54 min so domačini le prišli do zadetka. Mozetič je najprej preigral vso ožjo obrambo Ljubljane, za tem pa še vratarja. V 70 min. so gostje nevarno napadli, vratar domačih Je ostro streljano žogo izpustil iz rok, Iznajdljivi Corn pa ni zamudil priložnosti in je rezultat izenačil. Gostje so po tem golu skušali doseči zmagoviti gol, vendar rezultata ni uspelo spremeniti niti Ljubljančanom niti Goričanom.
RUDAR : SOBOTA 6:2 (2:0)
Rudar: Kalšek, Lamovšek, Deželak, Sori, Breznikar, Perc, Pajer, Knaus, Jerše Opresnik.
Sobota: Vrtljuka, Puškarič, Marti-nezi, Perič, Klepec, Skalar, Seičko, Miloševič, Maučec, Matjašec (Erjavec).
Strelci za Rudar v 15., 39. in 72. min. Knaus, v 58., 74. in 83. pa Opresfiik, za Soboto Maučec v 65. in Klepec v 88. min.
Vremci je bilo oblačno, a zelo ugodno za igro, katere prve minute pa so potekale v nervozi. Kasneje je postala igra hitra in razgibana in napadi obeh moštev so se razbijali ob obrambi ali v rokah vratarjev. Predvsem hitri so bili domačini. ki so pripravili mnogo dela odličnemu vratarju Vrdjuki, medtem ko so potekali napadi Sobote v glavnem po Maučecu in Mat-jašecu. Vrdjuka je v 13. min pokazal kaj zna, saj je v krasni paradi odbil Knausov woley z razdalje kakšnih 10m. Ze dve, minuti za tem pa je Knaus preigral branilca Drvariča in žogo prisebno poslal v desni kot 1:0. Po tem golu so igralci Sobote začeli napadati z neverjetno silo, toda Maučec je v 17. min. le za nekaj centimetrov zgrešil cilj.
S prenosom igre na polovici Sobote je Rudar povzel pobudo popolnoma v svoje roke, rezultat premoči pa je bil v 39. min. drugi gol za Rudarja. Branilec Martinezi je pri tem nespretno spremenil smer žogi in Vrdjuka ni mogel več posredovati. V 41. min. si je
Perič zvil roko ter je moral zaP st iti igrišče. Sobota pa je žara ga igrala z 10 igralci.	.^o
V	drugem delu se je prav pokazala tehnična in terel?s«£acne]() moč domačih, tedaj pa je 11 j;raU Maučecu v 63. min. kljub v e ,e znižati razliko. V protinapad ^ Jerše zgrešil prazna v'rat®’.. kapf0-mu je danes večkrat zgodilo. L f
dorni napadalci Rudarja so D , 72. min. ponovno kronani z “ v konj. Pajer je podal žogo Kn ‘Lj, ta je preigral obrambo in vrat, ^ V 74. min. je dosegel Opr®5a'; pa kota peti gol, napadalci spbote r so se trudili razliko znižati. ‘-0 ‘ je uspelo v 88. min. po K^Pf-j-jt je izkoristil trenutno nepazU :e domače obrambe. Pred tem P“ jj Opresnik v solo akciji dosegel 9 gol z neubranljivim strelom, z :c Rudarja je zaslužena, tekmo P dobro sodil Kordež iz Ljubljan ' j.
V	predtekmi za mladinsko P. s stvo je Rudar premagal Sotm 3:1 (1:1).
TRIGLAV : CELJE 0:1 (0:0
Celje: Devič, Perovič, Vidmar, ^er^neind-Zupanc, Jager, Belcer, Deočič, Letner, 1 ^
Triglav: Dagarin /., Perkovič, Ro*ml'ri Si' garin II. (Martinooič), Brezar //-.	,
ladji, Stular II., Bošte, Lipej, Stutir
Sodnik Butkovič iz Trbovelj, strelec v 23. min. za Celje.	p0.
Ze takoj v začetku so Celjani «>reVZe(jvsC‘I’ budo, toda slaba igra je potekala	pfj*
v polju, oboji napadalci pa so le re bajali pred vrata. Kranjčani so vrh e Iti li v napadu le z dvema ali tremi	prj*
pa tudi niso dosti streljali. Edino cp jj. ložnost je imel Triglav v 22. m*a's ‘ |arju pej je žogo lepo podal prostemu^ & u ta pa je zgrešil vrata s komaj 5 m Nekaj trenutkov za teta, v 23. DllDoe^fle<,jl! Celjani v protinapadu dosegli po edini gol tekme. V drugem delu s afC((a Triglavani bolj napadati, toda brez učinka. Tudi Celjani bi v tem -aS“ dosegli še kakšen gol, a so njihovi a *[Vo j* pred vrati preveč oklevali. Domače moralo od 85. min. dalje igrati le * igralci. Sodnik Butkovič, ki je ^e (Jf* zelo dobro, je namreč izključil . ftSpr<£ zarja zaradi namernega udarca pr° 1 ^ 3ilica nemu igralcu. Med posamezniki se Vfc<lal1 od ostalih bolj odlikoval in tu®1 0 kakšne posebne pohvale.	prc0,#
V	predtekmi so mladinci Trig aV irali Celje s 7:0.
DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH V VODO
Najboljši
Naprijed iz Zagreba
. b'’
Šibenik, 10. sept. - Danes J lo zaključeno dvodnevno	5t»
nje v skokih v vodo za P . j t Jugoslavije. Zmagal je Nap I m Zagreba s 938.63 točk pr^U-jo stvom iz Zadra 564.70 .n Ljubljane 392.11. Med	^
naj omenimo zmago Ljuo J «1 » Kebra, ki je osvojil PrV,°	12*'11
trimetrske deske in n. rrnag0?,J” točk. V skoku s stolpa Je lec Stosič iz Jedinstva s tn deske za ženske je zmaga	[,|l
lih iz Naprijeda. druga Pa > ).e\ Pavškova (II). S stolpa 7 ni .^j) ske pa je bila prva Sura 41.04 točke.
S VIRI NA DlRKALlSCtJ^t0
r m, 10. sept. — Na v izi, blizu Milana se J« iltV ponesrečil eden najhitrejsiB cev na svetu Wolfgang v 11 , v drugem krogu dirke za grado Monze se je trčil z Clarkom in odletel med ?,
Pri tej nesreči je
cr.;to™‘in-
nih 25 oseb, od katerih je na poti v bolnišnico.
NOV SVETOVNI REK°bP
SVLVESTRA	(J?,i
NORVEŠKA : BELGIJA l8\t'|ct€ Loven, 10. septembra prA reprezentanca Norveške J .gjd* j, gala Belgijo z rezultatom ^ » Los Angeles, 10. sept-
,kem tekmovanju v
su je 24-letni poročnik	s i
ere
letskem tekmovanju v losu je 24-letni poročnik ^ s-, armade Sylvester r«aSj.S V0f'rC’ tovni rekord v metu {n«	; 0ji iii
je daljino 64.07 m. Do^o ter , kori je imel prav tako V vanJi't, je znašal 60.72. Na tek gv* ^ Los Angelesu je bila J 60 t? /
rovih metov naslednja.
58.99 — 64.07 —
•i (®:^ <i
Sovjetska zveza : Avstrija ®'	^ ^
jj- 2*^
Avstrija-B : Sovjetska zvez
DDR : MADŽARSKA 2=3	^
Berlin, 10. sept. V kvaliei^fnes za svetovno prvenstvo Je ...g), ska premagala DDR s 3:2 ( •
ATLETSKI DvoB°J ^1 Avstrija : Franctja-B 93'