Leto 9 /št. 173 -Januar 2002 Cena: S 5.00 Sydney - Avstralija http://www.glasslovenije.com.au novico in zanimivosti iz Slovenija, o Slovencih v avstraliji in po svetu news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE - ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI - ZA VSE SLOVENCE! THE VOICE OF SLOVENIA Pomembno! PRED IZIDOM: Vlada RS sprejela predlog resolucije o odnosih s Slovenci po svetu str. 11 26. december Dan samostojnosti Republike Slovenije 16. januar 2002 deset let odkar je Avstralija, kot prva prekmorska država priznala Republiko Slovenijo 26. januar Dan Avstralije Perth /Gi.as Slovenije/- Ker je bilo vprašanje obstoja slovenskega radijskega programa v Perthu kar nekaj časa negotovo, dolgoletna voditeljica slovenskega programa Ivanka Cirej se je namreč hudo razbolela, sta prijela za radijsko delo mlada Zorica in Samo Cokan. Slovenske oddaje vodita na perthskem radiu od aprila 2000. Zorica živi v Avstraliji že 23 let in v Slovenijo se je odpravila prvič, odkar je bila še majhna deklica, leta 2000. Med obiskom v Sloveniji je spoznala Samota, se z njim poročila in danes živita v Perthu. Zorica je po poklicu "natural theraphist". Samo pa je strojni tehnik in muzikant narodnozabavne glasbe. Zgodba o novem uspehu arhitekta Toma Kovača iz Melbourna Sydney, Melbourne /Glas Slovenije/- V petek, 20. decembra 2001, je prispelo v uredništvo Glasa Slovenije zanimivo e-mail spo-ročilo:"Tom Kovač is the only Australian architect invited to create a design for the new World Trade Center in New York. Seventeen of the most famous architects from around the world have been invited to create a design for a new World Trade Center. The exhibition of all the projects will open at the prestigious Max Protetch Gallery in New York on the 17th of January 2002." Proslavili Dan samostojnosti R Slovenije Sydney /SBS/ - V Verskem in kulturnem središču Merrylands so tudi letos, tako kot vsako leto, proslavili Dan samostojnosti Republike Slovenije. Na slovesnosti je spregovoril Alfred Brež-nik, častni generalni konzul RS in v svojem govoru poudaril veliko vlogo avstralske slovenske skupnosti pri priznanju Slovenije s strani Avstralije, 16. januarja 1992. V imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetuje podelil priznanja za dolgoletno delo in doprinos slovenski skupnosti v Sydneyju Ivanu Koželju, Marti Magajna in Petru Kro-peju. Pozdravil je tudi ansambel Galič, ki je te dni gostoval po Avstraliji. V programu so zapeli cerkveni mešani pevski zbor in duet Lojze Magajna in Ivan Tomšič. "Glavno, da smo zdravi" Pripovedno delo Marijana Lauka iz Sunshine Coasta Marijan Lau k o Mlada radijska moč na slovenskih oddajah v Perthu ^mmm Iz dnevnika urednice Stanke Gregorič_ Ponedeljek, 31. december Silvestrovanje Ob novem letu se spodobi voščiti, biti pozitiven, vesel, srečen ... četudi si obdan s pretresi, nasiljem, morijami, ponorelimi in sprtimi sistemi, terorizmi, s pretečo naravo ... s sto in več "mega" ognji, z dimom in rdečim soncem, z vetrovi in pekočimi očmi. Ampak požari so "Australian way of life" - avstralski način življenja. Aborigini so jih nekoč podžigali da bi očistili zemljo. Silvestrovo, kjerkoli na svetu, pa je noč sanj in izrekanja skritih želja, stiska rok z ljudmi, ki jih imamo radi. Noč, ko skušamo biti optimisti in pozitivni. Ko je čas za: SREČNO! Cas, ko si rečeš: dvigni kozarec šampanjca, med prvimi na svetu si vstopil v novo leto, dokaži, da si pripravljen sprejeti in se spoprijeti z vsemi takimi in drugačnimi težavami. Sredi svetovnih povampirjenih teroristov in raznih sprtih sistemov - SREČNO! Homo ludensi ubijajo! SREČNO! Uničujoči osnji pomešani s terorizmom ?~S REČNO! Mala, poceni vžigalica! Ne letala, ne nebotičniki, ne žrtvovani... samo mala, nedolžna vžigalica (tudi mladoletnika). Morda! SREČNO! Silvestrovo! Smo kot v pravljici: s srcu najljubšo osebo, z novimi prijatelji, na terasi stanovanja v enem od sydneyjskih zalivov s pogledom na Harbour Bridge in ognjemet. V pravljici, ki dovoljuje, da odvržemo vse slabo in staro, in ali to niso vsi razlogi za srečo? SREČNO! Pravljica, da ti od tihe sreče spolzijo po obrazu solze ... SREČNO 2002! Torek, 1. januar 2002 Perica reže raci rep SREČNO v palindromskem letu 2002! Naslednje bo šele čez 110 let, leta 2112. Palindrom: beseda ali stavek, ki ima, če ga beremo naprej ali nazaj isti ali drug pomen. Primer iz slovenskega jezika: "perica reže raci rep." The year of the Outback V Avstraliji proglašen The year of the Outback. V sloveščino bi to prevedli v leto podeželja, ki bo polno festivalov, koncertov, spoznavanja bolj oddaljenih krajev in razvijanja njihovega turizma. V nekaj sekundah novega leta ga označijo s svetlečo podobo Ayers Ročka na Harbour Bridgu. Za konec obvisi v zraku še svetleči golob - golob miru! Mednarodno leto gora Organizacija Združenih narodov (OZN) je leto 2002 razglasila za mednarodno leto gora. Kot poročajo iz Slovenije, bodo v Sloveniji potekale številne prireditve. Osrednja slovesnost bo na Dan slovenskih planincev na Lisci v sredini septembra, ostale prireditve pa bodo potekale skozi vse leto, med drugim teden turne smuke februarja na Planini, planinska šola za mlade planince v marcu, slovesnosti ob 100-letnici Jurkove koče in 50-letnici Tončkovega doma na Lisci ter različni pohodi planincev. Med drugim naj bi Planinska zveza Slovenije (PZS) v naslednjem letu organizirala razstavo starih planinskih fotografij nasevniškem gradu, Planinsko društvo Ožbalt-Kapla pa razstavo planinskih fotografij in prikaz diapozitivov. Praznovanje ob mednarodnem letu gora bo zaključeno s pohodom čez Pohorje. Leto dobrega planeta Astrologi pravijo, prehod Jupitra preko (mojega) sončnega znamenja leva, bo za leto 2002 dober znak. Jupiter je dober planet. V astrologiji simbolizira same prijetne stvari: čast, veselje, ugled, bogastvo, priljubljenost itn. Z levom sta v dobrih odnosih, ker mu godijo glasno izrečena priznanja, izražanje privrženosti, blišč - in je po značaju plemenit in širokogruden. Kaj torej napoveduje pripadnikom posameznih znamenj Jupitrova pot po levu? Predvsem nas bo napolnil s prenovljeno in svežo voljo do življenja; udobnega in prijetnega, kakršno je všeč levu. V nas bo prižgal željo po nakupih lepih stvari, občasno nam bo šlo na zapravljivo, po drugi strani pa bomo deležni večje pozornosti bližnjih in njihove pomoči, ko jo bomo potrebovali, in več skrbi za šibkejše. Tudi leto kulturne dediščine Ob 30. letnici Pariške konvencije o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine je UNESCO, specializirana organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, leto 2002 razglasila za Leto kulturne dediščine. Ta poteza odseva načelo, na katerega UNESCO opozarja že desetletja, to je pomen skupne dediščine vsega človeštva, ne glede na zemljepisno lego. Tako torej, takšno leto nas čaka. Sobota, 5. januar Novoletna poslanica dr. Janeza Drnovška, predsednika vlade Za vsa voščila za Božič in Novo leto najlepša hvala! SREČNO 2002 Stanka Gregorič Florjan Auser Zanimiva je Drnovškova novoletna "izpoved", izpoved človeka, ki preživlja zdravstvene travme, zadnje čase pa še nizke udarce v svoji lastni stranki. Iz novoletne poslanice dr. Janeza Drnovška v Sobotni prilogi Dela (5.1. 2002): "Dragoceni ste ljudje, ki razmišljate s svojo glavo in niste pokvarjeni. In ki želite nekaj dobrega tudi za druge, ne samo zase. Le zelo malo vas je včasih... Ugotavljam, da kadar ni zunanjih sovražnikov in nevarnosti, potem Slovenci sami sebi postanemo sovražniki... ...V zadnjem času sem zares doživel številne kritike, intenzivne medijske napade. Ne bom rekel, da gre za kampanjo. Vendar so se, to drži, napadi zgostili predvsem po tistem, ko so nekateri uvideli, da me le še ne bo takoj pobralo in da se še ne nameravam umakniti iz politike. Kot da so nekateri že komaj čakali, da se z mojim odhodom pojavi praznina, ki bi jo potem oni sami zasedli. Ta občutek se mi nesporno poraja. Očitno je v igri veliko interesov, zasebnih pa podjetniških in, seveda, političnih ..." Dr. Drnovšku ni bilo treba čakati dolgo - že prve dni novega leta je izrekel kritične besede brez primere njegov tekmec iz iste stranke Gojko Stanič: "Ali je moja kandidatura kritika dosedanjega predsednika liberalne demokracije (LDS) Janeza Drnovška? Drnovšek se je s svojimi besedami, da ni pomembno, kdo so lastniki slovenskih bank, izpisal iz slovenskega naroda ... položaje v LDS moramo prevzeti ugledni strokovnjaki in podjetniki..." Stanič meni, da njegova stranka LDS ni resna stranka: "Vdržavi in stranki gre vse narobe. Prodaja Pivovarne Union in Fruc-tala tujcem je noro ravnanje, saj je odlična podjetja treba ohraniti v Slovenki lasti." Torek, 8. januar Se boli boleče V zadnji številki decembrskega tednika Jana človek obstrmi ob naslovu in fotografiji naše svetovno znane skakalnice Planice na strani 38. Albina Podbevšek zapiše: "Pljmica pa naprej propada... Če se človek odpravi v Planico, po kateri smo znani v svetu, bo doživel šok ob pogledu na staro Bloudkovo skakalnico, ki se je pred kratkim od starosti sesula ..." Pravi, da bo urejanje oziroma obnova Planice trd oreh, ker njen lastnik ni le občina, ampak so vmes država, agrarna skupnost, kmetje. Obrnem strani tednika Demokracija (3. januar 2002), kjer pisatelj Drago Jančar, ki postaja sinonim aktualne literature v Sloveniji (njegovi romani so deležni stalnih nagrad) med drugim pravi: "V Sloveniji je nastala tolikšna koncentracija politične, gospodarske in medijske premoči, da je to povzročilo vsesplošno apatijo in oportunizem. Družbena razmerja so v popolnem neravnovesju, ni kritike, ni pretoka idej, ni dinamike ... " Petek 11. januar Pa ti berem spet o burki, ki seje zgodila ob Dnevu samostojnosti 26. decembra v slovenskem parlamentu. Peter Čolnar piše v Demokraciji: "Čakam in iščem v kolumnah in komentarjih po slovenskih časopisih. Ne zgodi se nič. Vsi se obnašajo, kot da je vse v najlepšem redu. Neverjetno! O tem ni mogoče molčati! Ob praznovanju dneva samosotjnosti (op.u.: 26. decembra 2001) se je v slovenskem parlamentu odigrala prava burka. Sedaj se je že v najvišjem državnem organu zgodilo, da je izvoljeni cvet slovenskega naroda vstal in molče otrpnil ob opevanju trte in vina. Šlo naj bi za državno himno! Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, izdan na podlagi ustave Republike Slovenije, v svojem petem členu določa: Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna 'Zdravljica' na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla. (podčrtala S. G.). Tako zakon in ustava, naši politiki pa na slovesnosti zaigrajo burko in na čelu s predsednikoma države in parlamenta vstanejo v znak spoštovanja, ko pevci urežejo slavospev vinu! Naj bi bil volk sit in koza cela, ko temu dodajo tudi slovensko himno? Slovenska himna ima besedilo, ki nam ga lahko zavidajo v svetu. Torej slovenska himna je: 'Žive naj vsi narodi. ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi. prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag. le sosed bo mejak!' in nič drugega! Znova podčrtala S.G., da se tudi pri nas v Avstraliji ne bi več zgodilo, da bi prepevali pivskih kitic - zapomniti si je enkrat za vselej! Koliko besed je bilo že zapisanih na temo o našem (ne)patriotizmu in v slovenskih medij ih je vsak dan kak dokaz o našem "pišmevuhu". V Jani v uvodni besedi Vinko Vasle res kritizira burko parlamentarcev, toda v skledo si skoči še sam, ko ne ve, da decembra Slovenci in Slovenija ne slavimo ^ 'SLOVENIJE Januar 2002 dneva državnosti, ampak Dan samostojnosti. Zapiše se mu namreč: "Sicer pa so ob dnevu državnosti na slavnostni seji v parlamentu namesto prave kitice naše himne iz Prešernove Zdrav-Ijiceprepevali tisto o vinu in trtah in so vsi poslanci in najvidnejši politiki mirno stali ob tem petju... " Potem pa tudi v Jani zapiše Patricija Maličev, da trije od petih Slovencev v Sloveniji ne vedo kako si na naši zastavi sledijo barvni trakovi. Ko pa razmišlja o novi zastavi in grbu seji zapiše, da naj bo "brez karantanskih panterjev ali avstro-ogrskih orlov in druge eksotike ... bognedaj Triglava ... če smo mladi, še ne pomeni, da smo brez kulturne tradicije. Tradicija je tudi v tem, da začenjamo na novo. "Torej bi Maličevapohodila celotno slovensko zgodovino, vse od Karantanije napfej! Nedelja, 13. januar Novi računalnik dela odlično, dosti lažjeje pripravljati časopis. Pred Božičem se namreč odločamo: ali novi računalnik - ali zelena barva na prvi strani časopisa. Izberemo prvo, kupimo računalnik, delno tudi s pomočjo vaših prispevkov v tiskovni sklad - HVALA še enkrat! Ampak zdaj imamo žal spet čisto črno-beli Glas Slovenije. Decembra in januarja imamo Slovenci v Sloveniji in Avstraliji veliko razlogov za proslavljanja. V Avstraliji bi imeli še posebej, tudi dolžnost, obeležiti 10-letnico priznanja Republike Slovenije s strani Avstralije, kot prve (in Kanada) prekmorske države, ki je storila ta korak 16. januarja 1992. Bodo roko hvaležnosti avstralskim politikom ponudili vsaj naši slovenski diplomati v Avstraliji? Slovenska skupnost pa tako vseh deset let ni našla enega samega 16. januarja, da bi se s posebnim kulturnim programom obdolžila Avstralcem. Večkrat sem pisala, da bi bil prav to pravi trenutek, ko bi lahko predstavili naše slovenske običaje, kulturo in jezik. In rekli HVALA! Ampak, pozitivne ideje med nami marsikdaj in marsikje niso več dobrodošle in cenjene, nekaterim so bile tudi v preteklosti kamen spotike. Zato smo obsedeli kar doma - raje brez javno izraženih idej. Ljudske modrosti so najpristnejši nasvet: Nikoli ne zahtevajte čistega vina, oprali vam ga bodo yyodi. Vaša Stanka ^ ' NE JAZ, ne TI skupaj - MI! Ministrstvo za zunanje zadeve Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Naj bodo božični in novoletni prazniki priložnost za krepitev prijateljstva, miru in medsebojnega spoštovanja. Srečno 2002! Magdalena Tovornik Državna sekretarka Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Ob bližajočih se praznikih želi slovensko veleposlaništvo v Canberri vsem slovenskim društvom, organizacijam, časopisom, radijskim in TV postajam, šolam, in vsem slovenskim družinam v Avstraliji vesele Božične praznike ter srečno in uspešno Novo leto. Helena Drnovšek-Zorko z družino Marko Polajžer Rojakom v Avstraliji vsem prijateljem in znancem, pošiljam prisrčne slovenske pozdrave ter voščim vesele BOŽIČNE PRAZNIKE, ponosen DAN SAMOSTOJNOSTI in srečno NOVO LETO 2002! Tone Kuntner Iz novoletnih poslanic Milan Kučan, predsednik RS: Slovenija je tudi v iztekajočem se letu ostala mirna in varna. V desetletju smo ustvarili državo, ki v svetu šteje in je verodostojen in Želen partner tudi velikim državam. To potrjujejo številni visoki obiski iz prijateljskih držav in povabila iz njih. Lahko smo samozavestni, z več samospoštovanja in ponosa nad doseženim ... Slovenci potrebujemo trden gospodarski in socialni razvoj, jasna obzorja za nova znanja in ideje, zaposlitvene možnosti za nove rodove, ozračje demokratičnega pristajanja na pravna ter etična pravila skupnega življenja, več strpnosti, medsebojnega zaupanja in sodelovanja, spoštovanja različnosti (tudi ob izrekanju svojih resnic o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti). Za vse to nam ne bi smelo manjkati dobre volje ... Poudaril je, da seje svet pred letom dni z velikim upanjem veselil prestopa v novo tisočletje, ko naj bi bremena preteklega stoletja ~T>sta!a za nami ... Dr. Janez Drnovšek. predsednik vlade RS: V leto, ki je pred nami, gledam mirno in z zaupanjem, je dejal dr. Drnovšek. Vsem pri-jateljem, znancem, sodelavcem in tudi državljankam in državljanom je v letu 2002 zaželel veliko sreče, miru, prijaznosti in zdravja, v svojem razmišljanju o Sloveniji v prihodnjem letu pa ob ugotovitvi, tla svet čakajo številni izzivi in morda katastrofe, zagotovil, (la bomo poskušali Slovenijo čim dlje ohranjati kot oazo miru in prijaznega življenja ... "... Paziti moramo, da se pozitivni nacionalni ponos ne razvije v negativno ksenofobijo, v strah pred drugačnim, različnim. In vztrajati na poštenosti, odprtosti, strpnosti. Idealne države, družbe na svetu ni in je še nikoli ni bilo. Težimo k čim bolj pravični, uravnoteženi družbi, ki bi čim bolj uravnovesila tekmovalnost in učinkovitost, ki izhaja iz nujne borbe za preživetje, s skrbjo za tiste na obrobju in s skrbjo za življenjsko okolje, naravo ... " Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Odpravnica poslov: Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar: Marko Polajžer Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street Canberra City Telefon: (02) 6243 4830 Fax: (02) 6243 4827 Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp:/sloven ia.webonc.coni.au E-mail: embassyofslovenia@ webone.com.au Veleposlaništvo je odprlo vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00- 14.00 AUSTRALIA ,u. Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000 Slovenija Telefon:+386 1 425 4252 Fax: + 386 1 426 4721 E-mail: lupo.interprise"siol.net Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik državna sekretarka Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Slovenija Tel:+ 386 1 478 22 91 ' Fax: + 386 1 478 22 96 E-mail: urad.slovenci@gov.si Slovenska izseljenska matica Cankarjeva l/II, p.p. 1548 1001 Ljubljana, Slovenija RODNA GRUDA Tel.: + 386 1 241 02 86 Fax: + 386 1 425 16 73 _E-mail: simffsiol.net_ C ° •—1 V} .Sš vu. nekdanji disident. upokojeni profesor zgodovine): "Po plebiscitu imamo sicer neodvisno Slovenijo, samo neodvisnih Slovencev nimamo ... Želel bi si, da bi prišli tudi do neodvisnosti Slovencev, ne samo do neodvisnosti Slovenije. Kako? Začel bi pri neodvisnih časopisih ... Na argumente je treba odgovrjati z argumenti, to pa se v Sloveniji še ne dogaja ... Nekatere stvari so žal ostale pri starem, tudi gospodarska moč - in to je zelo važno, čeprav se mnogi Slovenci za to ne zmenijo. Ne vem kako se bomo tega znebili, morali pa bi se, kajti gospodarsko ravnotežje je v javnem življenju potrebno iz dveh razlogov. Najprej zato, ker gospodarsko ravnotežje vzpostavlja tudi politično ravnotežje, in to je nujno. ..." VEČER Ko je pred kratkim slovenska vlada po nekajletnih pogajanjih z glasovanjem (trije ministri ZLSD so glasovali proti) potrdila besedilo sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnem položaju Katoliške cerkve v Sloveniji, je Spomenka Hribar med drugim zapisala v Večerovi sobotni prilogi v rubriki Od petka do petka (22.december 2001) sledeče: ... Prebrala sem t.i. Vatikanski sporazum. Res je, prav ima Matevž Krivic, ne gre le za nedorečene formulacije in pravniško "šlamparijo", gre za več: za njo se skriva državniška slepota in pragmatizem, ki nima nobenega smisla za vprašanja prostosti duha in kulture. Spornost sporazumaje prišla na dan takoj po podpisu: premier je zagotavljal, da sporazum le ureja dosedanji status Cerkve in da ni pričakovati novih zahtev po nadaljnjih sporazumih, predstavniki Cerkve pa so takoj nakazali, dajim sporazum pomeni le odskočno desko za nadaljnja pogajanja in da že pripravljajo zahteve po verouku kot obveznem izbirnem predmetu v šolah (ki naj bi ga seveda financirala država) ter versko dejavnost v vojski, v bolnišnicah itd. No, nič nimam proti temu, da ima vsakdo, ki si želi, možnost priti do verskih uslug - toda to ni stvar države kot države. Zame je sporno že temeljno izhodišče v preambuli sporazuma, ki se glasi: "Izhajajoč iz večstoletne zgodovinske povezanosti med slovenskim ljudstvom in Katoliško cerkvijo" - kakor da bi bila ta povezanost skoz in skoz neproblematična. Toda začela se je s krvavim pokristjanjevanjem, krvava pa je tudi bila protireformacija in njena udeležba v državljanskem spopadu med drugo svetovno vojno. Tine meje opozoril na to, daje v preambuli omenjeno 'slovensko ljudstvo' - kakor da Slovenci danes ne bi bili narod s svojo kulturo, h kateri pa je velik delež ustvarila seveda Judi Katoliška cerkev sama. Čudim se, kako malo državniškega čuta imajo naši državniki. Kaj državniki -uradniki! JANA Zana Kapetanovič: Letos Boža Plut in njen sedemletni sin Aleksander božičnih in novoletnih praznikov nista preživela v svoji hiši. Na njuni kmetiji v Prim-skovem je na kraju, kjer je bila prej hiša, ostalo pogorišče ... V tem času je bila Boža Plut predsednica društva Ostržek, samohranilka s tremi otroki, bojevnica za pravice mater in očetov samohranilcev ter za zboljšanje položaja otrok. Ženska, ki je drugim naredila toliko dobrega, se je zdaj sama znašla v nadvse težkem položaju. In država? Plutova se med drugim sprašuje: "Kdaj bo ta država priznala, daje zelo slabo poskrbela za ljudi v težavah in reveže?" Kritična je do "Zakon o davku na preživnino, ki ga je ustavno sodišče sprejelo leta 1996, še vedno ni spremenjen, čeprav bi se moralo to zgoditi do oktobra 1997. Država, ki ne spoštuje zakonov svojega ustavnega sodišča, ni pravna država. Kakšna država je to, če se financira iz socialnih virov prihodkov, med katere vsekakor sodijo preživnine?!... V Strasbourgu smo vložili tožbo za sto milijonov mark, kolikor država dolguje materam samohranilkam, torej malo več od denarja, ki so ga zapravili za nakup vladnega letala ..." DELO C.R.: Nakup pivovarne Union je za Interbrev/, drugo največjo pivovarno na svetu, sicer majhen prevzem, povezan z njenim prizadevanjem, da bi utrdila svoj položaj na Balkanu ... DEMOKRACIJA Iz intervjuja. Drago Jančar: "... Dan po podpisu sporazuma o krški nuklearki, poslušam uvodni komentar na radiu ... Niti besedice o tem, daje v nebo kričeče odprto vprašanje to, da bodo prebivalci Krškega in okolice morali najmanj naslednjih petindvajset let živeti v nevarni bližini smrtonosnih jedrskih odpadkov, Hrvaška, polovična solastnica jedrske naprave, svoje polovice odpadkov namreč ne bo sprejela. Silovito razburjenje prebivalcev in ostri protesti opozicijske SDS niso vredni niti tega, da bi jih omenili. Vemo, kakšen silovit problem so ti odpadki v Nemčiji, Franciji ali Švici, pri nas tega problema ni, ker je vlada tako rekla, mediji pa soji prikimali. In to je samo drobno zrno v gori peska medijskih dezinformacij, prikrivanja in pristranskega komentiranja, kijih vsak dan sipajo na naše glave ..." DELOFAX Vse več je javnih razprav o pridružitvi Slovenije zvezi NATO. Delofa\ piše o že znani tezi Zmaga Jelinčiča, da "jeNATO zgolj instrument ameriškega imperializma ... gospodarsko ogroža Slovenijo". DNEVNIK Brane Salamon: Kaj se dogaja s slovensko e-prihodnostjo, so se vprašali mnogi, ko so prebrali obširen dokument skupine Econo-mist Intelligence Unit o pripravljenosti držav na prihodnost e-poslovanja. V dokumentu so ocenili pripravljenost v 60 državah in Slovenije niso uvrstili med tiste, ki bi jih bilo vredno oceniti, kako so pripravljene na prihajajočo novo ekonomijo. Po tem ocenjevanju e-gospodarstva, e-po-slovanja in e-pripravljenosti so na prvih desetih mestih ZDA, Avstralija, Velika Britanija, Kanada, Norveška, Švedska, Singapur, Finska, Danska, Nizozemska, Švica, Nemčija in Hongkong. Pri nas bi te države sodobno imenovali gazele, kjer so uspešno rešili probleme e-povezovanja poslovanja, kjer je za e-poslovanje zrelo okolje, kjer so nanj pripravljeni potrošniki, kjer je urejena zakonodaja za to vrsto poslovanja, kjer obstajajo ustrezne e-storitve in kjer je dovolj visoka stopnja infrastrukture ... V Sloveniji nam mnogi že nekaj časa dokazujejo, kako uspešno se integriramo v vse mogoče svetovne procese, kako odločilno vlogo imamo pri sprejemanju dokumentov prihodnosti in kako smo pravzaprav na vrhu držav, ki so predpono "e" priključile marsikam, v poslovanje, izobraževanje in delo države ter še kam. Na seznamu pa sta na 27. in 28. mestu Češka in Madžarska, Poljska je na 30. in Slovaška na 32. mestu. Na Eco-nomistov seznam so se uvrstile celo Bolgarija (48.), Romunija in Ukrajina (obe na 52. mestu) in celo Ekvador, Iran, Nigerija, Kazahstan, Vietnam, Azerbejdžan in Pakistan... SVOBODNA SLOVENIJA Časopis argentinskih Slovencev Svobodna Slovenija slavi svojo 60-letnico. Ustanovitelj je bil Miloš Stare, najprej v Sloveniji potem pa še v Argentini. Po Staretovi smrti, je po krajšem urednikovanju Slavimira Bata-gelja in Toneta Mizerita prevzel uredniško mesto Tine Debeljak, in urednik je že 17 let. V decembrski številki je urednik spregovoril o stanju časopisa in dejal, da so si zaposleni pri Svobodni Sloveniji morali zmanjašti honorar. V krizi so se znašli iz več razlogov: "Svobodna Slovenija je na robu prenehanja izhajanja. Stari umirajo ali odpovedujejo list iz ekonomskih razlogov ali opešanja oči, a zaenkrat se še naročajo mlajši, a ne v tolikem številu, da bi zagotovili obstoj. Pomagali smo si z darovi in zapuščinami... iz Slovenije ne dobivamo redne podpore. Za obstoj lista pa bi bilo potrebno več naročnikov ... List ima trenutno v Sloveniji 30 naročnikov, drugje po svetu 105, v Argentini pa 500 ... "je povedal Tine Debeljak. DELO Dr. Gojko Stanič kritičen do svoje lastne, Drnovškove LDS: "Zdaj imamo v Sloveniji organizirani kriminal, ki ga prej ni bilo. V Sloveniji vlada politična oligarhija, imamo nove politične fevdalce, ki vladajo brez demokratičnega nadzora. Vladajoči politiki so se povsem odtujili od ljudi, kakovost življenja pa je močno padla." Toda, saj je tudi sam član vladajoče stranke. Odkrito pove, da se mu toži po starih časih, koje bilo več odprtosti in demokracije. ÜÜM Januar 2002 Gospodarstvo v 2001 ŽARIŠČE: Pojugoslovanjenje in druga potujčenja slovenije Razprodaja Slovenije Ljubljana /Demokracija, Vida Kocjan/ - Slovensko gospodarstvo v letu 2001 je bilo v znamenju napovedanih razprodaj državnega premoženja v posameznih gospodarskih družbah in dveh največjih slovenskih bankah. BANKE Francozom prodana Slovenska kreditna banka Slovenski bančni trg je aprila 2001 izgubil banko SKB (Slovenska kreditna banka). Francoska banka Societe Generale je namreč odkupila 97-odstotni delež te največje slovenske zasebne banke. Italijanom prodana Banka Koper Trije največji lastniki Banke Koper (Luka Koper, Istrabenz in Intereuropa) so konec oktobra 2001 z italijansko finančno skupino San Paolo IMI iz Torina podpisali pogodbo o prodaji skoraj 52-odstotnega deleža te četrte največje slovenske banke. Prevzemi slovenskih podjetij V letu 2001 je bilo kar nekaj povezovanja med slovenskimi in tujimi podjetji pa tudi nekaj prevzemov. Tujci so začeli vstopati predvsem na slovenski bančni, telekomunikacijski in živilski trg. Slovenska podjetja pa so se še intenzivneje usmerila na trge nekdanje Jugoslavije. Lek in Krka sta se bolj kot doslej usmerila na trge Srednje in Vzhodne Evrope. Sicer pa nekatere borzno posredniške hiše že nekaj časa sistematično odkupujejo delnice za tuje kupce. Med odmevnejšimi je bil letos odkup Iskre, tovarne kondenzatorjev iz Semiča, s strani berlinskega podjetja KuVV. Slednjim je Iskro ob obilni pomoči slovenskih "preprodajalcev" po desetletju naporov le uspelo odkupiti, v Semiču pa še vedno vladata strah in trepet pred ukrepi novih lastnikov. Prvi večji prevzem enega izmed slovenskih podjetij s strani tujcev seje zgodil že konec februarja 2001, ko je večinski delež v drugem slovenskem operaterju mobilne telefonije Simobil za 22 milijard tolarjev po osmih mesecih pogajanj pridobilo avstrijsko podjetje Mobilkom Austria. Za drugo polovico leta je značilna t. i. pivovarska vojna. Pivovarna Laško je skupaj z Radensko (ta je od leta 2000 v večinski lasti laške pivovarne) odkupila 24,99-odstotni delež Pivovarne Union ter s tem pridobila največji lastniški delež v tej družbi. Laško se je želelo združiti z Unionom, vendar so v zadnjih mesecih potekali intenzivni pogovori med Unionom in belgijskim pivovar-skiin koncernom Interbrevv. S Pivovarno Union je tesno povezana tudi usoda Fructala iz Ajdovščine. To podjetje je ljubljanska pivovarna prevzela konec leta 2000. Tudi Slovenija kupuje Živahno je tudi bilo ob prodajah/ odkupih znotraj slovenskega trga v papirni, železarski, elektro, gradbeniški industriji pa tudi v turizmu. Slovenija je kupovala tudi izven svojih meja (časnik Finance je poročal, da so Slovenci v Črni gori pokupili večino tamkajšnjega premoženja). Tudi v BiH je Slovenija pokupila precej podjetij. NOVICE PRED IZIDOM Prodaja pivovarn v letu 2002 Maribor/Ljubljana/ Laško / Večer/- Slovenska Kapitalska družba je 8. januarja 2002 belgijski družbi Interbrevv prodala svoj delež delnic v Pivovarni Union. Radenska je za svoj delež Uniona iztržila štiri milijarde tolarjev, če bi počakala, bi dobila več kot pet milijard tolarjev. Zaenkrat še ni jasno, koliko bo ta poteza državnega delničarja stala Pivovarno Laško. Pri Interbrevvju pravijo, da so v Pivovarni Union pripravljeni imeti tudi samo manjšinski delež, kajti zanjeje "pomembno biti navzoč tudi na slovenskem tržišču". Interbrevv si bo verjetno vzel nekaj časa in nato izdelal strategijo, s katero bi počasi pridobil odločujoče deleže v celotni slovenski pivovarski industriji - ali pa se bo pri prevzemu Uniona zapletlo ... klopčič se odvija prav te dni ... Prodaja Nove ljubljanske banke NLB Trenutno potekajo pogajanja z belgijsko bančno skupino KBC, ki naj bi do 1. marca letos kupila 34-odstotni delež Nove ljubljanske banke (NLB). Uradni viri molčijo o tem kolika bo kupnina. Udrihanje po vsem kar je slovensko Ljubljana /Demokracija, LŽ/ -Že nekaj let se po vsej Sloveniji vrstijo stotine kulturnih in sub-kulturnih prireditev tujih avtorjev in izvajalcev v tujih jezikih. V Sloveniji skoraj popolnoma prevladujejo tuje kulturne prireditve v tujih jezikih; med etnoglasboje slišati izvajalce z vsega sveta, zlasti z Balkana, le pristne slovenske narodne (ljudske) pesmi ne. Nasprotno pa brez srbohrvaščine skoraj ni več nobene slovenske prireditve. V TV programih in glasbi močno prevladujejo ameriške, zahodne in balkanske kulture, skoraj nič pa ni (čeških, slovaških in ruskih) dobrih slovenskih filmov in oddaj. Sodobni slovenski filmi in večina neužitno plehkih nadaljevank dosledno predstavljajo Slovenijo kot "mul-tikulturno" državo. Gre za načrtno odstranjevanje vsega, kar diši po slovenski kulturi, tudi za izrivanje starejših slovenskih umetnikov, zgodovinarjev, za skrunjenje slovenske klasike; za načrtno smešenje in razvrednotenje stebrov slovenske klasike: Prešerna, Levstika, Cankarja, Gregorčiča in drugih. St. John's Park COMMUNITY CLUB Razglašeni sodobni svobodni pristop izbrano udriha le po slovenski kulturi, nikoli po nekdanji jugoslovanski ali po današnjih vladajočih. Prišli smo tako daleč, da nas, tako kot igrajo v slovenskih filmih, s TV-zasIonov (med nerodnim rezanjem čebule) priseljeni mladci v jugoslovan-ščini poučujejo o slovenski kuhinji, o slovenski zgodovini in kulturi (Amir Muratovič, Rado-savljevič, v knjigah Nešovič itn.). V drugih rokah je velik del slovenskih kulturnih ustanov in umetniških vodstev. Namesto o izpričani staroslovenski zgodovini (od Tirolske do Dunaja in Blatnega jezera, Samovi srednjeevropski državi, slovenski Ka-rantaniji, vrhuncu staroslovenske kulture v 9. stoletju, slovenščini v Brižinskih spomenikih, ustoli-čevanju knezov, vojvod v slovenščini do leta 1414, o slovenskih knezih in kosezih), ki jo je v Zgodovini Slovencev dokumentiral dr. Bogo Grafenauer, se zaradi načrta pojugoslo-vanjenja in drugega potujčenja Slovenije govori le o "Slovanih" na naših tleh ... Vse to je izničenje slovenske kulturne dediščine in kulture, čezmerna naselitev tujcev ter zmanjšanje pravic slovenskega naroda ... V Klubu Triglav najdete veliko zabave zase in za svoje prijatelje Vljudno vabljeni! 80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au Venetologija - Slovenetologija O prvem mednarodnem posvetovanju Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva iz serije konferenc "Korenine slovenskega naroda" Organizacija Svetovnega slovenskega kongresa Ljubljana 17. in 18. september 2001 Priprave - Leta 1999 je mag. Vinko Vodopivec pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa uspel s pobudo, da SK~SSK spodbuja in poživi ugotavljanje korenin slovenskega naroda. Svet SK SSK je potrdil projekt Identiteta slovenskega naroda in priprave na Posvetovanje o izvorih slovenskega jezika in naše naselitve. Delovati je začel poseben odbor. Posvetovanje - Na posvetovanju je sodelovalo 23 avtorjev iz 10 držav. Podano je bilo 27 prispevkov, ki smo jih razvrstili v štiri skupine. V prvi, uvodni skupini, so bila pregledna predavanja, p. I. Tomažic in prof. dr. P.V. Tulajev sta podala pregled dejstev, ki kažejo, da so Veneti predniki Slovanov. Mag. L. Vuga je prikazal zadnje dosežke vrhunskih evropskih znanstvenikov v razumevanju prazgodovine Evrope, med njimi zlasti sodobno teorijo kontinuitete, I. Gorenc pa je podrobno analiziral pričevanje, da Veneti okoli Ogleja v 4. stol. niso bili poromanjeni, pa tudi Panonci in Mezijci ne. V drugi skupini so avtorji obravnavali jezikovne sledi. J. Škulj je predstavil podobnosti med (staro)indijskimi in slovenskim jezikom, prof.dr. J. Orešnik je govoril o primerjalni metodi v jezikoslovju, akad. prof.dr. V. Nikčevič pa o novih podatkih, ki kažejo, da so bili Veneti predniki Slovencev. Prispevek A. Ambro-žiča o etimološki vzporednosti v napisih, imenih, itd. v antični Galiji smo zaradi avtorjeve odsotnosti lahko prikazali le okvirno, T. Grohar je navedel nekaj dodatnih imen, ki kažejo na sledove slovenščine nekdaj v Franciji, prispevka dr. L. Arka o jezikovnih povezavah med Baski in Slovani v davnini nismo mogli predstaviti, zato pa je bilo predstavljeno delo prof. dr. R. Pešica o pismenstvu kulture Vinca. Mag. V. Vodopivec je poglobljeno analiziral atestinske tablice in dokazal njihovo praslo-vanskost, prof. G. Tomezzoli je razvozlal dva retijska napisa s pomočjo slovenščine. Mag. E. Tomas je prikazal izsledke E. Rötha o sorodnostih med pra-germanskim in venetskim jezikom, J. Bizjak pa je govoril o pašništvu in kovinarstvu v Alpah ter o podobnosti krajevnih imen na obeh koncih Jantarske poti. Tretja skupina je bila tematsko raznolika. Najprej je doc. dr. J. Rant podal pregled objav o Venetih v zadnjih 30 letih, prof. G. Tomezzoli pa zbirko publikacij o armoriških in atestinskih Venetih, spravljeno na CD-ROM. A. Rant je obravnaval prazgodovinsko pismenstvo v jugovzhodnih Alpah, ki se pojavlja kot napisi na orodju, orožju, kovancih in kot lastniška znamenja. Prof.dr. S. Pantelič je govoril o avtohtonosti Venetov v Karantaniji. Prof. dr. B. Kiautaje pokazal na ujemanje območij s poimenovanjem kačjih pastirjev po kači z območji kulture žarnih grobišč. Mag. I. Cvetko je na istem območju ugotovil pojavljanje 5/8 takta v pesmih. Prof. dr. A. Mavretič je posredoval spis dr. Ch. Bryant-Abrahama. Najbolj raznolika je bila četrta skupina prispevkov. Nekateri od njih so bili dokaj poljudni, so pa prispevali drobce k našemu vedenju ali pa nakazali, kaj bi bilo v bodoče še potrebno obdelati. Mag. E. Tomas je ugotavljal sledove Venetov v pričevanju Jakoba Lorberja; D. Kebe pa, kje bi lahko bilo japodsko mesto Metullum. S. Marn je predstavil delo Jožice Gerden o Venetih v Avstraliji, priseljenih iz Lužic in Saške, ki po 150 letih življenja v Avstraliji še vedno ponosno gojijo svojo venetsvko zavest, značilnosti in kulturo. Žal pa je bil ta referat ravno tisti dan zaradi nepoznavanja resničnih dejstev neupravičeno sramoten na zadnji strani časnika Delo. Predstavili smo tudi prispevek Š. Babiča o neprekinjenosti krščanstva v Sloveniji. Prof. dr. P.V. Tulajev je predstavil prispevek M. Smoleja o Venetih, Skandinaviji in Rusiji. Posvetovanje je sklenil A. Rant z referatom: Multidisci-plinarni projekt: Etnogeneza slovenskega naroda - izziv za slovensko znanost, ki je osnova za nadaljnje delo. Ugotovitve - Po vsakem sklopu je bila obširna razprava, ki je pokazala na različnost nekaterih pogledov, ki pa ne nasprotujejo skupni ugotovitvi, da so Sloveneti naši jezikovni predniki. Vsak prispevek odstranjuje praznine v dostopnih podatkih ali premaguje neznanje in pomaga ustvarjati popolnejšo sliko o naših pred-nikih Slovenetih in o etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva v celoti. Najpomembnejša ugotovitev na posvetovanju je bila, da naši "slovenetoslovci" sploh niso tako osamljeni, kot je to videti v slovenskem in avstrijskem znanstvenem prostoru. V Evropi se namreč v zadnjem desetletju uvaja povsem nova prazgovinska paradigma. V njej je zlasti opazna teorija kontinuitete. Večina evropskih arheologov je zavrnila domnevo o invaziji Indoevropejcev v bakreni dobi, opuščajo jo že tudi uradne evropske institucije, ki Financirajo raziskave. Vedno več vrhunskih evropskih strokovnjakov za prazgodovino zavrača domnevo o prihodu Slovanov v 6. stol. Sedaj razpravljajo le še, ali so Slovani na svojih sedanjih ozemljih od mlajše ali od starejše kamene dobe, pri čemer se ta čas pomika vedno globlje v preteklost. Tvorci teorije kontinuitete kritizirajo slovenske (akademske) zgodovinarje in druge znanstvenike (nekatere celo poimensko), da so preveč vezani na tradicionalno teorijo, preveč zadržani in da od njih pričakujejo večji prispevek pri ugotavljanju etnogeneze tako Slovencev kot drugih Slovanov in ostalih indoevropskih ljudstev. Teorija kontinuitete je prav tisto, kar naši "slovenetoslovci" že več kot petnajst let ustvarjajo, le da v preozkem obsegu, brez te oznake, s premalo povezavami s podobno mislečimi znanstveniki po Evropi in včasih na prenizki strokovni ravni. Naši amaterski "slovenetoslovci" so torej zelo zgodaj, mnogo pred drugimi evropskimi znanstveniki, zaznali znamenja časa in sporočili javnosti, kaj je treba narediti. Ce bi bili naši znanstveniki njihovo opozorilo resno vzeli, bi bili imeli okoli deset let prednosti pred zahodnoevropskimi kolegi. Ker pa so sporočilu le nasprotovali, sedaj zaostajajo za njimi in zopet nam grozi, da bodo od njih le prepisovali in se jim uklanjali, namesto da bi kot Slovenci prispevali kaj izvirnega. Druga ugotovitev, skladna s prvo je ta, da sta retijski in venetski jezik bolj podobna sedanjim srednjeevropskim slovanskim jezikom kot pa latinskemu ali italskim ali germanskim jezikom oziroma klasični grščini. Rekonstrukcije praslovanšcine, kot jih je ob neupoštevanju Retijcev in Venetov izoblikovala slavistika, dajejo nepopolno sliko. Razprava na posvetovanju je navrgla tudi misel, da bi bilo sedaj, zaradi številnih dvoumnosti in različnega razumevanja tega imena po Evropi, bolj primerno opustiti poimenovanje "Veneti" in dosledno uporabljati "Sloveneti", kot smo to storili v tem pregledu. Naslednja ugotovitev je, da še vedno odkrivamo nove in nove podatke, ki jih je laže razložiti s teorijo kontinuitete kot pa z dosedanjimi teorijami katastrof in popolnih selitev. Veliko teh podatkov najdemo že pri avtorjih izpred sto in več let. Slovenski znanstveniki, ki jih poznamo kot zagovornike doslej prevladujoče naselitvene teorije in se na vabila prirediteljev posvetovanja niso odzvali, se očitno zavedajo, da jim je za obrambo preživelih razlag zmanjkalo argumentov. Nekateri med njimi že ugotavljajo, daje treba naselitveno teorijo predrugačiti. Pri tem pa nastaja vtis, da poskušajo nekateri zamolčati prispevek "sloveneto-slovcev", si prisvojiti rezultate njihovega dela in prikazati njihove ugotovitve kot lastne zasluge, čeprav so dejstva ob številnih objavah na obeh straneh zlahka preverljiva. Mlajšim zgodovinarjem je ob takem razvoju stvari odprta možnost, da gredo po lastni poti in ob spoštovanju znanstvene metode lahko dosežejo še veliko. Znanstvena metoda zahteva, da "Zgodovinska znanost gotovo mora pri obravnavanju vprašanj preteklosti upoštevati in uporabljati vse zgodovinske vire, se pravi vse sledove, ki ..." (B. Grafenauer v: P. Diakon, Zgodovina Langobar-dov, Obzorja, Maribor 1988, str. 403). Naše "venetologe", po novem "slovenetoslovce" ali "avtohto-niste" čaka sedaj težja naloga, ko naj ne bi pisali samo o "Slovenetih", temveč o vseh "staroselcih". Osvojiti morajo sedanji način razmišljanja, pisanja in objavljanja stroke, ne da bi pri tem zanemarili znanstveni pristop in argumente. Kar nekaj akademskih znanstvenikov je opozorilo, da "slovenetoslovci" pogosto uporab-ljajo način dela in podajanja dokazov izpred sto in več let. Pa tudi, da bi jih tvorci nove prazgodovinske paradigme sprejeli medse, če bi bili njihovi dokazi izvedeni na način, ki je v znanosti sedaj v navadi. Obžalujemo razhajanja med pristaši novih pogledov na izvor in zgodovino Slovencev, kije pri vedel do podvojitve posvetovanja Ljubljana - Ptuj. Vendar pa smo prepričani, da bo mogoče že kmalu premagati osebne zadržke in strniti sile, pritegniti še druge znanstvenike in stroke ter v taki povezavi doseči v evropskem prostoru dokončen umik zastarelih in neutemeljenih pogledov na etnogenezo srednjeevropskega prebivalstva. V ta namen že pripravljamo naslednje posvetovanje v letu 2002. Ustanovili smo mednarodni znanstveni in programski odbor, ki ga sestavlja sedanji programski odbor razširjen z znanstveniki iz tujine, ki so bili navzoči na posvetovanju. Vse domače strokovnjake vabimo k sodelovanju v strokovnem odboru in na prihodnjem posvetovanju. Prof.dr. A. Perclili Year 2 No 17 January 2002 Sonia Leber & David Chesworth, The Masters Voice Sit, Ubu, sit. Good dog. Mitchell Whit el aw Canberra /RealTime; ii'irir. rea l timea r ts. net/-Visitors to Canberra, or new arrivals, are often anxious to find out where 'town' is, where they are in relation to the middle of things, the action, tiie hub, the urban focus. There's a common conversation that goes along the lines of, "So where's the city?" "Well..." (apologetically) "there's Civic..." Civic is the diffuse middle of this diffuse city - a loose mix of malls, cafes and bus terminals; visitors greet it with some suspicion, as if there's actually a real urban centre somewhere else which is being kept from them. The retail and restaurant cluster is around Garema Place, the wide pedestrian plaza that is truly, in social, street-life terms, the middle of town. Its image has been dominated by petty crime and drugs, until recently; the Place has been 'cleaned up,' and local government seems intent on encouraging a more lively and non-threatening public space. There's certainly a pulse now: lots of fire-twirling, the odd band, packs of skateboarders and freestyle bike riders, hopping around the steps and benches like biomechanical goats. As well, public sculptures have been multiplying in the Place precinct, part of a public art program being run by local government. The latest of these is The Master's Voice, a sound installation by Melbourne-based collaborators David Chesworth and Sonia Leber. Sonia Leber & David Chesworth, The Masters Voice, Sonia Leber The work is physically almost surreptitious: 11 straps of stainless steel grille, inset into the pavement and up an adjacent wall. It borders a pedestrian thoroughfare through low-key retail and cafes, a transitional space. Crouching below waist level, it trips up passers-by, induces double-takes, private puzzled glances. It calls out: "Come Architect Tom Kovac and the new World Trade Center-New York "Tom Kovac is the only Australian architect invited to create a design for the new World Trade Center in New York. Seventeen of the most famous architects from around the world have been invited to create a design for a new World Trade Center. The exhibition of all the projects will open at the prestigious Max Protetch Gallery in New York on the 17th of January 2002." 'ere...gedaround ya lazy dog / Chook-chook-chook-chook! / Back...back...back...good boy, Whoa!" It addresses us directly, in a language and a sonic shape that is completely familiar. It's just that we're not usually the addressee, here. A throng of animal-voices: calls, exhortations, orders, signals, admonishments, affectionate jibes. In fact they're real-world recordings of people talking to their animals, with the sonic presence of the animals themselves edited out. There's a kind of hole in the air where an animal should be, but it's only occasionally clear what kind of animal, and anyway it keeps changing. A phantom menagerie, chooks, dogs, elephants, horses, who-knows-what. That's what passing humans walk into, what alerts and draws them in, a virtual form made from silly, an-thropomorphised animal-talk, but a form which points to the real presence of one of those inscrutable 'others.' Leber and Chesworth have edited the calls together into short compositions, layered sequences which follow a passerby the length of the work. There are arrangements of sense and subject but especially sound: pitch, contour, cadence, rhythm. The 'sensible' inflections of speech get stretched into wild glisses and warbling melisma; syllables shorten into abstract sonic punctuation. There's a bit of outright mimesis, growls and clucks and budgie whistles, but more often the calls work 2 strata at once, language and sound, human and animal. The words are there as a scaffolding for the sonic forms-the elements which do the be-havioural work-but also for the speaker's own benefit, a warmly ironic monologue. "You're not going to be able to walk, your stomach's that big ... You aren't ... Eh?" At the same time these calls are full of questions, invitations to conversation, spaces for exchange; there's this urge for an interchange, which in the absence of an articulate partner, puts words in its mouth, or maw. So these candid, charged interspecies moments emerge from inconspicuous slots in a mallscape; their sonic shapes stand out against the 'public' murmur of social verbosity. As Tony MacGregor (Executive Producer, Radio Eye, ABC Radio National) pointed out at the work's opening, Canberra is nominally a location for public, social, civilised speech; yet the House of Reps is dubbed the "bear pit." Meanwhile these real interchanges have an immediacy that the scripted drivel of most political discourse lacks. Most striking, though, is the presence which the work projects, the way it subtly deforms this coolly anthropocentric public plaza, turning civilised language into silly noises, and turning people, momentarily, into animals. The Master's Voice, sound installation by Sonia Leber & David Chesworth in association with H2o architects, Pocket Park, Corner Garema Place & Akuna Street, Civic, Canberra. /Internet Page/- Tom Kovac settled in Australia in 1970. The remarkable plasticity- ofTom Kovac's architectural works, which combine his research on light and surprising sense of spatial flow are, in his view, influenced by the sculptures of Richard Serra, Donald Judd, Barbara Hepworth, or perhaps even by the works of Frederick Kiesler. Architecture appears, in this case, to be an energetic field of gravitational forces or surfaces and volumes, voids and solids, transparencies and densities, all dissolving into the same simultaneous perception, where modulated masses are affirmed, and limits fended off and endowed with motion. After having designed the Succhi store in,1991, or the Atlas House in 1996 N both built in Melbourne N Tom Kovac is now building a large complex at St Kilda Marina, including stores, restaurants, etc.; he is also building the Little Latrobe Apartments in Melbourne. This is an apartment building characterised by its undulating facade whose two concrete sides contrast with the lateral glass opening, thus creating a distorted kinematic effect. The Slovenia-born Australian Tom Kovac is the only one. His architecture dementia has no parallel in Australia! /More on page 4/ Concealed and Forgotten Persons gary he had the royal consorts reconcile, for which Barbara and her father Herman II remained forever grateful to him. Nevertheless, since then Barbara's influence in the Hungarian Court was very curtailed. In 1421, she could not hinder the marriage of her young daughter Elisabeth with Albert V of Habsburg (Al-bertine line), the ruler of Austria. Already in 1420 the friendship between Sigmund and the Polish King was dissolved. On the Diet in Breslau, where Sigmund was elected to umpire the quarrel between Poland and the Teutonic Kinghts, he found himself on part of the latter. In the year 1429 Sigmund suffered a defeat from the Turks. In his opinion Alexander's (Prince of Wallachia) behaviour caused this defeat and he imposed this burden on him. However, Alexander was a vassal of the Polish King and under his protection. A very offended Sigmund tried to persuade the Grand Duke Vitold of Lithuania, to secede from Poland. Unfortunately, the latter perished by falling of his horse. In 1431, in Milan, Sigmund and Barbara were crowned King and Queen of Italy (ancient Kingdom of Middle Franks). In 1433, in Rome, the Pope crowned them Emperor and Empress. They treaded in this way in front of the Christian Europe, represented by the Holy Roman Empire. However, more bad news awaited Barbara. In 1435, her father Count Herman II of Celje and his friend, the Polish King, passed away. The forces of her consort declined too. Now the aspirations of the Habsburgs to strive after the Hungarian crown became more and more evident. In an effort to stop the Habsburgs and the German penetration towards East, her con-sort nominated in 1436 as Princes of the Holy Roman Empire Barbara's brother Frederic II and her nephew Ulric II. This was obviously done on her request and it paved the way for the County of Celje to became the immediate Principality of the Empire. Although, the Counts of Celje were the former vassals of Inner Austria (ancient Carantania), ruled by Duke Frederic V of Habsburg (Leopoldinian line), who tarried at that time in Palestine. Once returned, he did not recognize Sigmund's nomination and began to fight with the Counts of Celje for a long period of time. Barbara tried to hinder the Habsburgs in organizing a more Marjetica Potre from Slovenija will exhibit her art work at Visual Arts Festival -Perth Perth Institute of Contemporary Art PICA January 25 2002 Barbara of Celje (1388 - 1451) Queen and Empress Who Decided the Fate of Europe By Dr. Jozko Scivli Marjetica Potrč is a Ljubljana based artist and architect. At the moment she is an artist in residence at the Kuenstlerhaus Bethanien in Berlin. She is a winner of the Boss Prize 2000 of the Guggenheim Museum, New York. Her work has been featured throughout Europe and the United States, including shows at the Center for Curatorial Studies Museum, Bard College, Annandale-on-Hudson, NY (1996); Skulptur. Projekte in Muenster (1997); La casa, il Corpo, il Cuore: Konstruktion der Identitaeten, Museum Moderner Kunst Stiftung Ludwig, Vienna (1999); Urban Visions, Worcester Art Museum, Worcester, Massachusetts (1999); and Guggenheim Museum, NY (2001). In addition, Potrč has received numerous awards, including grants from the Pollock-Krasner Foundation (1993 and 1999), Parque de la Memoria Sculpture Prize, Buenos Aires (2000), and The Hugo Boss Prize 2000, Guggenheim Museum. Barbara and her daughter Elisabeth are lead to Mass (Chronicle of Council of Costance, of Ulric von Richental,1482). In the year 1396, while fighting against the Turks near Nikopol at the Danube in Bulgaria, Herman II Count of Celje, (now belonging to Slovenia), saved the life of Sigmund of Luxemburg, King of Hungary and son of Emperor Carl IV. King Sigmund rewarded Herman generously by bestowing him with many properties. Sigmund's wife, the Hungarian Queen Mary had passed away a year before in 1395 and left him behind as a widower. She was the daughter and heiress of Louis the Great (t 1382), from the Anjou-Sicily line. In 1405, Sigmund married Barbara of Celje, Herman's daughter, born in 1388. Barbara was a very beautiful, clever and also sophisticated noblewoman. She spoke Slovenian, German and Latin. Later on she also learned to speak other languages and was an adversary to his mother, Ann of Schaumburg, a Bavarian countess, who introduced German customs to the courts of Celje. On Barbara's request, her father removed the German chancellor and customs which were placed upon the courts and castles in Celje. His army was formed of Slovenian soldiers only. On Easter in 1410, Herman II of Celje was invited to Cracow by his niece Ann of Celje, the Polish Queen. During his visit he confided in her husband Vladislaus II Jagiello, the Polish King, valuable information, which was en - trusted to him by his daughter Barbara: "Sigmund, the Hungarian King, cannot reckon support from his grandees and therefore never would assault Poland from the South, otherwise he will loose his throne". In this way the Polish King had time to direct his armed forces toward the North, and on July 15th he defeated near Tann-enberg (Grunwald) the knights of the potent Teutonic Order, who threatened his kingdom. In 1414, Sigmund and Barbara were crowned in Aachen as King and Queen of Germany (ancient Kingdom of Eastern Franks). Afterwards they proceeded to the Council in Constance, where at that point in time the Czech reformer Jan Hus was condemned to the stake. Such an action caused fights with the Hussites in Bohemia for many long years until finally they were defeated by Sigmund's general Jan Zizka. In 1419, Sigmund and Barbara were crowned as King and Queen of Bohemia, since Sigmund's father, Emperor Charles IV, was also the Czech King, known as Charles I. The defeat of the Hussites invigorated the German faction, not only in Bohemia but also in Hungary. This faction saw in Barbara, and not without good reason, its principal adversary. It was their doing that she was calumniated persistently as unfaithful to her consort. The enraged Sigmund banished her and their infant daughter Elisabeth far away to the town of Varadin. When the Polish King visited Hun potent block and she planned to unite Hungary, Bohemia and Poland under a unique crown. But now she was stopped by Sigmund and interned to the Bohemian town of Znojmo. In 1437 Sigmund died. On the 1st day of 1438 the Hungarian Diet elected the new king Albert I. of Habsburg, the consort of Barbara's daughter Elisabeth. After a few months he also was elected King of Germany, where he was known as Albert II. The Empress and Queen Barbara could not bear this action and escaped to Poland. There she was received in a solemn way by King Vladislaus III Jagiello. The same year Albert II invaded Bohemia and crowned himself as King of Bohemia. But the Hussites rebelled again and turned to the Polish;King. Albert II was constrained to ask for armistice, because the Turks invaded Hungary near Belgrade anew. He went to combat them and died on his return on diarrhea. Hungary was anew without a ruler. However, Queen Elisabeth gave birth to a son after Albert's death and called him Ladislaus Posthumous. She wanted to assure him the kingdom, and let the child crown. But mother Barbara insisted to nominate Vladislaus III Jagiello as the new Hungarian king. It came to a struggle between the Polish party in Hungary and the partisans of Queen Elisabeth. They were conquered by the party and the Hungarian crown was given to the Polish King. In 1442, Queen Elisabeth died, her mind and body was completely exhausted from all the countless struggles and fighting. Empress Barbara left Poland and settled down in her Castle Melnik in Bohemia. Vladislaus III Jagiello, King of Poland and Hungary, fell while fighting the Turks near Varna (Bulgaria), in 1444. In Hungary he was succeeded by Ladislaus Posthumous (t 1457), and in Poland by his brother Casimir IV Jagiello (t 1492) The latter was married to Elisabeth of Austria, daughter of Albert II and Elisabeth, a niece of Barbara. Barbara of Celje, Queen and Empress, died in 1451. For a century she stopped the German feudal penetration towards East. Meaning, together with her cousin Ann, Queen of Poland, they had already at that time influence on the outcome of the battle near Tannenberg, and Barbara was also hostile against the Habsburgs Only in 1527 they had their first chance to win the Hungarian crown. She is interred in the Cathedral of St. Vitus in Prague. She definitely made a difference in the fate of Europe. TIGR The Liberation Movement of Primorska (Slovenian Littoral) during Italian Fascism and the Persecution of their Members in Communist Yugoslavia By Dr. Jožko Savli The organization TIGR (tiger) addressed to the president of Slovenia, Mr. Milan Kucan, three letters successively (1997, 1998, 1999), requesting him to mediate for a memorial to be erected in honour of the members of organization TIGR, who were sentenced to death in the second trial at Opcine (Opicina) in Trieste, on the Italian side of the border. The magazine 'Primorski rodoljub' (No 5. Koper, 2001) published these letters, but it is not evident if Mr. Kucan or the Government in Ljubljana replied to them. For this reason it is appropriate that the readers become familiar with the wider problems in this context (Writers remark). At the end of the First World War in 1918 the Austro Hungarian Monarchy crumbled. Parts of the Slovenian territory, as the regions of Kranjska (Krain) and Spodnja Štajerska (Lower Styria), became part of the new state of Yugoslavia. Other parts of Slovenian territory, as the regions of Istra (Istria) and Primorska (Littoral) were annexed to Italy. The centre of this area was Trieste consisting of a mixed population, where the majority spoke Italian. There were about 80,000 Slovenian speaking people, making up more than one third of the city's population, with a density of 210,000 inhabitants. In Trieste were present all central organizations belonging to Slovenian people from the whole territory. Here were the establishments of well known Slovenian banks, at the forefront the Jadranska banka (Adriatic Bank) and many financial institutes. The Slovenian-Dalmatian Boat building Company Dal-matia had its head quarters here and so did the Slovenian Shipping Company Oceania, the transport company Balkan and many other businesses. The Czechs had also their capital invested here, which was primarily obvious in the ivnostenskr Bank. Trieste (Trst), Slovenian National House (Narodni dom) built by the architect Max Fabiani, in 1904 This hall was the seat of the Slovenian Theater and seat of many associations in the city. The centre of the Slovenian national and cultural activities was a splen did palace in the downtown core called Narodni dom (National House), containing the administrations of all Slovenian cultural organizations including the Slovenian playhouse. However, in July 1920 the fascists of Trieste attacked Narodni dom and burned it to the ground. This was the signal for per secution of Slovenians in the whole region and received its official sane tion in 1922 with the rise of fascism in Italy, which continued from then on. Slovenian banks and companies were officially abolished and their capital confiscated. All Slovenian schools were shut down and it was forbidden to speak Slovenian in public. Some 70.000 Slovenians, being robbed of their existence fled to Yugoslavia. A terror reigned over everything that was called Slovenian. Physical attacks were carried out on nationally conscious Slovenians. July 13, 1920, Slovenian National House in flames. It was set ablaze by Italian fascists of Trieste, before the fascist regime took power in Italy (1920). This arson was the first sign for persecution of Slovenians in the Littoral (Venezia Giulia, in Italian) which went on until WW2. People in the country and in small towns still persisted to make use of the Slovenian language. A revolt and resistance against the fascist terror grew among them. The liberation organization TIGR was established, they fought for Primorska in hope to have it joined with Yugoslavia. Its activities started with acts of sabotage in 1924 especially concentrating on burning former Slovenian schools in country areas, where they served now exclusivly only as Italian education facilities. They smuggled Slovenian literature and books from Yugoslavia and distributed them among the population, etc. TIGR was trying to avoid human casualties, however, they primarily responded to fascist violence. Yet, there were some human sacrifices. Based on those acts of sabotage numerous convictions were made and often innocent people had to suffer. A typical case was the memorial of the Italian soldiers that died at Km. which was struck by lightning. The fascists blamed the people in the nearby village of Dreznica and accused them to have detonated the memorial. Long court proceedings followed with the intention of sub duing the people. The First Court Case in 1930 in Trieste Fascist daily T1 Popolo di Trieste' spread most of the hate and incitement against the Slovenian population. TIGR decided to intimidate the editors by planting a bomb in 1930 into the administration lobby. After the set up one of the editors by the name or Neri came into the lobby by chance, he got injured and died later on. The fascist regime initiated the renowned 'Special Court for Protec tion of the State' against the mem bers of TIGR. It convicted many persons to long years of incarcera tion and some of them to death. They were shot on the 6th of September 1930 near the village of Bazovica close to Trieste. After the war a beautiful memorial was erected at the site of the execution. Following these executions the fascist tyranny against the Slovenians increased. Some members of the TIGR association were cooperative with the British Secret Service and were sending them information about the military strength of the fascist regime. There was no shortage of confinements, the torture of prisoners was a 'normal' occurrence, but the resistance did not cease. The Second Court Case in 1941 in Trieste Slovenian men were also condemned to death in the Second Court Case of Trieste. They were shot on December 15, 1941, in Opcine (Opicina). A special tribunal was sent from Rome to Trieste in 1941 and a second Court Case was in process. After thorough investigations 60 people were arraigned and further 10 were accused in abstentia. Nine were condemned to death but some of them were later on commuted to life imprisonment. On the 15th of December 1941 again some people were shot at the Obcina. These victims still have no memorial despite 'good' relations between Italy and the former Yugoslavia as well as today's Slovenia. In the same year fascist Italy did attack Yugoslavia and occupied parts of its territory. The majority of the TIGR members joined the fighters of the Slovenian Liberation Front. However, their Slovenian patriotism was 'dangerous' to the Communist Party, which was at that time totally devoted to Stalin and controlled the Liberation Front. The tragedy was obvious after the war, when Primorska (except Trieste and Gorica) became part of Yugoslavia. In the communist totalitarian Yugoslavia it was not permitted to speak or write about the struggle of the members belonging to the TIGR association. Some of the members were even persecuted and the anti fascist struggle of TIGR members was not recognized. They received no means from the Yugoslav comu-munist regime for their existence and some of them deserted the country and fled to the Italian side of the border or anywhere else in the world. They were accused of treason (for collaborating with the British) and especially of (Slovenian) nationalism visa versa 'internationalism' of the Communist Party. The anathema of TIGR members lasted to the very last day of Yugoslavia. Italy and Yugoslavia came to an agreement immediately after the war, confirming that they /cont. page 4/ /coni. from the page 3/ would not publicize the wrongdoing of the fascist regime towards the Slovenians and the atrocities of the Yugoslav Communist regime towards the Italians in Istria. In this context it is necessary to understand the relationship of the Slovenian Communist Party towards the TIGR association after WW2. it was only carrying out the directives from Belgrade. After Slovenias' secession from Yugoslavia the anathema of the TIGR members ceased at least to such a degree that the anti fascist struggle of their fathers could now be openly told to the younger generation. However, since the end of the war more than half a century has past. At least two to three generations of the littoral population has been raised under the communist Yugoslav regime without teaching them any historical knowledge and leaving any memories of persons, who were so close to them. Will the initiators, who are pressing for the erection of a great memorial in honour of the TIGR members in the Karst region, be able to resurrect what the regime wanted to stifle and has to a great degree managed to choke already? Time will tell. NEWS Ljubljana - The invention of a natural potion based on mineral water high in magnesium which acts as a preventive and healing agent for kidney stones has been patented by two Slovene medical experts. The patent has been issued at the end of November by the Austrian patent office for a "period of 20 years and will be valid in all EU countries. Pharmacist and medical biochemistry specialist Damjan Jurjec and Dr. Bojan Tepes have been in the past years studying the effects of Dona't Mg - a mineral water containing magnesium produced by Slovenia's food producer Kolinska - on the prevention of the re-formation of kidney stones. Donat Mg alone is known for containing a huge amount of healing substances. Pusan - In the 2002 Football World Cup in Japan and South Korea, Slovenia will play in group B together with Spain, Paraguay and South Africa. Slovenia wilfthus play its first-ever world-cup match with Spain on 2 June. Slovene players will go on to face South Africa on 8 June and take on Paraguay on the 12th. Januaiy 16th 1992 Australia recognised Republic of Slovenia Exhibition -A new "World Trade Center" Max Protetch Gallery, New York Opening 17'' January 2002 Architectural proposals for a New World Trade Center will be unveiled in New York this week in a major gallery exhibition, which opens on Thursday at the Max Protetch Gallery in Manhattan, New York. This historic event will include some of the most influential names in global architecture such as Daniel Libeskind and Zaha Hadid, as well as select members of a new generation of architects whose work is redefining architecture such as Gregg Lynn, Asymptote and the only Australian invited Tom Kovac. The invitations to create a proposal for a new World Trade Center came in October last year and emerged as a response to September 11 attacks, which almost immediately called for suggestions of how to rebuild lower Manhattan and how to respond to issues relating to business, office space, transportation and the expectations for a memorial to the victims of the attack. In his official farewell address last month, at St Paul's Chapel, New York former mayor Rudolph W Giuliani made headlines, calling for a memorial at the former-World Trade Center site and a call for art before business. "I really believe we shouldn't think about this site out there, right behind us, right behind us right here as a site for economic development" he said. "We should think about a soaring, monumental beautiful memorial that just draws millions of people here, that just want to see it. If the memorial was done correctly you'll have a all the economic development you want, and you can do the office spaces in a lot different places", R Giuliani. Tom Kovac is sympathetic with Giuliani's proposition commenting that" this is an unprecedented and defining moment for interest in social, political, economic, and symbolic role of architecture. It shows how eager the public is to interact with architects and their ideas. Kovac who is Internationally regarded for his architecture, is one of the world's most challenging young architects today. His work is widely published and exhibited, most recently at the prestigious Venice Biennale in Italy, with an up coming show focusing on new generation architects at the Pompidou Center in France early next year. Explaining his work Kovac says that "Digital technologies are profoundly impacting on all aspects of culture and this has a direct response on how these new tools are used and how they are transforming urbanism and the notion of cities themselves. In our work we recognise that architecture and cities are process oriented fluid environments which are redefining our lives and our thoughts about conception of the environment." Created at RMIT University's Interactive Information Institute, using advanced software systems Kovac and his team mapped the complex organisational and human interrelationships of the previous World Trade Center into dynamic spiralling inclining spatial interface, which challenges conventional geometrical defini-tions.Tom Kovac explains the scheme as "A continuing changing surface, all of which is unique in it's shape and size, and endless in its variation There is an interaction between complex raw data of the previous WTC complex, its thousands of victims and its re-articulation into new spatial potentials which are now opening possibilities in architecture. The project proposes a public response that is not monolithic but is rather permeated with public space and programs at its base. Our aim was to create a me morial to loss so that the memories being honoured are retained and kept alive long after the events of September 11 pass into history." Professor of Architecture, Prof. Leon van Schaik, RMIT University, Australia, comments that Tom Kovac's scheme for the new World Trade Center is risk-taking and precisely about what quickens our blood when we visit New York. "There are moments when there is a subliminal reminder of the shards that were all that remained of the WTC. Shared edges between the chassis and the spiralling plane are enshrouded in glass, the obvious form is not. So it is that in Kovac's design there is a contemplation of what was, but no re-creation. The dynamics that existed are represented, but the design poses a question about the future: what spatial configurations play to the new mental spaces that are now emerging." Fotograf Lojze, tudi fotograf Glasa Slovenije, na procesu stoletja Sydney/Velenje /Glas Slovenije/- Fotograf Lojze Ojstršek in Florjan Auser se poznata še iz Velenja. Nekaj zadnjih let seje upokojeni Lojze sam ponudil da za Glas Slovenije pošlje fotografije o nekaterih pomembnih dogodkih. Tako je postal naš akreditirani dopisnik, najodmevnješe so bile njegove fotografije ob proslavitivi stoletnice olimpionika Leona Štuklja v Novem mestu, obisk papeža v Slovenij i^ (Maribor) in samit Bush-Putin na Brdu pri Kranju. Še preden predstavimo žalostno in sramotno zgodbo, ki jo je v savinjskem tedniku Novi tednik lepo obelodanil Branko Stamejčič, zapišimo, daje imel Lojze "koristi" tudi od Glasa Slovenije: eno ali dve številki smo mu namreč poslali zastonj, "v zahvalo za njegove usluge". Upamo, da ga slovenska zakonodaja ne bo tudi zaradi tega zgrabila za "kravatlc" in od njega zahtevala davčno plačilo. Žalostni proces stoletja naj bi bil v času izida te številke, gospod Ojsteršek pa nam je sporočil, daje razprava preložena na nedoločen čas). Toda poglejmo zgodbo, ki jo je zapisal Stamejčič ... /Novi tednik, 6. december 2001, Branko Stamejčič/ -Lojze je vsega zaničevanja vreden zločinec. Za seboj ima bogat kriminalni dosje. Enkrat so ga tožili zaradi (zelo duhovite) karikature, drugič zaradi majhnega prometnega prekrška. Tretjič - zadnjič doslej - zaradi po nesreči posnete fotografije, ki jo je s še osmimi drugimi naročnici prodal in zato dobil dva jurja (od katerih še ni odvedel dohodnine - plačal davka). Zaradi vsega zaničevanja vrednega motiva, obsojanja vredne nedostojnosti in neprofesionalnega izdelka, na katerem je ob (res ne najlepši) roki, stegnjeni v pozdrav, bilo videti le še obraz tožnice, se bo 9. januarja 2001 sestal sodni senat in razsojal, ali je Lojze Ojsteršek res vsega zaničevanja vreden zločinec. Prekrasen sončen dan ob velenjskem jezeru je bil. Ljudi seje trlo. Tudi Kučan je prišel, se vsevprek rokoval. Praznik je bil. Več kot 10 tisoč udeležencev iz vse Slovenije je konec junija 1999 upihnilo osmo svečko na torti slovenske samostojnosti, na prireditvi Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo, pa so se spomnili junakov, od Maistrovih borcev, do partizanov in borcev v osamosvojitveni vojni. Dogodek, ki gaje vredno pomniti. In nanj ohraniti spomine. Tudi Lojze je to vedel. Akreditiral seje, kot že tolikokrat poprej, in s svojim aparatom beležil dogajanje. Znanka M.Ž., ugledna upokojenka meščanka Velenja, gaje zagledala in se odločila - Lojze bo pravi, da me z žlahto zabeleži na tem zgodovinskem dogodku. Stegnila je roko v pozdrav, Lojze svojo, aparat pa, ki gaje Lojze držal z levico, seje sprožil. Nastal je zgodovinski, zločinski, neokusen posnetek paparazza Lojza. Ne Lojze ne M.Ž. takrat nista vedela za zločinsko dejstvo. Razkrilo seje šele, ko je bil eden od šestih filmov razvjt. Minili so dnevi in Lojze je posnetih 15 slik ponudil M.Ž. v odkup, po zločinski ceni 200 tolarjev za komad. V kavarni, kjer sta se sestala ob predaji inkriminiranega gradiva, je naročnica, brez očal, na svojo kasnejšo žalost odbrala 9 fotografij in Lojzu plačala dva jurja, celih 200 tolarjev preveč. Lojz je plačal kavo in še danes mu je žal. Ne zaradi kave. Zal mu je, ker je gospo z žlahto slikal, ker ji je slike ponudil v odkup. A po zločinu kesanja ni. bočn/k / to - w'c / f • ».«J../,./ Gostoljubna hiša z "gostoljubnimi" cenami za naše "regrute" Karikatura, zaradi katere je leta 1962 moral Ojsteršek prvič pred sodnike Izuredništva Glasa Slovenije: Lojze Ojsteršckje tudi pomagal pri vzpostavitvi kontaktov in pomoči pred leti še finančno slabo stoječi teniški igralki Katarini Srebotnik Glas Slovenije ji je namreč (in njenemu očetu) leta 1998 z raznimi sponzorji omogočil udeležbo na Australina Openu, na mladinskem turnirju v Melbournu in na turnirju Slovenskega društv a Sydney. Kot nam je znano je za tem posredoval tudi, da je dobila Katarina takrat v Velenju štipendijo. In ne samo da je Lojz Ojsteršek poslal fotografije za objavo v Glasu Slovenije ob treh pomemnih dogodkih, tudi stroške fotografij in pošte je plačal sam. Hvala Lojze! Gospa je namreč prišla domov, si nadela očala in - o strah in groza - ugotovila, daje fotografija z roko v prvem planu grozna, strahotna, poniževal-na, vulgarna, oseb- • ^üffir^ggy*-1 ^¡ffiffSSf?^ö nostno žaljiva... fe-c^ Sledilaje zahteva raz- ' '". jarjene gospe, da naj, r ' glede na njegovo sla- • •• ■ g^^^^^^^B^^J^f. Jö^ rost pa mu je dala kar , Mj$lß " v 48 ur. nemudoma i/- :,•'• ■•^^^^B^^^mP^H»: ¿glg^K roči negative in sicer .'(^BHHBCf^Mj^HB^^gl»^ v njen poštni predal. ''^ffV. Zločinec Lojze je . . , „ . . „ . _ , . zaslutil dobiček. "To," N Lojze °Jsterse.k'{e ze 7 ,et «gojenec. ip r,i.p] in ¡j ' Nepogrešljiv je kot kronist dogajanj v Šaleški si je rekei in ji nega- rfo///j/ Nq s{ara /g/fl r(rJ svoje sreče tive ponudil v odkup po ceniku avtorske agencije. Celih 7 jurjevje to pot hotel zločinec Lojz. Razjarjena gospa sije rekla - to je pa preveč, kaplja čez rob, takorekoč. Zdaj me misli ta paparazzo še izsiljevati!!? in je spisala 15 strani dolgobtožbeni predlog, v katerem je zločincu Lojzu naprtila vse mogoče ... in na koncu dodaja zahtevek po odškodnini. 150 tisoč tolarjev bi imela za tolažbo in dala bi jih humanitarnim organizacijam. Nastopi davkarija Za povrh je zločincu Lojzu na glavo nakopala še davkarijo, kajti ni ji izstavil računa in ni plačal davka. Stamejčič v članku našteje še nekaj Lojzovih "zločinov": včasih slika na pogrebih, slikal je Pikin festival intd. Tudi leta 1962 seje zaključil zločinski proces proti Lojzu, kije v glasilu Rudar objavil karikaturo hiše, v kateri so med vojaškimi vajami pogumnih teritorialcev veselo in po jasnem ceniku prodajali vpoklicanim "tovkec". Na "švarc" seveda. Zločin brez primere, saj je bila familija ugledna. Zločinska kariera In še nekaj nevšečnosti navaja novinar Novega tednika, ko so pred leti zločinca Lojza "močno prištraufali" zaradi nekega majnšega prometnega prekrška ... Namreč, ko seje peljal na obisk k ženi, ki se je tedaj zdravila v termah Čatež je pred Laškim prehitel sveže pečen Volkswagen s še bolj sveže pečeno voznico, kije bila, po naključju, sodnica v celju. Prehitel jo je na tesno in namestu, kjerje bila omejitev hitrosti 40 km/h. Lojz tega ni vedel, saj je bil znak zaraščen z živo mejo. A zlomka, že nekaj kilometrov naprej, v Laškem, je pred njim prečkala cesto peška in na prehodu padla. Zločinec Lojz je sicer pravočasno ustavil, pomagal ženski na noge, a sveže pečena voznica, kije peljala za njim, je naredila cirkus. Poklicala je policijo. Naredili so zapisnik, Lojza povabili na zaslišanje in Lojz je na sodišču izgubljal in izgubljal ... Ja, tudi gospa M.Ž. je iz "ugledne familije" preteklih let... Branko Stamejčič zaključuje: Ne obupajmo! Roka pravice ima 9. januarja 2001 novo priložnost, da dokončno prekine zločinsko pot paparazza Lojza. Da ga "štrafa" kot bi ga morala že pred leti. Kljub temu, da je bil rudar, šest let na čelu, deset let v jamomerstvu. Kljub temu, da se je_ zaljubil v fotografijo in je eden najpomembnješih fotokronistov Šaleške doline. Kljub temu, daje v rudniku ustanovil fotoarhivsko službo in jo deset let vodil. Kljub temu, daje dopisnik praktično vseh slovenskih dnevnikov in občinskih in regionalnih časopisov. Kljub temu, da hrani doma okoli 300 tisoč negativov. Kljub temu, daje bil med ustanovitelji rokometnega kluba in daje ustanovil tudi atletskega. Kljub temu, da piše spomine "v katerih bom tudi Žganku (op.u.: bivši predsednik občine Velenje in še ...) povedal, da ima slab spomin, in da mora nekaj trditev iz svoje knjige popravit." i6fll! Januar 2002 Slovenija, moja dežela Bled bo praznoval leta 2004 svojo tisočletnico - brez labodov? /Večer-Sladjan Umjenovic/- V Sloveniji po nekaterih podatkih ta čas prezimuje okoli osemsto labodov. Prihodnje leto spomladi bo minilo natanko sto let, odkar so ti prvič zaplavali tudi na Blejskem jezeru. Skozi čas so labodi postali ena od značilnosti Bleda in del njegove turistične ponudbe. Zdaj pa vse kaže, da bo Bled sčasoma ostal brez svojega zaščitnega znaka, saj ljudje z njim grdo ravnajo. "Labode na Bledu moti hrup - predvsem v času gnezdenja. Takrat bi se lahko vzdržali hrupnih akcij, še zlasti ognjemetov z bliskanjem in pokanjem. Poleti pa te ptice ne morejo priti niti do trave, ker je vse pohojeno ali pa nanje spuščajo pse," pravi Rajko Bernik, član turističnega društva Bled, ki za labode skrbi tudi ljubiteljsko. Mimoidoči so doslej ropali njihova gnezda, ugotavlja, nanje spuščali pse, jih preganjali z obale in podobno. Enega laboda so dali celo usmrtiti zaradi pasjega ugriza. Drugi je bil zvezan z žico in vrvico za obešanje perila, v kljunu je imel ribiški trnek, prestreljen pa je bil s puščico športnega loka. BIVJE /Primorske novice/ - Koordinacijski odbor za čisto okolje devetih koprskih krajevnih skupnosti je napisalo peticijo Dovolj Imamo zastrupljanja. Zavzel seje za celovito sanacijo kemičnega kompleksa na Bivju pri Kopru, ki naj bi v zrak spuščal rakotvorne snovi. BRDO /Primorske novice/- Italijani so pri Golem Brdu posegli v tok mejne reke Idrije in s tem uničili vinograd dvolastniku Damjanu Podvršiču z Golega Brda, ki ga niso nič vprašali. Krajan je ogorčen zaradi ravnanja Italijanov in zato, ker ga slovenska stran ne ščiti. Na občini Brda so obljubili pomoč. KOPER /Primorske novicei - Slovenske železnice so s 16. decembrom, ko je začel veljati novi vozni red, ukinile 16 vlakov, vnovič vpeljale devet in povsem na novo pet, 91 vlakov pa ne bo več vozilo ob sobotah in nedeljah. Skupni obseg voženj se bo tako zmanjšal kar za 8,8 odstotka. Na Primorskem je prenehalo voziti pet vlakov: iz Divače v Koper (z odhodom ob 6.20), iz Kopra v Divačo (ob 16.30), iz Divače v Buzet (ob 9.40), iz Buzeta v Divačo (ob 10.58) in iz Pivke v Ilirsko Bistrico (ob 21.00). Na novo so vpeljali vlaka Pivka-Ilirska Bistrica (odhod ob 9.05) in Ilirska Bistrica-Pivka (odhod ob 9.35). Osip bi bil še hujši, če ne bi tik pred zdajci vendarle ostali trije vlaki med Divačo in Buzetom oziroma Rakitovcem, kjer bi prebivalci ob progi sicer ostali povsem brezjavnih prevozov. Poleg mnogih županov, ki so zadnje tedne na pritiske ljudi, zlasti v bolj odmaknjenih krajih, skušali ohraniti vsaj še kak vlak, je svoje nasprotovanje ukinitvam izrazil tudi sindikat železniškega prometa Slovenije, v katerem so zlasti vlakovodje in sprevodniki. Ti opozarjajo, da bodo nekateri kraji ostali brez ključnih prometnih povezav, da novi vozni redi niso usklajani z mednarodnimi in še manj z voznimi redi avtobusov LJUBLJANA /STA/- Ideja o postavitvi orgel v veliki dvorani Slovenske filharmonije (SF) je stara že nekaj desetletij; najdemo jo denimo v Plečnikovih prenovitvenih načrtih iz leta 1936. Zadnje desetletje si je za njeno izpolnitev načrtneje prizadeval dr. Mirko Cuderman, ustanovitelj in zborovodja Slovenskega komornega zbora. Izziv je vodstvo SF na čelu z direktorico Mojco Menart sprejelo in zamisel uresničilo ob praznovanju 300-letnice ustanovitve prve predhodnice, Academiae philharmoni-corum Labacensium. Nove orgle so v 110 let stari stavbi, domu treh stoletij filharmonične zgodovine, prvič zazvenele 8. januarja SF je dogovor o izdelavi in postavitvi orgel sklenila s škofijsko orglarsko delavnico iz Hoč pri Mariboru. ŠTANJEL /Sobota/— Na Kaninu, v Soški dolini, Štanjelu in na Socerbu snemajo nov celovečeren film v slovensko-grško-francoski koprodukciji z naslovom Lilijina zgodba oziroma Lilly's story. Podnjo se je podpisal' v Parizu živeči režiser grškega rodu Robert Manthoulis, priznan filmski ustvarjalec starejše generacije. NOVO MESTO /Dolenjski list/ - V Galeriji Dolenjskega muzejaje bila odprta razstava. Za konec so dolenjski muzealci očitno prihranili tisto najboljše, saj je arheološka razstava Kelti v Novem mestu, ki bo na ogled vse do 22. septembra 2002, ne samo osrednja razstava Dolenjskega muzeja, ampak ena največjih in najpomembnejših muzejskih razstav letih 2001/2002 v Sloveniji sploh. Z njo se nadaljuje predstavitev bogatih in pomembnih arheoloških najdb iz prazgodovinskega obdobja na območju Novega mesta. Razstavljeno obdobje je čas, ko so bojevniški keltski Tavriski zasedli tudi ta del Evrope in pomembno vplivali na tukajšnjo materialno in socialno kulturo. V primeijavi s halštatskim obdobjem sicer ni tako bogato. SODISINCI /Vestnik/ - Nedavno srečanje s predsednikom vaškega odbora Murski Petrovci Ivanom Ciglar-jem se je začelo z njegovim pričevanjem o poreklu imena sosednje vasi Sodišinci. Predsednikova hišna številkaje Murski Petrovci ena. V sosednji hiši, ki ima številko dve, pa naj bi bilo nekoč prvo sodišče za celotno Prekmurje. Andrejčevi, ki zdaj živijo v tej znameniti, iz opeke trdno zidani domačiji, so ponosni na njeno zgodovino. Poslopje je res staro, dvorišče pa je v spodnj ih plasteh tlakovano z opeko. To so odkrili delavci, ko so tu kopali leta 1970 jarek za vodovod. Sodniki, ki so službovali v opisanem poslopju, so stanovali v sosednji vasi. In po njih naj bi dobil kraj ime Sodišinci. BRDA /Briški časnik/- Turistični informativni center Brda je nedavno v Viteški dvorani gradu Dobrovo organiziral predstavitev strategije trženja turizma v Brdih, turi-stičnoinformacijskih tabel in novega prospekta o Brdih, kije tik pred izdajo. Usmeritev Brd mora voditi v oblikovanje enotne celostne podobe, ki obiskovalca ne bo zmedla, ampak ga bo nevsiljivo vodila do naravnih, arhitekturnih, zgodovinskih, kulturnih in drugih znamenitosti ter do ponudnikov pridelkov, izdelkov, storitev in uslug v Brdih. MURSKA SOBOTA /Vestnik/ - Odgovorni so ugotovili, daje bila beltinska grofica Iphigenia Zichy 6. aprila 1941 občanka takratne beltinske občine in v času nacionalizacije njenega premoženja jugoslovanska oz. slovenska državljanka. Tako se lahko začne postopek za vračanje nacionaliziranega premoženja grofičinim dedičem, ki živijo v Avstriji in Italiji. Skupno gre za več kot 1.100 hektarjev zemlje, predvsem njiv, pašnikov in gozdov v naravi. Od tega je dve tretjini v murskosoboški in ena tretjina v lendavski upravni enoti. Poleg tega bo treba vrniti tudi številne objekte, med drugim beltinski grad, žage, skladišča in druge gospodarske objekte v katastrskih občinah Beltinci, Gančani, Lipa, Dokležovje, Ižakovci in Melinci. Podobno velja za vrnitev skoraj 300 hektarjev gozdov in pašnikov ter nekaj obdelovalne zemlje v katastrskih občinah Bistrica, Crenšovci, Gomilice, Nedelica in Polana. BENEDIKT /Vestnik/ - V Benediktu v Slovenskih goricah so s priložnostno slovesnostjo počastili praznik slovenske samostojnosti in velikega rojaka Dominika Čolnika. Po letu 1994, ko je o njegovem delu in življenju objavil knjigo Igor Zemljič, vsako leto prirejajo Čolnikove dneve. Zdaj so v okviru negovanja spomina na naprednega gospodarja, kulturnika in mecena iz druge polovice 19. stoletja, odprli tudi Colnikovo učno pot. Dominik Čolnik, nekronani kralj Slovenskih goric, se je rodil 3. avgusta leta 1830 v hiši ob znameniti cerkvi svetih Treh kraljev nad Benediktom, od koder so njegove poti vodile v Benedikt in na Drvanjo. Tam je imel urejeno posestvo in znamenito graščino, ki je pred nekaj leti dokončno propadla. Sodeloval je s pomembnimi slovenskimi kulturnimi in na-rodnopolitičnimi delavci takratnega časa ter pisal za revije in časopise. HRPELJE /Primorske novice/-Občina Hrpelje-Kozina je po sedmih letih svojega obstoja in že triletni uporabi občinskih simbolov - grba in zastave in grba - končno uredila še z odlokom. Grb simbolizira prehodnost območja; simbol prometnih povezav je kolo sredi Andrejevega križa, ki predstavlja geografsko umeščenost občine med tri severno-jadranska pristanišča ter železniške in cestne povezave. Bela barva križa govori o krasu, zelena podlaga pa o neokrnjeni naravi Brkinov in Čičarije. VRTOJBA /Sobota/- Jamarji so pod pečino, imenovano Pečina v mejah, odkrili ostanke keramike iz obdobja od 70.000 do 7500 let pred našim štetjem oziroma iz obdobja danilske kulture v mlajši kameni dobi. Našli so tudi okrog deset nožičkov iz kremena, koščeno šilo, ost puščice in okrog 150 kremenovih odbitkov ter ostanke številnih zdrobljenih kosti drobnice in jelena. Najdbe izpod Pečine v mejah, ki sojo domačini poznali, ne da bi vedeli za njeno arheološko vrednost, je prevzel Inštitut za raziskovanje Krasa. Ne ve se, če bodo najdišče raziskovali naprej. ' SLOVENIJE Januar 2002 NOVA GORICA /Primorske novice/ - Na državni meji pri železniški postaji v Novi Gorici so v soboto, 22. decembra potekala zaključna praznovanja ob tisočletnici Solkana in Gorice, ki sta ga skupaj pripravili Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica. Namen prireditve je bil skupno druženje ljudi z obeh strani meje. Na skupnem praznovanju tisočletnice je nastopilo več glasbenih skupin z obeh strani meje, zbrane pa sta pozdravila tudi župana obeh občin, Črtomir Špacapan in Gaetano Valenti. Glasbeniki so nastopili na skupnem odru, ki je bil nameščen na meji, tako daje polovica odra segala na italijansko, druga polovica pa na slovensko stran. Od odra do najbližjega mejnega kamna je bila prav za to priložnost odstranjena žica, ki ločuje dve državi. KOPER /Primorske novice/—Kip Joannisa A. Kapodistriasa, potomca koprske družine Vittori (de Victore), prvega grškega guvernerja in enega od ustanoviteljev ideje o evropski enostnosti, zdaj stoji na trgu pred Pokrajinskim arhivom, ki le poldrugi mesec tudi uradno nosi njegovo ime. Bronasta podoba je darilo grške vlade. Koper in Krf pa sta podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju. Kot ugotavlja Darko Darovec seje Kapodistrias rodil na Krfu leta 1809, stopil v rusko diplomacijo, kjer je bil do leta 1822 nazadnje celo zinanji minister. Ker pa ga na ruskem dvoru niso podprli v prizadevanjih za osvobodtev Helenov izpod turškega jarma, je odšel v Švico, kjer je organiziral pomoč grškim upornikom. Leta 1827 gaje grška skupščina izvolila za prvega guvernerja. IHAN /Ihanske novice/ - Ihan je po krivici zapostavljen kraj približno 4 km JV od Domžal. V listinah je bil prvič omenjen leta 1228, kar pomeni daje po tej plati starejši celo od Ljubljane. Zdaj je po vsej okolici znan predvesm zaradi prašičje farme, ki je bila še pred nekaj deset leti celo največja v Evropi. PORTOROŽ-PIRAN /Primorske novice/ - V občini Piran bodo prodali 31 parcel za premožnejše kupce, nekaj jih je sredi Portoroža, vse pa so s pogledom na morje. Sedem parcel je na območju Stare ceste v središču Portoroža, v bližini Metropola sta dve, pod Belokriško cesto osem, štiri parcele so na območju hotelskega kompleksa Riviera, nekaj pa jih je na območju Sečovlje - Košta. In cena? Na primer za zemljišče pod Belokriško cesto, ki meri približno 600 kvadratnih metrov bo treba odšteti skoraj 20 milijonov tolarjev, prišteti paješe komunalni prispevek. REKA NA POHORJU /Večer/- V Reki na Pohorju diši po kruhu iz krušne peči. Danes, ko je še vedno preveč ljudi, ki so ostali brez zaposlitve, je pravo veselje spoznati družino, v kateri so vsi njeni člani združili moči in se zaposlili doma. Pri Šternovih v Reki na Pohorju seje ob obisku novinarjev veselo kadilo iz dimnika, že zunaj, pred hišo, pa je v nos zlezel vonj po kruhu, spečenem v krušni peči. "Naša kmetija je stara že več kot sto let. Od nekdaj smo kruh pekli doma, velikokrat tudi za sosede. Ko sem po več kot tridesetih letih službe v Tamu v Mariboru končal na cesti in ker sta tudi otroka s svojima mladima družinama morala začeti služiti za preživetje, smo se odločili, da bomo vsi skupaj delali to, kar znamo. Ob domačiji, ki je bila kar naenkrat premajhna, smo postavili novo stavbo, v njej pa uredili pekarno in slaščičarno. Z ženo danes mladim le še pomagava, sin je prevzel pekarno, hči pa sama vodi s.vojo slaščičarno," je povedal Šternov ata. Mama Anica, kije že svoji babici pomagala peči kruh in pohorske gibanice, s katerimi so vedno postregli tudi koscem in žanjicam, se še vedno rada vrti okoli štirih krušnih peči. Povedal je, da za peko uporabljajo zares star recept. Pečejo ga iz različnih vrst moke, kvasa, soli, vode in malo olja, brez vsakih dodatkov - polnozrnatega, rže-nega, belega in mešanega, v pečeh pa kurijo s smrekovimi in bukovimi drvmi. Pred božičnimi in novoletnimi prazniki je že kar nekaj časa iz njihovih peči dišalo tudi po domačih poticah in za Pohorje značilnem sadnem kruhu. Sternova pekarna je tako postala kraj, kjer lahko tudi z nosom občutimo izročilo svojih prednikov - v dišeči mešanici vonja iz žerjavice, ki jo daje pohorski les. ISTRA /Primorske novice/- Ob inventuri pomembnejših dogodkov, ki so v iztekajočem se letu zaznamovali dogajanje v koprski, izolski in piranski občini, na situ ostanejo bitka koprskih okolje-varstvenikov proti gradnji sežigalnice v Luki Koper in zahteve po zaprtju dekanskega Kemiplasa, zapleti s koncesijo za izolsko marino, odprtje težko pričakovanega olimpijskega bazena v Žu-sterni, obnova Pretorske palače, agonija starega Hotela Palače, kronična nesklepčnost izolskega občinskega sveta, ukinitev avtobusnih povezav Kopra z zaledjem in še kaj ... LOKE /Novi tednik/ - Leta 2000 so vaščani Lok slovesno predali namenu urejen izvir pitne vode in vodo po ceveh pripeljali do mesta, kjer je sedaj dostopna vsakomur. Vodo so poimenovali po svojem kraju Loke, na kar kaže tudi napis nad njenim iztokom.Na mizi krajevne skupnosti se je tako znašla voda Ločanka, opremljena z etiketo in v pollitrskih ter liter in pol velikih plastenkah. Čeprav gre za zdaj res bolj za šalo kot zares, pa se bo morda zadeva obnesla in s tem postala zanimiv turistični izdelek Spodnje Savinjske doline. Vsekakor ta voda vsaj po okusu ne zaostaja za drugimi vodami. VOLIČINA /Večer/ - V cerkvi sv. Ruperta, zahodnem delu glavne cerkvene ladje, so arheologi odkrili grobnico Herbersteinov. Grobovi v glavni cerkveni ladji najverjetneje sodijo v 17. in 18. stoletje. "Dokončno datacijo najdb in njihov pomen za odstiranje naše preteklosti bodo dale šele dodatne analize kosti, ki jih bodo zdaj opravili na Oddelku za antropologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, s predmeti, ki smo jih našli ob skeletih, pa se bodo ukvarjali strokovnjaki v restavracijskem centru. Arheološka ekipa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je svoje delo - arheološko in zaščitno - na terenu opravila konec lanskega septembra in v začetku oktobra. Žal seje tudi pri obnovi cerkve sv. Ruperta v Voličini ponovila večkrat doživeta zgodba, ko arheologi prepozno izvemo za dela, s katerimi se posega v t. i. kulturno plast. Tako smo tudi v cerkvi sv. Ruperta v Voličini začeli strokovno delo šele po tem, ko so že odstranili tudi do 60 centimetrov kulturne plasti", je o arheoloških izkopavanjih v Voličini povedal Ivan Tušek, univ. dipl. arheolog, konzervator svetovalec. Ostanki nekoč obokane grobnice Herbersteinov: "V notranjosti glavne ladje smo našli, po vseh pridatkih sodeč, 31 srednjeveških skeletnih grobov. Prvi med njimi je bil dvojni, v njem sta moški in ženska, ki pa si ležita v grobnih jamah nasproti. V večini grobnih jam smo našli ostanke lesenih skrinj, ki so bile zbite z železnimi žeblji, na skeletih so ostanki tkanin, na glavah tudi lasje, tako smo naleteli na lepo ohranjeno spleteno kito las, našli smo tudi gumbe, uhane, prstane, kovinske spone na nogah, kar priča, da so bili pokojni obuti in da so imeli hlače spete s pasovi, v rokah' so nekateri pokojniki imeli molilnike, svetinjico. Zanimiva in skrivnostna ostaja najdba na glavi ene izmed pokojnic, kjer je imela ta najverjetneje diadem s tankimi kovinskimi ploščicami in votlimi kroglicami. Po dokumentiranju vsega odkritega smo skelete primerno zaščitili in jih bomo ohranili v grobnih jamah, ki smo jih zasipali z mivko. Zdaj lahko tisti, ki obnavljajo cerkev, na tako zavarovanih tleh nadaljujejo delo," je v poročilu zapisal Ivan Tušek, ki pravi, da so v zasutju grobov našli tudi fragmentirano lončenino, ki skupaj z grobovi sodi v čas 17. in 18. stoletja. Po gradnji sodeč je glavna cerkvena ladja v cerkvi sv. Ruperta v Voličini najstarejša gradbena faza, ki sega v drugo polovico 13. stoletja. "Mlajša pa je grobnica Herbersteinov v zahodnem delu glavne cerkvene ladje. Menimo, da so ti glavno ladjo v današnji obliki obokali v 16. stoletju. V grobnici je bilo pokopanih osem pokojnikov te fevdalne družine, mi smo tokrat naleteli na razmetane ostanke skeletov, kar kaže, da se je v preteklosti že posegalo v grobnico, kije bila zgrajena v 17. stoletju in je bila na zunaj grajena v obliki katafalka in ograje okoli njega v obdobju renesanse. Kultura Slovenija Vidnejše nagrade v letu 2001 Demokracija/-Na enajsti podelitvi Delove nagrade kresnik za najboljši slovenski roman, objavljen v preteklem letuje že drugič zmagal Drago Jančar. Zmagovalni roman Katarina, pav in jezuit je slogovna mojstrovina, pisana za ljubitelje literature. Plečnikovo nagrado, ki jo podeljuje Sklad arhitekta Jožeta Plečnika, so prejeli arhitekt Aleš Vodopivec, arhitektka Neni Gra-brovec in krajinska arhitekta Dušan Ogrin in Davorin Gaz-voda, vsi za pokopališče Sre-brniče pri Novem mestu. Nagrado Riharda Jakopiča -najvišjo stanovsko nagrado na področju likovne umetnosti, je prejel akademski kipar Matjaž Počivavšek. Na Društvu slovenskih skladateljev so junija skladatelju Ivu Petriču izročili Kozinovo nagrado 2001, ki jo društvo podeljuje za zaokrožen glasbeni opus. Levstikovo nagrado, bienalno nagrado Mladinske knjige za izvirno leposlovje in izvirne ilustracije za otroke, sta za živ-ljensko delo prejela pesnik in pisatelj Kajetan Kovič in akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, levstikovo nagrado za leto 2001 za izvirno leposlovno delo pisateljica Anja Štefan in ilu-stratorka Liljana Praprotnik Zupančič z umetniškim imenom Lila Prap. Na mednarodni pisateljski prireditvi Vilenica 2001 v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je šestnajsto nagrado vilenica prejel estonski pesnik Jaan Koplinski. Nagrado Marjana Rožanca, ki jo je devetič podelil sklad pokojnega pisatelja za najboljšo esejistično zbirko, izdano v zadnjih dveh letih, je na Rožančevi domačiji v Vočjem gradu pri Komnu septembra prejel Iztok Geister za zbirko esejev Levitve. V Društvu slovenskih pisateljev so tretjo Stritarjevo nagrado za mlajše literarne kritike podelili Vanesi Matajc. Zupančičevo nagrado mesta Ljubljana za življensko delo je prejela slikarka Mara Kralj za dolgoletno profesionalno delo na likovnem področju. Na Mednarodnem grafičnem bienalu so razglasili nagrajence: veliko častno nagrado je prejel Britanec Damien Hirst, nagrado sitotiskarne Fallani iz Benetk hrvaška umetnica Ines Krasič in posebno častno priznanje slovenski umetnik Peter Ciuha. Slovenska filharmonija odlikovana z zlatim častnim znakom svobode RS Ljubljana /Dnevnik/ - Ob 300-letnici Academiae Philharmo-nicorum Labacensium je predsednik Milan Kučan Slovensko filharmonijo zavečstoletno umetniško poslanstvo odlikoval z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Ob tem jubileju je predsednik Kučan Sama Hubada za posebne glasbene zasluge odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode RS, s častnim znakom svobode RS pa je odlikoval dr. Mirka Cudermana, Igorja Ozima, Iva Petriča, Alenko Saksida in Borisa Šinigoja. Podobe družine v XX. stoletju na Slovenskem Maribor /Večer/ - V četrtek, 21. decembra 2001 je bila v prostorih Umetnostne galerije Maribor otvoritev "velikopotezne tematske razstave". Avtorici razstave Breda Kolar Sluga in Vesna Krmelj sta izhajali, kot se glasi eden od mottov razstave, "od sebe k drugim", osebna izkušnja družine je bila poriv za razmislek in pregled upodabljanja družine v slovenski likovni umetnosti preteklega stoletja. 161 del osemdesetih avtorjev (nabiranje in izposojanje del iz privatnih in institucionalnih zbirk je bilo najnapornejši del projekta) od Groharja, preko Kraljev, Sedeja, Stupice, Preglja, do najmlajših, "odslikava" razmere, skozi katere je šla družina v času, ko so se z njo dogajale temeljne spremembe. Razstavaje prostorsko razdeljena na dva dela, vendar ta prehajata eden v drugega. En del je tematski, razumljen kot prostor doživljanja, posamezne teme (rojstvo, otroštvo...) ali zorni koti so predstavljeni nekronološko, drugi del pa so podobe skozi čas, ki omogočajo videti razgrajevanja in potencialna nova vzpostavljanja družine ali vsaj zanimanja zanjo. Razstava zajema vse likovne medije dvajsetega stoletja (in tudi postavitev jih ne ločuje), kar je redka praksa, fotografski del je pripravil Primož Lampič. Njegov izbor se prilagaja avtorskemu konceptu razstave, izbrano fotografsko gradivo pa ponuja predvsem dva pogleda na družino: fotograf je gost oziroma član družine. V katalogu k razstavi so ob reprodukcijah, ki sledijo časovni logiki, prispevki avtorjev razstave: Vesna Krmelj osvetljuje in interpretira izbrane podobe preteklega stoletja, Breda Kolar Sluga se loti zgodovinskega orisa upodabljanja družine do 20. stoletja. Razstava bo I na ogled do 17. marca 2002. Nastaja novi Slovenski biografski leksikon /Društvo Slovenija v svetu/-Pripravlja ga Inštitut za bigrafiko in bibliografijo ZRC SAZU. Na inštitutu se ukvarjajo s celovitim znanstvenim preučevanjem bibliografskih problemov. Med zdajšnjimi raziskavami je na primer študija o psevdonimih, posebej pa poskušajo predstaviti doslej manj znane Slovence, živeče v tujini. Izšla zbirka knjig Goriške Mohorjeve družbe /Mladika/- Zbirka knjig GMD za leto 2002 je sestavljena iz tradicionalnega koledarja in treh drugih knjig. Priročnik Sonjine slaščice -Dobrote iz Steverjana v Brdih, avtoric Sonje Marije Maraž in Irene Bednaržik prinaša sedemdeset receptov slaščic. Izdaja ni le jasna in praktična kuharska knjiga, temveč tudi kulturno dejanje, saj gre obenem za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, h kateri spada tudi prehrambena kultura. Trojezična predstava Jubilejno srečanje z Gorico Gorica /STA/ - V goriškem Kulturnem domu je bila konec lanskega leta krstna uprizoritev gledališke predstave Jubilejno srečanje z Gorico, in sicer v treh jezikih Goriške - slovenskem, furlanskem in italijanskem. Scenarij za predstavo je napisal Filibert Benedetič, kije na predstavitvi povedal, daje uprizoritev sad sodelovanja Kulturnega doma s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta, povod pa je dvajsetletnica začetka delovanja Kulturnega doma in tisočletnica prve pisne omembe mesta Gorice. Pri pripravi predstaveje sodelovalo tudi Furlansko filološko združenje. Režiserje Marko Sosič. Čipke iz babičine skrinje Celje /STA/- V Pokrajinskem muzeju Celje so v pritličju Stare grofije odprli razstavo Čipke iz babičine skrinje, na kateri je predstavljena tradicija tkanja in kvačkanja na Celjskem. Za prikaz domače obrti ročnega tkanja in kvačkanja je poskrbela Marta Lukaščik.vTkalska obrt je bila nekoč na Štajerskem zelo dobro razvita. Najpogosteje so za tkanje uporabljali lan. Iz kvalitetnejšega prediva so izdelovali fino platno, slabše pa so uporabljali za debele hodne rjuhe in drugo. Uporabljali pa so tudi volno, saj je bila v Savinjski dolini in na Pohorju dobro razvita ovčereja. Tkanine so lahko tudi obarvali, navadno z modro barvo. Oblačila so lahko krasili s čipkami ali s kvačkanimi dodatki. NOVO Izšla je zgoščenka (CD) božičnih pesmi z vsega sveta Juana Vasleta Raduj človek moj %aduj človek moj Juan "Vasle ' hubhaiiton Basbaritonist Juan Vasle se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Pevsko diplomo si je pridobil na Visokem inštitutu za umetnost v Teatru Colon v Buenos Airesu in se izpopolnjeval v Miinchnu in na Dunaju z Ernstom Haefligerjem, Heather Harper in Antonom Dermoto. Nastopal je kot operni in koncertni pevec v Teatru Colon in v druaih južnoameriških gledališčih. Leta 1989 je bil finalist v mednarodnem pevskem natečaju Luciano Pavarotti, v Philadelphiji v ZDA. Leto kasneje se je predstavil na koncertni turneji po Avstraliji. Pel je tudi v Avstriji, na Hrvaškem v Italiji in Nemčiji, kjer je med drugim, sodeloval pri posnetku zgoščenke oratorija Les Beatitudes (Blagri) Cesarja Francka, pod taktirko slovitega nemškega dirigenta Helmutha Rili i riga. S tem dirigentom je nastopil tudi v Mennheimu, Stuttgartu, Frankfurtu in Kolnu. V Nemčiji muje večkrat diriairal tudi Berthold Hops. Leta 2000 je v Pragi v okviru abonmajske sezone Praških simfonikov pel pri oratoriju Stabat Mater Antonina Dvoraka. Od leta 1990 je solist ljubljanske Opere, kjer je odpel vrsto pomembnih basovskih vlog: Zaharija (Nabucco), Lindorf, Kopelius, Dappertutto, Mirakel (Hoffmannove pripovedke), Don Alfonso (Cosi fan tutte), Ferrando (Trubadur), Escamillo (Carmen), Martin Krpan (Krpanova kobila), St. Bris (Hugenoti), Arkel (Peleas in Melisanda), Ramfis (Aida), Komtur (Don Giovanni) itd. Nastopa tudi kot koncertni pevec v recitalih z nemškimi, slovenskimi in južnoameriškimi samospevi in narodnimi pesmimi. Leta 1999 je bil v Mariboru edini pevski solist pri papeževi maši ob razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega. V Ljubljani so izšle tri njegove solistične zgoščenke: Slovenske pesmi (25 slovenskih samospevov in narodnih pesmi, Slovenski samospevi XX. stoletja (44 samospevov 29-tih slovenskih skladateljev) in Sudamerica (24 samospevov in narodnih pesmi iz vseh južnoameriških držav). 'SLOVENIJE 19 Januar 2002 Po svetu DUNAJ /STA/ - Avstrijski predsednik Thomas Klestil je slovenskega novinarja Slavka Frasa odlikoval s srebrnim častnim znakom za zasluge. Avstrijsko odlikovanjeje novinarju izročil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. Slavko Fras, ki je član Društva novinarjev Slovenije od leta 1951, je bil več let dopisnik z Dunaja za Delo in druge slovenske medije, sedaj pa delà kot dopisnik avstrijske tiskovne agencije APA iz Ljubljane. "S svojim poglobljenim, strokovnim in objektivnim poročanjem je bistveno prispeval k ugledu Avstrije v tujini," je med drugim zapisano v obrazložitvi. WASHINGTON /Delo/- Pri Trust for Museum Exhibitions v Washingtonu so si omislili reprezentativno razstavo poezije, inspirirano s tragedijo 11. septembra v ZDA, čeprav samo posredno. K sodelovanju so povabili 16 izmed "najuglednejših pesnikov našega časa", med povabljenimi je tudi Ciril Zlobec. Vsak pesnik bo imel samostojen, grafično ustrezno oblikovan transparent 3 x lm, ki ga bo Trust for Museum exhibitions distrubuiral po vsem svetu, tudi posredoval prek interneta. PREDAPPIO /Večer/-vas Predappio, v kateri je bil rojen Benito Mussolini, v bližini je tudi pokopan, je deležna vse večjega obiska Italijanov. Ljudje krasijo Mussolinijev grob s cvetjem in svečami in spominska knjigaje vsak dan bolj polna. Kar nekaj trgovin prodaja spominke, povezane z Mussolinijem. Očitno je, da se v Italijo kar opazno vrača fašizem. Leva sredina in levica včasih malodušno reagirata, včasih pa sploh ne. Na oblasti je pač desna sredina, njeno delo pa pogojuje skrajna desnica. Predsednik vlade Silvio Berlusconi navidez nastopa kot demokrat, na dlani pa je, daje njihovo gibanje Naprej, Italija! v marsičem odvisno od ravnanja desnice. VATIKAN /Novi glas/ - Sveti oče Janez Pavel II. bo ob svetovnem dnevu družbenih občil, 12. maja 2002, posvetil poseben dokument internetu; tema Internet: nov forum za oznanjevanje evangelija BUENOS AIRES /Glas Slovenije/ - Tudi argentinski Slovenci so dobili svojo stran na internetu. Posamezniki, organizacije in društva so združili svoje moči (tudi finančne) in ustanovili skupno točko, kjer se bodo srečevali, nas z drugih kontinentov pa obveščali o njihovem delu. http://www.sIo.org.ar CELOVEC /Naš tednik/- Avstrijsko Ustavno sodišče je odločilo, da zadostuje 10% slovenskega prebivalstva v določenem kraju, kjer bi lahko postavili table z dvojezičnimi napisi. To pa na osnovi več ljudskih štetij. Toda deželni glavar Haider se ne strinja s tem.in je takoj sporočil, da ni pripravljen postavljati dodatnih krajevnih napisov, in napovedal, da bo uresničeval uredbo iz leta 1976, ki predvideva 25-odstotni prag. Avstrijski Center za manjšine in nekdanji poslanec Karel Smolle sta pri državnem tožilstvu na Dunaju zahtevala začetek kazenskega postopka proti koroškemu deželnemu glavarju Joergu Haiderju. Vzrok za takšno odločitev so nekatere Haiderjeve izjave glede odločitve avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem, kot sta recimo "socialistična večinska razsodba" in Haiderjeva napoved, da ne bo spoštoval odločitve sodišča RIM /Novi glas/ - Ni miru brez pravičnosti, ni pravičnosti brez odpuščanja - tako je Janez Pavel II. naslovil letošnjo poslanico ob 1. januarju, svetovnem dnevu miru. Slovenski javnosti jo je predstavil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, ki je poudaril, da papež s poslanico, z njenimi univerzalnimi sporočili, "ki jih danes ne premore noben verski ali državni poglavar, tudi noben filozof ne", nagovarja vse narode in vse kulture. BUENOS AIRES /Svobodna Slovenija/- Peti letnik Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, je izdal zbornik-almanah. Letošnji je že 34. po številu in nosi naslov: Njih dela gredo z nami. Dijaki so skušali opisati življenje in delo tistih, ki so v preteklosti oblikovali njihovo slovensko skupnost pa jih ni več med živimi. Želijo, da bi spomin nanje ostal živ in da bi bil mlajšim generacijam v ponos. DUNAJ/BUDIMPEŠTA /STA/ - Predsedniki in tajniki škofovskih konferenc iz BiH, Hrvaške, Avstrije, Poljske, Slova- YKSityispaiveiut SSHISHHHl ¡02120 ESPOO -Vlaksu» V; Ji jiU I ;irn;'i:o-.l |ivFtlitse valuuttn) Norman knjunu NOK iMaksumääräyH Portugalk *scudo FtE ., . „ PuDlan zloV PUM Mnl.mii iJTTIHTI TR_ , * , ___ 1 Ranskan frangí FRF Til nil li ÍKilyldilivi^li Rucbin kluunu SEK 1206518-72700 (&urwriuininnu ' Januar 2002 zaposlitvenih krizah. Tudi Danila je postala šivilja, s tem, da seje zelo dobro izučila poklica pri raznih mestnih krojačnicah. Povsod je nekaj novega odnesla, tako da se je spoznala na vsakovrstno šiviljsko opravilo in so ji nato zaupali najzahtevnejša dela. Delo - ugotavljajo vsi v en glas - pa je bilo res delo. Delati je bilo treba tako, da noben Evropejec ne ve kako. Ko sem prvi dan vstopila v tovarno, sem sešila eno obleko. Dobro, so rekli, vidimo, da se na stvar spoznaš. Zdaj pa delaj tako, da jih boš na koncu dneva imela 20! Dragi moji, v naslednjih dneh sem jih sešila po tri, nato štiri in tako naprej, doklerjih ni bilo dvajset Nato pa sem sijih nekaj jemala domov in delala pozno v noč. Pa še to. Prvih sedem let smo mi hodili v službo peš, ker v četrti, kjer smo si naredili hišo, ni bilo še prave ceste. Sedem let smo ceptalipo blatu. Tudi stranišča nihče ni imel v hiši. Vse je bilo na dvorišču, dokler niso zgradili kanalizacije. To ni bilo tako lahko, kot si ljudje mislijo, da imamo lepe hiše, imamo lepe vikende. Morali smo si zelo težko zaslužit. Izseljenci iz Trsta in okolice so bili vajeni mestnega življenja, po devetletni izkušnji pod zavezniško upravo pa jim niso bili več tuji niti anglosaška miselnost in angleški oziroma ameriški način življenja". Vse to jim je olajšalo kulturni šok pri soočanju z avstralsko stvarnostjo, kije bila sicer v marcičem svojevrstna. Presaditev na nova tla pa nikakor ni bila enostavna in neboleča, zlasti ne za mlajše. Danili je bilo ob izselitvi 11 let in je morala zato v Avstralji dokončati obvezno šolanje. Srečanja z učiteljico in sošolci se ne spominja kot nečesa travmatičnega, čeprav je bilo to v času, ko seje Avstralija trudila nove prišleke čimprej asimilirati in je šola odigravala vodilno vlogo pri prevzgajanju priseljenskih otrok v skladu z anglosaško kulturo. Z jezikom so bile sprva res težave in učiteljice so še dolgo priporočale staršem, naj doma govorijo z otroki angleško, a pri matematiki je Danila takoj izstopala po boljšem znanju. Samozavesti pa ji je vlilo tudi to, daje kot dobra tekačica svoji šoli priborila zmago v teku čez drn in strn. Spoprijateljila se je s priseljenskimi kot z avstralskimi sošolci, čeprav se kot ostali priseljenski otroci občutka svoje "drugačnosti" ni mogla kar tako znebiti. Spominja se, kako se je pred šolo skušala zadrževati stran od svoje mame, da bi avstralske prijateljice ne slišale mamine polomljene angleščine. Za Nevo sta bila stik in vklapljanje v novo stvarnost težja, tako daje ta faza globlje zaznamovla njeno nadalnjo življenjsko pot. Njena izkušnja pa tudi izkušnje drugih najstnikov zopet opozarjajo na ktiričnost te starosti pri presajanju v nova okolja. Kadar so se moji starši odločili, da gremo v Avstralijo, je bilo meni to nekaj strašnega. Otroška leta, 15 let sem bila stara in sem komaj končala strokovni tečaj na Opčinah. To so bila zame najlepša leta življenja na Opčinah, doma. In ko smo mi prišli v Avstralijo, sem se jaz čutila zelo, zelo osamljeno. Mama je imela moža, moja sestra je hodila v šolo in je imela tam sošolce, a jaz nisem imela nobenega. Avstralskih prijateljev nisem imela, ker nisem znala jezika, Slovencev nisem poznala, ker jih nisem imela kje srečati. Slovenski klubi so imeli plese vsake tri mesece in mi smo tja hodili. To pa ni bilo dovolj, da bi se 15-letni otrok družil s svojimi sovrstniki. Mamo je zelo skrbelo in se je trudila, da bi mi našla družbo med tržaškimi družinami. Tako sem spoznala dve dekleti mojih let, toda ena je šla naprej v šolo in tam spoznala novo družbo, druga pa je takoj dobila fanta in je ni brigala več prijateljica. Takoj sem se tudi zaposlila. Potem sem v večerni šoli za angleščino spoznala mojega moža, ki je Nemec, in ker sem bila osamljena, prijateljev nisem imela, sem začela takoj hodit stalno s tem fantom. Tako sem se pri 18 letih in pol že poročila. Pet let sem nato živela na moževem domu... s taščo. Oni so v družini govorili nemško, jaz pa še angleško nisem dobro znala, a sem bila primorana se naučiti nemško. Značilnost tržaškega izseljevanja je tudi v njegovem mešanem etničnem sestavu. Kot rečeno, se je na pot proti novim domovinam podal tako italijanski kot slovenski Trst in v Melboumu, Sydneyu, Adelaide ter drugih pomembnejših avstralskih središčih so nastale tržaške izseljenske kolonije, ki so v malem reproducirale tržaško družbeno stvarnost. Podobno kot italijanske priseljenske skupnosti, ki so se organizirale po regionalnem izvoru, so tudi tržaške ohranile svojo istovetnost z združevanjem v lastnih društvih. V tržaških domovih se tako zbirajo tržaški Italijani in tržaški Slovenci, najpogostejši pa je morda tisti tipični tržaški element, ki je sad etničnea mešanja ter asimilacijskih procesov, ki se ne prepoznava v jasnejših nacionalnih kategorijah in se najrajši sklicuje na pojem "tržaškosti". Tržaška priseljenska skupnost je bila torej že sama rezultanta etničnega in kulturnega prepletanja in kot taka seje sedaj soočala z novim okoljem ter s sklapljanjem z dominantno avstralsko kulturo. Znotraj tržaških skupnostih pa so se reproducirali tudi pogoji za nadaljevanje starih asimilacijskih procesov, če pomislimo, da seje socialno življenje odvi- jalo in se še odvija po prevladujočih tržaških kulturnih modelih in to v italijanskem tržaškem narečju. S porokami med tržaškimi izseljenci so tako zopet nastajale tudi etnično mešane družine, v katerih seje seveda uveljavila kot jezik tržaščina, ki je nato prešla tudi na potomce. Udejstvovanje v skupnosti je te težnje dodatno pospeševalo, saj je lahko potekalo le po tržaško-italijanski sporazumevalni kodi. Zaradi tega so tudi primeri slovenskih tržaških družin, pri katerih je v razmerjih z drugo generacijo slovenščina prepustila mesto tržaščini12. Seveda so številni slovenski izseljenci s Tržaškega ohranili trdno narodno zavest. Eni so živeli in se udejstvovali v "uradni" tržaški priseljenski stvarnosti, drugi se v vnjej niso prepozvavali in so se rajši pridružili slovenski organizirani skupnosti, tretji čutijo in se družijo z obema.Mnogi pa niso vezani na nobeno. Te izbire so nastajale v kompleksnih razmerah in so nanje lahko vplivale najrazličnejše objektivne in subjektivne okoliščine, od števila in strnjenosti naselitve tržaških priseljencev, njihove povezanosti, usklajenosti interesov, medsebojnih odnosov, osebnih razvojnih poti, stikov z drugimi sredinami in organiziranimi skupinami itd. Tržaške sredine so seveda notranje tudi precej raznolike, nenazadnje tudi v svetovnonazorskem pogledu, v nacionalnem čutenju in sploh v odnosu do lastnih korenin. Del tržaškega izseljenstva čuti italijansko pripadnost in je blizu italijanskim krogom, drugi so do italijanstva in Italije hladni, tretji so navezani na regionalni "julijski" izvor (v smislu Julijske krajine -Venezie Giulie, od koder naziv Giuliani). Boletova družina sodi v krog tako imenovanega "trdega" slovenskega priseljenskega jedra in je od samega začetka soudeležena v življenju slovenske kot tudi tržaške priseljenske skupnosti. S presaditvijo v novo okolje pa se priseljenci soočajo z novo kulturno stvarnostjo, kar pride posebno do izraza pri njihovih potomcih. Ti so vsekakor otroci nove domovine, ljudje z novo identiteto, v kateri zadobi odnos do lastnih etničnih in kulturnih korenin lahko zelo različno veljavo in boleče razsežnosti. Ko sem bila stara 19 let in pol - pripovduje Danila -se je že rodil moj prvi sin. Ker smo si gradili hišo, sem se po petih mesecih vrnila v službo, sinčka pa je varovala tašča. Menije bilo zelo hudo, ker nisem videla mojega otroka prehodit prve korake, nisem imela časa, da bi se igrala in pogovarjala z njim. In kadar je začel govorit, jaz svojega otroka nisem razumela, ker je znal samo po nemško. Jokala sem se. Le toliko sem uspela, da sem ga naučila moliti Oče naš in Sveti angel. To je vse, kar je znal po slovensko. Potem se je rodila moja hčerka. Odločila sem se ostati nekaj let doma. Mama mi je prinašala iz tovarne delo, da sem lahko nekaj zaslužila. Tako sem se lahko več posvetila svojim otrokom in z njimi govorila v mojem jeziku. A moj sin, kije imel 5 let, mi en dan reče: „Mama, jaz te ne maram". Vprašam ga, zakaj. In on mi odgovori, da me ne mara, ker mu govorim v jeziku, ki ga ne razume. In ko mi je moj otrok tako rekel, me je zabolelo v dnu srca. Takrat sem razumela, da njega ne bom mogla naučit slovensko. Nato je v šoli imel težave tudi z angleščino, ker se pač eni učijo lažje, drugi težje. Hudo pa je bilo tudi z enim otrokom govorit slovensko, z drugim pa angleško ali nemško, ker se potem med sabo nista razumela. Poleg tega je moj mož nasprotoval, da govorim z otroki slovensko. Za moje sestro je bilo lažje. Ona je poročila Slovenca in njeni otroci imajc prav ljubezen do slovenstva. Tudi pišejo po slovensko. Naši otroci sc vsi Avstralci, ampak njeni močno čutijo svoje korenine. Mojo hčerki sem uspela, ko je bila nekoliko starejša, poslati za nekaj časa \ slovensko šolo, a je to ni privlačilo. Danes bi ona rada govorili slovensko in sprašuje naj govorimo slovensko z njo. Človek pat odraste in spremeni svoje mišljenje. Če pa bi imela za moža Slovenca bi danes tudi moj sin gotovo govoril slovensko. Taka je pač ta naši Avstralija... Ta dežela seje vsekakor zasidrala v srce Boletove družine ir vseh tistih tržaških priseljencev, ki so si v njej ustvarili novo življenje Kljub naporom, hudim ¡skušnjam in težavam, ki so jih prestali, soj danes hvaležni in tudi nanjo ponosni, saj so s svojim delom prispeval k njeni civilizacijski rasti. Imajo se za del nje in v njej prepoznavaj« novo domovino, kije od njih dosti zahtevala, ajim trud tudi poplačala Mi smo tu delali, delali in delali. Nikoli nismo vprašal government niti centa. Velik dolg smo si naložili na rame, da smo s Zgradili, kar imamo. Šli pa smo tudi na holyday, šli smo si ogledat ti našo lepo Avstralijo. Čeprav je bila za nas tuja dežela, mi jo ljubimi iz vsega srca. Jaz sem v njej uživala vedno spoštovanje in vsakemi Avstralcu sem vedno povedala, da sem Slovenka, in ker Slovence1 niso poznali, sem jim na zemljevidu pokazala kje je Trst in Slovenija 25 SLOVENIJE ^^ Januar 2002 Povzetek Trst je kot pomembno trgovsko, pomorsko in kasneje tudi industrijsko središče deloval vse od proglasitve proste luke na začetku 18. stol. kot močan atraktivni pol inurbacijskih procesov. Doseljevanje je do prve svetovne vojne in delno še po njej predstavljalo glavni dejavnik mestnega demografskega razvoja in glede na jezikovno in kulturno raznolikost izvornega zaledja oblikovalo etnično mešano podobo tržaškega družbenega tkiva. V petdesetih letih 20. stoletja pa je mesto in njegovo neposredno okolico prizadel množični izseljenski val, ki se je travmatično vtisnil v tržaško zgodovinsko zavest. Nastopil je ob ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja - samostojne državice pod angloameriško vojaško upravo - in vključitve tržaškega ozemlja v italijanski državni okvir v skladu z londonskim memorandumom, kije leta 1954 določil razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Zaradi gospodarske krize, socialne in stanovanjske stiske, pogojene s priselitvijo okrog 65.000 istrskih beguncev, in posledične psihoze brezperspektivnosti, kije zajela prebivalstvo, pa tudi zaradi razočaranja ob propadu samostojne in neodvisne tržaške državice ter v mnogih primerih nezaupanja do italijanske države, je po ocenah v nekaj letih zapustilo svoje domove približno 15.000 Tržačanov. Razpršili so se vsepovsod, največ pa se jih je odločilo za Avstralijo, kjer so v večjih mestih nastale številčne tržaške kolonije, ki so prek društvenega delovanja in medsebojnega povezovanja v malem reproducirale tržaško družbeno in kulturno stvarnost. Ocenuje se, daje bila približno tretjina izseljencev tržaških Slovencev. Med njimi tudi družina Bole, ki nam prek svoje zgodbe ponuja vpogled v nekatere značilne aspekte tržaškega izseljevanja na avstralski kontinent. Iz pripovedovanja Marcele in njenih dveh hčerk Daniele ter Nives spoznavamo občutke, ki so mnoge Tržačane spremljali ob vrnitvi mesta pod Italijo in razmere, v katerih je dozorela odločitev za izseljenski korak. Soočamo se s problematiko vključevanja v okolje avstralske metropole in avstralske družbe, ki je bilo priseljencem iz Trsta zaradi izhjanja oziroma poznavanja urbane kulture ter večletne izkušnje pod angloameriško upravo delno olajšano. Predvsem pa prihaja do izraza različno doživljanje avstralske stvarnosti s strani najmlajših priseljencev, kije bilo zlasti pri starejši, petnajstletni Boletovi hčerki dokaj boleče, kot tudi odnos do večetnične avstralske družbe, glede na to, da so tržaški izseljenci tudi sami izhajali iz narodnostno mešanega okolja. 1 A. Kale, Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903-1914, Zgodovinski časopis, 46/1992, str. 479-496. 2 Archivio di Stato di Trieste, Capitaneria di Porio di Trieste, "Prospetti del movimento misratorio" in "Statisticadell'emisrazione" za leta 1921-1939, b. 48, 70^71, 401-406. 3 A. Kale, Selitvena gibanja ob zahodnih mejah slovenskega etničnega prostora: teme in problemi, Annales, 10/1997, Koper, 199 in si. 4 T. Catalan, L'emigrazione ebraica in Palestina attraverso il porto di Trieste (1908-1938), Qualestoria, 19/2-3, Trieste 1992, str. 57-107. 5 A. Kale, Selitvena gibanja..., cit., str. 205 in si. 6 P. Purini, L'emigrazione da Trieste nel dopoguerra, Annales, 10/ 1997, str. 252; A. Cavalieri, Che fine hanno fattol matrimoni U.S.A.?, Trieste, Trieste, 8 (1961), str. 5-8; P. Spirito, Trieste a stelle e striscie, Trieste 1995, str. 91. 7 P. Purini, cit., str. 252-254;C. Tonel, II lungo distacco dal PCI (1945-1957): la liberazione, la contesa territoriale, il Cominform, il ritorno dell'Italia a Trieste, v: Comunisti a Trieste. Un'identitr difficile, Roma 1983, str. 138-139; P. Nodari, La comunitr giuliana di alcune cittr australiane: Sydney, Adelaide, Melbourne, Trieste 1991, str. 93. 8 P. Purini, cit., str. 254-259; C. Tonel, Rapporto con Trieste, Trieste 1987, str. 73. y P. Stranj, Ladijska sirena je piskala nam vsem. Koliko Slovencev se je izselilo v Avstralijo skupaj z ostalimi Tržačani med leti 1955 in 1960?, Primorski dnevnik, Trst, 21. 4. 1991, str. 8. 10 Pričevanje je bilo zabeleženo v Melbournu novembra 1992 v okviru raziskovalnega projekta Gli s/oveni di Trieste e i 'esperienza australiana (Tržaški Slovenci in avstralska izkušnja), ki joje izvedel Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu s pokroviteljstvom Zveze slovenskih emigrantov iz Furlanije-Julijske krajine in s finančno dotacijo Dežele Furlanije-Julijske krajine. Magnetofonski zapis hrani Odsek za zgodovino pri NŠK. Zaradi diskretnosti so bila imena nastopajočih spremenjena. 11 O posebnih kulturnih značilnostih tržaškega izseljenstva glej G. Cresciani, Storia e caratteristiche deU'emigrazione giuliana, istriana e dalmata in Australia, Qualestoria, 25/2, Trieste 1996, str. 35-65; A. Nell i, L'esperienza migratoria triestina- L'identitr culturale e i suoi cambiamenti. ConVivio-Journal of Ideas in Italian Studies, St. Lucia, Queensland, Australia, 1996. 12 A. Kale, Selitvena gibanja..., cit., str. 208. Vljudno vabljeni v naše društvo, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega! 2-10 Elizabeth Street, Wetherill Park NSYV 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsyd'o'synflux.com.au CANBERRA COBRAM Phone: 02 - 6 295 1222 Phone: 03 - 58722115 Januar 2002 Na zdravje! Dieta s testeninami - v 5 dneh 2 kg manj! Testenine nam pomagajo, da brez težav ostajamo vitki in, verjemite ali ne, delajo nas srečne. Morda Italijani prav zato slovijo kot veseljaki? Skrivnost je namreč v lahko prebavljivih ogljikovih hidratih, kijih testenine vsebujejo, in v hormonih sreče, kijih sprošča nežni okus pašte ali minešter. 1. dan Kosilo: ponev z rezanci. Sestavine za 1 osebo: 30 g rezancev, 100 g brokolov, 50 g korenja, 100 g šampinjonov, 1 žlička oljčnega olja, 1 žlica kisle smetane z drobno sesekljanimi zelišči, 30 g prekajene šunke ali vratovine, sol, poper; 1 pomaranča. Rezance skuhamo al dente (da so v sredini še čvrsti na ugriz). Korenje in brokole zrežemo na drobne kocke in skuhamo, vendar ne premehko. Odcedimo in damo na stran, vodo pa prihranimo. Na lističe narezane šampinjone prepražimo na olju, nato jih vzamemo iz ponve in damo v drugo kožico. Zmešamo jih s smetano in 50 ml vode od kuhanja zelenjave in na hitro pokuhamo. Dodamo kuhane in odcejene rezance, zelenjavo in na pramene zrezano šunko ali vratovino. Pregrejemo in začinimo. Pomarančo pojemo namesto sladice. Večerja: toast z lososom Sestavine za 1 osebo: 2 rezini toasta iz polnovredne moke, maslo, listi mehke solate, 40 g prekajenega lososa (salmon), 1 žlica kisle smetane z drobno sesekljanimi zelišči hren, koprc, 100 g paradižnika. Rezini toasta opečemo, ju natanko premažemo z maslom in obložimo s krhkimi listi solate in z lososom. Zeliščno smetano ali skuto pomešamo z malo naribanega hrena, je damo po kupček na vsak kruhek in potresemo z drobno narezanim koprcem. Paradižnik razrežemo na osmine in okrasimo kruhka. 2. dan Kosilo: mineštra Sestavine za 1 osebo: 10 g ne premastne slanine, 1 žlička olivnega olja, I šalotka, 100 g stročjega fižola (svežega ali zamrznjenega), 1 koren (50 g), 1/2 zelenjavne kocke, 25 g polžkov, 100 g paradižnika, sveža bazilika, 1 žlička naribanega parmezana; 2 mandarini. Slanino narežemo na drobne kocke in popečemo na olju. S slanino vred prepražimo še drobno sesekljano šalotko. Fižol in korenje nadrobno zrežemo, damo v ponev k čebuli in slanini ter dušimo 5-10 minut. Dodamo polovico zelenjavne kocke, 250 ml vode in počasi kuhamo. Pet minut pred koncem kuhanja dodamo polžke. Paradižnik razrežemo na osmine in jih v mineštri pregrejemo. Baziliko drobno narežemo in jo s parmezanom vred potresemo po mineštri. Mandarini pojemo kot desert. Večerja: jajčni kruhek Sestavine za 1 osebo: 1 rezina kruha iz polnovredne moke (50 g), maslo, listi mehke solate, 1 jajce, drobnjak, 1/2 šopka redkvic; 1 kivi. Kruh na tanko premažemo z maslom in ga obložimo z listi solate in na rezine narezanim trdo kuhanim jajcem. Na debelo ga potresemo z drobno narezanim drobnjakom. Poleg grizljamo na lističe narezane redkvice. Kivi pojemo kot desert. 3 dan Kosilo: Rezanci s kremno lososovo omako Sestavine za 1 osebo: 40 g rezancev, 5 žlic mleka (1,6 %), 1 žlička jedilnega škroba (gustin), 1/4 1 juhe iz žita (kocka), 30 g topljenega sira z okusom lososa, sol, 40 g prekajenega lososa, bazilika. Rezance skuhamo al dente. Mleko zmešamo s škrobom in juho ter zavremo. V tekočini raztopimo sir in omako začinimo. Rezance odcedimo, jih zmešamo s prekajenim lososom, narezanim na pramene, in prelijemo z omako. Večerja: popečeni toast Sestavine za 1 osebo: 2 rezini toasta in polnovredne moke, maslo, 30 g nemastne kuhane šunke, 2 paradižnika, sol, poper, 40 g gaude (30 %), mleta sladka paprika 4. dan Kosilo: metuljčki s sirom in šunko Sestavine za 1 osebo: 40 g metuljčkov (ali školjkic), 100 ml zelenjavne juhe (kocka), 3 žlice naribanega parmezana, 1 žlica kisle smetane z zelišči ali zeliščne skute, sol, poper, 150 g paradižnika, 300 g nemastne kuhane šunke, drobnjak, 1 kozarček jogurta (150 g), cimet, tekoče sladilo (natreen). Metuljčke skuhamo al dente. Juho segrejemo. Zmešamo 2 žlici parmezana in zeliščno smetano ali skuto in rahlo vmešamo v juho. Začinimo s soljo in poprom. Dodamo na kocke zrezan paradižnik in pregrejemo. Kuhane metuljčke odcedimo, naložimo nanje na pramene narezano šunko, jih prelijemo z omako in potresemo z drobno narezanim drobnjakom in žlico parmezana. Jogurt in cimet zmešamo in pojemo kot desert. Večerja: kruhek s slanikom Sestavine za 1 osebo: 1 rezina kruha iz polnovredne moke (50 g), maslo, 100 g slanika v želeju (konzerva), 2 paradižnika, 1 šopek redkvic Kruh na tanko premažemo z maslom in ga obložimo s slanikom v želeju. Okrasimo z rezinami paradižnika in lističi redkvic. 5. dan Kosilo: sočna omleta iz špagetov Sestavine za 1 osebo: 50 g špagetov, sol, 100 g paradižnika, 25 g nemastne kuhane šunke, 1 jajce, poper, peteršilj, drobnjak, 1 žlička masla. Špagete v veliko vode skuhamo al dente. Paradižnik olupimo (prej ga za nekaj trenutkov potopimo v vrelo vodo) in narežemo na kocke. Na kocke narežemo tudi šunko. Jajce stepemo z 2 žlicama vode, soljo, poprom, sesekljanim peteršiljem (malo zelišč prihranimo) ter drobnjakom. Nazadnje vmešamo še šunko in paradižnik. V ponvi segrejemo maslo in na njem na hitro popečemo odcejene špagete. Nato polijemo po njih jajčno maso in pustimo, da zakrkne. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in drobnjakom. Večerja: narezek Sestavine za 1 osebo: 1 rezina kruha iz polnovredne moke, maslo, listi mehke solate, 40 g prekajene vratovine ali puranjega oziroma pišcančjega šinjka, 1 kivi. Kruh natanko premažemo z maslom in obložimo z listi solate, mesom in rezinami kivija. Drobne novičke in nasveti Nič več smrčanja Kot poroča Reuters so ameriški strokovnjaki iz Washingtonaodkrili sredstvo proti smrčanju. Natrijev tetradecilsulfat, kakor je substanci ime, je na voljo v raztopini, ki jo "pacient" dobi z injekcijo v zadnji predel ust nad žrelom. Do sedaj so novo učinkovino poskusili na sedemindvajsetih prostovoljcih, ki se nad bolečino zaradi injekcije niso pritoževali, v 92% pa je smrčanje prenehalo. Dva do tri dni po injekciji so prostovoljci sicer čutili neprijetnost v grlu, podobno rahlemu prehladu, vendar jih to ni oviralo pri vsakdanjih aktivnostih. Vpliv zdravila popusti približno po enem letu, zato je postopek treba ponoviti. Paradižnik in korenje proti pljučnemu raku V oktobrski številki revije American Journal of Clinical Nutrition ameriški raziskovalci poročajo o rezultatih študije, ki je trajala od deset do dvanajst let in je zajela več kot 124.000 ljudi. V njej so opazovali prehranjevalne navade prostovoljcev in vpliv le teh na njihovo zdravje. Rezultati kažejo, da ljudje, ki pojedo veliko korenja, ki vsebuje karotenoide in paradižnika, ki je bogat z liko-penom, zmanjšajo verjetnost obolenja za pljučnim rakom za 63%. Podatek velja za nekadilce. Izgleda, da nikotin spremeni učinkovitost karotenoidov, ker njihovih učinkov pri kadilcih niso opazili. Na zmanjšanje verjetnosti pljučnega raka pa vpliva likopen iz paradižnika. Uživanje jabolk, čaja in čokolade zmanjšuje tveganje za koronarno bolezen. A Nadomestno zdravljenje z ženskimi hormoni v menopavzi prehodno povečuje tveganje za srčni infarkt pri bolnicah z že razvito koronarno boleznijo. * Visok krvni tlak in povečana raven holesterola povečujeta tveganje za Alzheimerjevo de-meneo. * Za boljše delovanje srca trikrai dnevno pijemo svež jabolčni sol- pol ure pred jedjo ali uro po jedi * OPOZORILO Pred vsako dieto ali poseganju po alternativni medicini seje nujno posvetovati z vašim zdravnikom. /Tako tudi v primeru recepta za čiščenje jeter, ki smo ga objavili v prejšnji številki/ SOŽALJE Milanu Ličanu iz Sydneyja ob izgubi soproge Marize Ličan moje globoko sozalje. Albin Poršek, Lightning Ridge mum 27 VJ SLOVENIJE 'SLOVENIJE Januar 2002 ADRIATIC Sodelujemo z: ADR1A AIRWAYS Malaysia Airline Qantas Lauda Air Lufthansa Telefon: (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022 Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 NUJNA OBVESTILA UREDNIŠTVA Naročnikom, slovenskim organizacijam in društvom v Avstraliji ter internetnim bralcem Ponovno prosimo naše naročnike da ne zmanjšujejo plačila za naročnino na Glas Slovenije. Namreč večina Avstralcev je glasovala za GST (davek na doddano vrednost) Johna Hovvarda oziroma Liberalne koalicije, zato je potrebno naročnini $ 50.000 (ki je sicer nismo povišali od ustanovitve časopisa, to je od leta 1993) dodati 10 odstotkov, torej $ 5.00, kar skupno znaša na leto $ 55.00. Obveščamo vas, da bomo pri vsakem plačilu $ 50.00 pomaknili datum naročnine za en mesec nazaj. Prosimo slovenske organizacije in društva, da za svoje oglase in razne objave pošljejo program njihovih dogajanj mesec dni vnaprej. O minulih dogodkih pa sprejemamo članke in fotografije ob vsakem času. Časopis Glas Slovenije je tudi v celoti na internetnem Stičišču avstralskih Slovencev (http://www.gIasslovenije.com.au) Bere se lahko s posebnim programom (adobe readerjem), vendar je od decembra 2001 naprej za to potrebno geslo, ki ga na zahtevo iskalca izda uredništvo. Glasa Slovenije se torej ne da brati brez gesla, ne more se ga stiskati, kopirati ali spreminjati. Za ta korak se je uredništvo odločilo iz čisto marketinških razlogov, saj bo tudi naročnino na interentni časopis v bodoče potrebno plačati. V tem primeru pa ga bo možno "spremeniti v papirno obliko". Ponudite Glas Slovenije v branje - tudi vašim preko morja! Uredništvo Smeh Recept za dobro voljo Vzemi 12 mesecev, jih skrbno očisti zagrenjenosti, zavisti in strahu, ter razdeli vsak mesec na približno 30 delov, tako da bo vse skupaj zneslo eno leto. Vsak dan posebej pripravi tako, da vzameš en del pridnosti in dva dela dobre volje in humorja. Dodaj k vsemu temu tri zvrhane žlice optimizma, eno čajno žličko strpnosti, zrnce poguma, ter ščepec taktnosti. Dobljeno maso potem bogato prelij z ljubeznijo, pripravljeno jed pa okrasi še s šopki drobnih pozornosti in jo vsak dan serviraj z vedrino. Garantiramo dobro voljo! /Z internetne strani med.net/ Srečen moški: moja žena in jaz imava čudovit in trajajoč zakon 1. Dvakrat na teden greva ven v prijetno restavracijo, spijeva malo vina, pojeva kakšno dobro jed in poklepetava s kolegi, s katerimi greva ven. Ona hodi ob torkih, j a: pa ob petkih. 2. Tudi v ločenih posteljah spiva. Moja je v Ljubljani, njena pa v Celju. 3. Mojo ženo povsod peljem s sabo, ampak vedno najde pot nazaj. 4. Ženo sem enkrat vprašal, kam si želi iti za obletnico. "Nekam, kjer nisem bila že celo večnost, " je odgovorila. Zato sem predlagal kuhinjo. 5. Vedno se drživa za roke. Ce jo spustim, gre nakupovat. 6. Ona ima električni toaster, električno pečico in električni nož. Potem pa je rekla: "Povsod je preveč krame, sploh se ne morem nikamor usesti. " Zato sem ji kupil električni stol. 7. Žena mi je povedala, da avto ne dela dobro, ker je v vplinjaču voda. Vprašal sem jo, kje ima avto in odgovorila mi je: "V jezeru. " 8. Naredila si je masko iz zdravilnega blata in potem dva dni izgledala čudovito. Nato se ji je blato odluščilo dol. .9. Stekla je za smetarskim kamionom kričeč: "Ali sem prepozna za smeti?" Voznik je odvrnit: "Ne, kar skoči noter!" GLAS SLOVENIJE TISKOVNI SKLAD S 5.00 F. Danev; $ 10.00 L. Košorok. V. Mimič; S 15.00 M. Beiavič; $ 20.00 M. Podgomik. S. Prosenak; S 25.001. Lah, I. Legiša, $ 45.00 D. Gelt, A. Poršek, M. Lauko, S. Zupan; $ 50.00 D.G. IIVALA Dedek Mraz in Božiček /Večer - Toti list/ Dedek Mraz: Kam pa kam, kolega dragi? Božiček: Toi 'ko je stvari na vagi. Dedek Mraz: Kaj, na primer, me zanima. Božiček: Uf, kako naporna zima. Dedek Mraz: Nisi rdeč tako od mraza. Božiček: Molči, ruska ti nakaza. Dedek Mraz: Če kaj vem, tud' k mojim hodiš. Božiček: Pojma nimaš, kaj je modiš. Dedek Mraz: Malo sem že res iz mode. Božiček: Vabijo te le prismode. Dedek Mraz: Daj: ne bodi tak Slovenec. Božiček: Znaš sploh molit ' rožni venec? Dedek Mraz: So me učili komunisti. Božiček: Z mano molijo zdaj isti. Dedek Mraz: Vidim, da si res zaseden. Če me hočeš, bom v pomoč. Božiček: Pa naj bo, ko pade noč. Dedek Mraz: Kaj moj prvi bo izbor? Božiček: Veš, kje Kučanov je dvor? Dedek Mraz: Zdaj me boš pa gnjavil s spravo. Božiček: Ne, tja nesel boš ustavo. Dedek Mraz: Ne bi rad bil strašno tečen... Božiček: Naj predsednik v njej bo večen. Dedek Mraz: Kakšne čudne želje. Božiček: Če pa enim so v veselje... Dedek Mraz: Dam k ustavi kak vibrator? Božiček: Za vse drugo je Mercator. Dedek Mraz: Kaj pa sosed, ki 'ma psa? Božiček: In tud'v Murglah je doma? Dedek Mraz: Tisti, ja, z največjo stranko. Božiček: Ki ima probleme z banko. Dedek Mraz: Pa tud' s pivom in poslanci. Božiček: Najbolj z lastnimi posranci. Dedek Mraz: Kakšno hoče on darilo? Božiček: Koš za strankarsko perilo. Dedek Mraz: Še dodava pralni stroj? In prašek še za dobro vago? Božiček: Za vso strankarsko nesnago. Božiček: Zdaj pa 'mejva mal' odmora. Dedek Mraz: Ne pozabi na Rodeta. Božiček: Raje spomnim se Smoleta. Dedek Mraz: Fuj, ta tvoja nostalgija. Božiček: Spet razžira te fovšija. Dedek Mraz: No, kaj naj nadškofu dam? Božiček: Nič, ker vse si zrihta sam. Dada Drvar Pridna Glas Slovenije -pokrovitelji: The Voice of Slovenia -Sponsors: Ognjeni božični in novoletni prazniki Rosewood 1V HOMES Tel.: (03) 587 22115 Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu IMPACT INTERNATIONAL PTY. LTD. WINNER OF AWARD FOR OUTSTANDING EXPORT ACHIEVEMENT Tel.: (02) 9604 5133 MOVIA Telefon: 0414 275657 OY NMS SCANDINAVIA AB IN LABORE VERITAS Vaš slovenski poslovni partner • Finska YourSbvenian Business Partner- Finland E-mail: milan.smolej@kolumbus.fi IMIGRAN! d, NIZKE IN VISOKE GRADNJE SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Po avstralskem kontinentu, v Tasmanijo, Novo Zelandijo, Argentino, ZDA, Kanado, Švico, Avstrijo, Italijo, Švedsko, Rusijo, na Japonsko, Finsko, Madžarsko in v Slovenijo *** Arround Australia, New Zealand Argentina, USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, Sweden, Russia, Japan, Finland, Hungary and Slovenia Odprto pismo Dragi poiigalec... Svdnev, 12. januar 2002 /Glas Slovenije, Stanka Gregorič/ -Danes mineva devetnajst dni odkar je v NSW zagorel prvi ogenj. Nekateri požari seveda še vedno niso pogašeni, vprašanje pa je kaj bo_Avstralija še doživela to poletje. Že dosedanja statistika je porazna: - Požari na severu, severozahodu in jugu NSW, v Sydneyju. -Od 100 in več večjih požarov bilo podtaknjenih tričetrt. - Policija priprla 42 požigalcev, med njimi največ mladostnikov. - Pogorelo 650.000 hektarjev zemeljske površine. - Do tal pogorelo 121 hiš, delno 34. - Evakuiranih na tisoče prebivalcev iz raznih krajev NSW. - V gorečem peklu izginilo več tisoč živali, koal, kengurujev, posumov, kač, kuščarjev in ptic. - Gasilo več kot 20.000 poklicnih gasilcev in prostovoljcev izNSW in drugih avstralskih zveznih držav. S požari na Blue Mountainsu ni izgubila samo Avstralija -izgubil je svet! Gorovje Blue Mountains je bilo leta 2000 proglašeno za svetovno naravno dediščino ter za 50 milijonov let stari laboratorij evkalipta. Gorovje z okolico se razprostira na površini 1 milijon hektarjev, samo na tem področju pa je pogorelo 250.000 hektarjev zemeljskih površin, četrtina gorovja torej. S tem smo za vedno izgubili na desetine živalskih in rastlinskih vrst in vprašanje je, če se bodo sploh kdaj vrnili oziroma obnovili. Blue Mountains nosi v sebi več kot 400 različnih živalskih vrst, več kot 1200 vrst rastlinja, od tega 127 zelo redkih in seveda 92 različnih vrst evkalipta. 130 rastlin celo ne raste nikjer drugje na svetu. Krize še ni konec. Springwood, Blue Mountains - Dai Rimmer: Dragi poiigalec, vsak pozna tisto smešnico kako je prišel šolarček domov pa ni našel več staršev in tudi naslova niso pustili kam so šli. Jaz sem prišla na svoj naslov, toda mojega doma ni več bilo. Tam, kjer je bilo nekoč moje zavetje, moja sigurnost in vse kar sem imela, me je čaka! pepel in zvito železo - božično darilo, ki si mi ga podaril ti - "firebug". Ali me poznaš? Ali sploh veš kaj si mi storil? Se ti sploh sanja kakšno škodo si naredil in kakšno žalost povzročil? Si lahko sploh predstavljaš kako bi ti bilo, ko bi se nocoj vrnil domov in ne bi bilo več ničesar kar si kdaj ljubil - da bi izginilo za vedno!? Ne bi našel več tople postelje kamor bi se rad spravil spati, ne slik na zidu ... in ne tistih športnih trofej, ki so bile dokaz tvojih nekdanjih sposobnosti in dosežkov, in ne tiste ure, ki si jo dobil za rojstni dan, ker si je nisi mogel kupiti sam. In tudi ne bi našel tistega nereda v kotu, seveda tudi ne hi-fi stolpa, za katerega si delal tako dolgo in ga odplačeval. Vse to sem izgubila in več. In to ne po svoji napaki. Si kdaj razmišljal o svojem neodgovornem početju? Kaj si hotel doseči? Kaj te je prignalo do tega zločinskega dejanja? Saj nimam besed... Pred očmi imam 20 let zbiranja raznih dragocenosti in daril... lučka na nočni omarici, očetovo darilo ... odlikovanje mojega prastarega očeta, ki mu ga je podelil sam kralj George po prvi svetovni vojni... nikoli ne bom mogla nadomestiti pohištva moje mame ... in gledati posnetke s poroke moje hčerke... Želim si da bi bil tukaj in mi pomagal brskati po pepelu, da bi videl to kar vidim jaz, da bi čutil to kar čutim jaz ... moja preteklost izginja, bolečina v prsih me duši. Kaj naj zdaj storim? Kam naj grem? Izgubila sem svoje korenine ... Nobene želje nimam po maščevanju, sprašujem se le ZAKAJ? Opomba: Dai Rimmer je pričela graditi hišo s svojim partnerjem leta 1981, do tedaj je živela v prikolici; gradila jo je s svojimi rokami. Partnerje umrl pred petimi leti, Dai zdaj živi pri prijateljih. / Tekst in fotografija Sydney Morning Herald, prevedla in skrajšala S. G./ Maribor, nekje pod Pohorjem 12. januar 2002, e-mail fotografija Vinko Rizmal Tel.: (02) 9629 5922