-----   68-----
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
213.
Golubaška muha. Pravljice o tej muhi; njeno razprostranjenje, in preobrazba.
Kar so moskiti v Ameriki človeku, to je golubaška muha v našem Podonavju domačej živini. V Banatu ob Donavi, in na drugej strani v Srbiji, ukvarja se ljudstvo »nogo z živinarstvom, ali golubaška mnha mu dela veliko preglavico. Strah in groza popade gospodarja, kedar ridi, da se pašniku ali polju približuje cel oblak muh, ser ve, da mu niti kuga ne more več škode napraviti. Žival se vznemiri in beži kot besna naravnost v hlev, i kmet hiti z vozom v vas domov, da se zapre muham. Kar ne more o pravam času pobegniti krvopijkam, žalostno pogine. Muhe se pokažejo nenadoma, niti je kdo videl njihova jajčeca niti zalego, in veder jih je toliko, ia vse pleše pred očmi.
Na desnej obali Donave, v Srbiji, vzdiga se na at?mih vapnenih skalah starodavni Golubac, okoli katerega se suče najstarejša pripovedka o postanku te muhe. Kakor na mnogih drugih krajih, tako je tudi tu voda izprala in napravila v vapnenih skalah prostorne jame in votline, a narod je več potov videl, kako se na teh zijalih pokazuje grozna množina muh, in zato je menil, da so se muhe v skalah izlegle, in od tega je muha dobila svoje znanstveno ime. Slaba jabolka ne cepajo z dobrega drevesa, in zato je narod mislil, da je samo nadloga mogla nadlogo na dan spraviti. Zmaj, ki ga je sv. Jurij ubil, pripoveda srbsko ljudstvo, leži pokopan pod Golubcem, ali ga zloba in mržnja še ni minila, zato izmotava vsakojaki gnus, strupene kače in nesrečne muhe. Če tudi niso mnogi verovali v zmaja, vendar so bili te misli, da se muha v podzemeljskih votlinah koti, in šli so dosta potov zaz<davat zijala na votliuah pod Golubcem. Voda je zidove zopet podrla, in če tudi bi jih ne bila,  muh bi bilo kakor popreje.  Na   drugih   mestih so
kadili votline z dimom in zijala zazidavali, pa je vse bilo prazno delo, ker se muhe ne ležejo v votlinah, kakor hočemo skoro izvedeti, temveč v vodi kakor komarji.
Pozneje so osledili sila jajčec v potokih, kateri se blizu Golubca v Donavo izlivajo, in bili so te misli, da so to jajčeca golubaške muhe, in srbska vlada je koj ukrenila, da se ti potoki vsakega leta morajo očistiti. Slučajoo se je pripetilo, da je bilo manj muh, in zato je srbska vlada naprosila ogrsko vlado, da dade tudi ona svoje potoke ob Donavi čistiti. Ogersko ministerstvo je poslalo na to dr. T6mosvary-a v Podonavje, da izve od veščakov, kako bi trebalo proti muhi postopati. A Tom68vary je spazil, da jajčeca, katera so po srbskih potokih nabirali, niso bila od golubaške muhe, temveč, od neke druge čisto nedolžne muhe. Pri tej priliki je spisal Tomosvarv celo povest golubaške muhe, v katerej je zbral starejša iziskavanja in svoja zapažanja.
Rojstni kraj golubaške muhe je v Ogerskej in v Srbiji. V jednem iu drugem kraju so bistri potoki, kateri se v Donavo izlivajo, in kjer se muha koti. Ogerka zibelka muhi je v temeškem Banatu v potokih Črna, Bega, Tamiš, Karaš, Nena in v vseh njihovih pritokih, in obzeza površje 10.000 četvernih kilometrov. V Srbiji obseza zibelka muhe 12000 četvernih Kilometrov, in sicer potoke Timok, Peko, Mlavo in Moravo. Td se vse muhe izležejo in od tu jih veter raznaša v groznej množini na vse strani. Tu ni nobenega potočiča z bistro vodo, kjer ne bi našli jajčec ali zalege golubaške muhe.
Kakor je golubaška muha velika preglavica, vender je zelo drobna stvarica. Dolga je 2 do 2 V2 milimetra. Podobna je močno našej hišnej muhi, ia zato jo ljudstvo muha imenuje, da si je v bližnjem rodu s komarji, kakor s pravimi muhami. Kakor pri komarjih in moskitih, tako je tudi pri golubaškl muhi vse zlo na samici. Ona bode in kri sesa, ona se v roje zbira, da odnese nesrečo tudi v druge kraje. Samci so nedolžni, oni ostajajo doma ob potokih in nekaj samic ž njimi. Kar z roji odleti od hiše na potv daljne kraje, tisto se navadno ne vrača več, popade in pogine. Samice, katere so s samci doma ostale, po • lagajo jajčeca od konca maja do polovice junija. Poiščejo brzih in bistrih potokov za svoje potomstvo, a beže od motnih voda in večjih rek. Vele, da samica položi 5.000 do 10.000 jajčec. Ako je to res, potem nam je jasna tolika množina muh. Jajčeca polagajo samice v kepe po kamenju, ki je voda moči, in po rastlinah, katere se vode dotikajo. Vsako jajčice je tako drobno, da je človek niti ne vidi, a cela kepa se nam prikazuje kot belkasto-rumena sluz. Preden se iz jajčeca izvali ličinka, preteče po tri tedne, kakor je v/eme, hladnejše ali toplejše. Ličinka je zelo drobna, iu mora svoj čas v vodi preživeti. Na dolenjej strani ima izrastek kot nogo, s katerim se prijema ob raznovrstne predmete v vodi. Ličinka raste od due do dna, in se štirikrat prelevi. Mej tem preide 6 do 8   tednov   in   ličinka  je gocova, da se
zaprede; to se zgodi v avgustu ali septembru. V ta namen odbere na kamnu ali rastlini kar je moči pripravno ruesto, kjer je tok vode ne more toliko iznemir-jati, in tu sprede trdo hišico, v katerej buba jeseni počaka iu zimo prespi. Zapredek ta je kakor kakov na-prstek, ki je zgoraj odprt, dočiin je z dolenjo stranjo pritrjen. V zapredku se ličinka še jedenkrat izsleče, in potem je buba gotova, pa se v zapredku ne miče in ne hrani, temveč kot v mrtvilu zimo prespi. Kedar spomladi v aprilu začne solnce prigrevati, prileze iz za-predka gotova muha. Čim se jej na solncu posuši živo-tek in raztegne krila, zleti koj, da poišče tovaršic, s katerimi hoče odleteti Da krvavo delo. Enega leta jih je cele roje, drugega leta jih ni toliko. Kedar je poletje deževno, da se potoki niso presušili, potem pa mehka zima in toplo poletje, takrat je muh, da vse pleše. Kedar pa se po letu potoki posuše, in potem spomladi pritisne hladno deževje in mraz, ali celo sneg, potem je malo zalege. Domačini pripovedajo, da se pod konec maja in na početku junija pojavijo po dva, tri no\a pokolenja. Res je, da v tem času prihajajo novi roji, ali to so vedno tiste muhe, katere so se že prešlega leta rodile, pa so se v razvoju zakasnile. Ti poznejši roji so vselej sslabejši, pa zato tudi manj ŠKode napravljajo.
(Dalje prihodnjič.)
----    69    ----