----- 68----- Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 213. Golubaška muha. Pravljice o tej muhi; njeno razprostranjenje, in preobrazba. Kar so moskiti v Ameriki človeku, to je golubaška muha v našem Podonavju domačej živini. V Banatu ob Donavi, in na drugej strani v Srbiji, ukvarja se ljudstvo »nogo z živinarstvom, ali golubaška mnha mu dela veliko preglavico. Strah in groza popade gospodarja, kedar ridi, da se pašniku ali polju približuje cel oblak muh, ser ve, da mu niti kuga ne more več škode napraviti. Žival se vznemiri in beži kot besna naravnost v hlev, i kmet hiti z vozom v vas domov, da se zapre muham. Kar ne more o pravam času pobegniti krvopijkam, žalostno pogine. Muhe se pokažejo nenadoma, niti je kdo videl njihova jajčeca niti zalego, in veder jih je toliko, ia vse pleše pred očmi. Na desnej obali Donave, v Srbiji, vzdiga se na at?mih vapnenih skalah starodavni Golubac, okoli katerega se suče najstarejša pripovedka o postanku te muhe. Kakor na mnogih drugih krajih, tako je tudi tu voda izprala in napravila v vapnenih skalah prostorne jame in votline, a narod je več potov videl, kako se na teh zijalih pokazuje grozna množina muh, in zato je menil, da so se muhe v skalah izlegle, in od tega je muha dobila svoje znanstveno ime. Slaba jabolka ne cepajo z dobrega drevesa, in zato je narod mislil, da je samo nadloga mogla nadlogo na dan spraviti. Zmaj, ki ga je sv. Jurij ubil, pripoveda srbsko ljudstvo, leži pokopan pod Golubcem, ali ga zloba in mržnja še ni minila, zato izmotava vsakojaki gnus, strupene kače in nesrečne muhe. Če tudi niso mnogi verovali v zmaja, vendar so bili te misli, da se muha v podzemeljskih votlinah koti, in šli so dosta potov zaz