Aktualno Rajko Fajt • »Državni svet je trn v peti vladajoči politiki«
O Stran 3
Po naših občinah Sveti Tomaž •
Tesno sodelovanje na težki preizkušnji Z> Stran 4
Ptuj, torek, 8. januarja 2013
letnik LXVI • št. 2 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
/K /«7 J	
/ Bnfii	^ E
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Kako zapolniti vrzeli po odhodu Kašnika, Brezovačkega in Režonje?
O Stran 11
Štajerski TEBItlK
Ptuj • Štajerska budilka praznovala 10. rojstni dan
Radio Ptuj za prijeten začetek dneva
Minuli četrtek je bilo v studiu Radia Ptuj praznično, saj je jutranji program Štajerska budilka praznoval 10. rojstni dan. Radio Ptuj ga je pričel oddajati v ponedeljek, 3. januarja 2003.
Mali nogomet •
Toyotin pokal v Celje
O Stran 14
TOVOTA 'J
V prvem desetletju se je za mikrofonom zvrstilo več voditeljev in voditeljic, Štajerska budilka pa še danes ostaja paradni konj radia in med najbolj poslušanimi jutranjimi programi v regiji. Na sporedu je od ponedeljka do petka med 5. in 9. uro vsako jutro z drugim vo-diteljskim parom, ki na lahko-tnejši in zabavnejši način prebuja poslušalce in jim postreže z vsemi zjutraj pričakovanimi informacijami - od razmer na cestah, podatkih o vremenu do horoskopa in vseh pomembnejših informacij v regiji. Že od začetkov so posebnost Budilke jutranji gostje, ob ponedeljkih pa tudi poslanci Državnega zbora iz naših krajev. Med najprilju-bljenejšimi je rubrika Rojstni dnevi. Ekipo Štajerske budilke danes sestavljajo Natalija Škr-lec, Dalibor Bedenik, Simona Pušnik, Petra Kurnik in Miha Masten, ki so minuli četrtek družno sedli pred mikrofon ter razrezali rojstnodnevno torto.
Anemari Kekec
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Izobraževanje, znanost, kultura
Rene Glavnik •
Novi prostori motivacija in zagon
O Stran 15
Začenja se izrekanje o stavki
Od včeraj do petka bo potekalo opredeljevanje zaposlenih v izobraževanju, znanosti in kulturi o sodelovanju v splošni stavki javnega sektorja, ki bo 23. januarja. Odločitev bo znana 14. januarja, je napovedal glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj in dodal, da so zahteve strnili v štiri točke.
S stavko, če jo bodo izglasovali, bodo zaposleni v omenjenih dejavnostih in v vzgoji zahtevali, da jih vlada prizna za enakovredne socialne partnerje, da dodatno ne zniža mase za plače javnih uslužbencev za leti 2013 in 2014 ter da odstopi od zniževanja pravic javnih uslužbencev. Stavkajoči pa bodo zahtevali še odpravo kršitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju in spoštovanje že sklenjenih dogovorov. Zahtevali bodo tudi utrditev socialne države in ohranitev obsega ter kakovosti vseh javnih storitev, vključno z javno RTV kot institucijo posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.
40.000 članic in članov Svi-za ter ostali zaposleni v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi bodo
praviloma tajno glasovanje o stavki izpeljali do 11. januarja. H glasovanju so povabljeni tudi drugi zaposleni (ne le člani sindikata), vendar to ni njihova dolžnost, so pojasnili v Svizu.
V Sindikatu VIR so za STA pojasnili, da bo do petka izrekanje o stavki potekalo v šolah in ostalih zavodih s področja izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti, ker je bila v vrtcih, kjer ima Sindikat VIR članstvo, stavka že izglasovana.
Če se bo za stavko odločila več kot polovica zaposlenih v omenjenih dejavnostih, se bo ta začela z enodnevno splošno stavko javnega sektorja v sredo 23. januarja, in se bo kot t. i. valeča se stavka nadaljevala do izpolnitve stavkovnih zahtev, so napovedali v obeh sindikatih.
STA
Vir: http://si.wikipedia.org
Odločitev o stavki bo znana 14. januarja, je napovedal glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.
2 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 8. januarja 2013
Zagreb • Pred vstopom Hrvaške v EU
Pusičeva: Umik tožb, ko bo sprejeta alternativna rešitev spora o LB
Hrvaška je pripravljena umakniti tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, ko bosta obe vladi uradno sprejeli predlog rešitve spora finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogiča, je v sobotnem pogovoru za zagrebški Radio 101 ponovila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusič. Arharjev in Rogičev predlog pričakuje do konca marca.
Vir: ww.rtvusk.ba
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusič
Nekdanji hrvaški zunanji minister kritizira vlado zaradi Slovenije
Nekdanji hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je za hrvaški tportal.hr Slovenijo označil za najnevarnejšo članico EU, ki bi lahko preprečila načrtovani vstop Hrvaške v EU 1. julija letos. Ocenil je, da bi morala hrvaška vlada storiti več za umik slovenske blokade, ki izhaja iz spora o Ljubljanski banki.
Pristopno pogodbo Hrvaške z unijo je že ratificiralo 20 od 27 članic EU, nekatere članice, kot so Nemčija, Nizozemska in Danska, pa so se odločile počakati na spomladansko poročilo Evropske komisije o izpolnjevanja hrvaških zavez za polnopravno članstvo v EU, poudarja tportal.hr.
Vstop v EU bo vprašljiv, če poročilo ne bo v celoti pozitivno, Slovenija pa bo potem dobila argument več za svoja prizadevanja, da v sporu o Ljubljanski banki vsili svoje stališče, ocenjuje tportal.hr.
Jandrokovic je prepričan, da bo Hrvaška izpolnila deset pogojev, ki jih je Evropska komisija postavila Hrvaški v jesenskem poročilu, in poudarja, da se je potrebno osredotočiti na Slovenijo. Hkrati je ocenil, da hrvaška vlada ne dela na tem, da bi uredila spor s Slovenijo.
Nemčija je napovedala, da bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo šele v začetku junija, kar pomeni, da Slovenija ne bo ostala osamljena, je pojasnil Jandrokovic, ki je uporabil tudi nogometni besednjak. Dejal je, da Slovenija ne bo ostala v zaledju ter da se zadeva lahko dodatno zaplete. Spomnil je, da so tudi tuji diplomati kritizirali hrvaško vlado zaradi pasivnosti.
»Ne vem, kaj počne zunanja ministrica (Vesna Pusič), vendar pa za premiera (Zorana) Milanoviča vem, da nič ne dela, ker se s slovenskim premierom Janezom Janšo pogovarjata o vremenu in smučanju,« je izjavil bivši vodja hrvaške diplomacije, ki je spomnil na Milanovičeve izjave po srečanju z Janšo konec lanskega leta v Bruslju.
Kot je dodal, bi morala Hrvaška poleg dvostranskih pogovorov lobirati pri partnerjih in zaveznikih, da bi Slovenijo spodbudili k rešitvi spora. Če bomo prišli v časovno stisko, bi se lahko zgodilo, da bo hrvaška vlada popustila slovenskim zahtevam, da ne bi zamudila vstopa v EU, meni Jandrokovic.
»Dokler alternativne rešitve ne bo, bi z umikom tožb celotni predmet zastaral in ga ne bilo možno več urejati na ta način,« je pojasnila Pusičeva, ki je tudi podpredsednica hrvaške vlade.
Ravno z umikom tožb, ki so jih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministra proti LB in NLB vložili Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb, je njen slovenski kolega Karl Erjavec pogojeval ratifikacijo pristopne pogodbe med Hrvaško in Evropsko unijo v državnem zboru.
Pusičeva je v pogovoru za Radio 101 še povedala, da so bile informacije o rešitvi spora, ki so se konec lanskega leta pojavile v hrvaškem tisku, nepopolne ter da ne ve, kdo je po-
sredoval takšne informacije.
Ni želela govoriti o podrobnostih pogovorov med Arharjem in Rogičem, dejala pa je, da obravnavata vrsto elementov ter da se strinjata o načelih, medtem ko je operacionalizacija rešitve še zmeraj na mizi.
Izrazila je upanje, da bosta finančna strokovnjaka ponudila rešitev v prvih dveh ali treh mesecih letošnjega leta, ker se, kot je dodala, počasi približuje sklepna faza hrvaškega približevanja EU.
»Od visokih slovenskih predstavnikov smo slišali, da Slovenije ne bi radi videli kot zadnje ali med zadnjimi državami članicami EU, ki bodo ratificirale hrvaško pristopno pogodbo. Menim, da gre za politično pametno stališče, saj niti sama
ne bi rada, da bi v primeru hrvaških sosed«, ko bodo na vrsti za vstop v EU, »bila Hrvaška poslednja. Koristi ni nobene, temveč zgolj škoda«, je ocenila Pusičeva.
Poudarila je, da je 20 članic EU že ratificiralo hrvaško pogodbo, šest je postopek rati-
fikacije začelo, medtem ko je Slovenija edina, ki postopka ni še niti začela.
»Pomembno je, da bi začeli, in bila bi zelo vesela, če bi se to zgodilo,« je še izjavila Pusičeva, ki pričakuje, da bo Slovenija ratificirala hrvaško pogodbo do sredine pomladi. To ne pome-
ni, da potem ne bi več reševali spora o LB, saj je to tudi v hrvaškem interesu, je dodala.
Dodala je, da ne pričakuje predčasnih volitev v Sloveniji ter da ima zagotovila s slovenske strani, da bodo postopek ratifikacije lahko sklenili v mesecu dni, če bi to bilo potrebno nujno storiti.
Napovedala je, da bo sredi januarja hrvaško pristopno pogodbo ratificirala Francija, sledila naj bi Velika Britanija, februarja Belgija, marca verjetno tudi Danska, medtem ko je Nemčija napovedala, da bo to storila v začetku junija.
Podpredsednik hrvaške vlade za notranjo, zunanjo in evropsko politiko Neven Mimica pa je v današnji oddaji Hrvaškega radia Intervju tedna, ocenil, da je dovolj časa, da bi Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo do njenega vstopa v EU, ki je načrtovan 1. julija 2013.
»Imamo čas, sicer ga ni veliko, da bi poskusili do konca potrditi z argumenti vse tisto, kar je povezano s sklenitvijo postopka ratifikacije v Sloveniji. To pomeni, potrditi z argumenti tako dvostransko kot v evropskih okvirih, da je Hrvaška praktično storila vse, kar je potrebno, ter da ne držijo argumenti, ki bi morda šli proti sklenitvi ratifikacije v Sloveniji,« je dejal Mimica.
Poudaril je, da ima Slovenija najbolj trdne in najbolj konkretne zahteve, s katerimi lahko vpliva na dinamiko in postopek glede hrvaške pristopne pogodbe, ne glede na to, da njeni argumenti niso povezani z vsebino evropske zakonodaje in zavez, ki jih je Hrvaška sprejela v pristopni pogodbi. Je pa ocenil, da obstaja veliko več razlogov, da bi verjeli v pravočasno slovensko ratifikacijo kot v nasprotno.
STA
Uvodnik
Leto vprašanj ali odgovorov?
Čeprav zmeraj znova ob pričetku novega leta pričakujemo, kako se bo sedaj vse spremenilo, se ne zgodi nič takega, Tudi letos se ni, Ni se zgodil čudež, da bi se naš bančni račun čez noč okrepil; ni se čez noč naša telesna teža približala idealni; holesterol je še zmeraj malo povišan, krvi tlak prav tako; tisti preklete cigarete nam še zmeraj enako dišijo, kot so nam pred vstopom v novo leto, le naša slaba vest se je spet okrepila.
Tudi razmere v države se z novim letom niso nič spremenile. Še naprej se bomo jezili nad oblastniki, še naprej žugali, kdo vse je 'gotof, hodili na ulice in protestirali - vendar se bojim, da se ljudski glas ne sliši prav daleč. Tisti na vrhu so se malce potuhnili, da se vroča juha ohladi, da je morda ne bi še bolj začinili - ne verjamem pa, da karavana ne bo šla dalje, z istimi jezdeci in istimi kamelami.
Kako smo lahko tako zabredli, tako zelo zašli s poti v svetlo bodočnost? Najbrž je krivo tudi to, da nikdar nismo točno vedeli, kam bi radi prišli. Ste si mislili v času osamosvajanja, da je enim cilj, prigrabiti si čimveč vsega? Sprejeto zakonodajo so naravnali tako, da jim je oblast tako rekoč zagotovljena za vse večne čase - če ne na rdečem, pa na črnem stolčku. Ste verjeli, da smo ob razdeljevanju dotlej ustvarjenega bogastva - privatizaciji ljudje dobili certifikate o lastnini zato, ker so nas imeli radi? Z njimi si zvečine nismo vedeli kaj početi -nekateri pa so. In se jim danes smeje, kako lahko so nas prelisičili. Seveda, saj smo vsi imeli možnost, kaj pa je nismo izkoristili! In tako je naša barka na sončni strani Alp plula, ne da bi vedeli kam. Kapitani so se menjavali, nam občasno, ko je bilo to potrebno, namenili svoj dobrohotni smehljaj, da smo jih vsaka štiri leta še naprej všečkali...
Bodo protesti zalegli? Bo res konec raznih omrežij, hobotnic, stricev in tet iz ozadja? Ali pa je v vseh teh znanih ozadjih še kakšno bolj skrito ozadje in bodo šele naši potomci čez desetletja ugotavljali, kako naivni smo bili?
Ja, vstopili smo v leto vprašanj in dvomov. Bo to končno tudi leto odgovorov?
Jože Šmigoc
Jutarnji list: Slovenije ne skrbi znižanje ugleda zaradi blokade (2. 1.)
Če bo Slovenija hotela, bo lahko ustavila vstop Hrvaške v EU. Zato še zmeraj ni možno zagotovo reči, da bo Hrvaška vstopila v predvidenem roku, to je 1. julija letos, čeprav le redki verjamejo, da bo vstop preložen, je ocenil hrvaški časnik Jutarnji list v sredini številki. Dodaja, da za Hrvaško ne pomeni veliko, če bo Slovenija izgubila mednarodni ugled.
Čez nekaj tednov bo jasno, ali je Hrvaška izpolnila tudi zadnje zaveze za članstvo v EU, ki izhajajo iz jesenskega poročila Evropske komisije o spremljanju hrvaškega napredka. Sklepno poročilo Bruslja bo objavljeno 21. marca, napoveduje zagrebški časnik.
Spominja, da nekatere članice EU, kot sta Nemčija in Nizozemska, čakajo na poročilo, preden bodo ratificirale pristopno pogodbo med Hrvaško in EU.
»Največjo nervozo v Bruslju pa povzroča obnašanje Slovenije, edine članice EU, ki še vedno ni niti začela postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. V EU si ne morejo zamisliti, da bi država, ki je svojo neodvisnost razglasila na isti dan kot Hrvaška, blokirala vstop Hrvaške v EU,« poroča bruseljski dopisnik Jutar-njega lista.
Opozarja, da vlada, ki ima težave, kot jih ima vlada Janeza Janše, »ne deluje vedno razumsko, temveč kvečjemu še bolj agresivno«, ter navaja podoben primer Grčije.
Kot dodaja, je nervoza v Bruslju zato večja, ker unija nima mehanizmov, da bi ukrepala. »To, da bi Slovenija v tem primeru izgubila ugled in bila pod velikim pritiskom pomembnih držav EU in Washingtona, Hrvaški ne bi veliko pomenilo,« poudarja časnik.
Dopisnik poroča, da v Bruslju nimajo dovolj informacij niti iz Zagreba niti iz Ljubljane o dvostranskih pogovorih za reševanje spora o Ljubljanski banki, z rešitvijo katerega Slovenija pogojuje članstvo Hrvaške v EU.
Morebitna slovenska blokada ne bo minila brez odločnega hrvaškega odgovora, vendar je težko predvidevati, kakšen bo ta odgovor, še zapiše dopisnik.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 8. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 3
Ptuj • Pogovor z državnim svetnikom Rajkom Fajtom
Državni svet je trn v peti vladajoči politiki
»
«
Ptujčan Rajko Fajt, ravnatelj Elektro šole Ptuj, mestni svetnik in predsednik MO SDS Ptuj, je na lanskih volitvah v Državni svet (DS) dobil vseh 21 elek-torskih glasov in s tem drugi mandat državnega svetnika, za katerega se prvotno po končanem prvem mandatu ni nameraval več potegovati, ker naj bi DS ukinili, pa se to ni zgodilo. Za ponovno kandidaturo je odločil pozitiven impulz s terena, je med drugim povedal po izvolitvi za državnega svetnika.
Izvolitev v DS v drugem mandatu je bila soglasna, prejeli ste vse elektorske glasove. Vas je to presenetilo?
»Najprej bi se želel zahvaliti za zaupanje, ki so mi ga izkazali v vseh šestnajstih občinah. Rezultata na volitvah ne jemljem kot rezultat neke tekme, temveč v bistvu bolj kot priznanje za mojo prisotnost v tem okolju v zadnjih dvajsetih letih. Ko sem se pogovarjal z župani občin in svetniki občin Spodnjega Podravja, ki so podpirali mojo vnovično kandiraturo, so mi odkrito povedali, da se ne opredeljujejo po politični pripadnosti, po barvi, ki jo na nek način zastopam. V največji meri je šlo za podporo človeku, ki v tem prostoru deluje, zato je po vsej verjetnosti prišlo do te podpore različnih list oziroma političnih opcij -dejansko vseh, ki delujejo v tem prostoru. Osebno takšne podpore nisem pričakoval, zdaj jo jemljem bolj kot obvezo za delo naprej, za še večje angažiranje v tem prostoru, ne pa kot rezultat.«
Po izteku prvega svetniškega mandata o drugem najprej niste razmišljali. Kaj je pretehtalo pri ponovni kandidaturi?
»Po preteku prvega mandata državnega svetnika še ni bilo jasno, ali bo DS še naprej obstajal, kot tudi ni bilo še nič odločenega glede moje vnovične kandidature. Ko je postalo jasno, da bo DS še obstajal, ker je bilo v Državnem zboru za njegovo ukinitev premalo glasov, sem se malo pozanimal o stanju oziroma razpoloženju na terenu, opravljeni so bili pogovori, da bi izvedel, ali sploh lahko računam na podporo ali ne. Pozitiven impulz s terena, da lahko ponovno računam na podporo različnih opcij, mi je dal misliti. Tudi zato je bila odločitev o ponovni kandidaturi lažja.«
Razprave o tem, da DS ne potrebujemo, se raz-plamtijo ob vsakih novih volitvah vanj, nato pa vnovič potihnejo. Kakšno je vaše mnenje o tem?
»Kot sem že povedal v enem od prejšnjih pogovorov za Štajerski tednik, bi DS bilo treba nekoliko preoblikovati, dati večjo težo lokalnim interesom oziroma županom. Mislim, da je pri
teh volitvah zgodilo ravno to, da je v DS v tem mandatu bistveno več županov, predstavnikov lokalnih interesov, kot jih je bilo prej. Na nek način se je zgodila naravna selekcija.«
Kakšen je vaš komentar ob nepotrditvi mandata Franca Kanglerja kot državnega svetnika?
»Državni svetniki smo bili izvoljeni na podlagi glasov elektorjev. Že v ustavnih določilih je po moje napačno zapisano, da sami sebi potrjujemo mandate, potem ko so nam jih že potrdili elektorji in državna volilna komisija. Na prvi seji DS je predsednik državne volilne komisije jasno povedal, da so bili vsi postopki pri vseh državnih svetnikih legalno izpeljani, da ni bilo nobenih nezakonisti. Vsi državni svetniki smo na konstitutivni seji dobili veljavne sklepe, sklepe o tem, da smo izvoljeni. Predsednik državne volilne komisije pa se niti slučajno ni želel opredeljevati o moralnih ocenah. DS, če ga jemljemo kot drugi dom, bi moral zagovarjati zakonodajno stališče, moralno pa ima vsak svoje prepričanje. Čeprav je bilo glasovanje tajno, sem glasovnico pokazal, stopil sem na stran zakona. Niti razmišljal nisem o tem, da bi lahko šel preko elek-torskih glasov nekoga drugega. Devetnajst svetnikov, ki so glasovali proti potrditvi mandata Franca Kanglerja, bi se teoretično lahko tudi dogovorilo, da ne bi potrdili vseh ostalih 18 mandatov. Bi to pomenilo, da bi DS imel 19 svetnikov, 18 pa bi jih bilo v nekem postopku? Nesmisel je tudi potrjevanje mandatov poslancev Državnega zbora, če pa so jim mandate potrdili volivci. Teoretično bi se lahko pozicija dogovorila, da ne potrdi mandatov opozicije in obratno.«
Kaj čaka DS v teh zaostrenih družbenih razmerah?
»Državni svet je ne glede na vse vendarle trn v peti vladi oziroma tistim, ki trenutno vodijo državo, ker vseeno spremljamo njihovo delo, sprejemanje zakonodaje in glede na argumente reagiramo. Zase moram reči, da kot državni svetnik vedno skušam delovati v pozitivni smeri, nikoli ne želim nagajati. Kritične zadeve, ki sem jih ocenjeval drugače, sem tudi vedno izpostavil.
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Fajt, državni svetnik
Državni svet je prav zato še ena varovalka pri vodenju in upravljanju države. Problem pa je v tem, da je treba zavrniti celi zakon, četudi se DS oziroma državni svetniki ne strinjamo le z enim členom nekega zakona. Treba bi bilo uvesti četrto branje, da lahko daš pripombo na samo en člen. Naj samo spomnim na dogajanje okrog delovnopravne zakonodaje, pri kateri se nismo strinjali le z enim členom, veto pa je bil sprejet na celotni zakon, kar je neumnost. To je neproduktivno zavlačevanje, splošni občutek pa je, da DS nagaja vladajoči politiki. Gre zgolj za to, da na neko zadevo opozoriš. Tudi sam sem imel drugačne poglede o malem delu, o študentskih vprašanjih, pri prehrani. Bil sem eden glavnih borcev in zagovornikov brezplačne prehrane oziroma vsaj subvencioniranega toplega obroka v srednjih šolah. Ko se je ta subvencija ukinjala, sem bil zelo jezen. Zelo sem se zavzemal, da se ta povrne, saj vidim, da v naši šoli ta sistem odlično funkcionira.«
V tem trenutku v Sloveniji poteka kampanja, da v osnovnih šolah v šolskem letu 2013/14 ne bi bilo več lačnih otrok. Lahko rečete, da imate v vaši šoli, torej Elektro šoli Ptuj, lačne dijake?
»Če bi ocenjeval pavšalno, bi verjetno rekel, da ne. V naši šoli, izpostaviti moram učitelje in razrednike, obstaja dokaj odprt in pristen odnos z dijaki, ki omogoča, da izvemo tudi za kakšno stisko, za katero sicer ne bi izvedeli oziroma je pri pa-
všalnem ocenjevanju razmer ne bi videli. Pri subvencioni-raju toplega obroka ne gre samo za blaženje socialnih stisk, temveč bolj za uvajanje toplega obroka v šole predvsem v smislu zdravega načina življenja, da ne bi ostalo samo pri sendvičih, da bi že kot mladi ljudje nekaj prispevali za svoje zdravje, pri čemer pa naj tisti, ki imajo več, tudi več prispevajo za ta obrok. Zavedati pa se moramo, da naši dijaki prihajajo iz okolja, kjer je socialna stiska zelo velika. V Šolskem centru Ptuj smo uvedli sistem naročanja toplih obrokov, pripravilo se je toliko toplih obrokov, kolikor se jih je naročilo, hrane se ni metalo vstran. V medijih je bilo sicer prikazano drugače, da se hrana meče vstran. Grozljiva podoba lahko nastane, če ostanke hrane cele šole zbereš v enem košu. To je napihovanje in nič drugega. Kot državni svetnik sem član komisije za znanost, šolstvo in šport, sodelujem pa tudi v parlamentarni komisiji za izobraževanje kot poročevalec. Absolutno zagovarjam, da se sistem toplega obroka v šolah ohrani, pri čemer naj tisti, ki imajo več, zanj nekaj prispevajo, za tiste pa, ki nimajo, naj bo brezplačen.«
Kateri so tisti nujni ukrepi, ki jih Slovenija potrebuje v tem trenutku?
»Najprej je po moje treba prekiniti finančni krč, rešiti bančni sistem in v vsakem primeru zagnati gospodarstvo. Varčevalni ukrepi na področju javne uprave in podobno, krčenje plač so po moji oceni ukrepi s krat-
kotrajnimi učinki. Bolj kot to je treba imeti rešitve o zagonu gospodarstva, proizvodnje, da se bodo ponovno pričela odpirati delovna mesta. Nisem privrženec samo zategovanja pasu, to se mora dogajati ob hkratnem predlaganju novih rešitev in zagona gospodarstva. Začeti pa bi bilo treba tudi razreševati zadeve okrog velikega odlivanja denarja, da bi se kapital iz davčnih oaz začel vračati v Slovenijo.«
Na področju srednjega šolstva prihaja do združevanj šol, čemur mnogi ostro nasprotujejo. Kako jih vi ocenjujete? Sicer pa je bil Šolski center Ptuj eden izmed prvih, v okviru katerega je združenih več srednjih šol in uspešno deluje?
»Ves čas, odkar sem ravnatelj, to pa je od leta 1996, obstaja centrska organiziranost. Zadeve pri združevanju se lahko predstavijo tako ali drugače: da gre za varčevanje, da se bodo zamenjali ravnatelji in podobno. Moje videnje ni takšno. Po moje je to združevanje treba predstaviti v smislu dviga kakovosti in poudarjanja programske pestrosti. Prenovljeni programi, ki že tečejo, v bistvu od šole zahtevajo, da ponudi pro-
gramsko pestrost, sploh pa v tem času, ko se za poklice odloča vedno manj dijakov. Problem pa je tudi v strokovnem šolstvu. Zato moramo skupine združevati. Konkretno imamo pri nas pri nekaterih modulih združene dijake, ki se izobražujejo v programih elektrikar, mehatronik - operater in inštalater strojnih inštalacij. Tako so dijaki Strojne in Elektro šole pri nekih modulih združeni. Treba pa se je poglobiti v predmetnike, učno-vzgojne načrte, vsebine in videti, kaj je mogoče združiti. S tem združevanjem v bistvu lahko izobraževalni proces racionaliziraš, hkrati pa tudi več ponudiš. Inštala-terji strojnih inštalacij tako poslušajo vsebine s področja električnih inštalacij, kar praksa tudi zahteva. Mojster za centralno kurjavo bo tako znal priklopiti tudi črpalko, zvezati termostate in še kaj. To je progamska pestrost, ki jo zagovarjam, ko gre za združevanje šol. Sicer pa šole z 200 dijaki težko preživijo in tudi težko ponudijo programsko pestrost. Nenazadnje gre pri tem tudi za kadre; v Šolskem centru Ptuj brez problemov prelivamo kader. Če pa si majhen in zaprt sam vase, lahko nastopijo težave. S prelivanjem kadrov med različnimi izobraževalnimi programi obstaja večja varnost zanje. Reči, da šola v okviru centra izgublja identiteto, je za lase privlečena trditev, s tem se ne morem strinjati. Konkretno v ŠC Ptuj je tako, da mora vsaka šola poskrbeti za svojo identiteto in za svojo prisotnost v prostoru. Če na primer Elektro šola Ptuj pridobi neka donatorska sredstva za opremo, je to njena stvar, ne pa stvar centra. Na svoji identiteti mora vsaka šola delati sama, četudi nastopamo kot center. Tudi v finančnem pogledu šole delujemo samostojno, skladno s pooblastili, a ob usklajevanju, ki pa poteka v okviru kolegija.«
MG
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-ptuj.si
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
4 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 8. januarja 2013
Sveti Tomaž • Pri lastnini se ljubezen konča tudi med občino in župnijo
Tesno sodelovanje na težki preizkušnji
Pri Svetem Tomažu se v zadnjih dveh mesecih občina in župnija ukvarjata z reševanjem vzajemnih odnosov. Pa ne gre za kakšna ideološka ali svetovnonazorska razhajanja; ne, „tomaževska fara" je še vedno trdno rimskokatoliška kot doslej, zataknilo se je pri povsem posvetnih rečeh - pri lastnini in posledično pri denarju.
Gre za cel sklop lastninskih vprašanj, ki jih obravnavata župnija in občina. Zahteve župnijskega sveta so že prede-batirali na skupnem sestanku župnijskega in občinskega sveta. Za praznični čas so se dogovorili, da zapletov ne bodo pogrevali, ponovno pa naj bi se sestali po treh kraljih.
Obiskali smo župana Mirka Cvetka in župnika Matijo Tra-tnjeka in poskušali izvedeti, kakšne rešitve predvidevata za odprta vprašanja. Prav veliko nista izdala, vendar je očitno, da so njuni pogledi različni.
Zemljišče okoli cerkve je javno dobro
Mirko Cvetko: „Največji problem je spoznanje, da je zemljišče okoli cerkve javno dobro. Javno dobro je sicer že 120 let. Vemo, kdo je z zemljiščem upravljal. Ne zdi se mi na mestu govoriti, kako se da zemljišče izločiti iz javnega dobra. Ne vem, kdo si bo po 120 let upal reči, da se pa se-
Foto: Viki Ivanuša
Župan Mirko Cvetko
daj to lahko spremeni. Če je zemljišče ob cerkvi velika vrednost, potem je vrednost tudi javno dobro za vse - za občino in župnijo. Na tem zemljišču smo delali vsi, cestni del je vedno upravljala lokalna skupnost, nekoč ormoška, sedaj tomaževska. Vrtičke ob cerkvi je vedno obdelovala cerkev, župnijski svet in župljani. Gre za iste ljudi, pri nas se ne delimo. Osebno sem vzel to kot neokusno potezo župnije, ker se ruši zgleden odnos med lju-
dmi z obeh strani - župnije in občine. Tudi sam sem veren in to nima nobene zveze s tem, kar se danes poskuša dokazati in izsiliti. Prepričan sem, da bodo to spoznali tudi vsi, ki bodo sodelovali v komisiji. Želim si, da bi naredili tako, da bodo zadovoljni župljani in občani."
Matija Tratnjek: „Pred časom smo ugotovili, da je zemljišče ob cerkvi javno dobro, na njem so župljani s prostovoljnimi prispevki urejali asfalt, rože. Vse so urejali v dobri veri, da je to last župnije, tako kot je bilo leta 1717, ko je bila zemlja podarjena župniji z namenom, da se tu napravijo cerkev, župnišče, hlevi in kulturni dom. Od leta 1890 je v zemljiški knjigi to zavedeno kot javno dobro. Naš predlog je, da naj občina prenese del te parcele iz javnega dobra na župnijo. Potem pa se lahko dogovorimo, ali jo plačamo ali zamenjamo za kakšno drugo. Najlepše bi bilo, da bi se zemljišče brezplačno preneslo nazaj, a kot kaže, zakonodaja tega trenutno ne dopušča."
Foto: Viki Ivanuša
Župnik Matija Tratnjek
Pokopališče je bilo podarjeno občini 2008
Mirko Cvetko: „Pokopali-šče je bilo leta 2008 brezplačno preneseno iz lastništva župnije na občino. Pogodba je bila potrjena na takratnem občinskem svetu in tu ni nič spornega. Pokopališče ni bilo pridobitna parcela in iz tega vzgiba je nekdanji župnik Stanko Matjašec prenesel lastni-
Ljutomer • Družba P&F Jeruzalem predstavila svoje dosežke
Zasadili bodo 70 tisoč trsov
Vinarska družba P&F Jeruzalem Ljutomer je v letu 2012 na ljutomerskem območju obnovila 22 hektarjev vinogradov, na ormoškem pa 12. Po opravljenem dolgoročnem načrtu obnov bodo v letu 2013 na ljutomerskem delu zasadili več kot 70 tisoč trsov na 25 hektarjih, v ormoškem pa 55 tisoč na okoli 16 hektarjih. Do leta 2016 naj bi bilo na novo zasajenih še okoli 60 hektarjev vinogradov, predvsem na območjih Slamnjaka ter Rinčetovi in Nunski Grabi, v vinogradniških legah, ki so bile v preteklosti izrazito zapuščene.
Brata Vladimir in Janko Puklavec sta preko svojih podjetij leta 2009 kupila ormoško in ljutomersko vinsko družbo. Kljub napovedim, da bosta vlagala le v ormoško klet, na ljutomersko pa pozabila, sta dejansko močno posodobila proizvodne prostore v Ormožu, toda tudi v obnovo ljutomerske kleti sta vložila več kot milijon evrov, vsaj toliko pa namenila še za
obnovo nasadov. Največja slovenska vinarska družba se je odločila, da prav na ljutomerskem območju ponovno zasadi trto.
Še preden so se lotili velikih posegov v naravo, so projekte predstavili prebivalcem na območjih, kjer ljudem vinska trta predstavlja nekak zaščitni znak. Gre namreč za velike obnove, ki vplivajo na infrastrukturo, pri tem pa je
Mitja Herga (desno) in Tomaž Križaj sta predstavila dosežke družbe P&F Jeruzalem.
največja težava voda, ki lahko predvsem pri obnovah vinogradov povzroči veliko škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Zato so že naročili geološke raziskave v Nunski in Rinčetovi Grabi. Hkrati so pričeli saditi trte sort laški rizling, rumeni muškat ter modri in beli pinot, ki poleg šipona na tem območju najbolj uspevajo.
V Nunski Grabi bodo po obnovi leta 2016 začrtali tudi študijsko pot. V enega od vinogradov bodo vabili strokovno javnost, predvsem dijake kmetijske šole in študente z agronomske fakultete. Po napovedih naj bi prav v Nunski Grabi v prihodnje pričeli biološko pridelavo grozdja z negovanjem vina v Ljutomeru. Iz tega razloga bo ljutomerska klet deležna dodatne posodobitve, saj bo precej sredstev vloženih v hladilni sistem. Pričeli so obnovo betonskih cistern, posodobili laboratorij in prevzemno mesto za
grozdje. In kako je s poslovnimi rezultati ? Mitja Herga, direktor družbe, je na tiskovni konferenci povedal, da je Lju-tomerčan sedaj njihova najhitreje rastoča znamka. »V letu 2012 se je prodaja buteljčnega vina, ki je za nas cenovno najzanimivejša, povečala za kar 34 odstotkov. Pričakujem, da bo ta odstotek še porasel, saj smo vino kvartet pričeli prodajati konec novembra, tako da bo odstotek v primerjavi z letom 2011 še višji.«
Po besedah direktorja prodaje Tomaža Križaja je povsem zadovoljiva njihova prisotnost v vzhodnem delu države, malo manj v osrednji Sloveniji in na Primorskem. Novi izzivi se odpirajo na območju nekdanje Jugoslavije, zlasti na Hrvaškem in v Srbiji. V petih prihodnjih letih se pričakuje večji delež vin iz Ljutomersko-Ormoških goric tudi v Rusiji, na Češkem, Poljskem in Slovaškem.
NŠ
štvo na občino. To se poskuša spodbijati, ker s tem niso bili seznanjeni predstavniki škofije. Jaz na to ne morem vplivati. Naredil sem, kar sem moral v funkciji župana, kako pa so delovali znotraj župnije, pa ni v moji pristojnosti."
Matija Tratnjek: „Občina je res šla po svojem utečenem postopku, a bi pravniki z občine in notar morali zahtevati, da je pogodbi priloženo dovoljenje in pooblastilo nad-škofije, ki je soglasodajalec v primeru odtujitev župnijske lastnine. Še huje je, da o tem niso nič vedeli niti ključarji in župnijski pastoralni gospodarski svet. Nikakor se o tem ne nameravamo pogovarjati po sodiščih ali komu groziti, ampak obstajala je tudi druga možnost. To je najem, tako se je naredilo v nekaterih drugih župnijah. Občina bi v tem primeru lahko delala vse kot doslej, župnija pa bi v primeru, da bi bil najem sklenjen, dobila neko manjšo najemnino oziroma odškodnino. Sredstva bi bila vložena v obnovo sakralnih objektov. Posledica bi bila, da ne bi bilo treba ljudi toliko prositi za njihove prostovoljne prispevke. Naš predlog bo, da se zamenjata parcela pri cerkvi in pokopališče. Pokopališče ostane v ostane v občinski lasti in upravljanju, v zameno pa se zemljišče pri cerkvi izvzame iz javnega dobra. Če tega ne morejo, naj najprej vzpostavijo prvotno stanje in se potem zamenja."
Najemnina za prostore občine: z 1,2 na 4,5 evra
Mirko Cvetko: „V zgradbi smo od leta 1996. Dogovorjeno je bilo, da občina prvih 15 let ne plačuje najemnine, ker je v objekt vlagala takratna krajevna skupnost oziroma občina. Po teh letih je s pogodbo določeno, da se plačuje najemnina v višini 1,2 evra za kvadratni meter. Ugotovitev
župnijskega sveta in župnika je, da je to nepravična najemnina, kar nas je zabolelo, predlagajo pa drastično povečanje najemnine na 4,5 evra za kvadratni meter površine. To se nam zdi v tomaževskem prostoru nesprejemljivo. Možnosti sta le dve: ali pristati na takšno najemnino ali pa čim prej iskati nove prostorske rešitve. Če 20 let plačujemo najemnino po novi ceni, je to 100.000 evrov, pa še vedno nimamo nič. V sedanjih prostorih smo prostorsko še vedno zelo omejeni. Pametneje je razmišljati, da si najdemo nove prostore. Prvo položnico smo že dobili."
Matija Tratnjek: „Pred leti se je začela obnova dotrajane stavbe mežnarije. Obnovo prostorov so začeli župljani, kasneje pa je nadaljevala in po svoje uredila krajevna skupnost. Dogovorjeno je bilo, da se 13 let ne plačuje najemnine. V letu 2011 bi se morala začeti plačevati najemnina 1,2 evra za kvadratni meter, ki je bila dogovorjena. Če pogledamo okoliške cene, kakšno trgovinico ali frizerstvo, vidimo, da so cene okoli 5 do 5,5 evra. Zato smo v župnijskem svetu sklenili in na občino naslovili zvišanje najemnine na 4,5 evra. Po mojem mnenju ni težava v najemnini 4,5 evra, najemnina za 1,2 evra je bila prenizka."
Vse skupaj pa se je začelo z župnijsko parcelo v centru Sv. Tomaža, na kateri je občina naredila odbojkarsko igrišče na mivki. Občina in župnija sta takrat sklenili služnostno pogodbo, v kateri je bilo določeno, da bi občina morala v dveh letih parcelo odkupiti. Rok je potekel poleti. Matija Tratnjek meni, da je občina zainteresirana, da odkupi celotno parcelo, ne le del, in na tem mestu postavi novo občinsko zgradbo. Vendar želi župnija najprej urediti druga odprta vprašanja, nato pa so pripravljeni, da se reši tudi to vprašanje.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Center tomaževske občine in fare
Foto: NS
torek • 8. januarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEUKiK 5
Ptuj • Darinka Fakin - osebnost leta 2012 po izboru poslušalcev Radia Ptuj
»Vedno si zastavljam realne cilje, ki so uresničljivi!«
Po izboru poslušalcev Radia Ptuj je bila za osebnost leta 2012 izbrana Darinka Fakin, županja občine Maj-šperk; drugo mesto so poslušalci prisodili uspešni športni plezalki Mini Markovič, tretje mesto pa Marjani Cafuta, aktivistki ptujske območne organizacije Rdečega križa.
Foto: Črtomir Goznik
Darinka Fakin ob proglasitvi za osebnost leta 2012 z direktorjem družbe Radio-Tednik Jožetom Bra-čičem in urednico radia Anemari Kekec
Pa brez zamere
Nekaj je v zraku
2013.
Dobrodošli. 2013. je tukaj. Seje kaj spremenilo? Najbrž ne. Vsekakor ne zgolj zaradi tega, ker se je obrnila letnica. A vseeno, ljudje smo pač taki, da potrebujemo take in podobne obrate (kar me spomni na zimski solsticij - zakaj hudiča ne praznujemo tega čudovitega datuma, ko se dnevi začnejo daljšati in sonce, ta pravir življenja, spet začne močneje božati vse stvarstvo na tem planetu?), saj smo psihološko programirani, da jih izkoristimo za take in drugačne sklepe, odločitve in vse tiste ''od-danes-naprej-pa ..." misli, ki se jih potem v večini itak ne držimo.
Seveda, časi so pa tudi, recimo temu, čudni. A kljub temu se nikakor ne velja predati, vreči puške v koruzo in apatično čemeti za zapečkom. Navkljub vsemu, kar se dogaja, imamo ljudje še zmeraj moč, da stvari spremenimo - kot posamezniki najprej pri sebi, v glavi, potem pa tudi skupaj, v skupno dobro. S tem v mislih vam ob začetku leta na srce polagam eno izmed mojstrovin velikana slovenske poezije in meni najljubšega, Toneta Pavčka, ter vam v prihajajočem letu želim, da ste angažirani - najprej do sebe, potem pa tudi do drugih.
Nekaj je v zraku
Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku.
Čuti se. Sluti. Kot dih in drget. Kot šum in šepet v slednji minuti.
Nekaj je v zraku, kar odseva v očeh, kar odmeva v ljudeh na vsakem koraku.
Je to za pesem skrivnostni navdih? Ali ljubezen? Njen dih in vzdih?
(PAVČEK, Tone. 1996. Majnice: fulaste pesmi. Ljubljana: Mladika.)
Gregor Alič
Osebnost leta 2012 Darinka Fakin je bila rojena v družini Pislak 30. januarja 1961 in danes živi z možem Brankom ter sinom Tomažem na Bregu 47 b pri Maj-šperku. Funkcijo županje opravlja nepoklicno, saj je kot izredna profesorica zaposlena na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, na oddelku za tekstilne materiale in oblikovanje. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku in nadaljeval šolanje na Gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju. Svoj dodi-plomski študij je končala na takratni Tehniški fakulteti Maribor in se leta 1985 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. Med delom je kot mlada raziskovalka končala tudi magistrski študij. Po več kot 15-letnem delu v industriji se je leta 2000 zaposlila na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 2004 tudi doktorirala. Med svojim delom je vseskozi aktivna tudi na raziskovalnem področju, saj je avtorica ali soavtorica številnih izvirnih znanstvenih člankov, patentov, raziskovalnih nalog, elaboratov, študij, strokovnih člankov ter tudi avtorica in soavtorica učbenikov in navodil za vaje.
V lokalno politiko se je Darinka Fakin vključila leta 1994, ko je nastala občina Majšperk. V prvem mandatu je bila predsednica občinskega sveta, v drugem podžupanja, sedaj pa že tretji mandat uspešno opravlja funkcijo županje. Kot sama pravi, ji ta funkcija predstavlja velik izziv, saj se zaveda, da je uvedba lokalne samouprave prinesla tudi okolju, kjer živi, velike priložnosti. In to se v občini Majšperk opazi skoraj na vsakem koraku, v letih, odkar je na
čelu občine, so izvedli številne pomembne investicije na področju infrastrukture, izobraževanja, turizma, gospodarstva, varovanja in urejanja okolja ter na področju delovanja društev.
Ob proglasitvi za osebnost leta 2012 po izboru poslušalcev Radia Ptuj je bila Darinka Fakin prijetno presenečena: »Vsekakor je to zame nekaj posebnega, dober občutek imam, čeprav moram povedati, da tega nisem pričakovala. Sicer pa mi to pomeni nekakšno potrditev, da so moj način dela in nekatere moje odločitve pravilni, pomeni pa mi tudi velik izziv in obenem pogum za moje delo vnaprej.«
Poznamo vas kot izredno delovno in natančno osebo, ki vedno drži dano besedo. Kakšen pa je vaš življenjski moto?
»Moram reči, da se moj življenjski moto nekako spreminja glede na obdobja mojega življenja, vsekakor pa si vedno zastavljam realne
cilje, take, ki so uresničljivi. Kajti postavljati si nerealne cilje in potem doživljati vedno nova razočaranja zaradi njihove neuresničitve, je veliko težje in zelo neprijetno.«
Lahko bi rekli, da je vaše življenje razpeto med Bregom pri Majšperku, občino Majšperk ter seveda med Mariborom?
»Bo držalo, kajti živim na Bregu pri Majšperku, vsak dan pridem zjutraj najprej v Majšperk na občino, kjer postorim čim več svojih županskih obveznosti. Nato pa se odpeljem v Maribor, na Fakulteto za strojništvo, kjer sem zaposlena kot izredna profesorica na oddelku za tekstilne materiale in oblikovanje. Tam sem tudi nosilka nekaterih predmetov in moram reči, da zelo rada opravljam svoje delo, kajti stik z mladimi, z mojimi študenti, mi vedno znova daje neko novo energijo. Majšperk pa je seveda moje drugo delovno mesto, saj sem županja občine, v kateri se ukvarjamo s povsem drugačnimi obveznostmi in problemi. Pri svojem delu ves čas poskušam slediti svoji viziji, ki sem si jo zadala, saj želim uresničiti vse zastavljene cilje.«
Od leta 1994, odkar ste se vključili v lokalno samoupravo, se je vaša kariera nenehno dvigovala, sedaj ste že tretje mandatno obdobje županja in v tem času ste
veliko dosegli, uresničili ste vse zastavljene cilje, v Majšperku stoji nova šola, pa nov kulturno-po-slovni center in še veliko drugega?
»Res je, nova osnovna šola in lani odprt kulturno-po-slovni center v Majšperku sta zagotovo največja dosežka v času mojega župa-novanja, poleg tega pa je še veliko manjših in za občane prav tako pomembnih investicij. Veliko nam je uspelo postoriti na Ptujski Gori, ki je biser našega turizma, uredili smo nova parkirišča, vse sprehajalne poti, lani smo uredili še starotrško hišo, ki sedaj postaja muzej, obnovili pa smo tudi tamkajšnjo podružnično osnovno šolo. Velikega pomena je povezava naše krajevne skupnosti Stoperce s centralnim vodovodnim sistemom, kar predstavlja tudi precejšnjo investicijo. V času mojega županovanja pa smo zgradili tudi čistilno napravo in precejšen del kanalizacijskega sistema, da ne govorim o več odsekih moderniziranih krajevnih cest in drugih manjših investicijah.«
Poleg tega, da ste uspešna profesorica v Mariboru, da ste v Majšperku zelo uspešna županja, ki jo občani zelo spoštujejo, ste pa tudi mati svojemu sinu Tomažu in žena svojemu možu. Kako vam vse to uspeva usklajevati?
»Moram reči, da sem kljub vsemu doma še najrajši. In
če ne bi imela doma popolne podpore, če ne bi naša družina funkcionirala, vsega tega ne bi mogla opravljati tako uspešno, zato sem izredno hvaležna tako možu kot sinu, ki mi vedno stojita ob strani in mi neizmerno pomagata.«
Vemo, da se tudi z vsem tem, kar ste dosegli, ne boste zadovoljili. Kakšna je vaša vizija, kakšni so cilji, ki jih želite še doseči?
»Ciljev je zelo veliko in poskušali jih bomo uresničevati glede na možnosti po določenem zaporedju, kakor jih bo mogoče realizirati. V Majšperku nas čaka nadgradnja otroškega vrtca, pa energetska sanacija večjega števila poslopij, med večjimi nalogami pa je vsekakor tudi dokončanje športnega parka Majšperk, kjer bodo dobili svoje prostore še preostala društva in organizacije.«
Vam ostaja sploh še kaj časa za kakšen konjiček, imate morda svoj hobi?
»Ja, nekaj časa si vedno najdem tudi zase in za svojo družino. Poleti predvsem veliko kolesarimo, vsak prosti čas izkoristimo za to; pozimi veliko pešačimo, en dan v tednu pa je vedno moj, saj hodim k aerobiki. Sicer pa se vedno bolj zavedam, da je treba izkoristiti vsak prosti trenutek za rekreacijo.«
Imate za leto, ki smo ga pričeli, kakšne posebne želje?
»Predvsem si želim zdravja, poleg tega pa želim, da bi v tem letu vendarle doživeli tisto želeno prelomnico, da bi končno premostili to strašno krizo, ki je prizadela mnoge ljudi, zato si želim, da bi vsi skupaj končno dočakali in verjeli v lepšo prihodnost.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Darinka Fakin je že tretje leto uspešna županja občine Majšperk.
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 8. januarja 2013
Hajdina • Tretji tradicionalni ponovoletni sprejem
Leto 2012 je bilo uspešno
Hajdinski župan Stanislav Glažar je 4. januarja v prostorih občine pripravil že tradicionalni ponovoletni sprejem in druženje za podžupana, predsednike društev občine Hajdina, ravnateljico OŠ Hajdina, župnika, predsednico ZKD, predsednika Športne zveze, poveljnika občinskega gasilskega poveljstva, poveljnika civilne zaščite in urednico Hajdinčana.
Pred tremi leti so se namreč v občini Hajdina odločili, da je treba leto, ki se je poslovilo, na nek način analizirati, se pogovoriti o uspehih in tudi neuspehih ter kovati načrte za naprej. Veliko se je v letu 2012 v občini Hajdina dogajalo na infrastrukturnem področju, v društvenem delovanju in družabnem življenju.
Po besedah hajdinskega župana Stanislava Glažarja je bilo leto 2012 za občino Hajdina uspešno leto na različnih področjih. V letu 2012 so realizirali veliko projektov, ki so jih začrtali s sprejemom proračuna, nekaj pa je tudi takšnih, ki jih prenašajo v leto 2013 oziroma v naslednja leta. Občina Hajdina, poudarja Gla-žar, funkcionira v okviru finančnih zmožnosti. Predvsem pa se je v letu 2012 pozitivno premikalo na prvi prioriteti občine, to je na področju izgradnje kanalizacije, kjer je bilo veliko narejenega na območju Spodnje in Zgornje Hajdine, v drugi polovici leta pa tudi v Gerečji vasi, Slovenji vasi in Hajdošah. Izgradnjo kanalizacijske mreže pa nadaljujejo tudi na drugih odcepih oziroma naseljih. Preplastili so nekaj cest, uspešno je bilo izvedenih tudi nekaj manjših projektov, povezanih z izgradnjo hodnikov za pešce, razsvetljavo in drugimi pridobitvami za večjo kakovost življenja. Veliko pa je bilo v
Foto: Črtomir Goznik
S hajdinskega ponovoletnega sprejema
letu 2012 narejenega tudi pri izboljšanju pogojev dela društev. Urejeni so bili trije domovi, nekdanjo pošto pa so uredili za potrebe delovanja nekaterih društev in zvez, pobudnik tega projekta je bilo Planinsko društvo Hajdina. Gasilska društva so opremljenost izboljšala z dvema novima voziloma. Začeli pa so tudi nekatere nove investicije, izgradnjo pločnikov na Spodnji Hajdini in v Dražencih, javne razsvetljave v Skorbi v smeri proti Hajdošam ter ureditev mansarde gasilskega doma v Hajdošah. V zaključni fazi so dela pri posodobitvi mrliške vežice. Za veliko dogajanja pa
so v letu 2012 poskrbeli tudi v številnih društvih in organizacijah, ki so v okviru svojih dejavnosti dosegli številne lepe uspehe in tako prispevali k dodatni promociji občine. Kot vselej so se z izjemnimi tekmovalnimi dosežki izkazali gasilci, s čimer so samo še potrdili, da je gasilstvo v občini Hajdina eno od primarnih dejavnosti, bogato pa je bilo tudi družabno življenje. Od lani je občina Hajdina bogatejša tudi za prvo turistično brošuro, že na začetku leta pa so izdali koledar prireditev za leto 2012. Sto let delovanja je lani proslavilo GD Hajdina. Ponovno je zaživela organizacija RK.
Vsako leto pa z novimi projekti presenetijo društva žena in deklet. Hajdinski župan Stanislav Glažar se je zahvalil vsem, ki so aktivno sodelovali pri realizaciji občinskih projektov s povabilom na aktivno sodelovanje tudi v novih projektih, ki jih tudi za leto 2013 in prihodnja leta ne bo zmanjkalo. Skupaj so nazdravili dosežkom starega leta in prihodnjim dosežkom.
V letu 2012 bodo v občini Hajdina številna dogajanja povezana s 100-letnico delovanja KPD Staneta Petroviča Hajdina.
MG
Kidričevo • Županov ponovoletni sprejem
Čas je, da se otresemo kriznih razmer
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je novo delovno leto pričel s ponovoletnim srečanjem, na katerega je v četrtek, 3. januarja, najprej povabil župane sosednjih občin, direktorje podjetij in predstavnike javnih ustanov, nato pa še predstavnike društev in organizacij v občini.
Prvega dela ponovoletne-ga srečanja, ki je potekalo v mali dvorani restavracije PAN v Kidričevem, so se poleg predstavnikov Zdravstvenega doma in Bolnišnice Ptuj udeležili še predstavniki Policijske postaje Ptuj, Uprave RS za
zaščito in reševanje in župan sosednje občine Starše Bojan Kirbiš. Anton Leskovar se je povabljencem zahvalil za sodelovanje v minulem letu 2012 ter izrazil upanje, da bodo tudi v novem letu dobro sodelovali, predvsem pa, da se
bomo kmalu otresli kriznih časov, zato pričakuje, da nam bo v naslednjem letu že bolje. Predstavil je nekaj najpomembnejših dosežkov občine v minulem letu, med letošnjimi načrti pa je izpostavil pri-četek gradnje zdravstvenega
Foto: M.Ozmec
V prvem delu se je ponovoletnega sprejema z županom občine Kidričevo udeležilo okoli 30 poslovnih partnerjev, direktorjev in predstavnikov sosednjih občin.
doma v Kidričevem, ki naj bi bil končan še letos, nadaljevali bodo gradnjo kanalizacijskega sistema v Cirkovcah, pričeli pa naj bi tudi obnovo dvorca Šterntal, kamor naj bi preselili sedež občine, krajevni urad in policijsko pisarno. Poleg tega bodo nadaljevali modernizacije krajevnih cest, obnovo javne razsvetljave ter adaptacije stanovanj. Nadgraditi želijo tudi aktivnosti na družabnem področju, ki so jih pričeli predlani na kidričevski tržnici in za katere je med krajani vse večje zanimanje.
Za prijeten kulturni utrinek je na ponovoletnem sprejemu poskrbela sopranistka Nataša Trobentar Majcen, ki je zapela nekaj svetovnih glasbenih uspešnic.
-OM
Od tod in tam
Hajdina • S pesmijo v novo leto
Foto: MG
Ljudski pevci DU in člani KPD Staneta Petroviča Hajdina so 6. januarja pripravili že 13. prireditev S pesmijo v novo leto. Na njej je nastopili kar 20 skupin pevcev in glasbenikov, skupaj okrog 130 nastopajočih. Z glasbo so vsem obiskovalcem zaželeli vse lepo v novem letu 2013. Prireditev so odprli organizatorji, ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina (na fotografiji), na odru pa so se jim pridružile ljudske pevke DU in članice KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudske pevke KD Skorba, pevke katoliškega društva Zvezdni dol Kidričevo, harmonikar Jan Štrafela, ljudski pevci FD Pobrežje, ljudski pevci DU Videm, ljudski pevci KD Obrež, ljudski pevci PDD Svoboda Pragersko, zakonca Katica in Dolfko Svenšek, glasbena skupina Cvetje v jeseni DU Tišina, ljudski pevci TD Selce, ljudski pevci KD Trnovska vas, FD Rožmarin Do-lena, ljudske pevke DU Kidričevo, ljudske pevke FD Podgorci, ljudske pevke Sela, ansambel Mladi fantje, vokalni kvintet DU Trnovska vas in ljudski pevci DU Grajena.
MG
Majšperk • Srečanje z županjo
Foto: M. Ozmec
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je v petek, 4. januarja, povabila na ponovoletno srečanje poslovne partnerje, podjetnike, obrtnike in župane, nekoliko pozneje pa še predstavnike društev in organizacij v tej občini. Srečanja v novi dvorani kultur-no-poslovnega centra Majšperk, se je udeležilo okoli 50 povabljencev iz širše regije. Za prijetnejši uvod v prijetno druženje je poskrbela sopranistka Tea Letonja, ki je prepevala ob klavirski spremljavi Toma Hajška. Županja se je vsem predstavnikom iskreno zahvalila za dosedanje uspešno sodelovanje in izrazila prepričanje, da nam bo leto, ki smo ga začeli, kljub trinajstici naklonjeno bolj, kot nam je bilo minulo.
-OM
Cirkovce • Zbrali 684 evrov
V organizaciji občine Kidričevo in Zveze kulturnih društev Kidričevo so v nedeljo, 6. januarja, v farni cerkvi v Cirkovcah pripravili že tretji dobrodelni koncert, na katerem je nastopilo okoli 60 pevcev in glasbenikov. Blizu 150 obiskovalcev je uživalo ob zborovskem prepevanju ter igranju na tamburice in nekatere druge instrumente. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar se je zahvalil vsem nastopajočim za njihovo humanitarno pripravljenost, pa tudi vsem tistim, ki so kljub težkim časom prispevali darove za humanitarne namene, saj bodo zbrani denar namenili družinam, ki so v stiski. Praznično nedeljsko popoldne so popestrili moška vokalna skupina Unisono Cirkovce, moški pevski zbor Talum, vokalna skupina Utrinek ob orgelski spremljavi Luka Goj-koška in tamburaški orkester PD Cirkovce. S prostovoljnimi prispevki darovalcev so zbrali 684 evrov.
-OM
torek • 8. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 7
Od tod in tam
Repišče • Novoletna trgatev
Foto: BV
Z željo, da bo novo leto 2013 srečno in zadovoljno, ga je družina Vidovič-Arbeiter v Repiščah pričela s trgatvijo. Pridružili so se jim strici bivše mariborske vinske kraljice Ksenije Arbeiter s svojimi bližnjimi in prijatelji. Za trgatev suhega jagodnega izbora sorte laški rizling so donegovali 200 trsov, ki so jih predhodno zaščitili pred vsiljivci z mrežo in žično ograjo. Na koledarju se je izpisala letnica 2013, na urah trgačev pa 13.00, ko so pričeli trgatev. Kvaliteta pridelka je vrhunska, saj je sladkost mošta dosegla 164 °Oe. Tudi s količino, 50 litrov, je Benjamin Vidovič zadovoljen, saj je bilo leto 2012 zelo sušno. Za ime novega vina so določili - glede na dan trgatve - primerno ime: novoletno vino.
UR
Podlehnik • Božič pri Sv. Trojici
Priprave na letošnje praznovanje božiča so se pri Sveti Trojici pričele že pred prvo adventno nedeljo. Frančiškovi otroci so izdelovali adventne venč-ke, nato pa so se srečevali celi advent na delavnicah. Mladinski zborček in mladi glasbeniki so se zavzeto pripravljali na polnočnico pod vodstvom Katje Dre-venšek. Takoj v začetku decembra so se pričele tudi priprave na izdelavo jaslic in božične igre. Župljani so pomagali pri nabiranju mahu in smrečic ter pripravi motiva za jaslice. V sodelovanju z domačimi duhovniki so okrasili štiri cerkve in v njih postavili jaslice. Dramska skupina Davidov stolp je pripravila božično igrico, ki so jo zaigrali veroučenci ob otroški polnočni-ci pri sv.Trojici. Igrico o Jezusovem rojstvu je zaigralo 20 mladih igralcev, angelčki pa so pripravili tudi plesno koreografijo.
Zdenka Golub
Podlehnik • Obisk Božička
Podlehniške otroke je v petek, 21. decembra, v krajevni dvorani obiskal dobri mož Božiček. Darila so pripravili na občini Podlehnik v sodelovanju s člani Milanom Vidovičem, Alojzem Novakom in Stoja-nom Kojcem. Že vrsto let pripravljajo lepa in doživeta obdarovanja otrok. Program za otroke so pripravili lutkarji OŠ Podlehnik, ki so zaigrali zgodbo o Zaljubljenem žabcu. Božička so pospremili palčki in delili bonbone. Vsako leto se v dvorani zbere veliko število otrok, njihovih staršev in dedkov ter babic. Letos so se otroci prav posebej izkazali, saj so Božičku pokazali vse, kar so se lepega naučili. Vsi, ki smo jim prisluhnili, smo bili nanje ponosni. Božiček je prav vsakemu otroku segel v roko in vsem zaželel lepe, predvsem mirne praznike, malčkom pa zaželel lepše prihodnosti v naši prelepi domovini.
Zdenka Golub
Ptuj • Z mis gluhih Slovenije Mirjano Drumlič
»Moje mladostne sanje so se uresničile ...«
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Drumlič, mis gluhih Slovenije, vse pogosteje stopa po manekenski pisti.
Leto 2012, ki se je pred kratkim poslovilo, je bilo uspešno leto tudi za Mirjano Drumlič, doma v Bišu (občina Trnovska vas), ki je osvojila krono mis gluhih Slovenije za leto 2012.
»Leto 2012 je bilo zame res zelo posebno leto. Prijavila sem se na lepotno tekmovanje, da bi uresničila svoje otroške sanje, tega, da mi bo uspelo zmagati, pa le nisem pričakovala, kot tudi nisem pričakovala, da bom kdaj nastopila na svetovnem izboru v Pragi pred toliko ljudmi. Vedela pa sem, da me čaka veliko priprav. Moji začetki so bili težki, v prvem trenutku se niti nisem najbolje znašla. Moj edini cilj je bil osveščati ljudi v Sloveniji o mojem nazivu. Najprej sem se srečala s prejšnjo mis gluhih Slovenije, ta naziv je v letu 2011 nosila Izabela Juriševič, ki me je seznanila, kako poteka izbor na Češkem in katere kriterije uporablja komisija pri ocenjevanju na svetovnem izboru. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije nama je omogočila brezplačno bivanje v apartmaju v Piranu. Moj prvi intervju je posnela spletna TV-zveza gluhih in naglušnih Slovenije v oddaji Obraz meseca z gluho novinarko Valerijo Škof. Vedela sem, da brez predstavitvenih fotografij ne bom mogla narediti promocije zase. Posnel jih je moj prijatelj in predsednik podružnice gluhih in naglušnih Ptuj Saša Letonja. Na Simoničevi domačiji so nastale prelepe fotografije, narodno nošo mi jo posodilo FD Destrnik, za to se zahvaljujem Marku Pukšiču. Za večerno obleko sem sama narisala nekaj skic, nisem pa vedela, na koga naj se obrnem, da bi mi jo zašil. Moja mama Majda se je spomnila na ptujsko kreatorko Barbaro Plavec Brodnjak. Poklicala jo je in vprašala, ali bi mi v njihovem modnem salonu bili pripravljeni zašiti večerno obleko. Gospa Barbara je po moji predlogi izrisala več skic, izbrala sem model, ki mi je bil najbolj všeč. Začelo se je merjenje, priprava za šivanje in izbira blaga. Moram reči, da smo se z gospo Sonjo Plavec, mamo Barbare Plavec Brodnjak, ki je prevzela odgovornost za izdelavo moje obleke, zelo uskladile glede mojih želja in njenih idej. Nekega dne me je poklicala novinarka Štajerskega tednika Majda Goznik, da bi z menoj rada naredila pogovor. S pomočjo tolmač-ke za znakovni jezik Lidije Letonja smo ga uspešno opravili v hotelu Mitra. Takrat mi
je gospa Majda tudi povedala, da je podatke o meni dobila pri Sonji Plavec in da mi želi pomagati pri pripravah na svetovni izbor. Povabili so me v akcijo Iščete svoj stil, v okviru katere sem obiskala kozmetični salon Neda, kjer so mi očistili kožo, uredili obrvi ter me poučili o negi kože. Nato sem obiskala Frizerski salon Stanka, kjer sta mi Stanka Peršuh in Danica Zorčič oblikovali in pobarvali lase, vizažistka Minka Feguš pa me je strokovno naličila in mi svetovala pri uporabi ličil in tehnike ličenja. V akciji sem oblekla obleko kreatorke Sanje Veličkovic. V kozmetičnem salonu Olimpic sem opravila osnovno nego telesa, s Silvo Čuš pa sva vadili tudi hojo po pisti. Fotografije v akciji Iščete svoj stil je posnel Črtomir Goznik. Po tej akciji so se priprave na svetovni izbor Mis gluhih 2012 nadaljevale. Poskrbeti sem morala tudi za spominsko darilo za organizatorja tega izbora, želela sem mu podariti nekaj, kar bi ga spominjalo na moje mesto Ptuj. Tudi pri tem mi je pomagala Majda Goznik, ki se je pri ptujskem županu Štefanu Čelanu tudi dogovorila za obisk, v njegovem kabinetu so mi pomagali s propagandnim gradivom. Ptujski župan me je presenetil s šopkom in veliko knjigo o Ptuju. Organizatorju sem podarila tudi kurenta, ki ga je izdelal Branko Klinc, pri tem darilu je pomagal Valentin Zamuda. PeTV je na predlog ptujskega župana tudi posnel predstavitveni spot za YouTube, v katerem sem se med sprehodom
po Ptuju predstavila kot mis gluhih Slovenije 2012. Narodno nošo za svetovni izbor, v kateri sem se predstavila s plesom, mi je posodil gospod Janez iz FD Markovci. Brez tolmačke Lidije Letonja bi bila komunikacija z vsemi slišečimi udeleženci priprav zelo težka. Resnično hvala vsem, ki so mi pomagali, kot tudi vsem mojim gluhim prijateljicam, ki so me presenetile z darilnim bonom pred odhodom v Prago. Velika zahvala gre tudi mojim staršem, sorodnikom, sosedom in prijateljem, da so organizirali izlet na Češko, me prišli spodbujat in zame navijali na finalnem izboru za Mis gluhih 2012 v Pragi. Čeprav se nisem uvrstila med najboljše, sem spoznala veliko lepega, s ponosom sem zastopala mojo državo Slovenijo,« je povedala Mirjana Drumlič, ki je v novo leto 2013 vstopila v krogu družine in prijateljev, med dobrimi ljudmi. Darila, ki jih je podarila, so bila skromna, a podarjena z veliko ljubezni in iz srca. Ena od njenih želja v novem letu je, da bi organizirala izbor za mis gluhih Slovenije, prvič letos bodo izbrali tudi mistra gluhih Slovenije, kar ji bo zagotovo vzelo veliko časa. Kot spremljevalka
bo letos na Češko na svetovni izbor Mis gluhih 2012 spremljala novoizvoljeno mis gluhih Slovenije 2013 ter mistra gluhih Slovenije 2013. Tudi v letu 2013 si želi nastopati kot manekenka in pomagati ostalim gluhim manekenkam, poskusiti pa se želi tudi kot fotomodel. Hvaležna je kre-atorki Sanji Veličkovic, ki jo je po svetovnem izboru povabila že na več njenih revij. Svet mode jo je vedno privlačil, tudi oblači se po aktualni modi. Njene mladostne želje se uresničujejo, že kot majhna deklica je želela postati mis ali manekenka. Le ena želja se ji doslej še ni izpolnila, ustvariti družino, upa pa, da ji bo tudi to uspelo. Prijazna, mehkega in dobrega srca, nikoli jezna, vedno dobre volje si odpira pot na področja, o katerih je kot majhna deklica lahko le sanjala. Ko si zadane cilj, postane trmasta in ga želi na vsak način doseči, poudarja. Njen moto je biti vesela in ponuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo, tako boš tudi dam dobiš pomoč, ko jo potrebuješ,je prepričana Mir-jana Drumlič, ki vse bolj su-periorno zaseda menekenski oder in se vse pogosteje udeležuje tudi akcij humanosti.
MG
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 8. januarja 2013
Ptuj • Pogovor z novim predsednikom Kluba ptujskih študentov
Mladi se občutno premalo angažirajo
S koncem leta 2012 se je za Klub ptujskih študentov pričelo novo obdobje, saj je vodenje prevzelo novo vodstvo, na čelu katerega je predsednik Aleš Meglič, študent Fakultete za arhitekturo. V Klubu ptujskih študentov je aktiven že šest let, za kandidaturo pa se je odločil, ker je prepričan, da se mladi občutno premalo angažirajo za reševanje problemov.
Aleš Meglič, ki je nasledil Sašo Ljubca, je 22-letni študent Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki svoj prosti čas najraje posveča delovanju v ptujskem klubu študentov in Zvezi študentskih klubov Slovenije, kjer opravlja delo koordinatorja klubov vzhodne štajerske regije. Zraven študija in študentskega organiziranja mu časa za kakšen drug hobi ne ostane prav veliko, ko si ga vzame, pa ga najraje izkoristi za druženje, oglede filmov ter šport.
V klubu je aktiven že šesto leto; najprej smo ga spoznali kot člana dijaške sekcije, logično nadaljevanje pa je bilo študentsko organiziranje, ki se mu je posvetil takoj na začetku študija. Za seboj ima že precej projektov, eden odmevnejši, ki ga je vodil, je projekt Študent dijaku. Protikandidata na volitvah za predsednika KPŠ ni imel, izvoljen pa je bil soglasno, kar ga še posebej veseli.
Dolgo časa si bil aktiven v dijaški sekciji KPŠ, sedaj nadaljuješ s predsedovanjem klubu. Zakaj si se odločil za kandidaturo in ali se ti zdi, da se mladi dovolj angažirajo za reševanje lastnih problemov?
»Ta tema je pogosto na našem oziroma mojem dnevnem redu razmišljanja in seveda ugotavljamo, da ne. Mladi se občutno premalo angažiramo za reševanje problemov. Lastnih ali splošnih. Kajti današnja politična in ekonomska kriza je nenazadnje tudi problem vsakega posameznika, ki je del te družbe. Sicer so se nad tem pritoževali študentje že, ko sem bil še dijak, ampak zdi se mi, da danes postaja očitno, da smo trenutno študentje in dijaki tisti, ki prenesemo vse in na katerih je najlažje kaj privarčevati. Pri zbiranju podpisov za zakon o štipendiranju smo na primer dobili večjo podporo pri starejših občanih. Pa ne zato, ker študentje ali dijaki tega ne bi podpirali, ampak ker je na splošno aktivna politična participacija mladih (govorim o spremljanju aktualne politike, udeležba na volitvah ... ) tako zelo nizka. In tudi to je eden izmed razlogov, zakaj se trudim z aktivnim vključevanjem v študentsko organiziranje. Ne samo zaradi koncertov in zabav, po čemer smo študentje znani, temveč ker si resnično želim povečanje aktivnosti mladih tudi na področjih aktivnega drža-
vljanstva, vključenosti v lokalno politiko mladih - ki je skorajda ni -, pri izboljšanju visokega šolstva, študentskega dela itd.«
Kako vidiš delovanje KPŠ v prihodnjih letih?
»Še naprej si bomo prizadevali uspešno voditi klub, ki bo prihodnje leto praznoval že 20-letnico delovanja pod okriljem Študentske organizacije Slovenije, a je njegova zgodovina veliko daljša in sega tja v trideseta leta prejšnjega stoletja. Prioriteta ostaja skrb za popestritev obštudijskega programa v kulturnem, športnem in izobraževalnem smislu. Zavedamo pa se tudi napovedanih sprememb in posegov v visokošolsko področje, ki prav gotovo ne prinašajo nič dobrega za socialni položaj študenta v družbi, zato bomo temu posvetili še posebno pozornost. Obstoječi program kluba bomo skušali nadgraditi, osvežiti ter ga razširiti, kar dokazuje tudi želja po ponovnem zagonu naše stare - nove Kolnkište. Prav tako si bomo prizadevali za aktivnejšo participacijo mladih tako pri klubskih projektih kot v lokalnih mladinskih politikah. Za mesto s certifikatom mladim prijazna občina je delež vlaganja v socialni kapital mladih s strani drugih akterjev v mestu relativno majhen in prav reševanje tega problema bo osrednji cilj prihodnjega leta.«
KPŠ-ju se je v zadnjem obdobju očitalo, da organizira preobsežne projekte, ki so povezani z velikimi finančnimi vložki. Kako to komentiraš?
»Klub se je res v zadnjem letu lotil organizacije dejansko zelo obsežnih projek-
tov, a so tudi izredno dobro uspeli. To je posledica zelo zagnane, sveže ekipe in dveh razpisov, kjer smo prejeli več sredstev kot v vseh šestih letih skupaj, odkar sem zraven, če ne še več. To sta razpisa EPK in razpis ŠOS, na katera smo prijavili naše tradicionalne projekte. Odziv je bil v celoti odličen; kot merilo za to si jemljemo obisk in kritike na samih dogodkih. Prav tako smo izpeljali ogromno drugih manjših projektov, zagnali dva nova (Futer a la carte in Humanistična ofenziva) ter znova odprli Kolnkišto - vse to skupaj z bore malo podpore lokalne skupnosti in s pozitivnim finančnim stanjem konec leta. Kaj več si kot član ali aktivist kluba skoraj ne bi mogel želeti.«
Kateri so glavni problemi, s katerimi se trenutno spopadajo študentje na Ptuju in v Sloveniji?
»Kot predsednik ocenjujem, da premalo delamo na zastopanju študentov, da Ptuju manjka celostna strategija na mladinskem področju, da so posegi v visoko šolstvo, študentsko organiziranje ter ostali aspekti študentskega življenja s strani vlade hitri in nepremišljeni ter da se študentje tega v veliki večini žal niti ne zavedajo.«
Ste pa s tem, ko ste združili moči, delno zaslužni za izboljšave, ki jih je novo leto prineslo na področju subvencije prehrane.
»Primer študentske prehrane odlično ponazarja, kako je Študentska organizacija Slovenije proaktivno reagirala na varčevalne ukrepe in sama pripravila predlog ureditve študentske prehrane, ki je kasneje nadomestil
vladnega (vrednost subvencije bi se določala po socialnem statusu študenta). Prav tako smo pripravili odličen predlog za ureditev štipendijske politike ter vseskozi opozarjali na nepravilnosti pri predlogu novele zakona
Tekmovanje Go-car-go bo organizirano spomladi, zraven osnovnošolcev iz Slovenije pa so organizatorji tokrat k sodelovanju povabili še dijake iz sosednje Hrvaške. Tekmovalci se bodo na dirkalni stezi in v prostorih ŠC Ptuj srečali maja, ko bodo mladi modelarji s širšega podra-vskega območja in Hrvaške pokazali, kako spretni so.
Projekt Go-car-go, ali kot so ga po slovensko poimenovali Bo, kar bo!, je v preteklih letih
o visokem šolstvu, nižanju splošne olajšave itd.«
Kakšni so cilji študentskih klubov v Sloveniji?
»Študentski klubi po mojem videnju predstavljajo združenja študentov lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji (tak je tudi naziv po študentski ustavi - študentske organizacije lokalnih skupnosti) in skrbijo, da se mladinska gibanja razvijajo tudi po manjših, neuniverzitetnih mestih. To v veliki meri pomeni organiziranje različnih aktivnostih v okvirih prostega časa, ki ga mladi imajo ob študiju, na področjih kulture, športa, izobraževanja, sociale ... Aktivnejši izmed študentov se skušajo dokazati v organizaciji dogodkov, povezovanju študentov, zastopanju na nacionalni ravni, vse skupaj pa pomeni, da preko tega posamezniki pridobijo ogromno znanja, izkušenj, poznanstev in s tem večajo socialni in kasneje v marsikaterem primeru tudi gospodarski kapital družbe.«
k sodelovanju pritegnil več deset osnovnošolskih ekip, ki celo leto izdelujejo in oblikujejo ekstramobile. Njihova podvozja so izdelali učitelji in dijaki v šolskih delavnicah Strojne šole Ptuj, vse drugo pa je prepuščeno domišljiji in spretnosti osnovnošolcev. Vodja projekta je Stanko Ko-stanjevec, ki je projekt razširil na mednarodno raven, saj je k sodelovanju povabil tudi osnovno šolo iz hrvaškega Čakovca. Na tekmovanju se
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost, se morda vidiš tudi v politiki?
»Moji načrti so seveda dokončanje študija in iskanje prave karierne poti, aktivna participacija v študentskem organiziranju z veliko željo po reformiranju študentskega dela in visokega šolstva še v mojih študentskih letih. V politiki sem na nek način že, saj je nenazadnje zastopanje študentov na lokalni ravni in iskanje podpore lokalne skupnosti prav to in menim, da bo tukaj potrebnega še ogromno dela, da se približamo našim ciljem in ureditvi mladinske politike po zgledu nekaterih drugih mest, kot je npr. Velenje. Prav to pa je moja največja želja in v bližnji prihodnosti bi rad videl mesto Ptuj z urejenim in živim mestnim jedrom, proaktivno lokalno skupnostjo ter s povezanimi organizacijami in javnimi zavodi.«
Dženana Kmetec
bo pomerilo 20 osnovnih šol, njihovi predstavniki, ki bodo avtomobilčke izdelovali in jih nato tudi upravljali, pa se bodo potegovali za naslov najlepšega, najhitrejšega in najizvirnejšega ekstramobila.
Projekt, ki so ga letos poimenovali Inter go-car-go, je v slovenskem izobraževalnem prostoru nekaj posebnega, podprl ga je med drugim tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Že trikrat so mladi modelarji dokazali, da njihova domišljija ne pozna meja, zato lahko tudi tokrat pričakujemo urejene, inova-tivne in uporabne ekstramo-bil. Lani je v tem projektu, ki je med osnovnošolci izjemno priljubljen, sodelovalo kar 150 učencev in mentorjev, približno toliko naj bi jih bilo tudi letos. Entuziazem osnovnošolcev, ki že pridno izdelujejo svoje ekstramobi-le, veliko sodelujočih ekip in avtomobilčki so zagotovilo, da bo maja na dvorišču Šolskega centra Ptuj ponovno zanimivo.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Primer ekstramobila, ki so ga osnovnošolci skupaj z mentorji izdelali lani
Ptuj • Priprave na projekt Go car go
Bo, kar bo!
Osnovnošolci, ki se bodo letos pomerili v tekmovanju Go-car-go, že pridno izdelujejo svoje avtomobilčke, ki morajo biti posebni po videzu in hitri na progi. Gre za tekmovanje, ki je nekaj posebnega v slovenskem prostoru, četrto leto zapored pa ga bo organiziral Šolski center Ptuj.
torek • 8. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 9
Sveti Tomaž • 16. redna seja občinskega sveta
Sprejeli proračun, ne pa tudi amandmaja
Svetniki občinskega sveta Sveti Tomaž so na svoji 16. seji, še pred novim letom, sprejeli proračun za leto 2013. Odprli pa so tudi problematiko odnosov med občino in župnijo, ki je precej nenavadna, saj je župan član Nove Slovenije, prav tako kakor šest od skupno osmih članov občinskega sveta.
Foto: Viki Ivanuša
Še v preteklem letu so v občinskem svetu Sv. Tomaža sprejeli proračun za leto 2013, na dan pa so prišla tudi nesoglasja.
V proračunu za tekoče leto prihodki skupaj znašajo 2.300.900 evrov. V njem je za investicije namenjenih okoli 50 % sredstev. Največja bo gradnja štirioddelčnega vrtca, katerega projektna vrednost znaša 1.2 milijona evrov. Župan Mirko Cvetko je povedal, da občina še ne razpolaga s sklepom za sredstva za vrtec, za katerega bi želeli porabiti sredstva regionalnega razvojnega programa v višini 800.000 evrov. Sklep pričakujejo te dni. Za občane so zelo pomembne tudi predvidene modernizacije cest. Letos naj bi se lotili modernizacije ceste v Sav-cih - ribnik v skupni dolžini 1000 metrov in vrednosti 90.000 evrov. Skupaj z občino Ljutomer bodo modernizirali mejno cesto Korači-ce-Rakovci v dolžini 1100 metrov v vrednosti 90.000 evrov. Večja investicija pa je tudi cesta v Rakovcih do kmetije Voršič v dolžini 290 metrov in v vrednosti 20.000 evrov. Iz proračuna je treba zagotavljati sredstva tudi za stalne porabnike, zaradi velikega števila cest pa bo občina porabila za njihovo vzdrževanje okoli 160.000 evrov.
Lotili se bodo tudi obnove gasilskega doma v Savcih, s katerim bodo zaključili vlaganja v gasilske domove v občini, ki so jih uspeli obnoviti ob izdatni podpori občanov.
Župan Vladimir Vindiš, ki je vodenje občine Destrnik prevzel marca lani, je med svoje prioritete postavil ureditev cestne infrastrukture v občini. Kot pravi, je to področje, ki zahteva celovito ureditev in ki se mu bo treba posvetiti v prihodnjem obdobju. Prav zato so na občini v minulem letu pripravili najpomembnejše projekte, ki bi jih želeli izpeljati. Na vrhu seznama so se znašle tri želene investicije, ki pa so preobsežne, da bi se jih lotili zgolj z občinskim denarjem. Prav zato so konec lanskega leta sklicali sestanek, na katerega so povabili direktorja Direkcije RS za ceste mag. Gregorja Ficka. Ta se je povabilu odzval in prisluhnil
Dela naj bi bila končana 2014, ko bodo obnovljeni vsi štirje gasilski domovi v občini.
Gesta dobre volje, vredna skoraj 6000 evrov
Na proračun sta bila vložena tudi dva amandmaja, ki sta ju napisala svetnika Mirko Lovrec (SLS) in Robert Korada (SDS). Drugi amandma se je izkazal za brezpredmetnega, ker se je nanašal na Načrt razvojnih programov za 2013-2016, ne na proračun, in ker ni bil finančno ovrednoten. Predlagatelja sta ga umaknila. Predlagane spremembe v NRP bodo vnesli na eni prihodnjih sej oziroma ob rebalansu. Gre za modernizacijo občinskih cest v naselju Senčak v dolžini 565 metrov in v naselju Rucmanci v dolžini 775 metrov. Svetnik Robert Korada je razložil, da je v naseljih Rucmanci, Mezgovci in Sen-čak, ki jih zastopa, ostalo še več kot 4,5 kilometra neas-faltiranih cest. Na občnih zborih so občani predlagali ceste, ki bi jih bilo treba modernizirati, vendar niso bile uvrščene v NRP.
Prvi amandma pa je predvideval, da se za ohranjanje sakralne dediščine nameni skupno 5940 evrov iz različnih postavk. V obrazložitvi je
bilo zapisano, da navedena sredstva pomenijo približno 10 % celotne vrednosti načrtovane investicije, ki jo Župnija Sveti Tomaž želi izpeljati v letu 2013. Del sredstev naj bi se zagotovil s prerazporeditvijo ali rebalansom proračuna za leto 2013, potem ko se Občina Sveti Tomaž in Župnija Sveti Tomaž dogovorita o višini najemnine za poslovno zgradbo, v kateri deluje občinska uprava. Mirko Lovrec je v obrazložitvi povedal, da se odnosi med župnijo in občino zaostrujejo in da je ta amandma signal župniji, gesta dobre volje, da
so se pripravljeni pogajati in da ni vse tako črno, kot se sliši med ljudmi. Povedal je, da je župnija konec novembra poslala izhodišča za pogajanja, za katera so jih zaprosili na skupnem sestanku. Menil je, da je od takrat minilo že preveč časa in da je občina delovala kot nezanesljiv partner. Menda so se svetniki na sestanku strinjali, da se tematika razloži občanom na zborih občanov, vendar je bil Lovrec mnenja, da bi bila za to potrebna posebna točka in ne točka razno. Kot je povedal, je bil po zborih občanov načrtovan skupni
sestanek, a ker ga ni bilo, se je odločil za amandma.
Župan Mirko Cvetko je povedal, da problem ni tako alarmanten, kot je bilo prikazano, in da amandma ne rešuje kratkega stika z župnijo. Dejstvo je namreč, da so odprta vprašanja povezana z lastnino nepremičnin, v tej točki pa se stališča razhajajo. „Jasno je bilo povedano, da se v času božično-novole-tnih praznikov o tej tematiki ne bomo pogovarjali in da bomo zadevo dorekli po novem letu. Občina ni hitela z reševanjem teh težav, ker je bil tak dogovor. Župnija je
predstavitvi ter željam Destr-ničanov. „Naše želje so eno, zmožnosti direkcije pa drugo in tega smo se zavedali že pred sestankom," je dejal de-strniški župan, ki pa je vendarle prepričan, da je bil sestanek uspešen.
Kot pojasnjuje, je Ficku predstavil potrebo po ureditvi treh cest: državne ceste Ptuj-Lenart, kjer da je nujna umiritev prometa, ceste Ja-nežovci-Duplek v dolžini 15 kilometrov in 300-metrskega odseka od gasilskega doma do Gomilcev.
Najbolj kritična točka v občini naj bi bila državna cesta Ptuj-Lenart, kjer se pripeti veliko prometnih nesreč. Prav zato sta se Ficko in Vindiš strinjala, da je to prioriteta in da bodo promet umirili po vzoru sosednje občine Trnovska vas s krožiščem. To naj bi se zgradilo na križišču v Janežovcih, kjer je odcep za Destrnik. Po Vindiševih besedah je največji problem te ceste v poletnih mesecih, ko se veliko turistov, da bi se izognili nakupu vinje-te, odloči za to pot proti morju. Omenjena investicija zato
imenovala komisijo, v kateri so vsi štirje cerkveni ključarji in župnik, komisijo pa bo oblikovala tudi občina. Pogovorili se bodo o vseh odprtih vprašanjih, ki jih je precej.
Amandma je del predlaganega programa, ki ga je v javni razpravi proračuna posredovala župnija. Jasno je bilo dogovorjeno, da se o tem ne odloča, dokler se ne rešijo odprta vprašanja, tudi glede najemnine za občinske prostore. Sofinanciranje pa bi se uredilo z rebalansom, ki bo maja ali junija. Do takrat se lahko ta odprta vprašanja rešijo, vendar niso tako nedolžna, kot se jih hoče prikazati," je povedal župan Mirko Cvetko.
Povedal je še, da je župan že šesto leto, pred tem je bil pa dva mandata predsednik krajevne skupnosti in svetnik v skupnem ormoškem občinskem svetu, a se nikoli ni postavljalo takšnih vprašanj, kot se postavljajo v zadnjih dveh mesecih. Zato ne sprejema kritike, da se občina ne odziva, vendar se takšnih vprašanj ne da reševati na hitro.
V imenu svetniške skupine Nove Slovenije je podžupan Janko Vrbančič podprl mnenje, da je treba najprej rešiti lastninska vprašanja, potem pa se je mogoče pogovarjati naprej. Amandma Mirka Lo-vreca tako ni bil sprejet.
Viki Ivanuša
pomeni pomembno rešitev tega problema, izpeljana pa naj bi bila naslednje leto.
Še večji projekt, ki zahteva bistveno več sredstev, je rekonstrukcija ceste od Jane-žovcev proti Dupleku. Gre za relacijo 15 kilometrov, ki pa je ne bo možno izpeljati brez evropskih sredstev. Prav zato je izvedba tega projekta časovno še nedoločena.
Najverjetneje pa je, da bo izmed vseh treh cest, ki jih želijo rekonstruirati, prvi realizacijo dočakal odsek od gasilskega doma na Destrniku do Gomilcev. Gre za 300 metrov ceste, direkcija pa bi, potem ko občina uredi kanalizacijo, razsvetljavo in pripravo, poskrbela, da se ta odsek, ki vodi do glavne ceste Ptuj-Lenart, dokončno uredi.
Dogovorov, ki so plod decembrskega sestanka, je torej kar nekaj, kakšna pa bo realizacija, pa bomo spremljali v prihodnjih mesecih. Že čez nekaj dni naj bi se Vindiš še enkrat sestal s predstavniki Direkcije in določil natančnejše terminske plane.
Dženana Kmetec
Destrnik • Izboljšave na cestni infrastrukturi
Novo leto - novo krožišče
Zadnje dni leta 2012 je destrniški župan Vladimir Vindiš izkoristil za pripravo projektov, ki bi prinesli izboljšave na področju cestne infrastrukture v občini. Eden izmed teh, ki so ga podprli tudi na Direkciji RS za ceste, je krožišče na glavni cesti Ptuj-Lenart. Ureditev naj bi pomembno prispevala k umiritvi prometa.
Na tem mestu naj bi bilo zgrajeno krožišče, ki bo umirilo promet.
Foto: DK
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek m S. januarja 2013
Podlehnik • Dobrodelni koncert z Adijem Smolarjem
Učenci ne smejo nositi bremen krize
Kriza, ki traja že nekaj časa in očitno še bo, vedno bolj kaže svoje zobe. In vedno bolj jo čutijo tudi nič krivi osnovnošolci, ki jim starši ne zmorejo več financirati obšolskih dejavnosti in aktivnosti. Zato so se na OŠ Podlehnik odločili, da bodo poskušali pomagati in zbrati potrebni denar z dobrodelnim koncertom, na katerem bo nastopil tudi Adi Smolar.
Ideja o tovrstni pomoči se je najprej oblikovala med učiteljicami in učitelji v šoli, nato pa so jo predstavili članom šolskega sklada in staršem na roditeljskih sestankih. Vsi so izvedbo dobrodelnega koncerta z veseljem podprli. Sicer pa so v OŠ ob koncertu, ki bo v četrtek, že decembra izvedli ustvarjalne delavnice, na katerih so starši in otroci izdelovali razne izdelke, in nato še dobrodelni bazar, kjer so jih prodajali, izkupiček pa je prav tako namenjen pokrivanju stroškov izvenšolskih dejavnosti za učence iz socialno šibkih družin.
„Opažamo, da se v tudi šoli pojavlja vedno več stisk. Zaostanki pri plačilih kosil, odpovedovanje kosil, učenci se ne udeležujejo dejavnosti iz razširjenega programa šole, ki so povezane s finančnimi sredstvi predvsem zaradi stroškov prevozov in vstopnin, pojavljajo se težave s šolskimi potrebščinami ... Zaradi oddaljenosti od kulturnih središč smo pač vezani na prevoze, ki predstavljajo velik strošek. Prisluhnili smo otrokom, jih slišali, prepoznali njihove želje in potrebe, pa tudi stiske, zato skušamo pomagati, kakor lahko," je povedala ena izmed pobudnic ideje za dobrodelni koncert Danica Kurež in še
Foto: arhiv Cantilena
Med številnimi nastopajočimi na četrtkovem dobrodelnem koncertu v podlehniški večnamenski dvorani bo priljubljena domača dekliška vokalna skupina Cantilena, udeležence koncerta pa bo zabaval tudi Adi Smolar.
dodala: „Nizek socialno-eko-nomski status družin lahko pomeni nevzpodbudno okolje za učence, kar bi seveda radi čim bolj ublažili in omogočili vsem učencem enake možnosti za izobraževanje in udejstvovanje. Splošna kriza je prisotna povsod, ljudje so ostali brez zaposlitve, tako da so stiske zares velike. Tudi humanitarne organizacije, ki so pomagale, ne zmorejo več pomagati v takem obsegu."
Dobrodelni koncert bo v večnamenski dvorani ob podlehniški osnovni šoli v četrtek, 10. januarja, ob 18. uri, v programu pa bo kar precej nastopajočih: otroški pevski zbor OŠ Podlehnik, mladinski pevski zbor, glasbene skupine in solisti iz OŠ Podlehnik, jazz balet kot gostujoča skupina, dekliška vokalna skupina Cantilena in še precej drugih pevcev ter skupin; med drugim bodo obiskovalci lahko
slišali tudi izvedbe odlomkov iz znanih muziklov, vse zbrane z dobrodelnim namenom pa bo gotovo razveselil tudi Adi Smolar s svojo kitaro in številnimi uspešnicami.
Kot je še povedala Kureže-va, plačljivih vstopnic ne bo, bodo pa seveda zbirali prostovoljne prispevke, s katerimi bodo pomagali domačim učencem, da bo v njihovih očeh spet videti iskre veselja in zadovoljstva.
SM
Ormož • Zlata medalja iz Seula za dr. Aleša Zamuda
Odličen dosežek domačega znanja
Mednarodnega sejma inovacij SIIF 2012, ki je v začetku decembra potekal v Seulu v Južni Koreji, se je med 32 državami prvič udeležila tudi Slovenija. Razstavljenih je bilo 591 inovacij predvsem iz azijskega sveta ter nekaj evropskih držav, Rusije in ZDA. Slovenski inovatorji so pustili dober vtis, dr. Aleš Zamuda pa je za svojo inovacijo prejel zlato medaljo.
Dr. Aleš Zamuda je zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Odraščal je v Drakšlu pri Veliki Nedelji, kjer je na tamkajšnji osnovni šoli dobil odločilno znanje in spodbudo za svojo poklicno usmeritev, v največji meri pa ga je za tehniko že zelo zgodaj navdušil oče. V krajšem pogovoru je povedal, da ga delo na fakulteti zelo veseli, je pa imel ob zaključku študija kar nekaj lepih ponudb za zaposlitev.
„Povpraševanje po računalnikarjih je veliko, ker je računalništvo tako zanimiva abstraktna veda, toliko stvari je mogoče povezati z njo in nabor ljudi, ki so dovzetni zanjo, še ni tako širok. Potrebe po tem kadru so še vedno velike in v globalnem merilu ni videti, da bi se povpraševanje manjšalo. Imel sem vsaj pet
ponudb, tudi eno konkretno iz tujine, kjer so ob zagonu podjetja izbrali deset ljudi iz vsega sveta, med njimi tudi mene. Vendar bi v gospodarstvo šel le v svojo firmo," pove
mladi strokovnjak, ki mu je na fakulteti všeč živahno mednarodno sodelovanje in delo z zanimivimi, odprtimi ljudmi. Veliko sodelujejo s kolegi iz Singapurja, Turčije in Anglije,
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Nov začetek
Ne spomnim se, da bi kdaj toliko ljudi komaj čakalo, da se leto zaključi, kot jih je čakalo na konec leta 2012. Minulo leto je bilo v očeh mnogih eno najslabših. Leto, ki je prineslo številne spremembe, prepire, razhode, nesoglasja in nezadovoljstvo. Zdelo se je, kot da se je v teh dvanajst mesecev nagrmadila vsa negativna energija tega vesolja. Pestile so nas naravne nesreče, novice so polnile vesti iz črne kronike, o stanju v politiki pa raje ne bom razpravljala. Nekateri pravijo, da je bilo leto 2012 leto čiščenja, leto, ko so se končale stvari, ki so se morale končati, razšli ljudje, ki si niso bili namenjeni, in zgodile spremembe, ki so odprle poti novim stvarem. Morda sem v zadnjem mesecu ravno zato velikokrat slišala: naj bo že skoraj konec tega groznega leta. Zanimivo se mi zdi, da smo kljub temu, da nam za leto 2013 napovedujejo še večjo gospodarsko negotovost, še večji boj za vsak evro in vsako delovno mesto, trinajstico nestrpno pričakovali. Kot da nam bo s pričetkom novega leta z ramen padlo neko veliko breme, kamen, ki nas je pritiskal k tlom in zaradi katerega se s problemi nismo bili sposobni soočati tako, kot bi želeli. In zdaj je tega groznega leta 2012 vendarle konec. Čas je, da se začne novo obdobje.
V preteklih letih smo si ob vstopu v novo leto zastavljali razne zaobljube, kaj vse bomo spremenili. Običajno je šlo za obljube, ki so zvodenele v tednu ali dveh: kako bomo shujšali, začeli redno telovaditi, bolj zdravo živeli in si vzeli čas za družino in prijatelje. A zdi se mi, da tokrat tem zaobljubam sploh nismo posvečali neke pozornosti. Samo da se je končalo 'prekleto' leto 2012. Potem bomo že nekako. Če bomo vse leto zdravi, če nam bo sreča mila, če bomo imeli kaj delati in če nam bodo za to še plačali, bomo tako imeli več, kot smo si sploh upali sanjati.
Numerologi pravijo, da število 13 predstavlja regeneracijo in spremembo in da je to število napredka. Je pa leto 2013 tudi kitajsko leto kače. Kača je simbol modrosti in previdnosti in prav to naj bi v ta zmedeni svet prineslo nekaj blagodejnega vpliva in nas odvrnilo od tveganih in naivnih odločitev na področju dela, ljubezni in denarja. Kača je v kitajski tradiciji znana tudi kot varuhinja zakladov, pripomogla naj bi k blaginji vseh tistih, ki imajo spoštljiv in pošten odnos do denarja.
Sliši se vzpodbudno. Čeprav statistika in uradne napovedi pravijo drugače, pa nam ostane vsaj to. Torej, da skušamo najti tisto drobno bilko, ki nam bo dala nekaj optimizma, da lahko z nekoliko več upanja začnemo novo leto.
Foto: Viki Ivanuša
Dr. Aleš Zamuda je na Mednarodnem sejmu inovacij SIIF 2012 v Seulu za svojo inovacijo prejel zlato medaljo.
sicer pa delajo in tudi tekmujejo s kolegi po vsem svetu. Leta 2009 je laboratorij za nek algoritem dobil prvo nagrado v svetovnem merilu, na tekmovanju pa so sodelovali vsi najboljši laboratoriji. Dr. Aleš Zamuda pravi, da se lahko kosajo z vsemi in da se tudi morajo.
Za sofinanciranje prijavljajo projekte na evropskem in nacionalnem nivoju, saj se zavedajo, da se je za sredstva treba boriti in da samo od sebe nič ne pride. Najbolj pa so na fakulteti ponosni, da ge-nerirajo ljudi, saj je to največ, kar lahko. V zadnjem času so iz njihovega laboratorija izšle tri generacije študentov, ki so kot ekipa ustanovili zelo uspešna podjetja. Računalništvo je še vedno domena moških. Na fakulteto se od 120 vpisanih vpiše okrog 10 % deklet, do
zadnjega letnika vztraja morda ena ali nobena.
Na nedavnem največjem azijskem sejmu inovacij so Slovenci predstavili 10 izumov, dr. Zamuda pa je na podlagi računalniške aplikacije za vizua-lizacijo dreves EcoMod razvil nov pristop, ki uporablja fotografije dreves iz več pogledov in tako v treh dimenzijah rekonstruira drevo ter njegovo morfološko zgradbo. Kot je povedal inovator, se od diplome naprej ukvarja z modeli dreves. V to vključuje veliko aspektov in možnosti - kako drevo animirati, ga vključiti v okolje, spreminjati, simulirati rast, kako omogočiti različna drevesa. Na vprašanje, od kod zanimanje prav za drevesa, je sogovornik povedal: „Ta računalniška animacija je zame eden največjih izzivov. Drevo ima veliko detajlov in težko ga je prepričljivo narisati. Narava je kompleksna, zato je to
izziv. Inovacijo pa je mogoče uporabiti marsikje. V Ameriki je podobne projekte v preteklosti podpirala tudi vojska. Uporabna je v gozdarstvu, saj omogoča animacijo spontanega zaraščanja gozdov skozi stoletja. Simulacija zaraščanja ekosistemov predstavlja predvidevanje razvoja gozda in njegovih lastnosti. Inovacija je zanimiva tudi za filmsko in donosno igralniško industrijo."
Aplikacijo je predstavil tudi na drugih tekmovanjih in povsod naletel na dobre odzive. To je hvaležna tema, ki se je loteva vedno znova, saj je s to temo tudi doktoriral. Med raziskovalna področja dr. Zamude sodijo evolucijski algoritmi in večkriterijska optimizacija, diferencialna evolucija in samoprilagajanje, umetno življenje, simulacija ekosistemov in računalniška animacija.
Viki Ivanuša
Anketa
Kaj pričakujejo od leta 2013?
Stran 12
Šah
Matej Titan četrti zmagovalec Ptuj Opna Stran 12
Strelstvo
Po novih pravilih v finalu Venta, Šumak in Raušl Stran 13
Šah
V Spuhlji prvih pet mest za člane ŠD Tehcenter Stran 13
Mali nogomet
Draženčani tretji na Toyota cupu
Stran 14
Rene Glavnik
Novi prostori motivacija in zagon za delo
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Kako zapolniti vrzeli po odhodu Kašnika, Brezovačkega in Režonje?
Slovenski prvoligaši drug za drugim končujejo zimski premor in pričenjajo s pripravami na spomladanski del sezone (začel se bo 2. marca). Med temi so tudi Kidričani, ki so se včeraj pod vodstvom trenerja Bojana Flisa zbrali na uvodnem treningu. Igralci so imeli tudi v premoru natančna navodila za vzdrževanje kondicije, kar jim bo prišlo v naslednjih dneh še kako prav. Priprave bodo namreč naporne, saj se bo Aluminij boril za obstanek v prvoligaški druščini (po jesenskem delu zaseda 9. mesto).
Med premorom je že prišlo do prvih sprememb v ekipi, zaenkrat le v smeri odhodov. O tem in ostalih aktivnostih uprave smo se pogovarjali z Miranom Lipovcem, športnim direktorjem NK Aluminij.
Kakšne so bile vaše aktivnosti v zimskem premoru?
M. Lipovac: »Zimske aktivnosti so bile v glavnem podrejene sestavljanju igralskega mozaika za spomladanski del prvenstva. Našo ekip je zapustilo kar nekaj fantov, nekateri zaradi ugodnejših ponudb drugih klubov, z nekaterimi pa smo se razšli, ker trener ne računa več nanje. Tako so odšli Blaž Brezovački, Gregor Režo-nja in David Kašnik - slednji je prejel ponudbo drugega kluba, ki je bila zanj bistveno bolj donosna od naše, zato ga nismo mogli zadržati. Sedaj delamo na tem, da zakrpamo vrzeli, ki so nastale s temi odhodi in da se potem podamo v boj za obstanek.«
Ste že v kontaktu z morebitnimi okrepitvami?
M. Lipovac: »Seveda, kar nekaj fantov se bo treningu priključilo že v ponedeljek (pogovor je potekal v soboto, op. a.), o konkretnih imenih pa ne bi govoril. Ali bodo ostali v ekipi, bo namreč odvisno od tega, ali bo z njimi zadovoljen trener, nekateri pa še urejajo statuse v svojih prejšnjih klubih. Zagotovo pa bo že več znanega konec tedna.«
Bojan Flis ostaja na trenerskem mestu?
M. Lipovac: »Trenerski štab ostaja enak, kot je bil v jesenskem delu.«
So se z odhodi, ki ste jih omenili, spremenili cilji vaše ekipe?
M. Lipovac: »Cilji ostajajo enaki, kot so bili na začetku sezone - to je obstanek v 1. ligi. V jesenskem delu smo naredili nekaj napak - tega se vsi dobro
Foto: Črtomir Goznik
Pri Aluminiju bodo najtežje zapolnili vrzel po odhodu Davida Kašnika, ki je bil v jesenskem delu eden izmed najboljših posameznikov svoje ekipe.
Foto: Črtomir Goznik
Miran Lipovac, športni direktor Aluminija, ima v tem času veliko dela s sestavljanjem igralskega mozaika za spomladanski del sezone v 1. SNL.
zavedamo -, verjamemo pa, da smo se iz tega nekaj naučili in da lahko v spomladanskem delu te napake odpravimo. Tudi glede igralskega mozaika verjamemo, da bo vsaj enako kakovosten, kot je bil v jesenskem delu. Ne smemo pa pozabiti, da smo polfinalisti pokala Slovenije: v tem tekmovanju želimo odigrati vsaj še dve kakovostni tekmi. Če bo to dovolj za finale, bomo seveda s tem zelo zadovoljni.«
Predvsem ob koncu jesenskega dela so nekoliko več priložnosti za igro dobili mlajši igralci iz vaše mladinske šole. Se bo ta trend nadaljeval?
M. Lipovac: »Pri Aluminiju
smo vedno stremeli k temu, da dobi priložnost čim več domačih fantov, tudi v bodoče bo tako. Uvodni del v 1. ligi je bil za nas zelo naporen: nenehen ritem igranja tekem ob sobotah in nedeljah ter med tednom je bil izjemno naporen, zaradi česar je ob koncu prvenstva prišlo do povečanega števila poškodb, nekaj igralcev je manjkalo tudi zaradi kartonov. Treba se je zavedati, da smo v lanski celotni sezoni odigrali 27 srečanj, letos smo jih skoraj toliko samo v jesenskem delu. V pripravah bomo zato priključili članski ekipi več fantov iz mladinske šole, za katere mislimo, da bi lahko v bodočnosti zasedali ključna igralna mesta v ekipi.«
Zagotovo ste po odigranem jesenskem delu opravili analize posameznih področij: so bile kakšne posebnosti?
M. Lipovac: »Bilo je narejenih kar nekaj analiz, tako da smo dobili poglede iz različnih zornih kotov. Skupni imenovalec vseh je ta, da je izredno težko uskladiti igranje težkih tekem v ritmu nedelja-sreda-
nedelja, saj je kar nekaj naših igralcev študentov, nekateri pa so v rednih delovnih razmerjih v drugih delovnih organizacijah. Tukaj smo opazili največjo pomanjkljivost, zaradi katere smo tudi izgubili največ točk. Pogovarjamo in dogovarjamo se o tem, da bi ta hendikep zmanjšali na minimum, da ne bi bili zaradi tega tako izrazito v slabšem položaju.«
Kakšen je načrt priprav, pripravljalnih tekem?
M. Lipovac: »Načrt pripravljalnih tekem imamo ter-minsko izdelan, s kar nekaj tekmeci smo se že dogovorili za igranje prijateljskih srečanj, z nekaterimi pa se še usklajujemo. V tem času je nekoliko težje z odigravanjem tekem s tekmeci iz želenega ranga tekmovanja kot v poletnih terminih. Mi namreč zaradi odličnih pogojev praviloma ostajamo doma - to lahko spremenijo le ekstremno nizke temperature -, primerljivi tekmeci pa odhajajo na priprave drugam. Verjamem pa, da bomo preostale proste termine uspeli zapolniti z ustreznimi tekmeci.«
Jože Mohorič
Na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju je novi slovenski selektor Srečko Katanec dejal, da ne misli spreminjati dosedanje prakse glede kraja priprav in da bo tudi v bodoče priprave pred domačimi tekmami v Mariboru opravil na Ptuju in v Kidričevem.
M. Lipovac: »Ta izjava me ne čudi; pogoji za priprave v Kidričevem so odlični, namestitveni pogoji na Ptuju prav tako in ne vidim razloga za spreminjanje. Reprezentanti so o tem večkrat javno spregovorili in tudi moje mnenje je, da je takšna razporeditev pravilna.«
Namizni tenis • 1. SNTL
Sobočanomso se oddolžili za poraz
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (NTK Ptuj) je drugi del sezone odprl z dvema zmagama.
Sobota - Ptuj 2:5
Poročnik - Pavič 3:2, Kocuvan -Krušič 1:3, Kolbl - Slodej 1:3, Kocuvan - Pavič 2:3, Poročnik - Slodej 3:1, Kolbl - Krušič 1:3, Kocuvan - Slodej 0:3
Igralci in igralke v najmočnejših slovenskih ligah so po enotedenskem premoru znova stopili za zelene mize in začeli drugi del tekmovanja. Ptujska ekipa se je odpravila na gostovanje v Mursko Soboto, kjer so se želeli domačinom oddolžiti za poraz na uvodnem srečanju tega prvenstva. V zadnjih tednih se ptujski trojici, Bojan Pavič, Matic Slodej, Luka Kru-šič, forma dviguje, zato so bile njihove želje povsem realne. Dvoboj se sicer ni začel tako, kot bi si Ptujčani želeli, saj je najboljši domači igralec Ožbej Poročnik tesno ugnal Bojana Paviča. Slodej in Krušič sta prav zaradi tega želela »vrniti« izgubljeno točko in sta z odlično igro ugnala svoja tekmeca, izkušenega Gregorja Kocuvana in mladega Maria Kolbla. Veteran Pavič je dolgo »visel« tudi v drugem dvoboju, a se je tokrat v odločilnem nizu zbral in prinesel svoji ekipi izjemno pomembno točko ter vodstvo
1. SNTL (m)		
REZULTATI 10. KROGA: Sobota		
- Ptuj 2:5, Tempo Velenje - Iskra		
Letrika 5:3, Ilirija	- Krka 2:5, Edigs	
Mengeš - Zavarovalnica Maribor		
3:5, Kema Puconci I. -		Kema Pu-
conci II. 5:1		
1. KEMA PUCONCI I.	10	10 0 20
2. ZAVAR. MARIBOR	10	g 1 1a
3. KRKA	10	T 3 14
4. I LIRIJA	10	5 5 10
5. PTUJ	10	4 B a
6. TEMPO VELENJE	10	4 B a
7. ISKRA LETRIKA	10	4 B a
8. KEMA PUCONCI II.	10	3 T B
9. SOBOTA	10	2 a 4
10. EDIGS MENGEŠ	10	2 a 4
3:1. Zelo razpoloženi Poročnik je z drugo zmago proti Slodeju uspel zmanjšati na 2:3, a sta potem stvari na svoje mesto znova postavila Krušič in Slodej in prinesla svoji ekipi zmago. Z njo so se pomaknili na visoko 5. mesto na lestvici, vendar so razlike med ekipami minimalne.
Posebno pohvalo si tokrat zasluži Luka Krušič, ki je premagal oba svoja tekmeca, obenem pa dokazal, da je bilo vredno potrpežljivo čakati na njegov preboj. Gre za mladega, domačega igralca, ki lahko ob podobnih igrah v nadaljevanju prvenstva precej pripomore k boljšim rezultatom ptujske ekipe.
V preostalih srečanjih je bilo na sporedu nekaj pomembnih dvobojev: v Ljubljani so domačini, ekipa Ilirije, v dvoboju za 3. mesto na lestvici skušali presenetiti Novomeščane, a jim to ni uspelo. Veliko težav so imeli tokrat tudi državni prvaki iz Maribora, ki so se morali brez Gregorja Komca zelo potruditi za zmago. Tri točke je prispeval Zvonko Plohl, po eno pa sta dodala Gregor Zafoštnik in Matevž Črepnjak.
1. SNTL (ž)
Pri dekletih so še naprej nepora-žene igralke Fužinarja, presenečenje pa so pripravile igralke Ilirije, ki so v ljubljanskem obračunu ugnale igralke Slovana. Pri zmagovalkah je dve točki prispevala tudi Vesna Terbuc. V srečanju med Ljubljano in Muto nismo videli dvoboja Ivana Zera - Vesna Rojko, saj je slednja poškodovana.
1.	FUZINAR INTERDIS.
2.	LOGATEC
3.	ISKRA LETRIKA
4.	MUTA
5.	KAJUH SLOVAN
6.	ARRIGONI IZOLA
7.	LJUBLJANA
9. VESNA ZALOG
a	a 0	1B
g	a 1	1B
g	T	2	14
g	5	4	10
g	4	5	a
g	4	5	a
g	2	T	4
g	2	T	4
g	0 g	0 JM
12 Štajerski
Šport
torek • 8. januarja 2013
Rokomet • 1. B SRL (m)
Anketa med športniki: po čem si bodo zapomnili leto 2012 in kaj pričakujejo od leta 2013?
Foto: Crtomr Goznik
Majda Raušl, strelka z zračno pištolo - Strelski klub Ptuj: »Leto 2012 iz rezultatskega vidika zame ni bilo preveč uspešno. Zato si želim v letu 2013 predvsem veliko zdravja in da bi se vrnila na stara strelska pota, kar bi pomenilo tudi boljše rezultate.«
Foto: Crtomir Goznik
Gregor Zafoštnik, NTK Zavarovalnica Maribor in državni reprezen-tant: »Z dosežki v pravkar minulem letu sem zadovoljen, saj je bilo uspešno. S klubom smo dosegli dobre rezultate in bi jih želeli ponoviti tudi v tem letu. To bo sicer težko, vendar upamo, da je uresničljivo.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Roman Vuk, predsednik NK Zavrč: »Vsem skupaj želim predvsem boljše leto, kot je bilo letošnje. V nogometnem smislu pa so želje našega kluba povezane s 1. ligo, obenem pa si želim, da bi Zavrč z dosedanjim tempom igral še naprej.«
Tilen Vidovič, kajakaš na mirnih vodah - Brodarsko društvo Ran-ca: »Poudaril bi, da je bilo zame leto 2012 zelo težko, saj sem zaključeval srednjo šolo, hkrati pa sem imel zelo naporen urnik tekmovanj. Lahko bi dejal, da je za mano celo najtežje leto, v katerem pa iz rezultatskega vidika nisem zabeležil najboljših rezultatov oziroma mi ni šlo vse po načrtih. V letu 2013 sem že na uvodu zelo dobro pripravljen, tako da pričakujem vsekakor še veliko boljše rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Vsekakor pa bom do teh rezultatov lahko prišel le, če bom popolnoma zdrav, kar je tudi moja največja želja za leto 2013.«
Ervin Bratuša, rokometaš - RK Moškanjci-Gorišnica: »Minulo leto je bilo uspešno, saj smo se uvrstili v 1. B SRL. Tudi tu smo na koncu pokazali, da nismo naključno v tej druščini, lahko pa bi vsekakor bilo še bolje. Vse to bomo poizkušali nadoknaditi v drugem delu prvenstva ter se uvrstiti v sredino prvenstvene razpredelnice.«
Pripravili: DK, DB, JM
Foto: Crtomr Goznik
Urška Urek, judoistka - Judo klub Drava Ptuj: »V letu 2012 je bilo veliko vzponov in padcev, sama pa sem najbolj zadovoljna s tem, da sem se po zmagi na tekmi za svetovni pokal v Bukarešti tudi vpisala na svetovno judo člansko lestvico. Prav tako sem naredila napredek v samih borbah, medtem ko mi je v zaključkih le-teh velikokrat zmanjkalo malo več vztrajnosti. Za leto 2013 si želim kakšnega dobrega rezultata na tekmah za svetovni pokal, prav tako pa bi rada osvojila tudi medaljo na evropskem prvenstvu za mlajše članice do 23. leta starosti.«
Streljanje • 4. Pokal SD Mesto Ljutomer: SD Kovinar iz Ormoža najuspešnejši
Na dvodnevnem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem so se v ljutomerski športni dvorani ŠIC pomerile moške in ženske ekipe ter posamezniki iz strelskih društev Pomurja in Podravja ter sosednje Hrvaške. Med ekipami so imeli največ uspeha strelci SD Kovinar iz Ormoža - Rok in Jan Šumak ter Petra Vernik, ki so s 1164 krogi osvojili
1.	mesto pred ekipo SD Štefana Kovača iz Turnišča (1161 krogov) in SD Kolomana Flisarja iz Tišine (1153 krogov). V skupnem seštevku je zmagal Mitja Černi (SD Gančani), druga je bila Klavdija Pufic (SD FLV Maribor) - oba po 394 krogov, tretji pa Gregor Maučec (SD Štefana Kovača) 393 krogov.
Posamezno, moški: 1. Mitja Černi (SD Gančani) 394,
2.	Gregor Maučec (SD Štefana Kovača) 393, 3. Jan Šumak (SD Kovinar Ormož) 391; ženske: Klavdija Pufic (SD FLV Maribor) 394, 2. Nastja Ozvatič (SD Kolomana Flisarja) 389,
3.	Petra Vernik (SD Kovinar Ormož) 388 krogov.
NŠ
Foto: Crtomr Goznik
Katja Bolcar, rokometašica - ŽRK Mercator Tenzor: »Vsekakor si bom letošnje leto zapomnila po tem, da nas je zapustilo ogromno igralk ter da smo pričele praktično na dnu. Kljub vsemu smo naredile nekaj, česar nismo pričakovale, tako da gredo za to puncam vse čestitke. V novem letu si želim čim manj poškodb, obenem pa upam, da bomo nadaljevale v takem tempu kot do sedaj in da bomo na koncu čim višje na lestvici.«
Planinski kotiček
Štirje letni časi na Haloški planinski poti - zima
Sobota, 12. januarja
Tako kot v lanskem letu bomo tudi letos organizirali pohode po Haloški planinski poti v vseh štirih letnih časih. Prvi letošnji pohod bomo izvedli v soboto, 12. januarja, na etapi Borl-Cirkulane. Pohod bo potekal po markirani poti z Borla, preko Sv. Ane, Švabovega, Gorenjskega Vrha do Cirkulan. Pot ni zahtevna, zato je primerna za vsakogar. Da prispemo do cilja, imamo na voljo cel dan. Če bo slabo vreme (dež ali sneg), bo pohod v nedeljo, 13. januarja. Ljubitelji pohodov in Haloz ste vljudno vabljeni!
Vodja pohoda: Vlado Fridl.
Odhod: žel. postaja Ptuj ob 7.30.
Vrnitev: ŽP Ptuj ob 17. uri.
Oprema: planinska - odvisna od vremena.
Cena: 7 EUR (plačilo obvezno na TRR ali pri blagajni društva).
Prijave: v društveni pisarni ali pri vodji izleta do torka, 8. januarja.
Za vse dodatne informacije sem vam na razpolago na tel. 040 699-252. S planinskimi pozdravi!
Gorisnica in Velika Nedelja
■ v ■■ ■
pričeli priprave
Moškanjci Gorišnica
Rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice, ki so se v tej sezoni ponovno uvrstili v 1. B slovensko moško rokometno ligo, se po polovici prvenstva z osvojenimi 8 točkami nahajajo na 8. mestu. V četrtek so pričeli priprave na drugi del prvenstva, ki se prične v začetku februarja. V klubu se zavedajo, da se morajo dobro pripraviti, saj jih od predzadnjega mesta ločita samo dve točki, do mirne sredine pa dve do tri točke.
Trener Sebastijan Oblak je imel na prvem treningu na voljo 14 rokometašev. Zaradi službenih obveznosti nista bila navzoča Primož Firbas in Dejan Lukaček.
Velika Nedelja Carrera Optyl
Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl so pričeli priprave na drugi del tekmovanja. Na prvem treningu je bilo prisotnih 18 rokometašev, ki seveda vedo, kar jih čaka. Najprej dobra telesna priprava, nato pa delo z žogo. Do pričet-ka prvenstva bodo igrali tudi štiri pripravljalna srečanja. Pri Veliki Nedelji se zavedajo resnosti svojega položaja, saj so trenutno s šestimi zbranimi točkami na 10. mestu. Čim prej se želijo oddaljiti od nevarnih voda, zato morajo biti zelo dobro pripravljeni, saj imajo tudi njihovi konkurenti enake želje.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 3. SNTL (m)
Cirkovcani v boj za vrh
3. SNTL(m)
REZULTATI 5. KROGA: Žogica Radgona - Šternmatik Cirkovce 0:5, Girica - Logatec 4:5, Royal Beach Škofja Loka - Kajuh Slovan 0:5, Vesna Zalog - Branik Markezit 3:5
1.	KAJUH SLOVAN	8 8 0 16
2.	ŠTERNMATIK CIRKOVE 8 7 1 14
3.	GORICA	8 5 3 10
4.	LOGATEC	8 5 3 10
5.	BRANIK MARKEZIT 8 4 4 8
6.	VESNA ZALOG	8 2 6 4
7.	ROYAL BACH ŠKOFJA LOKA 8 1 7 2
8.	ŽOGICA RADGONA 8 0 8 0
Žogica - Šternmatik Cirkovce 0:5
Flesinger - Hergan 1:3, Soklič -Napast 1:3, Vogrinec - Piljak 0:3, Soklič - Hergan 0:3, Flesinger - Ši-lak 0:3
Namiznoteniški igralci iz Cirkovc so dobro začeli drugi del prvenstva, v katerem se bodo s Kajuhom Slovanom borili za 1. mesto. Tokrat niso imeli težav proti zadnji Radgoni, ki so jo premagali z maksimalnim izidom.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Ptuj Open: Matej Titan četrti zmagovalec ptujskega turnirja
Minuli konec tedna se je zaključil tradicionalni šahovski turnir Ptuj Open 2012, sedmi po vrsti. Najzaslužnejši za njegovo izpeljavo je vsekakor predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, MM Danilo Polajžer, ki je ob vseh organizacijskih obveznostih še odlično nastopil in ob koncu zasedel 2. mesto z enakim številom točk kot zmagovalec. To je postal MK Matej Titan, tretji nosilec, član Šahovskega društva Radenska Pomgrad.
Titan je nastopil izredno suvereno, saj je po remiju v prvem krogu proti mlademu Ptujčanu Davidu Murku nanizal šest zmag in tri remije in ostal edini neporažen. Med drugim je premagal tudi 1. in 2. nosilca turnirja, mednarodna mojstra Domna Krumpačnika in Danila Pola-jžerja. S tem je preprečil tretjo zaporedno zmago Domnu Krumpačni-ku, ki je bil najboljši na prvih dveh turnirjih, leta 2006 in 2007, prav tako pa leta 2010 in 2011. Posebno pozornost si zaslužijo nekateri mladi člani domačega društva, posebej še David Murko, ki je bil s 5 točkami najboljši mladi udeleženec do 18 let in osvojil odlično 7. mesto. Tudi Lara Carli je zbrala 5 točk in osvojila visoko, 11. mesto. Oba z Davidom sta osvojila kar precej ratinških točk, nekaj pa sta jih osvojila tudi David Zagoršek na 15. in Alja Janžekovič na 18. mestu, oba z osvojenimi 4,5 točke. Od članov domačega društva si zaslužita pohvalo še mladi David Klajderič, ki do sedaj ni igral veliko in je bil po začetnem ratingu uvrščen na 27. mesto, tokrat pa je zbral 5 točk, kar ga je uvrstilo na 10. mesto, in Aleksander Podkrižnik, ki je bil z enakim številom točk mesto pred njim. Nagrada za najboljšega seniorja nad 60 let je tokrat pripadla članu ŽŠK Maribor, MK Karlu Cojhterju.
»Splošna ocena turnirja je pozitivna. Največje zadovoljstvo je vsekakor dobra igra številnih mladih članov domačega društva, ki dokazujejo, da se resno delo in redni treningi v šahovski šoli obrestujejo. Vsaka polovička ali cela točka, ki jo dosežejo s šahisti z višjim ratin-gom, je uspeh in vzpodbuda. Teh je bilo tokrat kar veliko, posebej še pri Davidu Murku, ki se je pomeril s kar sedmimi šahisti z boljšim ratingom od sebe in z boljšim začetnim izhodiščem. Prav zaradi teh mladih je potrebno takšne in podobne turnirje nadaljevati in prepričan sem, da bomo vztrajali do leta 2015, ko bo naše društvo praznovalo 80-letnico delovanja, turnir Ptuj Open pa jubilejno, deseto,« je zadovoljstvo nad turnirjem strnil »motor« ptujskega šaha, MM Danilo Polajžer.
Vrstni red: 1. Matej Titan 7,5 točk, MS 7, 2. Danilo Polajžer 7,5, Ptuj, 3. Dušan Vukmirovič 7, Fram, 4. Domen Krumpačnik 6, CE, 5. Karel Cojhter 5,5, MB, 6. Luka Šolmajer 5,5, KUD, 7. David Murko 5, Ptuj, 8. Aleksander Podkrižnik 5, Ptuj, 9. Darko Špelec 5, MB, 10. David Klajderič 5, 11. Lara Carli 5, 12. Stanko Nikolič 5, vsi Ptuj, itd.
Silva Razlag
torek • 8. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 13
Šah • Turnir v Spuhiji
Prvih pet mest za člane ŠD Tehcenter Ptuj
V sredo, 26. 12., je v Spuhlji potekal tradicionalni božični šahovski turnir, ki se ga je letos udeležilo kar 38 šahistov. Najboljše rezultate so tudi letos dosegli člani ptujskega ŠD Tehcenter Ptuj, ki so zasedli prvih pet mest. Zmagovalec turnirja je z zbranimi 7,5 točke postal Igor Iljaž, s pol točke zaostanka mu je sledil Anton Butolen, še pol točke manj sta zbrala Branko Sedla-šek in Miloš Ličina. Najboljši igralec iz Spuhlje je bil na 24. mestu Mirko Kuhar, zbral je 4
točke.
Rezultati:
1. Igor Iljaž 7,5 točke, 2. Anton Butolen 7 točk, 3. Branko Sedlašek, 4. Miloš Ličina, oba 6,5 točke, 5. Darko Dominko (vsi ŠD Tehcenter Ptuj), 6. Franjo Lazar (ŠD Gorišnica) oba 6 točk, 7. Silvo Zajc (Tehcenter Ptuj), 8. Branko Cvetko (ŠD Destrnik), 9. Danilo Križe (ŠD Tehcenter Ptuj), 10. Vladko Kramberger (ŠD Destrnik), 11. Mitja Skok, vsi 5,5 točke ...
JM
Najboljša trojica na turnirju v Spuhlji: Branko Sedlašek (3.), Igor Iljaž (1.) in Anton Butolen (2.). Desno je Mirko Kuhar, najbolje uvrščen krajan Spuhlje.
Šahovski kotiček
Društveni turnirji v decembru
Hitropotezni šah
Na društvenem turnirju v hitropoteznem šahu v decembru je sodelovalo dvajset igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Janko Bohak 10,5 točke, Jožef Kopše 10, Igor Iljaž 9,5, Andraž Šuta in Darko Dominko po 8,5, Boris Žlender 8, David Murko, Anton Butolen in Ivan Krajnc po 7,5, Branko Orešek, Martin Majcenovič, Leon Selišek in Ciril Kužner po 7, Samo Vrabič 6,5 itd. V celoletnem ciklusu hitropo-teznih turnirjev so bili doseženi naslednji rezultati : Janko Bohak 125 točk (11 turnirjev), Igor Iljaž 101 (7), Branko Orešek 89 (9) in Boris Žlender 89 (10) ...
Pospešeni šah
Na prvem decembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 22 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 6,5 točke, Janko Bohak in Klemen Janžekovič po 5, Jožef Kopše in Zlatko Žerak po 4,5, Andraž Šuta, Martin Majcenovič, Branko Orešek, Milan Fijan in Ciril Kužner po 4, Boris Žlender, David Murko, Leon Selišek in Aleksander Podkrižnik po 3,5, Ivan Krajnc, Alja Janžekovič, David Zagoršek in Tomaž Šuta po 3 itd.
Na drugem decembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 17 igralcev. Na turnirju je z naskokom zmagal mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer pred vedno uspešnejšim učencem, mladincem Andražem Šuto.
Rezultati: Danilo Polajžer 6,5 točke, Andraž Šuta 5, Boris Žlender, Branko Orešek in Janko Bohak po 4,5, Leon Selišek in David Zagoršek po 4, Ivan Krajnc, Alja Janžekovič, Bojan Vidovič, Darko Dominko, Klemen Kovačec in Tomaž Šuta po 3,5 itd.
Zmagovalec društvenega prvenstva v pospešenem šahu za leto 2012 je veteran Janko Bohak, ki je sodeloval na desetih turnirjih in zbral 137 točk. Za njim sta se uvrstila Danilo Polajžer s 129 in Klemen Janžekovič s 84 točkami; oba sta sodelovala le na sedmih turnirjih.
Memorial Vasje Pirca - predtekmovalna skupina Ptuj
V sklopu akcije »Slovenija šahira«, ki se igra v desetih različnih krajih in je posvečena spominu na slovenskega šahovskega velemojstra Vasja Pirca, je v predtekmovalni skupini na Ptuju sodelovalo 21 tekmovalcev, ki so odirali 13 krogov po švicarskem sistemu. Rezultati: Danilo Polajžer 12, 5 točke, Mitja Kramberger 10, Viktor Napast 9,5, Aleš Križe, Branko Orešek in Branko Sedlašek po 8, David Murko, Damjan Pihler in Danilo Križe po 7,5, David Zagoršek, Nebojša Milinkovič, Andraž Šuta, Alja Janžekovič in Klemen Kovačec po 7, Tomaž Šuta 6,5, Bojan Vidovič in Ciril Kužner po 6 itd.
Janko Bohak
Strelstvo • MT Trzin - 17. Skirca Borisa Paternosta
Po novih pravilih v finalu Venta, Šumak in Raušl
Minuli vikend je v Trzinu potekalo mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem za 17. Skirco Borisa Paternosta. Pričakovanja 180 nastopajočih strelcev so bila tokrat nekoliko zamegljena, saj po novem konceptu finalnih tekmovanj in kratkega časa za prilagoditev na uveljavljene spremembe taktična priprava strelcev ni bila optimalna. S spremembo pravil za vsa mednarodna tekmovanja, na čemer temeljijo tudi domača pravila, je namreč svetovna strelska zveza ISSF drastično posegla v pravila, ki so se nazadnje spremenila pred 26 leti. Nov olimpijski ciklus pa prinaša zlasti sledeče spremembe:
-	čas streljanja se je skrajšal s 75 na 50 minut za 40 strelov in s 105 na 75 minut za 60 strelov;
-	poskusni streli so po novem omejeni na ločen čas 15 minut pred začetkom tekmovanja;
-	vsa finalna tekmovanja v vseh disciplinah se začnejo iz enakega izhodišča, kar pomeni, da se po kvalifikacijah zbrišejo vsi dosežki, najboljša osmerica pa se pomeri v dodatnih 20 finalnih strelih (prej 10) po sledečem sistemu: najprej vsi oddajo dve seriji po 3 strele v času 150 sekund, nato vsi še 2 strela in po 8 strelih najslabši strelec v seštevku rezultatov teh osmih strelov osvoji 8. mesto. Nato vsi oddajo še 2 strela in znova najslabši odpade. V takšnem finalu na izločanje se za končno zmago v 19. in 20. strelu pomerita le še preostala dva strelca izmed osmerice finalistov;
-	nekatere novosti se v spremenjenih pravilih nanašajo tudi na opremo tekmovalcev s puško ter na varnost, z uvedbo varnostnih zastavic in s tem povezano demonstracijo izpraznjenega orožja.
V soboto so se najprej z vsemi spremembami soočili strelci s puško. Med nastopajočimi tekmovalci iz Hrvaške, BIH, Madžarske in Slovenije pa je bil tudi svetovni in večkratni evropski prvak Peter Sidi. Slednji je najbolje opravil s kvalifikacijami in dosegel 597 krogov, sledili so mu najboljši Slovenec, Rušan Benjamin Jodl s 592 krogi, bosanski olimpijec Nedžad Fazlija in presenetljivo visoko uvrščeni hrvaški mladinec Borna Pe-tanjek. Z rezultatom 589 oziroma 588 krogov pa so se med
osmerico finalistov prebili še trije Slovenci, Rajmond Debevec, Robert Markoja in Jan Šumak. Zelo visoko je bil znova uvrščen tudi Tadej Horvat, strelec Tovarne sladkorja Ormož, ki je s 585 krogi osvojil 12. mesto, Ki-dričana Aleš Pernat in Uroš Mohorko pa sta s 579 in 574 krogi osvojila 29. in 37. mesto, 56. Rok Šumak 561 krogov. V novem, izločilnem finalu, se je zelo dobro odrezal ormoški mladinec Jan Šumak in se, enako kot v lanskem letu, ko je osvojil 3. mesto, hrabro zoper-stavil izkušenejšim tekmovalcem. Mladi Šumak se je kljub slabemu začetku v finalu, ko je zadel šest zaporednih devetic, v nadaljevanju le uspel zbrati, z 10,8 kroga v sedmem strelu finala pa je nakazal preobrat in na srečo odnesel „s celo kožo" proti olimpijcema Faz-liji in Debevcu, ki sta v finalu, z osmicami, delala še večje napake. Čeprav tudi v nadaljevanju Šumak ni blestel, pa je v primerjavi z enako nezbranimi sotekmovalci napredoval do 15. in 16. strela v finalu, ko je bil znova „žrtev" dveh deve-tic in tako je osvojil končno 4. mesto, kar je bila druga najvišja slovenska uvrstitev. Boljše streljanje je uspevalo le še Ru-šanu Benjaminu Jodlu, ki se je v končnici pomeril s favori-ziranim Madžarom Petrom Sidijem in moral premoč priznati z razliko 4,4 kroga, ta pa je v zadnjem 20. strelu zadel še popolnih 10,9 kroga. Pri ženskah je šele po dodatnem razstreljevanju, proti olimpijki Živi Dvoršak, slavila Hrvatica Ana Kobilšek. Ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik tokrat ni imela svojega dneva, saj je s 378 krogi zasedla 26. mesto. V združenem superfinalu moških in žensk je slavila Maša Beric s 103,0 krogi, pred Nino Juvan in Živo Dvoršak s 102,5 in 101,8 kroga, Jan Šumak je dosegel 101,1 kroga in osvojil 4. mesto. Po razburljivem moškem finalu pa sta v superfinalu povsem pogorela Peter Sidi in Benjamin Jodl, ki sta z 99,8 in 99,2 kroga osvojila 7. in 8. mesto.
Vzponi in padci
V nedeljo pa so se na turnirju pomerili še strelci in strelke s pištolo. Po kvalifikacijah moških je bil v vodstvu Peter Tkalec z dobrim rezultatom 576 krogov pred hrvaškim
Šahovski kotiček
Hitropotezni turnirji šahovske sekcije Spuhlja (ŠSS)
Člani ŠSS so v lanskem letu odigrali 12 turnirjev hitropotezne-ga šaha, za skupno lestvico je štelo 10 najboljših rezultatov vsakega posameznika. Skupno je 1. mesto osvojil Leon Cestnik, ki je slavil z minimalno prednostjo ene točke pred Martinom Majcenovičem. Prvi trije so prejeli pokale, zmagovalec je prejel tudi prehodni pokal.
Končni vrstni red za leto 2012: 1. Leon cestnik 42,5, 2. Martin Majcenovič 41,5, 3. Mirko Kuhar 36,5, 4. Karel Robnik 36, 5. Stanislav Toplak 31,5, 6. Branko Rot 12, 7. Branko Kocbek 11,5, 8. Milan Kolarič 10,5, 9. Jože Jagarinec 9,5, 10. Bojan Vidovič 5 točk.
JM
Foto: Marko Zivkovič
Ormožan Kevin Venta si je v Trzinu s 3. mestom in po novem konceptu izločilnega finalnega tekmovanja pristreljal prve stopničke v letu 2013 in tako proslavil svoj 22. rojstni dan. Zmagal je Breži-čan Srečko Vidmar, pred. Petrom Tkalcem, četrto in peto mesto pa sta zasedla Hrvat Saša Špirelja in Srb Uroš Kačavenda.
strelcem Sašem Špireljo s 574 in sevniškim strelcem Blažem Kunškom s 571 krogi. S 567 krogi se je na 8. mesto uvrstil Ormožan Kevin Venta in si tako priboril pravico do popoldanskega finala. Izven finala so ostali: 9. Aleksander Ciglarič 565, 12. Simon Simonič 563, 13. Boštjan Simonič 561, 20. Sašo Stojak 557, 23. Zlatko Kosta-njevec 554. Izločilno finalno tekmovanje najboljše osme-rice s pištolo je bilo polno vzponov in padcev, po prvih osmih strelih pa je bil izločen tretji v kvalifikacijah Blaž Kun-šek s tremi napakami - streli v sedmico. Tudi ormoški finalist Venta je grešil, v prvih osmih strelih je kar trikrat zadel osmico, podobno pa se je godilo tudi ostalim. Le Brežičan Srečko Vidmar, končni zmagovalec turnirja, je na začetku blestel, nato zadel sedmico, vendar jo hitro popravil z izjemnimi deseticami. Po začetni nervozi je bolje šlo tudi Venti, ki se je iz strela v strel prebijal v ospredje in z 18. strelom finala osvojil končno tretje mesto. Venta, ki je pred nekaj dnevi slavil 22. rojstni dan, si je tako poklonil lepo darilo v uvodu v strelsko leto 2013. V končnem finalnem obračunu z vodilnim strelcem po kvalifikacijah, Petrom Tkalcem, je s prednostjo treh krogov in pol slavil Brežičan Srečko Vidmar, ki je po kvalifikacijah za Tkalcem zaostajal za 9 krogov. V ekipni razvrstitvi je slavila ekipa SD Dušana Poženela Rečica s 1691 krogi pred SD Jožeta Kerenčiča Miklavž s 1689 krogi in SD Štefana Kovača Turni-šče s 1667 krogi.
V ženski konkurenci s pištolo je vodilna po kvalifikacijah, Hrvatica Mia Štritof, klonila že po osmih strelih finala in osvojila 8. mesto. Med finalistke se je kvalificirala Ptujčanka Majda Raušl, ki je s 371 krogi postavila 4. najboljši rezultat, s finalnim dosežkom 133,8 kroga v 14 strelih pa osvojila končno 5. mesto ter za las zgrešila superfinale s pištolo, kamor so se kvalificirali le najboljši štirje iz pištolskega finala moških in žensk. Veliko presenečenje pa je v finalu pripravila mladinka Katja Vodeb iz Li-boj, ki je s skoncentriranim, konstantnim in natančnim streljanjem prišla vse do konca in v zaključku finala premagala hrvaško reprezentančno kolegico (obe sta nastopali na
EP na Finskem 2012) Valentino Kozumplik.
V	superfinalu sta slavila hrvaška reprezentanta Vlatka Pervan in Saša Špirelja z 99,5 in 99,2 krogoma, Venta je osvojil 7. mesto (93,9).
V	Trzinu in Sloveniji smo tako imeli med prvimi na svetu možnost spoznati učinkovanje novih ISSF-pravil na mednarodnih tekmovanjih, isti konec tedna pa sta se odvijali tudi 3-dnevni tekmovanji v Avstriji in na Švedskem. Po prvih finalnih odločitvah smo dobili vtis, da v finalu bolj sproščeno nastopajo tekmovalci, ki so se odrezali slabše v kvalifikacijah, brez dvoma pa lahko zaključimo, da je spremenjeni koncept pravil fizično in psihološko zahtevnejši, čeprav je krajši, pomembno vlogo za uspešen nastop pa bo odigrala predvsem dobra taktična priprava strelcev. Naslednji konec tedna se bo v Rušah na tradicionalnem dvodnevnem mednarodnem tekmovanju prvič v sezoni zbrala celotna (članska in mladinska) slovenska reprezentanca in poskušala doseči dobre rezultate na evropski kvalifikacijski poti proti najmočnejšemu MT-ju na svetu, v Munchnu, in s končnim ciljem nastopa na EP z zračnim orožjem na Danskem, Odense, od 25. 2. do 3. 3. 2013.
Simeon Gonc
Rezultati:	
Puška moški	
1. Peter Sidi, MAD	205,9
2. Benjamin Jodl, SLO	201,5
3. Borna Petanjek, HRV	180,8
4. Jan Šumak, SLO	159,1
5. Nedžad Džankovic, BIH	139,0
6. Robert Markoja, SLO	118,4
7. Rajmond Debevec, SLO	96,4
8. Nedžad Fazlija, SLO	76,9
Pištola moški	
1. Srečko Vidmar, SLO	196,8
2. Peter Tkalec, SLO	193,3
3. Kevin Venta, SLO	172,8
4. Saša Špirelja, HRV	152,8
5. Emerik Hodžic, SLO	133,0
6. Uroš Kačavenda, SRB	112,9
7. Rožle Repič, SLO	90,7
8. Blaž Kunšek, SLO	71,8
Pištola ženske	
1. Katja Vodeb, SLO	194,5
2. Valentina Kozumplik, HRV	192,9
3. Vlatka Pervan, HRV	173,3
4. Petra Dobravec, SLO	153,0
5. Majda Raušl, SLO	133,8
6. Zlatka Hlebec, SLO	114,4
7. Romana Prelec, SLO	93,6
8. Mia Štritof, HRV	74,3
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m S. januarja 2013
Mali nogomet • Toyota cup v Kidričevem
Toyotin pokal v Celje, KMN Draženei tretji
V športni dvorani v Kidričevem je v soboto potekal tradicionalni, letos že 11. malo-nogometni turnir Toyota cup. Udeležilo se ga je 15 ekip iz vse Slovenije. Z našega območja so bile prijavljene samo štiri, zato pa je bil toliko večji odziv iz zahodnega dela Slovenije.
Zbrani nogometaši so prikazali dobro igro, ki je naletela na ugoden odziv ljubiteljev nogometa. V predtekmovanju so bile ekipe razdeljene v štiri skupine (vsaka ekipa je odigrala tri srečanja), po dve najboljši iz vsake sta se prebili v četrtfi-nalne, izločilne boje. Med temi so bile tudi tri ekipe z našega območja, in sicer Majšperk, Bar Saš Poetovio in KMN Dra-ženci. Ptujčani so imeli res dobro igralsko zasedbo, saj so za njih nastopali Nastja Čeh, Tomaž Murko, Martin Milec, Denis Krajnc in Jure Arsič. V četrtfinalu so se pomerili z ekipo KMN Draženci, za katero so nastopili mladi igralci Aluminija: Denis Rešek, Timi Petek, Luka Janžekovič itd. Za favorita
Rezultati, četrtfinale:
Bar Saš Poetovio - KMN Draženci 2:4 (po kazenskih strelih), ALL IN Sajko - Maj-šperk 3:0, Hana Avtovleka -Extrem Caffe 3:0, Korat bar
-	Ljubljana 1:2; polfinale: KMN Draženci
-	Hana Avtovleka 1:2, ALL INN Sajko - Ljubljana 2:1;
tekma za 3. mesto: KMN Draženci - Ljubljana 3:2;
tekma za 1. mesto: ALL INN Sajko - Hana Avtovleka 4:3.
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa ALL-IN Sajko z organizatorji turnirja
so veljali izkušenejši Ptujčani, ki so tudi povedli, ob tem pa je mladi Luka Janžekovič ubranil kazenski strel Nastji Čehu. To je bil tudi odločilen trenutek tekme, saj so potem igralci KMN Draženci izenačili, po streljanju kazenski strelov pa tudi izločili enega izmed favoritov za končno zmago.
V polfinale so se ob KMN Draženci uvrstile še ekipe Hana
Avtovleka Grosuplje (Jolič, Mi-trakovič, Struna ...), ALL-IN Sajko (Dario Biščan) ter Ljubljana. Mladi nogometaši iz Dražencev so proti ekipi Hana Avtovleka tesno izgubili 1:2, kljub temu da so imeli nekaj priložnosti, dvakrat pa so zadeli tudi okvir vrat. ALL - IN Sajko je na krilih razpoloženega Bišcana premagal Ljubljano 3:2.
V tekmi za 3. mesto so KMN
Draženci premagali Ljubljano 3:2, v finalu pa so Celjani s 4:3 premagali ekipo Hana Avtovle-ka in iz rok pokrovitelja turnirja Petra Furmana zasluženo prejeli zmagoviti pokal. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Dario Biščan (ALL - IN Sajko), najboljši vratar je bil Luka Janžekovič (KM Draženci), najboljši strelec turnirja pa je z osmimi doseženimi zadetki postal Robert Kurež (Bar Saš Poetovio).
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V tekmi za 3. mesto so igralci KMN Draženci (beli dresi) ugnali Naj vratar turnirja je postal Luka ... naj strelec pa Robert Kurež
ekipo Ljubljane.
Janžekovič (KMN Draženci) ... (Bar Saš Poetovio).
Mali nogomet m Zimska liga MNZ Ptuj
Rim oddal prvi točki
ČLANI
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Ptujska Gora - KMN Bagerkom Pra-gersko 1:6, ŠD Rim - NK Stojnci 1:1, KMN Draženci - Club 13 1:3, ŠD Draženci - KMN Bar Saš Poetovio 1:6, Skorba bar Boško -Klub ptujskih študentov 1:4
1.	ŠD RIM	6 5 1 0 24:3 16
2.	KPŠ	6 4 0 2 18:11 12
3.	BAR SAŠ POETOV. 6 3 2 1 20:11 11
4.	NK STOJNCI 6 3 2 1 16:9 11
5.	SKORBA B. BOŠKO6 3 1 2 10:11 10
6.	CLUB 13 6 2 2 2 10:14 8
7.	B. PRAGERSKO 6 2 13 12:18 7
8.	KMN DRAŽENCI 6 2 0 4 14:20 6
9.	ŠD DRAŽENCI 6 1 0 5 13:26 3
10.	PTUJSKA GORA 6 0 1 5 3:17 1
ŠD RIM - NK STOJNCI 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Tominc (14.), 1:1 P. Meznarič (28.)
ŠD RIM: Zupanič, Vogrinc, Fr-lež, M. Gajser, Železnik, Krajnc, Tominc, Pislak, Širec, Škrabl
NK STOJNCI: Janžekovič, Petrovič, Rižnar, P. Meznarič, Kokot, P. Pernek
Derbi vodilnih ekip je na tribune dvorane Center na Ptuju privabil lepo število ljubiteljev malega nogometa. V trdi, pravi prvenstveni tekmi ni bilo veliko priložnosti, toda v prvem delu so iz ene redkih zadeli igralci ŠD Rim. Po podaji M. Gajserja je iz bližine zadel Tominc. Tudi sicer so bili v tem delu igre boljši igralci Rima. Drugi del igre je bil bolj izenačen, do sape pa so prišli tudi Stojnčani, pri ka-
terih sta lepi priložnosti zapravila Kokot in P. Pernek. Na nasprotni strani je dve sijajni priložnosti, da predčasno odloči zmagovalca, zapravil strelec edinega zadetka Tominc. Malo pred koncem srečanja so Stojnci izvedli hitro akcijo, po podaji P. Perneka pa je iz bližine mojstrsko zadel P. Meznarič in postavil končni izid srečanja, ki je pomenil, da so igralci Rima v 6. krogu oddali prvi točki v letošnji sezoni.
Pravo eksplozijo so v 6. krogu pokazali igralci Bagerkoma iz Pra-gerskega, ki so s kar 6:1 ugnali Ptujsko Goro, potem ko je bil izid dolgo 1:1. V derbiju kroga smo videli dva zadetka in pravičen remi, Club 13 pa je ugnal lanske prvake KMN Draženci in jih tako še bolj potisnil izven kroga ekip, ki bodo nastopile v končnici tekmovanja. S ŠD Draženci se je poigral tudi KMN Bar Saš Poetovio, ki je slavil s 6:1, ob polčasu je bilo 2:0. Z dobrimi igrami pa nadaljujejo tudi »študentje«, ki so tokrat z lahkoto ugnali Skorbo Bar Boško in se zavihteli na 2. mesto, ki prinaša igranje v končnici.
VETERANI
REZULTATA 6. KROGA: ŠD
Draženci - Apolon 2 1:7, Club 13 hotel Equipment - KMN Poetovio 2:1. Prosta je bila ekipa Hausmart super team.
REZULTATA 7. KROGA: Apolon 2 - Hausmart super team 5:2, KMN Poetovio - ŠD Draženci 3:1. Prosta je bila ekipa Club 13 hotel Equipment.
Foto: Črtomir Goznik
Na tekmi med ekipama ŠD Rim in NK Stojnci ni bilo zmagovalca.
1.	KMN POETOVIO 6	5	0	1	30:9	12
2.	APOLON 2 6	5	0	1	23:9	12
3.	CLUB 13 H. E. 5	2	1	2	8:16	7
4.	ŠD DRAŽENCI 6	0	2	4	4:19	2
5.	HAUSMART TEAM 5	0	1	4	7:19	1
ŠD DRAŽENCI - APOLON II
1:7 (0:1)
STRELCI: 0:1 Markež (10.), 0:2 Mohorko (17.), 0:3 Kokol (20.), 0:4 Mohorko (21.), 0:5 Kokol (22.), 0:6 Markež (23.), 0:7 Mo-horko (28.), 1:7 Kostanjevec (30.)
ŠD DRAŽENCI: Mišič, Kosta-njevec, Šadl, Šijanec, Cebek, Bra-tušek, Kavčevič, Pavlica, Ornik
APOLON II: Ciglar, Pšajd, Fridl, Markež, Koren, Kokol, Mohorko
Sobotni 6. krog lige malega nogometa za veterane je prinesel obračun med ŠD Draženci in Apolonom II, ki so ga prepričljivo dobili slednji. V prvem polčasu smo v igri z obilo priložnostmi na obeh straneh videli le en zadetek. Apolon, ki je bil boljši vse sreča-
nje, je v 10. minuti preko Markeža povedel z 1:0. Drugi del igre je postregel s pravo golijado, srečanje pa so suvereno dobili igralci v belih dresih. V 17. minuti je vodstvo povišal Mohorko. V pičlih štirih minutah so nato razigrani nogometaši Apolona II dosegli kar štiri zadetke in srečanje je bilo seveda odločeno. Igra Dražencev je povsem razpadla, do konca pa smo videli še dva gola. Najprej je zadnji zadetek za Apolon II in svoj tretji na srečanju dosegel Mohor-ko, v končnici pa je visok poraz nekoliko ublažil Kostanjevec.
Na preostalem srečanju 6. kroga so igralci Cluba 13 Hotel Equpment nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo premagali KMN Poetovio. V nedeljo so nogometaši Poetovia po sobotnem »kiksu« rutinirano odpravili ŠD Draženci, ekipa Apolon II pa se ni preveč namučila proti moštvu Hausmart Super Team, ki ga je ugnala s 5:2.
Tadej Podvršek, DK
Športni napovednik
Futsal • V Kidričevem meddržavna tekma Slovenija - Norveška
V četrtek, 9. januarja, s pričetkom ob 19.00, bo v športni dvorani v Kidričevem odigrano prijateljsko mednarodno srečanje med Slovenijo in Norveško. Ogled tekme je brezplačen.
DK
Mali nogomet
ZLMN Ormož
SKUPINA A, ČLANI REZULTATI 6. KROGA: ŠD Podgorci - Geodetske storitve Kelenc & Pušenci 3:9, Mladost Miklavž II - Beno Udrih Team Svetinje 0:10, Inox ograje Majcen - Pristan Frankovci 3:4, Strjanci - Lordi Bar Gaja Ivanjkovci 1:6.
1.	B. U. TEAM 6 6 0 0	30:7	18
2.	GEOD. KELENC 6 4 0 2	20:10	12
3.	P. FRANKOVCI 6 4 0 2	21:13	12
4.	INOX O. MAJCEN 6 3 1 2	25:11	10
5.	LORDI BAR GAJA 6 3 12	16:9	10
6.	STRJANCI 6 2 0 4	14:24	6
7.	ŠD PODGORCI 6 0 1 5	14:32	1
8.	MLADOST II 6 0 1 5	9:43	1 SKUPINA B, ČLANI REZULTATI 6. KROGA: Portal
Cvetkovci.net - Jerebič Črni ribič 0:3, ŠD Tomaž - ŠD Vičanci 1:2, Mladost Prevozništvo Pesrl - Red Players 7:0, ŠD Pušenci - Alinea 8:3.
1.	MLADOST PESRL 6 5 1 0 24:5 16
2.	JEREBIČ Č. RIBIČ 6 4 2 0 18:7 14
3.	ŠD VIČANCI 6 3 1 2 24:12 10
4.	ALINEA	6 3 1 2 14:14 10
5.	ŠD TOMAŽ 6 2 13 10:15 7
6.	ŠD PUŠENCI 6 2 0 4 17:31 6
7.	CVETKOVCI.NET 6 1 1 4 6:16 4
8.	RED PLAYERS 6 0 1 5 7:19 1 SKUPINA C, VETERANI REZULTATI 5. KROGA: Smoki
Ormož - Luxuris KMN Tomaž 3:7, ŠD Vičanci - Fiposor Aries IT 0:2, NK Ormož - Mladost Pleskarstvo Špendija 0:5, Rucica Bresnica -Pristan Frankovci 3:0.
1.	MLADOST ŠPEND. 5 5 0 0 15:2 15
2.	LUXURIS TOMAŽ 5 4 1 0 32:6 13
3.	FIPOSOR ARIES IT 5 4 1 0 13:5 13
4.	RUCICA BRESNICA S	3	0 2	13:8	9
5.	ŠD VIČANCI 5	2	0 3	4:9	6
6.	SMOKI S	1	0 4	14:19	3
7.	NK ORMOŽ S	0	0 S	3:23	0
8.	P- FRANKOVCI S	0	0 S	3:24	0
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 7. KROGA: KMN
Majolka - ŠD AS Evroavto 3:7, ŠD Pobrežje - Joe Fernandes 3:2, ŠD Videm - FC Optimisti 3:2, ŠD Lancova vas - ŠD Majski Vrh 2:9, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - Klub R21 8:2, Konstrukterstvo Osenjak Franci - ŠD Zg. Pristava 1:5.
1.	AS - EVROAVTO 7 6 0 1 42:17 18
2.	ŠD MAJSKI VRH 7 6 0 1 34:16 18
3.	ŠD SELAN 7 6 0 1 37:25 18
4.	FC OPTIMISTI 7 5 1 1 38:25 16
5.	ŠD ZG. PRISTAVA 7 3 1 3 27:23 10
6.	ŠD POBREŽJE 7 3 0 4 31:24 9
7.	KLUB R21 7 3 0 4 28:31 9
8.	KMN MAJOLKA 7 3 0 4 25:29 9
9.	JOE FERNANDES 7 2 0 5 21:33 6
10.	LANCOVA VAS (-1)7 2 0 5 22:37 5
11.	KONS. OSENJAK 7 1 0 6 21:34 3
12.	ŠD VIDEM 7 1 0 6 17:49 3 VETERANI
REZULTATI 6. KROGA: KMN
Majolka - ŠD Lancova vas 13:0, Joe Fernandes - ŠD Pobrežje 7:5. Prosta je bila ekipa Gostilna Kozel ŠD Selan.
1.	KMN MAJOLKA 5 5 0 0 44:12 15
2.	ŠD SELAN 4 2 1 1 18:15 7
3.	ŠD POBREŽJE 5 1 2 2 19:23 5
4.	ŠD LANCOVA VAS 5 1 1 3 13:31 4
5.	JOE FERNANDES 5 1 0 4 15:28 3
uk, dl
Mali nogomet
SM Team znova najboljši
Športno društvo Altafin iz Stročje vasi je v ljutomerski športni dvorani ŠIC pripravilo 4. malonogometni turnir v spomin na Franca Škrinjarja. Sodelovalo je 24 ekip iz Slovenije in Hrvaške.
Po zmagi na decembrskem turnirju v spomin na Janka Makoterja je bil tudi tokrat najuspešnejši SM Team iz Ljutomera, za katerega so nastopali Kukavica, Vujovič, Mehic, Korada, Žinko, Filipovic in Po-povic. SM Team je v polfinalu z
2:1 premagal Torpedo iz Lenarta, v finalu pa Pohištvo Apače s 4:1. V drugem polfinalu so igralci ekipe Pohištvo Apače s 5:1 odpravili Stročjo vas, ki je nato v tekmi za tretje mesto premagala Torpedo z 2:0. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Aleš Marot (Stročja vas), najuspešnejši vratar je bil Edis Kukavica (SM Team), najučinkovitejši strelec z devetimi zadetki pa Bojan Klemenčič (Pohištvo Apače).
NŠ
Zmagovalci turnirja v Ljutomeru
Foto: NS
torek • 8. januarja 2013
Šport
Štajerski	15
Kolesarstvo • Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj
Novi prostori motivacija in zagon za nadaljnje delo
Kdaj bomo na Ptuju ponovno imeli možnost na delu videti člansko ekipo?
R. Glavnik: »O tem je v tem trenutku težko govoriti, vendar se dela na dolgi rok, saj se na hitro ne da nič narediti. Videnja, da bi imeli člansko ekipo, vsekakor so, gotovo pa je treba na Ptuju izpostaviti najprej ekipo do 23 let. To je treba motivirati in nadgrajevati, če seveda ni prevelikega osipa. Članska ekipa mora biti resnično kompaktna. Ekipa mora biti sestavljena iz dobrih kolesarjev, ki se bodo trudili in podkrepili kakega mladeniča, ki ima za to vizijo in možnost v tem, da uspeva v rezultatih, ki si jih je zadal. Cilji pa morajo biti visoki.«
Foto: Črtomir Goznik
Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj
Dolgoletni direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik se je pred sezono 2012 znašel v povsem novi vlogi. Ptujčani so namreč letos nastopali brez paradnega konja - članske ekipe, kar pa se med sezono in po njej ni izkazalo za tako slabo. Nasprotno, v klubu so še večji poudarek namenili svojemu podmladku, mladi fantje pa so vodilnim v klubu vrnili na najboljši možen način. Vzrokov za zadovoljstvo je bilo ogromno, kakor tudi vzrokov za pogovor z direktorjem ptujskih kolesarjev Renejem Glavnikom.
Kolesarska sezona 2012 se je končala sredi oktobra. Ste z njo zadovoljni?
R. Glavnik: »Sem zadovoljen. Mladi so namreč v vsej zgodovini ptujskega kolesarstva letos naredili največ. Rezultati, ki so jih fantje dosegli, so bili res izjemni in jih nismo pričakovali. Gledati pa je treba naprej in živeti za to, kar si želimo in načrtujemo. Načrtujemo, da piramido mladih kolesarjev vzgojimo v starejše, predvsem v kategorijo do 23 let in to nam je zaenkrat glavni cilj. Če bomo to uspeli, ob perspektivnih tekmovalcih in kakovostnem delu trenerjev ne dvomim v to, bomo lahko ta vzhodni del Slovenije ponovno postavili na pravilno pot napredka.«
Izstopala je dirka na Češkem
Skozi celotno sezono 2012 se je še za kako pravo izkazala odločitev, da namenite še večji poudarek mladim tekmovalcem.
R. Glavnik: »O tem smo veliko razpravljali. Imeli smo elitno kategorijo članov, kjer pa smo izgubljali veliko energije. Vendar pa smo se glede na dane čase, ki pač so, sploh v športu v Sloveniji, odločili, da bomo stremeli v vzgojo mladih in postavitev svojega kadra.«
Letos ste dirkali na ogromno preizkušnjah tako doma kot v tujini. Je vam osebno katera dirka še posebej pri srcu in bi jo želeli izpostaviti?
R. Glavnik: »Vsekakor dirko na Češkem, ko so fantje bili z reprezentanco, saj je ta dirka nekaj pomenila. Sigurno pa sem bil presenečen tudi nad domačo dirko, ko smo slavili kar v treh od štirih kategorij in tu se je videl velik skok in napredek. Ob tem pa seveda gre izreči zahvalo trenerjem in samim tekmovalcem, ki jim je to uspelo.«
Vsi ti uspehi pa so obenem velika obveza za naprej. Potrjevati se je namreč treba iz dirke v dirko.
R. Glavnik: »Tako je. Zelo je namreč pomembno, da ni osi-pa pri kolesarjih ter da vztrajajo in zmorejo toliko energije, da sprejmejo vse to, kar so si zadali sami in kar si tudi mi želimo. Na silo ne gre nič, prisotna mora biti samoiniciativa ter volja posameznika, ki pa ne pomeni nič, če za njim ni ekipe. Paziti je torej treba, da bomo v bodoče to napredovanje povzeli po teh mladih in
da bomo pognali ta voz, da se bodo samoiniciativno odzivali in se odrekli lepemu, lagodnemu življenju. Na mladih je, da to sprejmejo, in če bodo to sprejeli, jim bo tudi uspelo.«
Težko in obenem nehvaležno je v teh starostnih kategorijah kogarkoli izpostavljati, toda vseeno ne moreva mimo letos izjemnega Luka Sagadina.
R. Glavnik: »Luka je res izjemna 'klasa', in če bo tako napredoval in bo priden, kot je, skušal slediti rezultatom in sam sebe motivirati, potem bi lahko dosegel to, kar si je sam zadal. Upamo, da bo ta njegova vizija peljala v pravo smer, da bo uspešen, da se bo znal sam obvladovati in da bo živel športno.«
Priprave za naslednjo sezono že tečejo. Kdaj načrtujete stopnjevanje ritma in ali se boste v primeru slabih vremenskih razmer (sneg, mraz) podali kam v toplejše kraje?
R. Glavnik: »Z veliko truda smo uspeli s trenerji in tekmovalci usposobiti nove klubske prostore, kjer imamo prostor, kjer je možno trenirati brez kolesa, na valjih. Vsekakor pa bomo skušali spomladi, oziroma v pripravah v februarju omogočiti, da bodo fantje šli na priprave in da tako pridejo pravočasno v formo.«
V	zadnjih letih ste poleg velikih uspehov na cestah in pistah še izboljšali tudi sodelovanje z okoliškimi osnovnimi šolami, kar je po eni strani lahko za vas vir nabora. Lahko na tem področju pričakujemo še kaj?
R. Glavnik: »Takoj po novem letu pričnemo obiskovati osnovne šole v občinah Spodnjega Podravja, kjer poskusimo, testiramo in motiviramo mlade, željne kolesarstva, ki se želijo ukvarjati s tem športom. Mi pa jim omogočamo to, da jim razkažemo svoja sredstva, kolesa in valje. Vsekakor je potem možnost vpisa v Kolesarski klub Perutnina Ptuj.«
V	vašem klubu pa skupaj z vašim generalnim pokroviteljem ne gledate le na ta tekmovalni vidik. Posvečate se tudi drugim segmentom: množičnost, kot je Poli maraton, obenem pa veliko truda vlagate v var-
nost v cestnem prometu.
R. Glavnik: »Prvič v zgodovini načrtujemo start Poli maratona v samem centru Ptuja, trasa drugače ostaja enaka. Želja je namreč, da se promovira Ptuj, mesto, okolica in tudi turisti, ki prihajajo k nam, da se bodo nekje lahko izpostavili. Na ta način želimo tudi videti, kaj Ptuj pravzaprav zmore, zato je organizacijski odbor na čelu z dr. Romanom Glaserjem sprejel ta sklep skupaj z občinskimi možmi na čelu z županom dr. Štefanom Čelanom. Želimo obuditi Ptuj, in to v možnostih, ki so nam dane, tako želimo zadevo peljati v smeri razvoja in napredka.«
Vsak športni kolektiv mora imeti za nemoteno in kakovostno delovanje dobro delujoče vse segmente. V vašem primeru od uprave, kolesarjev, trenerjev, mehanikov in vseh, ki so kakorkoli vpeti v to zgodbo. Ste z njihovim delom zadovoljni?
Nogometaši ljutomerske vrste Avto Rajh so uspešno zaključili svoj premierni nastop v jesenskem delu prvenstva 3. SNL - vzhod. Kot novinci v ligi si kaj več kot uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice niso niti obetali, načrtovanih 17 osvojenih točk pa so celo presegli. Ljutomerčani so v 13 tekmah zabeležili pet zmag, šest porazov in dva neodločena rezultata, kar je zadostovalo za osvojitev zelo solidnega 9. mesta.
Z novim trenerjem, Hrvatom Josipom Piskačem, so privrženci ljutomerskih nogometašev, morda tudi vodstvo kluba, pričakovali več, izkušeni 70-letni pedagog iz Varaždina pa ostaja na realnih tleh, kar še ne pomeni, da je zadovoljen z doseženim. »Za začetek ni slabo, vendar nam jesenski učinek ne zagotavlja mirnega zimskega spanja. Lahko bi bilo boljše, pa tudi slabše. V nastopih izjemno izenačenih ekip smo bili nadigrani le na tekmi v Šmarju pri Jelšah
R. Glavnik: »Predvsem moram pohvaliti naš upravni odbor kluba na čelu s predsednikom kluba dr. Romanom Glaserjem. Upravni odbor ima pravi nadzor nad klubom, razume težave, lahko pa povem, da se vrtimo le v danih možnostih in finančnih okvirjih, kjer lahko uspevamo. Kar se pa tiče trenerjev in ostalih, pa lahko rečem, da sem resnično zelo zadovoljen. Lahko rečem, da smo zaživeli in živimo s tem in vsi ti fantje si zaslužijo le pohvale. Tudi glede doprinosa k selitvi v nove prostore, saj na ta način niso trpeli športni izidi. Vsak se pa je zares potrudil.«
Letos ste na Ptuju prvič za mlajše selekcije izpeljali dirko Pokal Poli. Dirka je bila, kot se za vas spodobi, vzorno urejena in ostalim ste postavili visoke organizacijske mejnike. Je to za vas za bodočnost breme ali le dodatna spodbuda?
R. Glavnik: »To je zgolj motivacija in ne breme. Breme je
(poraz 0:5), v večini preostalih tekmah smo bili vsaj enakovreden ali boljši nasprotnik, zagotovo pa bi morali več iztržiti na domačem igrišču. Naše najboljše predstave so bile proti Gradu in Dravogradu v gosteh, najdragocenejša zmaga pa v zadnjem krogu v prleškem obračunu z Verže-
težko ocenjevati, kajti bremena so vsepovsod. Pri nas pa je pomembna odgovornost in iniciativa vsakega posameznika, ki se vključi v to. To je odlična motivacija, da dajemo mladim možnost, da se pokažejo doma. In če zadevo še nadgradimo, kar nam bo nedvomno uspelo, lahko napredujemo, kar je glavni cilj.«
Kljub temu da ste šele dodobra pričeli priprave za naslednjo sezono, pa bodo verjetno v njej cilji visoki?
R. Glavnik: »Res je. Cilji bodo visoki, vendar je to v veliki meri odvisno od trenerjev in posameznikov. Moram reči, da mi zmeraj težimo k visokim ciljem, vendar pravim, če mladi kolesar popusti, je to velika napaka in velikokrat je trenutek nezbranosti v sami dirki, ki traja dve, tri, največ pet minut, lahko usoden, vendar pa če to premaga in pride k sebi, stremi k temu, da je treba končati dirko, potem lahko uspe.«
Projekt velodrom na Ptuju.
R. Glavnik: »Še vedno verjamem, da je na Ptuju ob odgovornih ljudeh iz športa in nasploh to možno. Trudimo se glede tega, bilo je veliko obljub odgovornih, vendar zemljišča ni bilo na razpolago. Klub teh finančnih sredstev nima, kazalo pa bi to čim prej urediti, kajti mladi kolesarji, rekreativci ali pa triatlonci bi imeli možnost varnega treni-
V
jem,« pravi Piskač. Sicer pa po njegovi oceni s sedanjim igralskim kadrom ni bilo mogoče računati na uspešnejšo pol sezono. Kot ugotavlja, je škripalo zlasti v napadalni formaciji, saj so le stežka zatresli mrežo tekmecev, obramba pa je zadetke prejemala dokaj naivno. Tudi poškodbe in ne-
ranja, obenem pa bi se lahko varno športno izobraževali. Prav zaradi tega se trudimo, da bi nam uspelo. Upamo, da se bo zadeva v bližnji prihodnosti obelodanila, zato bi prosil vse, ki imajo ta vpliv, da podkrepijo to idejo, da jo v prihodnosti obelodanimo, tako kot so jo obelodanili na Gorenjskem in Dolenjskem.«
S 1. 1. 2013 se boste tudi uradno preselili v nove klubske prostore Ob Dravi. Lahko bi rekli, da ste šli nazaj, k naravi.
R. Glavnik: »Res smo šli v nove prostore Ob Dravi 9, v prostore Perutnine Ptuj. V to je bilo vloženo veliko fizičnega dela, veliko truda, časa in volje. Verjamem, da bomo tudi tu uspešni, vsekakor pa so novi prostori en nov zagon, nova motivacija za nadaljnje delo. Zadeva je vsekakor pozitivna, vendar pa smo se znašli v takih prometnih razmerah ceste Ob Dravi, da so skoraj nevzdržne. Nekdaj je bila to mirna pot, sedaj je to cesta velikega prometa, predvsem v sezoni. Po tej cesti kolesari ali teče veliko ljudi, tudi turisti, in glede varnosti bo treba odgovornim nekaj storiti. Pri občinskih možeh je zadeva že stekla in bodo skušali obnoviti cestišče ter ga razširiti, obenem pa postaviti prometno signalizacijo z omejitvami hitrosti. To je velikega pomena za varnost ljudi.«
Tadej Podvršek
redna vadba posameznikov, ki imajo študijske obveznosti, so naredili svoje. Težave so bile tudi zaradi obnove slačilnic na stadionu in občasnega treniranja na glavnem igrišču, ki se je čuval za nastope na tekmah. Čeprav je tudi v nadaljevanju prvenstva osnovni cilj ekipe podrejen obstanku, so Piskačevi načrti veliko bolj smeli in ambiciozni. »Bojazni, da tudi v prihodnji sezoni ne bi nastopali v tretji ligi, ni, toda verjamem, da se z nekaterimi igralskimi okrepitvami lahko povzpnemo tudi do 5. mesta. Moštvo potrebuje kakovostnega vratarja, dva obrambna igralca in dva napadalca. Veliko bi v klubu storili, če bi jim uspelo vrniti nekdanje lastne igralce, ki sedaj nastopajo v sosednjih klubih - Žnidarič in Mlinarič v Odrancih, Vogrinec v Beltincih. Če pa se iz Mure vrneta posojena naša igralca Kramar in Podgorelec, potem bi bili tekmovalni cilji zelo visoki,« je prepričan ljutomerski trener. Meni tudi, da bi bili še uspešnejši, če bi formirali ustrezen strokovni štab, njemu pa pri delu zagotovili pomočnika.
NŠ
Nogomet • NK Ljutomer, 3. SNL vzhod
Spomladi še uspešnejši
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 8. januarja 2013
Peru • Darja Slana med primati
Življenje v perujskem pragozdu
Darja Slana, mlada raziskovalka, ki pripravlja doktorat na nemškem Primatenzentru v Gottingenu, je kot vodja projekta raziskave primatov sedem mesecev leta 2012 preživela v perujskem pragozdu. Drobna, zelo simpatična in predvsem pogumna svetlolaska iz Prvencev v občini Markovci pravi, da se kmalu spet vrača v Peru, po terenskih raziskavah opičjih primatov pa jo čaka še dokončna izdelava in zagovor doktorske disertacije.
Darjino začetno izhodišče na območje raziskave v osrčju džungle na severovzhodu Peruja je bilo mestece Iquitos: „Življenje tamkajšnjih prebivalcev v veliki meri kroji reka Amazonka s pritoki. Ogromna reka, ki se razliva tudi do 300 kilometrov v širino struge, je zelo počasna, še značilnejši zanjo pa so njeni številni me-andri in redno poplavljanje. Iquitos je mestece, ki je skorajda otok, ker ga z vseh strani obliva Amazonka. Tam sem se z ekipo, ki jo sestavljajo dve perujski študentki biologije in dva terenska asistenta, prav tako domačina, najprej nastanila v hostlu, potem pa je bilo treba nabaviti hrano za tri tedne bivanja sredi džungle, kjer nimamo nobenega stika s civilizacijo. Delo v Peruju namreč teče tako, da smo tri tedne na mesec v pragozdu in opazujemo skupine opic, en teden pa v Iquitosu, nato spet tri tedne v džungli itn.," je najprej povedala Darja.
Že pot iz Iquitosa do raziskovalne baze je lahko vsak mesec čisto drugačna, predvsem zaradi gladine Ama-zonke, ki zna narasti do 15 metrov. Kolibe domačinov so zato postavljene na kolih, a jih velikokrat še poplavi, kar pa nikogar ne iztirja. Primerno temu naraščanju in upadanju Amazonke z rečnimi pritoki je tudi izhodišče za ladjo, ki vozi potnike, predvsem domačine, v majhne naselbine izven mesta, vedno drugje: „Je treba pač vsakič povprašati, kje bo ladja startala, in to je bil tudi eden od razlogov, zakaj sem se morala zelo hitro naučiti vsaj osnov španščine, saj domačini ne govorijo drugih jezikov."
Foto: Darja Slana
Darja Slana na poti po reki Blanco (pritok Amazonke) do baznega raziskovalnega tabora sredi perujskega pragozda
Evropski WC sredi džungle
Po enodnevni vožnji z ladjo do zadnje (civilizirane) postaje, vasice Chino, je ekipa z Darjo na čelu nadaljevala pot še precej kilometrov v notranjost pragozda, večinoma po pritoku Amazonke, reki Blanco. Ta del poti je bil tudi vedno drugačen; ko so bile vode narasle, so se lahko vozili z dvema čolničema, kar je šlo zelo hitro, če je voda segala v krošnje dreves in so lahko ubirali bližnjice; če je bila nekaj nižja, so pač morali pluti po ustaljenih vodotokih, če je bila pa suša, potem je bilo treba ponekod čolne s kupi prtljage pač vleči.
Bazna raziskovalna postaja, ki je (in bo spet) za sedem mesecev postala Darjin drugi
dom, je pravzaprav majhna čistina z dvema lesenima kolibama; ena služi kot laboratorij, v drugi pa so soba za spanje pod mrežami, ki ščitijo pred komarji, improvizirana kuhinja in jedilnica. „Tisto, kar me je presenetilo, je bil čisto pravi zidani WC z evropsko školjko. Žal ima dve pomanjkljivost: ko ni vode v našem zbiralniku, ne dela, kar je približno šest mesecev na leto. Takrat pa je treba na rezervni WC, ki je kakšnih 100 metrov vstran od naših kolib, kar ponoči sredi džungle ni ravno prednost ... "
Pečene podgane so kar dobre
Darja se je na življenje sredi pragozda s tropi čudnih in nevarnih živali, predvsem pa mrčesa in insektov, hitro navadila:
leze kakšen strupen škorpijon ali pajek: „Tega je tam naokoli kar veliko, največ pa je seveda prav nadležnih komarjev, ki ti ob piku izležejo pod kožo ličinke in jih je treba ob večerih redno iztiskati. Dodobra znajo človeka zgristi tudi mravlje. Poleg znanih nevarnosti, kot so strupene kače, ki visijo z vej ali so odlično zakamuflira-ne med rastjo na tleh, je v tem predelu Peruja tudi bivališče leoparda, vendar pa so pravzaprav največja nevarnost za človeka izjemno raznovrstne ose in čebele. Njihova gnezda so dobro zakrita, najslabše pa je, če se slučajno zaletiš vanje. A to niso takšne ose, kot smo jih vajeni pri nas, pač pa veliko večje; videla sem oso, ki je merila 10 centimetrov!"
No, Darja je, kot vodja ekipe in raziskovalnega projekta, uspešno preživela in opravila prvih sedem mesecev v perujski džungli: „Kmalu se spet vračam v Peru in tam bom še enkrat toliko časa, potem nameravam pa do leta 2015, ko se mi izteče pogodba, doktorirati na temo o socialnih mehanizmih razmnoževalnega sistema sedlastih tamarink. Cilj mojega terenskega raziskovanja je dobiti dovolj podatkov za razvozlanje razmnoževal-
nega sistema malih, približno pol kilograma težkih opic, imenovanih sedlaste tamarin-ke ali saddle-back tamarins (Saguinus fuscicollis). Gre za vedenjsko raziskavo, torej je terensko delo direktno opazovanje teh živali, njihovega načina obnašanja, sodelovanja, interakcije in analiza spolnih hormonov ter določitev DNK posameznikov za razumevanje njihove sorodnosti. Tukaj je v uporabi zelo priljubljena metoda v biologiji, ki ji ljubkovalno radi rečemo 'drekolo-gija'. To pomeni, da za analize zbiramo (tudi) iztrebke opic. Delo sploh ni tako enostavno, kot je morda videti na prvi pogled. Še posebej veliko časa vzamejo novo odkrite skupine opic, ki sploh niso navajene človeka in se jim je treba previdno in postopoma približevati."
Znanje in izkušnje, ki ga daje tovrstno delo na terenu, je po besedah Slanove neprecenljivo. In brez dvoma je za odhod v popolnoma neznano državo, v osrčje pragozda in z odgovornostjo vodje ekipe potrebnega ogromno poguma in ambicioznosti, pa tudi avanturističnega duha.
SM
V času suše (približno pol leta) je rečni vodostaj nizek.
Foto: Darja Slana
„Urnik je takšen, da vstajamo okoli pete ure zjutraj, sledi zajtrk, nato poiščemo naše opazovane skupine opic, na začetku smo imeli tri, potem pa že pet. Okoli poldneva sledi počitek, saj se takrat tudi opice spravijo počivat ali pa izginejo v visokih krošnjah in se jih ne vidi, nato pa spet delo, dokler se okoli petih ne vrnemo v tabor. Tam si skuhamo večerjo, nato pa imam praviloma še vedno kaj narediti v laboratoriju. Tako je delovni dan dolg najmanj 12 ur, šest dni na teden, nedelje pa imamo proste in se zabavamo, kolikor se pač tam lahko: igramo nogomet, lovimo ribe, učim se pluti s čolnom ipd. Enkrat sem se lotila tudi peke domačega kruha, a je bil nato tako trd, da smo ga morali 'narezati' z mačeto ... Mi je pa v drugo uspelo že bolje."
Večino hrane si ekipa prinese kar v konzervah, ki so tako poleg riža večkrat na jedilniku, sicer pa si kdaj privoščijo tudi kakšno „domačo" specia-liteto: „Pečene podgane so kar dobre, pomembno je le, da so res dobro zapečene. Pa tudi ribe so na jedilniku, občasno neke vrste ličink nekega hrošča, ki pa so meni res 'bljak'. Kar okusne pa so neke mravlje, ne vse, ampak to je bolj za posladek, ne za veliko lakoto. Sem pa s seboj prinesla tudi nekaj slovenskih produktov, od kave naprej, toda najboljša vsem je bila vegeta ... "
Desetcentimetrske ose
Obvezna obutev v pragozdu so gumijasti škornji, ki pa jih je treba vsak večer obrniti narobe, da se vanje čez noč ne za-
Sedlasta tamarinka
Foto: Darja Slana
Kopanje v poplavljeni vasi Chino v času deževne dobe
Foto: Darja Slana
Na delu sredi džungle v popolni „bojni" opravi
Foto: Darja Slana
torek • 8. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 17
Na valovih časa
Piše: Vladimir Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča (1.1.1913-12. 6.1993) - I. del
Potrčeva mladostna leta
Potrčeva pisateljska pot je potekala vzporedno z življenjsko. Kot pripovednik, ki je oblikoval kmečko snov, se je pridružil pomembnim imenom slovenske literature: Josipu Jurčiču, Janku Kersniku, Ivanu Tavčarju, Franu Šaleškemu Finžgarju, Ivanu Preglju, Francetu Bevku, predvsem pa socialnim realistom Prežihovemu Vorancu, Mišku Kranjcu, Antonu Ingoliču in Cirilu Kosmaču.
Ivan Potrč se je rodil kot kmečki sin na novega leta dan 1913 v Štukih, tri kilometre ali dobre pol ure hoda severozahodno od Ptuja. Bil je drugi od desetih rojenih otrok oziroma osmih preživelih. Družina je imela kmetijo in mlin na potoku Grajena, domače gospodarstvo pa je takrat že propadalo. Kmetija je bila srednje velika, živeli pa so tudi od mlinarine. Mlelo se je toliko, kolikor je nateklo vode. Ko je bil grajenski potok suh, je mlin stal. Pozimi se je stiskalo tudi olje - sončično, tikvično in repično. Ženske so pražile, moški pa stiskali. Vse so pridno zalivali z vinom ali s tuklo in prepevali, se smejali in opravljali. To so bili veseli dnevi tudi za otroke. Poleg lastne želarije so imeli še babičin grunt, ko pa je k njim prišel še stric, je še on prinesel krpo zemlje. Od vse te zemlje pa ni bilo veliko koristi, zemljo so dajali v najem, s tem pa se je tudi izčrpavala.
Že v šolarskih letih je bil za pastirja. Po ranih jutrih, ob prvem svitanju, se je bos in od blata razpokanimi nogami poganjal za kravami. Odraščal je med živalmi in njivami. Vsako jutro, leto za letom, je moral še pred šolo skidati, napasti ali nakrmiti živino. Če je bilo kaj narobe, je bil tudi tepen, saj brez lenobe ne bi niti toliko zrasel. Rad bi se komu zasmilil in potožil.
V letih krize po prvi svetovni vojni niso imeli več hlapca pri hiši, oče je zbolel in vse delo se je prevesilo na dva najstarejša otroka, na Lizo in njega, ki sta imela devet in deset let. Otroci so bili, kakor so po vrsti prihajali na svet, vpreženi v vsakršno delo. Pasli so, gonili živino pri oranju, pomagali pri košnji in sušenju sena, nobeno delo ni šlo mimo njih. Poleti so radi spali na senu, pozimi pa v toplem hlevu. Šester ponoči iz hiše niso puščali. Kriza je prihajala počasi, poznala se je na obuvalih in na oblačenju. Bil je veren, odraščal je v verni družini. Živel je v družini, kjer je bilo deset otrok in jo je mati skupaj držala. Zgodaj je otrokom vtepla v glavo, da brez dela ni življenja. V ranih letih je bil občutljiv otrok, oče se je vsake kvatre na mrtvo napil, pogosta so bila kreganja z ljubosumno materjo, tudi zaradi sosede, ki je životarila ob starikavem moškem, verjetno pa brez osnove. Ne ve, kaj vse je očeta preganjalo. Gotovo pa ga je prizadela gospodarska kriza v dvajsetih letih po prvi svetovni vojni.
Krivica je bila tista, da se je izpovedal v pisanju. Toda domači, kmečki, bajtarski in ko-čarski svet ni zaživel še v nobenem slovenskem pisanju tako, kot ga je on doživljal. Šocialne razlike in krivice so ga tako prizadele, da je pričel pisati o malih ljudeh: kočarjih, viničarjih, hlapcih, deklah in pastirjih, o kmečkih polproletarcih in proletarcih. Kot je sam pripovedoval, je čutil krivico skoraj bolestno in instinktivno že v otroških letih. Že v mladosti je meril vrednost literature v odnosu do življenjske resničnosti. Ni želel pisati v knjižnem jeziku oziroma jeziku, kjer bi kot ostali pisci kazal svojo besedno genialnost, temveč je pripovedoval v materni govorici, da bi ga ljudje razumeli in brali. Vselej je želel pisati slovensko, ne narečno.
Ljudskošolsko obveznost je končal na okoliški ptujski šoli in nadaljeval na gimnaziji, da bi postal gospod. Štarši so upali, predvsem mati, da bo postal novomašnik, obrnilo pa se je drugače. Mestno dijaško življenje ga ni odtrgalo od kmečkega sveta. Revščina in krivice, še posebej v Ha-
lozah in Šlovenskih goricah, so nekatere dijake socialno in revolucionarno razgibale, da so v gimnaziji ustanovili literarno družino Oton Župančič in prirejali literarne sestanke. Najprej so izdajali Vesti, ki so bile tipkane v petih, šestih izvodih in se po vsej verjetnosti niso ohranile. Proti koncu šolskega leta 1931/32 so pričeli izdajati s strojem napisan in šapirogra-firan list Rast v tridesetih ali štiridesetih izvodih. Urejal ga je Ivan Bratko, eden najbolj delovnih piscev pa je bil prav Potrč. V Rasti je objavljal predvsem prozo, manj in nerad pesmi. Prvo Potrčevo pisanje so bili pripovedni odlomki Naša gruda. Ohranjeni sta le dve dvojni številki Rasti. Pri prvi številki drugega letnika so sodelovali: Ivan Potrč, Anton Žnidarič, Ivan Bratko, Milica Kocmut, Šta-nislav Brečko, Tatjana Čuček, Helena Požlep in Josip Drofe-nik. Objavljali so avtobiografske črtice, potopise, črtice iz kmečkega življenja iz okolice Ptuja in črtice o slovenskih otrocih. Namen njihovega pisanja je bil dvojen. Nekateri so bili družbeno kritični, nekateri pa so želeli biti samo razvedrilni.
Leta 1933 je sourednik Ljubljanskega zvona Tone Šeliškar objavil Potrču novelo Kopači, Kreft pa v naslednjem letu v Književnosti odlomek novele Kočarji. Potrč se je namenoma odmaknil od večerniške idealizirane kmečke povesti. Pripoved Kočarji je napisal konec 1933 še doma v Štukih. Šprva je objavljal svoje črtice in novele v Obzorjih, Ljubljanskem zvonu in drugod, v knjigi so izšle šele po vojni 1946 pod naslovom Kočarji in druge povesti. Prvi daljši tekst, Šin, je bila povest, ki je izšla 1937 pri Vodnikovi družbi. Program literarnega društva pa je krenil v politično agitacij-sko smer in posledice so bile prijetja in zapor. Januarja 1934 so Potrča nekaj mesecev pred maturo aretirali in ga zaprli za skoraj leto dni v Ljubljani. Po zaporu je bil nekaj časa doma, potem brez pravega zaslužka v Celju, Rušah in Mariboru. Leta 1936 se je poročil s prvo ženo Ljubo Skornšek in živel pri njenih starših v Rušah. (Ljuba je bila pred vojno učiteljica, med vojno je pisala pesmi in si vse življenje želela, da bi jih objavili. V prvem zakonu se je rodil na isti dan kot oče, le leta 1937, sin Vanč, inženir gozdarstva in znani alpinist ter okoljevarstvenik.) Šele 1938 je dobil stalno službo časnikarja pri mariborskem Večerniku. Pisal je poročila za sodno kroniko.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Torek, 8. januar Danes goduje Severin.
1678 so v Kanadi odkrili Niagarske slapove.
1891 se je rodil nemški jedrski fizik Walter Bothe, dobitnik Nobelove
nagrade.
1918	je ameriški predsednik Woodrow Wilson predstavil kongresu ameriški mirovni načrt za končanje 1. svetovne vojne.
1935 se je rodil eden najslavnejših rokovskih pevcev Elvis Presley.
1959	je general de Gaulle prevzel mesto francoskega predsednika. Sreda, 9. januar
Danes goduje Julijan.
1823 se je rodil kirurg Friedrich von Esmarch, ki je leta l869 uvedel v vojsko »prvi povoj«, tako imenovano esmarchovo prevezo za ustavljanje krvavitve.
1890 se je rodil češki pisatelj Karel Čapek.
1902 se je rodil španski duhovnik Josemaria Escriva de Balaguer, ki je
leta 1928 ustanovil katoliško organizacijo Opus Dei.
1960	so na Nilu pri Asuanu začeli graditi hidroelektrarno. Zaradi akumulacijskega jezera je bilo treba preseliti nekaj znamenitih egipčanskih arheoloških spomenikov.
1856 se je v Globokem pri Rimskih Toplicah rodil slovenski pesnik Anton Aškerc.
1911 se je na letalskem mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil prvi slovenski pilot in izdelovalec letal Edvard Rusjan. Četrtek, 10. januar Danes goduje Gregor.
587 p. n. št. je kralj Nabukadnezar osvojil Jeruzalem in odpeljal prebivalce v sužnost.
1778 je umrl švedski botanik Karel Linne, ki je prvi označil človeka kot
Homo sapiens - pametni človek.
1883 se je ruski pisatelj Aleksej Nikolajevič Tolstoj.
1920 je začela veljati versajska pogodba, ki je urejala razmerja po prvi
svetovni vojni in bila po prepričanju mnogih tudi vzrok za drugo svetovno
vojno.
1942	so Japonci napadli Vzhodno Indijo, že naslednji dan pa so slavili osvojitev glavnega mesta Malaje.
1946 se je začelo v Londonu prvo zasedanje Generalne skupščine OZN.
1879 so ustanovili v Trstu Slavjansko delavsko podporno društvo. Petek, 11. januar Danes goduje Pavlin.
347 se je rodil Teodozij I. Veliki, zadnji rimski cesar, ki se mu je posrečilo združiti še enkrat celotno rimsko cesarstvo. 1895 se je rodil Laurens Hammond, ameriški izumitelj, ki je izdelal leta 1928 prvo v ZDA uporabljeno električno uro in leta 1934 prve električne Hammondove orgle.
1923 sta Francija in Belgija zasedli Porurje, ker Nemčija zmagovalkam v
1. svetovni vojni ni več plačevala odškodnine.
1946 je postala Albanija republika potem, ko so odstavili kralja Zoguja.
1962 je močan potres uničil okolico Makarske.
2001 se je nekdanja predsednica Republike Srbske Biljana Plavšic prvič
pojavila pred sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločince
na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišču se je predala prostovoljno.
Sobota, 12. januar
Danes goduje Tatjana.
1628 se je rodil francoski pisatelj Charles Perrault. Zaslovel je z zbirko francoskih ljudskih pravljic, zlasti z Rdečo kapico, Pepelko, Sinjebrad-cem in Trnuljčico.
1818 se je rodil zdravnik Ludwig Traube, ki je v medicino uvedel poskuse z živalmi.
1821 se je začel v Ljubljani kongres Svete alianse, reakcionarne zveze fevdalnih sil, ki so jo ustanovili v Parizu po drugem zlomu Napoleona septembra 1915.
1833 se je rodil nemški filozof in ekonomist Karl Eugen Dühring, predstavnik nemške smeri pozitivizma, ki velja za začetnika antisemitizma. 1873 se je rodil grški tekač Spiridon Louis, ki je osvojil zlato medaljo v maratonu na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah. 1876 se je rodil ameriški pisatelj Jack London. 1899 se je rodil švicarski kemik Paul Müller, ki je leta 1939 odkril DDT, substanco, ki hitro ubija žuželke in ima malo škodljivih učinkov na rastline in sesalce. Nedelja, 13. januar Danes goduje Veronika.
1596 se je rodil nizozemski slikar, mojster krajine Jan van Goyen. 1898 je pariški dnevnik L'Aurore objavil odprto pismo predsedniku republike z naslovom J'accuse, ki ga je napisal književnik Emile Zola. V njem je prikazal sodni škandal, zaradi katerega je bil obsojen stotnik Dreyfus v vohunskem procesu.
1943	so izvedli v Nemčiji splošno in totalno mobilizacijo.
1980 so se v Nemčiji kot stranka na kongresu konstituirali Zeleni. 1838 se je rodil v Žalcu hmeljar in politik Janez Hausebbichler, ki je prvi zasadil stalni nasad hmelja.
1904 se je rodil v Gornjem Vremenu pri Divači pisatelj in psihiater Bogomir Magajna.
1919	je Deželna vlada Kraljevine SHS ustanovila Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pozneje je bil delokrog zavoda razširjen še na Dalmacijo.
Ponedeljek, 14. januar
Danes goduje Srečko.
1814 je morala Danska po Napoleonovemu padcu odstopiti Norveško Švedski, ker je med Napoleonovimi vojnami pomagala Franciji. 1875 se je rodil nemški zdravnik, teolog, glasbenik in pisatelj Albert Schweitzer.
1914 je stekel tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov v Fordovi tovarni v ZDA.
1943 se je začela v Casablanci konferenca, na kateri so se zavezniki sporazumeli, da bodo sprejeli samo brezpogojno kapitulacijo Nemčije. 1825 se je rodil v Hodošu duhovnik Rudolf Cipot, ki je odločilno vplival na vlogo evangeličanske cerkve v Prekmurju. 1910 se je rodil v Ljubljani eden vodilnih slovenskih komunistov Tone Dolinšek, ki pa se je leta 1954 odpovedal vsem funkcijam in delal naprej kot kovinostrugar.
1941 se je rodil v Križevcih predsednik slovenskih komunistov in kasneje prvi predsednik samostojne države Milan Kučan.
18 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 8. januarja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prazniki so za nami
Še eno praznovanje je za nami. Letos je potekalo z malo grenko-sladkim priokusom, saj je kriza pošteno posegla v naša življenja. Kljub temu upam, da ste vsi našli kakšen lep, srečen trenutek zase, morda tudi za družino in prijatelje. Zahvaljujem pa se vsem, ki ste se letos odrekli nadležnemu in glasnemu pokanju. Ne pozabite, tudi rakete so zelo glasne in še bolj moteče za naravo in njene prebivalce. Pokanja je bilo sicer veliko manj kakor prejšnja leta, tako so se ptički že drugi dan spet vrnili na moje krmilnice.
Naši mali prijatelji na vrtu
Žal je vreme trenutno kar preveč pomladansko, mnogi, predvsem otroci, bi si želeli tudi kaj snega. Verjetno v teh prazničnih dnevih mnogi niste pomislili na naravo in njene prebivalce, zdaj pa je že čas, da se spet spomnite nanje. Ptice v naravi nimajo več veliko hrane, zato vam bodo hvaležne za pomoč. Poleg hrane pa ne pozabite, da potrebujejo tudi vodo. Nalijemo toplo vodo, tako da bo pticam vsaj nekaj časa na voljo. Ker je njihova zimska hrana pretežno zelo suha, je voda skoraj tako pomembna zanje kakor hrana. Krmilnice ni treba obilno zalagati s hrano, ptički morajo znati hrano poiskati tudi sami v naravi. Če pa bodo hrano in predvsem vodo našli vedno tudi pri vas, bodo tudi poleti poskrbeli za številne škodljivce na vašem vrtu.
Na spletni strani http://issuu.com/dopps/docs/ hranjenje_ptic_pozimi najdete strokovna navodila za hranjenje ptic, sama pa bi tistim, ki radi tudi ustvarjate, pa niste velik ljubitelj tipkovnic, napisala še uporaben recept za ptičjo pogačo. Potrebujete 75 g polente, semena za ptice, 2 jajci, posodo za mešanje in pekač. Zmešajte semena in polento, dolijte nekaj vroče vode in jajci. Mešajte tako dolgo, da maso dobro premešate, ne sme biti preveč tekoča. Maso nato vlijte v pekač in pecite v pečici 50 minut pri 180 oC. Ohladite in ponudite pticam. Jaz sama bi v to maso dala še kakšen lešnik, oreh, rozino, morda celo kakšen kos suhega sadja. Recept sem našla facebook strani Zeleni svet, nisem ga še preizkusila, a se mi zdi zelo uporaben.
V takih razmerah ne pozabite na zimzelene ra-
Foto: Miša Pušenjak
Hranjenje ptic pozimi je potrebno.
stline na vrtu. Kar hitro bodo trpele zaradi suše. Rododendron, lovorikovec in tudi občutljivejši iglavci čez dan čez liste izgubljajo vlago, zato jih vsakih 10-14 dni zalijemo s toplo vodo. En odrasel grm potrebuje okoli 10 l vode, večji iglavci pa še več. Zalivamo po obodu grmov, ne ob deblu, tega ne smete pozabiti. Korenine, ki srkajo vodo in poleti tudi hranila, se namreč nahajajo na obodu koreninskega sistema. Ta pa je približno tako širok, kakor je široka krona grma ali drevesa.
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 23.
SOJA (Glycine max) je najbolj razširjena stročnica na svetu. V Evropo je prišla iz Kitajske, kjer so jo poznali že pred 5000 leti. Kot kmetijska rastlina se je v Evropi in ZDA uveljavila šele v začetku 19. stoletja. Danes so ZDA največje proizvajalke soje, več kot 60 % pa je žal gensko spremenjene. Ta predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi, lahko povzroča toksične in alergijske reakcije v telesu in pojav številnih bolezni. Tako postavlja pod vprašaj varnost in koristnost uporabe soje in izdelkov iz soje v naši prehrani. Različne sorte soje se med seboj razlikujejo po barvi in obliki zrn, po okusu in po kemični sestavi.
V prehrani lahko sojina zrna pripravimo podobno kot druge stročnice (fižol, leča, grah ...), vendar vonj in okus večini ljudi nista prijetna, zato ti načini priprave niso običajni. Na trgu se soja pojavlja v industrijsko predelani obliki kot sojino mleko, sir (tofu), moka in testenine, olje, omake, kosmiči, briketi ... Zaradi svoje hranilne vrednosti in visokega odstotka rastlinskih beljakovin (vsebuje 8 esencialnih aminokislin) soja velja za enakovredno mesu, zato je nepogrešljiva v prehrani vegetarijancev
A' &&' '
■ •

in predvsem veganov. Prednost sojinih beljakovin pred mesnimi je manj maščob, so brez holesterola in predstavljajo bogat vir vlaknin, vitaminov in mineralov. V kitajski tradicionalni medicini velja, da prehod z mesnih na rastlinske beljakovine v prehrani ublaži in upočasni procese staranja, vrne umsko svežino in polepša kožo.
Pomembne sestavine v soji so ob beljakovinah tudi nenasičene maščobne kisline, med njimi tudi koristne omega 3, številni encimi, vitamin E, železo in kalcij. Posebnost v sestavi soje pa predstavljajo izoflavonske spojine - fitoestrogeni, rastlinski hormoni, ki posnemajo delovanje človeku lastnega hormona estrogena. Sojini fitoestrogeni vplivajo na čvrstost kosti in preprečujejo osteoporozo, imajo ugoden vpliv na delovanje srca in ožilja, blažijo pojav vročinskih valov v menopavzi in ščitijo pred nastankom nekaterih hormonsko odvisnih rakov (na dojkah in prostati). Genistein je fitoestro-gen, ki zniža slabi LDL in zviša dobri HDL-holesterol. Lecitin iz soje sodeluje pri presnovi maščob in pomaga uravnavati vrednost holesterola v krvi. Koristen je tudi pri motnjah spomina in koncentracije.
Pri nakupu izdelkov iz soje za uporabo v prehrani nujno izbiramo tiste z ekološkim certifikatom. Ta zagotavlja nadzor od semena, vzgoje rastline in industrijske predelave do končnega izdelka. Tako bomo zagotovili
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
varnost in koristnost izdelkov za naše zdravje.
Na trgu so številna prehran-ska dopolnila, ki vsebujejo izvlečke iz soje, predvsem lecitin in fitoestrogene v obliki tablet, kapsul in granulatov. Tudi v tem primeru proizvajalci poreklo soje in varnost izkazujejo z ekološkimi certifikati. Izdelki so namenjeni ženskam v menopavzi za lajšanje navalov vročine (fitoe-strogeni), tistim, ki imajo mejno zvišane vrednosti holesterola v krvi in motnje spomina in koncentracije (lecitin).
NAMIG: naj vas strah pred gensko spremenjeno sojo ne odvrne od uporabe izdelkov iz soje! Preverite certifikat in si privoščite odmerek soje na dan, zagotovo bo koristil vašemu zdravju!
S tem prispevkom zaključujemo serijo člankov na temo Tudi hrana je lahko zdravilo. Da je hrana tudi zdravilo, smo se prepričali v številnih primerih. Vendar ne pozabimo: hrana je tudi užitek!
Mirjana Dunjič Lapuh,
mag. farm., Lekarne Ptuj
Kaj z božičnim drevesom
Mnogi ste v želji po varovanju narave kupili žive smrekice. Žal, če jim hočete dobro, jih morate čim prej postaviti na mrzlo. Lahko jih pustite v loncu, morajo pa ven iz ogrevanih stanovanj. Tisti, ki jih želite posaditi v naravo, jih raje kar posadite, saj je vreme za to opravilo povsem primerno. Če bodo predolgo na toplem, bodo začela poganjati. Če pričnejo sokovi spet krožiti po rastlini, potem tako drevesce prvi hujši mraz uniči. Zato morajo čim prej ven na mrzlo.
Rezana, živa božična drevesca pa seveda še lahko krasijo stanovanja. Iglice, ki odpadejo, posujte okoli hortenzij, borovnic, rododendronov, malin ali lovorikovcev. Če teh rastlin nimate, jih lahko nasujete tudi okoli jagod. Škoda jih je metati v smeti. Tudi deblo lahko tisti, ki imate drobilec komposta, zdrobite in porabite v isti namen, zelo lepo pa je tudi kot opora okrasnim plezalkam, na primer srobotu ali klematisu, lahko pa tudi kumaram, okrasnim bučkam ali celo paradižniku. Tako bodo na vrtu celo v okras.
Sobne rastline
Zelene sobne rastline seveda še vedno počivajo. Ne gnojimo jih, pa tudi zalivamo samo takrat, ko se popolnoma posušijo. Cvetoče rastline, posebej če smo jih dobili za darilo, pa enkrat na teden po-gnojimo s tekočimi gnojili. Sama bi sicer predpisano koncentracijo gnojila zmanjšala za polovico, ker v tem suhem zraku voda hitreje izhlapeva. Zato rastline ne počrpajo vsega gnojila, to pa se v obliki belih kristalov rado nabira na površini zemlje v lončkih. Kakor hitro cvetenje preneha, prenehamo gnojenje in pustimo rastline počivati.
Foto: Miša Pušenjak
Sijaj božičnih zvezd počasi bledi.
Božičnim zvezdam bodo počasi pričeli odpadati listi. Mojim se žal to že dogaja. Ne mislite, da je s tem kaj narobe. Ne, to je povsem naraven pojav. Tudi v naravi najprej zacvetijo, nato pa ogolijo in na njih ostanejo samo plodovi. Pri nas seveda plodov ni, listi pa le odpadejo. Veliko božičnih zvezd lahko ohranimo za naslednje leto. Seveda pa bodo za ponovno obarvanje zgornjih vršnih listov potrebovale nekaj naše nege in pozornosti. Kljub temu da sem že večkrat pisala o tem, naj še enkrat ponovim. Ko božični zvezdi ostanejo samo še zgornji obarvani listi, jo močno porežemo, vejice pokrajšamo vsaj za polovico. Tisti z občutljivo kožo naj si pri tem opravilu nataknejo rokavice. Božična zvezde sodi namreč med mlečke, zato ji ob rezanju iz ran prične teči beli mleček. Rez je potrebna, da boste vzgojili lepo razvejano gosto rastlino. Tudi če ne bo ponovno razkošno zacvetela, je lahko lep okras naših domov. Vsako vejo okrajšamo za polovico ali celo več. Nato jo damo v svetel, ne pretirano tople, a ne mrzel prostor. Idealna temperatura je med 15 in 18 oC. Pazite, kako zalivate, ker sedaj ni več listov, zato potrebuje veliko manj vode, ne sme pa se izsušiti. Ne gnojimo. Spomladi jo obvezno presadimo. Vendar naj bo zunanja temperatura v dnevu, ko jo presajamo, vsaj 15 oC. Presadimo jo v samo za eno številko večji lonček, vzamemo pa kupljen substrat, ki ga obogatimo s tretjino domače, vrtne zemlje, če jo imamo. Ko bodo nočne temperature višje od 10 oC, jo prestavimo na prosto, postavimo jo nekam v polsenco in samo redno zalivamo. Lahko jo gnojimo sočasno kakor balkonske rastline, ni pa nujno potrebno. Pazimo le, da ne bo na preveč vlažnem mestu, odstranimo tudi okrasne lonce, da ne bo stala v vodi. V jeseni, ko se noči spet ohladijo, pa jo prestavimo v stanovanje. Če želimo cvetenje okoli božiča, jo moramo zatemnjevati. Začeti moramo že v začetku septembra. Dan ji moramo skrajšati, noč mora biti dolga najmanj 14 ur. Tako jo pokrijemo ob 17. uri popoldan in ostane pokrita vse do 7h zjutraj. Tema pa mora biti popolna. V tem primeru jih bo večina dobila obarvane vršne liste. Če pa tega ne boste naredili, se bo to zgodilo nekoliko kasneje, tik pred začetkom pomladi.
Božična zvezda je lep spremljevalec naših božičnih praznikov, vendar jo lahko do tako razkošnega cvetenja pripravijo samo vrtnarji. Zagotovo pa je nekaj posebnega, ko ponovno zacveti tudi v našem stanovanju.
Miša Pušenjak
■ '^St N^
t- > V Tako poleti, še bolj pa pozimi ptički potrebujejo tudi vodo.
Foto: Miša Pušenjak
torek • S. januarja 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK l9
S svetovne
glasbene
scene
Znani so najboljši albumi v letu 2012. Lestvica je sestavljena na osnovi prodajnih rezultatov in uvrstitev na najpomembnejših svetovnih glasbenih lestvicah. Drugo leto zapored je na samem vrhu Adele s svojim super uspešnim albumom 21, ki se je v lanskem letu prodal v več kot 9-milijon-ski nakladi. Med najbolje prodajanimi albumi, ki so bili izdani v letu 2012, pa na prvem mestu s 3,8 milijona prodanih izvodov najdemo album Red, ki ga je posnela country zvezdnica Taylor Swift. Kar dvakrat pa se je med prvih pet uspelo uvrstiti fantovski zasedbi One Direction: na tretjem mestu je njihov album Up All Night, na petem pa album Take Me Home. Med omenjena albuma se je na četrto mesto vrinila Lana Del Rey z albumom Born To Die.
Adele
http://3.bp.blogspot.com
TOP 10 NAJ ALBUMOV V LETU 2012:
1.	Adele - 21- 9,2 milijona
2.	Taylor Swift - Red - 3,8 milijona
3.	One Direction - Up All Night
-	3,6 milijona
4.	Lana Del Rey - Born To Die
-	2,9 milijona
5.	One Direction - Take Me Home - 2,9 milijona
6.	Mumford & Sons - Babel -2,7 milijona
7.	Pink - The Truth About Love
-	2,4 milijona
8.	Justin Bieber - Believe -2,3 milijona
9.	Coldplay - Mylo Xyloto - 2,2 milijona
10.	Maroon 5 - Overexposed
-	2 milijona
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	HO HEY - THE LUMINEERS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR
2.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT. BRITNEY SPEARS
3.	GANGNAM STYLE - PSY
NEMČIJA
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	PEOPLE HELP THE PEOPLE - BIRDY
Originalna postava skupine Sugababes Mutya Buena, Keisha Buchanan in Sio-bhan Donaghy je na staro leto poskrbela za veliko presenečenje: dekleta so prvič po desetih letih znova nastopila v živo na kratkem koncertu v Londonu. Trio, ki je bil predstavljen kot Mutya Keisha Siobhan, je nastopil v okviru prednovoletne zabave, ki jo je organizirala znana časopisna hiša Ponystep. Izvedle so pesem Overload, ki je bila prva prava uspešnica skupine, sledila je pesem Freak Like Me in priredba aktualne Rihannine
uspešnice Diamonds.
®®®
Na svetovno glasbeno sceno se vrača nekdanji britanski pop zvezdnik Stuart Goddard, bolj znan kot Adam Ant. Pevec je 21. decembra predstavil videospot za svojo novo skladbo Cool Zombie. Omenjena skladba naj bi bila predhodnica že dolgo najavljenega novega albuma Adam Ant is the Blu-eblack Hussar in Marrying the Gunner's Daughter, katerega izid je bil sprva planiran že za leto 2010. Adam & The Ants, še ena velika zvezda iz zlatih glasbenih 80. prejšnjega stoletja, so prvi večji uspeh dosegli leta 1981 s singloma Stand And Deliver in Prince Charming, naslednje leto pa je s pesmijo Goody Two Shoes osvojil
prvo mesto na uradni britanski glasbeni lestvici.
® ® ®
Britanska kraljica Elizabeta II. je kontroverzni angleški pevki in veteranki angleške glasbene scene Kate Bush pred dnevi podelila prestižno priznanje Commander of the Order of the British Empire - poveljnik britanskega cesarstva. Nagrado je prejela za svoje glasbene zasluge. Kate Bush se je rodila 30. julija 1958 v Wellingu, njena glasbena pot pa se je pričela daljnega leta 1978, ko je izdala svojo prvo veliko uspešnico Wuthering Heights. V nadaljevanju svoje bogate kariere je posnela še nekaj velikih hitov, kot so Running Up that Hill, Don't Give Up in The Man with the Cild in His Eyes. Njen zadnji album 50 Words For Snow je izšel leta 2011. Med ostalimi letošnjimi nagrajenci so še kolesar Bradly Wiggins, telovadec Louis Smith, modna oblikovalka Stella McCartney, ilustrator Quentin Blake, umetnica Tracey Emin, ko-reografinja Arlene Phillips in filmska igralca Ewan McGregor in Adrian Lester.
®@®
Oblasti angleškega mesta Birmingham naj bi resno razmišljale o tem, da bi tamkajšnje mednarodno letališče poimenovali po Ozzyju Osbour-nu, pevcu legendarne zasedbe Black Sabbath. Jim Simpson, ki je odkril to popularno heavy metal zasedbo in z njimi podpisal prvo profesionalno pogodbo, je pobudnik akcije, s katero želijo, da letališče nosi ime po tem slavnem glasbeniku. Skupina Black Sabbath je nastala leta 1968, ustanovni člani pa so bili Ozzy Osbour-ne (vokal), Tony Iommi (kitara), Terence »Geezer« Butler (bas) in Bill Ward (bobni). Če bo omenjena pobuda uspela, to ne bo prvo mesto, katerega letališče bo nosilo ime bo znanem glasbeniku. V Liverpoolu se letališče imenuje po Johnu Lennonu, v New Orlean-su po Louisu Armstrongu, v Salzburgu po Wolfgangu Amadeusu Mozartu.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
______________________________________i
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Znamke
Pred kratkim sem pisal o modnih trendih v načinu razmišljanja, pa sem med drugim omenil tudi znamke. Dandanes je bolj ali manj skoraj vse ena velika znamka. Vse potrebuje blagovno znamko in ime, da je kaj vredno. Da je med ljudmi sploh prepoznano in vredno razmisleka.
Tako je z oblačili, glasbo, pohištvom, hrano. Slednja je recimo naenkrat vredna premoženje, ko ji kdo nadane eksotično ime, po možnosti v francoščini, pa četudi po krožniku valovi navadna domača juha po babičinem receptu. Prevladuje pop kultura... In je samo to, kar je popularno pri večini. Zanimive knjige so tiste, o katerih se na veliko razpravlja po televiziji ter revijah, tiste z raznih best-seller lestvic in tiste, ki jih v svoji oddaji predstavi kakšna »zvezda«.
Zadnje čase sem opazil, da je tako tudi, kadar ljudje govorijo recimo o zlu. Zrecitirajo na primer »Hitler, holokavst, druga svetovna vojna« in to je to. To je zlo. Blagovna znamka. Etiketa, ki se jo nalepi na ta pojem in kaj drugega potem tako več sploh ne obstaja. Zlo, ki se dogaja dan za dnem, vsepovsod, za sosednjimi vrati, ni pomembno. Prav tako dobrota. To je Oprah, to je bog in tako naprej. Tudi bog je moralna blagovna znamka. Nekaj, kar marsikdo dojema kot merilo človekove dobrote in moralnosti. Saj ne vsi, kar nekaj ljudi pa.
Pa se ne morem izogniti vprašanju, čemu ... Zakaj mora biti vse poznamkano? Kar mi pride na misel, je družbeni položaj, status. Mar niso bile znamke od nekdaj statusni simboli? Nekaj, kar veliko pove o drugih in o nas. No, predvsem to, kar bi radi povedali. Ne me sicer narobe razumeti, blagovne znamke me ne motijo. Ničesar nimam proti imenom. Kar me moti, je samo to, da so imena prerasla dejanske stvari. Da se vse vrti okoli dobrega marketinga. Glavni faktor je PR, ne pa nujno kakovost. Razlika je namreč spet v vzroku in posledici. Ali je pomembno samo ime ali je to postranska reč?
Je pa še druga plat tega. V mislih imam namreč socialno spre-jetost in družbenost. Če je nekaj popularno, to pomeni, da ima ali pa to počne masa, večina. In če potemtakem v popularni družbi popularno razmišljaš ali pa se popularno vedeš, to skoraj zagotovo pomeni, da boš tudi sam kmalu popularen. Vključenosti ter sprejetosti pa si tako želi vsak človek, mar ne? Nikogar namreč ne zanima pretirano razpravljanje o grozotah tega sveta, a če ob taki priložnosti omeniš holokavst, za mizo več ne bo dvoma o tvojem intelektu. To blagovno znamko namreč vsak prepozna in vsak ve, koliko stane.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
l_es t Vi
I N
1.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO I
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	HO HEY - THE LUMINEERS
4.	LITTLE THINGS - ONE DIRECTION
5.	GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS
6.	TROUBLEMAKER - OLLY MURS FT. FLO RIDA
7.	TRY - PINK
8.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE
9.	DIFFERENT - ROBBIE WILLIAMS
10.	GANGNAM STYLE - PSY
11.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5 fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
A J
MARS
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • S. januarja 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
turški džuveč*, solata, ocvrta jabolka SREDA
ričet s prekajenim mesom ČETRTEK
krompirjev golaž, hrenovka PETEK
kisla repa, fižol SOBOTA
enolončnica s kislim zeljem**, rižev narastek z jabolki NEDELJA
korenčkova kremna juha, ocvrt piščanec, francoska solata PONEDELJEK
zelenjavna enolončnica, marelični cmoki, kompot
*Turški džuveč
Sestavine: 600 g mesa (jagnjetina, teletina, ovčetina ali svinjina), 80 g olja, 150 g čebule, 60 g korenja, 100 g zelene, 250 g paprik, 200 g paradižnika, do 2 dl tople vode ali juhe, 100 g riža, 1/2 šopka peteršilja, šetraj, sol, poper .
Na večje kose narezano meso z vseh strani popečemo na ogretem olju ali masti, da porumeni. Dodamo sesekljano čebu-
lo, na kocke narezano korenje in zeleno. Dušimo do mehkega in po potrebi prilijemo vodo. Na koncu dodamo polovico predvidene količine na koščke zrezanega olupljenega paradižnika, posolimo, popopramo in nalijemo vodo (ali juho iz kocke). Pri zmerni temperaturi dušimo, dokler voda ne izpari. Zelenjavo in meso zložimo v lončeni pekač, dodamo napol kuhan riž, rezine paprike in rezine olupljenega paradižnika. Po potrebi prilijemo toplo vodo in v pečici pečemo pri 175-200 °C do mehkega. Kuhan džuveč potresemo s sveže mletim poprom, drobno sesekljanim peteršiljem in šetrajem. Zraven ponudimo solato.
**Enolončnica s kislim zeljem
Sestavine: 50 dag kislega zelja, 50 dag mešanega mletega mesa, 1 srednje velika čebula, 1 strok česna, 1 rdeča paprika, 1 srednje velik korenček, 1 manjša jedilna bučka, 10 zelenih oliv polnjenih s papriko, 2 srednje velika paradižnika, 3/4 l goveje juhe ali juha iz kocke, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 lovorjev list, 1 žlička majarona, muškatni orešček, 2 žlici olivnega olja, sol, poper.
Na olju prepražimo meso. Primešamo sesekljano čebulo in česen ter na kocke narezano papriko, korenček in bučko. Primešamo paradižnikovo mezgo, začinimo in premešamo. Dodamo kislo zelje, zalijemo z juho in na majhnem ognju kuhamo 15 minut. Dodamo na kocke narezan paradižnik in razpolovljene olive, po potrebi začinimo in kuhamo še 15 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
NESREČA
Moški na letalu se nervozno preseda sem ter tja. Sopotnik mu reče:
»Voziti avto je bolj nevarno kot leteti z letalom. Moj najboljši prijatelj je umrl v avtomobilu.« »Moje sožalje. Kaj pa se je zgodilo?«
»Letalo je strmoglavilo nanj.«
NAPITNINA
Starka je prišla v hotel in hotelski uslužbenec ji je v sobo odnesel prtljago. Ko je zapuščal starkino sobo, mu je ta v roko stisnila dolarski bankovec in mu rekla: »Popijte pivo za moje zdravje.« »Samo enega? Saj vendar izgledate zelo bolni.«
PLANET
Srečata se planeta in eden vpraša:
»Kako si kaj?«
»Slabo! Imam homo sapiens!« »Nič hudega. Tudi jaz sem ga že imel, pa sem se ga hitro znebil.«
NOČE OSTATI
Hotelski gost je s prtljago prišel iz sobe v recepcijo, glasno vrgel ključ na pult in jezno dejal re-ceptorju:
»Niti dan več ne ostanem tukaj! Ponoči sem ubil 89 komarjev!« »Kaj res? Pa resnično ne bi še kakšen dan ostali?«
KAZEN
»Če se bom kdaj poročil, se bom z lepo in pametno žensko!« je rekel Roman prijatelju. »Potem se pa dolgo ne bova videla!« »Zakaj?«
»Ker je za bigamijo predpisana zaporna kazen!«
SLUSNI APARAT
Dedek, ki je bil malo naglušen, je odšel k specialistu, ki je prodajal slušne aparate. Specialist ga je pregledal in mu rekel: »Svetujem vam, da kupite tale mali slušni aparat. Je zelo majhen, toda odlične kvalitete. Jaz ga nosim že nekaj let!« »In koliko stane?« »Ne, nič ne rjavi!«
LASJE
»Zmago, kakšne lase ima tvoj očka?«
»Veste, moj očka ima samo glavo.«
MOLITEV
Pri verouku je učitelj vprašal Igorja, ali pred jedjo vedno moli. »Ne!« je rekel Igor. »Samo takrat, ko kdo drug nabere gobe!«
Štajerski TEDNIK
PRIPADNIKI BOSENSKE CERKVE
ZMESEN KRUH S KRHLJI SUHEGA SADJA
RACUNSKI STROJ
UMRLI FRAJTONAR (LOJZE)
APETIT
TLACILEC SNEGA
JANEZ ROHACEK
SESTAVIL
EDI KLASINC
SONA-RODNJAK
MESNA PRIKUHA
PREPRODAJALEC MAMIL
IGRALEC (BORIS)
EVA NOVŠAK
GOROVJE V BOLGARIJI
LEDVICA
LETOVIŠCE NA KRIMU
POVRŠINA, OBMOCJE
ENOST, POVEZANOST
GLASBENI ZNAK ZA TON
STARA MAMA, BABICA
SLANO PECIVO
TROBENTA (NIŽJE POG.)
HODNIK OB VAŠKI HIŠI
OLEG VIDOV
RUMENA BARVA
MORSKI SKATI
FRANCOSKI PESNIK (PAUL)
UPOŠTEVANJE, OZIR
NEBEŠKI OCE
GENOCID
DIVAN, ZOFA
NASLANJALO
MOGOCNA GORA
ZVIJACNOST
PISATELJ SVEVO
PRECNA NIT
KOTIV ZOB
OSTER POTEGLJAJ
VOZEL (NAR.)
DOLGOCASJE
VZPETINA NA JUGU MORAVSKE DOLINE
JANA MALI
LUKA NA DU-GEM OTOKU
NADA NUČIČ
POLITIK (RAHMAN)
OKUSNA RIBA
DEL VINOGRADA
VAS PRI TRNOVSKI VASI
BALETNIK OTRIN
ZILJSKA NOŠA
OKRASNA NABORNICA, ŽABO
KOTNA ENOTA
VAS PRI RAZDRTEM
ANTON INGOLIČ
ČAČAK
NOV ODSTAVEK
VECLETNI ŽUPAN DESTRNIKA (FRANC)
SLUGA, SLUŽABNIK
MARIBORSKA TOVARNA MESNIH IZDELKOV
NAS SLOVITI POP-TRIO
MAJHNA OSA
UGANKARSKI SLOVARČEK: JABOT = okrasna nabornica, žabo, KARNER = kožnata lovska torba, KVOCNJAK = zamesen kruh s krhlji suhega sadja, OSTAN = slovenski gledališki igralec (Boris, 1960-), SLIVNA = vzpetina na jugu Moravške doline, SLONIK = naslonjalo, STRANE = naselje pri Razdrtem, VALERY = francoski pesnik, kritik in dramatik (Paul, 1871-1945), VALET = sluga, služabnik.
eojso 'e>|!OJ3 '!>ieso>i '}e|6A
'ojs^nd 'esu||e 'auejjs 'uejpej '}oqef 'das 'soso| 'euuoiAi 'mm '|/\|f 'euAjis 'ibzoa '^no 'o|en 'isoab^oi '^eoo 'joiuopoj '§oq 'Ajsiba 'isouaiunj '¡uefisj^ 'oa|e}dei 'uejso 'J9|!P 'aieqo '^efoj :ouAejopoA DINVZIdM 31 A3HS3d
Foto: AŠV
Foto: AŠV
torek • 8. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 21
Govori se ...
... da prihaja ta četrtek v najstarejše slovensko mesto Janez Janša. A brez bojazni, ne gre za predsednika vlade, ampak le za nadvse posrečen filmski projekt.
... da so si ob zaključku prve faze projekta varovanja podtalnice Ptujskega polja nekateri zelo oddahnili. Predvsem tisti, ki mislijo, da lahko sedaj začnejo drugi krog onesnaževanja.
... da si pri svetem Marku kljub temu niso povsem oddahnili, saj še vedno ne vedo, ali so novembrske poplavne vode strupene mulje iz njihove lagune odplaknile v Šturmovce ali bratom Hrvatom. In tako ne vedo, ali naj se še naprej jezijo zaradi poplav ali naj bodo kar zadovoljni.
... da sporom med posvetno in cerkveno oblastjo pri Svetem Tomažu še ni videti skorajšnjega konca, saj obe strani trdita, da je pravica na njihovi strani. Vprašanje je le, na katero stran bo sedaj stopil Vsemogočni.
... da kljub temu in kljub vsesplošnemu pomanjkanju delov-
nih mest Središčani še vedno zelo intenzivno iščejo duhovnega pastirja. Baje so ga pripravljeni celo sami štipendirati, kajti očitno slutijo, da je lahko ta poklic tudi nadvse donosen.
. da nekateri najvnetejši ljubitelji belih strmin baje vedo, zakaj naši najboljši smučarki ni uspelo zmagati na Sljeme-nu. Prepričani so namreč, da bo zmaga na Pohorju veliko slajša.
... da so bili šumarski nogometaši ob prvem dnevu priprav
deležni obilnih snežnih padavin. Kot da jih želi tudi narava obvarovati težkega začetka, ki jim ga pripravlja trener.
Vidi se ...
... da se intenzivni dogovori o preimenovanju Ptujskega jezera v Markovsko vse bolj stopnjujejo. Markovskiprvi možje pri prepričevanju prvega moža mestne občine že pridobil podporo enega od uspešnih in za tovrstne zadeve zelo izkušenih podjetnikov.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
www.didakta.si
^■DÍDAKTA
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14.1. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Nina Pleteršek, Kidričevo.
Foto: Danijel Gašparič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tudi naše bralce je navdušila letošnja Ptujska pravljica pred mestno hišo. Tako nam je bralec Danijel Gašparič prinesel tole romantično praznično fotografijo.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			4	3	5	8		
6	4	8		1		3		
			6		8	9		
1			2		7		5	
	7	2				6	9	
	5		9		1			8
		1	3		2			
		3		9		5	4	2
		5	8	7	4			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©	€€	GGG
Bik	VVV	©©	€	GG
Dvojčka	V	©©©	€€	G
Rak.	VV	©©©	€	GGG
Lev	V	©©	€€€	G
Devica	VV	©©©	€	GG
Tehtnica	VV	©	€€€	GG
Škorpijon	VVV	©©	€	GGG
Strelec	VV	©©©	€€	GGG
Kozorog	VV	©	€€€	GG
Vodnar	V	©©	€€	GGG
Ri6i	VVV	©	€€	GG
(Vir: www.pregovor.com)
»Cilj je manj pomemben kot prisotnost v vsakem trenutku na poti proti cilju.« Greg Anderson
»Če si se napotilproti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja na tebe, ne boš do cilja nikdar dospel.« Fjodor Mihajlovič Dostojevski
»Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.«
Beverly Sills
»Osredotočimo se na pot, ne na cilj. Izpolnjenosti ne prinaša to, da nekaj končamo, ampak nas izpolnjuje že dejanje samo.« Greg Anderson
»Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo. Zdi se, da človek izgubi mnogo življenjske sile, če nima nobenega cilja.«
John Ernst Steinbeck
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: KOF ETA RICA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. do 14. januarja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 8. januarja 2013
Ormož • Do sezone bodo pripravljeni
Voda za namakanje bo, denarja še ni
V ormoški občini še vedno odpravljajo posledice novembrskih poplav, saj je večina škode nastala na kmetijskih površinah, znatna škoda pa je tudi na črpališču lani odprtega novega namakalnega sistema. Strojnica črpališča je bila namreč, kot smo poročali, povsem pod vodo, voda je na tistem delu narasla za več kot štiri metre.
Kot nam je povedal Miran Klinc, ki je na Občini Ormož zadolžen za kmetijstvo, so takoj, ko je bilo mogoče, v črpališču demontirali motorje, da jih je pooblaščeni servis razstavil, očistil in osušil. Vsi so bili v skrbeh, da so motorji povsem zanič, vendar je bila sreča v nesreči in motorje so že ponovno zmontirali v črpališče ter izdali tudi nove garancijske liste. Te dni zamenjujejo še elektromagnetne ventile, števce in ostalo elektroniko, saj jo je treba v celoti zamenjati, ker jo je voda uničila. Škoda je bila ocenjena na 80.000 evrov, pričakujejo pa, da bo končna vsota nekoliko manjša, saj je popravilo potekalo bolje, kot so pričakovali.
„Danes je marsikdo pame-
Prejeli smo
Ptujskim protestom ob rob
Ptujski dan vseslovenske vstaje se je dogajal na simbolični majevski dan, 21. decembra 2012, ob koncu dobe genialnega koledarja, začete pred 5125 leti . Časovno in prostorsko takrat nepredstavljivo daleč, se pretaka duhovna energija človeštva in slehernika, enakega po rojstvu in smrti in zato vedno znova vstajajočega v bran svojih pravic do svobode in dostojanstva, ki mu jih, večini, vedno znova odrekajo in oporekajo pripadniki iste človeške vrste, zanimivo, vedno v manjšini.
A ta zatirana večina je vedno in povsod popravljala in plačevala politične in ekonomske zmote kričeče manjšine in s tem reševala človeštvo!
Val demonstracij, ki je iztekajoče se in preteklo leto zaznamoval svet, je pljusnil k nam. Obžalujoča je usoda mnogih narodov arabskega sveta, Azije (S. Koreje, Tibeta) in neverjetno številnih drugih narodov sveta, Afrika, ki jim lastne ali tuje politične elite krojijo človeka nevredno in nezasluženo življenje in še za mnoge generacije ne bo boljšega!
Vsaj razviti svet, sev. Amerika , zahodna Evropa, je bil pred desetletjem na pragu relativnega blagostanja. A pot vanjo je bila pretrgana z velikanskimi napakami: ZDA so milijarde milijard »zagonile« v zmotnih vojnah, bankirji in nemoralni turbokapitalisti so potopili države v pohlepu za nenasitnim dobičkom, ki ga vlade niso hotele ali zmogle pravočasno zajeziti.
Značilno, da so se skandinavske države, Kanada, Avstralija, Avstrija, kjer je red zakon in zakon red, ter dejansko spoštovanje človeka večje, in Nemčija s svojim silnim gospodarskim potencialom tem svetovnem finančnem potopu dokaj dobro izognile.
Tudi Slovenija postala del
ten in očita, zakaj smo črpališče naredili tako nizko. Črpanje vode pomeni velik strošek za namakanje, zato smo črpališče približali Dravi na takšni nivo, da je sesalna višina čim manjša. Seveda je bila upoštevana možnost poplav, a da se bo voda dvignila za 4 metre, ni mogel predvideti nihče," pojasnjuje Miran Klinc.
Sanacija črpališča naj bi bila končana okoli 15. januarja, v drugi polovici januarja pa pričakujejo še komisijski pregled, saj sredstva za izgradnjo namakalnega sistema zaradi obveznega 6-mesečnega poskusnega obratovanja še niso sproščena. Občina Ormož, ki je za kritje investicije najela kredit, okoli 1,6 milijonov sredstev že zelo težko čaka.
globalne Evrope, katere odlične strani (prostpretok ljudi, kapitala, delovne sile, demokratičnih norm) so prekmalu zasenčili veliki problemi. Neizkušena deželica na sončni strani Alp se je v trenutku razgalila kot dežela mafije, tajkunov, belih ovratnikov, srednjeveških kut, kvazizvezd, politikantov, nesramnih bankirjev, gradbenih baronov in baronic, tatinskih menedžerjev, s tujo nesrečo pozlačenih stečajnih upraviteljev in advokatov , brez števila bajno plačanih »pomembnih« svetovalcev in članov vseh mogočih svetov ter uprav in daleč na koncu najštevilnejših brezupno brezpravnih ljudi.
Denar, ko je bil in ko ga že več ni bilo, je v vagonih končeval na temnih postajah, kjer so zgoraj opevani nastavljali žepe in se tiho krohotali,v deželi pa so kot domine, zakleto in uro-čeno po istem scenariju padala gospodarska podjetja, edini garant življenja in blaginje vsake družbe. In manj kot ga je bilo, več so ga hotele »elite« zase.
Milijarde na avtocestah, med najdražjimi na svetu in obratno sorazmerne po kvaliteti, milijarde v bančnih neizterljivih naložbah in kreditih, milijoni za tuje patrie, ko bi verjetno ne kaj slabše krpane izdelovala domača železarska industrija, milijoni tu, tam, kot na beraški svatbi : »manj imamo bolj zapravljamo!«
Pravna država ne deluje! Dolga leta petletni zaostanki ( katera tovarna bi obstajala, če bi bila 5 let v zaostanku z delom?), zastareli sodni procesi (Zbiljski gaj po desetih letih!? Ljudje so plačali hiše, a se lahko obrišejo pod nosom za denar in številni drugi), nihče (resnici na ljubo vem za dva) pa ni obsojen ob tolikem gospodarskem kriminalu.
Šolstvo je vrženo iz tečaja osnovnega poslanstva: vzgajati, učiti, kultivirati, socializira-ti, osmišljevati življenje. Učitelji so postali osmešeni državni birokrati, noč in dan ubadajoči se z reformami reform, akti-
Foto: Viki Ivanuša
Miran Klinc je prepričan, da bo namakalni sistem do začetka sezone pripravljen za namakanje in da bo na voljo tudi voda.
Miran Klinc je prepričan, da bo v začetku namakalne sezo-
ne sistem pripravljen za obratovanje, Dravske elektrarne so
vi, seminarji, bitko za točkami in napredovanji, namesto da bi tako dobro usposobljeni, kot so, in v dobrih pogojih v svojem pedagoškem miru poučevali. Vsak šolski minister piše Belo knjigo, ki kmalu postane Črna knjiga šolstva. V njih so pravice učencev postavljene pred dolžnosti, kar je lažna slika o življenju, univerze pa so postale z neverjetnim programom družbenih smeri enigma, ki ji ni kos nobena križanka, nazivov, inflatornih magisterijev in doktoratov, ki mladim dajejo za življenje v tem in takem času večinoma neuporabne diplome ter jih obsojajo na iskanje popolnoma drugih zaposlitev in uvrščajo v tragični armadi 110.000 brezposelnih, v 35 % starih do 35 let.
Zdravstvo zaradipomanjka-nja sredstev bije obupno bitko . Zdravila, storitve, obnove in gradnje so v njem enkrat precenjene. Plače direktorjev javnih zavodov v državni lasti so tudi v zdravstvu nesorazmerno prevelike v primerjavi z drugimi profili.
Dejstvo je, pa če hočemo slišati ali ne, da je javni sektor privilegiran in predimenzioniran glede na materialno-proi-zvodni ceh, ki ustvarja bruto družbeni dohodek za državni proračun in ga je treba na daljši rok tankočutno uravnovesiti.
Banke, ki bi naj bile podpora gospodarstvu in varčevalcem, so »črna luknja« države, ki jo sanirajo davkoplačevalci. Naši »bankirji«, vključno z Banko Slovenije, severno od Alp ne bi smeli niti pometati pred bankami, tako bi se jih bali, da ne bi pomotoma zašli vanje! No, pri nas je to drugače: za takšno vodenje je dovolj milijon nagrade in zadnja plača v višini tisoč evrov dnevno. (Kar je še vedno manj od cestnega barona, ki je dobival 2000 evrov dnevno.)
In nikogar ni bilo, ki bi udaril po mizi in rekel: »Dovolj!«
Tako boleče in sramotno je to za vse, ki so v preteklosti toliko pretrpeli za slovenstvo, človeštvo. Za delavce in kme-
te, razumnike in umetnike, za padle v nesmiselnih vojnah, za branilce svobode, ob tem nizkotno izrojenem valjanju lako-mnih povzpetnikov v ljudskem denarju.
Čas je za mnogo večjo vlogo civilne družbe. Naše politične stranke so postale pogubno torišče medsebojnega boja, ki svoje interese , boj za oblast in materialne privilegije posta-vljajopred interese naroda, kar je nedopustno, in kot se vidi, uničujoče! Tako se je Slovenija programirala za propad!
A Einstein pravi :«Sveta ne bodo uničili tisti, ki povzročajo zlo, temveč tisti, ki mirno gledajo, kako to počno!«
Tej strašni obsodbi se je Ptuj izognil in pokazal, da je del ogromne večine človeštva, ki zahteva socialno svobodo in dostojanstvo, poštenje in pravično delitev ustvarjenih dobrin . Priznanje za to gre protestnikom, organizatorjem protestov in profesionalno pozitivnim delavcem policije.
Na prvem shodu so me pretresle delavke, ki so svoj protest, bes in nemoč izrazile s primerjavo obstoječega grozljivo krivičnega plačilnega razmerja v primerjavi 1 proti 10, 20, 30 in več (primerjava z zgoraj omenjenimi je 1 proti 50 d0 100!), na drugem simboličen skupinski prihod mladih pod vodstvom svojega ravnatelja, kot sporočilo, da so sposobni izgraditi boljši in pravičnejši svet, saj ta stari nima šans (in pravice) za preživetje.
Priznanje si zasluži tudi ptujski župan za odgovornost , ko je obremenjen z močjo in težo svojega položaja odgovarjal občanom in izrekel podporo temeljnim ciljem protestov.
Velik spodrsljaj pa se je pripetil, ko se je prekinil nastop gospe, kije dan zborovanja, 21. december, predstavila v svojem new-age gledanju, saj je pravica do izražanja moralna in ustavna pravica in še posebna dragocenost takšnih manifestacij.
Karl Vurcer
obljubile, da bo na voljo voda in da bo vodostaj dovolj visok, da bodo v Ormožu lahko namakali in bogatili podtalnico. To je za kmetijstvo in oskrbo s pitno vodo na Ormoškem izjemno pomembno. Kako pa bodo sanirali nenormalno velike količine gramoza, nane-senega v Dravo, ter fine materiale, ki so bili odplaknjeni v Ormoško jezero, pa je drugi resen problem.
Na kmetijskih površinah je bila škoda sicer popisana in prijavljena, vendar bo glede na obseg in obliko škode verjetno prevladal princip 'pomagaj si sam'. Na območju Občine Ormož je bilo skupno prizadeto 10 hektarjev kmetijskih površin, ki jih bo potrebno agromeliorirati - odstraniti gramoz ali pripeljati humus. Skupna škoda je bila ocenjena na okrog 130.000 evrov. „Da se bo mogoče lotiti sanacije zemljišč, bo treba najprej spraviti Dravo v sta-
re tire. Težave so tam, kjer ni dovolj velikih površin, da bi lahko vzeli zemljo in jo nasuli tja, kjer manjka. Po njivah so namreč nastale štiri ali pet metrov velike luknje. Težave imajo predvsem tisti kmetje, ki so se v KOP programu obvezali, da bodo imeli ozelenitve ali proizvodnjo v določenem obsegu in morajo sedaj programe zaradi višje sile zmanjšati, sicer bi lahko imeli težave pri kontroli zaradi preseganja dovoljenega odstopanja," pravi Miran Klinc.
Bojan Mlakar s Kmetijske svetovalne službe Ormož je povedal, da so letos najprej ocenjevali škodo po suši, potem pa na istih lažjih peščenih tleh ob Dravi še posledice poplav. „Prvič smo se srečali s takim obsegom poplav in škodo. Na kmetijskih površinah so nastajali pravi kraterji, izginili so deli njiv. Na površinah bližje železniški progi pa večjih poškodb ni bilo, saj je voda pritekla počasneje in se umirjeno tudi umaknila," je povedal Bojan Mlakar, ki prav tako potrjuje, da še vedno ostaja odprto vprašanje, kako škodo tehnično in finančno sanirati.
Na Središkem je bilo resneje poškodovanih med 500 in 600 hektarjev, škoda na zemljiščih pa znaša 1.400.000 evrov. Poleg tega znaša ocenjena škoda na infrastrukturi 250.000 evrov in še čez milijon evrov za vodotokih, ker je treba sanirati nasipe reguliranih potokov. Skupna škoda v občini Središče ob Dravi znaša 2.800.000 evrov, je povedal Bojan Mlakar, ki je hkrati tudi podžupan občine Središče ob Dravi.
Viki Ivanuša
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 3.1. 0:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Marihor-pon. 9:25 Kuhi nji ca - pon. 9:50 Info Kanal 10:00 Pujska kronika - pun.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:2] Infe kanal 16:30 Prodajno okno
17:00 Info kanal
1 Cista umetnost-15. oddaja - pon. 17:30 Ekolofkl biser v Atlantiku - dok. film
10:2] Info kanal 11:00 Modro 11:35 Info kanal
11:45 Proda ho okno ¡2=0 Ptujska krotita 12:20 Into kanal
12:50 Prodajno okno 13J5 Pomorski tednik-pon. 13:30 Info kanal 15:10 Duhovna oaza-16. oddaja
16:00 Ptujska kronika -pon. 16:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00Soort(no}-13. oddaja 7:36 Moto scena -17. oddaja 8:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura na dlani-12.oddaja-pon. 19:25 Zemlja in mi-13. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - por. 2]2]Snort(noJ-13.odoaj3-pon. IMO Moto scena-17. oddaja-pon. 21:15 Ptujske odrsko deske -11. oddaja - pon. 21:40 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal
Srede 91
8:30 Pfodajnookno 9:00 Dnevnik IV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 nfo kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
10:35 Duhovna oaia -10. oddaja - pon.
11J0 Modro - pon.
11:35 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12J0 Info kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Info kanal
14:35 Gostilna pr Francet -11. oddaja - pon. 15:35 Kuhlnjiea
PTUJSKA TELEVIZIJA
18:00 Povabilo na kavo 18:35 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 1B:55 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Moto soena -17. oddaja - pon. 20:4 5 Povabilo nakavo-uon. 21:20 Cista umetnost -15. oddaja - pon.
22:40 ll
Gorftnica
;anal
Četrtek 10.1. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhlnjiea - pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. ' 0:55 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3J0 Prodajno okno 13:15 Info kanal
15:05 Duhovna oaza -16. oddaja - pon. 15:30 Kuhlnjiea 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Sport(no)-13. odi;' 18:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika -por. 20.20 Cista umetnost -15. oddaja -pon. 20:40 Ptujske odrske desko -11. oddaja - pon. 21:05 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 21:25 Sport(no) -13. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Idaja - pon.
torek • 8. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 8. januar
11:00 Ptuj, muzejska knjižnica: predstavitev dela muzeja v času EPK ter letošnjih projektov, ogled nove dvorane
Četrtek, 10. januar
13:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstavitev nove predstave - Jožef in Marija Petra Turrinia
18:00 Podlehnik, večnamenska dvorana pri OŠ: dobrodelni koncert za šolski sklad
19:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Jaz sem Janez Janša in pogovor z režiserjem Janezom Janšo
Petek, 11. januar
18:00 Trnovska vas, Kulturna dvorana: območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - Pozdrav sosedu
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 10. januarja, 19:00 projekcija filma Jaz sem Janez Janša in pogovor z
režiserjem Janezom Janšo Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. januar: 16:00 Hotel Transilvanija; 18:00
Somrak saga: Jutranja zarja 2. del; 20:00 Samotnost praštevil Sobota, 12. januar: 10:00 Kino vrtiček, Zima z medvedom Bojanom
OBVESTILO
Na spletni strani Osnovne šole Markovci in Občine Markovci je objavljen poziv za vpis otrok v nov vrtec s 1. 3. 2013. Rok prijave 18. 1. 2013.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
SREDA 9.1.
00:00 Video strani 8:00 Koncert ansambla Donačka 9:20 Polka in Majolka 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Gostilna pri Francetu 12:30 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika iz Občine Destrnik 21:00 Gostilna pri Francetu 22:00 Duhovna oaza 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Hajdina - Koncert klape Basca 10:00 Starše - Dobrodelni Štefanov koncert 1.de! 11:00 Oddaja ŠKL 12:00 Video strani
18:00 Starše - Dobrodelni Štefanov koncert 2.dei
19:00 Glasbena oddaja
20:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina
21:00 Hajdina - Iz domače skrinje
22:30 Gostilna pri Francetu
23:30 Video strani
ČETRTEK 10.1.
00:00 Video strani
8:00 Orfejčkova parada Ptuj 2012 -1. del
9:15 Miklavžev koncert 11:20 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 20:00 Novoletni koncert na Polenšaku 21:40 Glasbena oddaja 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Tel. 051 431 337.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
V OKOLICI Ptujske Gore prodam 140 arov gozda in 30 arov travnika, primerno za vikend. Cena 10.000 €. Tel. 041 234 031.
STORITVE
FRIZERKA Z DOLGOLETNIMI izkušnjami v priznanih salonih vam v DOMINU CENTRU NA PTUJU, FRIZERSKI STUDIO M, nudi moško striženje 5 €, žensko striženje in fen 15 €, barvanje-striženje 28 €. Tel. 070 420 499.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
MZsTJ, AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	I
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	J
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
CENA« OPR.
BMVM3 SMG COUPE AVTONL - ODUČEN 2002/2003	17.000,00	USNJE	ZLATA KOVINSKA
FORD HESTA 1.3,3VRATA	2003	1000,00	AIRBAG. SERVO VOUN	OPEČNO RDEČA KOV.
FORD HESTA TREND 1.25,5 VRAT	2009	8.190,00	LE 44.S77 KM, 1. LASTNIK	ZELEMA SOUEEZE KOV.
FORD HESTA TREND 1.25,5 VRAT	2011	9.190,00	KOMUNIK. PAKET	MODRA VISION KOV.
FORD HESTA TREND 14,5 VRAT	2000	9.190,00	IE40.594KM,AVT.K1IMA	TANGO ORANGE KOV.
FORD FOCUS KARAVAN 1.6,16V	2001	7.490,00	DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PIAT. SREBRNA KOVINSKA
FORD FUSION COMFORT 1.61.5 VRAT	2000	0.000,00	ALUP1AT1ŠCA.KUMA	T. SIVA KOVINSKA
RIRDMONDEOUI IRENO, 5VRAT, SLO	2000	4.190,0(1	ABSJEGI.	BELA
FORD MONDEO ZO TOGO TIT, S VRATTESINI	2011	22.608,00	ČRNA STREHA	BELA
MGFCARRIO1JIWC	1097	1990,011	POT. SHW. KNJIGA	RDEČA
PEUGEOT207Mi,5VRAT	2010	7.000,00	EL PAKET, POTOVAL RAČ.	SV. MODRA KOVINSKA
PEUGEOT 807 2.0 HDI, 5 SEDEŽEV	2000	0.000,00	ABS,TEMPOMAT	SREBRNA KOVINSKA
PEUGEOT BOKER 2.SD KOMBIHIRGON	2001	1400,0(1	MOŽNOST ODBITKA DDV	BELA
RENAULT FUIENCE 1.616V, 4 VRATA	2010	10.490,00	1. LASTNIK, PAHK. SENL	KOVHSKA SREBRNA
SEAT LEON 1.4, Ei VRAT, SLO	2003	4.590,00	KUUA, 1. LAST.	ZLATA KOVINSKA
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. januar, ko je minilo pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
Jernej Svenšek
IZ KVEDROVE UL. 2
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, se z lepo mislijo, prižgano svečko in šopkom rož spomnite nanj.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Srce boleče tvoje več ne bije, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob nenadni in prerani smrti nas je v 64. letu zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak
Janez Kolenko
IZ STOJNCEV 131
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so prišli od daleč in blizu in ga pospremili k zadnjemu počitku.
Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, ge. Ivanki za molitve, pevcem, govornici Hedviki za poslovilne besede, zastavonoši, za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami in drugo sorodstvo
www.radio-tednik.si
Ptuj • Tradicionalno obdarovanje prvorojenih v novem letu
Na Evo in Tima so čakali do 2. januarja
V letu 2012 je bilo po statističnih podatkih v Sloveniji 21.500 porodov ali 67 manj kot leta 2011. V ptujski porodnišnici pa se lahko pohvalijo, da so imeli 30 porodov več kot leta 2011: vseh je bilo 897, rodilo pa se je 906 otrok.
Kljub krizi v ptujski bolnišnici oziroma porodnišnici ohranjajo dolgoletno tradicijo obdarovanja prvo-rojenega in drugorojenega otroka v novem letu. Letos so na prvi porod morali počakati do 2. januarja, ko se je zjutraj tri minute čez sedmo uro najprej rodila Eva, nato pa ob 15.05 uri še Tim. Evina mama Mateja Sajko je doma v Krivem Vrhu (Sveta Ana v Slovenskih goricah), Timova mama Edita Arnuš pa v Obrežu, kjer doma že pestujejo enega otroka. Kot je ob predaji spominskega darila ptujske bolnišnice, zlate verižice, prvorojeni
Evi povedala v. d. direktorja Mirjana Bušljeta, čaka Evine starše, ki so se v tej vlogi znašli prvič, veliko lepih trenutkov in odgovornosti. Na tej poti je zaželela vsem trem vse najlepše v letu 2013 in v življenju nasploh, prav tako staršem drugo-rojenega Tima. Prvorojen-ki je darilo MO Ptuj, bon v višini 250 evrov, prinesel ptujski župan Štefan Čelan, ki je s šopkom razveselil tudi mamico malega Tima, za razvajanje in sprostitev mame prvorojenke bodo že tradicionalno poskrbeli v Termah Ptuj, od koder je čestitke prinesel Gorazd Be-
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski porodnišnici so na prvi porod v letu 2013 morali počakati do 2. januarja, ko se je tri minute čez sedmo uro rodila Eva Bauman.
Foto: Črtomir Goznik
2. januarja ob 15.05 se je rodil Tim.
denčič, svetovalec uprave Save Turizem, predstavnica podjetja Pikapolonica Ines Mavrič je izročila otroški avtosedež za varno vožnjo, s priložnostnim darilom pa je razveselila tudi malega Tima. Mitja Tement je prinesel darilo Zavarovalnice Maribor: obema mamicama so podarili prispevek v višini 100 evrov pri sklenitvi življenjskega zavarovanja bodisi zanju bodisi za otroka in vsaki tudi praktično darilo. Drugorojenega otroka v letu 2013 so tradicionalno obdarili v podjetju
Tenzor oziroma skupini Tenzor, darilo v višini 250 evrov sta prinesla Bojan Petek in Miran Senčar, ki je ob tej priložnosti dejal, da so že bili malo zaskrbljeni, ko iz ptujske porodnišnice tako dolgo niso dobili sporočila o novih malih občanih, a se je izkazalo, da je bila skrb zaman.
Mamici oziroma starši Eve in Tima so bili nepričakovane darilne popotnice v novem letu 2013 zelo veseli, največje darilo v letu 2013 pa je bilo njuno rojstvo.
MG
Ptuj • Lepotice in manekenke za Rdeče noske
Igrače za malčke
V podporo projektu Rdeči noski, prostovoljcem, ki razveseljujejo male in velike bolnike v slovenskih bolnišnicah, v ptujski gostujejo od lani enkrat mesečno, so se na pobudo mlade Ptujčanke Eve Grabner, ki s fotoaparatom tudi pridno beleži potek akcije, organizirale tudi lepotice in manekenke s Ptujskega.
še naprej razveseljevali male in velike bolnike v slovenskih bolnišnicah. V drugi akciji, ki je potekala 6. januarja, se jim je kot tolmačka znakovnega jezika pridružila tudi Suzana Krsteski (na fotografiji).
MG
Osebna kronika
Rojstva: Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj - deklica Maja; Mateja Sajko, Krivi Vrh 11, Sv. Ana v Slov. goricah
-	deklica Eva; Edita Arnuš, Obrež 42, Središče ob Dravi -deček Tim; Janja Janžekovič, Hlaponci 42, Polenšak -deklica; Andreja Hunjet, Dobrava 12, Ormož - deček Aljaž; Ivana Kolednik, Zabovci 26, Markovci - deček Žan; Anja Bezjak, Gajevci 17 b, Gorišnica - deklica Ema. Umrli so: Anton Fras, Gornji Ključarovci 17, roj. 1936 -umrl 18. decembra 2012; Alojz Leskovar, Lovrenc na Dravskem polju 108, roj. 1934
-	umrl 23. decembra 2012; Stanislav Bogme, Lovrenc na Dr. polju 85 d, roj. 1943 - umrl
26.	decembra 2012; Elizabeta Debeljak, roj. Milošič, Pristava 41, roj. 1931 - umrla
27.	decembra 2012; Angela Honomihl, roj. Petelinšek, Majski Vrh 1, roj. 1939 - umrla
28.	decembra 2012; Nikola Petkoski, Ul. Kneza Koclja 7, Ptuj, roj. 1942 - umrl 25. decembra 2012; Neža Krajnc, roj. Črnivec, Brezovec 6, roj. 1924 - umrla 25. decembra 2012; Ivana Obran, roj. Anželj, Ormoška cesta 72, Ptuj, roj. 1924 - umrla 25. decembra 2012; Marija Meznarič, roj. Popušek, Štrafelova ul. 38, Ptuj, roj. 1933 - umrla 28. decembra 2012; Mirko Blagovič, Rimska ploščad 16, Ptuj, roj. 1945 - umrl 29. decembra 2012; Ljudmila Kumer, roj. Šmuc, Rimska ploščad 4, Ptuj, roj. 1922 - umrla 29. decembra 2012; Valburga Strašek, Trubarjeva ul. 6, Ptuj, roj. 1919 - umrla 22. decembra 2012; Viktor Ivančič, Pla-cerovci 16, roj. 1953 - umrl 22. decembra 2012; Marija Laura, Gajevci 44, roj. 1943
-	umrla 29. decembra 2012; Stanislav Petovari, Župečja vas 47, roj. 1946 - umrl 26. decembra 2012; Janez Ko-lenko, Stojnci 131, roj. 1949
-	umrl 27. decembra 2012.
a:
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
V dveh dosedanjih akcijah, v katerih so sodelovale Nuša Horvat, Jana Dobrijevič, Sara Islamovič, Mirjana Dru-mlič, Leonora Matiči, Sara
Zemljič, Sanja Veličkovic z oblačili in obutvijo, za make up je poskrbela Andreja Bel-šak, so zbrale veliko plišastih igrač, ki jih bodo podarile
Rdečemu križu in Karitasu. Zbrane prostovoljne denarne prispevke v višini 300 evrov pa bodo nakazale Rdečim noskom, da bodo lahko
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar prosinec odpira dežnike, letve poletne ne bodo velike.
-3/3
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in ponekod po nižinah megleno. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C.
V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla, megleno bo tudi ob morju. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter, ponekod v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo.
Foto: MG