Študentski časopis, številka 9/10 petek, 17. decembra 1982 letnik XXXII cena 10 din Reševanje problematske nezaposlenosti in uvajanje honorarno — prostovoljnega dela Nezaposlenost je danes eden od najbolj perečih družbeno ekonomskih problernov pri has kot vudi v svetu. Pristop k reševanju te pereče problema-tike pri nas poteka po ustaljeni praksi, namesto iskanja novih teoretskih rešitev, potreben meto-dološki pristop bi skratka moral oiti bolj sistemat-ski in radikalen. Prav pri reševanju problematike nezaposlenosti je potrebno radikalno in sistemat-sko spreminjati obstoječe družbeno-socialne normative, kjer bi zaradi hiperprodukcije kadrov izobraževalnega sistema začeli uvajati honorarna in prostovoljna dela v terminsko določenem de-lovnem razmerju. Kader, ki bi upravljal navedena honorarna dela, bi tako moral imeti status social-nega zavarovanja in delovne dobe s tem pogojem, da bi prejemal polovično vsoto socialne podpore ;n bi mu bil tako zagotovljen vsaj minimalno varen socialni status, glede na to da bi bil invidum ob preseganju 30 delovnih ur na mesec dolžan vračati finančna sredstva skladu socialne podpore; po proceduri reparacije z doseganjem števila delov-nih ur in sicer: fepafacija število sredstev v % delovnih ur stroški socialnega in zdravstvenega zavarovartja 30 10%¦¦•¦ sociakie podpore ; 40 "-20% sociafne podpore 50 ~ 30 %' Sbčialne podpore 50 •>-- 4()% sbčialne podpore 70 70% sociaTrie pbdpttre ¦ - 80 80%^ socialrie podpdre • • Procedura reparax;ijp (vra^anjesredstevv sklad social.podporie) vsefciuje tolerajitne pomanjkljivo-sti. v reparaciji sredstevpri doseganju 60 delovnih ur kjer se stopnja reparacije naglo zvišuje, pri 70 del. ur pa se sporno linearizira, zato je potrebiP proceduro reparacija^ ustrezno Ubrigirati v sami praksi oz. uvajanju te proppzicije. Bistvo proce-dure reparacije je, da individuum del sredstev vra-ča v sklad sodalne službe, če pa ne presega v tabeli navedenega pz. determiniranega števila delovnih • ur na mesec, ima individuuma v terminsko določe-nem delovnem razmerju še zmeraj odstotke (z od-tegljaji reparacije) socialne podpore kot jamstvo minimalne socialne varnosti. Ob presegan ju 40-60 del. ur na mesec ima individuum zagotovljen pri-hodek ki je višji od sočialne podpore, hkrati jc procesura reparacije tudi stimulativna za prese-ganje večjega števila del. ud. Ob uvajanju honorar-nega in prostovoljnega dela je potrebno kadre tudi kadrovsko usposabljati že pred začetkom sklenitve terminsko določenega delovnega ra-znierja tako teoretično kot praktično. V proizvodnji, katere panoga je prioritetno izvoz-nega značaja in sicer povsod tam, kjer so prisotni pojavi fluktuacije delovne sile oz. kadrov in koder so oteženi pogoji specifične oblike dela s potreb-nim premeščanjem producentov iz defovnih mest zaradi varstvenih normativov (tako delo bi moralo biti tudi bolj stinjulirano). Adekvatno je tudi uvajanje honorarno-prosto-voljnega dela v raznih sezonsko predelovalnih pa-nogah, kjer se kažejo trenutne potrebe porazširi-tvi fizičnega obsega produkcije oz. delovne kapa-citivnosti. Tako bi s honorarnim zaposlovanjem dvignili produktivnost, hkrati pa bi racionalno in ekonomično zaposlovali nezapošleni kader. Za nemoteno uvajanje honorarno prostovoljnega dela nezaposlenih je p*btrebno urediti tudi pravno pogodbo z določenim terminom oz. rokom dela (adekvatno potrebnega glede na dane kapacitiv-nosti ali panoge produkcije), ki bi bil samou-pravno določen v posvetovanju med OZD in so-cialno službo ter kandidatom za honorarno zapo-slitev. Ker se večina bodočih kadrov določa za nepro-dukcijsko dejavnost zaradi razvrednotenja mate-rialno produkcijskega dela, kot tudi neefektiv-nega in destimulativnega sistema nagrajevanja po delu in dohodkovne disproporcije, ki ]e eden od ekonomsko senzualnih faktorjev diskurza do dela v produkciji, <*e tako kadrovska hiperproduk-cija in disproporcija še poglablja v korist naravo-slovnega in družboslovnega trenda v usmerjenem izobraževanju. Ker dosedanji trend neodgovarja ponudbi in povpraševanju kadrov niti kapacitTv-nosti zaposlovanja, je potrebno v izobraževalnem procesu sistematsko in načrtno uvajati prekvalifi-kacijo, ki odgovarja povpraševanju delovne sile v gospodarski ali drugi panogi ob redoem delu ali pa študiju, skratka, reševanje problematikš nezapo-slenosti ne more uspešno potekati po ustaljeni praksi temveč na tetneljitemu preučevanju mož-nih teoretskih rešitev, KONČILJA BRANE Birokratizacija ZSMSna PF Spet in spet se postavlja vprašan je, zaka) ZSMS na faksu ne deluje* kotbi moraia. Zakaj njenega dela ni čutiti med študenti, zakajštudentje komaj vejo (vemo), da jo imamo? To nedohošeno dete, ki še samo v bistvu ne ve, kaj naj bi na faksu poče-lo. Dete, ki je povito v forurnske povoje, ki ga ne puste, da bi vsaj malo zaživelo, da bi pokazalo vsaj mato življenjske volje, elana. Ti povoji so tako močni in številčni, da že sami po sebi izgubljajo svoj namen, svojo vsebino. Brez vsake racional-nosfi se prepletajo, prvi-pokriva drugega, drugi pokriva tretjega.,. * In na koncu se ne ve, kdo pije in kdo plača. Vse-bina dela se izgublja na sestankih, sestanki v iska-nju vsebine, konkretnega pa jemalo ali skoraj nič. Birokratske težnje se kažejo prav tam, kjer bi se morali najbolj boriti proti njim — v samih izvršil-nih organih ZSMS. Kritike se pojmujejo kot osebni napadi; o zaupanju in samokritiki skorajda nemoremovečgovoriti.Stemseveda u :. r fj, da se v ZSMS (predsedstvu) nič ne dogaja oz. dela. Samo sprašujem se, kakšne rezultate ima to dogajanje oz. delo med študenti, zaradi katerih ZSMS (predsedstvo) na koncu koncev tudi obsta-ja. Slabe. In da situacija izgleda še bolj neverjetna — vzroke za nedelo forum išče v bazi, češ da je neaktivna, nezainteresirana za delo itd. Razmiš-lja, kot kralj na prestolu razmišlja o svojem ljud-stvu. Brez kakršnega koli posluha za interese, želje, pobude, probleme mladih. Pravega prist-nega stika pa ni in ga v takem načinu dela tudi ne more biti. Mohamed čaka goro, čaka, čaka... Do-gajanja na faksu pa grejo naprej in povozijo in Mohameda in goro. In da je ta »kvaziteza« o pasivnem članstvu nevzdržna, je pokazala tudi anketa, ki je bila izve-dena med študenti prvega letnika. Vprašanja so bila sledeča: izobrazba, družbenopolitična in druga aktivnost, družbenopblitična funkcija, inte-resne dejavnosti, vtisi in problemi. Naj takoj opo-zorim, da je bila anketa izvedena samo med štu-denti prvega letnika Pravne fakultete, kar nam de-jansko nc kaže nekega točnega razmerja na fakul-teti, kaže pa nam pripravljenost do dela v letniku, za katerega vemo, da se najbolj vključuje v delo in ki je tudi najbolj pripravljen delati. Naj navedem nekatere podatke. 1.) Anketiranih je bilo 242 od 335 redno vpisa-nih študentov prvega letnika Pravne fakultete (72,24%), .. 2. Izobrazba: gimnazija 195(80,58%) ek. tehnik 14(5,78%) ostalo 8(3,31%) niso izpolnili 25(10,33% verjettio .najyeč gimnazijcev 3. Drnžbenopolitična in druga aktivnost: Do vpisana.fakulteto je bilo kakorkoli aktivnih 127 (52,5%) študentov. 4.) Družbeno politična funkcija (pred vpisom na fakjjlteto): ¦ , , , ..;., predsednik.OO ZSMS 12 (5,0%)- sekretar OO ZSMS 6 (2,5%) član f>reds. OK ZSMS 10 (4,2%). član pFed.s. MK ZSMS -član RK ZSMS , član P RK K OZN član C MDA ostale, .funkcije .;.. 25 (10,3.%) '5. Interesne dejavnosti: > ¦ <*-¦¦¦,.*,**'.',. šport 74 (30,6%). kultura 71 (29,3%) IPD ,31. (12,8%) COP 21 (8.7%) soc. eokonom. problemi 16 (6,6%)' klub štipendistov 14 (5,8%) MDA . 12 (5,0%) SLO -. . .10,(4,1%) kadrovska problematika 6 (2,5%) ostalo — OZN 5 (2,1;%) ¦ 6..Vtisi: . . ' • ....... .,.,.. .,¦ dobri 82 (33^8.%) ostali (slabi, ni vtisov). 42 (17,36%) niso izpolnili 11.8 (48,76%) 7. Problemi: DA NE ŽENSKE 9 166 MOŠKI 9 58 67 T Vidimo tudi, da je od 242 anketiranih kar 1 (72,32%) žensk. Izkazalo se je, da smo z rubriko, ki smo jo začeli' v prejšnji številki, zadeli srčiko v njeno najsrč-nejše bistvo. Pisma kar dežujejo. Očitno pokri-vamo ogromen manjko v slovenskem prostoru.. Tbkrat odgovarjamo na najbolj pereče zadeve, ostalo pa drugič. Mislim, da ta anketa zgovorno prikazuje d a temeljna problema: 1.) kako malo ima mladinski forum posluha ;'a interese članov ZSMS (študentpv) 2.) nesposobnost le-tega, da bi OO organizirali kot množično organizaci jo, glede na vse specifičnp interese, probleme, želje, pobude itd. Seveda se takoj postavi vprašanje, kako ta p blem rešiti. Z intenzivnim delom na različnih dročjih. 1.) informiranje — Pravega pretoka informai na faksu skorajda ni. Tu mislim tako izdajanje gla-sila kot tudi ustno informiranje, bodisi v letniku samem ali med delegati in letnikom, med delegati in predsedstvom ... K*ako lahko pričakujemo od nekoga aktivnost, če mu pa še tega točno ne po-vemo, kje bi lahko delal. Informiranje mora sle-diti dogodkom in ne more biti samo dejavnost COP, ampak vseh, ki kakor koli delujejo v ZSM$ In na koncu koncev, forum mora najti svoj« mesto, najti ga mora med študenti, med katen tudi spada. Med št-udenti mora iskati informacije med študenti mopa. iskati smeri svojega nadal} nega dela. ' - ¦ 2.) idejnopoiiticno deio — eden od najp membnejših faktarjev vključevanja študentov ZSMS. Tudi skozi to dejavnost se nam kaže ne ko vždusje med štiidenti. Kajti večina študentov prvega letnika želi dislati športni oz. kulturni k misiji. To pa seveda' ne pomeni, da za IPD nisi zainteresirani. Nasprptrio. O tem nam najbolj pri-čajo'predavanja o-aktualnih problemih v na družbi. Predavalnice sq bile nabito polne, debat polemična, kritičh'a:Tčirej yeč konkretnega, manj mlatenja prazrte slahie. 3.) aktiviiovkgiičje^anie .v samoupravo na faksu — Najvjeeji probleij^. je,kljub formalnemu obstoju konference ^ie^gajtjOv, v nepovezanosti delegatov med sabo, kljub pbstpju zbbrov letnikov, v nepo-vezanosti delega^p.v. in ostalih študentov. Besedi nezaupnicaali.odpakUc sta frazi dani v okvir. Sprašujem pa se, kaj bi se moralo zgoditi z delega tom, ki ne zastopa mnenja večine. Da o odgovor nosti nitine govorimo. Mislim, da odgovor niti potreben. 4.) ostale izvenštudijske aktivnosti — Faks nis samo predavanja iri izpiti. Anketa je pokazala tuc driiga področja dela (giej pod 5). Ta aktivnost več pbzitivnih učinkov. Prvi je ta, da študent n gubi štika s faksom. To velja še posebno za dente prvega letnika, kjer je največji osip. Ak. nost je pomembha za samo povezavo študentc rtied sabo, za spoznavanje, izmenjavo izkušenj spoznanj,znanja... Inna koncu koncevgre tudi zi sprostitev, ki je na faksu manjka. Torej orgarr cija kbrikrethih akcij, ki riaj zbližujejoštuden; kf haj vključujejo čim več študentov. Kajti t osnovni predpogoj za uspešno delovanje ZS RADO BREZOV A »' lollendum esse samoupravljanje Hegel nekje v svoji Fenomenologiji pravi, da je rah pred gospoaarjem začetek modrosti. Mrač-aške misli, ki se pojavlja jo ob pravkar rečenemu, v tem trenutku nemara Iafiko ponazorili (argu-lentirali) z najnovejšimi zadrgami ZIS in katerih otobi lahko okarakterizirali kot: v imenu delav-ega razreda proti delavskemu razredu. Kakor-)li že stvar stoji, ukrepov se moramo držati, ozi-ma še bolje bo, če jih sprejemo kot naše lastne. Pa začnimo raje s tistim navidezno najbolj ba-ilnim, vsakdanjim, slaboumnim klevetanjem s ani eminentnih politikantov: »Moramo več in )lje delati!« Perverznost te izjave izraža sperve-anost birokratskega položaja. Banalnost te iz-ve, katere konsekventne učinke je Marx poka-naprimeru »manchesterskega kapftalizma« (z stenzivnim načinom produkcije: to je podaljše-nje delovnega časa, večja uporaba lastnih mišic iic!). je resnica našega ljubega samoupravljanja. 'saka ideologija ob tcj veleumni izjavi crkne, ozi-toma vzpostavijo se pogoji za njeno funkcionira-pje: fraza je tista, ki presega vsebino in ne obrat-io. V čem je banalnost (abotnost) te izjave: v tem, da so pogoji za udejanjenje njenih predpostavk preseženi in se ohranja zgolj njen princip (forma same izjave); za samoupravnega birokrata je ta leferenca zadetek v črno, pravi božji blagoslov. Njena banalnost ji omogoči eksistenco: nanaša se na subjekta. ki je konstitutivno zunaj birokrat-skega izjavljanja; sam subjekt je socialne narave in je nujni konstituent birokratskega izjavljanja. Delavci pač morajo več delati, ker so oni. ker so premalo delali. krivi (so obenem manko in prese-iek) po notranji logiki izjave za krizno situacijo. !ocia!r.i simpton (proletariat) mora biti za biro-irata nujno potlačen, obenem pa je skoz izvržek, ato se mora birokrat nujno zateči v varno zavetje netagovorice. kjer nastopi delo kot kraj premika lirokratske pozicije. Ne preseneča toliko plitkost vsebine izjave. kot o. da obstoji ravnodušnost do same vsebine izja->e: ta ravnodušnost pa je ravno stvar premika-zmika. zato si predsednik jugoslovanskih sindika-ov (!) privošči izjavo. da moramo. naša obveznost e. da gojimo kult dela (pa imamo malodane stali-lizem v čisti obliki in to v pogojih samoupravnega ocializma). Če kdo misli, da smo strogi. naj takoj tovemo. da je situacija še hujša kot sama ta izjava, (\ nikakor ne more biti nevtralna. Delo je. kot vemo iz marksizma. transhistoricna cntiteta. nujna za človekovo preživetje in ima glede na okoliščine vedno historično formo. s ka-lcro so zvezane oblikc produkcije-prilaščanja, di-Stribucije in porabe. Delo kot element delovnega jirocesa (druga dva elementa sta še delovno sred-jstvo in predmet dela), je v banalnosti zgornje iz-jave mišljen kot smotrna dejavnost (na ontološki ravni), točneje mišljeno je delo kot enostavno, jreprosto. enolično — ponavljajoče se delo, ki naj sproducira čimveč presežne vrednosti, medtem ko so zamolčane oblike distribucije porabe proi-zvoda taistega dela; skratka zamolčana je ra-bredna razsežnost dela. Vendar, ker je delo vedno fneko konkretno početje, je n.pr. že v kapitalistič-^em načinu produkcije opazno, da ima vedno večji pomen znanstveno-tehnološki moment ozi-roma intenzifikacija-multipliciranost dela in s tcm povezana možnost družbene emancipacije; če to-variši politikanti vehementno vpijejo, da bomo z večdela (voluntersko) rešili krizno situacijo, jc to samo travma njihovega ne-dela, oziroma zgreše-nost tehnološkega razvoja v zadnjih 15-ih letih. Sama parola implicira stanje, značilno za predka-litalistične družbe. Poskusimo si ogledat parolo »vec delati« s »čisto« ekonomskega vidika. Trditev. da je pri nas nizka produktivnost, v primerjavi s tujimi drža-vami kljub relativno sodobni tehnologiji. je precej dvomljiva: prej bi rekli, da gre za pretakanje (di-stribucijo presežne vrednosti: (predvsem v obliki denarnega kapitala) med posameznimi dejav-nostmi. subjekti. grupacijami (v ekonomskem smislu), republikami. itd. Družbeni produkt je v primeru s tujim produk-tom obrcmenjon pri nas z dvojno administracijo [temu se v znanih terminih reče splošna in skupna poraba. kar ima prccej mistifikatorski pomen); v bnkurenčncm boju med tujimi in našim proizva-jalcem. je naš proizvajalec že vnaprej v deprivili-giranem položaju. kljub morebitni večji produk-tivnosti na enoto produkta. Od tod n.pr. po našem mnenju odpor zoper ustrezne višje amortizacijske stopnje produkcijskih sredstev: če naj bi bili osebni dohodki v produkciji vsaj enaki, če že ne večji, kot v družbenih dejavnostih. potem je denar mogoče največkrat vzeti ravno iz fonda za amorti-zacijo (medtem. ko so investicije tako ali tako v Klavnem na kredit). 2) Zgrešenost investicij v zadnjih 10-ih letih, kjer je šlo predvsem za to, da si lokalni veljaki po-stavijo svoje tovarne, rafinerije, kulturne domo-ve, športne objekte itd. Zgrešenost (u)porabe luje akumulacije kapitala je bila n.pr. do sredine sedemdesetih let prikrivana (gre za prikrivanjc ncustreznosti-nesposobnosti gospodarske politi-ke. s tem pa tudi idejne zasnove naše družbene ureditve) z velikim prilivom deviznega dohodka od strani delavcev, zaposlenih v tujini, in pa rela-tivno uspešnim neblagovnim turističnim prome-lom. Posledica »nekontrolirane« porabe je med dru-gim tudi v tem, da je bilo onemogočeno učinko-vito zaposlovanje, s čimer je zopet dcl družbene vrcdnosti obremenjeni (od tod marginalen odnos do te kategorije prebivalstva.) Navidezna paradoksalnost birokracije, ki je di-^ribunirala tuji kapital, je v tem, da če je hotcla Joseči notranjo hegemonost in homogcnost, jc morala v intenziven razvoj in s tem v podreditev lujemu kapitalu. Njena poraba (misterij: vsi smo odgovorni (vsak po svojem delu) premesti celotno raven problema saj cenzurira svojo (notranjo) he-terogenost. Notranja heterogenost se vzpostavlja v distribuciji tujega kapitala preko bančnega me-hanizma oziroma ekonomske politike. Krožcnjc industrijskega kapitala (kakor ga je nakazal in ra-zvil Marx v drugi knjigi kapitala) je sedaj domi-nantno v obliki denarnega kapitala (od tod tudi prevladabančnihmehanizmov, ki kontrolirajoce-lotni tok reprodukcije). Ta dominacija se je vzpo-stavila s pomočjo tuje akumulacije, medtem, če bi se uporabljala pretežno domača akumulacija, ne bi mogla v takšni meri zagotoviti svoje nadvlade (ta nadvlada dobiva že take razsežnosti, da isti subjekti ponujajo tudi izhod iz krize). Kako se ta dominacija kaže empirično: sedaj se n.pr. daje prednost (to je razne subvencije, oproščanje dav-kov, carin...) kapitaino-izvoznim dejavnostim ozi-roma produkcijskim subjektom; s tem so kapital-no—ekstenzive organizacije avtomatično v po-drejenem položaju (ker so že zaradi nizke organ-ske stopnje kapitala že potencialno neuspešne na tujem trgu); ker imajo te organizacije veliko šte-vilo zaposlenih glede na količino kapitala, prihaja nujno do konfliktnih situacij, ko se začnejo n.pr. meriti osebni dohodki. Pretok presežne vrednosti ne more (ali pa zelo težko) potekati na neposred-nem nivojit (stiku, to je s samoupravnimi spora-zumi, pač pa poteka v najvcčji meri na makro-globalnem nivoju z mehanizmi ekonomske poli-tike (n.pr. nizka obrestna mera, zamrznitev cen, emisija denarja, ki ne ustreza družbenemu pro-duktu....). Ekstenzivne dejavnosti se odpirajo predvsem z namenom, da se zaposli čimvečje število delavcev in prav neukusno je sedaj s strani politikantov go-voriti, vpiti, kako naj grejo določene organizacije (ekstenzivno usmerjene) v stečaj in s tem ustvar-jajo konfliktne situacije mcd posameznimi pro-dukcijskimi subjekti; ta boj se kaže (v kolikor ne štrajkajo) kot boj med posameznimi tehno-biro-kratskimi klikami znotraj institucionalne uredi-tve. 3) Morda je še najbolj očiten boj za presežno vrednost, boj, ki poteka med posameznimi repu-bliškimi birokracijami (g!ej n.pr. znamenite repu-bliške devizne bilance), kjer se vnemajo že kar nizke nacionalistične strasti (glej n.pr. novejše ukrepe ZIS, ki naj bi pripomogli k zbiranju deviz na zvezni ravni za ohranjanje zunanje likvidnosti ali pa n.pr. kako se razpihujejo nacionalistične strasti, ker menda delavci iz drugih republik praz-nijo slovenske trgovine). Boj med republiškimi pa tudi lokalnimi občinsko-korporativističnimi klani (birokradjami) kaže na realna nasprotja, ki so med posameznimi deli delavskega razreda, obe-ncm se pa ta nasprotja s premikom na neko drugo instanco mistificira. PO VSEM TEM GOVORITI O VEČ IN BOLJŠEM DELU POSTANE NESMISELNO, saj se gre predvsem za to, da se odpravijo sedanje težave v delitvi presežne vrednosti, ne pa da se stvari v korenu spremenijo; kcr posamezni klani, klike mislijo še vnaprej ohraniti svoje pozicije. Sedanje stanje je direktna posledica zgrešenosti ekonomske politike (in s tem tudi nekaterih idej-nih osnov našega sistema), na katerih je temeljila in še vedno temelji ekonomska operativa. Zato parola »več delati« deluje izredno travmatično, celo neznosno, saj podira iluzije »našega« (to je vašega!) vsemogočnega razvoja, ki je v največji meri temeljil na tuji akumulaciji in neuspešhi po-rabi Ie-te. Po neuspešnosti specifično kapitalskih elementov proizvodnje pridejo (vsaj tako izgleda) na vrsto pred—kapitalska pojmovanja proizvod-nje. Poudari se nek prvotni mitični princip dela (v katerega ne smemo dvomiti, pač pa verjeti v njega), s tem, da se razmerja. ki so determinirala ta pojmovanja potlači! Ničevost parolc »več dela-ti« ji dajc možnost, da se nanaša na vse okoli sebc razen na samo sebe (samo vsebi je taotološko ira-cionalna). Delo v tej konstelaciji dobi kultni pomen, njegova sinhrona razsežnost je zabrisana. Nastane podobna situacija kot jo je Marx zaznal ob zmagi francoske buržuazije nad fevdalnim plemstvom, ko je vzpostavila kult ljudstva, kar naj bi pomenilo da so interesi vseh enaki. Samou-pravni birokrat s svojimi parolami je celo v nekem smislu že za buržuja zastarel. Za delo kakor ga pojmuje ni več niti pomembno ali uporabna ali menjalna razsežnost; ker gre zgolj za princip (v Kantovem smislu) se vsebina šele naknadno proi-zvcde kot nekaj utopičnega, neznosnega; nujnost, ki prihaja iz onstranosti in naj se v tostranosti ude-janji. Delo je paradoksalna točka, na eni strani naj bi zašil svoje nasprotje, na drugi strani pa ga na-redi vidnega. Programskaopredelitevdokumentov t.i. »Krai-gherjeve komisije« na sebi svojstven način izpo-stavi zgoraj povedano: izhaja iz temcljev našega sistema in dolgoročnih opredelitev in stvarno ugo-tovljenih materialnih možnosti (»Izhodišča« str. 4). Drugače rečeno. položaj delavca (po dolgo-ročnih opredelitvah — vizijah) naj bi bil izhodišče za uveljavljanje kakršnekoli že dejavnosti in pa preobrazbe naše družbe; (o je obvladovanje ce-lotne reprodukcije, odločanjc na vseh nivojih itd.: na drugi strani pa (»tavtološko«) naj bi bil ta polo-žaj Delavca končnicilj preobrazbe. Torej Delavec na eni strani kot izhodišče. temelj, sredstvo razvo-ja, na drugi strani »končni« cilj razvoja. Iz tega bi lahko sklepali, da je delavec kot kategorija vse skozj odsoten, postav)jen je na nivo delavca nas-ploh, na nivo videza, ki določa vsebino. Protislovja, ki se znotraj družbe pojavljajo se s ' pojmom Delavca ali prikrivajo ali pa sc neantago-nistično obravnavajo, to je cenzurirajo. Sporno je v tom kontekstu pojmovanje razreda na sebi in za scbc; kcr razliko birokrat s svojim pojmovanjem dela/delavca zreducira zgolj na ekonomski nivo (kako izgleda ta rcdukcija praktično: sodobni bi-rokrat bo v svoji argumentaciji v ob^ambi) sistema takoj naštcl, koiiko ccst, lovarn. kuliurnih usui-nov jc bilo zgrajcnih v primcrjavi s prcdvojno in-dustrijo, zanirnajo ga zgolj kvantitativni kazalci, medtcm ko mu kvalitativni delujcjo ncvralgično) in nato dogmatsko sklepa (v bistvu pa zastrc) na pdlitično—ideološko instanco; dclavcc je lahko za sebe gicdano z ckonomskega vidika. ni pa n.pr. tudi na politično—ideološkem nivoju ali pa obratno; v obch primerih pride do spodlciclcga srečanja; od tod n.pr. je posledica nevtrali-zacija možnosti radikalnih sprememb, ker eko-nomski nivo povzroči idejno—ideološko nevtrali-zacijo ekonomske krize. (Tisto, kar nam je znano, ni zaradi tega tudi spoznano — Hegel). Strah pred delom je za sodobnega birokrata več kot upravi-čen, saj delo subvertira njegovo pozicijo; zato, če hoče preživeti, mora stvar nujno obrniti (narediti prešitje). Ost kritike, ki je naperjena proti njemu, vsrka in nevtralizira ter s tem premesti, to je obrne nazaj. Zato bi morebiti Iahko rekli, da ne samo strah pred gospodarjem, pač pa strah pred delom je začetek modrosti.... Marko Zorman Državni hlapd Prišlo je »sedem sušnih let« in satanova podoba zastira večni sij vsemogočnega. Ljudstvo pričenja dvomiti. Evangelij je v nevarnosti. Poslanci Vse-mogočnega so poslani v svet. Apostoli, naj vaša beseda preganja podobo sa-tanovo zapeljanega ljudstva; preženite nevernike v veČne temine! Poslušajte! »Kako bi človek opisal razliko med kapitali-zmom in socializmom z MORALNEGA vidika in s PREPROSTIMI BESEDAMI LJUDSKEGA ČUTA za poštenost in pravično moralo? Kapitalizem je krvava medsebojna tekma in spopad za bogastvo in oblast posameznika, skupi-ne, razreda. Socializem je napor urejene skupno-sti za bogastvo in srečo svobodne skupnosti...« in poslušajmo naprej. Iz kakšnih odnosov se rojeva podoba satanova, grabež, ne-delo, ne-red... Iz-kapitalističnih, gotovo. Vendar, čeprav so ostanki kapitalizma pri nas živahno prisotni.-V TEME-LJIH DRUZBENO EKONOMSKIH ODNO-SOV JIH NI...« Ne, ne slepite se, ne gre za to... »Za delo gre«... »DOBRO delo ni dovolj nagra-jeno — Slabo delo ni dcvolj kaznovano. V vseh pogledih, ne le z denarjem«. Naj nam bo dovolj teoloških resnic, ki se tičejo obskurantističnih globin našega populacijskega diskruza. Kot levičarji (ti vedno stopajo na stran zatiranih) se postavimo na stran satana in se vpra-šajmo, kajti verjetno se tudi on tako sprašuje: zakaj srno krivi? »Sedem sušnih let to je čas v katerem smo. Pri-čel se je v trenutku, ko je Država obdarila ljudstvo s svežnjem paketov, izrednih ukrepov za izredne razmere. Tu ne gre dvomiti, država je inavgurirala krizo, toda poslala nam je tudi ljubezenski apel. Za darilo pričakuje povračilo. Da je Država re-snično potrebna ljubezni svojih podanikov doka-zuje z vsakim svojim dejanjem. Z vsako zaušnico, ki jo dodeli Ljudstvu, pričakuje, da bole-tonasta-vilo še drugo stran. To pa ne gre brez ljubezni. Obred divjakov, ki se odvi ja v čast bogu dežja in obdaritev ljudstva z ukrepi imata mnogo skupne-ga. Obema je potrebna naklonjenost nekoga, v prvem primeru neba, v drugem baze/ljudstva. Naj razvijemo, naj se poigramo še nekoliko, tako da pri tem resnica ne bo nič manj prikrajšana. Obe podvzeti obredji lahko razložimo na nivoju transferja za katerega je značilna dijada subjek-tov, Sužnja in Gospodarja (Hegel). To, da bo ra-zvijanje analogije med Državo in Ljudstvom po-tekalo na med—subjektivnem nivoju in ne po starimarksističnirazvadi kot boj družbenih agre-gatov, je lahko samo stvari v korist. Institucija namreč grabi posameznika na njegovem nivoju. Pogoji gospostva razreda nad razredom so dani v sami dialektiki razcepljenega individua. Dialek-tika subjekta in Druge scene, kot mreže označe-valca, ki dela mesto odtujenega subjekta, ki je tak vedno le drugoten do označevalca. Nastop subjekta, tedaj ko se vanj vpiše prvi par označe-valcev, je istočasno tudi njegovo izginotje, skre-penitev. Od tega trenutka, spodletelega srečanja z realnim, nastopa označevalec kot tisto, kar repre-zentira subjekt za drugi označevalec. V razcepu, zevi subjekta in Drugega, v tej odtujitvi, ki je z vsakim novim označevalcem večja, vznikne želja, želja srečanja z realnim, ki pa na svoji poti naleti vedno le na ne—smisel. Tu je mesto, kamor se vpisujejo diskurzivne prakse. V diadi Suženj—Gospodar zasede Gospodar mesto subjekta, ki se zanj predpostavlja, da ve. Gospodarjevo mesto je mesto vedenja, ker to ve-denje Suženj zahteva od Gospodarja. Gospodar je Gospodar po Sužnju, v kolikor ta verjame. Tu je ključna točka za razumevanje našega projekta. Torej, gre za razredni boj, ki ga kot takega ni, v kolikor obstoja gospostvo po volji suženjstva, ki pa razvije empirične konsekvence v trenutku, ko Suženj zdvomi v vednost Gospodarja. Suženj po-stane Gospodar, gospodar resnice. To je čas empi-ričnega konstituiranja eksploatiranega razreda. Ob v.sem pisanju je očiten umanko reaJnega, družbeno—ekonomskega, stanja Realnega v občem. Jasno je, da koencidenca baze in nadgrad-nje nekje nastopa, da ju nekaj veže. Na eni strani produkcija stvari, na drugi diskurzivna produkcija — produkcija ljudi, ki ne nastopata samostojno. Povezava je obojestranska. Produkcija stvari na-stopa samoniklo in človeka vklešči v lastne zako-nitosti v kolikor izostane razbitje razmerja gospo-stva. In za to nam tu gre. Za mehanizme ideološke produkcije in v kolikoi smo prepričljivi — za nji-hovo razbitje. V tem, ko je Suženj postavljen pred alternativo »svoboda ali življenje« in izbere življenje, ima sicer življenje, vendar okrnjeno za svobodo. Gre za metaforo, ki razkriva logiko označevalca. To je tisto, kar na intersubjektivnem hivoju deluje, to je tisto pred kar postavi institucija subjekta. Tu ni tretje poti. Je pa ^ruSa' tista, ko Suženj izbere svi)bodo in s tem izgubi oboje. In to je edini aki osvoboditve, ki ga suženj lahko izbere. Je akt re-volucionarne emancipadje. V ideologiji kot specifični mistilikaciji družbe-nih protislovij nastopa neko mesto v diskurzivnem polju, kamor ideologija vabi subjekte. V tej ta-koimenovani saturacijski točki, manku, označe-valcu br^z označenca se ideološki subjekt prepoz- na. To je točka, ki homogeno zapolni ideol^ško polje, njegova transparentnost je možna šele s te točke. Je spodrsljaj, ki razkriva ljubezensko ra-zmerje v transferju kot prevaro, kot zaprtje neza-vednega Gospodarja. V ljubezenskih izlivih, ki jih tov. Mikeln naslav-1 ja na Ljudstvo v dobri veri, da mu bo to nasedlo in obrnilo nož samo nase mu spodleti v sintagni! »slabo delo«. To saturacijsko točko, ki ne obvla duje zgolj diskurzivno polje tukaj navedenega ideologa, temveč vsakovrstne podvige vladajoče prakse bi lahko imenovali kult dela. S tega mesta je jasen primitivizem in to koherentni primitivi-zem, ki si ga lahko privošči omenjeni avtor. Primitivizem torej. ki mora apelirati na moralni čut ljudske poštenosti in pravičnosti, da lahko po rodi kretenizme v stilu definicij o socializmu in kapitalizmu, o kapitalskih odnosih itd. Tok njego-vih misli je zdravorazumski, to je predpostavka in od tu tudi njegova nedolžnost. Toda apel, ravno po svoji zdravorazumskosti zadane, interperira subjekte, v svoji nedolžnosti sproducira svinjari-jo. In mesto ideologa v realnem. Meščansko, to je jasno. Še celo več. Ne samo, da ideologu ni jasno, da ima vse sranje, ki ga razkriva družbena stvar-nost, izvor v temeljih družbenoekonomskih odno-sov; ne samo, da je sposoben ločiti dobro od sla-bega dela in enega nagraditi, drugega kaznovati, kot da ne bi bilo očitno, da je delo kot tako vedno ekspJoatirano, da je delo ravno po eksploataciji; temveč zahteva kaznovanje slabega dela »v vseh pogledih«, ne samo z nižjo mezdo. Naj bo nakazana aluzija na to, kaj si kapital inisli glede kaznovanja »v vseh pogledih«. V obdobju tako imenovane prvotne akumula-cije v razvoju kapitalizma se je šla delovna sila raje postopaštva, kot da bi se dala eksploatirati. Cehovskofevdalni odnosi so razpadali, delovna sila je bila razpuščena. V manufakturo vloženi ka-pital je ostajal brez zadostnega števila delovne sile — cena dela je bila visoka. Za kapital strahotna misel. Postopači, ki so »ponaravi stvari« last kapi-tala; njegova delovna sila se je raje klatila po svetu, kot da bi se dala eksploatirati. Ker prijazna beseda ni zalegla, r^ja je pač raja, je kapital uza-konil predpise proti postopačem. In pobesili so krdela ljudi, da so se brezdelneži predali v roke manufakturni mašineriji. Diskurz vladajočega razreda nam vsekakor ne obeta rožnatih časov. Tovrstni zapis ni bil narejen na diskurzivni enoti kot eni izmed vseh. Gre za aplikacijo že v celoti prezentnega ideološkega polja, katerega satura-cijska točka je ravno ne—delo. To je ideologija, ki stoji na tistem mestu v realnem, ki ga prebadajo ukrepi ZlS-a. (1) Miloš Mikeln, Razgrabljeni socializem, Ne-deljski dnevnik, 21.11.1982 Brane Koderman Moj očka Revolucionar Očka, kaj si delal za časa Revolucije? Boril sem se za napredno stvar, boril sem se za podružbljanje rredstev produkdje, boril sem se proti alienaciji, boril sem se za slovenski jezik. In potem? Potem sem šel med ambasadorje in se boril v mednarodni areni, nosil sem jrak in odlikovanja, pogovarjal se z ostalimi ambasadorji. Težka je bila borba za ncpredno stvar. Očka, si kdaj varal mamico? Vsak komunist mora ostati zvest do smrti, zvest samo eni ienski. Njenc ime je sueboda. Očka, zakaj te nisi nikdar pogovarjal z menoj? V borbi za napredno stvar ni bilo časa za to, do bi se člouefc pogovarjal z otroki. Očka, jaz sem trpel zaradi tega. Sin moj, ti ne moreš irpeti, ker si sin komunista. Očka, zakaj me je vsak dan manj in manj? Sin moj, ko boi odrasel, bol razumel, da revolucija žre svoje otroke. M.P.: Do kod seže zgodovina študentskega gibanja Zahvaliti se moramo marljivemu krtu, ki je pri-ril vse do leta 1968, ko je skušal obelodaniti Štu-dentsko gibanje na Kranjskem. Nič pa ne bi bilo narobe, ko bi ta živalca rila še formacijo ali dve globlje. Ker ji je za to zmanjkalo sape in ker obe-nem mislimo, da leto 1968 na Slovenskem še ni kvalitativni začetek študentskega gibanja, meni-mo, da bomo storili prav, če bomo skušali to let-nioo pojasniti tam, kjcr je imela svoj pomen, na-mreč na Sorbonnskih tleh. V ta namen smo za prevod izbrali članek iz re-vije Scilioet 2/3, glasila Pariške freudovske šole (Scuil, Paris 1970, str. 341—348), ki jc, kot je bil tamkaj običaj, nepodpisan. Članck se navezuje na motto krtove knjige (Studentsko gib«»fe 1968-72, LjuMjana 1982), ki ga skrbi konformizem v sržl revoiudonamega potenciala. Tega dandanes ni kaj preveč težko vi-deti, to bo že res, vcndar pa se nam zdi važneje še nekaj, kar skupini avtorjev pri nas ni uspelo: poja-sniti korenine možnosti takega konformizma. Ravno v ta namen smo za prevod izbrali članek, ki postavlja na svoje mesto nekatera totikanj ra-zvidna dejstva, da jih imamo običajno navado kar spregledati: — Študentsko gibanje je bilo gibanje, ki ga tvo-rijo študenti, slednje pa zasledimo ravno na Uni-veral. Če je šla na ulico Univerza, se najprej za-stavi vprašanje, kako se govor, kjer deluje vede-nje, in ki mu je v oporo gospodar, obnaša na cesti? In če skušamo kaj razumeti glede tega, ne bomo smeli pozabiti, da ima Univerza svojo Zgodovino. To še zlasti velja poudariti glede obeležja raz-svetljenstva-s-plašnicami, ki se na vse kriplje trudi, da bi se predstavilo kot tisto Prvo v zgodovi-no, in v karnevalski razposajenosti opravilo s ti-stim, kar ga vodi. Pozablja se skratka na to, da je Univerza tudi ena izmed tistih temeljnih družbe-nih Institucij, celo temeljnih govorov, kjcr je tam od srednjega veka kodirano že vse, najprej pa še uporna beseda. Zanimivo, da detergirana Uni-verza, ki je njen poseT prav ta, da poseduje vseob-segajoče vedenje na mestu dejavnika, pozabi na vedenje, ki jo kot tako vzpostavlja. Če bomo ana-lizo poglobili, bomo pod surrealistično lepljenko spontanih izlivov lepih duš utegnili razpoznati strogo legalizirano kodifikacijo Zakona. — Ne gre pozabiti, da je vsaka revolta vklju-čena v afirmacijo tistega, proti čemur se usmerja. »Država«, v afirmacijo tistega, proti čemur se usmerja. »Država«, pravi na primer članek »je sovražnik, ki ga Ijubimo«. Zdi sc, da je zbornik, kakršen je pred nami, skoraj docela pustil ob strani vprašanje, kako je subjektova želja vklju-čena v institucionalni qui pro quo. Kaj naj tedaj pomeni, ko vidimo zagrizenega alternativca, ki se s frazami, ki so mu jih priskrbeli (v najboljšem primeru univerzitetni) mediji za maso, usmerja tako rekoč proti Vsemu obstoječemu? — Ne skrivamo, da nam o vsem tem ceremo-nialu lahko kaj racionalnega pove nauk označe-valca, še zlasti v tisti točki, ko opozarja na mehani-zme udejanjanja množične »servitude volontai-re«. — Pri nas pa so zreli tudi vsi pogoji, da se vpra-šamo, kako lahko deluje (funkcionira) niti še ne dodobra nastala (teoretska) psihoanalitična insti-tucija. In kakšne so njene povezave z Univerzitet-nim vedenjem, pa še s prej omenjenim gospodar-jem, vkolikor ga ta podpira. V tem smislu zna biti članek, ki je sicer zavezan francoskemu maju, z vsemi potezami določenega trenutka centralizirane, po tradiciji nacionalno obarvane družbe, zanimiv v premislek tudi nam. M.P. O kleriku in njegovi maski Opazovanja o zgodovinski odgovornosti uni-verzitetne institucije Oskrbeli so se z novo govorico. »To govori«, toda nenavadno. Po nekem določenem času nego-tovosti je trenutek presenečenja ali nepazljivosti nenadoma zaznal svojo uzdo, profesor — funk-cionar je v protestu celotne svoje dobre vere pre-brskal svoj spomin, ter povprašal knjige, kjer je končno vse zapisano. Zborovanja ljudskih izpo-vedi, revolucionarna dramaturgjja, nek surreali-zem, sublimen in brez revolverja, nacionalistična točka na oseminštirideseto ali komunardovsko leto, nič apokaliptičnega in zlasti, verjamejo, nič neznanega, nič nerazumljivega. Ali ni to predv-sem nagovor z ozirom na Puvis de Chavannesa, nekaj prizorov iz Genie du christianisme v ka-strovskem proudhonistični ceremonial, oznanju-joč bližnji konec lil>eralnega cesarstva (Second Empire)? Študentska vstaja je pomnožila te sezname, ki so temeljili na že videnemu, dala v zakup in moderniziralapodobo; Sorbonnino dvo-rišče, posvečen kraj in vskladu s srcdnjcveško kon-cepcijo pnvilegija posvečen kraj si je privzelo tea-tralično razsežnost, iznašlo povsem nepopularno čudo, nesebično ponudilo fotografski popularno-sti alegorične drže; mladega moža z rdečo zastavo, katoliškega duhovnika. ki sprejema od marksista — leninista dtate predsednika Maa, Triumpf Poe-zije eksplodira v sloganih imoralistov, revolucio-narno prerekanje prikazano kot disputatio. Nek vrinek historičnega zaradi »izreči vse«, odpovedati sc učiteljem, osvoboditi očete služnosti, ki jo pred-pisujejo, odrediti ukinitev prepovedanih razuzda-nosti. Strah pred razoroženostjo uradnega, šol- | skega diskurza, ki oblikrit MNBiMlnemneti vse in to takoj, je moral prav tutro proizvesti cvetenje in-terpretacij, interpretacij za vse okuse, v skladu z oblikatni trgovanja, v skladu z nagnenjem profe-sorjev, žurnalistov, vseh tistih, ki objavljajo zna-nje. Zelo se bojim načina, ki ga imajo za opisova-nje skrajne prostosti, nevzdržne prostosti. Prizna-nje ni sprejemljivo, ker če je čislana oblika je potem čaščena hierarhija oseb, to je kvaliteta mask z njihovimi ustaljenimi definicijami. Mnogi psihologi bi se bili napotili razglabljati akciome Prava, Svete Maksime kanonistov, ki nas uči, ustrezno naravi primera: de modis confitendi, dobro poslušati ali ne poslušati. Konec koncev naj bodo tu ali drugod, naj bo danes njihov tip odno-sov z odprto vojno in planetarnimi merili kakr-šenkoli, študentski boji in njihova nadaljevanja so preobremenjeni s scensko veljavo: te zamene iz-zivanja, navideznega nasprotnika, zagovori ne-pravih nedolžnežev, izoblikujejo skupen fond medsebojno zamenljivih tem in po vrsti spremi-njajo maske. Tako kot pri ljudskih izpovedih, iz predreformacije, v klasičnem obdobju velikih verskih institucij, je tu žanrsko pravilo: pripraviti, da verujejo. Vsakdo igra odkrito svojo dvojno igro. Da bi razvozlal kako stvar v tem bahanju fraz, napačnih ali podvojenih odgovorov nekega tako imenovanega procesa in domnevnih dialogov bi, sklicujoč se na naivne doktorje, svojo zahtevo najraje podvrgel sholastičnim trdotam, raje kot pa bi se spet predal bahačem neke same sebe neza-vedne Sociologije. Pa dobro, gospodje, sklicujte se naKantov »spormedfakultetami(l)«;obrnite se, prosim, na nemške priče romantičnih časov, ki še vedno navidez zgovorno govorijo mladim gla-vam od Frankfurta do Berlina, ki se je, z nekate-rimi od njih ponašala tudi Sorbonna (2). Kako iz tega izvleči zaključek ali analitikov predlog? Zanesljivo so bili Freud in potem še tisti, ki se oklepajo njegove običajne razlage, pozvani k pripadnosti. Ker se je lahko »vse izreklo«, so se prestrašili in se zastonj bali, in zato je biia psihoa-naliza pozvana v katekizem ter je bila v pogledu mnogih profanirana. K temu opažanju so mnogo doprinesli nekateri kritični prizori. Psihoanalitiki v tej deželi visoke monarhične in romanske tradi-cije, obstojen prejkoslej kot duhovnik, ki osvo-baja z izbrisovanjem krivde, in ki se polašča de-narja z avtoriteto pobiralca desetine, to je v skladu s pradavno, v simonijo težečo cerkveno rabo. Mnogi so močno občutili napad besed, verbalno nasilje očitanja »prodaje časa za poslušanje.« Summa confessorija je bila ohranjena in uzako-njena, napačen dialog tu ni nič drugega kot kla-sično prepiranje, preobilen dokaz zlobe namenov tega tradicionalnega stila, ki se je razvil iz bogabo-ječe literature (klerikalne in laične naenkrat), iz »Dialoga med klerikom in vitezom« (3)«. Dolo-čeni, ki jim analitikova, veščina ni le zadnje pribe-žališče njihovih lastnih izgovorov, bodo s trdo-vratnostjo in celo slepoto svojih odporov, na ta način pokazali skrajno težavnost interpretacij, ki se navdihujejo od analize, da bi skušale zgrabiti podoben dogodek, ki je prav tako baročen. tako bogat znakov in nians, ki se nanašajo na vrednost eppifanij ali odkritij, ki jih je, kcr nc poznajo še druga, moč imenovati francoska. Z drugimi bese-dami: če se psihoanalitik spreneveda v kolikor od-govarja in to v svoji nadonalni govorici, je ne-potreben, da trdi kot bi bil napaden ali nenapaden v razpravi, reče ali piše karkoli umestnega ali se oblikuje po tem, kar se lahko vskladi v iskanje ' neke delne znanosti. S tem pridržkom: z neodklonitvijo dejanja pro-cesa se lahko odpre gotov diskurz razlage. Opazo-vanje ni nedosegljivo; ono more, nasprotno po-nuditi snov interpretaciji, če le ni tisti, ki zapove gledati, poprej doživel dogodek iz leta 1968, in ne pride danes zagotavljati, da ni bil v množici. SE NADALJUJE ,,,DA NAS'" 30.11.82. o \tonHfa\m I ultriitniiim; raakcionamom ktoriltdizmu, natom putu u »ocijftJlzim STANE OdtANC, savezni sekretar za unutrašnj« poslove: • Nala opozicija je jako raznolika, a svima njima » zajednjcka borba pro-tiv samouprav(janja. Najražireniji su ul-iraiijevi radikalt. Onl su to po ideplogiji, a po načinu života su uitradt«ni zapad-njaci. Govorez) jednakim stomadma, o Marksu, anarhiitima, Bakunjinu i ne znam sve o kome, a obiače se zapad-njački, žive na zapadni način i u suštini žele nešto drugo. Oni bi nestali vrlo brzo ***** ')€\o tudi de janska manjšina. No, vseka-kor so nam milostno (češ, da je tako stupidno, da ga nihče ne bo jemal resno) dovolile tudi naše, moško mnenje. Sicer te nočemo prisiliti v kakrš-nekoli neprijetnosti (vemo, kako je to na vasi), pa vendar ti svetujemo, da uresničiš tvojo grožnjo iz zadnjega stavka. Namreč — žensko nasilje, kats-rega žrtev si bil tudi ti, se v zadnjih desetletjih vse bolj smelo širi in ni ga, ki bi mu odkrito stopil na-sproti in rekel: NE! Dovolj je izkoriščanja mo-škega po ženski! Uprimo se! Morda prideš celo v zgodovino, kot nekakšni Karel Zetkin. Vsekakor pa ne boš ostal sam! Moški vseh dežel, združite se! Lj., dec. 82 PISMO SEXOLOGU Problem, s katerim se obračam na vas, zahteva čimprejšnji odgovor, zato bom kratka. S fantom se imava zelo rada, zato sva se spustila tudi v spolne odnose. Zmenila sva se, da bo on pazil. In tudi je. Zadnjičpa se je zgodila nesreča — malo sperme mi je prišlo v usta in preden sem jo uteg-nila izpljuniti (je zelo viškozna) mi je spolzela po grlu. Zdaj pa se bojim, ker imam rano (luknjo) na želodcu, če ni na kakšen način zdrknilo (seme) v moja rodila. Prosim, odgovorite mi, če je možno, da sem noseča (od tega je cca 3 dni in občutim neko napetost v želodcu). Ančka ODGOVOR STROKOVNJAKA: Ne,ne, draga moja. Od nas ne boš dobila pomo-či, da bi izkoriščala ubogega fanta. Da ti ni kje drugje (in s kom drugim!) zdrknilo po kakšni drugi votlini; zdaj pa bi rada stvar naprtila nedolž-nemu dečku! Ali si morda celo nasilnica iz prvega pisma, ki bi hotela nepoučenega 8. R. še nadalje mučiti in izkoristiti njegov čut za poštenost! NaS nisi preslepila! (sramuj se!!!) (dragi bralci, zamislite se ob razsežnostih, ki jih zadobiva ta t.i. emancipacija!!) Ko se gibanje ustavi... Bili smo jako srečni in veseli, ko nam je bilo dano biti v trenutku soočanja zgodovinopiscev z zgo-dovinotvorci (pri čemer, kar je še najbolj žmoht-no, gre za taisto zgodovino). Soočenje je bilo fron-talno in frontno, saj so avtorji posedli svoje avtor-stvo (in vse ostalo) strogo na levo stran (gledano od vrat, ne s podstrešja ideološke nadzidave), pri-zadeti (pred leti) pa svojo prizadetost na desno. Tako je okrogla miza (ki sploh ni bila okrogla, pač pa iz pravilno pravokotnih miz sestavljena U-miza) fungirala kot strelna linija med avtorstvom inprizadetostjo. Vmesno vakanco je zapolnjeval RS (z uherjem), ki je tako nazorno prikazal idejno (in razredno) neodvisnost medijev informiranja. Ostali pričujoči subjekti, katerih število je bilo obratnosorazmerno z dolžino trajanja »okrogle mize«, so bili več ali manj marginalni in kot taka vprašanja se je jemalo tudi njihova konfronta-cijo moteča vprašanja. Sicer pa so bila ta za utru-jene revolucionarje kar preveč po akciji hlepeča (Kaj storiti v današnji situaciji? Kakosezdaj lotiti problemov? Kako najti vir, ki bo vzvalovil to smr-dečo, neaktivno mlako?) Tako je zgodovina (na vse kriplje trudeč se) ostala zaprašena, nostal-gična zgodba, odigrana in — kot se je pokazalo v razgovoru—tudi doigrana, njeni junaki pa so kre-nili na (čisto) novo pot, na kateri zagotovo oprav-Ijajo vsaj eno koristno delo: vsem, ki nalašč ali naključno zadanejo obnje, oklestijo heroistič-no—mitični pogled na tiste lepe stare časesedem-desetih let. Tudi revolucionarji niso več, kar so nekdaj bili! Da pa so bili, se ve! V ta lonček so se misli stekale koherentno iz obeh strani. . in juha bi se lepo skuhala, če ne bi v »koherentno vodo stri-njanja« letele tako različne stvari. Začelo je pu-hati in piskati, da je bilo joj. Pokrovka, je kar le-tela z ubogega lončka, kaj — vse so hoteli potisniti vanj! Vloga raztresene zelenjave, od subkulture, ekološkega gibanja, socialnih vprašanj, tja do vprašanj o preobrazbi univerze, vse je poskako-valo tja proti razrednemu bistvu in skušalo od-ghzniti svoj košček. Tako nesrečno pohrustana razredna zavest je malce kasneje (grdo zaudarjajo-če) prebavljena zbVluzgnila na tla, pri čemer so se v njej veselo prežvekujoče gliste (kar kaže, da ni nič tako prebavljeno, da ne bi mogel pojesti še nekdo) do potankosti razkrile zgroženim marginalcem. V takem ozračju ni motil niti vonj srčnih besed: »Ja, res je, mi imamo stolčke. Zato pa jih vi ne boste imeli.« (vsake revolucije je enkrat konec) A mi >e kar nismo pristali na to, da bi ostali ; lačni. Poskušali smo najti vsaj kakšno okusno ; kapljico, pa je v toliko letih žalostno izhlapela. I Uvideli smo, da si bomo morali skuhati čisto sami j novo juho (»Gibanje samo vam, današnji genera- j ciji pravzaprav resni dosti prineslo. Vprašanja, ki j se jih je lotevala, so v glavnem ostala odprta oz. f prešla na druge ravni reševanja. Je pi\ :>¦: nje ko- ristilo vsem nam, ki smo delovali v njc.ii, okusili smo svobodo, obliznili smo samoupravo, ugriznili v alternativno univerzo, začutili svojo moč...«). Preden se lotimo kuhanja, smo hoteli vedeti, ali je vendarle ostalo še kaj zelenjavice. Vsak posebej so vtaknili nos pod pokrovko, da bi nam odgovori-li, pa se je ta pasji lonček hudimano nesramno norčeval iz njih. Vsakemu je pokazal nekaj dru-gega. Nekdo je našel notri ubogi, suhi korenček, zopet drtigi je trdil, da ne vidi nič, eden je ugotovil, " da je iz čebule česeni pognal. Smo hoteli še mi dati glavo v lonec, pa je bila ura ravno toliko, da je moralo biti zgodbice konec. Nasvidenje. Vanja Brišček O kljukastih križih na kranjski gimnaziji Variacije na temo spreminjanja muh v slone »Bila je siva in prazna, pa vendar je lahko po-goltnila ogromne množice mladega, sočnega mesa. Posebno v jutranjih urah . Da, to je bila naša priljubljena stavba, naš drugi dom s simpa-tično številko 13. Bila je to stavba in je.« (Iz glasila Gimnazije Kranj, leta 77) Se vedno je siva. Prazna. Še vedno golta mlado meso, ga prebavlja in po štirih letih izloči. Prede-lano meso se potem razkropi po Ijubljanskih fa-kultetah. Včasih pa ji kak težko prebavljiv kos obleži v želodcu. Tega gimnazija izbljuva in se tako reši prebavnih motenj. Tako preproste so te stvari. Zgodijo se vsakih nekaj let na gimnaziji, ki stoji v centru lepega slovenskega mesta Kranja. Stvari, ki klenim Gorenjcem dvigujejo lase na glavi. Prva na seznamu najnovejših grozovitosti je na-slednja: Do sedaj še neidentificirani dijaki 4. let-nika so dijake 1. letnika namazali s kremo za brit-je. Prav tako, kot niso znani krivci, ne vemo dosti o podrobnih okoliščinah tega tragičnega dogodka. Drugače pa je z naslednjim, odigranim na šport-nem dnevu. Vseh 6 fantov ene izmed paralelk 4. letnika je na krosu priteklo skozi cilj po abeced-nem redu. Tu so bili krivci znani, krivda jasna. Kmalu je sledila (pravična?) kazen—ukor III. stopnje za vse udeležence zarote. Iz teh šestih izstopa dijak Arenšek, ki ga obtož-nica bremeni še nekaterih pregreh: v teh jesenskih dneh je nepravilno parkiral kolo na drevo na gi-mnazijskem dvorišču. Ker kolo ni bilo njegovo, je ta prometni prekršek še bolj razburil že tako ra-zburjene duhove v zbornici. Tehtnico pravičnosti je v negativno stran krepko prevesil tajinstven zapis, katerega avtor je zgoraj imenovani Arenšek. »SKA« je pisak) s kredo na gimnazijskem zidu. Kaj pomeni ta miste-riozna kratica? V objavi po zvočniku je ravnatelj, prof. Pfvk, izjavil, da grc za kratico, ki ni v skladu z našo družbenopolitično ureditvijo. Iz neuradnih virov pa se je razvedelo, da tov. Pivk točno ve, kaj pomeni SKA, namreč: slovenska katoliška akcija! V iskanje avtorja tega grafita je bila vpletena celo policija, .odkrili pa so ga s sodelovanjem ne-katerih (anonimnih) dijakov. Nato so se vrstili sestanki v zbornici, na katerih se je veliko govorilo o asocialnosti, nevzgojenosti, deviantnih odklonih dijaka Arenška, o ugledu Vzgojno izobraževalnega zavoda Gimnazija Kranj, o dobrem imenu šole in o kvarnih vplivih na mladino. Malo ali nič pa se ni govorilo o vzgoji in vzgojiteljih tega nevzgojenega dijaka, o neena-kih kriterijih vrednotenja istih prekrškov na ra-zličnih slovenskih šolah o problemih neke kazni, ki se mimogrede prelevi iz vzgoje v otresanje od-govornosti. Tudi se ni govorilo o vratih, ki se bodo odslej treskoma zapirala pred Arenškom. Temni sloves ga je že prehitel in se razširil po Gorenjski. A ne govori se več o skaju, ne, Gorenjska trepeta zaradi kljukastih križev, ki naj bi jih odkrili na Gimnaziji (gl. naslov). O zadevi Arenšek so seveda razpravljali tudi di-jaki v razredni skupnosti, saj imajo na šoli dijaško samoupravo. Toda ne skupaj s profesorji. (na se-stanek v zbornico ni bil poklican niti obtoženec!), pač pa ločeno, v razredu, profesorji pa so jih o vsem natančno poučili. Razen štirih so vsi sošolci glasovali za izključitev! Arenška so torej izključili, razburjenost se je polegla, ugled šole rešil. Toliko zaenkrat o slabi prebavi in o bljuvanju. Kot že rečeno, tako pre-proste so te stvari. Duška Primožic Alternativne novice Namen rubrike Alternativne novice bo sezna-njanje z novostmi alternativne produkcije (ne)popularne glasbe. Ker vse bolj prihaja do re-dukcije glasbenih informacij iz tujine, bo rubrika zato tembolj dobrodošla. Pa takoj preidimo k stvari. Ameriški industrijski odtrganci Pere Ubu so u-dali nov L.P. Song of Bailing Man. Robert Wyatt še lahko pohvali s ploščo Nothing Can Stop Us, ki je kompilacija malih plošč, ki jih je Robert posnel za neodvisno firmo Rough Trade. Nemška sku-pina Kassiber je svojo prvo ploščo (dvojni maksi-single) naslovila Man or Monkey! Zanimiva je za-sedba skupine, saj jo sestavljajo Heiner Goeb-bels, Alfred Harth (oba člana Sogenanntes Link-sradikales Blasorchester), Christoph Anders in prekaljeni maček Chris Cutler, bobnar zdaj raz-padlih skupin Hen-ry Cpw in Art Bears. Pri firrni L"orchestra je izšla nova velika plošča italijanskih Stormy Six z naslovom Al volo. Naši stari znanci Art Zoyd so na pFizorišču / novo dvojno ploščo Phase IV. Večino skladb 7 nove plošče smo lahko slišali že na junijskem testivalu Rocka v opoziciji. Lars Hollmer, klaviaturist Zamla Mammaz Manna je izda! samostojno ploščo z zanimivim na-slovom Sibirski bicikli. Izmed mnogih plošč elektronske glasbe naj omenim ameriške Mnemonist Orchestra z vi-nilskim izdelkom Horde. Posthumno je izšla mala plošča Man and Boy zasedbe Art Bears, ki je posneta v živo s turneje po Evropi. Multiinštru-mentantalist Fred Frith (ex Henry Covv, Art Bears) je izdal dve plošči žive glasbe Live in Japan Volume I and II. Isti naslov nosi tudi plošča sku-pine The Work, ki so, če se spomnite, septembra lanskega leta nastopili v Ljubljani. Izšel je dvojni Recommended Records Sampler z neizdanimi posnetki skupin kot so Faust, Art Bears, The Re-sidents, Art Zoyd, Unfvers Zero Henry Cow, L. Voag, Stormy Six in še mnogo, mnogo drugih. Izšli sta tudi dve plošči zanimive alternativne glasbene produkcije, belgijska Kompilacija Noises in itali-janska Insiememusicadiversa. Medtem, ko neka-teri člani češkoslovaške skupine Platic People of The Universe še zmeraj ždijo v zaporu, je na drugi strani železne zavese izšla njihova kaseta IOO jooints. Ameriški kultni band The Residents je izdal zelo zanimivo malo ploščo Babyfingers. Prva stran je njihov prispevek k že prej omenjenem Recommended Records Samplerju, druga stran pa predstavlja še neizdan material. Nemska sku-pina Nekropolis (videli smo jih v Ljubljani junija letos) ima svojo drugo veliko ploščo. Če imate že njihov prvi L.P., pa bi radi imeli še drugega, lahko ploščo naročite za ceno 20 mark na naslov: Peter Frohmader, Kriegerstrasse 7,8 Muenchen 90, ZRN. Belgijski Univers Zero že nekaj časa delu-jejo v novi zasedbi, tako da skupino sedaj sestav-ljajo Enzo Cannata (kitara), Danie) Denis (bobni), Dirk Descheemaeker (klarinet), Andy Kirk (klaviature), Guy Segers (bas), Alan Ward (violina) in Patrick Hanappier (violina). Toliko za tokrat, naslednjič pa še več zanimivosti in novitet. Marko V. Uršič SPOR O METODI V pod/emnem tisku se pojavlja vse več predlo-gov za program delovanja \n oblike boja »Soli-darnosti«. Avtorji predstavljajo vedno bolj razde-Ijena in radikalna stališča: od ideje pasivnega od-pora, prek koncepta generalne stavke, utemelji-tve potrebe po organiziranju masovnih uličnih demonstracij, do, v zadnjem času formuliranih, mnenj o nujnosti nastanka opozicijske politične stranke. Poslednji poskus (Tyg. Woj. št. 25, 1.7.1982) Ponavljajodm se pozivom k generalni stavki, ki bi prisilila vlado h kompromisom, nasprotujejo tisti, ki ne vidijo ustreznih pogojev, potrebnih za izpeljavo stavke ali preprosto, fizične moči Eni in drugi se sklicujejo na 13. december 1981. Prvi tr-dijo, da bi stavka lahko uspela, če bi imela ustrezno obliko (aktivno obrambo namesto pa-sivnega protesta, več žrtev, nujnost, da se vojs^a pridruži eni od obeh strani). Drugi pravijo, da se je vlada naučila dušiti stavke in da žrtev ne bo upoštevala. Predlogi, ki iz tega izhajajo, se za prve zapirajo v priprave na generalno stavko z aktivno obrambo podjetij, za druge — v idejo o uporu, razširjenem v »času in prostoru«, pod katero je treba razumeti številnost in različnost oblik in krajev tega odpora. Eni in drugi pa računajo s tem, da bo vlada prej ali slej (ko se bo zbala in razume-!a) sklenila kompromis. Prvi so nestrpni. Vidijo, da se družba privaja na državni teror, da številni Ijudje iz odpora obupavajo, da gospodarstvo na-zaduje, vidijo nevarnost terorizma, vedno bolj utrujen več ji del ljudi, nevarnost rusifikaci je, ki ne temelji na vcepljanju tujega jezika, ampak na vzo-rih vzhodnega ravnanja, ki lahko uniči potrebo po narodni samosvojosti. Končno tudi pravijo, da ne moremo dovoliti, da bi tisti, ki so se zoperstavili diktaturi, leta presedeli v ječah. Drugi vidijo po-stopno inaraščanje odpora, ki lahko po določenem času vladi odvzame tista področja, na katerih zdaj nemoteno manevrira; štrajk pa bi bil, po njihovem mnenju, narodna katastrota. Eni in drugi soglasno nastopajo v imenu Sindi-kata, katerega delo je WRON brezpravno preki-nil. Pogovarjati bi se hoteli o novih dogovorih med družbo, ki jo predstavljata Solidarnost in cerkev in vlado, ki o tem molči, ali pa o zavrnitvi vlade in si-stema, v katerem vlada. Tega sistema, ki se je po več kot tridesetih letih izkazal za narodnega so-vražnika in te vlade, ki je v naši državi nikoli nihče ni sprejel in ki hoče sprejetji izsiliti s tanki. Zdi se, da je to poglavitna značilnost poavgu-stovskega gibanja. Pot k dogovorom, soobstaja-nje z nesprejeto vlado, ki je še naprej ne odobra-vamo, karonadobrove. Včasuodleta 1944 nam vcepljajo (in to posh.ja nevarno) nujnost maski-ranja svojih pogledov z besedami—simboli, ki so jih komunisti vedno obravnavali instrumentalno, mi pa, še malo in bomo padli pred njimi na kolena, pred besedo »socializem« na primer. V času 16 mesečnega legalnega delovanja Soli-darnosti smo se lahko vsi prepričali, da so bile strukture premajhne za probleme, ki so mučili našo družbo. Onemogočala so ji izsiljena zagotav-Ijanja o »vodilni vlogi«. , o tem, da nima namena prevzeti oblast, o apolitičnosti. Politične stranke niso mogle nastati, opaziti pa je bilo napredek v tej smeri. Sindikat bt fahko ostal pri sindikalnih zadevah, če bi bilo to drugo gibanje širše in hitrej-še. Potreba legalnega delovanja v zvezi z nelegalno vlado je bila in je še naprej zelo močna in zdi se, da se lahko tako stavke kot tudi pasivni odpor enako končata. V prihodnosti kak nov prevrat, kakšen nov Wron, novi 13. v Naši družbi obstaja potreba po legalnem delovanju in soobstajanju z nele-galno vlado, ki je razumljena kot legalna. Legal-nost pa pomeni, da nas mora odobriti tudi ZSSR, ker pa oni priznavajo samo komuniste, bodo nas odobrili samo, če ne bomo ogrožali komunistične vlade. Vendar bomo, če hočemo zares obstajati, ne le kot fasada, zanjo vedno potencialna grožnja. Kaj torej storiti? Družba mora odvreči s sebe ta balast, navi-dezno pristajanje na položaj, v katerem ni mogoče govoriti o lastnih potrebah z lastnim jezikom. Lastni jezik bi pomenil tudi politič.io prezentaci-jo, ki je naš narod do tega trenutka še nima. Je to program za danes? Na to bodo odgovorili prihodnji meseci, kajti v tem trenutku prevladuje sindikalni (sindikat je treba razumeti kot večino naroda) program dogo-varjanja in soobstajanja s sedanjo vlado (čeprav to zahteva žrtve). Ce pa se le ne bi posrečilo niti zamenjati jo, niti izsiliti kompromis, ostane še tretji izhod, ki ga bo tako treba prej ali slej upora-biti. Ustvariti moramo politično reprezentacijo naroda, ki se bo lahko ob podpori družbe borila z vsiljeno vlado, bodila tako v državni areni (tudi za neodvisne poklicne sindikate) kot tudi v menda-rodni. Legalna bo, legalnost pa bo drugače razum-Ijena kot do zdaj. Če dobi družbeno podporo, jo morata vzljubiti ZSSR in PZDP in jo priznati za političnega partnerja. Prevedla Darja Dominkuš ^AŠI OKUPATORJI Pri pouku ZOMAx v varšavskem Nowotelu »ficirji poučujejo kako tepsti: nosečih žensk ne ipričo ljudi, mladih pankrtov — ne vpričo staršev, mobenem primeru pa ne ob navzočnosti tujcev in dsunov; vse pa tako, da izgubijo zavest, ker to itežkoča identifikacijo. Ena izmed vaj v šoh ZOMA v Pionkah pod Ra-domom: ob skandiranju »gestapo«, ki odmeva iz zvoenikov, so zomovci v popolni bojni opremi prebijajo med gosto postavljenimi gumijastimi človeškimi figurami (pritrjenimi na vzmeteh) do ciljev, ki jih predstavljajo v vrsto postavljeni ok-rirji. Vajo je treba opraviti v določenem času. Nekaj enot ZOM A, ki so nastanjcne v Gelend-anowu, je odklonilo uživanje za njih pripravljene irane in se prehranjujejo same. Vzrok protesta je iil sum, dajim v hrano dodajajo narkotike. O pod-likanju pozivil Funkcionarjem ZOMA pričajo tudi festi iz varšavskih bolnišnic. Zdravniki so ugoto-ili, da ima kri ranjenih zomovcev zmanjšano spo-sobnost strjevanja, hkrati pa imajo resne motnje v lihalnem sistemu, ki povzročajo v momentu sprejema predoperacfjske narkozelok — oboje je mačilno za stanje omamljenosti po zaužitju nar-otikov. Po nepopolnih podatkih je uživanje po-nvil posredno povzročilo smrt okoli 80 funkcionar-jev ZOMA. (Przeglad Tygodnia št. 21) Informacije o kriminalcih v vrstah ZOMA so potrjene. Andrzej Makovvski, stanujoč na ulici tyjenski v Czenstochowi, ki je bil februarja t.I. kaznovan na 3,5 Ieta zapora za krajo in rop, je že postal član ZOMA. Prvega maja je stal v vojaški straži pred tribuno, na kateri so se nahajale partij-ske zvezde. (Inf. malopoljska služba št. 13) Tačas znaša najnižja podoficirska plača pri Na-rodni Milici okrog 11 tisoč zlotov (skupaj z do-datki od 15—17 tisoč zlotov). Vsak na novo spre-jeti delavec takoj dobi stanovanje, če pa ga že ima, dobi 40 tisoč zlotov na vsakega družinskega člana. Poklicni vojaški kader dobi, poleg rekompenzacij, še posebni dodatek živil v vrednosti 3 tisoč zlotov na mesec. (Obs. velikopoljske št. 28) NATANČEN OPIS" DOGODKOV V VVIERZCHOWU ZVECER 13. II. po losc^ljivih informacijah V Paviljonu IZK v Wirzchowu prebiva ok. 190 internirancev iz szczecinskega in koszlinskega vojvodstva. 13.11.1982 sta nas v zgodnjih jutranjih urah vzgojitelja poročnika Jankowiak in Sikqrski obve-stila, da popoldne prenehata opravljati službo in da »skrb« za nas prevzame kdo drug. V času spre-hoda smo tega dne opazili, da so straže na stolpih okrepljene. Tem dejstvom takrat nismo pripiso-vali velikega pomena. Okoli šeste ure je na hodnik paviljona I vkora-kal oddelek jetnišnične službe. Privlekli so briz-galne cevi in jih priključili na hidrant. Opazili smo že tudi paznike, ki so imeli na glavah čelade, v rokah pa ščite iz pleksi stekla in dolge palice. Naenkrat so pazniki odpeljali enega od interni-rancev iz celice št. 10. Interniranec je celico mirno zapustil, ko pa se je znašel na hodniku, smo zasli-šali njegov krik: »Zakaj? O, Jezus!« in odmeve udarcev s palicami. Čudno je to (kot je izjavil ka-sneje odpeljani Slivvinski iz Koszalina), da ga na hodniku sploh niso tepli, ampak je po odhodu iz celice neovirano prišel do V. paviljona. Kaj se je potemtakem dogajalo na hodniku? Kdo je kri-čal? Ta dogodek je povzročil šok. V celicah, mimo katerih so vodili interniranca, so začeli protestira-ti, udar jali so z žlicami ob sklede. Tedaj so pazniki vdrli v celico št. 7 in s palicami, pestmi in nogami potolkli celo šestorico. Nasproti vratom je stal Henrik Jarzobek. Trije so ga začeli mlatiti s pali-cami — — dobil jih je največ. Marian Sadovvski je pod udarci padel na tla, tam so ga tepli in brcali. Zbig-niew Kuczkowski se je skrival med policami in si varoval glavo. Tepli so ga po celem telesu. Jan Tarnowski je stal pri oknu med posteljami s pi-smom v roki — tudi njega so tepli po celem telesu. Ryszarda Bogacza so tepli, ko je ležal na postelji s knjigo v rokah. Štiri internirance, Jarzabka, Kuczkovvskega, Jozwiakowskega in Sadawskega so s palicami pregnali na hodnik. V celici je bilo na delu 6-10 paznikov. Na hodniku je stala cela gruča zomovcev. Temno je, ker svetijo samo žarnice na konceh hodnika. Preganjani izgubljajo orientaci-!<. ne vedo, v katero smer bi šli, zdi se jim, da so vsi rniranci na hodniku. Z udarci palic jih suvajo _..i ter tja. V tej zmešnjavi se v celici št. 20 začne akcija. Skozi okna kričijo »pretepajo naše«. S po-steljo skušajo preprečiti prodor v celico, a jih po-bijejo s palicami in odvedejo na hodnik: Piotra Baumgarta, Henryka Makielo, Ostrovvskega in Brunona Mikszo. Stražniki poskušajo uporabiti cevi, a je pritisk prešibek, na hodniku nastane samo !uža. V tej luži spodrsne B Mikszi, ki se ob padcu udari v tilnik. Približno ob istem času se po- SNEŽENA GMOTA javi na hodniku poročnik Wronkowski. Z njim se pogovarjata Kuczkowski in Jarzabek. Wronkow-ski kriči: »Oddelek! Nehajte že!« Po končani akciji v dvajsetici vsakega od osmih izločenih »varuh« po-spremi do paviljona V. Na poti jih tepejo, ker se takoj ne znajdejo, kam je treba. Pri vhodu na dvo-rišče jih dobi Makiela s pestjo v trebuh in pade. Za vrati stojijo v velikih skupinah drugi stražarji in pazniki. Vzklikajo: »bijte vvalensovce, izbijte jim VValenso iz glave, bij tega K... inteligenta«. Baumgart na poti izgubi kapo. Ko se skloni, jih dobi s palico po glavi. Strga se mu verižica, izgubi medaljon. Prispejo do vrat petke. Tepejo jih na hodniku. V celico št. 6 pahnejo Kuczkowskega, Jarzabka, Mikszo in Ostrovvskega. Miksza in Kuczkowski sta prišla bosa, a nista čutila mraza. Druga dva imata po eno copato. Sadowskega in Mikszo muči glavobol, vrtoglavica, bruhata. Naj-več modric ima Jarzabek. Pregleda jih zdravnik. Apel. Poročnik Antoni Ambryszewski se pojavi »z »divjim izrazom na obrazu«, jim grozi in jih ra-zvršča v pare. Priče iz celice številka 7 poudarjajo zavzetost paznikov, njihovo vnemo pri pretepa-nju. Poročniku, ki je prišel do celice, ko so četvo-rico že odgnali, je bilo zelo žal, ker ga ni bilo zraven, zato je s palico udaril Tarnowskega. V času apela ob 19. je celice obhodil paznik in preverjal število intemiranih. Pol ure pozneje je do paviljona I prispel oddelek jetnišnične službe pod vodstvom poročnika Antonija Am-bryszwskega. Pazniki so imeli ščite, čelade, dolge palice. Na videz zaradi izvedbe apela in nepravilne razpore jenosti internirancev so vdirali v celice (od 6. do 8.) Ne glede na vedenje interniraneev so ugotovili kršenje osnovnih načel pravilnika. S to pretvezo so jih spet začeli pretepati. V nekaterih celicah so tepli vse, v drugih samo nekatere. Psovafi so jih, uporabljali vulgarne izra-ze, bili so besni in zlobni. Zasmehovali so reli-giozna čustva in običaj skupne molitve (npr. v ce-lici 17). Ko so tepli, niso pazili, kam so padali udarci. Tolkli so po hrbtih, rokah, nogah, tolkli po vratu in po glavi. Tolkli so ljudi, ki niso niti z bese-dami.niti z obnašanjem kazali kakih znamenj od-pora. Pasivnost internirancev, njihovo dostojno in mirno vedenje ob ag^siji je še bolj razbesnilo na-sprotnike. Nekateri interniranci (npr. A. Komin-ski) so poskušali pozivati ostale, naj se obvladajo. Proti njim so uporabili solzilec in jih tudi tepli s palicami. Vsi pripadniki tega specialnega oddelka niso mogli vstopiti v celico in sodelovati pri prete-panju. Delili so se na manjše skupine, ki so lahko lažje in učinkovitejše uporabljale palice v ozkih prostorih. Ostali so-na vso moč spodbujali svoje kolege in včasih sami primaknili udarec. Pretepli so 45 oseb, najmanj 10 težko; preko »stezice zdravja« so ob 18. prepeljali 8 oseb, po apelu pa še Wasowicza iz celiceštevilka 18. Zdyslawa Lakom-skega so 15.11. odpeljali v bolnico, ker so sumili, da ima pretres možganov. Znaki možganskega pretresa in živčne izčrpanosti se pojavljajo tudi pri drugih internirancih. Pol ure po tem apelu je jetniški zdravnik začel pregledovati vse pretepene. Baje sof>ri vhodu jet-nišnice čakali rešilci. Ni dvoma, da je 13.11. v Wierzchowu moštvo jetnisnice naredilo presto-pek. Nekdo je, najverjetneje iz maščevanja in so-vraštva, ukazal, naj nas potolčejo. Ko so nas tepli, so poleg psovk vzklikali: »General Jaruzelski (ali Minister) nam je dal palice, da bi vas potolkli«. »Ljudstvo hoče, da tako z vami ravnamo«. »Lahko vam jih naložimo, kolikor hočemo.« »Imamo celo pravico, da vas ubijemo.«(!) (stanje informacij dne 20.11.1982.) (Iz: Informatieburo Solidarnošč Nedcrland, In-formatie — bulletin Nr 3-6.4.1982r.) t.j. tepežnega špalirja (op. prev.) > prevedla Karmen Kenda POLEN KOMITEESOLIDAIR Het Folen Korritee stelt zich ten doel een bijdrage te leveren aan de strijd tetjon de militaire diktatuur In Polen. Zij voelt zich daarbij vooral verbonden met die Tncnsen die de demokratisclip beweging hebben gedrarjen er. die nu het rreest direkt het slachtoff-er van de irili-taire machtsgreep ztjn gewoi:den. » Do cpbiengst van deze kaartenaktie is bestemd voci het steunfonds ten behoeve van (de familieleden van) de po-litieke gevangenen en andere slachtoffers van de re pressie. De optirtngst van het steunfonds T.al onder andere be-steed worden aan goederen waar d.-rekte behoefte aan is, zoals: kinderschoenen, medicijnen, dekeris, warm onder-goed e.d. Financiele bijdrage aan dit steunfonds: giro ] 6 0 9, t.n.v. Polen Komitee, Postbus 14510, 1001 LA Amsterdan. De Nederlandse vertaling.van de Poolse tekst luidt: Ondernetekende, ve'rcntwaardlgd over de afkondiging var. de staat var beleg door de Poolse ger.eraals, stelt uit solidariteit met Solidarncsc de volgende eisen: Vrijlating van alle pclitieke gevangenen. Or.middelli jke- ophef f imj van de staat van beleg. Nakoming van de akkcorden van Gdansk. Afschaffing van de godwonger li)yaliteitsverklarinqon ze kaart is gericht. aan het Poolse parlement. IN OZNAČEVALEC (Naslov je prevajalčev) V Bialoleki so interniranci naredili sneženega moža: z generalsko čepicx), epoletami, oznakami, nadeli so mu tudi temne naočnike. Ko ga je zagie-dal komandant (kraj dogajanja je namreč eno izmed taborišč — op.prev.), je odkrivateljsko zavpil: »Saj to je Jaruzelski!« »Ne, to je sneženi mož«, so se upirali interniranci. Komandant je razdražen takoj odšel v svojo pisarno (najbrž po inštrukcije). Ko se je vrnil, je brezprizivno zahte-val: »Porušite tega snežaka!« »Saj to je Jaruzel-ski,« so trdili prepričani interniranci. Komandant je zagrozil s konsekvencami, sankcijami, preraz-poreditvami ipd. Takrat so se jetniki dali prepriča-ti. Eden izmed njih je prišel k snežaku in mu z glave zbil čepico, mu uničil epolete in ga tako de-gradiral, mu pobral vse medalje in z enim samim zamahom glavo ^zel. Ostali interniranci so ta čas peli strašno protisocialistično pesem. * GROZA! KONSEKVENCE STRESANJA SMETl PO IPOLICIJSKI URI (naslov je prev.) Po policijski uri je eden od Varšavčanov stresal smeti. Ujela ga je vojaska patrola. — Državljan častnik, jaz sem samo na hitro nesel štrest smeti. Stanujem v tejle hiši, pišem se Kovvalski, hišnik lahko priča, da stanujem, se je branil prijeti. — Naj bo, grem preverit, se je strinjal vojak. Čez trenutek se vrne. — Vprašal sem hišnika, je rekel, da nihče s takšnim priimkom ne stanuje tule. Pejte z nami. Po dveh dneh in po plačilu kavcije 5000 tis. zlo-tov zaradi kršitve policijske ure, so ga izpustili; vrne se domov. V vratarnici ga ves žareč pozdravi hišnik: — Gospod Kovvalski, g. Kowalski, ste pa res imeli srečo, bili so, spraševali po vas, pa sem jim povedal, da ne stanujete tukaj. (iz: KONTAKT, mesečnik Članov in sodelavcev Solidarnosti, april 1982) REVIZIJA — anonim iz ljudstva Gledajo nam v torbe, gledajo nam v kovčke, niso nam pogledali v rit i — pa ravno tam ie socializem. j IZ »VOJNE FOLKLORE«! Sekira, motika, hrast, akacija, : je spet na Poljskem okupacija. Ze spet sežigajo in spet kričijo, človeške nam pravice odtujijo. Sekira, motika, četrt kotleta, tudi mi imamo svojega Pinocheta. Velike želje, a možgani omejeni, so končno nam lastni lagerji zgrajeni. Sekira, motika, grablje, brana, bi orla rada izkljuvala WRANA. (1) Oblast, državni udar in preiskave, > to hunta jc in ne dcmokratičnost ustave. Sekira, motika, gobavost, koze, s Poljsko general si dela posle, naša plešasta in ljubka prosovjetska prostitutka. ZOMO, ORMO, capinske osfale sodrge so oblasti na nas nagnale. To jim bomo v dobro šteli, računček bomo ji sešteli. 1) Wojenna Rada Ochrony Narodowej (Vojaški svet narodne rešitve) (iz: KONTAKT, april 1982) I eszek"Kolnkovvski, JAZ BOM MILEJSl RA-BELJ« (ALI: KAJ IMA POVEDATI VZHODNI DISIDENT — op.prev.) To zgodbo znamo na pamet že iz štiridesetih let. Hitler si je polastil Avstrijo; izšlo se mu je, kljub temu da se je svet čez čas počutil nek°m čudno. Nekaj mesecev pozneje je vdrl v Češkoslova^ko. Izšlo se mu je, čeprav se je svet eez čas počutil uža-ljeno. Pričakoval je, čisto razsodno, da bo lahko isti scenarij ponovil s Poljsko. In vendar se j«. uštel — to se mu ni izšlo. Začela se je druga svetovna vojna. Enako dobro kot zgodbo poznamo tudi njeno preprosto moralo; skuša se udomačiti agresivni imperializem tako, daljudje pogoltnejobrezpro-testov vsakršna nasilja, kar je najbolj sigurna pot, da se sproži prav to, čemur se je treba izmikati, namreč globalno vojno. Vsi 50 se pripravljeni podpisati pod to moralo, ko se govori o Hitlerju. Lahko in ljubeznivo je danes obsojati Chamberlaina. Niso pa vsi priprav-Ijeni priznati, da ravno zdaj stojimo v podobni si-tuaciji — nekateri zahodni možje državniki (vključno s kanadskim premierjem in francoskim zunanjim ministrom) spričo poljskih dogodkov igrajo vlogo super—Chamberlainov (slednji se je streznil vsaj po invaziji na Češkoslovaško). Ljubitelji poljske hunte med politiki in novi-narji ponavljajo tri neovrgljive argumente: Prvič, hunta je morala vsiliti diktaturo vojske, da bi se izognili Čemu slabšemu. Očitno je to mo-rala storiti. Morala je poslati v koncentracijska ta-borišča in zapore na tisoče delavcev in intelektual-cev. Morala je ukazati svojim žandarjem izvleči ranjene rudarje iz ambulant in jih dokončno ob-delati na ulici. Vse to je morala storiti in še tisoč drugih reči, če je hotela zavarovati družbo pred neodvisnimi delavskimi zvezami; t.i. družbo, v ka-teri bi bila komunistična partija deležna nedel jive, despotske oblasti nad vsemi področji življenja. V tem smisluje moral Hitler s plinom pomoriti šest milijonov Zidov, če je hotel obvarovati zve-stobo svoji ideologiji, osvoboditelji kambodžanci pa so morali iztrebiti tretjino prebivalstva, če so hoteli zgraditi srečno komunistično družbo, kot so si jo predstavljali. Kanibali morajo jesti. Na kratko rečeno, vsakdo mora delati prav to, kar dela — karkoli dela, je upravičeno. Ravno tako ima tudi poljska hunta prav. Drugič, »Solidarnost« je šla predaleč —provo-cirala je red. Seveda je to počela. To j« počela od prvega dne svojega obstoja in že s samim faktom svojega obstoja — s tem da je hotela od države neodvisne delavske zveze in omilitev cenzure, s protestiranjem proti policijski brezpravnosti, z demaskiranjem zinstitucionalizirane laži, s posku-si, da bi dobila nekaj časa zase na televiziji, a bi mogla omejiti komunistično laž, š spraševanjem svojih članov, kaj menijo o svobodnih volitvah, z obnavljanjem človeškega dostojanstva v nezado-voljni družbi — je šla predaleč. V tem smislu grejo tisti, ki se zavzemajo za ena-kopravnost v Južni Afriki, ravno tako predaleč; red tega ne more sprejeti. Ljudje, ki se v Argentini sprašujejo o usodi tistih, ki so izginili v vojnih ujmah, gredo tudi predaleč; oblastniki tega že ne morejo več tolerirati. Kdorkoli v katerikoli de-spotski državi ni v celoti zadovoljen z despoti-zmom, gre predaleč. Dobro mu je tako. Tretjič, neposredna sovjetska invazija in oku-pacija bi bila za Poljake slabša, kot je okupacija poljskih varfiostnih sil. Pa imamo prav ta slavni argument »jaz bom milejši rabelj«. Za ta argu-ment vemo na Poljskem že desetletja. Neovrgljiv je in v svoji nujnosti resničen vedno in povsod: kajti ne poznamo še absolutnega rablja in si Iahko vedno zamislimo še slabšega. Kdorkoli je sledil procesom zoper esesovske stražarje v koncentra-cijskih taboriščih, je brez konca poslušal eno in isto trditev: »drugi esesovci bi bili na mojem mestu dosti slabši«. Nehvaležni Evropejci iz ne-kakšnih čudnih razlogov niso hoteli razumeti hu-manitarnih motivov rabljev. Nehvaležni Poljaki se prav tako ne morejo z gotovostjo vživeti v člo-veška občutja hunte, zdaj ali pozneje. V tem trenutku si je mogoče dovoliti samo eno prerokbo. Hunta bo v kratkem oznanila, da je do-ločeno število ljudi izpuščenih iz zaporov in da so nekatere restrikcije olajšane. Takrat bomo zasli-šali zbor radosti iz zahodnih prestolnic: »No, vidite, se že spreminjajo! Saj smo rekli, da bo tako!« Lahko bodo tudi obnovili psevdo—zveze in jih imetiovali »SoKdarnost« — čemu ne? Toda križi, ki so jih postavili Dred letom v spomin na žrtve drugega masakra 1. 1970, bodo čakali Hunta bi lahko ukrotila družbo le tako, da bi jo pripeljala do uničenja. Zares škoda. Komunizem bi bil čudovita ideja, samo če ne bi bilo Ijudi. Nasploh bi bili na Polj-skem nadpovprečna iznajdba, če fe ne bi bilo Po-Ijakov. (iz: KONTAKT, apri! 1982. Članek je bil prej ob-javljen v »The Wa!l Street Journal« 31.12.1981). prevedel Marko Juvan Solidarnosc Bulletin iTintbrmation N°19 'Paris 10. 5. 1982 Neodvisno /druženje 'študentov' Neodvisno združenje študentov ni bilo mno-žična organizacija. Včlanjenih je bilo 15% vseh študentov, večina pa ni pripadala nobeni organiza-ciji. Kljub temu je bTIa to zelo aktivna in vidna or-ganizacija. Po 13. decembru so oblasti spoznale NZS (Niezalezne zrzeszenie studcntow — neod-visna študentska organizacija) za vzrok vsega zla na univerzah. Ustavili so dejavnost NZS kakor tudi vseh drugih organizaaj. 28. decembra so vo-jaške oblasti sprejele ddloatev o prepovedi zdru-ženja. To je vsebina razglasa, ki so ga tega dne raz-širjali na Jagelonski univerzi v Krakovu: Študentje! 28. 12. 1982 so komunistične obiasti LRP izvedle še eno brezpravno dejanje, ko so prepo- /edale uradno delujoče Neodvisno združenje študentov. Fred tem so na osnovi takoimenova- .iega dekreta o vojnem stanju odvzeli prostost mnogim našim kolegom in s tem onemogočili de- mokratično izbrano vodstvo NZS. Kot se spomi- njamo, to ni bil prvi napad na naše središče. Marca 1968 so grobo zadušili prvo študentsko defovanje, ki je bilo usmerjeno k obnovi življen ja, znanosti in poljske kulture. Konec 70 let so na isti način po- skušali obračunati s študentskimi skupinami, or- ganiziranimi v SKS-ih. Šele avgusta 80. leta se je lahko ustvarila avtentična, edina neodvisna in sa- moupravna študentska organizacija v Poljski. 22. 12. 1980sanazboru vCollegium Broscianum UJ razglasili ustanovitev Neodvisnega združenja štu- dentov v Krakovu. 17. 2. 1981 sooblasti LRPza- radi dolgotrajne vsepoljske stavke celotnega štu- dentskega centra uradno priznale Združenje kot organizacijo, ki deluje legalno in v skladu z zako- nom. Leto in pol trajajoča dejavnost NZS se je osredotočila predvsem na zadeve univerze: borilo se je za avtonomijo univerze in za demokratiza- cijo življenja ter se vključevalo v vsepoljsko delo- vanje za pravico in dostojanstvo človeka v lastni deželi, ki ga je vodila Solidarnost. 13. 12. 1982. eta je komunistični režim izvedel še en poskus, da 5i ljudstvo oropal vseh pravic; prepovedal je de- iavnost Solidarnosti in drugih družbenih ofgani- 'acij, ter pozaprl Ijudi, ki so y teh organizacijah iz- polnjevali vodilne funkcije in s tem poskušal za- treti neodvisne politične družbene, gospodarske in kulturne pobude. Od nas je odvisno, ali bodo imela ta desperantna prizadevanja oblasti name- ravani učTnek, torej očistiti družbo struktur, ki za- gotavljajo demokracijo. NZS ne sprejema samo- voljne in protipravne odločitve Ministrstva za znanost, višje šolstvo in tehniko... Veliko aktivistov NZS se je znašlo v taboriščih skupaj z aktivisti Solidarnosti. 5. januarja, že po >dločitvi o prepovedi združenja, so oblasti zdru-enje razpustile. Zaradi razpustitve NZS in repre-ij v zvezi z njihovimi aktivisti je NZS v očeh oko-ice glavni predstavnik študentskih prizadevanj. Izjava, dana po razpustu NZS — 7.1.1982->>razpust Neodvisnega združenja študentov je na-;lednji udarec hunte, ki naj bi zatrl prizadevanja Poljakov za svobodo. Celoletna dejavnost našega združenja je prispevala k temeljnim spremembam v življenju univerz, okrepila njihovo avtonomijo, pripomogla k demokratizaciji univerzitetne skup-nosti in razgibala družbeno in kulturno dejavnost. Vrste NZS so se širile. V naših akcijah so sodelo-vali tudi člani drugih organizacij, kar priča o tem, da nismo branili le interesov lastnih članov, ampak celotne univerzitetne skupnosti. Branili mo najosnovriejše življenjske pravice, borili smo ,e za svojo prihodnost, za prihodnost Poljske, za vobodo znanosti. Danes, ko je naša organizacija >repovedana in smo pabnjeni v ilegalo, ostajamo .vobodni Ijudje, pa četudi bi morali to plačati z zaporom. Takšen je pomen našega nadaljnjega delovanja, resignacija bi pomenila spregledova-nje pridobitev Avgusta. Takrat nas je veliko sode-lovalo v stavkah delavcev, danes nas veliko deli usodo z delavskimi aktivisti, ki so bili obsojeni na večletno ječo, zaprti. Ta skupnost usod krepi naj-večjo vrednoto avgustovske revolucije — solidar-nost vse družbe. Študentje so se lotili samoorganiziranja v sode-ovanju z ilegalnimi strukturami Solidarnosti. V Krakovu je nastala Študentska odporniška kupina. To je vsebinadeklaracije: »Smoštudent- ca odporniška skupina. Solidamort in Cerkev riznavamb kot edini ustanovi, ki moreta zasto- ati celotno družbo. WRON štejemo za ustanovo, J je izven zakona, in vojno.stanje za nelegalno. Vsi, ki podpirajo vojno stanje, so soodgovorni za prestopke, izvršene na osnovi vojnega prava. Pri- šel bo čas, ko bo Narod vsem tem predložil račun. Hočemo živeti v neodvisni, suvereni Poljski, ka- tere ureditev bo temeljila na svobodi in samou- pravni demokraciji.« V vseh univerzitetnih središčih so bili ustanov-jeni odbori Solidarnosti NZS. Osnutek programa delovanja SKS in navodila, a ustanavljanje SKS NZS, ki so se pojavila po seh univerzah v državi: Odredbe in dekreti voj- lega stanja so uničili upanje poljskega ljudstva na lemokratizacijo sistema. Vsi dobro vemo, kdo in s ;akšnim namenom je uporabil aparat nasilja, da •>i zadušil družbena prizadevanja. Policijske re- presije in ukrepi WRON-a so močno zadeli prav nas. Povsem so odpravili samoupravo in demo- kracijo na univerzah. Ne pozabimo, da se, kot je povedal Leszek Kotakovvski že leta 1971, »poli- cije od začetka sveta sistematično slepijo, kar se tiče lastne moči, in poskušajozaslepiti tudi druge, kajt' obdržijo se le, dokler drugi verjamejo v nji- iovo vsemogočnost. Spričo močnega družbenega •riiiska se na koncu pokaže, da je policija nemoč- a, in strah teh, ki žive od širjenja strahu, postane ečji od strahu preganjanih.« Ker so zatrli dose- anje strukture, moramo najti nov način ?amoor- aniziranja. Preko takšne dejavnosti lahko ohra- imo družbeno solidarnost. Pomen in smisel prak- ičnih dejavnosti si je treba ogledati tudi v širšem obsegu. L. Kaiakowski: »Vsa protislovja sociali- stičnega despotizma se lahko razrešujejo v dveh smereh. Prepuščen lastni inerciji sredi molka in strahu bo tak sistem vedno ncubranljivo težil k takšnemu rešeyanju lastnih protislovij, ki veča pri- tisk, namesto da bi ga pomerjalo, zateguje vozel, namesto da bi ga razvozljalo. Razmah policijskih metod upravljanja ni posledica povečanega oidpo- ra, temveč nasprotno: posledica njegovega izo- stanka družbene formacije — katere gornjih meja nam ne bo uspelo določiti, se kaže v njegovi restalinizaciji, kadar ni sil, ki bi bile sposobne nasprotovati. Lahko se kaže, kot da je v skladu s potrebami družbe, a izključno pod pritiskom te iste družbe. To je lekcija, ki se neodvrnljivo vsi- ljuje v luči naših izkušenj. Prav ti, ki sodijo, da bodo za svoj lasten mir plačali le z nepomembnimi popuščanji, se bodo prepričali, da bo cena tega miru stalno naraščala, a ti, ki plačujejo le z na videz nedolžnim petolizništvom, bodo jutri pri- morani plačati za isto blago z ovaduštvom, ti, ki svoje privilegije odplačujejo le z molkom spričo okrut^osti, na katere ni mogoče reagirati, bodo morali za iste privilegije plačati z aktivnim sodelo- vanjem pri okrutnosti. Naravna pravica despoti- zma je moralna inflacija, ki povzroča, da si daje razdeljevalec dobrin plačevati vse več, če ga druž- beni pritisk ne primora k popuščanju. To mcrda ni rafcveseljiva perspektiva, ampak ni plod domišlji- je, kot so perspektive, ki velevajo čakati na čudež, na zunanjo pomoč ali avtomatično samonarav- navo škripajočega mehanizma, prepuščenega lastninegibnosti.Dejanskososredstvapritiskapri rokah, so na razpolago skoraj vsakomur. Vse je odvisno le od izpolnjevanja najenostavnejših ukazov, ki zahtevajo zamolčevanje okrutnosti, dobrikanje gospodu, izmamljanje miloščine za vdanost in druga podobna opravila.« Iz lastnega dostojanstva črpamo pravico, da lahko povemo stare besede »Svoboda«, »Polj-ska« s-polnim glasom. Prav obdobje vojnega sta-nja moramo preživeti v skladu z resnico in dosto-janstvom. Ne smemo se pogrezati v nedelav-nost. To bi lahko pretrgalo družbene vezi in de- stičnih mehanizmov »real—socialističnega« ob-skurantizma je^zvidna v meri, v kateri se naslav-lja na moment same produkcije ideološkega pro-stora, kjer se znotraj rigidnega etatističnega reda sploh lahko vpiše možnost »demokratičnega plu-ralizma«. Na dan izpolnitve svojega — še malo ne vajeni-škega — staža na oblasti bodo uniformirani lakaji »velikega brata« nemara sicer res iz države izg-nali »vojaško stanje« in ga v njegovi popolni ali pogojni obliki odložili v abstraktni univerzum »razbitja še ene kontrarevolucije« in se kot pote-šeni partner v brezsramnem konkubinatu partije in vojaštva umaknili v kasarne, a le zato, da bi okrepili Iegitimnost svojega nastopa. (Ko ta tekst oddajamo v rotacijski pogon tiskarne, imamo v političnih komentarjih — jasno—opraviti zgolj z določnimi namigi in še bolj zanesljivimi napo-vedmi, ne pa tudi z dejstvi. Prav tako pa je dejstvo, da sama »pozitivna« odločitev ne more spodbiti izpeljave prav, kolikor bomo skušali pokazati na točko, kjer je opozicija, podaljšancVukinjeno, že produkt specifičnega diskurzivnega postopka). Členitev konkretne mreže družbenih razmerij je na Poljskem stekla namreč natanko skoz proces konstitucije ideološkega regulativa, ki se investira v razredna protislovja in iz njih izvirajoče spopri-jeme bolj ali manj srditega tipa, skozi katera hi-storična dinamika in stopn ja teh spopadov izstopi kot »krizna situaaja«. Odločilna karakteristika te situacije se zgosti v momentu, v katerem se raz-sežnost problema, ki je konstitutivno notranji po-litiki, artikulira na način razcepa v samem fanta-zmatskem jedru političnega. Militaristični di-skurz je na osi tega razcepa le učinek disjunktivne operacije, ki je vpeta v register gospodarjeve ra-zredne drže. To pomeni, da je diskvalifikacija tiste zavržene polovice, ki se legitimira na nivoju ideo-loških aparatov, pravzaprav retorična gesta, ki proizvede odločilno dispozicijo družbenega kon-teksta, znotraj katerega šele lahko represivna ma-šinerija preko svojih vzvodov ritualizira produk-cijski proces. Tako je konsistenca družbenega reda perpetuirana za ceno odpovedi politične (v svoji moraliziralo družbo. Težko se je ohraniti pred sedaj uporabljanim psihičnim in fizičnim teror-jem. Individ-ialno nasprotovanje je zelo drago-ceno in pomembno, toda težko se je do njega razmejiti. Ko zamira avtonomno družbeno, se po-spešuje proces »razkrajanje družbe«. Njegovi ne-ločljivi elementj so pasivnost, predanost, življenje brez perspektiv in brez avtoritete. To poraja videz sprijaznjenja in konformizma. Z vsem tem se mo-ramo spopasti kot Poljaki in kot študentje. Naju-spešnejši način je samoorganiziranje. OBLETNICI NA ROB 13. december! Datum, ki se je povzpel v zgodovino prek ogro-dja, ki ga tvori zlom neke določene etape v ra-zrednih bojih poljskega delavstva. Datum, ki je radikalno sčistil stalinsko govorico spodrsljajev, da bi se lahko vsilil nastopajoč s privilegiranega mesta simptoma, ki se ga temeljno drži senca normativne univerzalizacije. Prav zato terja obletnica vojaškega udara na Poljskem - za zdaj samo- nastavitev nekega vpra-šanja, čigar pertinenca za tematizacijo hegemoni- »čisticcobliki) funkcije vladajoče birokracije, ki je zdaj podlaga premestitve gospostva na drugo fronto, kjer se zabriše temeljni .antagonizem. Čeprav je dovolj jasno, da gre tukaj tudi za go-spodarske disfunkcije obstoječega sistema, pa je filter, skoz katerega se uveljavi ireduktibilna ra-zlika metodoloških manevrov, odločilno politično strukturiran. Ideološki zastavek instance voja-škega stroja in n jegovih pogan jkov v območju po-litične reprezentacije je torej, da v položaju, ko revolucionarni nastop delavstva demistificira identifikacijske mehanizme paternalističnega (partijskega) organiziranja, zastopa direktno ek-sekutivno oblast, kolikor ima evidentno politično implikacijo. V tem pa je tudi prednost »prvega koraka«, ki vrže vojaški despotizem v pozo, kjer se medsebojno zavozlata eksekutiva in legislativa, ki natanko v tej svoji koincidonci predpostavljata homogeno, enotno ideološko zidavo političnega polja. Se več: lahko bi tudi rekli, da je vojska metafo-rizirano prečenje političnega registra v pogojih »real—socialističnega« gospodovanja, kolikor je izolirana v simptomu, ki subjektu vrne potlačeno nazaj v obraz. Generiranje te metaforične pozicije pa se legitimira v tem, da je edini zakoniti posel vojske na oblasti ta, da se trudi z vsako svojo de-klarativno potezo in ukrepom dokazati, kako na-tanko na tem mestu ni potrebna, v čemer je ra-zbrati investicijo želje, ki se metonimično inte-grira v akt ukinitve (gre seveda za samoukinitev) vojaške oligarhije. Temeljita in — verjamemo, da predvsem — brutalna vpeljava nadvse kodificira-ega in sistematiziranega postopka, ki ureja bla- i govno produkcijo, da teče brez zastojev, je torej | potrebna na tisti ravni, k jer ritualne prakse milita-ristične diktature predelajo konkretno družbeno , konstelacijo do mere, ki avtorizira vojsko na pbife- i sti za lasten razpust. Tu jc torej demoiMtng^lo- * gika diskurzivnega toposa, kakor je na d#v»m-bolni ekonomiji vzhodne »reaf—sdaa^BCne^ despotije, saj strukturacija specifičnega ideoi; škega prizorišča poteka ravno skoz te topološ^ geste. Intersubjektivno razmerje »real—socializma« se namreč vzpostavlja po nizu historično produci-ranih spojev proletariata in obsesionalnih voja-ških intervenci j, ki se nalagajo na pozicije proleta-riata prav, kolikor so le-te proletarske sans phra-se, torej revolucionarne. Temporalnost statusa vojske na oblasti — in v tem je ključna specifika-' cija — je tako zajeta v arbitrarhi »začasnosti«,* kamor je mogoče izvoziti konvencionalno 'eno leto' ali pa slabo neskončno odlaganja ukinitvp Quodlibet, skratka. Prav zato pa je »začasno; vselej adekvatna! Kolikor je ta status z vsemi svojimi bolečimi konsekvencami zgolj fetišistični učinek zaslepitve za travmatični nastop armade kot garanta reaiice, ali še bolje, garanta fantazmatsko posredovane realnosti »realnega socializma«, toliko bi veljaio tvegati in lokalizirati ta učinek na mesto primor-dinalnega pogoja konstitucije »real—socialistič-ne« državnosti. Avtomatizem vojaške avtoritete je potemtakem točka prve instance, ki zagotavlja funkcioniranje »materialnih« ideoloških ritualov simulirane »demokracije«, kakršna je možna v pogojih represivne prakse stalinskega gospost Frazeologija vojaških oblasti na Poljskem se p>, svojih stilističnih digresi jah dovol j eksplicitno vpi -suje vfunkcioniranje tega avtomatizma, ki redu-cira diskurzivno polje na momente, kamor lahko pripne upravičilo svoje uzurpacije in utemelji svojo legalnost. Tako nas s posebnim veseljem navdaja izjava, ki jo pripisujejo Rakowskemu " njej pravi, da je »gospodarska kriza vzrok napei sti in nemirov«, kar je pač eklatanten primer di- J skurzivne operacije, kjer se v premestitvi dobe- j sedno jemlje del za celoto, kjer mu del nastopi na \ mestu celote. S tem taktičnim podvzemom se po- I kaže, kako je torišče razrednega boja iluzioni-stično premeščeno že s samo potvorbo referen-cialnega dispozitiva, kjer teče razredni spopad, da bi v tem postopanju vladajoča vojaška garnitura pač iztržila največ, kar je mogoče — razredno-ideološko dezorientacijo. Vojska je torej tam, kjer pač je (ko to pišem, 8. decembra), zgolj po nareku ekonomske krize. In po stabiliziranju in ustrezni organizaciji ekonom-skih razmerij se bo pač umaknila. Dovolj prepro-sto, da je lahko butasto. Napeljuje nas namreč, da bi za hip nasedli. In kaj je pri vsem tem kljub bedastoči zgonijega sklepanja, ki se vsiljuje kot priročno geslo vojaške »začasnosti«, takega, da bi nemara sledili tej lo-giki tja do njenih predpostavk? Zgolj eno samo mesto je, ki more držati punk-tualno umestitev konceptualizacije razlike med ukinitvijo in podaljšanjem vojaskega stanja na Poljskem: mera njegovega uspeha. Drznemo si reči — dasi bo to le grobo nakaza-no—, da je propozicija odprave vojaškega stanja : radikalno zvezana z določeno stopnjo asimilacije konkretnih družbenih razmerij, konkretne repro-dukcije produkcijskih razmerij, se pravi, da je v temelju odvisna od učinkovitosti nivelacije različ-nih interesov na raven, ki pripada prosojnemu pojmu »stabilnosti«. Skratka, kolikor uspe odlo-čilno predelati, prilagoditi, pregnesti sinhrono si-tuacijo imperativu ideološkega obvladovanja ustrezno, kolikor homogenizira in si podredi vse artikulacije delavskih zahtev, toliko je zagotov-Ijena odprava vojaškega stanja; Uspeh vojske na oblasti je torej ta, da odpravi oblast vojske. Ali z drugimi besedami: ukinitev 3 vojaškega stanja je natanko indeks tega, kako »globoko« je pomirila družbena protislovja in de-lavstvo, kako je pripravila teren za »dennokratični dialog« različnih družbenih sil. Če namreč plo-dišče abstraktno-humanističnih iluzij o tetn kako bo »šele zdaj mogoče sporazumevarrje vseh zain-teresiranih za samostojno Poljsko« podpira do-mneva o nevtralnem prizorišču politične diskusije na Poljskem, tedaj je treba zapisati, da je prostof že določen, se pravi, ideološki dispozitiv vsake nadaljnje diskusije, ki bo želela pretendirati po »demokratičnem pluralizmu«, je že organiziran kot normativ politične separacije. Kriterij demo-kratičnosti posameznih zahtev in tendenc je vse-bovan namreč v njihovi propustnosti, ki pa je »na konici bajoneta« stigmatizirana s tako zbirko pra-vil in predpisov, ki selekcionira vsako zahtevo glede na njeno uresničljivost. Meja konsistent-nega »real—socialističnega« reda torej še malo ni zabrisana, pač pa jo drži grožnja... N a tako proizvedenem ideološkem horizontu se tedaj kakršnakoli »demokratična diskusija« pri-kazuje kot fetišistična zamračitev, ki vzdržuje svoje jedro na zatajitvi dejstva vojaškega stanja in prav v gesti te zatajitve spregleduje, da je podtak-njena kot nadomestek. Seveda nočemo reči, da se razmere he bodo prav nič spremenile, pač pa le nakazati, da bo sprememba, kolikor nastopi kot »factum bru-tum«, vselej sprememba znotraj določene speku-larno zaprte ekonomije, ki prinaša imaginarni pri-stanek nanjo... ALEŠ DEBELJAK Timer ov. Stajnerja i. del e boste dejali, da preveč cenim sedanjost; vendarle ne obupam nad njo, aj je edinole njen obupni položaj tisto, me navdaja z upanjem.« MARX, Drugo pismo Rugeju, (Koln, maja 1843) MEID I, str. 142, CZ, Ljubljana 1979 )elna zgolj politična planetarna revolucija te-Iji na tem, da sc je del planetarne družbe :ver) emancipiralin se povzpel do splošnega go-»dstva, potem pa se je lotil iz svojega posebnega ložaja splošne planetarne emancipacije. Plane-na revolucija, to je ekonomska revolucija, ščanska revolucija Zahoda in »proletarska« rolucija Vzhoda, je sovpadala z emancipacijo vera; vse planetarne pomanjkljivosti ne-eman-tacije pa so se skoncentrirale na podjarmljenem gu. Delavski razred (in delno marginalni sloji ga) »poseduje« radikalne okove svoje lastne in metarne buržuazije/birokracije, »ima univer-Ini karakter zaradi svojega univerzalnega trp-nja, ki ne terja nikake pbsebne pravice, ker iu) ni bila storjena nikakršna posebna krivica, irveč krivica nasploh, sfere, ki se ne more več licevati na historični, marveč le na človeški na-k« (1) Delavski razred Juga se ne more eman- dokler se ne emancipira Jug kot celota — nacio-nalna ekonomska emancipacija je nemogoča. Za monopolom nad cenami industrijskih izdel-kov je Sever uničil vse stare lokalne industrije na Jugu in ga pavperiziral, obenem pa je na drugi strani koncentracija kapitala povzdignila ZDA in ZSSR ter s tem v veliki meri odvzela oblasl/poli-tično moč starim kapitalističnim deželam z man jšo možnostjo koncentracije kapitala — ali na račun eksploatacije (ZDA) ali na račun akumulacije kapitala z ogrommmi žrtvami delavskega razreda (ZSSR). Hiperprodukdja je povzročila na Severu ekonomske krize, le te pa se izvažajo na Jug, ki je zaradi teh kriz (ali cen surovin — gibanje na bor-zah je pod oblastjo Severa) prvi na udaru. Izvoz kriz po hiperarhiji eksploatacije (države z višjo stopnjo organske sestave kapitala, večjo produk-tivnostjo, večjo ekonomsko razvitostjo nasploh, izkoriščajo tiste države z nižjo stopnjo ekonom-skega razvoja, te pa zopet tiste države s še nižjo itd.) najbolj prizadane države pri dnu stopnje ekonomskega razvoja in jim onemogoča kakršen-koli razvoj. Na podlagi povedanega že lahko določneje opredelimo razliko med kolonijo in formalno-po-litično neodvisno državo Juga, ki je v tem, da je kolonija in njena obstoječa in potencialna eko-nomija ter resursi prodana enkrat za vselej, med-tem ko se formalno—politično neodvisna država s svojo ekonomijo prodaja—prostituira »vsak dan«. KolonijLkot lastnini kolonizatorja je ob-stoj/»razvoj« zagotovljen, pa čeprav še tako beden, že s koristjo kolonizatorja, formalnb — politično neodvisna država pa je »lastnina« ozi-roma objekt ekonomskega (in s tem vsega druge-ga)izkoriščanja Severa in ji je njena eksistenca za-gotovljena samo kot deželi Juga, ker Jug tak kot je Sever.neogibno potrebuje. Nenazadnje: kolonija cije pred individui. Iracionalnost meščanske teo-rije (liberalizma) opravičuje družbo, ki je racio-nalno ni več mogoče opravičiti na ekonomskih na-zorih: svobodno vodenje gospodarstva, državno zagotavljanje razpolaganja s privatno lastnino, rentabilnost, stabilnost, pravna varnost privatnih pogodb, maksimalna mera izračunljivosti dobič-ka/izgube, ponudbe/povpraševanja. Konsek-ventno temu sta zgrajeni tudi fantazmi o Svobodi in o odkritem medsebojnem učinkovanju različ-nih naziranj, ki naj bi dali rezultat: umna resnica in pravilnost. Liberalizem, pa naj se imenuje danes neokonservatizem, thacherizem ali reaga-nomika,obtiči v teh »čistih« abstrakcijah, struk-turo in red celote pa prepušča iracionalnim silam: »naravnemu ravnotežju«, »shičajni harmoniji« in ko je tako željena harmonija končno ugotovljena kot nemožna, se zopet pobrska za iracionalnim opravičevanjem. Racionalnost liberalizma poje samo sebe, obenem pa položi prve gradbene ele-mente totalitamemu pojmovanju države, v razviti konsekvenci pa razvije totalno avtoritarno državo kot svojo lastno dovršitev na višji stopnji razvoja — liberalizem »je ura njenega (svoboda) roj- stva.....ura njene smrti » (HegeJ). Absorbiranje ideologije v realnost/dejanskost ni fatamorganski »konec ideologije«, temveč udejanjanje le te v samem procesu produkcije (Adorno). Produkcijski aparat neokapitalizma vsiljuje družbeni sistem kot celoto: hrana, stanovanje, oblačenje itd. (potrošnja nasploh); nosi s seboj predpisana staiišča, poglede, navade, reakcije — produkti indokrinirajoln manipulirajo — produ-cirajo napačno zavest, ki je imuna zoper svojo na-pačnost. Totalno-avtoritarna država producira organizacijo in teorijo ustrezaioco monopolnemu stanju kapitalizma. Struktura neokapitalizma producira sistem odvisnosti, . ki so Ijeno vse, vse je mogoče doteči, vse ustvariti in se vsega polastiti.« (Grebeničkpva) Scientizem liberalizma, z Machiavelliem kot za-četnikom v razumevanju čk>vek kot bit ja, s katerim je mogoče razpolagajj ui manipulirati s tehniko preračunljivosti, (poKtika) sprejema prakso samo kot »umazano židovsko pojavnost in ne kot sfero človeške biti« (Marx), kot razkritje človeka/onto-tvornega bitja, ki ustvaija stvarnost in jo zato ra-zume/razlaga. Stvarnot je ustvarjena s prakso, ki je zgodovina človeškega in nečloveškega in ni vnaprej »določeno«, ampak ustvarjeno v zgodo-vini s praktičnem razlikovanjem. »Praksa pre-žema celotnega človeka in ga določa v njegovi to-talnosti.« (7) V kolikor so udejanjene osnovne po-teze dialektičnega razuma: 1) historizem, 2) poj-movanje napredka spoznanja kot dialektičnega procesa totalizacije z implicitno reverzibilnostjo osnovnih načel, 3) je proces nacionalnega ustvar-janja stvarnosti in 4) realizira dialektiko relativ-nc/absolutno v zgodovinskem procesu. Da zaključifno ta ekskurz: likvidacija neokapi-talizma poteka na temelju njegove lastne struktu- re. Parlamentarizem se metamorfira v politično vojaški aparat,tehnokracija jemlje odločitve iz roic buržoazije, ki jih sama ne more več sprejemati in izvajati; delavski razred od pojava fašizma, ki je »virulentna bolezenska klica poznomeščanske dobe«(8) in se danes nadaljuje za drugimi sred-stvi, stoji bolj ali manj ob odru — vse to je nekam znano »tihožitje«, le da se danes namesto trage-dije pojavlja v obliki farse, toda kot pripomiaja Markuse: »farsa je strahotnejša od tragedije, ka-teri sledi.«(9). Meščansko družbo rešuje avtori-tarna vladavina, armada, razprodaja/izdaja libe-ralističnih obetov in inštitucij. ati, ne da bi se emancipiral od vseh ostalih netarnih družbenih sfer in s tem emancipiral iostale planetarne družbene sfere. Delavski ra-d Juga izhaja iz akutnega razkroja neokapitali-nega ekonomskega sistcma in pri tem gre tudi ^mancipacijo delavskega razreda Severa, kajti oznanjata »razkroj do sedanjega svetovnega da« in izpovedujeta »skrivnost svojega lastnega stoja«. Planetarni delavski razred, v katerem tancialno delavski razred Severa posreduje ;u svoje izkušnje razrednega boja, duhovno iije, dehvski razred Juga paposreduje Severu terialno orožje — oboje je »faktični razkroj asvetovnega reda«.(2) Delavski razred Severa ne more udejaniti brez odprave delavskega ra-tda in s tem vseh razredov Juga; delavski razred ga pa se ne more odpraviti brez udejanjenja de-skega razreda in s tem vseh razredov Severa. lejanjenje je odprava in odprava udejenjenje. udi v tej čudni planetarni razcepljenosti er—Jug se uveljavlja dialektika Gospodarja in žnja — Engels jo utemeljuje z naslenjimi bese-mi: »Dokler se ne da produdrati toliko, da je gane samo dovolj za vse ljudi, ampak da ostane pomnožitev družbenega kapitala in za nadalj-lizpopoln jevanje produktivnih sil tudi še prese-; produktov, tako dolgo morata zmeraj obsta-livladajoči razred, ki gospodari nad produktiv-ni silami družbe, in revni, zatirani ^azred. akšni bodo ti razred, bo odvisno od razvojne »pnje produkcije.«(3) (Mimogrede:Engels na mmestu pušča odprte nadaljnje razredne pola-acije in v nekem smislu lahko štejemo duel bi-kracija—delavski razred, tehnokracija—nepo-idni producenti ravno zato). Položaj Juga je v aki meri bednejši in neznosnejši, kot se množi gastvo Severa, toda, naj povemo to že zdaj, lancipacija ene same dežele Juga je nemogoča, ni politični subjekt, formalno — politično neodvi-sna država Juga pa se priznava za člana medna-rodne skupnosti, ki ima možnost, v procesu revo-lucionarnih reform, spreminjati neokapitalistične pogpje nepopolne konkurence in v končni fazi, ko vsaka dežela sama za sebe izbojuje odpravo pri-vatne lastnine, posegati z istim ciljem v boj na pla-netarnim nivoju. Preden se soočimo z nam že malo bolj pozna-nim tov. Štajnerjem, naredimo še kratek slalom skozi nekaj odločilnih fragmentov neokapitalizma z refleksijo povratnega določanja.. Interioriziranp v neokapitalizmu »prevladuje prijetna, uhojena, razumna, demokratična nesvoboda«(4), eksterio-rizirano pa neokapitalizem, izhajajoč iz svojega interiorja, omejuje kompetence in nacionalno su-verenost, ki zavira internacionalizacijo organiza-cije delitve dela po logiki splošne dialektike Strukture (gibanje v strukturi preraste strukturo samo in s tem vzpostavlja novo, dokler je gibanje zopet ne preraste). V znanstveno-tehnološki re-voluciji neokapitalizma, ki se dostikrat sprevrača tehnološki fetišizem — tehnika povečuje tako moč kot tudi nemoč človeka in lahko postane izredno sredstvo gospostva — v tej revoluciji de-lavski razred kot zgodovinski subjekt, ki ni osvo-bojen propagande, indoktrinacije in manipulacije postane eden od bistvenih podpornih stebrov neokapitalizma in way of life, ki ga producira: vse večje iracionalnosti, prevelike ali premajhne pro-duktivnosti, potrebe po agresivni ekspanziji, kon-stantni nevarnosti vojne, intenzivirane eksploata-cije in dehumanizacije. Red se ohranja zaradi na- silja velikanskea aparata: »__aparat, ki lahko zastopa celoto pred individui zato, ker jih v celoti zatira, totalnost le zaradi totalnega oblikovanja vseh.«(5) Celota je samostojna, primarna dejan-skost, zaradi gole celovitosti brez nujne legitima- privedene na rob nesmiselnosti, ta nesmisel pa ima v sebi skrito radonalno jedro: stabilizacija neokapitalističnega sistema produk-cije in s tem reprodukcije kapitalističnega »way of life.« Rezultat racionalizacije neokapitalizma je torej iracionalizem, nerazum je razum neokapitalizma (medtert) ko ta razum obsega razumne predpo-stavke kot predpostavke lastne razumnosti in skuša posredovati spoznano razumno, razčle-njeno in razumno ustvarjeno družbeno stvarnost. Medtem dialektični razum ni le razum »spoznava-ti«, ampak razum »ustvarjati«, zunaj sebe ne pušča ničesar, v kolikor gre tu za razum znanosti in mišljenja, človeške svobode in stvarnosti: »Dia-lektični razum ne eksistira zunaj stvarnosti in ne pušča stvarnosti zunaj sebe.«(6)). Racionalistični razum producira rado in iracio, stvarnost kot in-karnacijo racionalnega razuma, ki jo ne more ra-cionalno razumeti, pojasniti, organizirati, ne more je doseči in obvladati, zato jorazvije vplašč nepre-dirnosti in neobvladljivosti razmer. Clovekovo stvarnost dejansko in teoretično razdeli na racio—polje (svet racionalizacije, sredstev, teh-nike učinkovitosti) in iracio-polje (človeške vred-note in pomeni), v tej razcepitvi pa se specifično udejanja enotnost neokapitalizma. Polje objek-tivnosti (svet preračunljivosti, manipulacije, ob-vladanja, eksaktnih ved, kvantifikacije, obvlado-vanje narave, koristnosti) in polje subj^ktivnosti (svet znanosti, notranjosii, lepote, človekove svo-bode, religije) sta klasična produkta sientizma in iracionalnih filozofij (Lebensphilosophie, eksi-stencializem) ter v svoji petrificiranosti na dve biti komplementarna neokapitalizmu, ki je »svet, v katerem kraljuje nasilje in se preliva kri, je hkrati nevcrjetno upogljiv material. V njem je dovo- Tudi vsa orožja kolonijalizma so se obrnila proti demiurgu, Severu, vsa struktura mednarod-nih odnosov se je obrnila proti lemu, za kar je bila postavljena, proti lastnemu planetarnemu gospostvu. . Kot obči interes sveta/človeštva po napredku in civilizaciji je planetu zavladal po-_ sebni interes Severa in le ta se je dobro naučil vla-danja — polarizacija Vzhod — Zahod, ki naj bi razstrelila Sever, je postala orodje oblasti Severa s tem, da deli Jug na isto polarizacijo. V tem trenutku prekinjamo monolog. Za na-slednjimi vrati nas že čaka stari znanec — tov. Strajner. Pustimo mu besedo. Milan Balažic (1) Manc, Prispevek k kritiki Heglove pravne filozofije (Uvod), MEID I, str. 207. CZ, Ljubljana 1979 (2) ibidem, str. 207—208 (3) Engels, Načela komunizma, MEID II, str. 554, C7, Ljubljana 1979 (4) Marcuse, Covjek jedne dimenzije, str. 21—24, Sa-rajevo 1968 (5) Marcuse, Boj proti liberalizmu.v totalitarnem poj-movanju države, Kritična teorija družbe, str. 85 MK, Ljubljana 1981 (6) Kosik, Dialektika konkretnega, str. 12 1, CZ. Ljul-Ijana 1967 (7) ibidem, str. 223 (8) Debenjak, Adorno in njcgova kritika nekega ideo-logema,v Žargonpravšnjosti(Adorno),str. 12, CZ, 1972 (9) Marcuse, 18. brumaire Louisa Bonaparta in naš čas, Kritična teorija družbe, str. 215^, MK, Ljubljana 1981 : )c- morda kjc v rnbuni št oMalo kaksno prazno icslii. bi tn belino praznine lahko pcičrnilc moje L-smi. So pač lakšnc kol mi: odviMin kdo jih hcrc i kakn jih hcrc. NaMali s<> na neki prchodni po-;i ji.kjcr preklinjajo vlaki. kcr jim gnijoči kapita-¦ti u- zdaj niso pnslali lokomotive. ki so jo 7c iavnaj obljubili. A kaj sc hočc. k<> pa sii kar na-rc| ttžave z uvtizom. Kajpak se ta piistaja nahaja izvcn nak-ga planc-—vsaka piidobnoM z njim jc zgolj slučajna. Lcp luicmcljski pnzdrav. Dra(!Ka K«radc: Zp. KunSc.i!t Plimovcc -"J UCN-E URE Hitlcr in Stalin sta kriva za tis«ee nedolžnih človeških bitij ki so zgorela na grmadi dvajsctcga stoletja vendar Stalinu lahko odpustimo vsa njegova hudodelstva ker so ga k temu prisililc objektivne okoliščinc pri izgradnji socializma smrt fašizmu in nasilju. Mi sc nismo mogli v tistih težkih časih ko so svetu zavladale baral ki niso hotele priznati naše kristalno čiste resnicc tovariši mi se takrat nismo mogli nasloniti na nikogar zato smo morali izbrati svojo lastno pot tovariši mi nismo mogli v tistih težkih časih streljati na nikogar zato smo streljali svoje lastne ljudi. III. Vprašate kako je mogoče da nas po štiridesetih letih tarejo drobne težavice za katere pa so krivf samo Ijudje ki ob hitrem razvoju socialističnih odnosov niso v svojo miselnost vgradili niti kančka nemške delavnosti in sovjetske ubogljivosti' tovarisi vcdcti rmiratc da danes še ne razmišljajo vsi na socialističen način. Vprašate f--'4fi kako je mogoče '^-^ da kontrarevolucija * spet dviga svojo Pr<^ ol toda tovariši vse to se je zgodilo samo zato kcr smo bili"."^ najbolj svobodna dežetai na vsej zemcljski obli J in kcr smo dopustili da nam zunanji sovražrtT pokvari naso mladino. V. • -—- Vsckakor pa smo-dosegli ogromno glejte tovariši Jernej je nekoč delal i štirideset let j a svoje pravicc .-.., ni našel nikjer danes pa v naši dcžcli vlada red ' • \n zakon enak za vsc rcs je da imajo sodišča • zadnje čase veliko dela in da imajo sodniki visokc plače zato )c pravica lako dra^ VI, Vi mladi morate biti srcčni ker živite v dcželi ki je zgo[j s svojimi lastnimi silann spremenila ruševinc ki jih je zapustila fašistična cirhaF v čudovito •• livado socializma vi mladi. ii;imnc smete oporck;iti vi mladi in(>rate postati mi stari. Vsak izmed vas je že imel kakšno posehno željo ali ponudbo, ob kateri je hil skeptičen, kje naj jo _ objavi. Ponuja se vam priložnost, da takšen ali '¦L podoben oglas objavite vTRIBUNI. Oglasi najf __ bodo natipkani, šitrirani, narisani, pošljite pa jih • 'C na naslov Tribune s pripisom Neooglasi. Osebno. X se lahko zglasite z vašimi željami na urednišstvu 2 Tribune, Trg osvoboditve 1, soba 6S in to ob tor-Z kih, od \t>. do 18. ure. lščejo se socialistične perspektive razvoja v komunizem. Kdor jih najde, naj jih da nazaj.' Ce že dalj časa opa/ujete kaksno prazno stanova-nje ali hišo v Ljubljani, se oglasite na Šifro: Oku-pacija v eni sliki. Kupim knjigo »Istorija stalinizma iii kako je Sta-lin držao tečaj Hitleru«. Šifra: »Zgodovina se po-navlja«. Trolska družina (Ellmau) iščedekieza pomoč pri pospravljanju manjšega penziona v času zimske turistične sezone (tri m.esece) Potrebno je znanje nemščine. Ugodni pogoji, tudi možnost smučanja. Oglasite se čimprej na naslov: Vidmar Jana, Pod-gora 3, 61262 Dol pri Ljubljani.,^ organ za sprejčmanje oglasov: Romana Schwutke Zbiram zinisko obleko /a poljsko družino. Za/e-lerur.so predvsem oblaeila za 8— letno dekiico. Šifra: Zima na Poljskem alr pri nas — nobene ffizlike. iplošni tečaj malih oglasov in Vzadnjemnadaljevanjusmose,ponavedkupr-ga slovenskega malega oglasa, žeznašli v prece-mali oglas da ali ne. Da bi lahko dostojno pro-li v to hamletovsko vprašanje, moramo najprej praviti kratek ekskurz: Počasi postaja jasno, da je tole pisanje zaenkrat odkrivanje malega oglasa skozi zgodovino, da torej poskus zgodovinskega potopisa, ki je redinjen na slovenski prostor. Časopisje tujih in lo drugih jugoslovanskin narodov nam ni do->pno do te mere, da bi lahko do popolnosti proi-edli diahronijo malega oglasa. Opisi tega časo-ija se spretno izogibajo problematiki, ki nas za-ma, kjer pa že spregovorijo, o njej so navedbe jasne in dvomljive. Zato je docela jasno, da mali las opazujemo in prepoznavamo skozi optiko mdanašnje izkušnje. Torej, to, kar vemo o alem oglasu danes in kot se nam kaže zdaj, pro aramo na preteklost. S tega stališča lahko itegnemo dokaj čvrsto črto: šele tisti oglas, ki objavljen \ časopisju, je mali oglas. (Izjema je orda ena sama. To so oglasi na oglasnih deskah znih ustanov. ki pa morajo imeti privatno obe-žje namenjeno javnosti, in možnost individual-h Mikov). Razni transparenti in plakati, torej e tisto. kar na ta način nastopa samostojno, brez ožnosti izbora in vzporejanja, niso mali oglasi, r (navadno) nc omogočajo izbora (lc za in oti). ne zadevajo le posameznika, ponujajo le ic vrste item: (navadno) prireditcv, spektakcl; ilikovno oprcmljcni, itd. Po drugi strani pa jc sno. da je maii oglas trcba ustrezno odtujiti rc-ami. Zanjo je značilno, da le prodaja in prodaja mbolj uspcšno. čimbolj vidna je. Za današnjc alc oglase pa njegova vizualna oblika sploh ni žna. Na pogled so si podobni kot Kitajci v svojih uniformah, loči jih le vsebina. (Tudi pri malih oglasih je to urejeno administrativno.) In prav »vojska« vizualno enakih malih oglasov jih šele naredi za to, kar so. V časopisju druge polovice devetnajstega sto-letja se tudi pri malih oglasih možno kaže ra-zredna razslojenost. Šele v dvajsetem stoletju se ustali naslov rubrike: Mali oglasi. V časnikih, ki so izhajali pod Avstrijo, so bili naslovi različni: Per-stavk (Lublanske Novice), Naznanila, Oglasnik (Kmetijske in rokodelske novice), imenovali so jih tudi inserate, ponudbe, obvestila (Slovenski narod, Narodni list) ali so bila tovrstna oznanila celo neimenovana. Zato so strani, namenjene tem oglasom, pravi kaos. Skoraj izključno so objav-Ijene le ponudbe, toda te na najrazličnejše nači-ne:opremljene so z risbami, skicami, kasneje fo-tografijami, izpisane na različne načine... Glav-no vlogo je igral kapitalist. Tisti, ki so oglašali, niso skoparili z razpoložljivimi sredstvi, prostorom, domislicami — tudi s tistimi najbolj neokusnimi (beri nadaljevanje); vse to pa so drago plačevali. Zato je razumljivo, da so bili oglasi v današnjem pomenu te besede v časopisih le sporadičen pojav. Mednje sodijo ponudbe dela (iskalccv je bilo očitno dovolj), iskanje dela (kdor je brez dela, si težko privošči drag oglas), iskanje pogre-šane lastnine in lastnine nasploh (prisotna je že neka podoba bodočih malih oglasov) in novi, re-volucionarni tip malih oglasov — ženitne ponud-be. Namesto ženitnih mešctarjev se vpišejo mali oglasi in pod pretvczo emancipacije prcdstavni-kov samskcga stanu služijo istim namenom kot mcšctarji. Sprva, in šc dolgo potem, so oglašcvalci Ic moškcga spola. Deklcta oglašujejo morda istc stvari s pomočjo drugačnih vsehin: Dekle, staro 23 let, lepega vedenja, z dobrimi spričevali, želi službe za opravljanje vseh domačih opravil pri kakšni boljši slovenski družini, če mogoče brez malih otrok. Najrajši kje na deželi. Plača po dogovoru. Ce-njene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo »Narodnega Lista« pod naslovom »Zavedna Slovenka« (Narodni List, 1912, Celje). Obremenjeni z izkušnjo oglaševanja raznih »salonov^za masaže in sprostitve«, kot se še danda-nes ponekod oglašuje ustanove, ki jih imenujemo tudi javne hiše, si ne moremo kaj, da ne bi tudi na-vedenega oglasa razumeli še kako drugače. Predv-sem nas k temu navede dekletova želja po oprav-ljanju »vseh domačih opravil«, »brez malih otrok« in v času balkanske vojne je »zavedna Slovenka«. Tudi oblika celotnega oglasa nadvse spominja na »ženitno ponudbo«. Nupcialni (svetbeni, ženitni) oglasi so torej do-mena moških. Eden prvih takšnih malih oglaso\ se je glasil: UDOVEC nadučitelj, 40 let star, z 800 gld. dohodkov, želi se seznaniti in poročiti z deklico ali udovo brez otrok, primerne starosti, katera pa irna ljubezen do istih stvari. Omika in blago srce se želi, neko-liko premoženja bi dobro došlo. Ponudbe s foto-grafijo blagovole naj se poslati upravništvu »Slo-venskega Naroda«, pod »S — 1890« (Slovenski Narod, 1890) Oglas ima že vse tiste značilnosti. ki odlikujejo današnji mali oglas (kratkost, jedrnatost, stavčna inverzija. šifraz vlogo uslužnostne stalnice inz ve-likimi črkami izpisani item oglaševanja). Oglas vclja za zelo modernega. saj se mimo družbenih okoliščin. ki ga določajo od zunaj, ni bistvenci spremenil skoraj sto let. Toda taki oglasi so v tedanjih časih redke izje-mc. Ostali, velika večina, so nekaksni križanci med dana«njimi malimi oglasi in reklamo. Več o niih pa prihodniič. 1 F H J Mihael T. Bregant Poljšica pri Bledu Dementia precox Ni treba biti psiholog, psihoterapevt, psihiater, niti kozmonavt, ko pa je vendar povsem obče znano, da se naša prekaljena zemeljska krogla deli na dve dokaj simetrični in uravnoteženi polovici. Na eni polovici je noč, na drugi pa — kot že vsakdo brutalno pričakuje — dan. Seveda pa s pomočjo urejenih in znosnih alternacij ta kozmo-loška opozicija ustrezno alternira. In kot je že stara navada, ima noč svojo moč: ta silna prisila pa vse subjekte, ki so še tako mini-malno udeleženi v noči, brezobzirno proizvaja kot speče, torej kot tiste, ki ne zmorejo ne da bi spali, pa četudi je to spanje dejavno in produktivno. Obratno pa seveda subjekti, ki participirajo v dnevu, brez miru, a budni okrog divjajo. Ta dan in to noč jemljite v vse j materialnosti, kozmološkosti in nepredirnosti. Tukaj pa nastopi osnovni problem — in pri moji veri to je problem budnih; budnih, kot so lahko budni osebki iz najširših plasti. Problem je kajpak popolnoma empiričen, celo banalen, vendar to banalnost jeml jite karscda dobesedno, dobesedno pa ga lahko tudi prepišete tudi v psihopatologijo vsakdanjega življenja. Ves hec je v tem: Kako naj ravna budni subjekt s spečim, ko ga namerava prebuditi? Kako in s kakšnim dejanjem naj ga prebudi? Brez kakršnegakoli privatizma je zadrega ne-prijetna in naloga nadležna. S kakšnim dejanjem torej? Fizično dejanje je kakopak nevljudna, ne-primerna in celo neugledna naložba. Udarec lahko dobiš nemudoma nazaj, v tem ni nobene skrivnosti. Nemara je spodobnfejše govorno dejanje. Bu-jenje naj bi torej bilo vse zbrano v besedi. Toda s katero besedo naj se spravimo nad spečega? Ka-tera beseda je zanj prava in pravilna? Katera naj ga vrže v tisto ugledno stanje, ki ga z veliko drz-nostjo imenujemo prebujenje? Spečega bo torej prebudilo govorno dejanje, oz, prebudil se bo v govorno dejanje. Vendar omeniti velja, da je go-vorno dejanje v tej situaciji prav tako trdo in ma-terialno kot ono fizično. In mehke, tople, srčne besede kar ni in ni, in bogme, tudi v knjigah ni za-pisana. To so bile nekakšne uvodne pripombe. Sam namreč sploh nisem vedel, kaj se v daljni Ljub-ljani dogaja, saj sem medtem študijsko odpotoval v Heidelberg. Niti zdaleč nisem pričakoval, da bom s svojim tekstom o »mladih pesnikih« tako vzburil strasti. prav tiste elementarne strasti. Potem pa so mi prijazni fantje s »TRIBUNE« sporočili v daljni Heidelbeig o vseh reakcijah na moj tekst. Vendar vse skupaj je bilo prehitro in hkrati prepozno, tako da na prva protestna pisma nisem mogel odgovoriti. Zato to dejavnost oprav-ljam šele zdaj. Tako je gospodična Silva Kristel na prva pisma odgovorila v imenu tistih, ki so bili nagovorjeni v odgovoru, jaz pa sedaj menda to isto počnem v imenu imen, prav v imenu nekih specifičnih, last-nih imen, ki nas s svojim nastopom vedno malce razjezijo. Razjezi nas pa predvsem nemožnost čvrstega razmerja med lastnim imenom in »lite-rarno zgodovino«. Tukaj nekaj malega imena vedno izpade ali pa vsaj zašepa, zajeclja. Če vas lastno ime strogo udeležuje v razsežnosti govori-ce, nima to nobene zveze s strogostjo v »literarni zgodovini«. V tej legi se dosti bolj znajdejo tisti, ki ne stavijo preveč na lastno ime, pa jih zastavlja prav neko temeljno zaupanje realnosti označeval-ca. Zato pa Vincentič in Blatnik nekaj morata reči in nekaj sta hotela reči, vendai kmalu opazimo, da tega nista rekla. Kar pa nista rekla, nikakor ne pripada redu ne-rečenega ali še-ne-rečenega, pač pa tistemu znamenitemu in legendarnemu »pesni-škemu« registru »neizrekljivega«. Zato pa sta in moreta biti »pesnika«. Česa pa nista rekla? Rekla nista prav nekega lastnega, namreč mojega »pra-vega«lastnega imena, ki pa sta ga oba umetnika zelo dobro poznala. Dobesednost mojega last-nega imena pa ni identična dobesednosti pozicije izjavljanja, saj je slednja definirana s samo ne-možnostjo umestitve izjave, ne da bi hkrati sa-memu sebi izrekel mejo. O »neizrekljivosti« bi vedela seveda mlada »pesnika« veliko povedati, zato bi ju le opozoril, da se »poezija« prav prek »neizrekljivosti« drži vseh temeljnih bedarij in neumnosti, ki tarejo telo in duha. Svet razpada, slavne dežele tonejo v barbarstvo in kriza zavesti je obča, nekateri pa z »neizrekljivim« še vedno ra-zveseljujejo tisočera srca. Zato ljubčka zlata, svoja imena kar mirno požrita! nenavadno sem za vaju ZDENE HRIBAR Kuns:»«lag f dmund mn Komg. Heidelbe-g V Gese-ti!i--r ges-.hij;! VerUj 6909 Dielhe.m, Postlacn 1027. Te! 06222 3503 Se o prekoksovi demenciji ali kako je moja generacija še naprej bebava Onidan so v spoštovanem intelektualnem glasi-lu, po imenu Tribuna, visoka inu učena gospoda grdo užalili nekaj jako spoštovanih mislecev, ki so mesec dni popred v finem časniku slovenske ume-telne besede razgrnifi svoje izbrane inu izborne misli o zadevi žmohtnega okusa, ki ji prefina go-spoda kani reči literatura inu umetnost, v uglednih krogih pa se često kako drugo besedo najde in se jo dostikrat žveči, pa nikoli izpljune. Blagorodna gospoda so v tem finem časniku tudi pljuvali, da se je bilo pri kraji pljuvanja že bati, če sploh še vedo, kaj pljuvajo. Še dobro, da je Ijuba umetnost še vedno trdnega zdravja in se ni v vsakorečni godlji grdo usmradila. Z radostjo v srcu Vam moremo naznaniti, da so preimenitniki med sabo razvili podučno tekmo-vanje, ki se je izvolilo razviti v modno revijo. Za-neseni mislilci so svojo ljubljeno besedo tolikanj oblačili, da se jim je nazadnje izgubila v svili inu satenu kraljevskega dvora. Vsekakor so si dovolili misliti, da je umetnost lepša lepo oblečena, z veli-kim klobukom iz fraz, prebarvana s kričečimi bar-vami njihovega natančnega vedenja, kaj umetnost je in kje jo bodo iskali. Gledalci pa so prišli na re-vijo in zdihovali: »kako lepa obleka — vidiš sm-ko, to je urnetnost!«. O, Pariz, o Dunaj, o New York, o kreacije mojstrov Fiorjev — kako Slo-venci ljubimo vašo modo! Kako izsušeno je pod dragulji naše telo! Pa se je od nekod znašla ta baraba, nazivamo jo z grofom Hufnaglom, ki si je dovolila našim krea-torjem olupiti maske in njihovo rumeno telo se je ustrašilo, da ga bo kdo videl in so se slovenske ve-ličine užalile, ker so strašno občutljive in so rekle: »Ideološka literarna teorija v svoji slepoti ne more slediti umetniškemu iskanju in dosežkom mlade slovenske literature!« Vse kaže, da so se mi oblaki postavili čez nebo, ampak jaz ne vidim ni-kakršnih dosežkov te naše generacije piscev črk. Kako motno mi je pred očmi, da rečem Vam: kje bliski so, da razsvetlili bodo naše romantično nebo? Kdaj majhen potok se prelil bo v reko, ki polnila bo z zdravilno vodo naše s(r)anje? Kdaj res naše misli se rodile bodo iz mase črk vabeče? Prijetna krutost je, kajne, da vzameš si pisati. Le bolje je, da tisti, ki nič nima, naj bo tiho in po-sluša slavca petje. Za poprček pa še zgodbica o kulturi nekega da-našnjega mladega človeka, na koncu pa še pouk. Blagohotno bralstvo si dovolimo opozoriti na eno fino potico, ki jo je izvanredno voljenega okusa, raznobarvnih oblik, navadno spečena v šporgetu pri 250 stopinjah Celziusa, pekel g. Frančič v letošnjem imenitnem časniku za kvaše-nje testa po najnovejšem receptu — Tribuni. Fi-nemu mislilcu, ki je blagovolil izraziti svoje ogor-čenje v že omenjanem finem časniku Tribuna, se je blagovolila njegova jako fina potica prismoditi, ker mu je njegov šporget zakuhal na tristo stopinj Celziusa. Gospodu Frančiču je vročina tako ško-dila, da se je v šporgetu prikazal ogenj. Na vso srečo se je od sosednjega košatega drevesa prika-zal kužeic, ki je silen ogenj uspel potešiti z rumeno tekočino. Pri tem se je storila trajna škoda. Ti smola, vsakič, ko človek poskusi potico gospoda Frančiča, zaudari neprijetno v nos. Moramo reči in gospoda Frančiča pokarati, da se ni izkazal kot najboljši pek. Mogli bi mu priporočiti v nasvet branje kuharskih receptov, katerim naj prida majčkeno večji ščepec občutka za pripravljanje mase. ZA DEMENCIJO! MIHA JAVORNIK "7 ZA KAJ PRAVZAPRAV GRE? Članek Dementia praecox (mladostna slabou-mnost), ki naj bi bil komentar izbora iz mlade lite-rature in spremnih razmišljanj v 10. številki So-dobnosti, pravzaprav v svojem spletobesedju ni ponudil kaj več od vsevprek natrosenih pejorativ-nih oznak, ki o mladi literaturti (z označevanjem njenih piscev za »dekliče, fantiče, naraščajnike, mladostnike itd.«, ki počno »bebavosti, bedarije, javkajo, hlipajo, so histerični in bolestni«) ne po-vedo nič, zato pa več o zrelosti in dometu pisanja avtorja članka, ki se je sramežljivo skril za začet-nici A.P. (?). Ce sta dva različnih mnenj in eden reče drugemu: — Ti ne misliš tako kot jaz, torej si nezrel, ali še enostavneje, bebec — tedaj je najbrž povsem jasno, kdo se v luči te izjave pokaže bolj bebast. Ob pisanju na takem nivoju se razkriva edinole, da iz obrobja slovenskega literarnega do-gajanja še ne bo izginilo zmerjanje in pljuvanje, nove, sveže moči se že najavljajo, čeprav si očitno ne upajo razkriti svojega imena. Ker pa si avtor jemlje pravico, da za pesnike predlaga izgon iz naše države, bi lahko priznal svoje ime in piiimek že zato, da bi ljudstvo vedelo, kdo je za izgone po-klican, in bi se po potrebi lahko nanj obrnilo. Dru-gače se ponavlja stara shema zanikanja literature izključno iz razsodniškega stališča »filozofije, ideologije, teorije«, tak presojevalni vzorec pa se realizira n.pr. takole: A: France Balantič je bil belogardist, tore j že ne more biti dober pesnik, zato ni potrebe, da bi se ga tiskalo. B: France Balantič je bil belogardist, torej se ga ne sme tiskati, ne glede na to, kakšne so njegove pesmi. A in B skupaj: Izženimo ga iz naše države! Najbrž ni potrebno pripomniti, da A in B prav tako anonimno izrabljata svoj specifični institu-cionalizirani položaj razsodnika kakor skrivnostni A.P. No, s pomočjo slovarja tujk sem članek skrbno prebral in si ga po svojih močeh razlagal, nekaj stvari pa mi je vendarle ostalo nejasnih: 1.) Tretjina Tribuninega uredniškega kolegija je svoje pesmi objavljala v skoraj vsaki reviji na Slovenskem, ki se s tem ukvarja, tudi v Sodobno-sti. (Bibliografskih podatkov ne bi navajali, saj so zlahka preverljivi). Kje se razkriva razlika med njihovim in našim razmerjem do »Varuha-Ured-nika«? 2. Sodeč po pisanju v članku sodelovanje z do-ločeno revijo pomeni pripadnost nekakšni »topo-grafiji«. Vsakemu poznavalcu revijalnega doga-janja pa je znano, da sodelovanje z izključno eno samo revijo ne prinaša korektne predstavitve piščevega dela že zaradi količinske omejenosti. Zato je objavljanje v večih revijah vsakdanja praksa, obenem pa tudi prispevek k pluralizmu v okviru ene revije. Ali pa je spornaedinole »etabli-rana in kanonizirana topografija« Sodobnosti? 3. V članku je mogoče zaslediti tudi, da smo »voda na mlin tistim, ki sramežljivo namigujejo na svoje venalno stanje«. Ta sintagma je znana iz spora na relaciji Nova revija — Problemi-razpra-ve; če sem prav razumel, se nasobtožuje, da doka-zujemo upravičenost predloga podpisnikov pro-glasa za Novo revijo, naj postanejo Problemi re-vija mladih? Ozadje te obtožbe v članku žal ni raz-jasnjeno. Pa pustimo te nejasnosti; članek je pač pisan v avtoritativnem prepričanju, da se z mlado sloven-sko literaturo lahko opravi kar z levo roko, da bo »čitatelj že zagotovo sam pri sebi« ugotovil, da gre le za »dementio praecox« in da je »exodus pesni-kov v tem trenutku najdragocenejša investicija«. Vprašanje, ki je ostalo skrito, pa je eksistencialno vprašanje, vprašanje o obstoju literature same. Pisanje namreč razumem kot svoje delo, in »hrana, ki zdrsne po grlu označevalca«, me še kako zanima. Moj neposredni interes je, da imam pogoje za delo, ki pa so slabši, vse slabši; zato ob-javljam povsod, kjer se ie da, in se ob tem nimam časa meniti za gostilniške govorice, da pridni dečki objavljajo v Sodobnosti, nagajivi pa v Tribuni. Zato mislim, da bomo brezpredmetna zamahova-nja v prazno lahko nadomestili z argumentiranim dialogom šele, ko bodo v Tribuni polemike prepu-stile prostor literaturi in (seveda) njeni kritični re-fleksiji. Najbrž bo iskanje skupnih poti bolj kakor brezkompromisna opozicija pripomoglo Tribuni, da bo ohranila oznako študentski časopis. In ne nazadnje bo tako vsaj jasno, o čem govorimo. Drugače se dosedaj prevladujoče prepričanje, da smo vsi skupaj (ne le literati) starci že pri dvajsetih letih, lahko izkaže za resnično. Andrej Blatnik Kosovelova 47 Ljubljana opomba: Vsi citati v narekovajih so iz članka in iz zapisa na 16. strani, ki se nanj navezuje. Casopis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Izdaja UK ZSMS Ljubljana, Jrg osvoboditve 1/H soba 86, tel.: 214-372 UREDNIŠKI KOLEGIJ Milan Balaiic (v.d. glavnega urednika) Aleš Debeljak Jane Marinko Marcel Stefančič, junior Dušan Turk (v.d. odgovornega urednika) Marko Zorman POSEBNENALOGE Vanja Brišček, Hermej Gobec, Brane Koderman Tomi Gračanin - distribucija Miha Bergant - lcktura Alenka Novak - (ajništvo Miki Stojkovič - fotografija Aljoša Kblenc - tehnični urednik in likovni urednik Jane Stravs - fotografije IZDAJATELJSKJ SVET: Milan Balažic, Aleš Debeljak, Andrej Drapal, Tomo Grahovec, Ptimož Hainz, Siečo Kirn, Mitja Maruško, Jože Petrovčjč (predsednik) in Vika Potočnik. Zadeva: Odprto pismo »pravim« literatom Spoštovani »pravi« pesniki, milostivo kleči pred Vami, podložen Vaših velikih idej, jaz »med desnim in levim«, jaz — »dvema gospodai jema služeči«, jaz — »z dementnim refleksom i težke mladosti«, do kraja sem pokoren vašem pogumnemu, razbrzdanemu in klenemu Pegazui kajti Vi ste že od malega na sveti gori Parnas, če prav nanjo plujete, že zdavaaj se je vaša besed »nehala veseliti svoje nakljucnosti«, vi ste pravi i edini temelj prave, prihodnje slovenske literatun kajti Sodobnost in druge osrednje literarne revij objavlja le fantiče in dekliče, celo bolehne povi hu.... itd.... itd... itd.... Krasno. Še bolj krasen je vaš posmeh, spoštovani VeliS A.P. nekaterim izjavam mladih grešnikov,me katerimi resda najdemo kakšno tuberkoloznc Tovariš A.P., občudujem vašo naravnanost pogum, a zakaj se niste podpisali s celim itneno Si niste upali? Ali pa bi mogoče kak Platon vomil v Vas, pa ste raje stisnili rep? Neki instinkt mi govori, da prav Vi (in Vam po dobni) spadate med one velike nadarjence in ta lente, »prave literate«, ki serjejo na vse skupaj, s grejo revolucijo v dolgih meditacijskih študent skih kavarniških filozofijadah, da ste prav Vi ede tistih, ki že en lep čas zaman trkate na vrata »po sranih uredništev«, da si prav vi želite, in to krva vo, prodreti v te »gosposke« revije, pa se raje ske sano in lisičje borite, češ uredniki so tako in tak »stare birokratske pizde« in uspeš le, če si ritoli2 nik. Lepa in trnjeva pot je še pred Vami, moj spos! tovani! A vi s svojo čredo veselo mahate s svojimi Viso kimi pesmimi, udarjate po našem času, povsera kar vsaj malo diši po lepem, po drugi strani pa v( selo drgnete svoje riti po foteljih in se vozite v oče tovih avtomobilih, zraven pa na ves glas kričite svojem proletarskem krvavem poreklu. Prvo, ka bi Vam očital je to: zakaj niste napisali imen »grešnikov««, ki so dajali izjave o literaturi, t »mladeži, ki pripada kakemu plodišču minorn« marginalne, prezrte vdolbine kulturnjakarskeg gospodstva?« Boste odgovorili, spoštovani A.P.? Zakaj se mladi izogibajo Tribune, predvsem 1 terati? Ker Tribuna že zdavnaj ni več tisto, kar je bih ker se vse bolj spreminja v neki »kvazifilozofsl list«, kjer se pisci na vse načine trudijo razlagati 1 naš mali usrani svet sklicujoč se na velike pre dhodnike, mislece, filozofe, začenši od antike d hinduizma. Kljub vašemu »vseznanju«, se boste moral dragi pesniki, mislim »pravi pesniki«, še mnog naučiti od nas, in vse bolj se mi zdi, da hočete kc vati železo na lesenem nakovalu. In kličete na pomoč dobrega, starega Platon« Češ, pesnike je treba izgnati iz države. Gre s konkretno zame. (tokrat govorim o »literarnei člančiču« spoštovanega Zdeneta Hribarja). Le t »pesnik« je citiral mojo pesem, nič nimam proti, ga javno vprašujem, zakaj ni napisal, čigava j< zakaj je stisnil rep med noge? Po dobri stari prak komuniciranja v tisku in javnih občilih, se mor napisati čigav je navedek, citat, kajne? Sfe s tei seznanjeni, dragi ftlozof? Treba je izgn? i (mei podobne) iz naše države, poudarja le-ta ihtne; Komot ga uvrščam v trumo »onih prav: i pesn kov« in ga, dečka, žal pomilujem, žal pv ga je Kaj se greste, veliki naprednjaki? Vi rušite, serjete (vaša česta metafora), nikj pa nimate ničesar otipljivega, kar ste začeli zidati Ne da se iti nobene revolucije na slepo, ne mc remo se iti ludizma in anarbizma, to so le bolesti kriki v literaturi in umetnosti 20. let, ki so slep veje, nikamor niso vodili; vas o tem ni nihče ses nanil? (Take pesmi, kot jih pišete, bi jaz, pa m imejte za kogarkoli, napisal na tone). To so pra bolestni mladostnvški pogledi in obsodbe sveti parole zgolj zavite v celofan umetnosti! Trdin gre za golo zavist. Epilog: premnogo pesnikov je, ki bi to (pre): leli biti. Premnogo, žal, in prav ti veselo krtači Pegaza, a zgolj po riti. (Zvezali so mu noge, c jih ne bi obrcal.). Toliko. m Milan Vincet P.S. Želel bi, da se le-to pismo neokrnjeno ol javi v Tribuni. P.S. To pismo sem pisal v svoje imenu, ne v imenu kakšne generacije, ne zato, k< se čutim užaljenega, temveč zato, da odgovorii spoštovanemu A.P.-ju in Zdenetu Hribarju in o tem stojim za vsako besedo. VasiHe in naslada * Barbera Sichtermann V svojih diskusijah o posilstvu je žensko giba-tindirektno pokazalo očrte koncepta (ženske) ksualnosti, koncepta, ki pušča preveč praznega ostora, da bi bilo lahko v njem zajeto vse. Brez loma nas vabi tema k poudar janju miru v doživ-mju in izražanju seksuainosti, vendar ne smemo tati pri tem, kajti: tudi ta mir je militanten. Tako it je gotovo, da posilstvo ni samo napad zoper ševni mir, temveč zoper telesno integriteto žen-e, torej je navaden zločin nasilja kot vsaka uga težka telesnapoikodba, tako gotovo se sek-alnost ne izčrpuje v iMri sklaffeji teies, v izme-ivi pritrjevanja. Ždi se mi, da je šlo tu za prenag- 00 implititno zedinjenje o fikciji seksualnosti, isi dva smejoča se obraza in štiri odprte roke za-voljno padejo v objem. Dokler se bo femini-5ni protest proti prikazovanju posilstva kot ne-»dljivega opiral na fikcijo žensko miroljubne isualnosti — ki jo lahko povzamemo z beseda-;če reče ženska ne, potem tudi misli ne —tako jgo bo ostala meja med telesno poškodbo in Isualnostjo nejasna. Ravno ta meja pa je odlo-na. . .;: ¦ -. , R temi posilstva je Peggy Parhass napisala: kaj, namo tudi me želje, da nas mpški, ki si ga same x5no žeiimo, »vzame s silo«:,Zaradi uporabe ja strašnega klise ja bi si Parnass; morda zaslužila isto med »najbolj groznimi osebnostmi mese- 1 v reviji Titanic, a vsebinsko je bila vendarle na yi sledi. Morda imamo tozeljo, sem razmišl jala, ,sem brala njen prispevek, ver^dai; ne glede na 'da je ne bi smeli diskvalificirati s formulacijo; a nas vzame s silo« — ali jč SB^selno pmenjati feljo v zvezi z diskusijo o pgs,$stvu> ki ^e gre rgs posilstvo, ne more imeti njčesaj; ppraviti s to !im dlje sem o tem razmišljala, tembolj se mi je jlo neizogibno govoriti o žplfi, in drugih ta-;. ipranih pričakovanjih, vzgib^idejah in fanta-»h naših teles. Drugače se pčitrio; neznar^e meje 3 telesno poškodbo in seksjuatac^tjo, jn$d zlo-iin naslado, ne da odkriti. ;u^lt-^oiq w¦¦¦'¦¦¦ fred kratkim mi je prija^^ica^ppperpčalao ipku filma »Krik iz tišine^ (i^jsipjke Poi^er), o itu proti posilstvu, v kat^re^ j$.nL?zaeetku akj jilstva prikazan iz perspektiyL ženske. Ester ia kot učiteljica na osnovni šoli, kjer pripravlja ade brezposelne ženske, katerjh biografija se josto giblje med domom in poboljševalnico, na rte za zaključek osnovne šole. Film si je ogle-pzženskami z njenega tečaja. Kasneje je sle-adiskusija. Ester je ponovila že večkrat ome-[nokritikonatafilm: »Sevamne zdi,dajebila Ijia posilstva na začetku filraa prevec realistična ptetična, da je imela nekaj značilnosti porno-ifekega filma, da te obide strah, da taka scena . iške stimulira?« »Kako to mislite, moške? Ta na je vznerairila mene«, je dejala ena izmed tleženk tečaja. Estcr je zakl jučila svoje poroča-r. »Noro pri tem je, da sem, ko sem slišala to pombo, vedela, da je bilo meni takrat ravno jp. Vendar ali misliš, da bi se jaz brez te pri-nbe še spomnila na to? To sem takrat potlačila, Džutiraia. Čisto avtornatično. i Da vključujejo seksualne fantazije žensk pred-jfe o posilstvu, da torej prcdstava posilstva ne nemirja« samo moških, se je že dolgo domne-b. Zdi se, da smo dobili medtem za to empi-ledokaze. Z znanstvenim povzdigovanjem pa e na srečo spremenila tudi interpretadja: fan-je o posilstvu ne veljajo vcč za primer elemen-lega mazohizma ženske, temveč zgolj za sli-'ne transporte, za metafore v »normalni« sek-lnosti nakopičenega gibanja bega in zasledo-ija, skrivanja in odkrivanja, zgrinjanja ih po-Ijanja, občutkov radovednosti in strahu, bole-i in odrešitve, varanja in presenečanja. Vsa ta anja in občutki konstituirajo ritual, igro ali, kot imenuje moderna empirična sociologija, ki se jba k metaforičnemu pojashjevanju svoje toge rice, »ples«, na zakone katerega je vezana alnost. V figurah tega plesa niora jo biti skriti nti, s pomočjo katerih bi se dalo zaznamo-mejo, ki jo iščemo. se da meja med naslado in telesoo poškodbo ih zabrisati, če je bila Parnass s svojo tezo o ivitasti« na pravi sledi, potem mdra biti v sami adi. aoment (potcncialnc) poškodbe, nasil-i ali, čc se izrazimo s klasičnimi terrtiini, sek-ilnost kot nepervertirana bi morala biti zlita z )m sadizma in njegovim polom mazohLmom. je temu res tako, zdi sc mi, je znano že dolgo. ndar (novo) žensko gibanje, ki je začelo s femi-tično seksual.no revolucijo, naredi ovinek okoli plikacije tega spoznanja. Kar se da, se je ome-i na to, da zavrne tezo o mazohizmu žmske, o, ki, kolikor mi je znano, sploh ni doživela teo-ične formulacije, ki pa je bila kot mnenje do-[jrazširjena, da je doprinesla k temu, da je po-uločir. posilstva v zavesti javnosti neškodljivo lanje. Z zdaj sta rekli zadnjo besedo v tej pole-idunajski sociologjnji Cheryl Benard in Edith 'affer v svojih briljantnih ekspertizah o razšir-u tipu mazohističnega moškega v lepi litera- Kskusija, do kamor je sploh segla, kroži okoli pašanj uvrstitve: katcri spol jc sadističen, ma-lističen? Zenske se varujejo tega, da bi jih nili, kot da so pripravljene trpeti. Po pravici, &mislimo v kako drzne sisteme opravičevanj ila vgrajena teza o ženski želji po bolečini. artudi naslednji korak, zahteva po delu žen-i sadizma — indirektno pride do takšne za-i, ko ženske odkrijejo moftki mazohizem — -izapusti nivoja prepira o uvrščanju. Poeno-ijeno povedano obstajajo tri možnosti za reši-ziroma za odpravo problema. Prvič: sadoma-jem odrinemo kot perverzijo in mu zato v di-pji o »normalni« (ženski) seksualnosti ne pri-Ja več nobena vloga; drugič: sadomazohizem pciramo z žensk na moške, pri čemer pripi->heteroseksualnim moškim sadizem, homo-ialnim pa mazohizem; tretjič: in bralci in |ce že slutijo, da sedaj sledi »pravilen« odgo-r- dopustimo premislek, ali ni sadomazohi-^ieiia po povzročanju in občutenju bolcčine, element »normalne« seksualnoti, element »ple-snih figur«, neodvisen najprej od spola (in razcep-Ijen samo zaradi vsakokratnih kulturnih definicij — tu sadizem, tam mazohizem — in polarno raz-deljen na spola). Če je to premišljanje pravilno, se je izplačalo, onkraj vbdajoče »uvntitvc« in njene Kritike, podrobheje opazovati sam element bole-čine — ugodja kot dvojnega, vendar nerazceplje-nega in osvobojenega utesnjevalnc lastnosti defi-nicije (detinicije zenskega Tn moškega). Ko govorim o tem, da je želja po občutenju ali povzročanju bolečine vsebovana v »normalni« seksualnoti, potem ne mislim s tem, da smo vsi za-vrti bičarji. S tem mislim, da biva v »normalni« spolni želji, v orgazmu bolcčina, v iskanju ka-tere moramo biti »nonnalni mazohisti« in v pov-zročanju katere moramo biti »normalni sadisti«. (Spet se odpovedujem uporabi pojmovnega para »sadizem« in »mazohizem«, ker le-tani popolno-ma ustrezen, ker je s tem, ozko pojmovano, miš-ljena drugačna, paraorgazmična boleoina, ki spremlja iskanje ugodja, a se ne izraža v samem telesnem »najdenju«). Orgastično ugodje ne vrže čutečega individua samo v njegova »nebesa«, temveč ga tudi rani. To dokazujejo vsi običajni opisi orgazma: orgazem je »mala smrt«, »padec«, »podre meje jaza«. Stemncopozarjamnanično-vega, vendar morda na nekaj relativno pozablje-nega: ravno me kot ženske, lcot pripadnice gene-racije »seksualne revolucije« sm6 skoraj navaje-ne, da pričakujemo od seksualnosti samo »poteši-tev«, sprostitev napetosti, srečo, zabavo, tako da ne vidimo tistega pretečega, kar za Jaz vedno po-meni »padec«, »malo smrt« in padec mej. Kot fe-ministke pridemo celo tako daleč, da razumemo to preteče kot nekaj, kar je lastno moškim, kot element, ki se ga ženska lahko in ki naj bi se ga znebila, na primer z bojkotom penisa. Ce osvet-limo način lezbičnih odnosov v ženskem gibanju, vidimo, d.a i.e bila ta projekcija možna. Seksualen odnos brez »militantnosti«, brez te boiečine — ugjodja je nekaj izumetničenega, je nemogoča stvar. i Pred približno tremi leti so v ZRN vrteli film »Carstvo strasti« (režiserja Oshime).Zaradi gro-teskne sfere o pornografiji se je o filriiu pisalo na prvih straneh časopisov. Afera se je potem kon-, ¦ čala tako, da so filmu odobrili predvajanje. Filma si nisem ogledala; rekla sem si, da je film bržkone dolgočasen, vendar zdaj ne gre za'to. Poznam zgodbo »story«) filma in ta se mi zdi odloČilna. Ljubezenski par, ki v neke vrste obsedenosti di-' spenzira vse življcnje in vse komunikacije zunaj svojih teles, potrebuje smrt, da se prepriča o svoji ljubezni: žena med aktom zadavi mpža, ki si to sam želi. Potem mrtvemu odreže genitalije, ki jih \ hoče ohraniti kot relikvije. (Zgodba naj bi bila re-snična). Motiv smrti izljubezni je prastar V drama-tiki Vendar, to v čemer se razlikuje »Carstvostra-sti« od »Romea in Julije«, je koncentracija na seksualnost, je odrekanje vsakemu ^premnemu dejanju, odpoved posegom v »driižbo«, ki bi kot intriga ali kot kakšna drugačna socialna prisila ' gnala zaljubljenca v skrajno konsekvenco. V »Carstvu strasti« pride do zadnje konsekvence iz same seksualnosti, dihotomija družba (ali bolje družabnost)— seksualnost se odkrije v seksualno-sti. »Mala smrt« postane resnična smrt in če je filmska uprizoritev uspela, bi nam morala pokaza-ti, da je v tem preskok.u imanentna logika. Nava-'- jam »Carstvo strasti«, ker se mi zdi možno in po-trebno, da razumemo zgodbo, ki jo pripoveduje ta film, ne kot zgodbo ekscesa ali odklona, temveč kot zgodbo ekstrema. Zgodba ponazarja in pojas-njuje v ekstremu to, kar sem mislila z »boleči-no—ugodjem« ali »militantnostjo«seksualne »normalnost«. (Zgodba ima vrhu tega to pred-nost, da je dekle tisto, ki prizadcne smrtno boleči-no, da zgodba da torej temi »meja med poškodbo in slo« mesto onkraj tradicionalnega uvrščanja). Prevod iz revije Courage, dec. 1982 Prevedla: Alenka Novak sporedu je bil reprizni Mc Laren. DoživeJi pa smo tudi gostovanje angleškega alternativca LeGri-cea. V dveh dnevih je bil predstavljen del njego-vega obsežnega opusa »drugačnih filmov« — vse-kakor dogajanje, ki bi ne smelo iti mimo oči in možganov vsakega malo bolj razvitega-dejavnega gledalca. Cassavetes in njegov film Shadows pa je bil žrtev imperialistične zarote, kar se je pokazalo v skromni udeležbi na projekciji, ki ji je prisostvo-valo le okoli deset (10)" zavednih subjektov. »Sence« je film iz 1. 1959; uvršča sc med najbolj eminente underground filme tistega časa; film je delan brez scenarija m ]t čista lmprovizacija. Vsekakor si ga oglejte, če se vam bo ponudila pri-ložnost. Skoraj smo pozabili na novejši primerek filma, ki se rola v kinu Komuni. Vzpon in padec Idi Amina: svojevrstna, sivi ideologiji podrejena, angleško-kenijska koprodukdja; kriin nedosled-nost sta glavna atributa. Tako. Telegrafskega sprehoda je konec. Filmska »Pustota« ali ekshibicionizem kamere in klišeja CAMERA OBSCURA ali FILMI, FILMI Zadnje nekaj časa smo priča prav kvalitetni po-nudbi ljubljanskih kinematografov. Filmi, kvali-tetni seveda, se vrstijo eden 2a drugim, tako da je izredno težko, če že ne nemogoče spremljati ce-lotno sceno in jo tsmu primerno tudi v pisani be-sedi zabeležiti^ K temu dodajmo še prostorsko omejenost ki je posledica premajhnega obsega in velikega dotoka tekstov kar vaši Tribuni narekuje skrajno racionalnost, kar seveda avtorja teh vrstic spravi nemalokrat v precep in dilemo kateri filmi (zelo zapleteno vprašanje subjektivnega kriterija) naj bodo predstavljeni oz. analizirani ter nena-zadnje tudi zakaj prav ti. Dragi bralec naj nam torej za občasne lapsuse in včasih že kar mučno neaktualnost (pot od kina pa do izida tribune je dolga okoli 3 tedne) pogleda skozi prste. Sedaj pa na sprehod v preteklost ljubljanskih kinov. Po-drobneje bo obdelan samo en film, preko ostalih pa bomo šli v telegrafskem stilu. Variola vera: eden najbolj kvalitetnih filmov le-tošnje domače filmske produkcije; režija, kamera kot ideja zaslužita vse priznanje. Železni človek: precej dolga beležka aktualnih dogajanj na Polj-skem, vendartudi precej nefilmična. Rdeči: pov-sem ameriški film na tabu temo komunizma; za-služeno so tnu podelili oskarja za briljantno obrt-niško spretnost, način prezentacije tcme pa je dokaj nekonsekventnoizpeljan. Priča: film izpred desetih let z neomejenim rokom družbeno kri-tične refleksije; madžarka kinematografija je povsem opravičeno na vrhu po Ttvalitetnih film-skih dosežkih. Moonraker: prav zabavno, po eni in naftalensko ostarelo po drugi strani; iz filma se lahko zelo dobro potegnejo in kritično obdelajo spektakelske remiscence. Tudi ŠKtJG-rtvspal/Na" »Ekshibicionizem« je nenavadna oznaka za film, še posebej, če jo pripnemo slovenskemu filtnu, p katerem bolj radi govorimo kot o herme-tičnem, zaprtem ali »težkem«; vendar je v tem primem dana oznaka povsem opravičena ter obe-nem tudi najbolj adekvatno označuje tisto vidno, kot se film imenuje — PUSTOTA. Po Verbinče-vem slovanju tujk pomeniekshibicionizem — tež-njo k razkazovanju; v našem oz. v primeru obrav-navanega filma je to razkazovanje raznorodnih elementov pobranih na smetišču staroslovanske filmske šolmošterijek s TV odpadki vred. Pa po vrsti. . : .,:,¦¦.-,-. -,.¦<¦,.¦¦¦''¦ :•.-•-¦¦ ¦ ¦" ' FABULA; FABULA: Že klasična. Dogajanje je postavljeno v leto 171.3 posthumno tolmin-skemu kmečkemu puijjtHi Družini Glogovčevih, ki sodeluje v puntu, gosposka zapleni celotno imetjc ter jo izžene iz rodne vasi in grude. Preganjani se zatečejo v neko oddaljeno va& na Tolminskem, kjer vzamejo v zakup kmetijo — po domače Pu-stpta imenovano. Novo trdoživljenje slovensk^ga kmei;a — upomika se začne. Socialni in interper-sonalni konflikti ter stihijska manifestacija nara-ye, kuge, spremenijo to življenje v gol boj za ob-, stanek, ki v zadnjem kadru rezultira v pravljični posnetek happy enda, z dokajšnjo dozo patosa se-veda. Fabula je povzeta po istoimenskem romanu Vladimirja Kavčiča, vendar, prenešeua na film, temu ne.sega niti do kolen. Realizacija filma ob-stane na sredi poti, v nedefiniranemu polju zgo-dovinske drame, ki temelji na že stokrat prežve-čenem klišeju narodove in posameznikove samo-bitnosti. KAMERA, KAMERA: Lepota fotografije je očitna — mnogo preveč kot bi biio potrebno in mnogo premaio, da bi zakrila nekatere druge po-manjkljivosti. Podrejenost kamere čisti estetikt je simptom, star toliko, kolikor slovenski film sam (spomnimo se samo tistega prekrasnega eksteri-jerja Triglavskega pogorja v filmu Triglavske str-mine Metoda Badjure); simptom, ki je v Pustoti doživel najradikalnejšo obliko že bolestnega eks-hibicionizma (ne)zmožnosti nekaterih starih »filmskih mačkov.« Kolorit in uporaba filtrov na eni in statika na drugi strani so elementi, ki Pustoti izbrišejo še Jisto nekaj filmskega, kar premore, oziroma degradirajo film kot medij v svojo sestro — fotografijo. Film pa ni fotpgrafija! Različna medija, pa čeprav v osnovi identična, imata tudi različne izrazne potenciale in zmožnosti. Za film je značilno pač 24 sl^s, gib, premik, obračanje,lep-ljenje, vozlanje, trganje .... Pa bodi dovolj. IGRA. IGRAi Povprečna. Filmski igralci se praviloma udinjajo v teatrih, kjer si prido-bi jo določeno rutino oz. navado igranja, ki pa naj-večkrat ni primerna za specifikum filmskega. Se-veda, če ne snemamo Pustote. Veliki plan je plan mimike, ekspresije obraza, igre mišic — je pa tudi plan sproščenih pogledov in neobremenjenih čel, pač odraz notranje igre kot tudi, in to velja za Pu-stoto, prežvečene rutine. Jože Gale je s Pustoto temeljito pretresel naše kinodvorane. Nenazadnje lahko uvrstimo Pustoto v sam vrh letošnje slovenske produkcije — priz-najmo zares remek delo. Škoda je le ta, da poleg vonja po naftalinu iz dotičnega filma ne prido-bimo nič drugega... Po slovesni premieri v Cankarjevem doma smo se napotili med neposredne porabnike filmske kulture ter jih povpra^ali po vtisih in mne-njih:Dijak: Ta film se mi v letošnji produkciji zdi še najboljši. Igralci so se mi zdeli boljši, prepreč-Ijivejši kot recimo v Razseljem osebi, stvar ver-jetno leži tudi v tematiki... Študent: Kar v redu... mogoče se je malo vleklo, premalo je bilo akcije... kamera je bila dokaj na nivoju... Povprečen film v glavnem. Š: Midva nisva bila kaj prevft navdušena, ni pa že spet za raztrgat. Meni se zdi lep za gledat, dru-gega pa nič. Sicer pa imam teh slovenskih filmov na to temo že rahlo zadosti; vsi nekako iepe rožce kažejo... Š: Meni se je zde! malo preveč izumetničen. Preveč pravljičen. Š: Meni se ni zdel tako slab... Zvok je bil slabo posnet (prevelika dinamika), kar je že običaj pri naših filmih. Panki (1): Odličen, perfektno posnet film, teh-nika super...Panki (2): Malo.je zatežen... Panki (3): Zelo veliko poudarjajo nekakšno zgodovino... Dijak: Dober. Kostumogratija in kamera sta se = mi zdeli zelo dobri... ' ' ' Dijak (2): Isto... Moni se je zdclo dobrc samo tisto, kar je že ona rekia, drugače pa zanič... Dijakinja 3: Igra in tudi režija nista bili ravno y redu... Na to temo bi se dalo posneti dobcr fUm. Starejši tovariš: Lep izraz slovenske zgodovine v literarnem smislu. Kolikor so motivi bolezni itd težki, je še presenetljivo gledljivo. Bivši študent: Ja, nič kaj posebnega... Razseljena oseba sc mi jc zdela boljša... Tematika sarna ni toliko zgonjena, samo če bi jo znali na pravi način prikazati. Dijak: Na splošito tni je bil film zelo všeč. Z vseh strani — tehnična izvedba, kamera, Dc Gle-rija se je potrudjL.. Od tetainjc pfodukcije se ta film nahaja nekje na vrhu. Boljši je kot Razseljena oseba. Dijakinja: Meni je všeč, k«r je zejo estetski. Človek ga lahko gleda... Liričen film, mogoče premalo dramatičen. Ta tematika ni zgonjena. Taki smo, to nam leži. Študent: Film je vsekakor zelo dober, ne samo glede na letošnjo, ampak tudi na prejšnjo produk-cijo. Študent: Meni je biia kaiflera všeč in tudi film v celoti. Po reklami, ki sem jo videl, sem sicer priča-koval spektakel, vendar mi je sedaj, ko sem ga videl, dosti bolj všeč, čeprav je drugačen od mojih pričakovanj. O okrogli mizi, ki jc bilaneposredno po premieri, nismo sodelovali, saj nam je prvi go-vornik (vodltelj okrogTe mizej pod pretvezo kratke reflesije posredoval kar obilen »stroko\iii« referat in v nas ubil vsako željo po nadaljnjem so-delovanju oz. prisotnosti... Za nameček pa vam posredujemo še nekaj in-formacij o filmih, ki se bodo vrteli v Ljubljani do konca meseca. V kinu Union bo prvi prišel na spo-red CESTNJ BOJEVNIK Georga Millerja za njim VABA —Williama Friedkina ter za novo-letno uživanje in žurke še TO JE ELVIS PRE-SLEY. V Komuni pa takole: PASJI SINOVl Bladea Edvardsa, za njim slovenski BOJ N A PO-ŽIRALNIKU in TEKMOVANJE Joela Oliens-kya. Vič: LINIJE Sicgla in film TOPLl BRATCI, ki je nadaljevanje filma Kletka za norcc; V Šiški ne zamudite FLASH A GORDON A. V Slogi pa si nujno oglejte —čisto zares ~ MAŠKERADO Boštjana Hladnika v integralni verziji!! H.G. PROGRAM V DISCT! ŠTUDfcNT IX) 30. XII. 1<),V čvtrtck ](>.MI. - loinn Pirc JAZZ nora iriJcscta lcta ¦— neddja l1;. XII. — Gostujc 1. Mikulič i/ Za-gicha s progrannMU računalniskc uratikc in ani-macijc. VIDl-O kl.UB odprt od 18.-22. urc — lorck 2 1 XII. — Svnthvrama (C abarc Volatai-rv. rhrobbii>e Gristlc. Krattucrkc. Dcpcchc Mode....). FV vidon prDgram — čctrtck 23.XII. -lonu) Pirc — JAZZ — nora tridcscta leta — nedelja 2d.XlI. —uostujc »Kugla glumislc« i/ Zagrcba — torck 28.XII. — disco FV — prcdnovoletna žurka, nastDpa skupina »Gustaf i njcgovi dnbri duhiwi