215 Letnik 46 (2023), št. 1 OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH REVIEWS AND REPORTS ON PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS Publikacije || Publications Martina Fekonja, mag. Hana Habjan, Mira Hodnik, Iztok Hotko, Dunja Mušič: Z vami gradimo mostove za prihodnje rodove že 125 let Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2022 Konec leta 2022 je Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal rokovnik s po- menljivim naslovom Z vami gradimo mostove za prihodnje rodove že 125 let, ki nam sporoča, da je arhiv kot varuh arhivskega gradiva most med pre- teklostjo in sedanjostjo. V letu 2023 izdaja rokovnika pomeni tudi začetek praznovanja častitljive 125. obletnice obstoja Zgodovinskega arhiva Ljub- ljana. Na naslovnici je razglednica Ljubljane, na kateri sta nekdanji Francov most in nad njim leteči »kavalir« z dežnikom ter kovčkom v rokah, odposla- na leta 1903. Z njenim izborom so avtorji nakazali osrednjo temo rokovni- ka. To je voda. Na 27 razglednicah slovenskih krajev, ki ozemeljsko spadajo pod pristojnost posameznih enot Zgodovinskega arhiva Ljubljana, so z vodo povezani motivi. Avtorji so predstavili razglednice z manj znanimi ali redko prikazanimi motivi in tehnikami izdelave. Slikovno gradivo dopolnjujejo zanimivi in povedni, pogosto tudi hu- domušni pisemski zapisi, ki so vsi, razen dveh, v slovenskem jeziku in tako lahko razumljivi širokemu krogu bralcev. Vrstni red predstavljenih razglednic ni naključen, ampak posnema tok reke Save s pritoki, ki izvira na skrajnem severu Slovenije in se, tako kot vr- stni red krajev na razglednicah, vije proti jugu. Z izborom petih razglednic – Bleda, Bohinja, Dovžanove soteske, slapov Šuma in Savice ter Nadiže in Kranja – se je kot prva predstavila Enota za Gorenjsko Kranj. V nizu štirih razglednic škofjeloške enote so prikazane: veduta Škofje Loke, Kamniti most in Hudičeva brv v Puštalu ter redki razglednici nekdanjega kopališča ob Sel- ški Sori, ki ga je leta 1926 odnesla povodenj, ter Balantove žage in parketar- ne, na mestu katerih stoji hidroelektrarna. S tremi razglednicami sledi Idrija, ki je z izborom motivov skušala pri- kazati bogato nepremično kulturno in tehnično dediščino svojega rudarske- ga kraja. To so zidane klavže na Idrijci, mogočni grad Gewerkenegg z mostom pod njim in jez na Belci, zgrajen v 16. stoletju za potrebe rudnika živega sre- bra. Ljubljanska enota je poleg naslovne izbrala še devet razglednic z motivi Ljubljane, Cerknice, Kočevja, Litije, Ribnice, Močilnika pri Vrhniki, Medvod in Hotedršice. Med zanimivejšimi sta veduta Kočevja iz okoli leta 1920 (na njej so označene vse pomembnejše stavbe v kraju) in podoba Ribnice z začetka 20. stoletja, na kateri je viden kamniti most. Pod njim teče ponikalnica Bistri- ca, v kateri se napajata kravi. Novomeška arhivista sta izbrala pet razglednic dolenjskih in belo- kranjskih krajev, na katerih so stari novomeški in novi črnomaljski most, gradovi Otočec, Žužemberk in Gradac. Arhivisti so se pri izboru gradiva oprli na različna merila. Želeli so po- kazati arhivsko gradivo, ki predstavlja slovenske kraje, za katere so pristojne enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana, pomembne so bile tudi oblikovna za- nimivost razglednic, njihova unikatnost in dokumentarna vednost. Številne izmed njih imajo poleg slovenskih tudi nemške zapise imen krajev. 216 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on Publications and Exhibitions Za lično oblikovanje v pastelnih tonih je poskrbela Barbara Bogataj Kokalj iz studia Aleja d. o. o. in za jezikovni pregled Mija Mravlja. Spiralno vezan rokovnik, izdan v nakladi 500 izvodov, ni le praktičen za pisanje, ampak je zanimiv in predvsem poučen vir informacij za vsakogar. Elizabeta Eržen Podlipnik Jernej Komac: »Srce se mi trga od žalosti«. Vsakdanje življenje prebivalstva na Bovškem med veliko vojno Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2022, 315 strani, prva izdaja V Zbirki Razpoznavanja – Recognitiones, ki jo izdaja Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, je leta 2022 v (so)založbi z Arhivom Republike Slovenije izšla znanstvena monografija Jerneja Komaca z naslovom »Srce se mi trga od žalosti«. Vsakdanje življenje prebivalstva na Bovškem med véliko vojno. Knjižni prvenec mladega slovenskega zgodovinarja in arhivista, zaposlenega v sloven- skem državnem arhivu, ponuja vpogled v zakulisje vélike vojne na Bovškem, kamor se je po italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrski pred več kot stoletjem (tj. maj 1915) preneslo bobnenje evropskih topov. Območje Bovškega je čez noč postalo prizorišče krvavih vojaških spopadov, ki v duhu »totalne vojne« niso vplivali le na življenja vojakov na več kot 90 kilometrov dolgi soški fronti, am- pak so se usodno zarili tudi v poprej idilično življenje lokalnega prebivalstva na mejnem območju med Italijo in Avstro-Ogrsko ter tam pustili trajne, marsikje še danes vidne posledice. Slovenci smo tako véliko vojno čutili tudi neposredno na »lastni zemlji«. V preteklih letih je prav zaradi obeleževanja stotih obletnic vojnih dogodkov znamenita frontna črta v Posočju, ki je zaradi značaja terena in srditosti, s katero sta se spopadla nekdanja zaveznika, bila postavljena v fokus ne le slovenske, ampak tudi tuje znanstvene in strokovne publicistike. Vendar Komac s svojo monografijo odstopa od sicer prevladujočega po- svečanja zgodovinopisnih raziskav obravnavane dobe vojaški ali politični zgo- dovini. Kot sam zapiše, ko razmišlja o zgodovini vélike vojne, ta »/…/ namreč ni le vojaška in politična, čeprav se veliko zgodovinarjev ukvarja ravno s tema področjema«.1 V svoji monografiji se avtor tako posveti velikokrat prezrti temi vsakdanjega življenja. S čimer se monografija umešča med sodobna zgodovino- pisna dela, ki so pozornost raziskav posvetila socialni zgodovini. Monografija tako obravnava vsakdanje življenje na Bovškem tik pred vojno, ob njenem iz- bruhu, kot tudi posveča pozornost boju civilnega prebivalstva za preživetje med véliko vojno in tik po njej. Slednje se odraža v strukturi monografije. Razdelimo jo lahko na razširjen znanstveno-metodološki uvod in tri zaokrožene vsebinske sklope, »/…/ ki se nanašajo na izkušnjo civilnega prebivalstva med véliko vojno in si sledijo v krono- loškem zaporedju«. Tem vsebinam nato sledita še zaključek in poglavje virov ter literature.2 Razširjeni uvod problematiko Bovškega in raziskovanja zgodovine vsak- danjega življenja postavi v čas in prostor. Avtor v uvodu opozori na problema- tiko vélike vojne v sodobnem zgodovinopisju, njegovo priljubljenost zadnjih let ter navede nekatera temeljna slovenska in tuja znanstvena ter strokovna dela, ki se posvečajo raziskovanju tako imenovane socialne zgodovine, v ožjem smislu 1 Komac: Srce se mi trga od žalosti, str. 13. 2 Komac: Srce se mi trga od žalosti, str. 24.