ti«	-Ir.V.	-Jb Hiidf
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
III <l/!|' h
>vry CfM mUkih ulicah
mm ft 80 kr. m etlo Uto. — Spiti im doptu »qi K H. 9. Naroin*na im MMriN pa opracniitrm .DOM
\\ \	po
-3*"™™0' T*?	Htrfh MNMt> Ako j, U Um prammk. uvde .DOMOLJUB-
" KhM0: *re<tnUtvu .DOMOUIJBALjubi; t na, p fMOLJUBA' Vodnlkort ulice it J - Natmamla m tiprejtmmjo in
liter. 1.
V Ljubljani, 6. janntarja 1808.
L«talh TI.
Novoletni pregled po svetu.
Prmrroo j«, da m ob tačetkn norega leta malo ouemo t preteklo Uto naiaj. Dosti veselega mioolo leto Slmnetm io avstrijskim katolikom nI prineslo. Naie pridobitve t rerskem ia narodnem ot;ro, kar se tiče posla *o-dejstva, so le majhne. Sem ter tja se je dovolila kaka aioveoska tola, ali ie tukaj ni tlo bret borbe. V minotem leta »o liberalni listi bili Um predrtneji, ker je večina bila od njih odv soa v driavni tborniei. T minisUrstvu j- pa liberalca levica tudi imfla svojega tsgovornika. L* prod koocu leta se je jel grof TaaflT* nekoliko usUvljati, k-r je videl, da mu levica čedalje nevarnejša postaje. Po-iVJ ca trmu je bila, da je odstopil nemški minister grof Kuenburg, ki itak ni imel drutega opraviti, nego da je Ibrnlee lavtopal v miuisterstvu. Levica je saradi tega kila retdratena in v driavntm tboru ni boUla vladi do-»ol ti d,»policijskega taklada, to je denarja, it katerega se plačujejo časopioi, ki pitejo ta vlado. Sedaj se pa TasfTe »opd pogaja t ratnimi strankami, kako dobiti novo ve čino. Ta pogajanja ie niso tako daleč, da bi mogli kaj gotovega reči, ali dobrega mi od nove večine ne pričakujemo. ker bodo v njeni sredi tudi liberalci. Od ltbera'ca P» ne pričakaj nič dobrega niti v verskem, niti v gospo-dirsk-m niti v narodnem oiiru.
Bolj vesel je pa pogled po lirni Avstriji, če jem-litno v plitev < rjenje katoliške taveati. Dva katoliška si)wla, v Lincu io v Ljubljani, sta k Uma jsko mn* go Pripomogla. Z veaeljem naglaiamo, da Bedaj piso več verni kttuliki le bolj kmetje in dubovoiki, Umveč je tudi pri kitolilki stranki jako veliko itevilo nčenih moi in postnih omikancev vseh stanov. To itevilo se mnoii od do doe. Po visokih klali se snujejo katolika drnltva io »»»očil ičniki se ne sramujejo Več pokatall ivojega lahkega prepričanja. Katolifto gibanja ee liri tudi po ,pijib m »tih posebno pa na Dunaju. Koliko shodov je
bl1». na kaUrA ao krIČansii DubajČan}*'ugovarjali tkaiu
, . T '.iT d " i T -i, it
okrajnega lolskega svsU, da otroci v ioli ne smejo glasno delati svetega krila, da ne talijo drngoverskih otrok. Ti shodi so pripravili vlado, da je nsUvila dotični ukas okrajnega lolskega sveU.
V gospodarskem otiru je minolo leU tarali tega pomenljivo, ker sa je skleoilo vpeljati tlato veljavo in ta-torej sedsj dobimo nov denar. Z'aU veljava se je vpeljale, da se napravi neka večja stalnost v vrednosti na-I ga denarja v primeri s denarji drotb driav. katere imajo tlaU veljavo. Ce pa bode novo vrejenje denarne vrelnote v korist prebivalstvu, ie ni gotovo. Mnogi se boji da bodo dobiček imeli le bogatini in iidje, drtava pa ikodo, ker ne bode mogla pridobiti dosti tlaU, katero se bode vedno bolj drai Io, kolikor bolj se bode popfaie-valo po njem.
V drugi drtavni polovici so tudi mioolo leto Madjari zatirali druge narode. T svoji prevsetnosti so pa tudi jeli kratiti pravice katoliške cerkve. Tako bi radi prisilili ksto-lilko duhovščino, da prima postavo it 1868. leU. po ks-teri se sioovi it melan h takonov morajo vigojiti v očetovi, hčere pa v materui veri. D >ločbe ksUMke cerkve zahtevajo, dn se izgoje otroci iz zakonov, katere je sklenil katoliški duhovnik, v katoliški veri, kar je tudi prav, drugače je prava zmešnjava v rodbini. Ker cerkev neče odstopili od svojih določil, prelč že Mudjari, da vpeljejo civilni zakon, ali zakon pred posvetno gosposko. 8lvar pa vendar ne pojde tako gladko, kakor so mislili liberalci. Vlada ni more privolili v zahteve liberalcev, go-epodska zbornica se ustavlja in katoliško prebivalstvo se začenja prebujati, Kakor se kaže, so ravno s svojo zahtevo po civilnem zakonu liberalci na Ogerskem si preccj omajali svoje stallsčb.
Priteklo loto je minolo hvala Bogu brez vojne, ali mir za letos koncem leta ni bolj zagotovljen, nego je bil lani. Povsod pomnosnjejo Število Vojttkdv, naročajo
puške in kanone, vojn« aile aaraAčajo, p« tudi stroški
za vojaštvo V Nemčiji prav aedaj mislijo na pomnoženje
vojske.	,
V minolem lelu je v Nemčiji liberalizem praznoval
zmago, ko je preprečil, da ae ni vvela verska *ola v
PrnHjt, katero je vlada bolela vpeljali, da dobi v
njej zanesljivo oporo proti brezverskim socijalnim de mokratom. Zaradi tega je pa odstopil učni minister grof Zedlilz in pa grof flaprivi	pn'«ko roinistersko
predsedstvo. Veselje liberalcev pa ni bilo dolgo. Konservativne stranke so se jele zopet bolj združevati in so mej drugim vsprejele v svoj program borbo proti židov-stvu. — Na Francoskem so prebivalstvo močno strašili prekucuhi, in bilo je več napadov z dinamilom. Jedenkrat le prebivalstvo v Parizu od samega slrabu ni vedelo, kaj početi. Ko so obesili anarhista liavachola, se je prebivalstvo malo pomirilo. Proti koncu leta je pa panamski škandal pokazal vso gnjiiobo liberalnega vladanja. 1400 milijonov frankov so bili Francozi vkupe spravili, naj se naredi prekop skozi panamsko ožino v Ameriko, da bodo ladije moglo iz Atlanskegu v Tiho morje. To podjetje se je pa ponesrečilo, pa ne zaradi nepremagljivih težav, temveč zaradi velike sleparije, lilizu dve tretjini tega denarja se je prijelo raznih goljufov. Ko se je ta stvar jela pretresovati in preiskovati, se je pokazalo, da so skoro vsi liberalni listi, mnogi poslanci in senatorji bili podkupljeni, da so podpirali goljufije. Zaradi tega je morala odstopiti Frevcinctova vlada in
Listek.
Kozarček.
Valant, bogat kmet in gostilničar na Gorenjskem, ni imel druge skrbi kakor to, kako bi se polastil posestva svoje sosede Korenke Zelo rad bi bil on namreč razširil svoj dom. Zalo je že gotovo stokrat nagovoril Koreuko, naj mu prodA svoje posestvo, ali vse je bilo zaman, vedno mu je odgovarjala z istimi besedami: »Tukaj sem se rodila, lu sem preživela vse svoje žive dni, lukaj hočem umreti,. Se tolike svole, kulere ji je ponujal Valant, niso je mogle pregnati z njenega doma
Danes je zopel Valant poskušal svojo srečo in sicer po novem potu. Dobil je doma Korenko ravno ko je luščila fižol. Vesel jo je pozdravil, vsedel se k iyi in vprašal po zdravju. »Ej zdrava., reče Korenka, »saj veste, kako mora človek zdrav bili pri sedemdesetih letih«
•Je že res, stari sle že precej ali vase zdravje je še (ako trdno, da boste golovo dočakali develdeaelo lelo«, odvrne Valant, čeravno on tega v srcu prav nič ni želel.
»Tega pa ne, čeprav sem še letos nekaj zdrava, toliko trdna pa nisem«, brani se Korenka.
Valant nekoliko po teh besedah obmolkne, bil je v zadregi; ni vedel, ali bi začel ali ne. Naposled se ojuoači in začne:
»Povejte mi, Korenka, ali mi res nočete prodati vašega posestva?.
Ribot je priaol na knnflo Ved poslancev i„ ^^ so zaprli. Negadovotfaoel mej prebivalci je tako da se je bati vstaja. Nibče no te, kaj »e vse pi_ V JUiUH je zaradi denarnih zadreg palo BŽ^ miBisterstvo ia prilel jeCiolittl aa krmilo, ki se p, ^ ne bode dolgo drJal, poaebno ker je mnogo s!«|*,: K bankah, ki izdajajo bankovce; bati se je celo podob«^ Škandala, kakor je panamski. — V Angliji Je p« m po novih tolitvah na kratilo Oladetone, ki si pnuta, Ircem pridobili več pravic Mož Ima najpoštenejlt» mene, ali ima pa tudi veliko nasprotnikov, polef ^ mu pa nekoliko že pešajo moči zaradi v šoke starosta -Ko ao po vsem svetu sme*nj*ve in že preti tu ia m socialna prekucija, pa aivt starček v Vatikanu Leon XIII neutrudno svari in poživlja ljudi, s povrnejo k naukom svete katoliške cerkve, kw k i katoliških načelih je najti sredstev proti nevarnost^fe pretč vsi Evropi. Da bi ae le poalušal glas vladarji b toliške cerkve, ker aicer pride do tacih prekucij, kakertad še ni videla Evropa. Naposled seveda bodo narodi ip znali, da *ami ne morejo najli poti do sreče, in inu cerkev bode jim rada podala svojo rešilno roko, kalen sedaj prevzetno odklanjajo od sebe.
Pred vsem mora vsakdo sam za-se skrbeti, dix vtrdi v katoliški veri. ter da živi po zapovedih sv. tet Zato pa po|K>lno pritrdimo »Miru«, ki pise: Se eno k sedo imamo na srcu, ki je ne smemo in n»i<ai zamolčali: skrbimo ta to, da se naše 1 j u d atvi
»Bog varuj! Jaz ostanem pri svojem sklepu in * ne dam premaknili od njega«, trdi Korenka.
»Ali jaz vem, kako bi se dalo pomagati M» obema«, prične nekam bojazljivo Valant. »Vi mi M prodali vase posestvo ati boste je vendar Se imeli Se veda vi tega ne razumete, ali poslušajte: Jaz vam iu vsako leto štiristo goldinarjev in vendar bode pr»* tako ostalo, kakor je, razumete? Posestvo ostane vik kakor doseduj. Zato mi ne boste nič dolžni.«
Korenka ni vedela, kaj hoče to pomeniti. Opre« kakor v pasti reče : »Toliko mi ponujale, kaj bost« vendsr vi zato imeli?«
»Le ne skrbite in ne čudite se temu, kar sem povedal. Vi ostanete na vašem posestvu, dokler tiw Samo piamice dajte narediti, da po vaši smrti va« p) sestvo meni pripade. Saj bližnjih sorodnikov itak ni"« za daljne pa ne marate. Vi imate od tega čisti dobi» Jaz vam dam vsako leto štiristo goldinarjev in vi bo« »e Bog ve koliko let živeli.« Zadnje besede so VaW k^j nerade Sle iz ust.	^
Korenka je bila iznenadena in nemirna, *» pa ne nevoljna.
»Valant, saj veste, kako je,« rekla je, »j« ^ nočem naravnost že|je odbili, ali premisliti mortm poprej. Pridite za jeden leden zopet in potem *«■ že povedala, kaj sem sklenila.«
Se nikoli ni šel Valant tako vesel s Kor«oo«r domu, kakor danes. 7.t je mislil, da je njegovo Koreo« in tako po ceni! Da bi Io kmalu potem stara uro"1
n t p o I d i spet s k 11 o I i A k i m duhom in verskim prepričaajeml Verski omahljiveo je omah-jir tudi t politiki. Ker nims t veri trdne podlage nastavlja ušesa tdsj ns lero, tdsj ns desno, ds bi ivedel {b spotnal, kdo ims prav. Ds nikomur prav ne veruje in nikomur prav ne tsups, to ti šteje v veliko .modrost", pri tem ps ne upati, d* je postal prava ialobarda, ki ni vreden .mol" imenovan biti. Kajti pravi mol si stvar dobro premisli, in ie je kako reč ta modro in pravilno •potnal, liste se drli, kakor skala. Tske mole pa del* le trdna krSčanska vera. Kajti vernega mola rti-• vitljuje 1 u i svete vere, in njemu je lahko, dobro ed tlabega ločiti in spoinati, katera stranka je prava. Stranka, ki se po veri ravni, je prava; tista, ki veri nasprotuje, je na slabih poUh in je ta nas Slovence pogubna. Kakor 1 a h k o je, vernega mola ia pravo stranko »ridsbiti, tako telko, da skoro nemogoče je nssprot-nikom, ga odvrniti od pravice in ttpeljati ga na krivo pot. Ker se Boga boji, ae gleda na isroero ali na dobiček, ampak on se drli tega, kar po svoji vesti it pravo spotns. Kedsr bomo enkrat med slovenskimi kmeti na Slovenskem samo take kmete imeli, potem smo na konju, potem naii nasprotniki nič vet ne opravijo. Zato moramo pa delati in truditi se, da prelenemo it nsše delete duh nevere, ki se je v delelo nosil le mnogo desetletij,
pričenši od časov cesarja Jolefa do današnjega dne. Posebno pogubonoaen je bil vpliv j udevskih časnikov na Nemce. Ker so pa tisti tudi s Slovenci v dotiki, posebno po naših mestih, latrosil se je bret-verski liberalizem tudi med naše Slovence v obilni meri. Ta nevera deluje kakor strup v telesu našega ljudstva in tisto ne bo prej zdravo, dokler tega strupa ne odpravimo. Pobolnost je ia vse dobra: veren kmet bo tudi niroden intanesljivpri volitvah in v vseb rečeh, on bo treien in priden, torej dober gospo« dar, vsled poltenega Življenja bo tndi tdravin močen ter nam v idr a vem tarodu tapusti! nado boljše bodočnosti.
Novoletnih voščil se je toliko slišalo zadnje dni. Toda kaj voščila, kaj lelje, ako se ne vresničijo. — Mi moramo sami zato skrbeti. Preteklo leto smo si Slovenci na katoliškem shodu napravili nekak načrt, kako nam je najbolje skrbeti za naše duševne In gospodarske koristi. Teh sklepov katoliškega shoda se moramo držati stolno in stanovitno delovati, da jih izvršimo, tedaj nam bo zagotovljena lepša prihodnost.
ZiMi Bogu ia domu bil j« In o«Un« SUt« ain Dokler Mino« bo ilatilo Vrbe sinjih mo planin!
Primerjal je svojo in Korenovo posestvo, kako lepo vkup spada. In vse to se bode imenovalo potem Valantovo! Največje in najlepše posestvo v vsej okolici! Kdo bi ne bil vesel in ponosen?
Korenovka pa štiri noči zaporedoma ni mogla nič spali. Mislila je vedno, da ni vse prav pošteno pri vsej tej Čudni kupčiji, ali kakor hitro se je spomnila štirihsto goldinarjev, takoj si je vse drugo izbila it glave. Kako lepo življenje bode potem imela! Štiristo denarja in še vse bo moje!
Naposled Sla je k notarju. Ta ji je svetoval vsprejeti Valantovo ponudbo, ali rekel ji je, naj zahteva Sestalo goldinarjev, če«, ker če ona tudi se petnajst let tivi, ne bode ji poplačal njenega premoženja. Korenki je Btl ta nasvet popolnoma všeč, seslsto goldinarjev na leto dobili, to je tudi nekaj! Bala se je sicer še vedno, da bi pri tem ne bik) kacih spletk. Imela je mnogo notarja povprašali in ko je vse vedela, prosila je notarja, da bi napravil pisma. — Ko je Valant sopet prišel h Korenovki, imela je ta že kopo avijač pripravljenih, kako bi ga pripravila do tega, da bi ji dajal šeststo goldinarjev na leto. S prva kazala se je trdo in ni hotela dosti slišati o tem, a polagoma dala se je omehčati in rekla, da za šeststo goldinarjev je voljna skleniti to pogodbo, ker bode tako komaj kacih pet, Sest let živela in da je za tako kratek čas štiristo goldinarjev veliko premalo.
Pa Valant se ni dal tako lahko premotiti.
• Kaj?« rekel je, »vi boste najmanj še petnajst ali dvajset let živeli. In morebiti, da se vi mene preživite!«
Ali Korenka je le predobro vedela, da bode Valant rajše dvesto goldinarjev na leto več obljubil, kakor pa umaknM pogodbo; in ni se molila. Dolgo se nista mogla dogovoriti ali naposled je le Valant odnehal in obljubil Šeststo na leto.
Drugi dan napravila sta pri notarju pismo in Valant je Korenki takoj odštel prvih Sestalo.
»Sedaj, starka, mi pa le brž umri«, mrmral je Valam, ko je šel od notarja.
Pa U poslednja želja se mu ni hotela »polniti. Korenka je bila vedno jednako čvrsta. Sama sebe je bila vesela.
Valant je obupaval, kadar jo je videl. Ona ga je pa še hotela dražili In povsodi je kazala, kako je Se čvrsta.
Bližal se jo že čas, ko je Valant moral nesli četrtič šeststo goldinarjev. Mislil je, da jih že polstoletja nosi. Naj raj še bi jo bil zadavil »Kaj, starka, mi res ne bodeš že umrla! Kako bi se neki dalo pomagali?« Tako je česlo Valant premišljeval.
Moral je zopet nesli šeststo goldinarjev. Korenka mu je veselo in urno naproti prišla, kakor da bi bila dvajset let stara.
On bi jo bil najrajši raztrgal, a se je vendar zdržal in kazal prav veselega.
• Pridite no, Korenka, kedaj k nam na kosilo, nikoli vas ni! Saj smo vas vsikdar veseli in pri nas vam ni potreba nič plačati,« reče Valant, ko je odštel novce.
Kaj je novega po Slovenskem?
ts
Hi.) i*-* i.

M »k (i*
iM lil	t i * i a i intu
M .4 ui t • ai i	*
mu U4M u ■niu. a tur. 14 u 1UU U(J trt >4-7" U m J, Mi NNft i* /« i-i '<> M**
i* ^ pru uJt. i* * ' tam sea* aao.e	^ u	**** * .*
•WU	1 V«fcM W<c«»«»	^ 4
tu a M MS U upr wui I li,t » t"B ■nt] nptt u f«tnU/i: t ur:^.* 1 ter - ra^aj (M Pfr\rjx, ur M IM <♦ BH'«itJ, »n i	«
up« » 4e«ea:ri aa*ak r G rvhes. H«*.* Bp i» Mj v Mit i prtu i k up« i r>»{* »rt«; s-1 » liJ-J kotf>. £«M| M 1BJ B:gi	i* i* m si <d.rgaa
iM p«f» itiu cei.o. tur« * prtu« Cu«gi Sf^i. THkubt-u i t-rt»t ■«•<* i* i« t«fti» podrv >i IU) (1*^1 P* 9ii r:U*» uj MUli — Zia f U i«u,	k- f*	r«e rfa* Pr-d li-
ra. i«« a: wda: crt i«c pr.»ta n i a-J priige i «n>» S m a« ta-i. tu,, ker h u ti ndeie. d* j« iim P. »ti') s .i i>ei,* rt pred a rtsjia »ksd-■ «• — ar.«*rv N«p«pM'i * j«« rMi a h**'* — Pr*l 14 ia*r. « i; (tu L*j* po i>b snti: i ir. u k i« U|i* 11% I	— SfK. '»C«f Š I
.4 I'ii ittKt n [»mul t dreik; mj« Uttr4« ^ i«*, i » etru« u Girin, 1* iUi Uf* boUu
r»»io i« ftik»e, m tgradt • krioa: j^, u tli ii an'i j« bik.	»eiik« » e»n«j * ^
uri* /»■	» 'F :	.«'',
p* .Ogenj,	* t*^*'* Kseaču iU. »
« k M- -s* "	» prti ^
p-:gr«fc	oerais B>f pe <"brM! Te i.«* ^
iuti i«*.**, u p« f« '»» miiu, k*4* m r-i^.u. ^ i'* iti pred smrtj« prpc«<d)u.i i «, 4 frj U Stc/ui dll UM p «M fCl J , i* M k) t| Udi>i I 1U J4 II H. St'?«« J*» dopš iii«
..iia u artiUaem oirs. pofoitiu m ,1
it m p — ispM s a	i,-u daš* pi m jt i*
trat t« r*4o'aia. 'Ui a p* en \ t aeb«*:b. — SUm a i*a popoiedsa 10 t veiike slovs«ao«tj4 » M*:gia .utf im, i*a>,i trap o podtecraka, »»I k<«i ?«ctf«a«p št-ar.ttua a >tcr;*ir» uulrfui. g. Fr Wo f» » p-netnii taai* Knair/i« h D*e«a p« Mi t D cit ii i««rv iiitrin >dra foapa ia* L*i< atter-»»a, aar i.mi uui tfria* .P Lal« *'ur ia » ao».*. B*a.k* .« c 1 vtnu a poeoiat aau S»i t sira počita! —	tu
. j«, da j« tria Kaedaa oO^iaa D«aaia ?u pM.aaprtn :-i-a-Ti ia*x:4t:fi adaa>aUo itjar«. Kaj pa :iit 1* | u^u ob>iaa?
drufua t&diU. ter a«xa »e tdrata m reCe Koreoka. moteča zopet ao
•Ka. a auo afia pc4raX>ti.
•	Ej. Mi »em. da «e čmti a.'i v«, iaio oede^o arika pr.ieae.	p**1-*! l0 aede^o. prav tseeii tu bcnietBo'« vab« jo Vaani
Koreaki ^ tiia u poa^dta tleč ia ofcvutiia je. da pnde
V aedet;o je rea pnia Korenka. Valaota 10 a« od icaei^ (,čx mokrot. Na,bot.fc .,ed. »o bik pripraven«. alt :ca ker je b<la le od oekda; zmernosti nata.eci a nanj iotu. Va-ao: ae je jezil r arcu. ker m marzia 4>at. a jt<i;a. kamera ^ je pono.al Tuds pi«i nt do«i k«ek Ko ji 2« drur»fm ni redel ponuditi, tpomnii ie je m 411,«
•	Ka; pa tistefa, ki ga iieam '«r. t atekkn cah, tistega *aj Teate. tiatep boate jeden koun^ek?«
Korenka ae '.ep ni boteb branri. aaf«k je mokt pokt»ala
•	Hitro. Ančka, prne« najboljšega ki ga irrjmo'« akfical je Vabnt resd.
T skoka kila je tekaj dekla a stekle«; :o u msjbnun kozarčkom. Valant mm ga ji je natočiL Koren ki ae je tako dopadei. da kar kozarčka ni aaogia rzeti od ust
• So, u je pe res prar dober«, pokrabie g* j« iLiro je bti drug kuaarček napolnjen in u tea te tretji. Korenka ga ni mogla prekvaliU.
•	Ako r*m je, mati, rea uko tšeč, vam ga dam sodček, v znamenje, da sva dobra prijatelja in pa ob
.e^a^o u vai god L bode drugi '.eden • posjd u'.;«* gostilničar.
Kor-nka ,e b la udovo^na. in drjgo jutro je nesei Kaed ma.iiea »od*ek in lep kozarček, da boi lal;« pila. Korenka ga je t*koy utočila jeien kczarti m re», b4 ,t om dobn, ko včer^;
Za nekouko dni priid jo je Valant zopet oboka Do bti ;o #e s kozarčkom — v rokL Od ve*2> ma ji obraz zalarel. Rekel ji je. da naj kar pove, kedarSod« apila ta aodček, da ji bode druzaga prine»«l Kareib ;e obi.ubila to atooti.
Po okobct jeii ao kmalu Ijvidje govoriti, dapl^-renka rada arka. Dobili ao jo večkrat ieU:i v kukv aa pa oaio m cesa. V« ao jo obJalovak C« aa pa' goaulm pn Valantu kaj o ujej govorili, rekei ,e VaJaat-
•Je te bedo. če ae človek v taki auro«> a*«^ pi.an-'evmti. aeveda poamgau m ji ne more več; da ae jt kaj ae zgodil«
Ia rea tfod>lo ae je. Rarao okoL Beliča " jo neko jutro v snegu mrtvo. Pr*;tAji daa te ]* ** nekje napiLa potem pa v snegu obleta is
Valant jt tedaj dosegel kar je tako tele! - P9***
to ni bila
Prva u bila Kvrenka. kateri j« koiarifk jo prikrajšal liv(jetye, teleti bi bilo, da bi bila Koliko madetev manj bi imeli Slovenci na »«b«, *• »« preveč na bratili a — kozarcem'
Iz Blok m nam piše: Radi prebiramo vaše notice ia railičnih kraje«, pa verjemite, da ao nam one t domačega kraja š« najlobše. Tako t nekak notranji ponos so nam, češ, tudi drugi ljudje bodo vedeli za nas, da iivimo in delamo. Zato Vam poročam, da j« bil pri nas v nedeljo, 18. m. m. prvi občni zbor kmetiiske po-drutnica. Pričujočih je bilo do 80 udov, ki so uganili marsikatero pošUoo in koristno. Pa kaj bom to pravil, želim le, da bi kmetijska družba kakor do tdaj, tudi ta-naprei ae zanimala aa nato podrutmco-tačetnico. Tej pa daj Bog rast in blagoslov I Po končanem tborovaniu se je p>i kupiei vina aapivalo gosp. Sevarju kot predsedniku, ki res taradi svojega potrtovalnegs delovanja ta drutbioe namene tasluii častno pohvalo. Motje, pristopit« k tet družbi I — Ravno Uko korislua, kakor kmetijska družba, bi bila pa pri nas tudi kmetijska posoiilniea. Toda želeti bi bilo, da bi s« tega polotili le možje, ki imajo pravo, Ijubetoi polno aree ta ubogega, aearečnega kmeta-brata. — Dolenjskega telesnega konja s« telo bojimo, .pa pri nas je korajla". — Pa vem, da ste telo radovedni ta nafte politično življenje, toda o tem Vam bom raje na tibem kedaj kaj povedal, ta javnost ni še prišla prava ura. Le U> Vam očitam, da si tbira slav. voditeljstvo katol. političnega društva preveč aamo složne, lepe kraje ia javo« shode. To pa tato tudi Vam, g. vredoik, ker ste tudi Vi pri voditeljstvo. Glejte torej, da ae poboljšate I
Od Kaajte- (Ž «1« t o i c o PoljčaneKonjiee) so doš 19. decembra slovesno odprli. K slavnosti so se
pripeljsli itmed številnih gčitov tudi: minister Baeque-bem, c. kr. namaetnik baroo Kdbeck, deželni glavar grof Wurmbraod ia t ojim štirje deieloi poslanci, namreč: dr. Reicber, dr. Scbmiderer, dr. Link in dekan Probošt, nadalje c. kr. okrajna glavarja celjski in mariborski. V Poličaoah j« visoke gdste pričakal odbor zastopništva ta okraj konjiški, duhovoiki. učitelji ia mnogo drutega ljudstva a vojaška godba pešpolka štev. 47 je veaelo svirala. It tega kraja je gospddo preselila lokomotiva, ki sluje oa ime .Koajiee". Potoma so pri Latah radoglednema ljudstvu pridrutili se tudi šolarji s svojimi učitelji od Sv. Jaroeia. Pri Sv. Duhu v Ločah igrala je godba it Sma-rija. Gledalce je v posebni meri ratvedrila prikateo, da ao šo-Isrji kakor vojaki oastavljeni imeli lesene puške. Itradno slovesen »sprejem pa so oovemu vlaku oskrbeli v Konjicah. Kolodvor in trg bila sta pratničoo opravljena, vse v zelenju ia v tasta«ah. Za obed je mito pokril 54 osebtm knet Wioditcbgr&tt v svojem gradu. Itmed napitoie bodi omenjeoo toliko: Grof Wurmbrand nazdravil je presvetlemu cesarju, minister Bacquehem ielel je blagostanj« deželi Štajerski, dr. Schmiderer častil je ministra, dr. vitez Srajnar napil je koetu VViodiscbgrattu, dr. Reicher baronu Kfibecku. Ob tri četrt aa 4. aro je pa druga lokomotiva, .6v. Duh" imenovana, viaok« goste odpeljala v Poljčaoe. Redki pramik tavršili ao tvečer t razsvetljavo hiš io t bakljado, a po gostiloah ae j« ratodevala želje, naj bi blagoataoje ljudstva zdatoo podpirala tudi nova proga Poljčan« Konjic«.

Cerkev in šola.
Duhovniške epraaiambe v lavantinakl ikoflji Gosp.
Jurij Purgaj, kapelan v Kostrivnici, je postal provizor v Stopcrcah, gosp. Aloj. Ctlertfek, kaplan pri sv. Marku nižj« Ptičja, gr« v Kratovnico, in g. Mart. Stolec, kaplan v Zrečah, k sv. Kungoti na Pohorji.
Ouhevniika zadeva v krike) ikoljl. Karo Gufttanj je dobil č. gosp. Franc Centrih, župnik črnski; faro St. Wallburgen pa C. g. H. B i n d e r, do zdaj župnik v Sirnici. — Prestavljeni so: č. g. Anton Coufal, kaplan v Zagorici, gre za provizorja v Sorg; č. g. Anton Pelnaf, do zdaj proviior v Guštanju, gre za provizorja v Črno; C. g. Vojteb Krejči, provitor v Meisel-dingu, gre za kaplana v Stali; č. g. Jos. Konfci, kaplan v Puearnici, gre za kaplana v Zagorico; čast. gospod Jan. Druneckjr, kaplan v Črni, gre za kaplana v Pusaroico. — Razpisana je fant Lipaljaves do J. fe-bruvarija 1898.
Podoba Iz življenj*
(Dalje)
1. Dobro gospodinjo treba taslutiti.
.Tako, tako I? Z mojo hi«rio s« hočete poročiti, mladi mož?* vpraša kmet M.uvt L >čan, ur vzame svojo
i>
pipico it ust, majhnega človeka, Ur ga premeri od nog do glave.
Urah 8«etin, tako se imenuj« U mladenič, je sUl pred njim, čedoo napravljen in lepega obrata. Veljal j« po v«i vasi kot prvak med mladeniči. Sedaj pa, ko ga j« opazoval naš Ločaa, postane rudeč, kakor kubaa rak, a hipno zop«t obledi.
.Da, oče MaUvi, hočem jo vteti ta leno", ©jlasi se š«-l« po dolgem molku Svetin, Ur nadaljuj«: .Jat sem te prejšoji večer govoril t Vašo Franieo — in ona j« rekla, da naj se obrnem do Vas."
nFraniea je pridno in pohotno dekle", odgovori oče. .In ona tndi tasluži pridnega mota. — Kakošno delo pa mate Vi?"
To vprašanje potrlo je še bolj našega Svetioa. .Ako oa to mislite, če zamorem teno pretiviti — Vam U lahko dokatem —"
.0, to Vam jat rad verjamem in tudi vam, da ste bogati; toda jat mšoim, da se bode moje d«kle t Vami omotilo — in oe t Vašim premoieojem. Kaj pa bi bilo potlej t Vami, ko bi Vaš naloženi denar po n««reči it-gioil? Sčim se boU pa potom v prihodnje ii»ili? Zakaj Vam ie pa dobri Bog astvaril dvoje krepkih rok in pa ' 1*
pametno mlado glavo? Ali jih tnate v takem sločajo porabiti? Kakšno rokodelstvo pa tnate?"
Svetin stoji kakor okamnel ln ne ene besedice ne spravi it svojega grla.
.Jat ničnim, če ste kje kako delalnico ali kako obrtno šolo obiskovali?*
.Nobeno, kajti jat sem misHI —"
.AH ee s kupčijo ukvarjate?"
.Tudi ne, kajti moja mati ao menili ter mi večkrat rekli, da je vse drugo nepotrebno, da imam le premoženje!"
.Tako misli Vala mati — bret tamere! ko Vas tukaj vidim stati, krepkega mola dvajsetih let. in če pomislim, da še v svojem iivljenio, kar časa bodite po tej zemlji, še niste le enega goldinarja taslntlli. Sram bodi Vas in Vašo mater! In VI hočete mojo hčer ta teoo?" govoril je stari Matevt, krepko potegnil it svoje pipice in spustil gost dim v obiske. .Jat sem tudi svojo Prsnico dal v šolo, da je itobraiena. kakor malo katero dekle v našem okraja. Ko bi pa pri vsem tem delati ne tnala, bi jo bil lat ie davno odgnal od hiše. Jat bi labko imel deklo pri hiši, pa je nečem, ker bi se potem Prsnica postopati navadila. Franiea naj le ostane rodečelična in pa marljiva, kakoršna je; nočem je videti, da bi hodili potem k meni na dom, ter javkala: ,joj, gorjl mi* in Bog vedi kaj še vse. Bekel sem Vam ie preje, da )e oe dam takemu mladeoičo, ki je po očetu podedoval pretno-ieoje, delati pa ne tna. Modra glava in pridne roke so boljše bogastvo, kakor tlate gore. Poslušajte torej moj stet: Ubogajte me, ter pričnite delati. Skaiite se mola. Lotite se kakega rokodelstva s trdno viljo. Potem se pa sopet pri meoi tglasite io če Vas bo še vo^a, mojo bčer vteti u ieno, potem naj bo Vaša. ftavo gosoodiaje si morate tasluiiti. Moja Franiea bode le takrat in pri takem molu veljavo imela, ki ni samo le dedič, temveč tudi kaj tna — tak naj bo ienin Franice!"
Ko j« Matevi izgovoril. istrka pepel is svoje pipe a paiesm, petisae jo v tep avoje sukojiee ter odide v hiš«.
Fraocika je tekal« . vetrna na vrtu.
.Oče ti hoče dobro, ne misli oič hadega", tolsti dekle Stati««, ko ji je povedal, kako » naletel pri očetu.
.Seveda, da ima oče prav, reče ma Franiea po kratkem molka .in meni se todi tako detdeva, da mora vsak človek delati, bodisi bogst ah reveo. Toda naj si bo ie kakor boče, Svetin, jat hočem vendarle tebe čakati!"
Svetin je na tačndenje svojih tovarišev naenkrat — itgiml. Kje je?. Nihče ni vedel o njem kaj poročati; o njem ni bilo ne duha ne aloba. Zgiuil je ko kafra, in tndi mi bi se bali tanj, ko bi ga ns bili slišali pri poslovu govorečega Franici: .Upam, da se kmalu vidimo! — Z Begom. France, na-me se smeš tanssti." — Leta so minula!
Bil je vroč jesenski dan. in stari Ločan je ravno obrezoval trto, ki se je iibila pod svojo sladko teio, kar ae na cesti priksie majhen vot. Na njem je bilo oaloieoo ▼se polno vioekih, lično narejenih sodov io kadij, ds je abogo livinče ksr stokalo, ter jetoo t repom mabljaje nadležne mahe odganjalo; vntnik, ki je moiato na vrbu
voia sedel, pa oi bil nihče drag«, ko Svetia. Ko t« j, pripeljal do vrta Ločanovega, ostavil J« vei. ter v hitre« skoka bil je t voia na tleb.
.Dobro lotro, oče Loč«n!" tokliče gospodarja. .81^ sen, da potrebujete sodov i« kadil ta vino, in jat spi*, da vam bodo ti-le gotovo všeč!"
.It katere tovarne pa so? Kdo jih je naredil? p«, vprtšoie Ločan. meJtem. ko je vratica pn vrtu odprl, t* se približal votu.
,F«t sem jib sam naredil", odreke ee moiato ji pouosuo Svetin .in jat se grem todi ■ vnemi stdarji, hr jih je tu na deželi v dela skoteti, ter |ih gotove m prekosim!"
L>čan Moki t vota vso sode, jednega ta drogi« ier je vsakega natanjko pregledal. .Zdaj boste pa pova-dali, koliko bočet« tanje imeti?" vpraša konečoo, ko n tadniega t vota vtel, pa pregledal I« na tla poloiil.
.To. ta kar sem Ves danes štiri leta prosil. Za u sode bočem imeti Vašo hčer, oče Ločan I"
Ločan bolj natanko pogleda v obrat mlademu m oh ter spotna v njem — Svetina. — .No, bomo tidtfi, nasmeje se Ločan, stopimo v hišo!*
Svet-n si ne d A dvakrat reči ter stopi v hiša. .Kri-niea !" tekliče oče skoti knbinjske duri. Frame* takoj pride it kohioje. — Imela je rokave do komolea zaviha« io na njenih rokah videle so s« pičice od moke, ker js ravno kubala igance. Bila je prost« napravljeas. Ko je Svetma tapanla, nblila jo Je rodeči««. Ni vedela, ik bi se jokala ali smeiala od veselja, pogledala je očeta, ter je pričakovala, kaj da ji oče naroči.
V Um trenutku se obrne Ločan k Franci, ur ji reče:
.Kraaica, ta mladi moi — vem, da si ga ie noo-gokrat videla — pripeljal mi je lepih sodov ta vioo, kitare je m sam naredil, — uvrstes blage. Zablevi p« veliko plačilo taaie. Neče namreč nebsnotfa denarja, « pak tebe boče imeti." — Seveda ao Fraaiea ni aič branila in kmalu se le »a loko ptlaeHI mladi Ločae. ki je p« letu pridno kmetoval, po t mi pa delti ratno leeeo« po-seiio. Živel je v Wp*tn Moftosfent« in vedno ga je opre« Ijal blagoslov boiji.
2. Milijonar.
Due i. dee. je «mri * Njo-Vorkn iaredni begati Že (Ju I d. toan vsled svojih milijonov po seli Amanh Oče njegov jo bil nboie« »eljadel«*; mladi sinke joku« is sačetkem male veeelja de tekk^a kmečkega dela, s« gnalo ga je po svet«. Mladost«« leta awo bila poss^ testna tanj; kitni je namreč v maiMfem ne Ufs; pH vsem Je pa skošal naglo si pridobiti velikega prestol««* L. 1850 ae je vtaknil v ieletniee io tam jel tako kupovati in prodajati papirje, da ei j« kmalu prvcej .P'1, •lotil". Ta zaalutek oi bil vedno tok, da bi ne mogl« »odmia bliža io todi s 7. boijo tapovedjo sla si P^ »ačkrat navskrii. Tako je o. pr. Eri-telemica L hotela Galda zaplesti v pravdo in ga totiti uredi f4>* 10 ** marsikaj drotega. Gald pa ai Je vedel po«***
plačil je kar kratko malo 9 milijonov dolarjev telezniški drutbl hi bil j« — varan. Krog I. 1868 in 1869 je po vsakovrstnih zvijačah dosegel, da je tlato. katerega si je obilo preje »akopil, doseglo ogromno svoto; zaslutil si je pri tej .kupčiji" milijone; milijoni pa so ubo. tali. Orjaške dobičke je rael tudi z delnieami uaion pacifik leletoiee. Zeletniee, katere Je vodil (bil ja namreč predsednik union-paeftk ia Mhtiri-pacvfik-telezoice), so 80 000 kil. dolge in kapital njihov s* Meje na 660 mil. dolarjev. Pred nekaj leti so jeli dvomiti, je-li ja v resnici Guld bogat io on je napravH kar bri razetavo — svoiih vrednostnih papirjev, ki ao bili nad 100 milijonov dolarjev vredni. Mol |e imel tudi plačane časnike, ki so slutili njegovim namenom. — Bojrat je bil, ali je bil pa srečen? Kako je bilo i njegovo veetjo, o tem ee vemo, pač pa, da si je moral jako varovati tivlienie. Jako velikrat je bil napaden; sreča« je ošel. Lansko leto so mu septembra mes«es hoteli ukrasti — otroke; in od tedaj je otroke tnili-lonarjeve vedno moral spremljati skrivni poliesj. — In sedaj je mrtev, in kaj ima od vgega? — Navedeni primer nam pa aopet šale, da je deear središče socijalnega vprašanja.
3. Boiično drevesce.
Majhen deček, kakih šest let star, ali pa Še mlajši, vzbudil se je tjutraj v vlatnej, hladuej kleti. Oblečen je bil v tanko, ogulieno suknjieo in tresel se je od mraza. Njegovo dihanje ja t|ila bel par; do4g ai je preganjal n tem, da je v kotu na nekaki skrinji aedeč, gledal it-
topljeno sapo. Bil je tali lačen.......in ura u
uro je miajevela. Zdaj pa idaj je stopil k steni, kjsr je na tanki aaitelji letala njegova bolna mati, imsjoč pod glavo nekako ealieo namesto blatiae. Kaka usoda jo je pripekala semkaj?
Menda je prišla s svojim sinkom it kakega dru-tega aeeta ter ja naoafloai* sbobU? PsaJični atreiniki
so jo ia pred dvema dnevoma peljali aa policijo.......
Bivaki klati ao ae razkropili j bilo je pred pratnikom. Samo jeden ja eelal do«A, — bil ja pijan na smrt in ni mu prišlo na aai, da bede jatri praznik.
V drugem kota čaanaU je tdihovala oseodesetletaa, od trganja metana atarka Prej nekdaj ja eiaikla kot pestunja, tdaj pa ja samotno umirala. Mrmrala je ne-voljno, Ur okevaia dečka, Uko da »e |« bal jej biitu priti.
Vode p dobil deček v veli, toda nikjer ai mogel najti akorjiae kruha. Več aego desetkrat je te pristopil, da bi vzbudil svejo spečo mater. Strah ga je bilo v temi; davno se ja namred fcs stemnilo, toda nihče ni pritgal leči. Polipa! je llee materi, ter sa čudil, da se nič ne gsna ia da je mnia kot led. ,Kako hladno Je tu.' menil je, ter postal aekebho časa, drteč ročico oa plečih umrla. Potem pa j» dahnil na pvste, da bi si jih ogrel, poiskal svoje kapico in ae tiho aplatil it kleti.
Sel bi bil te prej vin. toda bal se je velikega psa na stopnieah, kateri Je celi dan talH pred sosedovimi vrati. Sedaj pa nI bilo psa več um in tibo je smuknil na ulieo.
Moj Bog, kakšno mesto I Nikoli še ni videl kaj takega. V mesta, ia katerega je prišel, bilo je po noči tako temno; samo tedna svetiloioa je gorela v vsski ulici. Niske lesene bišiee s« š« pri belem dnevu satvorijo. Ko se pričae mračni, ni nikogar več oa alici; val se saprč v svoje hiše. L« psi ae tbirajo v velikih tolpah, ter tulijo in lajajo celo noč. Toda lam j« bilo uko dobro; Ijndje so mu davali jesti in v kočieab je bilo uko Uplo. A
to....... . Bol« moj, če bi irnal vsaj akorjico kruha,
da bi potolaiii glad!
Io kako Topotanje i tivljenje je tu I Kaka svetloba, kolika goječa ljudij, kooji, votje, i raras, mrazl Mrzel par se vali utrujeaira konjem is nosnio; skozi tanki saeg udarjajo konjsko podkve ob trdo kamenje. Ia kako se tu vse dreeja in gsjetsl — Bote mil«, kako rad bi ka> jedel, ča tudi še tak majhen košček sobe skorjiee. — In na-jedenkrat ga priČu6 boleti drobni prstki.
Zopet nova uliea; oj. kako široka ulica je tol Gotovo ga bodo tu ljudje pohodili. Kako vai kričč, begajo,
tekajo,.......in svetloba, kolika »vetiobal Kaj pa
je to? Oj, kako veliko steklo, a ta steklom je soba, In v njej stoji drevo, dotikajoče se t svojim vrbom strops. To )• botično drevesce. In koliko lučic je oa njem, koliko tlatib listkov i jabolk. A okoli letd paoiike I konjički. Po sobi pa tekajo »troei, ol špani, krasai, ..... in oni se smejejo ter igrajo, jedč io pijejo.
Glej, deklica je pričela plesati t jednim itmej dečkov; kako krasna deklica je tol Io tudi godba se sliši skoti okno. Deček vidi vi« ta, se čudi in smehlja; toda zdaj ga prfčno boleti tudi notice In prstki na rokah mu po-staoejo rudeči, ter ae ne dad6 več brez bolečin pregibati. Zaplakal je, ker ga tako boli prstki, in tekel dalje.
Zopet vidi skoti drugo steklo prostrano dvorano; tudi tu stoji botično drevesc«; ns mizah pa se nahajajo vsakovrstne pogače, — mandeljoove, rodeče, rumene. A ondi sedč štiri bogato opravljene gospl; vsakemu, kdor pride, dajo one pokositi pirog.
Vrata se neprenehoma odpirajo; iz ulice prihaja notri mnogo gospdde. Tudi deček se splatl do vrat, odprl jih in vstopi. Uh, ksko so vsi n&nj zakiičali i zamahali t rokami! Jedoa gospej precej pristopi, stisoe mu v roko kopejko, ur mu sama odprl vrata oa ulico. A kopejka mu pade it roke, Ur se tatoči po stopnicah. Ne more pregeoiti svojih prezeblih prstkov, da bi jo pridrlsl v roki. Deček tbefi i teče hitro, hitro; a kam, — sam ne zn&. Zopet prične ibUti od straha io beti vedno dalje in dalje, dibaje v roko, da bi si ogrel mrtls prste.
Kaj je topet to takega? Ljudje stojd v tolpah Ur se drenjsjo. Za steklom se nahajajo tri pončike, majhne, oblečene v rudečo io zeleno obleko; povsem kakor iive! Zraven sedi neksk starček in maja t rokami, kakor bi igra! na gosli, dva druga stojiU traven in igrata na majhne goslles. Zraven pa dajeta Ulrt z glavo. Drog gleds drutags, in njune ustnice se* premikajo. Ona govorita, — da govorita popolnoma, — samo it-ta sUkla se ne sliši. Deček misli sprvs, ds je vae to livo; ko pa spotna svojo zmoto, se zasmeje na ves glas. Še nikdsr ni on videl Ukih igrač, ni vedsl, da so tako lepe na sveto.
Hoče plakati, e ko pogled* igrače, mo ie Uko arnešno pri aree. Zasdi te m«, do ga je oekdo od tadej prijel »o sokojioo; aaeekrat atoji polog ojega potepuh, adari po glavi, Ur mu podetavi nogo. Zvali »o do U4. Ljudje zskričijo. Ustraši se, »koči oo nogo ia beli — sam t i, kam; beii do ptoj dvor io oe oudi akriie ia drvaai. .Ta me aa bode asšel, ker )o temne.'
Vaede ae oa tla io okrii noge; od strsbs ne more aiti dihati......A najedenkrst mu ja Uko dobro. Ročice io aoliee ga več oe bold; postane mu Uko toplo,
Uko toplo, kot na poči. Io sopet vidrgetš.....«»•
apal je. Kako dobro jo to apati. .Tu bodem malo poeodei. potem pa pojdem aopet glodat igračic*. muli oi deček io aaamehl>a aa, ko ae apomni oioje. .Prav kakor
livel......* Ia utdelo ae mu jo, da pdje nad njim
njegova mati milo peeemoo. .Mamiea, jat spim; ob, kako dobro je tokoj spati I*
.Pojdi s menoj, deček, k boiičoemu drevescu," deje aad njim lahen glaa.
Deček meei, da je U njegova mati; — toda oo, ni oaa. Kdo da ga je poklieal, ne vidi. Nekdo »e jo sklonil česanj ter gs objel v Umini: on pa je prostrl k
njem o roki........Kako loč mu blesti nasproti!
Kako drovesea! Tods ae, to ai boiičoo drevesce; Ukega drevesca ni oa ia nikdar videli Kje se osbsis? Vse se
srsti in blesti; okrog njega so sama deteu ta igrsfc,. Toda no, to mso igrače, to so datti i deklice v aseUih oblačilih. Oni letijo k ajemo, ga poljabljajo, Ur ga a«*« seboj, da, i tudi oo ssm lati. Njegova mati ga gleda t« mu radostoo smehlja.
.Mamiea, mamiea! Ah, kako dobro je ta, mamica!* kriči deček, in zopet ga puljubljtio oUoei; on pa ji« pripoveduje o igračah ia steklom. .Kdo sU »i, dečki u deklic« ?' isprašuje jih oo, amtjd so, Ur jih poljobl|a.
.To je .Kristusova jelk*',' adgovarjajo mo. .Jii U dan ima Kriaius vedno bokična drevesca u majhne
otroke, kateri aiaajo os umlji svojega dreveeeo.'.....
Iu on jo tvedel, da so ti dečki in dekliee bili ravoo taki deUU, kot oa ssm Zdaj pa oo vsi to gori pri Krutoao, kakor sngslji. Kristus ps proatira t sredi mej ojiai svoje roke k njim, ur blsgoolavljo njo in njihov« ubogi
matere.......A matere stoje aa etrani, »potni,«
svojo deUts tn plsčejo. Ti pa Ukajo k n|im, jih poljabljajo. jim otirajo solsd s svojimi ročioami, Ur jih prosg«,
ue plskst. vaai jim ie tu take dobro.....
A proti jetrn nsili so hlspei truplo tartni<sqi
dečka za drvami; našli so tudi megovo mater.......
Ta je umrla še prei, nogo oai; aešla aU so v nebesih pri Bagu.
Gospodarske in obrtnijske stvari.
KedaJ /e vino godno *a steklenice? Vins se u domačo porabo pogoato pretočijo v steklenice, še predno so prsv ss prav godna sa to. Posledica je, da ae v steklenicah na do6 vaede več ali manj goščave, ki se pri prenašanju sUklenic zopet po koncu sprsvi in vino skali. Vino je ie le Udsj godno zs steklenice, ako je ajegovo kipenje popolnoma končano. Kdor hoče vioo pretočiti v sUkieoice, napravi naj vselej prej poskušnjo. Napolni naj eno sUklenico Ur jo postavi na topel kr^j, naprimer blizo zakurjene peči, kjer naj stoji nekaj tednov. Ako vino v Um času nič več ue tsčne vreli, je godno, da ae natoči v steklenice, sko ps na toplem kraju začne zopet kipeti, ae mora še v sodu pogoditi. Komur je pa U poskušnja predolgočasna, posUvi naj steklenico vins, kaUro hoče v steklenice dejali, nekaj minut ua toploto 60' G. Ako se vino pri Uj toploti ne sksli, sme se pretočiti v steklenice. Godnost vins pospeši se zlasti s pogostnim preUkanjem. Zato ne sme biti prevarčen s pretakanjem, kdor hoče imeti kolikor mogoče hitro godno vino.
Pitanje puranov. 2ivaii, katere hočemo opiuti, denemo v suh io topel prostor Ur je piUmo s kuhanim in zmečkanim krompirjem, luUremu se primeia ajdove, koruzne, ječmenove ali bobov« moke, da ae napravi nekako testo. Zvečer ae daje rasun tega sama koruza, ki je poleg ječmena jedno najboljših sredauv ta pitanje. Tudi ob sami koruti in ječmenu se pure kmalu odebeli, ako jim le ne manjka svsie (irišne) vode, pesks io posebuo zelenjave, ki
je neobhodno potreboa ta dober Uk. Ako se Usu vmn z mlekom mesto z vodo, se piUnje telo poepeii. Skrbi osj se ps vedno u največjo snsinost, piča naj se daje vselej le svrfa in v osnslene posode. Tud i je dobro, koritca u pičo tako napraviti, da morejo tivali le t glavo do piče, sieer je preveč ponesnažijo.
ZaJcUanje modov, ki ptOčmfo. Raztopi 35 gr aisov sveiegs lojs. 30 gramov voska ia 40 gramov svinjske »ari in zmešaj dobro med seboj. Med Um, ko oe U zmes hladi, primešaj ie 35 gramov preaejaaega pepela. Prodno kako luknjo ali razpoklino sakiUi, dotično mesto oenaii, kit tU svečo segrej in umaii i njim puščajoč« mesto.
Pretlforefa. Ns Gorenjaa-Avstriisksm imajo r> nekaUrih krajih oalaM semnje t* prašič« Da tem privabijo prodajalcev io kopo-v. raspiiejo pe nsksj daril najUijim prašičem. Tsko |e bil lak semsaj 6. dec. » meau Bidu; prignali ao 145 ogerskih, 14« brvstakib io 21 osmikik pretičev; 7 tolstih atareev in 7 debekl mladičev. Prvo dsriio je dobil Prša«« Dormeisbergtr i* Koč ns sloveoskem Sujerskem ta tvojega dve leti it H starega ia 278 kilogramov Uikegs preiiča. Drsgi ob-darovaoi preti« j« uhul 267, tretji S62. ietrti 860 kilop. — V ponedeljek 12. dee. je bil v mosta Bravosvs tak somenj. Prvo dsriio eu bila dva eokiaa. drago enoekio,UW trije arebrni Ularji.
ŽUni trg v Ljubljani preioien 8 1 i*BB »srjm 1. 1808 preloli t« iu01 trg vslod sklepa ohčioak«g»
odbor« ljobljsnsfcega ii Poljan na omiki ali križevaki
H-
Kom ftdeluje družba sv Egldija ta Železni in jekleni obrt t Jodenborgn, Kindbsrgu in Mireeollego. Prodaja jib po celem svete. Ker pa nekateri kopci redno iičejo kos« a kakim posebnim Kamenjem, tato todi ima družba 30 railčnih toaraenj In vendar itdelujs ssmo jedae mte kose. Tedaj ta je t« neksj, kar po goljufi-i diii. Arstrijsks vlsda (e taakatala, da ae morsjo tnsmenja vtiekavati * kose U v ratbeljeoem stanju, predno so gotove in da se smejo prodajali le t znamenjem. — Zasledili so pa. da ima fmsnovfcoa družba velikansko Itevilo kos kres tnsmenja pripravljenih ta na prodaj, Bret tuamenja j h je poatila drutba tato, da se preje oglasi kapec in ds potem vtisne tiata mnenja v kose, ki so kupcu vieč. Vlada je to smatrila kot prestopek takona in pred itirinsjstimi dnevi j« 250 000 kos v Jadeoborga konfiskovsla in vrh tega ie naloiila 100 gld. katni. — Vsaki nepoštenosti — kateo!
RašfflasUo licitacij V stavbenem okrsjn Ljubljana pridejo na lieitaeijo ta popravo državnih cest nastopna dela, io s cer ta le«: Trolki ta popravo črnuškega mostu 1000 gld., poprava preliva čet domžalski potok 252 gld. 57 kr„ obranjenja mostu 6<-t H strieo 1400 gld., prenovitev držajev na Učkl io v Trojanah 166 gld. 22 kr., ta napravo držajev v Mednem 78 gld. 64 kr., ta most čet Soro Medvodami 1000 gld., ta brelki most 1540 gld., ta
napravo moetni« v Grosupljem 120 gld., ia držaje prt Peičeniku 104 gld. 55 kr.; ta savski most prt Litiji 8200 gld. — Zs oddajo vseh imenovanih del be dne 9- jsnuvarija 1893 minnendolieitaeija v Ljubljani v bare« Liechteobergovi biii na Turjaikom trg« it. 5, I., ob 9. uri Bjutraj.
TrgovšJea in obrtniška. Zbornica. V včerijinji aeji je tborniea obravnavala o aafirtn takoaa giede o sobnega davka, je potrdila proračun ta 1898. leto in aklenita dati 1100 gii., da se dopolbi uatsnovni takiad ustanov ta onemogle obrtnike. Zbornita aa je izrekla, da aa preloii devet živinskih semnjev v Portojini od 10. na 1. vsakega meseca, pritrdili pa ni mogla preloiitvi treh drugih aemnjev od 10. na 1. vsakegi meseca, ker bi bih v škodo semnjem na Bakeka. Cesar Fran« Joitfove uataaov« po Sfigld. ta onemogle obrtaike podelila je: Martinu Kralju v Radovljici, Janetu Perko-tu in Janezu Hudičku v Ljubljani, Videtu B je U v Dobu pri Zatitini, Janetu Orla v Vipavi, Janetu Slibarju v Tržčn, Gregorju Slabajni v Kamniku in Janeiu Jaibeeu v Novem Mestu. Konično so te podelile ustanove po 50 gld. učencem na e. kr. atrukovni šoli v Ljubljani: Frančišku Bkalu, Rafaelu Gostii in Jakoba Ule-tu, in učeukema na ioli ta ometno vetenje: Pavli Bas ovi in Mariji Veharjevi, prvi 30 drugi 20 gld. Vse u»taaove učencem in učenkam na teh šolah podeljene od tborniee me.-o ta to iolsko leto 660 gld.
» i*, i
Razne
(Katelilke politične drnitve t Ljnbljani) ima v nedeljo 8. t m. svoj redni občni abor v rokodelskem domu ob 11. urt dopoldne.
(Vdaneatne izjave) poslale so prevzvifenemu g. knezo-Ikofu ljubljanskemu zopet naslednje občine: Ajdovec prt Zntemberku, Brezovica pri Ljubljani, Cerklje pri Kriketa, Crnl Vrh nad Idrijo, Drtija pri Moravčah, Gorenji Logatec, 8 v. Jost-Desnica pri Kranju, K o a t e 1 na Kulpi, S v. K r i 2 pod Kumom (obsegajoča tare: Svibno, Dobovec in polovico fare Št. Jurij pod Kumom), Lesce na Gorenjskem, Log pri Ljubljani, Moravče, Peče pri Moravčah, Pod H r u B k o (fara Sela pri Kamniku), R 41 e C e na Gorenjskem, Selca nad Skoflo Loko, Spodnje Koseze pri Brdu, Srednja Vas v Bohinju, Studeneo-Bnčkn taa Dolenjskem, Sulje pri Ribnici, Skocijan pri Dobrtivl, Velika Loka pri Trebnjem, Velika V na pri Moravčah, in Vič pri Ijubljani. — Tudi vas Dra-11 c n v borovniški fari poslal« je posebno vdanoetno izjavo. Občina Podgofica (fare 8v. Jakob ob S»vi) pa je izvolila prevzviftenega častnim občanom ter jim po poaefeni deputacijl, obstoječi iz inpana in enega svetovalca, izročila lepo diplortio, za katero so se prevzviseni preprijaano zahvalili. — Čast in slava vrlim katolisko-za-vednim slovenskim moiem!
novice.
(častno ebčanstvo) Občina Mavčiče je izvolila v seji dni 26. decembra 1892 ta svojega častnega občana velečastoega gospoda duhovnega svetovalca Mateja Pteželj a, iapnlka v Mavčičah,ob priliki 25!etftSga duš-šnega pastirovanja v Mavčičah v tahvalo ta njegovo neumorno in goreče delovanje v prid občine in iopnije. Iskreno čestitamo!
(Vostoina odpravljena) Z minulim dnem 1. ja-nuvarijem 1893 je neha'* mostnina na rnh državnih mostovih v cesarstvu. Voznikom so s tem pribrinjeni mnogi strolki j največ koristi pa bodo imeli od tega mogočni bpitalisti, jpremnogi bogati tovarnarji. Driavi odide velik dohodek t odpravljeno mostnino, ksteri bode ie tnala poiskati kje drugodi.
It Sabora) ie nam poroča: Dni 10. m. 0. je bil previden s sv. tskramenti nai prečaat. g. župnik Tome, katerega je prijela huda pljučnica. — Todi sicer iasmo boleten v fari; nsdlegojejo nas ostudne kčte, uradi katerih ge je tudi taprla lola na Suboro.
(Sa Mati pri Pohorjo) so dogotovlli most Čet Dravo. Po njem sme se pomikati po več votov, ako ao težki le do 20 msterskib centov; ako voi tehta 20 do 40 centov, ime na mosta biti samo po jeden voi.
(Občinska volitev.) Dne 21. decembra bila je na Jsnčah volitev novega župana ta oblirno in telo rastreaeno
•fcfcMt TrrbtfeT* £«pa»aa M n UT^M prlutakr:« Jaeap Ga* <s b*»»*c»-kr4«l. «t«utata pa . tu«t»is u^OK-Jarp Lapaarri ■» Aaua C«aak«a>. Phiui m 4i « u M wi(t kM«. A« usacp» t-bč m a ti. ta M ukiiMfi traja. Irutal
< U C«k asi V^ral f* ms peU dt* ii. d* :
IGaoi	DBS /e	ta* H^rutjMi i-taca
Atut L« bas i, ta j« od L 1881
eo taki
btTM
kar >« 5oti(B aed aami * apocMca. bndkcsj p« fcofe. di osuae pri rati fO
lOkHaaki «ib«r a trg L.Mmkt h t r*rvsi n i<*7r H»» Ua<+e<* »t»oW rt*>>i»: Jat &*>ar Jote. fc-a1;* Mamč &4an> H-* mi Graskcpt Sna ikrirbtrvsi čarsik v Grade« j ia se	r**p
SfBfi. Mar pa osi pač nt. sebi m awe»e rtrctas dal « pran. p« j« t/«b*t« a*-«k«: tr*i ^tnt h: v ekrsjne® luupi <■»»:■ itak	»ečiae Ccdoe t« U.
ia ae sekautri S^ean t r»e»: f%»ny* tti+t»J© take daleč da bt«č*j? po stS »tJ.ad ta X*a»ee. Eaj-L bi sa pr Prane«* rekli o Fraoeot«. katen bi •«	bk F nar- i ta pat
Yr. rajbe *ri*al ta Keara sli ta 5<»e&e»? Se po krme, bi ga labke fbaod:!: ket udajafca ft:»:rra* a '.aklni htfn pn »kres L d:«tt-.b tise rsn»o u d: tr«t r l< :
Ribaiikia rtpaaca ttt-^ tar.ert g:*»»de ac Una Ertmea je bil litilj« f. Jctrt Klas trtetee ia psamai. p: žiaai* : ut«ut »bčinu.a neu-»a<e*a pa g A sir*. Padi a;. 2*1 ae. da bi a ton u u pnit-b i pr E.: t.fat.,a uitt is take »fertritsk. uaptr* kakartao f ri.tai	pokosi, a aepottb!,eni
Ur ia bi s'sta.o iapeaitiaje adufcrtttas is le-lesa« a a napredka B*b«>ča»«r.
(Tstiksv ) Pn »bčtaaki u%ui t B*Utja je bal itt ^ kapa— nit g Jtrlrf Papti. S»«%»«aic «c pa f£ : Pratop BabauAaua Pja-ae. Al bra».'. I«. Becc-e — Pn triitt, traj»»ga triakega rtu da« 1 aepL bi!)« »t-t«l*s predaedc.toa preč. g. ispsu It Latreačtč V »dbor gg : Al. Eafeč. aadačaulj. Jct»f Patei M tU p K&rač t. I«. Manlv Sata!
(Občutka »ritUt \ V V«g.;ak » »kraja kraajtktn f* btl sogtasso tt(M>«a ta iapaaa Jaa. M »'j, ta »ibaraike pa: Jaa ta Tebef«e Jaott God. Jai,.' Bergir. M a» Gi:-bočsik. Jaifl iiacssT« Mat t Ttčar ta PeUr Seate.
iM kai pnie tteaik asarača>j Z K«ras;tk*a m aaa prfa: Deilete aa itirk taM« m pMaeaau foap^iifciae. Ctao. b taae tirni* iieteka. aaknta^« ■ t laa»i. u kater pop m* peaaik: JU rtui pokwa a strte la«« — Da ji rat M« k*t gra*.yt rac.* SacUc * r« t titdi kak obrat, aa katere« uk-j tpauai, aouto. grabil »tik isai aaradao t r«kab, a p« čds m vi ytp pn«nleai lat)«. A U k« ai iatolj. Za6si« ao a j b kntic t ratbcJjeaia bkuB. — T« prataik« bfrttia si f aeka i«ila aagia popranu abegaa« laae. ta(u k blaai>a bod« takoj tatf«a.k>. Trao r »»e;o aob«. pritga (*tč*
i^-leta? be«. pogladi aagU aa raek mt^ „ e*iaj ba.ii sa prsat«. S»«ia as i« Bgasst, ki, »i m urtu. a kaa )« ^	^ p*ltda.
Pa Lutjah t«ai a. čaaa «« preobM^ pitci dakajM.§^ ar« peta*j« tapat ja i««sii aeM^aies, t«p«ra hi ts a m tdt. o«»aj m taaoii t kita. Pregled« eio r ktbitji, k u pc4 atftks — aii ta«lp»«ga. T iiaaika j« rN, r«ia a po ruaib tobak a« kai« aetarsott. S« te« i« p»gkdafc. B«4r)o dekli, ssj ii kJjač »i rta^e ipaJiM K j pni pna« u k^aka. ga i« spač« ia ka odprt nta, j« tM t d aa ia plaaea m pokal* Naglo pntaMp is poga* Po »bi >« bik rs« BBigaac, U est itrv i>ca -d p>»teii« )« t«	Obleka >a dragi opran j,
raa tt.tla. Ko b; bil« teč traka a b. btl plaaea inp:|» podur^. bi bil« f bsii aapi tadi dragt k k t atrarasta L>ekla j« tgab la »ao s*«)« obkko. a gccpc-dtr iaa tal freea,	Zato bi rtkd čiotfk • poto oc Jsrč-.čta:
. k me! Ntut kae-t. tt tadi io i«MUb api', .Mk jf^Lt i-ta. /« tad sc* »b Ms akri«lj«M lav.*
Is k*taatk« Dsbire a« aaa pO« t da* 19. ta-aeabra: Vrtat ,* aeiaj pn aaa ui« spre a ta ji ta, »mf ;a uai aUlBMU. 1» teč krat j« pobelil stal. o. pa p topel itg.nl Tadi at/ah pred kolero > pootbal t 1 de cr<tbr. c t* >« topet oitorila pot f Hrtauto — latai tdra«tita, ht ootdravaika. aov« tel»grrfi?Lo potUjt, t t.<ea aiprtiageao. 1« denarja teiso aaa ka. Zitt ji lakaj tlao po e«m, tleč ca po 1 gii. SO kr., tonu SO kr. aaraik. Piuaa Ltiaa, ia rtlasu Ueturji, w tati Up« reso. S tea akaptloa so uljaki plačali tel k*. u* Btd*eiao d«i*U03. ki j« poUg tr«t;ia« najf^rt a. '-rt b abrrega bosanskega seljaka. — 2gas>ep'tj« t« je pma cae.ilo, ttlatu ee ?el:ko aasj prodaja fp nU Boaio igaaje a o radi pijejo, ttlaati ga dobro podiraj« h tako Benoranif ,kr<to b imta h*.
(T up«rs as j« »buril t Krttjt U iee J»ea iUiau a Oifetka. Prprt j« bi. k«r a bii knt ptlgi :n bt.e tadi nesreče, ki m j« aeaeca aepwaOf» I. ka t CiUert« dogediia. kakor |S .S tftatt* v ***** fortU Surečsei tapstu »dota m trat« *trok.
<Xa Vrkprija pri larariakj ja da« M. 4-c ta prida« pegorria jeda««a gsapodt-ja kiia t g«*p^artW posltpjea trtd. t\n— to ratab. tatarotu )« bd p> . Atead.' u 500 g i — Petnbaa bi bila poauia. ta b s« 1« pouaeue občta«. ampak tadi d t«, tn *tip n* lari« akapu atoio br igalsk«
Sekaj u leterijake bralca.) P«Baatttks g««P ' lagakktm okraji tan)aU u ja, ia f ja pntal ^^ mefot pokoisi pmairii ta aa p«udri tn iunikt * tortanl. ia aa| peta I« iragia pnjauljea. Bes jih J« t«č lata tunlo ia ar^ pa p b<U pniasaa Va »»V* d«bJi so 8000 gridiaariat. No. gouvo a irii **** Un iaec Ueega pnatrija. K«ki iragi aoi » C ' udi tri lurilk« ia rakri j«: P«» Wt kopal aea todta* aaprtdso aca pniri i« toi«; u ja pa uU rakri. k* J« sko« t« čaj suni tedna ia« fcenlke.
irt»a tgasj«pitja.) Brau Fraa« ia Greg« •u po pola« p.,aaa da« S9. a. m. tt«čar ab •»' w pasuta geatilu Jaa. Moiičava aa Bakaka. Drag« C"* a« dobili Prt&eeu arttaga t bUta Fritnai>e»*"
(MU«TO]e.) Tukajšnji, zaradi izdelovanja pripo-mano vapeOnih zdravilnih ureditev znani lekarnar 0 a-brijel Ptoeoll poslal je na bruseljsko mejnarodno razstftvo »v<ye izdelke: »tinkturo za želodec«, •s i r u p-m a I i no v e c«, »Aniselte Ezcelsior« InCurasaoNeiu rel«. Razstavlno razsodiMe priznalo mu J« »lato • 'ko kol aj no v znak izvrstnosti razstavljenih zdra nih sredstev. Čestitamo na tem odlikovanju. 'i i*
(Triaa eeia t Mariboru i Pieniea 6 gld. 70 kr., rt 4 gld. 40 kr., ječmen 8 gld. 90 kr., oves 2 gld. 70 kr.. korota 4 gld KO kr., proso 4 gld. 50 kr., hajdiaa 5 gld. 20 kr., krompir 2 gld. 10 kr., vse po hektolitru; kilo Mola 10 kr., lete 82 kr., graha 26 kr.; liter proaeoegs plene IO kr.. mleka svetega 10 kr., posnetega 8 kr.; kilo jabolk '12—20 kr.. groiek 14-18 kr.
LlstaJea apravatftva: .Domoljab", r Ameriko potiijaa, atana 1 ttU. M kr.
—
k«r. . -
ftpak perejm, Borovo maalo.
Jajc«, jodoo Mlako, livar .
govo)« m
Toleiie 8vi«>Uo . Kodtruovo . Pitaaoo . .
sobo, 100 k«r ■ Drva tria. 4 kab. mir
Za mnogobrofno udeležbo pri sprevodu moja blage leno
Jere Selan
Izrekam tem potem častiti duhovičlnl, graj-ičakoai, županu, sorodnikom, sosedom, prijateljem tn znancem na/toplejio zahvalo ter priporočam umrlo vsem v blagi spomin. V Preddvoru, 26. deoembrs 1802. 7 (i) France Selan, ouir.
Anton Kenmtt, » 101
ključavničar v Hrovači pri Ribnlel, Sa prl»M»te vnU*. dokovMlal ta iL oMlMtvn za aa-pravo SobrU ta trpetatk KodUalk ofoJU* (Sporkordov), Okov aa vaaksvntae atavko, »a HJ«" mrojov aa kaa*M)atvo ta Mvaaje, ta toraakU ar, tehtalo (va»). Popravi tadi stare praloM"]alafta Izda-loja mu.	Ulrahstttar) po uafirtlk, la razna
MUSTtl^klrMte V poljabatt slogih.
Ooao se alske, delo nkoano.
Prodam^
veliki stan z Žago vred.
Knpoo laaa priliko, tokom'loOasca lata vso atvar •praviti a prostora. - Hataaftnojo por* 1
Prihoda)a Itevllka „00II0LJUBA" idde da* M jaaavarifa 1803 zvečer.
Tržne eene t Ljubljani
dne 31. deeembra.
8 (1)
iactalk
Soda Rok
prt Vidma ob Savi
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroSi nikakih bolečin, ter opravlja vse zobne opora-oljo in sobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
i9)	eobozdravnlk
pri Hradeckegs mostu L nadstropje.
Zal. A. Solbring, UpsIJa Novoraesto.
•o
2 š
S	8	'	8
i a" S?	3* 2
!	o	*
■ a>	o	o	»
• «	n	—	in
uiii
JU
e
"" ««
s " s * « w
| | f f « e n £
Načrt la obdelava C. Opttaa Eaajtl oddoJkov, okaozajoii:
I. Nemčijo — IL A vitro-Ogorako — HI. Švi-io IV. Francijo - V. Italijo - VI. Bolijo ia Holaodijo - VII. 9ved.ja ia Norvelko -VIII Danijo - II. Vdl Britanijo - Z. Španijo io PorlugaL — 11 Boaijo is ipod-njo podonavske drtavo. 78 8
Popolao v aa tadajak 4 00 kr
Dobi as v vtob knjigarnah. 78-8
P:
II. zvezek: OVKSTI
Andrej Kalan
izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pofitl 28 kr. v Katoliški Bukvami in Tlakurnl v Ljubljani.
— Tudi II. zvezek je še v zalot
prisrcBo mo leto!
Rodbina Pollak-

Jern*i Bnrlol.
R Hiklaac J
i ^BH^Ji ŠrUisu Ii«čn 5
^	M.	^
graatat^a	u ■♦ike 5
LMir u.c m vtm u<t	mj*. S ,
ucrin.	rtv u J J
po nBjniiji coni 'VI \ 1-
apueno-žeiezni mirup
— «—Mm —---—

S a « aa-v-ia K-MTII T»I «11 M MBack 1C1
-.*- P »Al Ki
K c- w m
A —IJi !.'■ tr.	'i*.
■ ■*>•«	1»	K t t	|
O	. a »i««.
_	• 1 ft ti C. 1- )-«t
_ Svaril«! SS
I:	>•« >mw bi mi i'
^^ » • Hih, p« m;
i.n» x u> n »-f
t» l»Q £ I* «M »44
	: -*■ -	r B T
, / ' _ • r "V	44 f /	p v/'
f'	>>>	> / l v ^J »« t • \
		' M 1 % k

' • m
* a
Jii i i


------— -4M11 ••«• > ?- LJI t
f=*	*	j. ioj, ,t0r n	,1|ttt
L r •	*	?. la,^. . it_
' M** " " ■■mi i >. M*	t ,
t™.1-	x- J f^nJ.i t •	? T^.r
*	t LitMmf hm,
N	tfvAaii* a*
i eUltf,
■__r_	a hit.*
&»*»•■ t -na r-«*«
Mn a jčs,

a k.»PMt « n	, _
5L** • * ** * ** t *.* «« M
MOU 1