LETO VI.	LJUBLJANA, FEBRUAR 1936	ŠTEV. 2
Novi minister socialne politike in narodnega zdravja g. Dragiša Cvetkovič
Novi minister socialne politike in narodnega zdravja g. Dragiša Cvetkovič je rojen 15. januarja 1893 v Nišu. Gimnazijo je dovršil v Nišu. Nato je študiral tehniko v Švici, potem pa se je posvetil pravnim vedam in jih dovršil v Subotici.
Kot omladinec je pripadal nacionalnemu pokretu „S I o v e n s k i j u g". V svetovni vojni je bil predsednik emigrantske omladine v Švici. V Lozani je s pokojnim ideologom Vladimirom Gačinovičem osnoval družbo »Škerlič". Že v tem času se je bavil z novinarstvom in pridno dopisoval v razne švicarski liste.
Po povratku v domovino se je posvetil politiki in javnemu delu. Zavzemal je povsod odlična mesta, ker je posvetil vse moči svojemu narodu. Sedaj je bil poklican za ministra socialne politike in narodnega zdravja.
V imenu Rafaelove družbe in naših izseljencev novega ministra toplo pozdravljamo in mu želimo najboljših uspehov. Prepričani smo, da bo novi minister g. DragISa Cvetkovič v polni meri
in v vsakem oziru pomagal in ščitil naše izseljence v tujini in obenem podpiral delo Rafaelove družbe v Ljubljani.
Rafaelovi družbi v Ljubljani
Najlepše se zahvaljujem za iskrene če stitke in pozdrave, katere ste mi izvolili po slati ob priliki mojega imenovanja za mi nistra socialne politike in narodnega zdravja
V okvir ostalih socialnih problemov, ki zahtevajo hitro in pravilno rešitev, pride tudi vprašanje naših izseljencev, katerim želim pokloniti vso svojo skrb in pomoč. Upošteval bom zaključke in resolucije lanskega izseljenskega kongresa v Ljubljani, katere mi, prosim, pošljite z Vašimi predlogi.
Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraze mojega odličnega spoštovanja.
Beograd, 20. januarja 1936.
Dragiša Cvetkovič,
minister socialne politike in narodnega zdravja.
Spomenica
slovenskih izseljencev v Južni Ameriki prvemu slovenskemu izseljenskemu kongresu v Ljubljani
To spomenico priobčujemo posebej, ker je tako globoko zamišljena, posega tako globoko v1 dejanske razmere in potrebe naših izseljencev širom sveta, da se ji vidi, da jo je sestavljal mož, ki 1. globoko pozna iz lastne skušnje razmere naših izseljencev na tujem, 2. ki je sam videl vse gorje izseljenskega življenja in ga sam preživel, 3. ki pa ima tudi srce za našo kri na tujem.
Želeli bi, da bi to »spomenico" ponatisnili vsi naši inozemski slovenski časopisi in jo svojim čitateljem obrazložili In skušali doseči, da si njen delovni program osvoje vse naše naselbine na tujem.
»Spomenica" je z razlago natisnjena v listu »Duhovno življenje" št. 90. — (Naslov La Vida Espiritual. Condarco 545 Buenos Mires, Argentina.)
§ 1. Izseljenec je, kdor se je izselil v tujo državo, da tam živ! in dela.
§ 2. Takih jugoslovanskih izseljencev šte-
jemo en milijon in med njimi nad 350.000 Slovencev, kar pomeni zelo visok odstotek našega ljudstva, posebno slovenskega.
§ 3. Glavni vzroki izseljevanja smatramo, da so:
a)	Pomanjkanje dobro organizirane domače industrije, ki bi zaposlila vse naše delavoljne ljudi.
b)	Težaven položaj naših malih kmečkih posestnikov, ki so mnogi zašli v dolgove, katerih se ne morejo drugače rešiti, kakor z zaslužkom, ki ga upajo najti v tujini.
c)	V mnogih slučajih je vzrok izseljenja lahkomiselnost in nevednost.
č) Prav mnogo so jih po nepotrebnem izselili plačani agentje z neresnimi in laž-njivimi obljubami.
§ 4. Izseljevanje iz domovine ima svoje dobre strani. Imelo pa bi jih lihko še več, če bi bilo smotreno urejeno.
a)	Izseljenje je dalo dela in jela mnogim našim ljudem, ki niso našli doma ne enega, ne drugega, in bi padli morda sicer v breme javnosti.
b)	Vsled odhoda tako številnih delavnih sil iz domovine, so tudi tisti, ki so ostali doma, lažje prišli do primernega zaslužka.
c)	Zaslužki, ki jih pošiljajo izseljenci domov in ki so do pred kratkim znašali letno do ene milijarde dinarjev, bogatijo narodno premoženje in dovajajo domovini potrebnega kapitala.
č) Izseljenje je rešilo že marsikatero slovensko kmetijo popolnega propada ali pa ji je postavilo temelj blagostanja.
d)	Marsikateremu podjetnemu izseljencu je v tujini pomagalo do blagostanja, ki bi ga ne bil doma nikoli dosegel.
e)	V prvovrstno urejenih obratih se je dosti naših delavcev v svoji stroki tako izpopolnilo, da bi mogli dobro služit; ustvarjajoči se domači industriji.
f)	Izseljenci širijo ali vsaj naj bi širili dobro ime domovine in po svojih najboljših močeh pridobivali zanjo javno mnenje.
§ 5. Vendar smatramo, da je izseljevanje v tako velikem številu zlo in prava narodna nesreča:
a)	Življenje v tujini ni tako, kakor si ga v svoji domišljiji slikajo mladi ljudje. Priseljence smatrajo domačini redno za ljudi druge vrste in so jim navadno na razpolago samo dela, ki jih domačini ne marajo. Ponekod, vendar ne v Argentini, velja državni zakon, da mora biti vsako delo najprej stavljeno 14 dni na razpolago domačinom. Šele če ga noben domačin ne mara, sme biti oddano tudi tujcu priseljencu.
b)	V najresnejših časih, pri morebitnih odpustih pridejo najprej v poštev tujci, kakor nas učijo bridke izkušnje.
c)	Obogatijo in socijalno se više povzpno samo posamezniki izmed izseljencev in je njihov odstotek nižji, kakor bi bil doma.
č) V večini držav, kamor se zadnji čas izseljujejo naši ljudje v večjem številu je, upoštevajoč vse razmere, kakšen splošen socijalni dvig jugoslovanskih izseljencev izključen.
d)	Narodno se prilagode izseljenci novim razmeram večinoma že v drugem, najmanj pa v tretjem rodu. To je naraven proces, ki ga je mogoče zavleči, nikakor pa ne preprečiti.
e)	Domovina izgublja z izseljenci najpod-jetnejše ljudi in se namesto nje tujina dlči z delom njihovih rok.

Poštnina plaidna v gotovini
Izseljenski
VES!
VESTNIK
MFAEL
GLASILO RAFAELOVE DDVZBE V LIVBLIANI
IZHAJA 15. VSAKEGA MESECA UREDNIŠTVO: LEONIŠCE UPRAVA: TYR&EVA C.52 V LJUBLJANI
NAROČNINA: ZA JUGOSLAVIJO LETNO DIN 12-ZA INOZEMSTVO LETNO DIN 24-
OGLASI PO DOGOVORU
f) Pogoji za versko in moralno življenje so v splošnem najslabši.
§ 6, Ker so izseljenci v velikih množinah že izseljeni in ne bo nikoli mogoče izseljevanja popolnoma preprečiti in ker ima domovina lahko od izseljencev velikih koristi, je skrb za izseljence brez dvoma zelo važna. Razpada pa v dva glavna dela; preprečenje izseljevanja in skrb za že izseljene.
§ 7. Preprečenje izseljevanja bi bila najpametnejša in najtemeljitejša rešitev izseljenskega vprašanja. To pa bi utegnilo izseljevanje omejiti ali celo ustaviti:
a)	Ustvaritev in podpiranje domače industrije za izdelke, ki jih moramo uvažati, ki bi jih pa mogli vsaj za isto ceno proizvajati doma. Ta industrija bi mogla zaposliti delavce, ki se morajo sicer izseljevati.
b)	Pomoč našim malim kmečkim posestnikom.
c)	Agrarna reforma.
č) Notranja kolonizacija.
§ 8. Za ublažitev izseljenske bede smatramo, da bi bila že pred izselitvijo potrebna tale skrb:
a)	Ker jih veliko brez potrebe odide v tujino, česar se pozneje kesajo, smatramo, da bi bila umestna uradna ugotovitev potrebe izseljenja.
b)	Kateri se morajo izseliti, naj ne nasedejo vabljivim agentom, ki jim je mar njihova, ne izseljenčeva korist, marveč naj se obračajo za vsa pojasnila na naše urade in društva, ki so postavljena in ustanovljena, da skrbe za izseljence in imajo o stanju med našimi izseljenci dosti točen pregled. Za Slovence prideta predvsem v poštev Ba-novinski izseljenski urad, ki posluje v Delavski zbornici v Ljubljani in Rafaelova družba, ki uraduje: Ljubljana, Tyrseva c. 52.
c)	Izseljenski uradi naj izseljence čim temeljiteje pouče o deželi kamor gredo in o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v tuji deželi. Izseljenci je treba da vedo, Kakšne pravice imajo naša zastopstva v tujini, posebno naši konzulati in kakšnih pravic nimajo.
č) Temeljite delovne pogodbe naj ščitijo izseljence pred izkoriščanjem in zlorabami.
d)	V večji meri kakor doslej naj bo pravočasno preskrbljeno za repatriacijo, brezplačen povratek naših izseljencev v domovino, kadar je to neobhodno potrebno.
§ 9. Najgotovejša in najpotrebnejša je izseljenska samopomoč, katero pa je spet treba da podpira domovina moralno in ma-terijalno.
a) Po vseh naših kolonijah naj osnujejo izseljenci jugoslovanska delavska društva, ki naj skibijo za njihovo materijalno in moralno blagostanje, naj bodo podporna in
Izseljenska ura v „Radio Ljubljana"
Prva izseljenska ura v .Radio-Ljubljana" bo dne 1 marca ob 20*15 url zvečer s sledečim sporedom:
1.	Stari Ulja, narodna Igra.
2.	Akademski pevski kvintet bo pel narodne pesmi.
3.	Koncert radio orkestra.
Vse naše Izseljence šlrom sveta prosimo, da prisluhnejo ta večer utripu domovine.
izobraževalna, naj si osnujejo knjižnice, pevske, godbene, dramske in morda telovadne odseke Pa tudi svoje konsume, zavarovalnice, posredovalnice za delo.
b)	Pozdravljamo zvezo slovenskih in preko nje vseh jugoslovanskih izseljenskih društev, bodisi v izseljenstvu, bodisi v domovini.
c)	Naše večje kolonije morajo imeti svoje duhovnike. Manjše naj bi ne bile brez duhovniških obiskov vsaj za veliko noč.
č) Velike važnosti bi bili učitelji po naših večjih kolonijah in domače šole.
d)	Za manjše kolonije je treba osnovati počitniške kolonije jugoslovanskih otrok, v domovini, kar bi bilo boljše, bodisi v tujini, kar je cenejše in marsikod edino izvedljivo. Ogromna večina naše izseljenske mladine namreč ne pozna danes prav nič domačega jezika in odrašča brez verskega pouka in brez zakramentov. Te počitniške kolonije bi nadomestile jugoslovanske šole, ki so po naših manjših naselbinah neizvedljive do mala tudi kot skromni šolski tečaji.
e)	Poleg izseljenskih društev samih smatramo, da so za našo nacijonalno zavest, pa tudi za naše plemenito duhovno življenje velikega pomena gostovanja naših pevcev in glasbenikov, pa tudi zborov in dramskih družin, bodisi da prihajajo iz domovine, kar je primerno za evropske države, bodisi da hodijo izvežbani izseljenski odri sami gostovat v manjše kolonije. Zlasti za našo mladino bi bilo velike važnosti lahko prenosno, pa dobro opremljeno slovensko marijonetno gledališče z zlasti glasovno in jezikovno temeljito izvežbanim igralcem.
fj Velike važnosti je domače časopisje, predvsem ono, ki izhaja v deželi izseljencev, pa tudi domovinsko.
g)	Pozdravljamo izlete v domovino.
h)	Za izobrazbo naših gospodinj in deklet so potrebni gospodinjski tečaji.
i)	Vsaka kolonija naj si uredi domačo čitalnico, ki naj bo zbirališče Slovencev, tako prijetno kakor mogoče, s knjižnico, domačimi časopisi in dobrim radio-aparatom.
j) Da bo lažje mogoče uresničiti te naše nasvete, naj se naši ljudje po tujih deželah in mestih čim bolj sklenjeno naseljujejo.
k) Alkoholizem smatramo za najhujšega sovražnika naših izseljencev, one pa, ki jih od pitja odvajajo, za njihove najboljše pri jatelje.
§ 10 Izseljenci pozdravljamo društva v domovini, ki se bavijo z izseljenskim vprašanjem, zahvaljujemo se jim za njihovo dosedanjo pomoč in jih prosimo še nadaljnje naklonjenosti.
a)	Posebej pozdravljamo Družbo svetega Rafaela za varstvo izseljencev.
b)	V Ljubljani želimo, da se osnuje Izseljenski dom, kjer naj bi imeli svoje prostore izseljenski urad in društva za varstvo izseljencev, posebno še tudi prepotrebni klub bivših izseljencev. V Domu naj bi bil nastanjen izseljenski muzej in izseljenska knjižnica. Sredstva za zgradbo takega doma naj bi dal Izseljenski fond v Beogradu.
c)	Izseljenska društva v domovini naj bodo v tesnejših stikih z društvi v tujini in naj jih podpirajo posebno z domačimi knjigami za njihove knjižnice.
č) Vsa naša prosvetna društva prosimo, naj upoštevajo pri svojih prireditvah izseljensko nedeljo in vsaj po enkrat na kto razpravljajo o izseljenskem vprašanju.
d)	Prosvetno zvezo v Ljubljani prosimo, naj si omisli serijo skioptičnih slik o življenju izseljencev.
e)	Isto prosvetno zvezo prosimo, naj založi nekaj vrst najboljših posnetkov in slik iz naše domovine, najboljše na filmskem traku (fix film), ki jih bomo radi odkupili in potom skioptičnih predavanj seznanili z njimi naše rojake, kakor tudi tujce, med katerimi živimo.
f)	Naše časopise prosimo, naj posvečajo izseljenskemu vprašanju še več pozornosti. 2al so zaradi visoke poštnine že itak dragi domači časopisi približno štirikrat dražji kakor veliko večji in brez primere razkošnejši časopisi narodov med katerimi živimo. Zato prosimo cenjene uprave, knjigarne, zadruge in založbe, naj najdejo način, da bi mogli dobiti izseljenci njihove liste po zmernejši ceni.
g)	Mohorjevo družbo prosimo, naj čimprej izda knjigo o slovenskih izseljencih.
h)	Rafaelovo družbo prosimo, naj si osnu je poseben tiskovni odsek.
Bratovščina živega rožnega venca
Gospodarsko podporno društvo Slovencev Slovensko prosvetno društvo I. Jugoslovansko društvo Kosovo
Izseljenske novice
Rafaelova družba odlikovana. Meseca decembra 1935. je bil odlikovan preč. g. p Kazimir Zakrajšek, predsednik naše Družbe z redom sv. Save III. stopnje, kar je gotovo lepo priznanje za Rafaelovo družbo, za njeno veliko delo, katero vrši za narod in državo. Gospod predsednik, ki je kot izseljenec 25 let neumorno deloval med rojaki v Ameriki, se je po povratku v domovino z vso ljubeznijo oklenil Rafaelove družbe in si kot njen desetletni predsednik stekel nevenljive zasluge na izseljenskem področju Kdor bo pisal zgodovino slovenskega izseljenstva, ne bo mogel iti mimo njegovega imena in dela. Oni, ki pozna njegovo ogromno delo in njegovo veliko in nesebično ljubezen do izseljencev, si Rafaelove družbe brez g. predsednika ne more misliti. Gospodu predsedniku iz srca čestitamo in mu želimo, da bi nam ga Bog ohranil še mnogo let v zdravju, da bi se mogel še naprej žrtvovati in delati za naše izseljence.
Bivši izseljenski komisar v Diisseldorfu
(Nemčija) g. Maks Goričan odide na prošnjo pariškega kardinala Verdiera kot izseljenski duhovnik med naše izseljence v Pariz in okolico.
Ministrstvo prosvete v Beogradu je na prošnjo Rafaelove družbe uradno nastavilo g. Janka Jankoviča, dosedanjega izseljenskega učitelja v Tucquegnieux, ki je skozi pet let brezplačno učil našo mladino v Franciji. Gospodu Jankoviču iskreno čestitamo in mu želimo obilo uspehov pri naši mladini v Franciji.
Med naše izseljence v Argentino. Dne 4. februarja je odšel g. Janez Hladni k, kaplan v Kostanjevici, med naše rojake v Argentino. Želimo mu srečno pot in božji blagoslov pri njegovem težkem delu v tujini.
Maročnlkom Rafaela. Vse naše dosedanje naročnike iskreno prosimo, da sporoča takoj upravi našega lista vsako spre-
Jože Premrov:
Pesem tujine...
Glasu jugoslovensklh iseljenika v Ha-yange. Na članek »Boljše prepričanim" v številki 7. bomo odgovorili, kakor hitro nam g. Anton Glavnik pove, kdo plačuje tiskovne in druge stroške za brezplačno izdajanje lista in kdo in koliko plačuje gospoda Glavnika.
membo bivališča in točen naslov. Prav tako prosimo, da pri nakazilu denarja vedno sporočite kdo pošilja in ali je denar članarina za Rafaelovo družbo, ali Je naročnina za Rafael.
Božični dar našim izseljencem v Nemčiji. Minister socialne politike in narodnega zdravja g. Mirko Komnenovlč je naklonil za obdarovanje otrok in obnemoglih izseljencev velikodušen dar v znesku 16.000 Din. V imenu izseljencev se mu Rafaelova družba prav lepo zahval|u|e.
Tujina vrača t dr. Antona Bjankinija domovini. Iz (J. S. A. poročajo, da se bo vršila v Chicagu velika prireditev, katere dohodki so namenjeni za prevoz trupla t dr. Antona Bjankinija v domovino. Pokojnik je bil eden izmed najzaslužnejših delavcev v izseljenskem področju.
Izseljenski dijaki iz Amerike, gojenci „Doma slepih" v Zemunu. G. Radoje Jan-kovič, generalni konzul v NewYorku je odbral in poslal tri dijake-izseljence iz Amerike v domovino in sicer v »Dom slepih" v Zemun, kjer jim je dana možnost, da nadaljujejo svoje študije v domovini. Po dovršenih študijah se bodo vrnili v Ameriko in bodo delali med izseljenci. Zelo potrebno bi bilo, da bi tudi naša društva v Ameriki omogočila in poslala nekaj dijakov na našo univerzo v Ljubljano.
Izseljenec rešil rodno grudo pred tujo pestjo. Pred 40 leti se je izselil iz Korčule v U.S.A. g. Anton Vilovič, ki tudi v tujini prav goreče ljubi svojo rodno grudo. Sedaj je dopolnil 73 let in živi s svojo družino v Brooklynu. Ko je zvedel, da se je Italija polastila njegovega rodnega otoka Korčule, je v sporazumu z drugimi izseljenci iz Dalmacije, poslal predsedniku Wilson u toplo pismo, naj Korčulo in sosednje otoke osvobodi izpod italijanskega jarma. To pismo je na predsednika Wilsona tako blagodejno vplivalo, da je ugodil Vilo-vičevi želji. V znak hvaležnosti je Vilovič osnoval v New-York u poseben odbor, ki zbira denar, da se predsedniku Wilson u za tako velikodušno naklonjenost na viden način oddolže s tem, da mu na Korčuli postavijo lep spomenik. Za Wilsonov spomenik na Korčuli je g. Vilovič poklonil 500 dolarjev (t. j. okoli 24.000 Din). Viden dokaz prave narodne ljubezni!
Za naše v tujini. V krasni dvorani »Novinarskega doma" v Zagrebu se je vršila 12. decembra 1935. velika narodna akademija, ki |e bila posvečena našim rojakom v tujini. Te proslave, ki je bila zelo dobro obiskana, so se udeležili tudi ugledni predstavniki cerkvene in svetne oblasti. Predavatelj g. Hinko Sirovatkaje razgrnil in očrtal v celoti naš pereči Izseljenski problem in ugotovil, da imamo danes izven meja naše države 2,750.000 Hrvatov, Slovencev in Srbov. Vsem tem grozi danes moralni in narodni pogin, ker ni pravega zanimanja in kontakta z materjo domovino. Temu smo krivi mi sami, vse plasti našega naroda, ker ni razumevanja in ljubezni za te ude na-
Vroče se dviga moiitev Jakopetove družine k Bogu, Francka |e kar zamaknjena v jaslice in zato včasi več moli, kot je treba. Ko molijo litanije, zaječe velika vežna vrata
»Nekdo je na vratih," opomni mati družino. Komaj izreče te besede, se že odpro hišna vrata in v sobo stopi soseda Katra.
„Kar nadaljui, Francka, nocoj vam bom tudi jaz pomagala."
Zbranosti pri molitvi je konec. Vsi mislijo le na to, kakšno novico jim prinaša Katra ob tej večerni uri.
Ko odmoli|o, se vsi obrnejo h Katri in radovedno motre njeno razorano obličje.
Katri se raztegne obraz od veselja.
»Same lepe in vesele novice vam prinašam. Le poslušajte! Danes popoldne je bil naš France v trgu. Stopil je tudi na pošto in . . ."
»Gotovo vam je pisal Tone," jo prekine Janez.
„Le potrpi, da vse povem," ga opomni Katra.
»Naš France mi je prinesel veliko pismo. Poslal ga je naš Tone iz Vestfalije. Piše mi, da se mu zelo dobro godi. Zaslužek mora biti prav dober, kar priča denar, ki mi ga je poslal."
»Koliko vam je pa poslal?" vpraša Janez.
»Petsto mark," mu veselo odvrne Katra.
»Koliko je to v našem denarju?"
„Šest tisoč dinarjev."
»Toliko ti je poslal?" ji Jakope začuden pretrga besedo. »Koliko pa zasluži na mesec?"
»Nad tristo mark. To je okoli tri tisoč sedemsto dinarjev."
Jakopetova družina skoro ne more verjeti Katrinim besedam.
»Če pa ne verjameš, Jakope, pa preberi pismo! No, pa počakaj, nisem še vsega povedala."
»Kaj pa bo lepega?" jo začuden vpraša gospodar.
»Naš Tone vas vse lepo pozdravlja in pravi, da naj pride še vaš Janez za njim v Vestfalijo."
Vestfalijo?" jo prekine Janez.
»Da, da, v Vestfalijo! Tam je dosti denarja!" pripomni vesela soseda.
šega naroda, ki bije danes smrtni boj v tujini. Zapisani so smrti, če ne bo pravočasno naše pomoči. Radovedni smo, kako bi bila obiskana taka prireditev v Ljubljani?
Dijaki-izseljenci pri ministru socialne politike v Beogradu. G. minister Mirko Komnenovič je v svojem kabinetu sprejel naše dijake in dijakinje iz Amerike, ki že drugo leto študirajo na univerzah v Beogradu in Zagrebu. V pretežni večini so gojenci „Srpskog Narodnog Saveza iz Pitts-burga'. Omenjeni savez jih podpira s svojimi lastnimi sredstvi. Vsak dijak ali dijakinja dobi mesečno podporo v znesku 1000 Din. Gospod minister se je prav toplo z n|imi razgovarjal in jim naročil, naj pišejo svojim tovarišem — Hrvatom in Slovencem v Ameriko, da bi tudi drugi s pomočjo svojih društev prišli študirat na naše univerze, da spoznajo na ta način zemljo in domovino svojih roditeljev.
„V Vestfalijo — v tujino, pa moj sin ne bo šel nikoli I" se oglasi skrbna Janezova mati.
»Tujina, tujina, tujina!" Ta beseda je danes prvič pretresla Janezovo srce . . .
»Zakaj bi pa ne šel? Poglejte našo hišo! Sami dobro veste, da nam jo je svetovna vojna omajala v temeljih, ko nam je v Galiciji pobrala očeta Hvala Bogu, da nam saj Toneta niso ubili Italijani. Sama sem tedaj z otroci garala in stradala doma. Ko pa je vojna minila, se je Tone vrnil. S pridnim delom in stradežem je skušal razbremeniti dom dolga, pa ni šlo, ker doma ni imel stalnega zaslužka. Moral je oditi z doma. Trda, negotova in žalostna je bila njegova pot od začetka, pa tudi meni je krvavelo srce, ko sem mu poslednjič stisnila žuljevo desnico. Pa kaj hočemo. Moral je iti po tej trnjevi poti, ker drugače bi nas bili upniki pognali iz hiše in preostala nam bi bila vsem pot brezdomcev. Tako nas je pa vendarle rešil naš dobri Tone. Zaril se je v delo, stradal in pošiljal domov. Danes smo se rešili dolga in lahko vam povem tudi to, da imamo v hranilnici že nekaj tisočakov," je resno in ponosno razlagala Katra Jakopetovi družini.
Jakopeta so prevzele sosedine besede. Ko je gledal v duhu svojo kmetijo, dolg in številno družino, mu je zadrgetalo telo in srca se je polastila želja po tujini in denarju.
»Katra, škoda, da nisem več mlad. Takoj bi jo mahnil za tvojim sinom. Pa kaj hočemo. S šestimi križi hoditi za delom in denarjem po svetu, ne morem," je žalostno pristavil gospodar.
»Kaj boš ti hodil, Janez naj gre! Poglej ga, kakšen korenjak je! Mladost in zdravje mu sije z obraza. Pridne roke ima in tudi pameten je, pa mora biti doma brez dela in včasi tudi brez jela Pomisli, Jakope, veliko družino imaš! Dote bo treba šteti! Kje boš vzel? Upniki iz trga se bodo tudi kmalu oglasili in zahtevali denar. Kje ga boš dobil? Če jim daš vse repe iz hleva in če podereš ves gozd, boš komaj poravnal dolg. Saj sam veš, da živina in les nima skoro nobene vrednosti. Če pa odide Janez za našim Tonetom, boš v nekaj letih rešen vseh skrbi."	(Dalje prihodnjič.)
Amsterdamska banka in banka Baruch
Na mnogoštevilna vprašanja naših izseljencev v Franciji, Belgiji in Holandiji, zakaj omenjeni banki nista dali svojih oglasov v zadnji številki Rafaela, odgovarjamo v pojasnilo tole: Ne samo vam, temveč tudi nam je dobro znano, da ste potom teh dveh bank pošiljali velikanske vsote denarja v domovino in ga tudi še danes pošiljate vsako leto. Mi bi zelo radi sprejeli oglase od obeh bank tudi v bodoče, pa jih ne moremo, ker nam hočeta plačevati letno smešno nizko ceno.
Če pomislite, da moramo od vsakega oglasa plačati še precejšen davek, nas boste razumeli, da pod takimi pogoji ne moremo sprejeti oglasov.
Od vas samih je odvisno, da prideta oglasa spet v naš list.
Kaj delajo naši po svetu
Nemčija
Habinghorst. — Dragi nam .Rafael", prosimo te, ponesl tudi novosti iz našega kraja v Široki svet, kjer žive naši dragi sorojaki, da bodo tudi ti obveščeni, kako žive njihovi krvni bratje in sestre tukaj v Nemčiji.
Tukajšnje jugoslov. kat. društvo sv. Barbare obstoja že štirinajst let. V teku teh let pa je društvo srečalo zelo veliko neprijetnosti in zaprek, ki pa jih je društvo pod vodstvom požrtvovalnega predsednika Franceta Boriška mojstrsko pre-bredlo in premagalo. Dasiravno je mnogokrat izgledalo, da se bodo Slovenci Iznevenli veri in domovini, nam je vendar uspelo, da smo v pretežni večini obdržali in prepričali naše rojake za vero in domovino. Vse intrige, ki so se društvu za hrbtom uganjale, so se izjalovile ter niso bile zmožne porušiti te naše postojanke. Najboljši dokaz za vse to pa je, da ima društvo že drugo leto svoj pevski odsek, ki je zmožen nastopiti v cerkvi, kakor tudi povsod drugod.
Pa tudi pevskemu odseku ni bilo v preteklem letu prizanešeno. Uganjale so se tudi proti tej tako potrebni kulturni panogi lažne spletke, ki so imele ta namen, da se pevski odsek v kraju uniči. Spletkarji pa so morali uvideti, da so se zelo zmotili; pevski odsek se je namreč ojačil, ne pa oslabil.
Bilo bi pri nas tudi zelo potrebno, da bi se naša mladina poučevala v materinskem jeziku in da bi se prirejala predavanja o naši domovini, o današnji Jugoslaviji, kar bi služilo in bilo v korist tudi onim starim, ki že preko trideset let bivajo izven domovine. Učno moč bi imeli sami tukaj, toda manjkajo sredstva za to velevažno narodno delo Koristno bi bilo, ako bi se nas v tem pogledu domovina usmilila ter nam priskočila na pomoč, drugače se bo 90°/„ mladine popolnoma odtujilo od svoje prave domovine, pa tudi od materinega jezika.
Prepuščeni smo samemu sebi in ravno zato je borba za naš obstanek Se veliko večja in hujša. Kdaj pride vendar tisti čas, ko bomo lahko odkrito priznali, da je nekdo nekje, ki mu je naša usoda, usoda njega samega pri srcu, in da bomo lahko s ponosom zabeležili, da smo Jugoslovani v Nemčiji enakopravni državljani, ter bomo deležni vseh državljanskih pravic.
Društvo je imelo dne 5. januarja svoj letni občni zbor, ki je bil polnoštevilno obiskan. Predsednik Fr. Borišek je otvorll občni zbor in pozdravil vse navzoče, posebno pa še goste iz sosednjega Suder-wicha in Erkenschwicka. Nadalje je podal obširno poročilo o delu in gibanju društva v preteklem letu. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, kako potrebno nam je društvo, pa tudi koliko žrtev je treba doprinesti, ako hočemo, da društvo obdrži svoj pravi pomen.
Nato so sledila poročila tajnika in blagajnika. Iz poročil smo spoznali, da društvo zares ni počivalo, ampak, da je storilo vse, kar je zamoglo članom blažiti in lajšati njihov težki položaj.
Posebno blagajniško poročilo kaže, da je društvo neumorno delovalo v korist članov sploh, pa tudi v dobrobit in napredek pevskega odseka. Še več pa bi se lahko storilo in doseglo, ako bi bile razmere med nami ugodnejše, kakor so.
Da pa bo društvo tudi v bodoče ostalo zvesto svojemu geslu, priča najbolje novi odbor, ki je bil izvoljen: I predsednik: Fr. Borišek, II. Jašovic Vincenc, tajnik: Fr. Skoberne, I. blagajnik: Anton Jašovic, II. Fr. Grmovšek, pregledniki: I. Fr. Pucelj, II. Ivan Žibret, III. gospa Marija Gajdesova in prisednika: Bogomir Borišek in Ivan Povše.
Portmund-Eving. — Prvikrat se vam oglaša društvo sv. Barbare iz Evinga. Precej Slovencev nas je tu in mnogokrat se spominjamo na našo domovino. Zelo radi bi slišali tudi našo postajo LJubljano, ko smo v Rafaelu čitali, da bo Radio postaja Ljubljana vsak mesec enkrat oddajala posebni program za izseljence. Naročnikov Rafaela je tukaj precej, zato prosimo uredništvo, da bi nam priskočilo na lomoč za ojačenje ljubljanske postaje, da bi jo mi v Nemčiji bolje slišali. Zelo važno bi bilo za nas, da bi se Radio postaja Tampere ali pa Radio postaja Ljubljana postavila na drugI val, kajti obe postaji sta na valju 369. Finska postaja nas tu v Nemčiji tako moti, da Ljubljano komaj slišimo. Zelo važno bi tudi bilo, da se ljubljanska postaja ojačl vsaj na 50 kilovatov. Ce je to mogoč« Budim-
pešti in Dunaju, ki imatl čez 100 kilovatov, potem mislimo, da Je mogoče tudi Jugoslaviji, ki Ima čez 14 milijonov prebivalcev; torej dvakrat toliko kot Avstrija. Mala Bolgarija hoče postaviti tudi novo postajo čez 100 kilovatov, Kako močno ima pa Beograd? Mi vemo, da vse to stane precej denarja; pa mi tudi vemo, da bodo druge države čisto drugo podobo dobile od Jugoslavije, Če bo tudi ona z njimi korakala. Zelo hvaležni bi vam bili vsi tu v Nemčiji bivajoči Slovenci, če bi se vsaj en del tega uresničilo, kar smo omenili.
Essen-Karnap. — Našega dopisa še ni bilo v listu .Rafaelu", zato se moramo tudi mi enkrat oglasiti.
Tukaj nas je malo Slovencev in še ti smo razkropljeni daleč eden od drugega.
Imamo društvo sv. Barbare; ustanovljeno je b!lo leta 1913. Pred par leti smo si kupili novo zastavo; stala nas je čez 500 RM. Čeprav nas je samo 14 udov (članov), pa vseeno držimo skupaj in se ne damo prevarati od tujih zapeljivcev.
15. decembra smo imeli v farni cerkvi peto sv. mašo na čast sv. Barbari; plačali smo jo iz naše blagajne; to storimo vsako leto. Po sv. maši smo imeli zborovanje na domu našega predsednika gosp. Gregorja Starca. Pri zborovanju smo se spomnili praznika prvega decembra. Gosp. predsednik nam je v kratkem govoru opisal namen tega važnega praznika za nas vse Slovence.
V preteklem letu sta nas za vedno zapustila dva dolgoletna člana: J Kralj, rojen 8. junija 1857. pri sv. Kanclanu pri Ljubljani; zapustil je štiri odrasle In preskrbljene otroke. Nekaj mesecev za njim je zatlsnil za vedno oči njegov zet J. Blatnik, rojen 2. junija 1870 v Rajhenburgu. Zapustil je šest odraslih otrok. Kako sta bila oba priljubljena pri Slovencih, kakor tudi pri Nemcih, se je pokazalo na obeh pogrebih Dolga vršta mož in žena, več slovenskih in nemških društev iz bližnje okolice z mnogimi venci je spremljalo oba k zadnjemu počitku. Bila sta oba dobra katoličana; nista se sramovala obiskovati sv. maše, kar se še pogosto zgodi med tukajšnjimi Slovenci. Bog jima daj večni pokoj, ostalim pa naše sožalje.
Imeli smo pa tudi vesele dogodke v preteklem letu: dva člana našega društva sta obhajala srebrno poroko. Meseca maja so prekoračili 25. leto zakonskega stanu: naš blagajnik g. Feliks Hacin, doma iz Trbovelj in njegova žena Antonija Hacin rojena Rozina, doma iz PoISnlka Drugi je bil tako srečen Kari Demarki, doma tudi iz Trbovelj in njegova žena Terezija Demarki, rojena Plr-nat, doma iz Rajhenburga Vsi so dobili lepo darilo za spomin od društva sv. Barbare. Obema paroma želimo še mnogo let.
Razmere so tukaj po navadi; največ Slovencev je že v pokoju, samo par Jih še dela.
Najbolj pogrešamo duhovnega svetnika g. Ka-I a na. Odkar nas je on zapustil, so se tudi verske dolžnosti med Slovenci poslabšale. On nas je vedno spodbujal In je tudi mnogo dosegel. Slovenci so že tako navajeni: če jih vedno ne opominjaš in prosiš, pa ne gre. Res je, da g. vikar Tensundern, nemški duhovnik, popolnoma zmožen slovenskega, jezika, veliko stori za Slovence v Nemčiji, pa on ne more biti povsod; Nemčija je velika, Slovenci pa so raztreseni po vseh kotih.
Za danes zadosti, drugič Se kaj več.
Želimo vsem naročnikom in naročnicam lista »Rafaela*, srečno in veselo novo leto.
Franc Juhant.
Moers-Meerbeck: Kratek pregled za leto 1 935. - Preteklo leto je minilo 25 let, odkar je bilo naše društvo sv. Barbare ustanovljeno. Slavnostni jubilej smo obhajali na binkoštni ponedeljek. Navzoč je bil g. generalni konzul D. Pantič, g. Be-nolič s soprogo in naš generalni prezes g duhovni svetnik in vikar Tensundern In še več drugih gostov. Društvo si šteje v čast, da je moglo ob tej priliki 7 vrlih članov odlikovati z znakom 25 letnega zvestega delovanja v druStvu, pri teh je bil tudi naš predsednik Ivan Lindič.
Preteklo leto smo članstvo pomnožili za 7 članov, smrtna kosa nam Je vzela v preteklem letu 3 člane, naravne smrti je umrl Kepic Jože, ponesrečen je bil Ivan Jurkovič in Matija Umek Bodi jim tuja zemlja lahka. Na evharlstičnl kongres v Ljubljano smo poslali 35 udeležencev od nas, ki so bili priča velikega slavlja evharističnega Kralja sveta, dobro je bil zastopan tudi prvi Izseljenski kengras od naše strani. Meseca decembra smo
obhajali praznik trojnega pomena, namreč praznik sv. Barbare, Izseljensko nedeljo In praznik narodnega zedlnjenja; zjutraj smo Imeli službo božjo s prejemom sv. zakramentov, popoldne nas je v društveni dvorani obiskal tudi naS g. gen. konzul, g. konzul Nadlč s soprogo, otroci so nam lepo deklamlrali in peli. Lepo nam je zapel tudi pevski odsek iz Hochhelde. Tamburaškl zbor pod vodstvom g. Franca Čebina nam je Igral lepe narodne koračnice In pesmi.
Dne 5. januarja smo imeli občno zborovanje našega društva. Volitev nI ničesar spremenila; ostati je moral za predsednika naš požrtvovalni tovariš g. Ivan Lindič, Martin Sapotnik ml tajnik, Kožel Jožef blagajnik, Pavel Porenta podpredsednik, itd. Istega dne po zborovanju smo priredili tudi otroč|e obdarovanje. Obdarovali smo 59 otrok naših članov In članic Roženvenske Bratovščine. Otroci so dobili dva metra platna in nekaj peciva. Ob tej priliki nas je posetll g. gen. konzul Pantič, komisar Samec, g. Jovan s svojo soprogo in hčerkami ter tovarnar čokolade Iz Solingna, ki je prinesel s seboj še za vsakega otroka po eno lepo darilo. G. Marlču, tovarnarju čokolade In njegovi soprogi bodi na tem mestu v imenu naših malih izrečena srčna hvala. Otroci so nastopili z lepimi božičnimi pesmicami in deklamacijami v slov. jeziku, pod vodstvom našega tajnika Martina Sapotnika. Ob tej priliki smo se spominjali tudi Nj. Vel. kraljice Marije, kot pokroviteljice revne jugoslovanske dece in njenega rojstnega dne. Lepo nas je bodril g. gen. konzul Dušan Pantič, g. Župnik Schilling, du hovni vodja našega društva je izražal polno radost nad našimi rojaki, opominjal je, naj bodo tudi naši mladi dobri katoličani, kar naj bi bilo naše delo. Lepo priznanje nam je dal v tem, ker smo tudi mi dobro prispevali za novi zvonik, kateri se ravno sedaj zida. Treba nam bo še zvonove; naj nikar ne omagamo, kljub težkim gospodarskim razmeram.
Poteklo je eno leto muke in trpljenja. Treba Je na novo opogumiti moči. Vsak izmed nas mora biti zaveden in prepričan katolik, Slovenec in Jugoslovan. Naša mila domovina naj bi pa gledala, da ne bi ostale lepe besede napisane v časnikih, marveč na) bi se tudi uresničile. Da nam bi domovina dala: delo in jelo. Kaj bo? Kamor prideš in prosiš za delo naših otrok, povsod te vprašajo: ,Sind sle deutschstammig, kennen sie kein Deutschstammlgkelt-Zeugnis besorgen. flusiander kennen wlr nicht elnstellen". Kaj pravi domovina k temu? Kako je pa pri nas doma?
Martin Sapotnik, tajnik.
Oberhausen-Osterfeld Heide. — Društvo sv. Barbare v Osterfeld prosi, da bi tale oglasek našel malo prostora v Rafaelu. Nismo še nadlegovali in se obračali s kako prošnjo na Rafaela, saj nismo še nikoli kaj takega doživeli med Slovenci. Nekateri Slovenci so 2e dolgo let v tem kraju, a kljub temu še ni bilo slišati, da bi bil kdaj kak Slovenec doživel in obhajal zlato poroko, kakor sta jo obhajala 31. januarja 1936. Anton in Margareta Ostric, Sterkrade Wane Str. 25. na Nemškem. V zakonsko zvezo sta stopila leta 1886. Anton Ostric, rojen 20. maja 1856. v Pod-gradu, Št. Jurij ob južni železnici; zdaj je star 80 let. Margareta Ostric, rojena Fijauš, rojena 7. junija 1865. v Žeče-Konjlce; zdaj je stara 71 let. V Nemčiji sta že 40 let. Zakonca sta bila obdarovana z 11 otroki; od teh 11 so že trije v grobu, 8 je še živih. 6 sinov in 2 hčere, ki so vsi poročeni, so bili pričujoči ob-hajanja zlate poroke svojih staršev. Ulica Wane Strasse je bila s cvetlicami in zelenjem okinčana. Godba, pri kateri si je v mladih letih služil kruh, je jubilantoma krasno igrala. Zvečer je bil sprevod, ki ]e zbudil veliko pozornost. Udeležba na dan zlate poroke, le bila častna in velika. Dosti je bilo Slovencev in še več Nemcev. Ob 8. uri zjutraj je bila sv. maša, pri kateri sta jubilanta sedela v okinčamh stolih pred oltarjem. Jubilanta, vsi otroci in sorodniki so pristopili k mizi Gospodovi. Popoldne se je razvila veselica v dvorani, kjer so bili pričujoči: Jubilanta, sorodniki, znanci in prijatelji. Jubilanta sta prišla obiskat tudi gosp. župnik iz Sterkrade in Osterfelder Heide. Župnik Borheld in tudi gospa Pavla Vodušek od Roženvenske Bratovščine sta jubilantoma čestitala z lepimi nagovori in pii tem seje masikatero oko zasolzilo.
Želimo jim, ie na mnoga leta! Janez šnek.
Castrop-Rauqel — Pri rojakih tukajšnjega narodno-katoliškega društva sv. Barbare, Je ta bela žena začela pogosto trkati na vrata ter nam zadnji čas kar štiri, nadvse dobre Slovence in verne člane, enega za drugim vzela v večnost.
Dne 29 januarja 1.1. pa smo spremili k večnemu počitku našo drago rojakinjo Marijo Jaievičevo, rojeno Breznik, doma iz Loke pri Tuhinju, srez Kamnik. Bilo ji je .55 let.
S svojim možem Antonom JaSovec, s katerim se je poročila leta 1902. in mu rodila deset otrok, od katerih Jih še živi sedem, je ranjka živela v največji zakonski slogi. S svojim soprogom in otroci je preživela v Nemčiji 34 let ter v teku teh dolgih let ni pozabila svoje rodne zemlje, svoje domovine In bila obenem prav krščanska in vzorna mati svoji družini, vsem nam drugim pa v dober zgled.
Kako je ranjka bila med nami priljubljena in spoštovana, je pokazal njen pogreb. Pokopali smo jo z vsemi društvenimi častmi. Spremljalo pa jo je na njeni zadnji poti poleg obilnega števila rojakov In domačinov tudi nemško materinsko društvo z zastavo.
Vsem pa, ki so se udeležili pogreba, posebno pa onim, ki so darovali vence, se društvo, kakor tudi družina ranjke, najiskrenejše zahvaljujejo.
Bodi ji lahka tuja zemlja!
Preostalim naše iskreno sožalje! Franc Borišek.
Gladbeck. — Kakor vsaki mesec, tako smo se zbrali tudi v prvem mesecu novega leta 1936. v nedeljo 19. januarja pri večernicah, katere so imeli naš dušni pastir in vodja pč. g. konsistorialni svetnik Tensundern. Pri tej priložnosti je pokazal naš izvrstni pevski zbor zopet svoje delovanje. Povzdignil le službo božjo s krasnimi božičnimi pesmimi,kakor: Hitite kristjani, Božji nam je rojen sin, in Glej, zvezdice božje migljajo lepo. Po večernicah smo se pa zbrali v društveni dvorani, kjer smo imeli občni zbor društva sv. Barbare in roženvenske bratovščine. Predsednik Dobrave je v začetku zborovanja prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno je pozdravil pč. g. duh. vodja Tensunderna. Po nekaterih društvenih vesteh so pč. g. Tensundern povedali, da pride letos za Ve-likonoč med nas pastlrovat katehet in urednik izšel j. vestnika »Rafaela" pč. g. Jože Premrov, nakar so navzoči te besede prisrčno pozdravili. (Torej predragi gosp. urednik, prisrčno pričakovani.) Predsednik je še agilno ag'tiral za izselj. vestnik Rafael; oglasili so se trije r.ovi naročniki. Radi božične otročje obdaritve jc naznanil, da bo vse storil za korist društva in da bodo starši, kakor tudi otroci zadovoljni. S tem je pokazal svojo moč, ker je to težko vprašanje rešil.
Tajnik Štefan Južnik je nato prečital letni pregled društva v letu 1935. Od tega pregleda smo izvedeli, da Se je tudi v tem letu, kakor sploh v vseh 26 letih obstoja društva, koristno delalo v čast Bogu in cerkvi, kakor tudi narodu in mili domovini. Zelo v lepem spominu nam bo to leto ostalo, ker se je iz našega okraja udeležilo 43 oseb veličastnega evha rističnega kongresa v Ljubljani. Kongres bo ostal udeležencem v trajnem spominu.
Na igralnem polju pa je pokazal igralni oddelek, di tudi ni spal. Predstavili so nam igralci v nedeljo 20. januarja krasno božično igro: Henrik, gobavi vitez. Na prosvetnem polju pa lahko poročamo, da smo imeli 20 naročnikov Domol|uba, 20 naročnikov izselj. vestnika Rafaela, 16 naroč. Bogoljuba, 2 naroč. Slov. Gospodarja, 7 naroč. Mohorjevih knjig in družinskih pratik pa 75. Iz tega se vidi, da pošlje društvo lepo vsoto v domovino za lepo branje; s tem držimo lepo zvezo z vsemi predstojniki v naši mili domovini. Ako tukaj nekateri fanatiki mislijo, da mi nismo zadosti narodni, si lahko tukaj en košček odrežejo. Seveda nismo mi oni, kateri morda pri vsakem kozarcu vpijejo „Zivi|6 Jugoslavija', v srcu pa so dru.ega mišljenja. Mi smo oni, kateri so poštenega mišljenja In aktivno delamo za za našo milo domovino Jugoslavijo. Naj bo vendar enkrat naši javnosti v domovini jasno, da naj se ona potegne za io, da država ne bi trosila Bog ve koliko denarja, kateri je namenjen za jugosl. kulturo, v resnici pa gre vse v alkohol. Na vsak način je nujno potrebno, da odpošlje vlada komisijo in da ta preišče to stvar in se obenem prepriča o delovanju naših kat. društev.
Število naših članov imamo 125. Večinoma od teh so invalidi in brezposelni. Poleg teh Članov pa imamo še 35 podpornih članic.
Blagajnik Jožef Kravanji je povedal letni obračun. Tudi on je pokazal, da je bil mojster v finančnem vprašanju, ako premislimo, da smo pri tako majhni udnini, 10 Pf. mesečno, pri tolikem delu izhajali. Tudi tukaj se vidi, kako se dela z idealizmom. Tu je tudi dokaz, da mi nismo nobeni materialistl. Ker pa je blagajnik Kravanja 13 let skrbno vodil blagajno, le v zadnjem letu ga je nadlegovala bolezen, je to službo in breme odložil. Pč. g. Tensundern so v dolgem govoru še enkrat podčrtali veličino in uspeh društvenega dela. V svojem govoru so se zahvalili celemu društvu za zvestobo, posebno so se zahvalili predsedniku in blagajniku za koristno delo in vsem odbornikom, splošno pa pevskemu zboru za lepe pesmi; prosili pa so, da naj tudi v novem letu tako složno skupaj držimo, kakor smo doslej.
Volitve novega odbora so se tudi vršile, in sicer so bili izvoljeni z.i blagajničarja Miha Berlec jun.
z 21 glasovi, za predsednika pa stari predsednik Do-brauc z 33 glasovi. Drugi odborniki se niso izvolili in zato so stari ostali. Nato se je predsednik Dobrauc vsem članom zahvalil za zaupanje; obljubil je, da bo tudi v bodoče skrbno deloval v korist in ugled društva, kakor v čast Bogu in narodu.
Blagajničarka roženvenske bratovščine gospa Neža Južnik je potem predložila letni obračun blagajne bratovščine. Tudi tukaj se je videlo varčno delovanje. Predsednica gospa Gorše pa je povedala število članic, in sicer imajo še v bratovščini 142 članic. Posebno je agitirala za lepo branje. Tudi temu odboru so se pč. g. Tensundern prisrčno zahvalili za koristno delo obenem pa tudi prosili za bodoče skupno delovanje. In tako se je občni zbor zaključil v najlepši slogi.
Poročil se je dne 5. januarja naš član in pevec (sin predsednice roženv. bratovščine) Janez Gorše, doma je iz Novega mesta. Za ženo si je izbral nemško državljanko Erno Kafis. Pevski zbor je na predvečer poroke priredil mlademu paru podoknico. Tudi na tem potu izrekamo novoporofencema naše iskrene čestitke.
Belgija
Kraljevska banska uprava Dravske Banovine
sporoča: Poslaništvu Kraljevine Jugoslavije v Briselu. Iz Francije, Holandlje, Belgije in Nemčije repatriirani izseljenci pripeljejo v mnogih primerih s seboj v domovino svoje pohištvo in razno prtljago, ne da bi bili v položaju plačati železniško tovornino. Pripetilo se je tudi že, da so radi neplačane tovornine ostale pošiljke v flachenu, Pod-rošci in na raznih drugih železniških postajah.
Izseljenski povratniki, lastniki tovornine se stalno izgovarjajo, da jim je bilo pri odhodu povedano, da bo blago, oziroma pohištvo poslano brezplačno na njih stanovanje v Jugoslaviji, ter se o prihodu sploh ne brigajo za svoje stvari, Šele, ko so se izseljenski povratniki prepričali, da temu nI tako, prihajajo s svojimi pritožbami in prošnjami na Kraljevsko Bansko upravo.
Ker v Jugoslaviji tudi za izseljenske repatriirance ni prostega prevoza, znaša tovornina in železniška ležarina v mnogih primerih več, kakor je vredno blago
Po jugoslovanskih železniških predpisih se pod nobenimi pogoji ne smejo izročiti pošiljke, predno ni plačana tovornina. flko se pa pošiljke ne prevzamejo, narašča dnevna ležarina tako visoko, da zapade blago v občutno škodo izseljenskih povratnikov.
Zato se naslov naproša, da opozori vsakega izseljenskega povratnika ob priliki vidiranja potneqa lista za vrnitev v domovino, da absolutno ni dosegljivo, da bi bil prevoz pohištva v Jugoslaviji brezplačen in da mora vsak potnik po jugoslovanskih železnicah plačati voznino.
Ker je bilo v mnogih primerih poslano pohištvo enostavno na naslov izseljenskega referenta kraljevske banske uprave v Ljubljani, naj naslov prizadete obvesti, da je to nedopustno. Rko Izseljenski povratnik ne more poslati svojih stvari na svoj naslov ali na naslov kakega sorodnika, potem naj se posluži naslova kakega špediterja. Posebne težave povzroča, ako je v enem vagonu pohištvo povratnikov iz raznih krajev, brez točnih naslovov lastnikov.
Z ozlrom na dejstva, da so nekateri izseljenski izaslanlki in korespondentl vračajočim izseljencem obljubili, da je prevoz po jugoslovanskim železnicah brazplačen, se naslov naproša za ukrenltev, da v bodoče ne dajejo takih neosnovanih obljub. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je namreč na zadevni tukajšnji predlog z dopisom z dne 30 septembra 1930 G. D, br. 86354 odgovorila, da ne sme dovoliti brezplačnega prevoza pošiljk naših Izseljencev po Jugoslovanskih železnicah.
Po pooblastilu bana načelnik oddelka za soci-jalno politiko in narodno zdravje.
Eysden St. Barbe. - Miklavžev in božični večer, flll bo letos tudi sv. Miklavž kaj nosil? Pa bomo Imeli tudi božično drevesce? Tako so me povpraševali otroci, ki obiskujejo jugoslovanske šolske tečaje.
Bilo je popoldne, 22. decembra v nedeljo. Domenili smo se vsi Jugoslovani Iz Eysdena In nje okolice, da se zberemo na ta dan v dvorani flpolo, kjer smo tudi res pričakali sv. Miklavža. Se preden pa je prišel, sem imel čast med navzočnimi pozdraviti tudi Izredna gosta iz kralj poslaništva v Brlslu, g. tajnika Pavloviča In g. izseljenskega iza-slanika Spahiča, katera sta bila prisrčno pozdravljena tudi od predsednikov tukajšnjih jugosl. društev. Oba sta se v iskrenih besedah zahvalila za pozdrave In dobrodošlico ter pozdravila vse navzočne.
Nato so nastopili šolarčki z ljubkimi deklamaci-
jami, recitacijami domorodne in prigodne vsebine. Za njimi je bila alegorija 8 malih škrateljčkov In parkeljev. Bila je lepa slika ob rdečem motnem svitu, ki ga je Izžareval ogenj sredi odra O, da ste videli oči malčkov - saj je bil pekel pred njimi! Ko je slika izginila, so se pač vsi oddahnili. Nato se je podajala otroška Igra s petjem .Miklavž prihaja". Velik, častitljiv In lep je stopil na oder sv. Miklavž s svojim polnoštevilnim spremstvom. Nagovoril je navzočne s krasnim govorom in s pozdravi Iz domovine ter razdeljeval darila. Obdarjenih je bilo približno 200 otrok. Vsak je prejel vrečico s slaščicami in sadjem, šoloobvezni otroci pa še šolske potrebščine. Tudi odrasli so dobili več zavitkov, vsi pa manjše škrniceljčke z bombončki.
Po Miklavževem odhodu je pevsko društvo .Zvon', ob prižganem božičnem drevescu, zapelo več božičnih pesmi. Tedaj je bilo marsikatero oko rosno Zakaj? Čemu? Nihče ni povpraševal. Bila so čuvstva, ki so hitela najbrže v domovino, domov, k svojcem I Je pač težko v daljni tujini. Želeli smo si vesele praznike - želili Jih tudi vsem v domovini. Ugasnili smo lučke na božičnem drevescu, otroci pa so obtrgavali bogato obloženo drevesce. Prijetno smo se še poslovili od navzočnih, zlasti še od obeh gospodov iz poslanstva, ki sta bila iznenadena nad izvajanji tega dne in nad ljubeznivostjo nas izseljencev.
Pripomniti moram, da se za vse prispevke in sodelovanje k tej nadvse uspeli prireditvi najtoplejše zahvaljujem predstavnikom tukajšnjih društev In njihovim članom. Posebej pa se še zahvaljujem za velikodušen dar našega poslanika, gospodu Kasidolcu, s katerim je bilo omogočeno sv. Miklavžu nakupiti šolskih potrebščin za jugoslovanske šolarčke v Eysdenu, Zwartbergu, Water-schaju in Winterslagu. Tako tudi se lepo zahva ljujem za lep dar tajniku gospodu Pavloviču iz kr. poslaništva.
Veselje in zadovoljstvo otrok pa je vsem skupaj, sicer skromna, a najizrazitejša srčna zahvala.
Prijeten obisk. — Prav prijetno smo bili izne-nadeni v Eysdenu, ko sta nas baš ob miklavževi in božični prireditvi iznenadila s svojim obiskom gospoda iz kralj, poslaništva g Pavlovič in g. Spa-hič. Prav je, da sta prišla med nas in se z nami pogovarjala. Prejšnji dan pa sta obiskala tudi naša društva v Waterschaju in Zwartbergu, kjer sta tudi v spremstvu učitelja Stovička obiskala več jugoslovanskih družin. Žal, da jima je bil čas precej na kratko odmerjen, morala sta odpotovati dalje v Holandijo k našim sorojakom. Vsekakor sta čula in videla mnogo in kakor sta se izjavila, sta bila s svojim posetom prav zadovoljna, še bolj pa mi njunega obiska. Obljubila sta pač, da nas v kratkem času spet obiščeta in da nas bo gotovo po-setil tudi naš kr. poslanik. Kličemo jim v naprej: »Vsikdar dobrodošli!'
Nezgode. — V novembru si je naš izselj. pater g. Hugolin Prah močno poškodoval desno nogo. Več dni je ležal v kliniki v Waterschaju. Kot re-konvalescenta z nogo v mavcu, so ga za dalj časa odpeljali v frančiškanski samostan v Louven. Hvala Bogu — popolnoma je ozdravil in se na Novega leta spet vrnil med nas. Imamo ga vsi radii Želimo mu močnega zdravja, plodonosnega dela med nami in prav srečno in zadovoljno Novo leto!
Jugosl. društvo sv. Barbare v Eysdenu je v decembru za vedno izgubilo svojega večletnega člana Peteline Ignaca. Umrl je za jetlko, ki si jo je nakopal pri napornem delu v rudniku. Njegovim sorodnikom nafie iskreno sožalje - njemu pa .Rahlo žemljico I'
Istega društva član, Janko Tušek, se je težko ponesrečil v tukajšnjem rudniku. Zlomil si je nogo. Upamo, da bo kmalu okreval — in mu bo novo teto srečnejše.
V	bolnicah leži še več naših sorojakov. Med njimi so težje bolni Zelič iz Eysdena in Umek Iz Gladbekapri Zwartbergu. Želimo vsem skorajšnjega popolnega ozdravljenja.
V	rudniku ,St6. flme des Carbonages de Men-ceau-Fontaine d Monceau s./S.\ se je v novembru 1933 I. težko ponesrečil naš sorojak Gornik Franc. Po dveletni mučni bolezni ga je Bog rešil trpljenja in ga poklical k sebi. Sožalje izrekamo materi Frančiški Hiti, ki je edina njegova najbližja sorodnlca. Naj mu bo žemljica v tujini rahla!
VpraSanje. - Na skupščini delegatov vseh jugoslovanskih izseljencev iz Zapadne Evrope, ki se je vršila 10. nov. 1935.1, v Seraingu pri Liigu, je bilo dogovorjeno, da se bodo delegati ponovno sestali v svrho sestave resolucije o delavskih konvencijah, s pripombo, da bi dotlej delegatje posa meznih društev, kolonij In zvez pripravili tozadevne.
Naša društva že imajo izdelane te resolucije in čakajo poziva na ta sestanek. Vprašamo se le, kdo je sklicatelj in kje bo sestanek? Predlaqal bi, da skliče ta sestanek tajnik .Kolonije juqosl. radnika v Seraingu', ki ima gotovo vse naslove jugoslovanskih društev Iz zapadne Evrope. Potrebno bi le bilo, da mu predlagate kraj in čas — In da nas pravočasno — vsaj 10 dni pred sestankom, o sestanku obvesti.
Prireditve. — Jugoslovanske izseljence v Bel-gill in Holandlji se obvešča, da pripravlja dramat-ski odsek juqosl. društva sv. Barbare v Eysdenu igro .Domen', ki bo predvajana koncem februarja ali začetkom marca teqa leta.
Isto tako se pripravlja pevsko društvo .Zvon', da uprizori spevoiqro .Kovačev študent".
Povabila bodo pravočasno odposlana 1 Že vnaprej ste k obem prireditvam najvljudneje vabljeni.
Naročnikom Rafaela. - Vsi naročniki Rafaela v belgijskem Limburqu ste najvljudneje naprošeni, da poravnate naročnino za nazaj in za naprej pri g. patru Prahu ali pri q. učitelju Stovlčku, da se naročnina čimprej odpošlje upravi lista.
Winterslaq. — Slovensko delavsko podporno društvo sv. Barbare uprizori na Binkoštno nedeljo, dne 31. maja t I iqro .Miklova Zala" v dvorani Welkom v Winterslagu. Pričetek je ob 5. uri popoldne in se v naprej priporočamo vsem sosednjim bratskim društvom.
Minulo leto je društvo napravilo več izletov in uprizorilo več iger Na božični večer smo imeli družinski večer; obdarili smo društvene otroke z božičnimi darili.
Meseca januarja 1.1. smo imeli občno zborovanje. Za I. 1936 je ostal odbor neizpremenjen.
Komac Pavel, predsednik.
Holandija
Heerlerhelde. — Dne 12. januarja se je vršil v prodoru gostilne g. J Zajca občni zbor tukajšnjega društva sv. Barbare. Predsednik g. E. Strucelj je z pozdravom: .Bog živi" otvoril zborovanje, nakar je na kratko omenil delovanje društva v preteklem letu. V zadevi proslav je bilo pomembno zlasti Vstajenje o Veliki noči, odhod častitega gospoda kaplana Dr. Oberžana, Narodni praznik, Izseljenska nedelja. Društvo je priredilo med drugim tudi izlet na svetovno razstavo v Brilssel. Podrobnejši podatki pa so razvidni v društvenem zapisniku.
Nato je blagajnik poročal glede stania društvene blagajne. Dohodkov je imelo društvo 574'14 Fl a izdatkov 48250 Fl., v blagajni ie torej še 64 89 Fl., Glavni izdatki so bili: naročnina za Domoljub, Slov. Gospodar in Rafael v znesku 68.85 Fl., raznašalcu časopisla 40.40 Fl., Zvezi ter za Werkliedenhond 27.07 Fl. ter podpore 10.00 Fl. Število članstva se je skrčilo; pted par leti je imelo društvo čez 100 članov, a danes je samo še 37 rednih članov; vzrok temu so zlasti redukcije delavstva.
Predsednik je omenil glede socialnih razmer nas izseljencev, zlasti vprašanje stirostnega zavarovanja, nakar je tudi č. g. pater Teotim podrobneje razpravljal o tej zadevi.
Navzoč je bil tudi tajnik Zveze Jugosl. društev v Ho'andiji g. R. Selič, kateri je zlasti priporočal skupno delovanje društev. Nato so se v njegovi navzočnosti vršile volitve društvenega odbora za I. 1936. Odhnr sestoji: predsednik M. Štrucelj, Kampstrat 246., podpreds. J. Ograjenšek. B"frsdaal 144, tajnik J. Kampuš, Roebroekerweg 37b, blagajnik Fr. Godec, ter preglednika L. Sterman in A. Maruša.
Predsednik pripominja članstvu, da se v slučaju smrti kakšnega Jugoslovana polnoštevilno udeleži pogreba istega, ne oziraje se na to, če je bil član društva ali ne, ker v tem slučaju je treba pokazati javnosti, da vlada sloga in ljubezen med vsemi jugosl. izseljenci.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je zaključil predsednik zbor z želio, da deluje društvo tudi v bodoče na dosedanji podlagi, to je v verskem kakor tudi v narodnem duhu, ter s tem dokaže, da so Slovenci tudi v tujini ostali verni katoliki in zvesti državljani naše"ljube domovine Jugoslavije
M. štrucelj, predsednik.
Heerlerhelde. — Ker se je zadnji čas po slovenskem časopisju razpravljalo tudi glede radia, naj «e torej tudi s strani slovenskih izseljencev tukaj v Hohndiji sliši mnen|e o tem.
Kakor razvidno se smatra radio v Jugoslaviji še vedno kot'luksu*, kar pač nikakor ni pravilno Za nas delavce v tujini je to pač nekaka vez, ki nas ob večerih spaja z domovino Seveda je dosti godrnjanja in kritike pri aparatu, kadar ne moremo sprejemati ljubljanske postaje, kot hi bilo Jeleti, Žalostno res, z
ozirom na druge države, da Jugoslavija ne more najti sredstev za ojačenje in povečanje svojih oddajnih postaj.
Da ima ljubljanska postaja samo okrog 11.000 poslušalcev, se res slabo sliši, saj se vendar slovenski narod še v tujini prišteva kot precej kulturen. Kje je iskati vzroka, da se ljudstvo bolj ne zanima za radio, je jasno. Preveliki stroški za sedanje kritične čase.
Ze aparat sam stane za delavca tamkaj celo premoženje in potem poraba toka in naročnina. Če bi se ti stroški znižali, je pač verjetno, da bi se zlasti med delavskimi sloji razmnožili sprejemni aparati. Saj si vendar v času te svetovne gospodarske krize delavec ne more privoščiti skoro nlkakega razvedrila in če po prestanem težkem delu priključi radio, je to pač v njegovo veliko uteho. Seveda pri tem ne gre samo za glasbo, temveč tudi za razna predavanja in sllčno, potom katerega se delavstvo tudi kulturno izobražuje.
Vprašujemo se pač kaj bo z aparatom, kadar nas odpuste (kar gotovo ne bo ve,, dolgo) in se vrnemo v domovino. Kaj hočemo z aparatom? Ga hočemo morda za slepo ceno tu prrdati in torej domačinom tukaj poleg raznih drugih ugodnosti, katere imajo od nas tujcev, pustiti še to priložnost?
Vzeti aparat s seboj v domovino bi nam bilo seveda najljubše. Tu so pa zopet razne sitnosti in stroški. Delati prošnje in plačati kolke za to in ono stvar; za aparat pa še posebej in plačati od njega še carino, tega ne zmoremo.
Želja, oziroma prošnja tukajšnjih poslušalcev radia torej je, da se v tem ozlru kaj ukrene in se nam omogrči, da spravimo aparate brez carine in drugih sitnosti v domovino, radi katere smo si jih večinoma tudi nabavili.
Z veseljem pa smo sprejeli vest, da se v bodoče posveti par ur nam izseljencem potom Radio postaje v Ljubljani. Želeli bi, da se v to določi zadnja ali predzadnja nedelja v mesecu in to v večernih urah, ker takrat je sprejem boljši, kakor popoldne. Naj bi tudi list .Rafael' prinesel pravočasno program tozadevne oddaje,
V	unanju, da se tozadevno razmere zboljš3jo, želimo vsem poslušalcem radia kakor tudi ostalim v domovini srečno novo leto!
Poslušalci radia v Holandiji.
Iz holandskega limburga: Iz društvenega življenja v Lutterade. Naše društvo sv. Barbare je imelo dne 1, januarja občno zborovanje, katerega je vodil tajnik zveze g. R. Selič. Po pregledu društvenega dela v preteklem letu, so sledile volitve. Izvoljen pa je bil zopet stari odbor in sicer kot predsed-sednik g. Kapel Fr., kot tajnik g. Simončič Ivan in blagajnik «. Jazbec Miha. Vodstvo kolesarskega odseka ie pa prevzel novi odbor v roke in sicer predsednik Martine Franc, tajnik Rojnik lakob in in blagajnik Košir Fr. Preglednika računov pri društvu sta Grobelnik Lovrenc in Mlekuž Josip, knjižničar pa Simončič Ivan.
Četudi živimo v težkih časih, ko se vse pritožuje, smo vendar zadovoljni z našim delom v preteklem letu in želimo, da bi nam Bog blagoslovil tudi letos naše društveno delo in nas združeval v pravi slogi in prijateljstvu.
Za častnega člana je bil izvoljen g. Marine Lu-dovik, bivši predsednik društva, ki je veliko s'oril za društvo s svojim požrtvovalnim delom, med drugim je največ pripomogel, da je društvo v Lutte-radu dobilo društveno zastavo. Zato tudi prav, da ga tudi društvo ni pozabilo.
Pogrešamo pa našo gdč. Ažmanovo. učiteljico, ki nam je tako lepo vzgajala našo deco. Zavedamo se mi starši, kako smo dolžni vzgojiti naše otroke. Toda, kako težko je to v tujini I Človeku se zdi, da so otroci vsak dan bolj tuji. Z vsemi močmi se upiramo temu mi"starši, a dosežemo k večjemu to, da govore vsaj doma naš materini jezik, komaj pa stoni čez prag, je že zopet tujec. Kako lepe uspehe je že dosegla gdč. Ažmanova pred par leti, a S časom se bo vse razgu-bilo. Kako lepo se je že glasila po naših domovih slovenska pesem iz grl naših malih. Vsi smo bili zadovoljni, ko smo imeli pomoč pri vzgoji naših otrok. A ndšla je učiteljica in zastonj je bil ves trud.
V	bolnišnici v Sittardu leži že dva meseca naš rojak Maurič, ki boleha na revmatizmu.
V	družini Markošek pa se je rodil sinček. Čestitamo.
Chevremont. — Občni zbor društva sv. Barbare se je vršil dne 5. jan. po sv. maši. Udeležila sta se ga tudi domači g. žu-rnik in čast. g pater Hugolin Prah. Poročilo blagajne in zapisnika se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Potem je prišla točka, volitev novega odbora. Predsednik Beline se je zahvalil za zaupanje in je predlagal, da si mj navzoči izvolijo
drugega predsednika. Mnenje vseh članov je pa bilo, naj ostane stari odbor in tako je tudi obveljalo v zadovoljstvo članov in v korist društvu.
Za častnega predsednika društva smo izvolili g Habets, župana v Kerkrade. Dalje za častne člane sledeče prijatelje našega društva: g. Dupont, naš konzul v Heerlenu, Dr. Widershoven, policijski uradnik Baker, poštni uradnik Ernst, Dr. Crobach, Dr. Limpentz, nadučitelj Bloemen in gdčna Steln-fels, predsednica društva za varstvo deklet, ki je že marsikateremu slov, dekletu pomagala.
Brunssum. - Dne 12. jan. se je vršil po sv. maši, občni zbor društva sv. Barbare. Navzoča sta bila tudi g. pater Teotim in zvezni tajnik R. Selič. Pregled črez preteklo leto je pokazal zopet lepo delovanje društva, za kar se zahvalimo članom, odboru in duh. vodju p. Teotimu, kakor tudi Zvezi. Zato ni čudno, da so hoteli obdržati stari društveni odbor dalje. Ker je pa predsednik Pučnik ponovno odklonil zopet predsedstvo radi družinskih zadržkov, ker ima bolehno soprogo, je bil izvolien za novega predsednika društva g. DoboVišek Franc enoglasno. Tudi v novega predsednika imamo zaupanje, kajti saj je že večleten agilni član društva Sploh je društveno delovanje v Brunssumu zmiraj lepo, člani, kot odbor, dela roko v roki in tako tudi v naprej želimo. Tajnik in blagajnik ostaneta tudi naprej ista. Na tem zborovanju je društveni predsednik izročil v imenu društva našemu zastavonošu Šketu spominsko medaljo za velik trud, saj je menda malo zastavonoš pri društvih, ki bi že 10 let s tako ljubeznijo in ponosom nosili zastavo naše rudarske patrone sv. Barbare.
Za častnega predsednika smo izvolili našega čast. patra Teotima, za častnega člana pa starega člana in dobrotnika društva gospoda Senekoviča.
Naslovi društvenega odbora i Predsednik: Dobo-višek F., Hazekamnstr. 15, Rum^en; tajnik: Godec F„ Lindenpleen 13. Brunssum; blagajnik: Kupnik Jos, Heufkenstr. 23, Brunssum.
Hoensbroek - Društvo sv. Barbare je imelo svoj občni zbor dne 26. jan. Po pregledu dela čez preteklo leto se je zahvalil v imenu članov p. Hladi n J. odboru za lepo delo, ki so ga storili za dru štvo. Poudaril je posebno lepo zastopnost pri delovanju med člani in odborom, kar je tudi v bodoče želel. Zato je tudi predlagal, da naj stari odbor naprej ostane, kar se je enoglasno sklenilo. Po kratkem prijateljskem razgovoru, se je predsednik društva F. Po-bežim zahvalil za zaupanje članom in končal svoje besede z željo, da bi še vnaprej tako vsi skupaj delovali in-je zaključil občni zbor s krščanskim pozdravom.
Eygelshoven. — Po sv. maši smo tukaj imeli dne 2. febr. društveni občni zbor. Navzoča sta bila domači g. župnik Ritten in č. g. pater Hugolin Prah. Po pregledu čez preteklo leto, smo prišli na volitve, katere je vodil tajnik zveze g. Rud. Selič. Enoglasno je bil izvoljen naprej stari odbor društva.
Popoldne smo pa imeli ob 4. uri slovenske v'e-černice; litani|e sta pela č. g. patra Hugolin in Teotim. Na harmonij je pa spremljal odpeve naš pevski vodja Beline F.
Po večernicah smo pa odšli skupaj v lepo dvorano pri Nolsu, kjer nam je predvajal filmske slike naš pater Hugolin. Videli smo ta večer res zelo veliko, pasijonske igre v Oberammergau, dalje slike iz naše ožje domovine Slovenije, solčno Dalmacijo, del Hrvatskega Primorja in drugo, kar vem da bralci ne uganejo; namreč videli smo tudi, kako je .naš* pater Teotim .špaciru" po Ljubljani. Res prav zanimivo je bilo.
Pa tudi naš pater Hugolin nam zna zmiraj pri vsaki sliki ne samo kaj zanimivega, ampak tudi kaj veselega humorlstičnega povedati, tako, da smo se tudi večkrat pošteno smejali in želimo še večkrat, da bi prišel s filmskim aparatom k nam.
Spekhholzerhelde. - Tudi tukaj ima društvo sv. Barbare še naprej svol stari odbor, in sicer predsednik in blagajnik Ožek Franc in tajnik Vodeb Franc.
Na razna vprašanja radi penzlje itd. bomo objavili našim izseljencem v Holandiji bolj obširno v prihodnjem Rafaelu, ker je povabila Zveza Jug. društev društvo sv. Barbare v Holandiji na svojo sejo g. Pel-zer J. predsednika R. K. rudarskega udruženja v Ho-landi|i, ki je bil tudi delegat na mednarodnih konferencah v Švici in bo z njim obravnavala vsa vprašanja, ki so za nas važna, In sicer dne 9. febr. o poteku enega in drugega bomo kakor smo že poročali, v v listu .Rafael' objavili rezultat.
Za Mohorjeve knjige naj se takoj prijavijo člani pri društvenih predsednikih ali odbornikih. Tudi letos bodo izšle krasne knjige.
Tajništvo Zveze jug. društev sv Barbare.
Francija
Kreutzwald, Moselle. — Društvo sv. Barbare v Kreutzwaldu je imelo 29. decembra 1935 lepo uspeli družinski večer, ki so se ga udeležili vsi č!aq) Društva sv. Barbare s svojimi družinskimi člani. Nato je bila obdarovana mladina, sicer bolj skromno, a najlepše je to, da se ni delala nobena izjema kot druga leta. Vse to je popravil novi odbor. Pri tej priliki nas je obiskal tudi g. Grims in nam razložil naše težkoče. In da bi Slovenci v teh težkih časih bolj vzajemno delali, se je tudi že sedaj pokazalo, ko je naše Društvo sv. Barbare dobilo že mnogo novih članov, ki delajo za obstoj, ne pa za razdor in nazadovanje blagajne. To, kar se je zgodilo pred 4 meseci pri nas, smo sedaj v tem kratkem času že popravili in kar je še, se mora urediti v najkrajšem času.
Društveni sestanek 12. januarja se je vršil kot po navadi. Prečitalo se je vse, koliko se je dalo podpore za člane in sedaj je ostalo v blagajni še 987 frs. 10 c. Če se bo v bodoče tako delalo, bo dobilo društvo ugled. Predsednik g. Balantič je zahteval volitve novega odbora. Soglasno je bil sprejet stari odbor s predsednikom g. Balantičem, kateremu čestitamo in mu želimo mnogo uspeha.
Zaradi obstanka v Franciji smo še vedno v nego-vosti. Kadar prideš skupaj z znanci, je prvo vprašanje: »Kaj pa papirji?' Težka vprašanja in še težji odgovori! Če greš domov, te ne poznajo. Pred kratkim nas je zapustil rojak in šel v domovino z veselo nado, da dobi delo zase in za družino. Kmalu nato nam je že pisal o dobrotah naše lepe domovine: od Jesenic pa do postaje Mislnje na Štajerskem je plačal Za prevoz pohištva 2.400 Din. Taka pisma dobivamo nazaj v tujino, zato pa ni čudno, če mnogi odpadajo od vere in domovine.
Tukaj dosti čitamo o beli kugi in tudi o načinu, kako jo pobijati, da se preveč ne zaseje med naše ljudstvo. Škoda je le to, da jo pobijajo, taki, ki imajo mogoče že sami tako bolezen, kakor tista gospa, ki piše v Slovencu (Žena iq dom). Po mojem mnenju, kakor piše, nima nič otrok, to se vidi iz Člankov, zato pa naj tista gospa vzame 6 otrok in tisti zaslužek kot navadni delavec in mislimo, da v 5 letih ne bo pisala več o beli kugi. (Dobro poznana). Jaz bi dal tisti gospej druga navodila za pobijanje bele kuge, če res misli delati za delavstvo, da tiste, ki izrabljajo delavstvo in pomagajo našim otrokom hirati in od lakote umirati, prav radikalno prime, ne pa samo pisati in delavstvu pesek v oči metati. Danes delavstvo ne verjame več besedam, zato pa pokažite v dejanjih; zato pa bele kuge niso začeli delavci, ampak tisti, ki delavca zatirajo in dajejo tako nesramne plače. Kdo se je bal pred vojno otrok? Zato pa krivica leži na industrijalcih in njihovih pomagačih, ki so plačani, da slepe delavce v časopisih in po raznih govornikih.
Sedaj pa še nekaj o denarnih vlogah izseljencev. Tisti, ki tukaj zgubijo delo, še niso dosti prizadeti; ko pridejo domov ne dobijo ne dela ne podpore, toda oni so še bolj nesrečni, ki so prišli V Francijo in hranili denar, da se niso upali še jesti samo zato, da bi več poslali domov in si preje kupili svoj dom, kaj pa sedaj ? Ko je odpuščen, mora iti domov, Francija ga ne mara več, ker je prestar, pohabljen in bogve kaj še in pride domov, pa ne dobi svojega denarja v roke, da bi začel kaj delati. Jaz kot dober poznavalec kolonij: Kreutzwalda, Špittelna, jean are, Merlebacha, Frauminga itd. pridem s temi ljudmi skupaj, pa dobim odgovor: ,Kaj boš h... šparal za druge, raje popijem, kot da bi drugi". Tako skrbi naša domovina za izseljence I Kar se jih še ni izgubilo, se bodo pa sedaj. Veliko je bilo obljubljenega na lanskem izseljenskem kongresu v Ljubljani z nadami, da bo saj nekaj vprašanj rešenih, pa do sedaj ni še nič. Vsaj pri tem vprašanju se ne morete izgovarjati kot pri drugih, da nočejo druge države podpisati zaščitnih delavskih pogodb. To imate sami v rokah. Ni kriva tuja država, pač pa domovina, če se te pogodbe ne sklenejo, potem imamo za druge stvari še manj upanja. Zato prosimo, da se vsaj nekaj doseže, če ne vse, kar se je zahtevalo.	** Ivan Šimenc.
Tucquegoleux-Marinei Dne 23. februarja na pred-pustno nedeljo bomo imeli v Tucque&nieux-village (Salic des Fetes) eno največjih prireditev, kar jih je bilo kdaj v Tucquegnleux. Pri igri .Domen' bo nastopilo kakih 25 oseb, vseh igralcev, pevcev in tambu-rašev bo pa kakih 60. Prireditev prične ob 3 popoldne. Svojo udeležbo je obljubil tudi naš novi generalni konzul iz Metza g. Uič. Vse sorojake sosednjih kolonij iskreno vabimo, da se ta dan skupno z nami razvesele in pozabavajo.
Mariniko podporno društvo je imelo svoj občni zbor v nedeljo 19. januarja. Med drugim si je izvolilo nov odbor in sicer: Janežič Anton, predsednik, Poljan-šele Franc, blagajnik, Fajfar Anton, tajnik, Globokar Edl, preglednik, Rože Rudolf in Oradiinik Ivan, odbor-
nika. Društvo je imelo v 1. 1935 prejemkov 2.541 (rs 30c; izdalo pa je kot podporo svojim obolelim ali poškodovanim članom znesek 1912 frs. Drugih izdatkov (kurjava), šol sobe, knjižnica itd je bilo 310 frs 10 c. Diuštvena blagajna je narasla za 319 frs 20 c, tako, da je sedaj čistega v blagajni nad 3000 frs.
Lievin P. De C. Severna Francija. — Številni pogrebi. Dne 12. decembra je umrla v bolnici v Lens Tome Agata, stara 41 let. Donu je bila iz Zgor. Tuhinja. Za njo žaluje mož rudar in 4 otroci.
Na sveti večer se je ponesrečil v jami Podlunšek Jurij. 1500 kg težka skala se je prevalila čezenj in mu zmežkala ves srednji del života. Živel je še par ur v silnih bolečinah, a pri zavesti do zadnjega. Polnočni zvonovi so mu peli mrtvaško pesem. Cenjen kot izvrsten delavec-rudar je postal žrtev težkega in nevarnega rudarskega poklica. Zapušča ženo in 3 otroke.
Dne 2. januarja t. 1. smo spremili v Mdricourt na zadnji poti Marijo Schoner, ženo paznika. Umila je v Karvinski bolnici na posledicah operacije v 35. letu starosti. Imela je lep pogreb. Udeležili so se ga ne samo naši rojaki, ampak tudi veliko Francozov in Po Ijakov. Glasni jok hčere-edinke in ostalih sorodnikov je pričal, kako jim je bilo težko slovo. Ganljivo je bilo, ko je donela slovenska pesem ob grobu tja v večerni mrak, želeč pokojnici večni raj.
Po dolgi in hudi bolezni je zatisnila dne 4. januarja svoje trudne oči Marija Gregur, žena rudarja v Ličvinu. Odšla je večkrat previdena s sv. zakramenti in očiščena po velikem trpljenju. Zadnje čase je imela le željo, da bi jo Bog kmalu vzel k sebi. Tako se ji je približala smrt kot prijateljica in rešiteljica.
Naše sožalje preostalim, vsem našim pokojnim pa sveti večna luč!
Merlebach. — Pred oltar sta stopila in si zvestobo obljubila: Anton Komac, krojaški mojster in Louise Kopi. Novoporočencema želimo veliko sreče!
Cenjenim rojakom priporočamo dobro vpeljano go-stiluo-restavracijo: Jakob-Ljudmila-Tauš-Hribar, Freiming.
Obiskujte slovenskega krojača Antona Komac, ki izvršuje prvovrstne izdelke po zmerni ceni. Freiming.
Za obisk v gostilni in v novoustanovljenem kinu se priporoča: Ferdinand Zakšek, Merlebach.
Slovenci-Jugoslovani v Freiming, Merlebach in Žan-dark pozor! Podpisani nudim prvovrstno sveže mleko vsako jutro dostavljeno na dom. Kot Vaš rojak računam na Vašo narodno zavest in upam, da se držite gesla: Svoji k svojim. Cenjenim odjemalcem se priporoča: Mario Kete, Freiming-Remo.
Aumetz in okolica. — Dragi Rafael! Ne pravim ti dragi le tako iz navade, ampak zato, ker si mi zares drag. Že Štiri leta sem tvoja naročnica, a vedno bolj si mi pri srcu, ker si zares kot dober prijatelj, ki resnično čuti z nami in proučuje naše razmere. Živel Rafaeli Tu, kjer sem jaz, smo samo dve slov. družini. V ostalem nam je približno tako, kot drugim izseljencem: iste težave, katere so tu pa tam pomešane z malimi dobrotami, katerih bi si morda v domovini ne mogli _ privoščiti. A kaj to v primeri z onim hrepenenjem po naši mili domovini, katerega nobena tuja dobrota ne more nadomestiti. Mi smo še posebno kaznovani, ker smo tako oddaljeni od ostalih naselbin in zato nimamo nikakega razvedrila v domačem jeziku. Nikoli ne slišimo božje besede v mili slovenščini, zato tembolj občutimo tujino. Samo čtivo nas veže z ostalim svetom. Imamo nedeljskega Slovenca, katerega nam zastonj odstopi naš izselj. pastir g. Švelc, za kar smo mu brezmejno hvaležni,
Pošiljam izseljenske pozdrave vsem, ki z nami dele usodo, posebno prijateljem in znancem.
Marica Arzenšek-Mašera.
Aumetz. — Za Aumetz in okolico so za posamezne kolonije sledeči raznaialci Rafaela. Aumetz: Pintar Izidor, Crusnes: Stiplovštk Fr., Audun-le-Tiche: Kra-gelj Fr., Tucquegnieux: Rože R., Krofi Fr. In Radič J., Moutiers: Skofca J., Ste Marie aux Chines: Pavle-nič S., Giraumont: Ditrich J., Hayange: Žbogar A., La Mouriere: Žnidaršič J., Villerupt-Cantebonne: Jurič J., Joudrevill: Kogoj Fr., Piennes: Centa AL, Mont-Bon-villers: Jazblnšek., Volmčrange-les-Mines: Stojnšek V. Gotovo se bodo vsi potrudili, da bo v njihovem okolišu vsak imel naročen naš izseljenski list. Za njihov trud Bog povrni.
Vsem, ki radi prihajajo v Aumetz na prireditve in ki izprašujejo kdaj da bo zopet kaj, sporočamo, da bo prihodnja prireditev na binkoštni praznik 30. maja. Prireditev bo združena s proslavo 10 letnice Slovenskega del. društva. Program bo zanimiv in zabaven, tako da že vnaprej računamo, da bo dvorana še bolj polna kakor zadnjič, ko smo proslavili narodni praznik Zedlnjenja in izseljensko nedeljo.
Nekateri izprašujejo, če bo tudi letos šel transport za izlet v domovino, če bo kaj, tako velik gotovo ne bo kakor za evhariatični kongres. Zato bo tudi nekoliko dražji. Najbrle bo izlet organizirala Katoliika
misija v Merlebachu, ki pa bo v tem slučaju pravočasno sporočila. Na splošno naj se pa večina pripravi na stalen izlet brez povratka. Kaže, da bo šel razvoj v'tej smeri.
Kanada
Kirkland Lake. - V Kanadi nas Slovencev ni veliko in še ti smo raztreseni po raznih naselbinah od vzhoda do zapada. Naselbine so majhne, ker naši ljudje niso stalno naseljeni, zlasti ne po rudniških naseljih, vedno gredo naprej na nova polja. Nekateri odidejo po večletnem trdem delu v rudo-kopih z lepimi prihranki na jug, tam si kupijo farme in se vživijo v kmetsko življenje. Drugi zopet odidejo domov v staro domovino, ker je priseljevanje omejeno, ni novega pritoka, zato se naše naselbine manjšajo in zato tudi ni uspešnega napredka ne v verskem in tudi ne v narodnem oziru.
V nedeljo 5 januarja je priredil dramski odsek S. C. P. D. v »Poljskem domu' igro .Deseti brat", ki je bila izborno podana; udeležba je bila po-voljna. Ob tej priliki nam je društvo sporočilo, da je vstopnina za mesec januar znižana na 1 dolar. Rojaki, poslužite se te prilike in pristopite k S. C. P. D., ki je edino slovensko podporno društvo v Kanadi!
Kaj pa naš izseljenski list Rafael? Kako malo, ali bolje rečeno nič se ne zmenimo zanj. In vendar je naš izseljenski prijatelj, ki nam prinaša vsak mesec zanimive novice, kako se godi rojakom doma in na tujem. In mi ga nočemo? Vsak drug časopis ima dostop v naše hiše, edino naš izseljenski vestnik Rafael ne; torej mi sami sebi nočemo dobro. Poglejmo druge narodnosti: Francoze, Irce, Poljake in druge kako so zvezani z domovino in prav zato uspešno delujejo in napredujejo. Pa še nekaj nam Rafaelova družba v Ljubljani nudi; nudi nam vsakovrstno pomoč v nesreči in tudi v naših najtežjih dneh. Izgovori, da je list Rafael predrag, preveč pobožen in da je premalo izdaj, so prazni in neosnovani. Prijatelj, saj daš lahko, kolikor sam hočeš in če daš, daš sebi v korist. Preveč pobožen pa ni noben list, saj še tako radi zaidemo na slaba pota. Če hočemo, da nas bo list Rafael večkrat obiskal, se ga oklepajmo in pristopimo k Rafaelovi družbi, ki nam more nuditi vsestransko korist.
Delavske razmere v Kanadi so se nekoliko zbolj-šale, toda kljub temu je še vedno veliko brezposelnih in ti so že dolgo brez zaslužka. Na pomlad se nam obeta več dela zunaj in pod zemljo. Zimo imamo precej milo, le kadar zapiha od severa proti jugu, močno škriplje pod nogami in prepiha vsak kožuh.
Tu prilagam 50 cent. kot naročnino za list Rafael na naslov: Mr. flnton Turk, Box 585, Kirkland Lake, Ont. Canada. Na moj zaostanek prilagam 50 cent, drugo bom po možnosti povrnil. Prisrčna hvala za večkrat poslani mi list Rafael. Obenem želim Rafaelovi družbi veselo in srečno Novo leto in mnogo uspehov. Kesneje se še kaj oglasim. Vsem prisrčne pozdrave!	Izseljenec.
(Vse drage nam rojake v Kanadi toplo prosimo, da se vsi naroče na izseljenski vestnik Rafael, ki je edino slovensko izseljensko glasilo in obenem močna vez med domovino in tujino. Vsi nam bodite iskreno pozdravljeni!)
Severna Amerika
New York. — Gospod Konstantin Fotič, kraljevski poslanik Iz Washingtona je priredil 2. januarja prvi oficielni banket.v .Hotel Waldorf-Astoria* v'New Yorku na čast gospodu dr. Gregoriju Rož-manu, ljubljanskemu nadškofu. Gospod nadškof dr. G. Rožman, ki je v teku treh mesecev obiskal vse kolonije naših izseljencev, je prisostvoval tudi evharističnemu kongresu v Clevelandu in se te dni vrača v Jugoslavijo z ladjo .Bremen', kjer zavzema odlično mesto kot slovenski primas.
Omenjenemu banketu je prisostvovalo večje število uglednih ameriških osebnosti.
Gospod poslanik Fotič je v svojem govoru p9> zdravil gospoda nadškofa dr. Gregorlja Rožmana in se mu zahvalil za vse delo in trud med našimi izseljenci. Gospod nadškof dr. Rožman se je po slaniku g. Fotiču zahvalil in dejal, da je uverlen in globoko prepričan, da je s svojim obiskom med izseljenci poživil vero in poglobil ljubezen do domovine Jugoslavije. Prisotne je prosil, naj tako kot do zdaj tudi v bodoče s simpatijami pomagajo pri delu za konsolidacijo Jugoslavije.
Monsignor Lavelle, kije zastopal kardinala Hayesa, je želel g. nadškofu srečno pot in uspeh pri nadaljnem delu v domovini. Nagiasil je zlasti lojalnost naših izseljencev napram cerkvi, veil In novi domovini Ameriki, kar se med Amerlkanci visoko ceni.
Gospod nadškol dr. Rožman je bil prijetno presenečen nad pozornostjo, ki mu je bila Izkazana od g. poslanika Fotiča In vseh navzočih. Odnašal je s seboj v domovino najlepše vtise.
Južna Amerika
Argentina. Buenos Hires. — Narodni praznik Zedinjenja, pri katerem je sodelovalo deset slovenskih in jugosl. društev, smo prav lepo proslavili.
Spored je bil otvorjen z govorom dr. Koste Ve-Ijanoviča, ki je razlagal pomen 1. decembra. Za tem je sledila argentinska in jugoslovanska himna. Nadaljnji spored so tvorile pesmi: Jakob flljaž: „Na dan,; .Zrinsko Frankopanska", .Iz bratskog zagrljaja", Jadransko morje". Temu je sledila prosta zabava, ki je trajala do ranega jutra.
Izseljensko društvo „Tabor" je na praznik 8 decembra zasnovalo veliko otroško prireditev: „V kraljestvu palčkov", kije bila tudi od odraslih zelo dobro obiskana. Slovenska deca v Buenos fllres-u se ni .raman veselila tega dne, ker je bila prireditev zelo zanimiva in je med mladino in odraslimi povzročila mnogo smeha.
Poroke. — Pred kratkim sta se poročila dva člana naše kolonije, oba vneta člana „Slov. prosv. društva I." in sicer: g. Franc Trebše, ki je bil več let pevovodja društva „Prosveta", čigar zbor je slovel za najboljšega v naši naselbini, z gospodično Marico Gorup, ki je bila prav tako članica istega društva in pevskega zbora. Tudi Mirko Metlikovec in Zofija Furlan, ki sta se poročila istega dne, sta bila vneta člana omenjenega društva, kakor tudi društvenega zbora. Skupna svatba se je vršila v hiši bratov Kuren-člč in je potekla v najboljšem razpoloženju. Zbor „Prosveta" jim je zapel več pesmi v počastitev. Tudi od naše strani jim želimo mnogo sreče v novem stanul
Naši zavedni rojaki so ustanovili novo društvo v Lama Negra, približno 250 km od Buenos fli-resa proti jugu, kjer so po večini zaposleni v tovarni za izdelovanje cementa. Novoustanovljenemu društvu so dali ime: Jugoslovansko podporno društvo Bled.
Tudi po drugih mestih, kjer bivajo Slovenci v večjih skupinah, bi si po zgledu v Lama Negra lahko ustanovili kaj podobnega, kar bi jim bilo v
veliko moralno in materijalno korist. Ves denar, ki se zdaj porabi za razna .kratkočasja', bi ostal med njimi In bi imeli od njega ponovno korist, poleg tega pa bi tudi v moralnem oziru napredovali.
Našim zavednim rojakom v Lama Negra vse priznanje I	flnton Podlogar.
Dopisnikom Rafaela
Ker izide velikonočna številka »Rafaela" že 4. aprila, zato, prosim, pohitite z dopisi za marčevo številko. List 'izide 7. marca.
Radi pomanjkanja prostora nisem mogel priobčiti vseh dopisov v tej številki. Pride pa vse na vrsto v marčevi številki. Nove dopise za prihodnjo številko moram imeti v rokah saj do 1. marca, zato, prosim pohitite.
Vse dopisnike prosim, da pišejo razločno in samo na eno stran lista. Osebnih prepirov naš list ne more in ne bo objavljal.
Vsak zaveden Slovenec
zavaruje edinole pri naši domači
VZAJEMNI
V LJUBLJANI
Krajevni zastopniki v vseh farah
ZAVAROVALNICI
požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, nezgode, življenje in v ,fKari!as"»oddelku: posmrtnino, doto in starostno preskrbo
Centrala: V Ljubljani, Miklošičeva c. 19. - Lastna palača. - Tel. 2521 in 2522
Podružnica: V Celju, palača Ljudske posojilnice
Gl. zastopstvo: V Mariboru, Loška ul.10. V Novem mestu, Ljudska posojilnica
ZADRUŽNA TISKARNA
REG.' ZADRUGA Z 0. Z.
V LJUBLJANI
TVRŠKVA (DUNAJSKA) 1.17
TELEFON 30-67
izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
IŠ3C
Ueg HOVICI* iz domačih krajev izveste naj-ViJV llwvlVV» prej jn naj|j0jj zanesljivo iz
splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
Naroča se v upravi DOMOLJUBA v Ljubljani

Prijatelj
izseljencev je
GLASNIK
presv. Srca Jezusovega
ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence sirom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Ne bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naroinik dobi brezplačno v dar koledar, lepe slike In mesetno prilogo Bengalski Misijonar
Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija)
Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljani, L«onitt«
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani: Maks Blcjec