Koloniie hočemo!
Posledice se že kažejo!
2a Nemčijo se je zdaj oglasila še Avstrija. Kdaj pridejo
Nemški krik po kolonijah je našel na Angleškem odprta ušesa na rovaš drugih, manjših držav
2. Nemška Jimiozalioiliia Afrika: 835.000 km2, 2,250.000 prebivalcev. Od 1. 1920. pod južnoafriško, t. j. posredno pod britansko upravo.
3. Nemška Nova Gvineja: 181 tisoč 300 km2, 230000 preb., skupaj s priključenim Bismark-kovim, Salomonovim, Marshallovim otočjem, Karolini, Mariani in Naurujem: 242.500 km2,
580.000 preb. Od leta 1920. so Mariani, Karolini in Marshallovo otočje (2.888 km2, 47.000 prebivalcev) pod japonsko upravo, ves ostali del (178.400 k in*, 183 tisoč prebivalcev) je pa dobila Avstralija.
4. Nemška Samoa: 2.588 km5,
38.000 preb. Od leta 1920. pod Novo Zelandijo.
5. Kamerun: 790.000 km*, 2'5 milijona preb. Od leta 1920. je severnozaliodni del (90.000 km2,
720.000 preb.) pod britansko, glavni del (700.000 km2, 1'8 milijona preb.) pa pod francosko upravo.
G. Togo:	87.000 km, 940.000
preb. Od leta 1920. je zahodni del (32.600 km*, 190.000 preb.) pod britansko, vzhodni del (54 tisoč 400 km2, 750.000- preb.) pa pod francosko upravo.
onim, ki nič nimajo; in naposled ne najmanj zalo, ker je videti, da imajo Angleži med vsemi narodi največ razumevanja za stiske in težave svojih bratrancev onstran Kena.
Res so v Londonu prvi resneje načeli to vprašanje, že pred dvema mesecema. Toda nekoliko drugače, kakor bi človek pričakoval po vsem, kar smo gori zapisali.
5. februarja se je namreč vršila v spodnji zbornici debata o »novi razdelitvi siroviu in tržišč na svetu, da se odstrani poglavitni vzrok grozečih vojn«. Naj-markantnejšo in najbolj odkrito izjavo je takrat podal Lloyd George, izjavo, ki jo je v duhu gotovo podpisal ves angleški narod, saj skuša nekdanji vsemogočni liberal urediti to kočljivo vprašanje talco, da Angleži ne bi nič izgubili: nemški račun naj bi namreč plačale male države !
»Mislim, da ne bo prej miru na zemlji,« je doslovno dejal Lloyd George, 2dokler ne bo urejeno mandatno vprašanje... Belgija s svojim skromnim prebivalstvom 7 ali 8 milijonov duš je dobila najlepši kos nemške Vzhodne Afrike in ima ves Kongo. Portugalska ima milijone in milijone km*! Isto lahko rečemo o Holandski...«
Razločneje in ciničneje je pač težko govoriti! Bruseljska »Na-tion Belgec je pri priči reagirala’ s Gospod Lloyd George
na vrsto"? — Pred popolnim polomom Abeslnije Hauptmannova petkratna justifikacija
Miiqraf\
Hausien
^Makalle
^T^sShelikot
Amba Aladgl
Gondar
fAschangi-5ee'
Diddi
lagdala v? ^ • oDessie
Lep, čeprav ne posebno bogat kolonijski imperij je imela Nemčija pred vojno, kakor vidite iz gornjih številk. Da ga je zapravila, je največ sama kriva: saj je šla v svetovno vojno vse
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike želita cenj. bralcem in oglaševalcem
“ UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Cena 2 Din
Poštnina plačana v gotovini	ILUSTROVANI	LIST	ZA	MESTO	IN DEŽELO
DRUŽINSKI TEDNIK
U<o VIII.
Ljubljana, 9. aprila 1956
Irtiaja vsak Četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. *čun Poštno hranilnico v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir. * Franciji 50 frankov, v Ameriki 2‘/a dolarja. — Naročnino fe treba plačati vnaprej. — Za odgovore Je priložiti znamko.
Romani ativljenja
Drame v legiji
Obsojen na dosmrtno ječo, češ da je iz ljubosumnosti ubiS svojega stotnika, je po nedolžnem presedel G let
Nagrada za preslano gorje: poroka s slanovllniin dekieiom
(NI*) Pariz, marca
V Sidiju-bel-Abbesu, afriški garniziji francoske tujske legije, se je te dni srečno končala pač najeud-nejša in najganljivejša kriminalna zadeva zadnjih let.
»Narednik Etienne Lenoir! Pred vso zbrano garnizijo vam izrekam v imenu Francoske obžalovanje za tragično justično zmoto, ki si vas je izbrala za žrtev. Pred zbranimi vojaki izjavljam, da je prišla vaša nedolžnost na dan in da je kazen, ki vas je sodišče pred več leti nanjo obsodilo, pomota. V imenu predsednika republike vam pripnem na prsi križec legije časti. Naj vam bo v dokaz, da se je vlada pobrigala za vašo rehabilitacijo, v dokaz, da bo vaša zvestoba domovini prejela zasluženo nagrado.«
S temi besedami je razvezal visok francoski častnik trde okove, ki so devet let žulili narednika Etienna Lenoira. Na obrazu izmučenega vojaka, pričajočem o pre-stanih bolečinah in pomanjkanju, se je razlila vedra jasnina. Iz globoko vdrtih oči so mlademu podčastniku lile solze ganjenja. Ne, nič več ne zameri ljudem, ki so ga obsodili zaradi usodnih indicijev. Ta trenutek, ko se je zablestel na njegovih vdrtih prsih svetal križec legije časti, je odpustil vsem...
Iz želje po doživetjih v tujsko legijo
Sam Bog si ga vedi, ali njegovi starši, ki jih je bil pred toliko leti na skrivaj zapustil, še žive? Spomnil se je svojih mladih dni, misel mu je ušla tja v gosposko domačo hišo, ki mu je bila kot sinu edincu prisojena v dediščino. Neokretni domači učitelj se je nekoč zaman trudil, da bi ukrotil vihravi temperament mladega Etienna... Njegovi starši niso mogli razumeti njegovega neprikritega hrepenenja po doživetjih in pustolovščinah...
Naposled ga je njegova nemirna kri premagala; lepega dne je na skrivaj pobegnil zdoma. Starši so ga iskali po vsem svetu, samo tam ne, kjer se je bil po dolgi blodnji ustavil: v tujski legiji. Poveljnik je bil dodelil Etienna Lenoira k jezdnemu polku in tam se je udeležil najnevarnejših bojev v Maroku. V premnogih bitkah je pokazal svojo nenavadno hrabrost in je zato tudi dvakrat napredoval. Ko je postal narednik, si je izprosil štiri tedne dopusta, da bi jo lahko mahnil z odpravo, ki je imela nalogo prebrskati skalnata gnezda Velikega Atlasa, znamenitega afriškega gorovja.
Deklica i Atlasa
Pri tej odpravi je Etienne deloval z velikim uspehom. Tri tedne je preživel med nemirnimi domačini; potlej se je spet vrnil k svojemu polku. Predstojniki so bili z njim nad vse zadovoljni. Lenoir je zbral prav dragocene podatke. In še nekaj je pripeljal s seboj: mlado, nenavadno lepo dekle iz rodu Berber jev, ki mu je prostovoljno, iz same ljubezni sledila v tujino. Deklica je bila, kakor je pozneje prišlo na dan, hči poglavarja in je bila svojemu evropskemu ljubčku vdana in zvesta ko sužnja.
Lenoir je zaprosil vojaško oblast, da bi mu dovolila poroko, a zaman. Ni čudo! Lepa Arabka je namreč Zbudila* upravičeno zavist med Le-noirjeviml tovariši. Neki stotnik njegovega polka jo je prav posebno vneto zasledoval. Kajpada je Lenoir le s težavo brzdal svoj gnev. Lepega jutra so pa našli častnika s prestreljeno glavo. Sum je kakopak padel na Lenoirja. Vsi so domnevali, da se je iz ljubosumnosti maščeval nad stotnikom.
Dosmrtno prisilno delo
Vsa zatrjevanja, da je nedolžen, niso nič zalegla; vojaško sodišče je sodilo strogo in neizprosno. Prav gotovo bi ga bili sodniki obsodili na smrt, da se niso ustavili ob spisku njegovih izrednih junaštev; tako so mladega moža obsodili »samo* na dosmrtno prisilno delo.
Deklica, ki je neprostovoljno po-I stala vzrok te pretresljive tragedije, se ni mogla sprijazniti z mislijo, da je svojega dragega za zmerom izgubila. Medtem ko je stal Etienne Lenoir pred sodniki, je bila zgolj plaha in nevedna domačinka, ki se še ni bila vživela v miselnost Evropcev. S časom se je pa seznanila z evropskim duhom, spoznala je stvari, ki so ji bile še pred leti španska vas.
Tako je lepega dne poiskala vsa pisma in lističe, ki jih ji je bil pisal umorjeni stotnik. Takrat je bila to pisanje vrgla v kot, saj ga
ni umela prebrati... Toda ko je spoznala, da bi utegnile biti na teh lističih važne stvari, jih je skrbno zbrala in jih izročila nekemu prijatelju svojega obsojenega ljubčka. Podčastnik je obljubil lepi Arabki, da ji bo kmalu sporočil, kaj pravijo ti popisani papirji — toda iznenada so ga premestili nekam daleč na stražo v puščavo in lepa Arabka ni slišala nič več o njem ne o stotnikovih pismih.
Rehabilitacija in srečen konec
Pred nekaj meseci se je oglasil pri predsedniku vojaškega sodišča v Sidiju-bel-Abbesu čuden gost: invalid, legijonar, ki je v boju z divjaškimi domačini izgubil desnico. Iz notranjega žepa svoje ogoljene vojaške bluze je potegnil sveženj porumenelih, umazanih papirjev.
»Važna pisma so, o Lenoirovi zadevi govore,« je povedal.
Sodnik in enoroki podčastnik sta skupaj prebrala pisma — drugo za drugim. V enem izmed teh pisem je grozil stotnik s samomorom, če ga ne bo lepa Arabka uslišala. Jasno je torej bilo, da si je spričo Arabkine nedostopnosti stotnik sam pognal kroglo v glavo.
Lenoir j evo pravdo so pri priči obnovili. Izvedenci so nedvoumno
Neki srednješolec iz Schweidnitza na Nemškem se Je pred nekaj tedni spomnil in Je pisal negušu, naj mu pošlje kakšen abesinski list. Neguš mu Je res ustregel in mu Je dal poslati adisabebsko »Jutrnjico«. Kako jo bo mladi mož bral, Je pa kajpada drugo vprašanje
ugotovili, da je skoraj sto odstotkov verjetnosti, da se je stotnik sam ustrelil zaradi nesrečne ljubezni. Razen tega se je oglasilo še več prič, in vse so pod prisego izpovedale, da je bil stotnik nekaj tednov pred smrtjo od sile razdražljiv, nagle jeze in včasih skoraj ni vedel, kaj dela. Videti je torej hudo verjetno, da si je stotnik v trenutku obupa sam pognal kroglo v glavo.
Upoštevajoč takratno Lenoirjevo zatrjevanje o nedolžnosti in veliko verjetnost samomora, je sodišče zadevo ponovno proučilo. Razsodba je bila na dlani. In res so zdaj Lenoirja oprostili sleherne krivde s pristavkom, da mu gredo vse pravice do vojaških časti.
Nedolžnega obsojenca so pri priči izpustili. Kljub temu, da bi smel Lenoir terjati odškodnino od države, tega ni storil; odpustil je celo svojemu malomarnemu prijatelju, ki je zaradi njega po nedolžnem presedel osem let. Izgovoril si je le eno: da mu oblast dovoli poroko z ljubljeno Arabko. To pot mu prošnje niso odbili. Vrhu tega je dobil za svoja junaštva na bojnem polju viteški križec legije časti.
Njegova nevesta mu je vsa ta leta ohranila zvestobo. Tako je zdaj tudi njena vztrajnost prejela zasluženo plačilo.
Kadar slepci
izpregledaio
Svoje oči je žrtvovala drugi. - Senzacionalna
presaditev vek. - Občutki 25 letnega od rojstva slepega mladeniča po izpregledanju
(10) Pariz, marca
V časopisu »Sciences et Voyages« piše zdravnik Louis Pelletier:
V Falmouth v Massachusettsu (USA) je prišla angleška književ-nica mrs. Daphne Muir in razodela strmečim prebivalcem tega neznatnega mesteca eno izmed največjih čud, kar jih je kdaj ustvarila kirurgija.
Mrs. Muir je že pred več leti popolnoma oslepela; zdaj se ji je vid vrnil — vrnil po njenem zatrjevanju zgolj z nezaslišano žrtvijo neke ženske, dobrotnice, ki niti svojega imena ne mara izdati.
Tej ženski je zaradi neozdravljive bolezni očesnega živca začel pešati vid. Dobro vedoč, da ji ni rešitve, je šla k očesnemu zdravniku, pri katerem se je zdravila mrs. Muir, in mu je ponudila svoje oči, da presadi, kar je zdravega na njih, na pisateljičine oči. Zdravnik je tako storil in operacija se je posrečila: mr. Muir, pet let popolnoma slepa, danes prav dobro vidi in ne potrebuje niti naočnikov, kadar bere ali piše.
Druga, nič manj pomembna operacija se je posrečila v »Royal-Waterloo - Hospitalu« v Londonu pri nekem petletnem dečku; ta operacija je celo med prestolni-škimi specialisti zbudila pozornost.
Deček, za katerega gre, je bil že od rojstva slep, čeprav je imel sicer zdrave oči. Njegove veke so bile namreč neprestano popolnoma zaprte in jih nikakor ni mogel odpreti, ker ni bilo v njih mišic. Dva kirurga sta tedaj sklenila poskusiti operacijo, kakršne medicina dotlej še ni poznala: izrezala sta namreč slepemu malčku iz stegna košček mišice in mu jo presadila na obe veki. Ko sta čez nekaj dni obvezo odstranila, sta v svoje neizmerno začudenje ugotovila, da je operacija popolnoma uspela: veki sta se normalno odpirali in zapirali in deček je videl.
“Moj ugledni kolega Jean Leeocq je zbral nekaj izjav ljudi, ki so izpregledali. Posebno zanimivo popisuje svoje vtise in občutke neki mladenič, ki je od rojstva do 25. leta starosti živel popolnoma slep.
Prvi občutek, ki ga je prevzel, ko je izpregledal, je bil občutek neizmerne sreče. A takoj nato. mu je bilo, kakor da bi se vse okoli
njega podiralo, ker se je rušil svet, ki si ga je zgradil v domišljiji.
Ves omamljen ni vedel ne kod ne kam. Morali so ga prijeti za roko in ga odpeljati k oknu. Gledal je dol na ulico in si ni mogel predstavljati, da je vse to, kar vidi, pravo, resnično življenje. Mislil je, da se mu še zmerom sanja. Direndaj pasantov je zbujal v njem neprijeten občutek vrtoglavosti.
Drugi dan je šel k zdravniku. Pot do njega se mu je zdela polna samih ovir. Pri slehernem koraku se je bal, da bo padel, da ga bodo dregnili in prevrnili, da bo strmoglavil v prepad...
še cel mesec dni po izpregledanju se je na lepem ustavil sredi ulice, iskaje svoj nekdanji »jaz«. Ko se je učil branja in pisanja, ga je učenje hudo utrujalo. In takrat ni našel druge poti, da spravi svoje misli vsaj za silo v red — ni si znal drugače pomagati kakor da je prostovoljno spet postal slep... Zamižal je.
Kdo je von Ribbentrop?
Hitlerjev poslanik * luči prijateljev in sovražnikov
Volitve na Nemškem...
30 5.1928 810 127
i 1*9 1930 40b 397
(bk) Naši bralci vedo, da vodi vso Hitlerjevo zunanjo politiko, zlasti zadnje tedne v Londonu, neki von Ribbentrop — ne vedo pa, kam neki bi to ime deli. Pred prihodom Adolfa Hitlerja na oblast ga živ krst ni poznal; vsaj poklicni diplomat takrat še ni bil.
Francoski časnikar Louis Dela-pree je temeljito proučil Ribben-tropovo zgodovino in jo je popisal v velikem pariškem večemiku »Paris-Soiru«. Popisal jo je na kaj originalen način, to se pravi, sam je sploh ni popisal, nego je dal besedo njegovim prijateljem in nasprotnikom, bralcem je pa prepustil, da si sami ustvarijo sodbo.
Takole so izpovedali Ribbentropov!
fpci{cdelii:	Hospcohtila:
o njegovem poreklu
Izvira iz stare po* renske plemiške rod* bine. Sin polkovnika Riharda v. Ribbentropa in Zofije Hert-wigove;
Ime mu je prav za prav samo Ribbentrop (brez plemiškega »von«). Slučajno se Je seznanil z nekim starim generalom v. Ribbentropom, in ta ga je posinovil;
o vzgoji
Gimnazija v Metzu, Srednje dober uče-
visoka Šola v Gre-noblu (Francija) in Londonu. Qdličnjak;
nec, šolal se v Nemčiji, izključen iz treh iol zaradi disciplinskih prestopkov;
o mladosti
Z 18 leti se je Iz-selil v Kanado in tam deloval v več uvoznih trgovinah. Trd življenjski bo);
Zapravil dediščino po svojem stricu s pijančevanjem in lahkomiselnim življenjem v Londonu in Parizu;
Chapliniada
iz živlienia
iutrnja kopel in časopis za vrati
ah:
Katastrofalne posledice nedolžnega prepiha
(žK) Pešta, aprila
Budimpešta se smeje, Budimpešta se grohota. Nebotični smoli nekega gospoda.
Zjutraj je bil v kopalnici segrel vodo, da se bo skopal. Ravno je hotel stopiti v kad, tedaj se je pa spomnil, da bi bral jutrnjik.
Stopil je v predsobje in segel po časopisu; zataknjen je bil v poštni nabiralnik in se mu je izmuznil iz rok in zdrknil na stopnice.
Srdito je kopalec malo, prav malo odprl vrata, se oprezno ozrl na vse strani, če ni koga v bližini, in stopil ven, da bi časopis pobral. Takrat je pa potegnil prepih in zaloputnil odprta stanovanjska vrata — in nesrečni kopalec je ostal v veži popolnoma nag.
Kaj naj stori siromak? Ves obupan, ne vedoč kaj in kako, se je za silo pokril s časopisom in plaho pozvonil pri sosedni stranki. Odprla mu je sobarica; ko je uzrla nagca pred vrati, toliko da je ni kap zadela. Zagnala je krik in vik in zaloputnila vrata.
Novodobni Adam je pozvonil pri drugi stranki, z istim neuspehom. A še preden je utegnil pri tretjih vratih poskusiti svojo srečo, je že zatulila pred hišo sirena rešilnega avtomobila. In prostovoljni »rešitelji« so brž vrgli odejo nanj in ga odpeljali, ne meneč se za njegove proteste, na opazovalni oddelek.
Tam se je kajpada zadeva hitro pojasnila in naš junak, to se pravi, siromak, se je lahko vrnil domov, to pot vsaj za silo oblečen.
A glej: pred hišo je stal voz poklicnih gasilcev in okoli njega množica zijal, v veži in na stopnicah gasilci in redarji, v njegovem stanovanju pa oskrbnik, in vsi so pomagali popravljati škodo, nastalo zaradi povodnji v kopalnici.
Sostanovalci so se prišlecu plaho umikali. Medtem so bili srečno ustavili vodo in očedili preplavljeno stanovanje. Ravno se je hotel nesrečni »kopalec« oddahniti, ko je zapel telefon.
Kdo drugi, ko reševalno društvo: račun za »reševanje« znese toliko in toliko. Komaj je dobro odložil telefon, je že potrkalo: odposlanec gasilcev je predložil račun za »gašenje«. In naposled bo prišel, kajpada, še hišni gospodar: poravnati bo treba škodo, ki jo je napravila voda na stenah in tleh...
SII6ica Iz velemesta
Pariška zapeljivka
Originalen domislek lepe pustolovke: Jar me nič več ne poznaie?“
In ogovorjenec ji je šel na limanice...
Kako se tiilra zasiužijo milijoni — če le ne bi bilo treba zanje sedeti...
o vojaški službi
Prostovoljec prt 12. huzarskem polku 1914, poročnik 1915. stotnik 1916, potem general-štabni častnik pri Seecktu. 1918 zaupna misija v Turčiji. Kot polkovnik stopil v rezervo;
L. 1915. vpoklican. 1917 na dopustu dezertiral in zbežal na Švedsko. Nekaj mesecev nato se ponudil nemškemu vohunskemu uradu in tako prišel na turško bojišče;
...od 1928 do 1936
o političnem prepričanja
Sprva liberalec, potem član (junkerske-ga) »Herrenktuba«. Postal socialist, ko je spoznal, da more samo Hitler rešiti Mem-čijoi
Nima političnega prepričanja, nego misli samo na lastno korist. Bil je socialist dokler mu je kazalo, postal je nazist, ko je prišel Hitler na oblast;
o njegovih dohodkih
3171932 13 779111
(,111932 11 737 010
Po demobilizaciji je začel trgovati z vinom. Tako je prišel
v stike z enim izmed največjih alkoholnih magnatov, ki mu je dal hčerino roko in svojo firmo.
Postal je potnik vinske trgovine Hen-ckel, začel dvoriti Šefovi hčeri in se je poročil z njo zoper voljo njenega očeta.
5 31933 17 277 185
12.11.1933 39 638 789
(ki) Pariz, marca
»Kaj me nič več ne poznate?« je vprašala elegantna dama barona S., ko je zapuščal Francosko komedijo.
Gospod baron se ni mogel spomniti. Prav žal! Zakaj dama mu je -bila na oko zelo všeč. Neprisiljeno mu je jela pripovedovati, da sta se šele prejšnji teden seznanila na večerji pri poslaniku N. in da je bilo tisti večer prav prijetno...
Baron S. je bil prepričan, da ga dama zamenjava. Kaj bi tisto, si je mislil, bom pa prevzel to vlogo
— in se je dami pridružil. Preveč težko mu ravno ni bilo, saj je le par korakov v stran že čakal prekrasen avto, pač njena last. Tako sta se z damo pogodila, da bosta skupaj prebila ta večer.
Krenila sta v eleganten bar. Izbrana kapela je skrbela za židano voljo, ljudi se je kar trlo, samih boljših ljudi, kajpada, in baron je bil hudo hvaležen naključju, da mu je pripomoglo k tolikanj nepričakovanemu znanju. Dama je bila očitno iz najboljše družbe, na moč ljubezniva je bila, mikavna in lepa, zastran denarja pa tudi ne more biti preveč na tesnem, drugače si pač ne bi privoščila tako dragega avtomobila — vse kaže namreč, da je razkošni »Rolls Royce« njen.
Trik z avtomobilom
Bil je eden izmed najlepših večerov, kar jih je baron S. doživel do tistega dne. Toda ko je bilo treba plačati, se je vzlic obilnemu šampanjcu, ki ga je bil použil skupaj s svojo spremljevalko, pri priči streznil. Steklenica pet sto frankov
— to je celo za Pariz nekam slano! To bo pomota.
In baron je poskusil nedolžno protestirati. A že se je prikazal poslovodja, pravcat Herkules. Kaj neki misli gospod z besedo pomota'? V njegovem lokalu stane steklenica šampanjca pač pet sto frankov in niti solda manj. Zato pa tudi zahaja k njemu samo najboljša mednarodna družba!...
Nu, takšr.e .mednarodne' družbe ni bil baron pri najboljši volji odkril niti enega eksemplarja. šele zdaj se je domislil, da je bila njegova lepa spremljevalka tista, ki ga je povabila v ta bar, da je ona predlagala ta lokal---------
Baron S. je nemo plačal r- :i
— ali naj se gre mar boksat z orjaškim poslovodjo, da ga nemilo položi na hladno?
Toda drugi dan je baron potrkal pri svojem znancu, visokem policijskem uradniku, in mu podrobno popisal vso istorijo. In v svoje nemajhno presenečenje je izvedel, da policiji ta njegova istorija ni tako nova, da jih ima že nekaj takšnih na zapisniku: neka lepa dr ;a tridesetih let zavzema v pariškem nočnem življenju neko posebno mesto. Vozi se v prekrasnem avtomobilu po pariških ulicah in sama šofira, ustavlja se pa najrajši t£-kjer se zbirajo petični tujci. Tako se je zgodilo, da marsikatere u tujcu, ki je po končani gledališki predstavi zdajci obstal pred njenim avtomobilom, seznanitev ni bila preveč težka... Toda doslej niso mogli tej Veneri v avtu —drug: ".e ji je ime Armelle Mari :v.f — še ničesar dokazati.
Vratolomna dirka
Baron S. in njegov prija':elj ; sklenila, da bosta zapeljivi Cilki zagodla. Vsak večer sta prežala nanjo in res je lepega večera policijski uradnik opazil, kako uveljavlja lepa Armelle pri nekem bogatem Američanu svoj preizkušeni trik. A še preden je utegnil vmes poseči, je že skočila v svoj voz in jo odkurila.
Začel se je divji lov po Parizu in naposled sta naša prijatelja lepo pustolovko dohitela: toda policijski uradnik je moral v ta namen seči po skrajnem sredstvu in streljati v pnevmatiko njenega avtomobila.
Ko so Armello zaslišali, je prišlo na dan, da je poslovodja onega dragega bara njen prijatelj in družabnik in da sta si z njeno originalno »prakso« zaslužila že čedno milijonsko premoženje. Zdaj se bo seve morala lepa Armelle za lep čas odpovedati zabavi, da bi se vozila v razkošnem avtomobilu po nočnem Parizu...
19 8 1934 38 394 848
29.3.1936 44 411 911
Coriiii diagrami kažejo, kako so se razvijali Hitlerjevi glasovi pri volitvah in plebiscitih zadnjih let Hitler pravi, da zgodovina ne pomni takih veličastnih zmag. če sodimo po Številkah, ima najbrž« prav.
Vzrok in učinek Šef: »Vselej kadar stopim v pisarno, vas zalotim pri brezdelju.«
Knjigovodja: »Tega je kriv moj slabi posluh.«
Sef: »Vaš slabi posluh? Zakaj?« Knjigovodja: »Ker nikdar ne slišim, kdaj vstopite.«
KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV
Pes junak
(uK) Washington, aprila
V	Washingtonu je poginil najznamenitejši pes obeh Amerik, terrier Ruggs — pes, ki mu noben *ajač ni bil po slavi enak: saj so Američani napisali kar dve knjigi z njegovim življenjepisom, saj so njegove tace vlili v mavec in odlitke shranili v vojnem ministrstvu; saj je naposled edini med živalmi dobival dosmrtno pokojnino.
Kakšna znamenitost je vendar *nl ta pes, boste vprašali. Zelo na kratko se da povedati njegova zgodovina, in vendar je več velikih dogodkov v njej kakor v življenjepisu marsikaterega moža, ki ima marmornat spomenik. Poslušajte: Ruggs je bil z ameriško legijo na fronti v Argonih (Francija), zadel Sa je šrapnel, zastrupil plin, prestal je oboje, v bobnajočem ognju je vzdrževal zvezo med četami in Prišel ob eno oko.
.Ko so Ruggsa pokopali, je šlo za njegovim pogrebom več tisoč ameriških legionarjev.
(»Prager Tagblatt«)
Originalen predlog
(ak) Praga, aprila
V »Prager-Tagblattu« beremo:
V londonski spodnji zbornici je tnister Thorne, član delavske stranke, interpeliral zunanjega ministra, aji bi bila angleška vlada pripravljena diplomatsko intervenirati pri nemškem kancelarju Hitlerju in mu predlagati, naj se poroči, češ da bi zakon nemara ugodno vplival na njegov značaj.
Minister Eden je odklonil odgovor na tako interpelacijo...
*
Mr. Will Thorne, originalni in-terpelant, je bil že... štirikrat oženjen, in mora že vedeti, kako to učinkuje na moški značaj.
Reklama v dobi krize
(zN) Newyork, marca
V	Evropi imajo trgovci, obrtniki m industrije! navado, da se izgovarjajo s kriao, če jih kdo vpraša, zakaj tako malo žrtvujejo za reklamo. V Združenih državah je pa ravno narobe. V dobi krize, ko kupčija ne gre in ne gre, vam ameriški businessman še pomnoži in poveča svojo reklamo — prav zato, da oživi trgovino!
Evo dokaza! Leta 1935 so v Severni Ameriki prodali za 13 milijard din časnikov in v njih je bilo za več ko 20 milijard din oglasov!
/In uspeh? Denarni promet ameriške industrije, trgovine in obrti Je v primeri s prejšnjim letom poskočil za 30 °/o!
Morilska krizantema
(gN) London, marca »Morilska krizantema« — ali ne bi bil to prekrasen naslov za detektivski roman? V resnici je pa zelo prozaičen naslov dogodka iz Kronike, ki angleški Časniki te dni mnogo pišejo o njem.
Neka Mrs. Hawkinsova iz Brigh-tona je iznenada zbolela. Na hudo
čuden način. Začela je kar na le pem, brez vidnega vzroka hirati. Njena koža se je grbančila in sušila in ji kar v kosih odpadala. Zdravniki niso vedeli kod ne kam.
Tedaj je pa eden izmed njih opazil v bolničini sobi lonec s krizantemami. Kar na lepem mu je prišlo na um, da je privezal list cvetlice bolnici na laket. In glej: ko je čez dva dni odstranil obvezo, je uzrl pod listom krizanteme nevarno rano.
Tako je zdravnik po golem naključju dognal vzrok dotlej nerazumljive bolezni. Za zdravilo zdaj ni bilo več sile: odnesli so krizanteme iz sobe in Mrs. Hawkinsova je bila kmalu spet zdrava.
Zgodba se zdi fantastična, je pa do pičice resnična. Angleški zdravniki pravijo, da gre za absolutno izjemen primer.	(»Journal«)
Bluf, ki ga je stal življenje
(Xhč) Newyork, marca. Pred clevelandskim sodiščem se je te dni zagovarjal nevarni razbojnik Clayton, mož, ki je zaradi hudodelstev že mnogo presedel. Ko je stal pred porotniki, mu je predsednik sodišča zaradi predrznega vedenja zagrozil z zaporom; tedaj je pa Clayton potegnil iz žepa nekako steklenico in razjarjeno zavpil:
»Le dajte, le! Jaz pa s tole steklenico nitroglicerina lahko spustim v zrak vso to hišo.«
Porotniki in sodniki so se grožnje tako prestrašili, da so pri priči zbežali iz dvorane. Samo neki irski kmet, Patrick Ryan po imenu, je ostal. Mož namreč še nikoli ni slišal o nevarnosti nitroglicerina, zato kar ni mogel razumeti, čemu so se te »stekleničke« celo sodniki prestrašili. Junaško je potegnil samokres in s petimi streli pobil razbojnika do mrtvega.
Ko so se sodniki vrnili v dvorano, so ugotovili, da je imel razbojnik v steklenici samo... nedolžen amonijak.
Na sodnji dan
(zN) Pariz, aprila Ubogi Francozi bi se radi vsaj v anekdotah znesli nad Hitlerjem, ko se drugače ne morejo. Tako beremo v pariškem »Journalu« tole zlobno o nemškem kancelarju: Hitler in njegova zvesta oproda Goebbels in Goering so prišli v nebesa in so se drug za drugim ustopili pred Gospoda, sedečega na nebeškem prestolu v družbi svetega Petra.
Prvi je stopil pred Gospoda Goebbels. Udaril je s petami in se predstavil:
»Goebbels!«
Bog je vstal in se takisto predstavil:
»Bog!«
Enako je šlo z Goeringom.
Ko je prišel Hitler na vrsto, pa Bog rU vstal.
»*frri tem človeku nič ne veš,« je dejal svetemu Petru. »Znal bi porabiti priložnost in mi še prestol prevzeti!«
živa okostenela
(sO) Detroit, marca Za živega dobiti soho, je velika čast. živ se izpreme-niti v soho, je pa neizrekljivo gorje. Tudi to se dogodi, le hvala Bogu, da je ta bolezen prav tako redka, kakor je strašna. Imenuje se »postopna kosteneča myositis«.
Ljubek 18mesečni otročiček se ta trenutek igra v neki bolnišnici v Wisconsinu z medvedkom in punčko, ne sluteč, da ga je usoda udarila s to okrutno boleznijo. Njegove mišice se počasi iz-preminjajo v kost in ni ga sredstva na svetu, vsaj zdravniki ga ne poznajo, da bi vsaj ustavilo to bolezen, če je že ozdraviti ne more.
Srčkano dekletce je ta nesrečni otrok, Dolores Breška ji je ime. V bolnišnici ga ni otroka, ki bi ga usmiljenke, zdravniki in strežniki rajši imeli, tako se zna vsakomur prikupiti. Nič ne trpi mala Dolores, le čedalje teže se premika: toliko da še lahko obrne glavo, rok pa že ne more več vzdigniti. Zdravniki poskušajo vse svoje znanje: zaman...
(»American YVeekly«)
vse
STE Klik PORCELAN!
Prizanesljivo in brez prask čisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo!
3M
V
Idealna klinika
(oW) Pariz, aprila Sovjeti grade veliko kliniko, prvo te vrste na svetu: temeljila bo striktno na načelih novodobnega podnebjeslovja. Z bistroumnimi napravami bo moči v vsaki sobi ustvariti vse mogoče temperature od —10° do + 35°, vlažnost zraka od 15 do 100% in zračni pritisk od 760 do 480 mm. Tako bodo sovjetski zdravniki lahko zdravili v tistem podnebju, ki bolniku najbolj prija. Pravijo, da bo bolnišnica dobila tudi prostrano peščino, kjer bo umetno solnce ogrevalo hrbte in bedra srečnih pacientov.
Tako beremo v »Intranu«.
Takšna bi morala biti sploh vsaka moderna bolnišnica. A ne samo za bogataše, tudi za druge. In ne samo za bolne, nego tudi za zdrave!
Za zdrave? Menda! čez nedeljo bi šli radi v gore, pa ne utegnete? Nič lažjega: prijavili bi se v takole kliniko — in že imate gorsko temperaturo, gorsko solnce in gorski zračni pritisk — vsega na prebitek! V eni minuti ste iz Afrike na Norveškem, z Jadrana na Atlantiku. Samo na ta ali oni gumb bi pritisnila ljubezniva strežnica, pa bi vam uredila oddih po mili volji tako nekako kakor je Jupiter na svojem Olimpu poslal mir ali pa nevihto na naš grešni svet zgolj z migljajem svojega božanskega mezinca...
Obolenja želodca
Vsled uživanja prevročih ali premrzlih, premastnih ali preostrih jedil, prekomernega uživanja alkohola, nezadostnega žvečenja, nervoznih motenj pr bave in vsled splošne slabosti, nastajajo bolezni
želodca, ki se pojavljajo v obliki pehanja, zgage, bolečin v želodcu, slabosti, bljuvanja, želodčnih krčev, zaprtja in pomanjkanja apetita.
Zjutraj ali zvečer naj se popije skodelico Planinka čaja. To pospešuje s svojo bogato vsebino grenkih snovi pomnoženo izločevanje sline in želodčnih sokov; grenke snovi Planinka čaja ovirajo poleg tega tudi prekomerno vrenje, s čimer se doseže lahka, mirna ter gladka prebava in dobro čiščenje. Razen tega se je ogibati vsega, kar je povzročilo bolezen želodca, varovati se alkoholnih pijač, dobro prežvečiti jedila, ogibati se težko prebavljivih jedil in nervoznih razburjenj pred, med in po jedi.
Gospod 63 let star, trpel je na želodčnih krčih, zgagi, čestem pehanju in večkratnem bljuvanju. Zdravljenje s Planinka čajem skozi štiri tedne in omejitev prev 'ikega uživanja alkohola je povzročilo mirno prebavo in želodčni krči so prenehali.
Gospodična 21 let stara, imela je vsled splošne nervozne slab. ti po vsakem obedu bolečin? v želodcu, napade omedle”i:e in migreno. Zdravljenje s Planinka čajem skozi tri ted' je i 2I0 ?a posledico zdravo prebavo in prenehanje želodčnih bolečin *:r glavobola.	Reg.	br.	529:36
Nemške volitve
s francoskimi pripombami
(aw) Pariz, aprila Odkar so narodni socialisti zavladali na Nemškem, to je od dne 30. januarja 1933, so šli Nemci že štirikrat na volitve.
Prve volitve so bile 5. marca 1933, tik po požigu rajhstaga: Hitler je
dobil 17‘/4 milijona glasov od 44'7 milijona, ali okoli 38°/o. Drugič so Nemci glasovali 6 mesecev pozneje, ko je šlo za odobritev nemškega izstopa iz Zveze narodov: Hitler je dobil 39'6 milijona glasov in le 21 milijona jih je bilo »ne«. Dne 19. avgusta 1934 je 38'4 milijona Nemcev in Nemk pozdravilo v Hitlerju »reichsfiihrerja« in kancelar-ja in le 4'3 milijona jih je bilo proti temu.
Nu, pri marčnih volitvah je Hitler dobil do malega 99% vseh oddanih glasov, torej še mnogo več kakor prej.
»Prihodnjič,« je rekel neki humorist, ko je bral to primerjavo odstotkov, »prihodnjič bo Hitle dobil 101 % glasov — da bo svr bolj prepričan o njegovi populai nosti.«
še zlobnejši so bili pa neki pariški časnikarji. Volitve so bile v nedeljo — že v soboto so pa telefonsko vprašali nemško poslaništvo, ali jim lahko pove, kako so se končale...
številka tri je srečna številka!
Tudi v Vasem življenju je najbolj važno troje: zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za zdravje svojih zob! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkovit dodatek sulforicinoleat dr. Briiunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen 111 preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont.
Zenska je ko sneg — stane bili čista in bela.
ko pade, pre-
Klobuk, palica in rokavice
Francoski napisala
Oormalno Beaumontova
Andre Laumoy je stopal po starih vegastih stopnicah navzgor, stopal je premišljeno in zamišljeno, saj se je bil za trdno odločil, da bo uresničil važen načrt. In Andrejev načrt je bil res važen, ko Je pa hotel vendar zasnubiti gospodično Lisbetho Merielovo.
Minilo je leto in dan, odkar se 3® Andre seznanil ob morju z gospodično Lisbetho; kasneje sta se v Parizu pri skupnih znancih večkrat srečala med gosti. Že precej v začetku je napravila — čeprav mlada gospodična — nanj vtis popolne, prave dame; nikoli ni opazil Pri njej nepremišljenega ne nerodnega giba, nikoli ni slišal nevljudne besede. Njeno vedenje, način kako je druge in sebe zabavala, sta bila zgovorno spričevalo njene imenitne vzgoje in popolne omike. In prav take žene je bilo Andreju treba.
Zakaj Andre Laumoy, ki ga je čakala blesteča kariera v državni službi, potomec imenitne, vplivne družine, se je moral ogledati za tako ženo, ki se bo lahko z njo v
zasebnem družabnem življenju postavil.
»Prav gotovo goji Lisbeth simpatije zame, toda Bog zna ali ve, kako globoka je moja ljubezen?« je modroval Andre po stopnicah sam s seboj. »Moj obisk jo bo gotovo presenetil. Toda le pogum! Samo da bi bila doma — in da bi me ne zavrnila...«
še nikoli prej ni bil Andre v Lisbethinem stanovanju, vendar je vedel, da je stanovala zdaj sama
v	skromnem stanovanju, ki ga je bila njena pokojna mati najela po smrti svojega moža. V tem skromnem stanovanju je torej živela Lisbeth z živim spominom na njiju, ki sta ji bila najbližnja in najdražja.
Andrč je pozvonil; odprla mu je starikava gospodinja. Zdajci je izginila, očitno v zadregi, ne da bi vprašala Andreja za ime — kar v predsob ju ga je pustila. V tem predsob ju je Andre najprej ravnodušno, potlej začudeno, naposled pa s čedalje večjim nemirom opazil: moški klobuk, površnik, palico in dve moški rokavici.., Vse to je ležalo razmetano po divanu.
Andre je bil ves zmeden; ni vedel, ali sanja ali bedi. Saj mu je Lisbeth vendar že mnogokrat rekla, da stanuje sama — zdaj pa ta moška oblačila...? Povrhu pa še ta prismuknjena gospodinja, ki je
ob njegovem prihodu kar zbežala, kakor bi ji bil sam vrag za petami.
»Toda,« je premišljeval Andre, da bi se pomiril, »saj ima Lisbeth vendar brata Georgesa! Ta je bržčas nepričakovano prišel na dopust — in je vrgel svoj plašč in klobuk malomarno na divan. Da, da; tako bo! Sicer pa — kaj se vraga trapim? Lisbeth bi vendar gotovo nikoli ne sprejela kakšnega neotesanca in nekorektneža...«
V	razmišljanju ga je prekinil Lisbethin prihod. Stopila je predenj — in glej zlomka — ali je bila mar razburjena — ali je bila svetloba tako čmerikava — videti je bila vsa spremenjena. Andreja je obšel mučen občutek, da je Lis-bethi v napoto...
Ves razburjen in zmeden kakopak potlej v salonu ni mogel lepe Lisbethe zasnubiti. Njegovega lesenega vedenja se je nalezla še ona — in njena zadrega se je čedalje očitneje stopnjevala.
»Ni sama,« je neprestano mislil Andre, »saj sem “Ji samo v napoto...«
»Ravno sem šel mimo vaše hiše,« je naposled izdavil, »pa sem si dejal, da bi vas morda... vendar — motiti vas nikakor nočem...«
»Ne motite me — kaj še!« je vzkliknila Lisbeth.
»Zdaj sem se šele spomnil, da
pričakujete menda prav ta mesec svojega gospoda brata...«
»Ne, ne! Georges bo še tri mesece v Saigonu,« je odgovorila nedolžno.
Andreju je skoraj zmanjkalo tal pod nogami. K svoji ljubljeni Lis-bethi je bil prišel, da jo zasnubi — ona pa skriva v svojem stanovanju drugega moškega — ljubčka bržčas... Obupanemu Andreju je leden pot orosil čelo. Kaj naj le reče?... Samo tega se je zavedal, da je Lisbeth zanj izgubljena — za zmerom izgubljena... In v tej strašni srčni bolečini so se zrušili vsi njegovi zlati snovi o sončni bodočnosti.
Po kratkem, brezglavem in praznem pogovoru je Andre brž vstal, in je potem še tako mimo grede omenil, da se utegneta to zimo že še kaj srečati; sicer se pa lahko o tem, če bi že naneslo, tudi po telefonu pomenita...
In Andre je odšel, skorajda nevljudno naglo se je poslovil, ne da bi se bil vsaj za hip ozrl, ne da bi se bil le za hip zazrl v velike vprašujoče Lisbethine oči, ne da bi bil ošinil s sovražnim pogledom izdajalski divan v predsobju... In nikoli več se ni vrnil.
*
Pozneje se je Andre poročil z ljubeznivo in ljubezni vredno damo, ki je imela eno samo napako,
da namreč ni bila Lisb°th, njegova oboževana in nepozabljena Lisbeth. Medtem ko so dnevi njegovega zakona potekali mirno, a brez strasti, je plezal Andre po lestvici svoje kariere navzgor. Imel je otroke, bogastvo in ugled — in tudi Made-leine, njegova žena, mu je bila v ljubezni vdana in ljubka tovarišica. In vendar: svoje strastne ljubezni ni poklonil Andre njej, zapisal jo je bil že zdavnaj nedosegljivi Lisbethi.
Nekega dne je razburil majcen dogodek mirno družino. Andre je bil z ženo in otroki na počitnicah. Stanovali so v samotni vili, daleč vstran od vasi — ko je zdajci prinesel pismonoša brzojavko iz Pariza. Andre je moral pri priči po važnih državnih opravkih v prestolnico.
»Pošteno neprijetno mi je, da vas moram tako same pustiti tukaj,« je menil Andre. »Kuharica je stara, vzgojiteljica boječa — in Bog ne daj, da vam pride kakšen klatež v vas!«
»Saj vendar veš, da nisem strahopetna,« ga je zavrnila Made-leine.
»Pomisli vendar, kako samotna je ta hiša; meni ni nič kaj prijetno pri duši, ko pdhajam,« je odgovoril Andre.
Madeleine je zamišljeno stresla glavico, skoraj se je še nje lotila
vprašanji tam počf pravici, ji gai, so gi
i|
Da boste razumeli, lcaj je ljudstvo .mislilo, ko je vpilo: »Križaj ga!« vam moram povedati, da je tiste čase, ki so bili zares zelo okrutni (hvalimo Boga in Jezusa Kristusa, da so minili!) — tiste čase je bilo torej v navadi, da so na, smrt obsojene ljudi usmrtili tako, da so jih žive pribili na velik lesen križ, zasajen v tla, in jih tam pustili v solncu in vetru podnevi in ponoči, dokler niso umrli od žeje in bolečin. Tudi je bilo v navadi, I da so morali iti peš na morišče in sami nesti križ, ki so jim pozneje nanj pribili roke; zato da je bila njihova sramota in njihovo trpljenje še hujše.
Tako noseč križ na ramenu kakor najpodlejši in najhujši hudodelec, je, šel naš dobri Odrešenik Jezus Kristus, obdan, s psovajočo ga množico, ven iz Jeruzalemu v kraj, ki se v hebrejščini imenuje Golgata; to se pravi, kraj mrtvaških glav. In ko so prišli na grič, Kalvarijo po imenu, s: mu s krutimi žeblji predrli roke in noge in ga pribili na križ med dva druga križa, ki sta bila na njih pribita dva navadna tatova; oba sta hudo trpela. Nad njegovo glavo so pričvrstili napis: »Jezus iz Nazareta, kralj Judov«, in sicer v treh jezikih, hebrejskem, grškem in latinskem.
Medtem je sedela straža štirih vojakov na tleh, in si delila na štiri dele med seboj njegovo obleko (ki so mu jo bili slekli), za njegov plašč so pa žrebali; sedeli so tam in vadljali in se razgovarjali, medtem ko je On moral trpeti. Ponudili so mu piti kisa z žolčem pomešanega in vina z miro; on pa ni vzel. In hudobni ljudje, ki so prišli mimo, so ga zasmehovali in so rekli: »Če si sin božji, stopi s križa!« Tudi veliki duhovniki so ga zasmehovali in so rekli: »Prišel je, da bi grešnikom pomagal. Naj zdaj sam sebi pomaga!« Tudi eden od obeh tatov ga je sramotil v njegovem trpljenju in je rekel: »Če si Kristus, pomagaj sebi in nama!« Drugi tat se je pa skesal in je rekel: »Gospod, spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo!« In Jezus je odgovoril: »Še danes boš z menoj v raju.«
Okoli šeste ure je legla, globoka in strašna tema na vso deželo in je tra-
jala do devete ure, ko je Jezus z močnim glasom zaklical: »Bog, o Bog! Zakaj si me zapustil?« Ko so vojaki to slišali, so pomočili gobo v kis, ki je tam stal, jo pritrdili na dolgo palico in jo dvignili do njegovih ust. Ko se je to zgodilo, je rekel: »Dopolnjeno jel« In potem je še zaklical: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!« in je umrl.
Tedaj je pa nastal strašen potres in veliki zid v svetišču je počil in skale so se razklale. Vojaki na straži so se zgrozili, ko so to videli, in so rekli drug drugemu: »Resnično, ta človek je bil sin božji.« In ljudje, ki so od daleč opazovali križ (med njimi je bilo mnogo žensk), so se trkali na prsi in so šli v strahu in žalosti domov.
I6N.V0K
Ljubljana, Tavčarjeva 2
Podružnice: Kranj. Novo mesto. Celje - Miklošičeva 2
NA VELIKI| PETEK
Z a zabavo o praznikih
Ali znate
Šolske naloge za odrasle ljudi
Izpolnievanka
Izpolni z mehkim svinčnikom vsa polja, ki so na sliki označena s piko, in povej, kaj slika predstavlja
novi lahki kromirani modeli in drugi cenejši Puchovi izdelki na ugodna mesečna odplačila
»Ravno sem se vračal iz kina. Ko sem šel mimo oken obednice, se mi je zdelo, da vidim znotraj luč električne žepne svetilke. Hotel sem pogledati, kaj Je, toda na oknu so se bile naredile ledene rože. Začel sem praskati po steklu in sem ostrgal te ledene rože, a medtem je luč izginila. To se mi je čudno zdelo, zato sem šel budit gospoda. Oba sva stopila v obed-nico in sva našla blagajno prazno.«
»Ali vam je polzelo, ko ste se vračali iz kina?«
»Da.«
»Vaše pripovedovanje ne drži. Pojdite z menoj na policijo.«
Zakaj ni nadzornik Lock vrtnarju verjel?
*
Ce ste mi sledili do tod in vas nista minili ne zanimanje ne potrpežljivost, ste si pač zaslužili za nagrado in za sklep par nekoliko manj napornih vprašanj. A pazite: res niso tako težka, zato so pa nekoliko zahrbtnejša.
7. Kdo je izgubil pravdo?
Drugi podoben paradoks pripisujejo grškemu sofistu Protagori (t 411 pred Kristusom).
Protagora je imel učenca, Euathla: učil ga je govorništva in prava. Dogovorila sta se bila, da bo Euathlos plačal učitelju šele tedaj, ko bo dobil svojo prvo pravdo.
Toda mladi mož je bi! velika lenoba in se ni maral učiti; vse je kazalo, da ne bo nikoli nikogar zagovarjal. Protagoras se je tega naveličal in ko ni vse skup nič zaleglo, je tožil Euathla za plačilo.
Pred sodnika sta prišla tožnik in toženec sama.
Protagoras je rekel: »Meni nič mar, kako bo sodnik razsodil, če bo dal namreč meni prav, mi mora mladi Euathlos plačati mojo terjatev; če bo pa zoper mene razsodil, bo Euathlos dobil svojo prvo pravdo in mi bo po določbah najine pogodbe moral prav tako plačati učnino.«
Euathlos pa ni bil takih misli. Dejal je: »Moj nasprotnik ima prav: razsodba je postranska reč. Zakaj, če dobim, mi ne bo treba plačati; če izgubim, pa ne bom plačal, ker je tako dogovorjeno v pogodbi.«
Kdo nima prav? Kdo od obeh slabo modruje?
8. Kaj bi pa vi storili?
In naposled še poslednje vprašanje te vrste!
V dobi, ko je bilo mnogo hudodelcev, je gosposka neke dežele postavila vislice sredi nekega mostu. Pred vislicami so sedeli sodniki in zadali vsakomur, kdor je hotel čez most, dve »Kam greš?« in »Kaj boš Kdor je odgovoril po je smel dalje, kdor se je zla-so ga pa kratko in malo obesili.
Vse je šlo v redu. Lepega dne na vse zgodaj pa zagledajo sodniki zna-morilca, kako jo junaško maha proti mostu. Krvnik je že začel pripravljati vrv, toda možak je moral poprej dobiti obe obvezni vprašanji. Mirno je odgovoril: »Grem pod vislice, da me obesite.«
če je po pravici povedal, bi ga morali pustiti dalje; a v tem primeru ni povedal resnice, in bi ga bilo treba obesiti. A če bi ga obesili, bi bil zadel resnico, in bi ga morali pustiti dalje.
Zgodovina ne pove, kako so sodniki ukrenili. Kaj bi bili pa vi storili na njihovem mestu?
ODGOVORI
(Preden preberete naslednje vrstice, je prav, da še enkrat malo premislite — ako še niste pravega zadeli — ker bi morda vendarle sami našli pravi odgovor.)
1. vprašanje: Mihec kajpada.
Z. vprašanje: Klobasa stane de-
set dinarjev in pol, kruh pa pol dinarja.
3. vprašanje:	Mislim, da tej strahotni zgodbi pač ne verjamete: ni ga namreč človeka na zemlji, ki bi vedel povedati, kaj se je sanjalo človeku, ki je v teh sanjah umrl.
4. vprašanje: Najbrže ste medtem že uganili, da ni rezervista X njegov stotnik zato obtožil, ker je širil vznemirljive vesti, temveč zgolj zato, ker je — na straži zaspal.
5. vprašanje:	Ledene rože se narede na notranji strani okna, ne na zunanji. Vrtnar je torej lagal, ko je trdil, da jih je ostrgal z okna od zunaj.
6. vprašanje: Ahil mora kajpada želvo prehiteti. Ce bi tako tekel, da ne bi nikoli prekoračil točke, kamor je bila želva prišla, je seveda nc bi nikdar dohitel; a to bi se reklo, da ne teče enakomerno, t. j. ne izrablja vse svoje hitrosti, želva jo pa. Tod je baš napaka Zenonove logike.
7. vprašanje: Nobeden, ne Euathlos ne Protagoras! Oba zahtevata razsodbo in se postavljata na dve docela različni stališči:	na sodnikov pravdorek in na določbe svoje pogodbe. V resnici je pa stvar taka, da jima mora biti samo in edino sodnikov izrek odločilen.
8. vprašanje: Zadeva s hudodelcem je ista kakor s Protagoro in Euathlom. Morilec terja razsodbo, ki naj temelji na dveh različnih stališčih. Toda zanj je odločilen edino pravdorek sodnikov, pa naj bo tak ali tak.
Križanka
POMEN BESED Vodoravno, po vrsti: I. Strasten ljubitelj domovine. — II. Grški modrijan (384—322 pr. Kr.). — III. Poglavje iz šolske fizike. — Igralna kvarta. — Nikalnica. — IV. Eno izmed treh gesel francoske revolucije — Tri črke iz besede »Aztek«. — V. Predlog. — Mesto na Francoskem, ki je hudo trpelo v svetovni vojni. — VI. Oblika vodnega toka. — Nota. — VII. Omotični. — VIII. Adamov sin. — IX. Del duhovniške obleke. — X. Obrtnik.
— Osebni zaimek. — XI. Osebni zaimek. — Kdor bo z njim okoli hodil, bo z njim okoli prišel, je rekel Koseski. — Pasji glas.
Navpično, po vrsti: 1. Glagolska oblika. — 2. športni prostor. — Skrajna točka celine. — 3. Zensko ime. — Glagol, ki je običajen v X. vodoravno (1. beseda). — 4. Kratica za »in sicer«.
— Nota. — 5. Mladostnim abotnostim.
— G. Medmet. — Dve črki iz besede »pergamen«. — Nota. — 7. Atata. — 8. Gozd. — Orodjem za domačo telovadbo. — 9. Glina. — Poljska mera. Obilna padavina. — 10. Nepričakovan pomemben dogodek. — 11. Nevarna muha. — Prirodnost.
Banka Baruch
11. Rue Auber. PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje — Postni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64. Bruxellee:
Holandija' št 1458-66 Oed Dienst: Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967. Luxemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
I(Dva odlomka iz enajstega poglavja ‘»Življenja našega Gospoda«; napisal Charles Dickens za svoje otroke.)
Ne zamerite mi takega vprašanja, 'toda če boste prebrali, s premislekom prebrali ta setavek, mi boste priznali, da vas nisem docela neutemeljeno tako vprašal. »Misliti znati« in »m i -eliti znati« je namreč dvoje...
Sicer pa začnimo kar zares, brez dolgoveznega onegavljenja. Gre namreč za razna bolj ali manj zavita vprašanja; kdor hoče nanje prav odgovoriti, mora že znati misliti, kar tako na slepo ugibali pa ne bomo.
1. Prvo (otroško) vprašanje Najprej prav lahko vprašanje: Janezek teče hitreje ko Mihec, Cene teče
Andrejeva zaskrbljenost. Napeto je premišljevala, toda pametnega izhoda iz zagate se ni domislila.
Zdajci se ji je pa razlezel obraz. I»čuj,< je rekla Andreju, »saj lahko SLisbethino zvijačo uporabim.«
Andre je pogledal svojo ženo ta-(too začudeno, da se je na glas za-I smejala.
»Zakaj me tako gleda?« ga je vprašala. »Veš, mnogo let je že od tega, ko sem se nekoč seznanila z nekim od sile plahim dekletom, z Lisbetho Merielovo. Sicer ne vem, zakaj ti to pripovedujem, ko je pa ne poznaš. Torej, Lisbeth je živela sama zase, starši so ji umrli, brata pa nikoli ni bilo na spregled. Viš, ln to dekle je zmerom položilo v predsob ju na divan bratova oblačila, Georgesov klobuk, površnik, palico in rokavice... Nu in če je kdo prišel... s slabim namenom... in je videl moška oblačila na divanu, je moral takoj vedeti, da deklica ni brez varstva. To, to zvijačo bom še jaz poskusila.«
Andre je prasnil v smeh, toda ta smeh je bil tako čuden in prisiljen, da je Madeleine zaskrbljeno vzkliknila:
»Kaj ti je, Andre, zakaj se tako čudno smeješ?«
In Andre je trpko odgovoril: »Na tiste mislim, k’ bi prišli s plemenitim namenom...« (ii. i.*)
rilec zgrabil za vrat, in je — slabo srce je imela že c.i nekdaj — od strahu umrla.
Ali verjamete to zgodbo?
Ko že govorimo o sanjah, naj se spomnimo še rezervista X, ki je v svetovni vojni nekoč na straži stal, potem je pa svojemu tovarišu Y, ki je prišel v zgodnjih jutrnjih urah, da ga nadomesti, pripovedoval, da se mu je sanjalo, da bodo vsak čas sovražni letalci nad fronto. Ko je stotnik to izvedel, je dal rezervista X aretirati in poslati pred vojaško sodišče. Zakaj?
Nu, če ste to oboje pogodili, vam lahko dam izpričevalo, da znate misliti — ne še baš genialno, a vendar toliko, da vam v življenju ne bo sile, kar se pameti tiče.
Zdaj pa nekoliko hujšo nalogo, skoraj bi rekli visokošolsko.
Bila je mrzla noč in snežilo je v velikih kosmih, ko je nadzornik Lock pozvonil na vratih vile; prišel je bil na telefonski klic, ki ga je dobil ob 22.30.
Mršav mož mu je odprl, očividno uslužbenec. Odpeljal je nadzornika Locka v obednico, kjer je stal gospodar pred prazno železno blagajno.
»Kdo je prvi odkril vlom?« je vprašal nadzornik.
»Vrtnar,« je odgovoril gospodar.
»Povejte mi, kako se je zgodilo, se je nadzornik obrnil k vrtnarju.
6. Ahil in želva
To vprašanje je prvi zadal Grk Zenon (* 488 pred Kristusom). Glasi se:
Ahil teče desetkrat hitreje ko želva. Zato jo pusti 100 korakov naprej in jo skuša dohiteti. V času ko napravi Ahil teh 100 korakov, je prišla želva za 10 korakov dalje. V času ko preteče Ahil teh 10 korakov, pride želva za en korak dalje. In medtem ko napravi Ahil ta korak, se želva pomakne desetinko koraka dalje, itd. Naj bo Ahil še tako nagel, neka razdalja ga bo zmerom ločila od želve, čeprav še tako majhna. To se pravi: Ahil ne bo želve nikoli ddhitel.
Kje je napaka v tem modrovanju?
počasneje od Mihca. Kdo teče najpočasneje, Janezek, Mihec ali Cene? Glej, glej, na to vprašanje ste koi odgovorili? Odlično! Dokaz, da znate najmanj tako dobro misliti kakor... sedemleten šolar. (Takšne naloge dobivajo namreč v drugem šolskem razredu, pa tudi težje.)
Vidim, da sem se vam skoraj zameril, ker sem vam zadal prelahko nalogo. Moramo pač iti po vrst’ kakor so hiše v Trst’, tako so nas njega dni učili. In po vrsti pomeni: od lažjega k težjemu. Druga naloga bo torej že težja — preračunana je nekako na zrelega 15 letnega učenca. A če boste mimo udarili, naj vas ne bo preveč sram; računstvo pač ni vsakomur v krvi... čeprav bi bilo dobro, ako bi vsaj praktično računico vsakdo izmed nas in vas obvladal.
2. Nekoliko težje
Takale je torej ta praktična naloga: kruh in klobasa staneta enajst Din. Klobasa (precej velika, kajpada!) stane za deset Din več kakor kruh; koliko stane kruh in koliko klobasa?
»Smešno!« vas že slišim. »Takšno vprašanje je še za mojega kratkohlačnika prelahko! Kajpada stane klobasa deset dinarjev in kruh en dinar!«
če ste tako odgovorili, ste ga polomili, kakor bi ga smel le še desetleten šolar; enajstleten že skoraj ne! (Pravi Odgovor poiščite na koncu tega članka, če ga res ne zmorete sami.)
*
Tako, po tem uvodu bi pa prešli k zanimivejšim in nevarnejšim »eksperimentom« — k tistim, ki so po ameriški definiciji nekak »preizkusni kamen zdravega človeškega razuma.« Saj se tudi vi ponašate s to odliko — kdo izmed nas se pač ne!
Poslušajte tedaj!
3. Sanje
Gospe Rogačevi se je nekaj strašnega sanjalo. Zakrinkan mož se je splazil ponoči v zakonsko spalnico, brskal po omari, kjer je imela shranjen ves svoj denar, in stopil potem k njeni postelji. Njen mož je opazil, da se žena nemirno premetava, in jo je rahlo pobožal, da bi jo pomiril. Gospa Rogačeva je pa mislila, da jo je mo-
lepota,	zdravie,	dom j	Maja	m Judi kadar	peret
Rubrika za miadi in manj mladi ženski svet «	&	»
-t>
Da kož zdrava in lepa
Otioška gimnastika
Najboljša telovadba za otroke je tista, ki si jo sami izmislijo pri igri. Starši naj posežejo vmes samo tedaj, kadar bi kazalo, da leze otrok v tako napako, da bi jo bilo dosti teže ozdraviti, če bi se z leti razvila. Takšna napaka, ki bi se utegnila pojav;ti pri otrocih, če se preveč po ovoje premetavajo sem in tja, je na primer sko-iioza, t. j. lahno stransko ukrivljenje hrbtenice, zelo pogosto pri otrocih. Oglejte si svojo hrbtenico: ali je popolnoma ravna? če ni, utegnejo biti teinu vzrok vaši starši, ker niso dovolj (ali bolje: prav) pazili na vas.
Evo vam prav dobre vaje in zanesite da jo bodo otroci radi delali; če lini je hrbtenica že kaj ukrivljena, se bo že prav kmalu popravila.
Vaja
Nič težkega ni ta vaja. Otrok naj se Postavi na vse štiri, roke naj ima blizu drugo druge, noge narazen, kolena upognjena. Gibanje nastane pa takole: otrok naj obe roki hkratu postavi predse in se pomakne naprej, potem naj pomakne naprej obe nogi hkratu s poskokom, ki dvigne zadnjico in tako razgiba hrbtenico.
Vaja je dobro izvedena tedaj, kadar oostavi otrok noge kar najbliže ro-lam.
Izprva naj se otrok vadi takega »skakanja« po vseh štirih naprej, Pozneje pa v glavnem nazaj, za-denski: vaja nazaj je namreč še mnogo bolj učinkovita. Irene Consclllerc.
Pa bo isbira na mili
Meščanska kuhinja
Jedilni list za premožnejše
Ponedeljek: Smetanova juha s suhimi gobami, telečja obara z zdrobovimi cmoki, omaka iz vkuhanega gra-ha. kompot.
Torek: Pretlačena fižolova juha s hrenovko, praženi možgani z jajcem, krompir v oblicah, zabeljen s peteršiljem, ocvrte miške.
Sreda: Zeliščna juha, govedina v omaki z dušenim rižem, orehov bider*.
Četrtek: Goveja juha z vlivanci, svinjski kotleti z vloženo papriko, slan krompir, palačinke.
Petek: Cvetačna juha, češki cmoki s kislo repo, pečene banane.
Sobota: Čebulna juha, pečenice z ohrovtom, pražen krompir, orehov puding s karamelno polivko*.
Nedelja: Goveja juha s piškotnim Ponvičnikom, angleška pljučna pečenka, špinača in dušen riž, čokoladna torta.
Jedilni list za skromnejše razmere
Ponedeljek: špinača s pečenim jaj-cem, pražen krompir, kvašeni rogljički.
Torek: Goveja juha z vraničnim Ponvičnikom, govedina z rezanci, gorčična omaka.
Sreda: Mesni puding*, kislo zelje, sirovi cmoki.
Četrtek: Krompirjeva juha, prekajen svinjski jezik s hrenom, slan krompir.
Petek: Prežganka, lečni kotleti*, Oljnata solata.
Sobota: Goveje srce z vinsko omako in dušenim rižem, krušne zlivan-ke\
Nedelja: Telečji tički v smetanovi omaki*. kruhovi cmoki, omaka iz ko-renja, drobno pecivo.
Recepti za jedi označene v jedilnih listih z *
Orehov bider
14 dkg sladkorja spenimo s 4 rumenjaki in dodamo ali nastrgane lupilce 1 limone ali pa nekoliko vanili-
jevega sladkorja. Nato stepemo beljake v trd sneg in zmeljemo
14 dkg orehovih jedrc. Potem vmešamo malo snega med jajčno peno, nato malo orehov, spet sneg in spet orehe, dokler vsega ne porabimo. Sneg in orehe moramo temeljito vmešati v jajčno peno. Testo denemo v omaščeno ali z oljem namazano visoko pekačo in pečemo bider v zmerni vroči pečnici tričetrt do 1 uro.
Eecept za ta prav okusni in dehteči bider je prav skromen, saj nismo porabili niti trohice presnega masla,
Orehov puding s karamelno polivko
8 dkg presnega masla stepemo z 10 dkg sladkorja v prahu, vmešamo nekoliko nastrganih limonovih lupin in 2 dkg na drobno sesekljanih arancinov, potlej pa Stepamo tako dolgo, da se zmes speni. Nato dodamo 2 v mleku zmehčani, iztisnjeni in pretlačeni žemlji, 5 rumenjakov, naposled pa sneg iz 5 beljakov, hkratu pa vsujemo v testo 3 dkg drobtinic in
15 dkg zmletih orehov ali lešnikov. Lešnike moramo prej enakomerno popražiti, olupiti in drobno nastrgati. Testo denemo v visok omaslen pomokan ali s sladkorjem potresen lik za puding in kuhamo 1 uro v sopari. Pudingov lik mora biti kakopak pokrit.
Karamelna polivka
8 dkg kristalnega sladkorja pražimo na štedilniku tako dolgo, dokler ne porjavi in vzkipi. Potlej prilijemo 1 mleka, ki smo vanj vžvrkljali 2 dkg moke, dodamo sladkorja po okusu in legiramo polivko z 1 ali 2 rumenjakoma.
Mesna pogača
30 dkg ostankov pogače ali kuhane govedine sesekljamo na mlinčku. 'A majhne čebule zarumenimo na masti, podmetemo z 2 dkg moke, in ko moka porjavi, vmešamo sesekljano meso in zalijemo z juho. Omako dobro prekuhamo in ohladimo, potlej pa začinimo s poprom, soljo in »juhanom«. Ako je meso zelo suho, vmešamo vanj še majhne kocke slanine.
Ko se nadev shladi, pripravimo masleno testo iz 28 dkg moke, 16 dkg presnega masla, 1 rumenjaka, 1 žlice kisa in nekoliko soli. Testo naj počiva 20 minut, potem ga razvaljamo in položimo okroglo testeno ploščo na dno pločevinastega lika »a torte, napravimo ob robu lika testen rob, denemo na testo pripravljeno sesekljano meso, povrh pa pokrijemo z drugo testeno krpo. Pogačo pečemo 20 minut v pečnici, potem jo pa serviramo še vročo.
Lečni kotleti
Izbrano lečo kuhamo prav do mehkega in jo na drobno sesekljamo s sekačem. Zelen peteršilj in fino sesekljano čebulo malo popražimo na masti, dodamo sesekljano lečo in nekoliko drobtinic, potlej pa vse skupaj zdušimo. Ko se zmes nekoliko ohladi, vmešamo 1 jajce, malo solimo in oblikujemo iz tega testa majhne kotlete, ki jih povaljamo v jajcu in drobtinicah. Kotlete spečemo na masti kakor dunajske zrezke. K lečnim kotletom serviramo zeljnato solato, kislo zelje, kolerabo ali kaj sličnega.
Krušne zlivanke
’/» kg suhega drobnega črnega kmečkega kruha zrežemo na koščke, jih polijemo z vrelim mlekom in ohladimo. Potlej vmešamo med kruh 4 rumenjake, sneg iz 4 beljakov, nekoliko' soli, cimeta. 1 žlico sladkorja in I žlico ruma ali štajerske sliveke. Testo de-vamo v dobro omasleno nizko kozo in spečemo več lepih okroglih zlivank. Na koncu jih potresemo s cimetom in sladkorjem ali jih pa namažemo z mezgo.
Telečji tički v smetanovi omaki
Telečje zrezke stolčemo, zarežemo ob strani, malo popopramo in solimo in jih potem obložimo z nadevom, jih prevežemo s čisto nitjo, povaljamo v moki in jih spečemo na vroči masti. Potem jih denemo v veliko kozico,
Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujena!
Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem	naporu. Saj	je vendar tako preprosto.	raztopi	najprej Radion v mrzli vodi
in ko raztopina s perilom zavre,	kuhaj 15 minut. Nato
perilo	izperi najprej v topli,
potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
m
W '^ ^ 1		
		
	???££!	
" ' _ : -: ■		
zalijemo z vodo in dušimo. Na koncu zalijemo sok s kislo smetano, ki smo vanjo vžvrkljali 1 žlico mehke moke.
Nadev:
Na drobno sesekljani slanini popražimo drobno sesekljano čebulo in sesekljan zelen peteršilj; potlej vmešamo malo nastrganih limonovih lupin in 2 do 3 jajca.
Praktični nasveti
Ce hočemo, da pri purana, goski ali raci mastna koža hrusta, moramo pečenko tik preden je pečena, nekajkrat hitro obrizgati z mrzlo vodo.
Vročino v pečnici določimo tako, da položimo vanj kos časniškega papirja. Ce ostane bel — je pečnica prehladna, če papir zogljeni — je prevroča, kadar pa postane lepo rjav — je pečnica primerno vroča za peko.
Z m r z e 1 krompir je osladen. Ce ga hočemo napraviti užitnega — seveda če ni preveč zmrzel — ga položimo za 24 ur v mrzlo vodo.
Žarko (žaltavo) presno maslo pregnetemo z mlekom ali pa v mrzli vodi. Potem ga denemo-za nekaj ur v prav mrzlo vodo, ki smo vanjo vsuli za noževo konico dvojno-ogljikove sode.
'sipcaiH
Ji, JJucMsumi
ntOETKERS
pecilnim praškem
Hrapave roke niso nič redkega, zlasti pri dobri in pridni gospodinji, ženska, ki ima sicer na obrazu nežno iu snežnobelo polt, je kakopak nejevoljnn, če ji kdo pogleda na hrapave roke. Za pomivanje posode, za pranje z jedkim milom, za lupljenje krompirja in delo v sveži prsti naj si vsaka ženska natakne gumaste rokavice. Kakšnih 20 dinarjev stanejo samo, obvarujejo pa roke sleherne hrapavosti. Zenska, ki ima že hrapave roke, naj si jih neguje s takole kremo: Zmeša naj 7 g kakao-vega masla, 5 g sladkega mandljevega olja, 10 g cinkovega oksida in 10 g bo-raksa. Vse te stvari se dobe v drogerijah prav poceni.
Zakrpane nogavice, zlasti na petah, so sleherni ženski trn v očesu. Kadar se torej nogavica na peti raztrga, jo obrnemo in jo na šivalnem stroju počez preši jemo, tako da se vsa luknja skrije za šivom. Sjeveda moramo paziti na to, da se nogavica ne zvleče, torej jo moramo pri šiyanju raztegniti v normalno širino.
Cunje za pomivanje se ne dado z vodo in milom lepo oprati. Pač pa to dosežemo, če jih namočimo v posodici, v kateri smo raztopili 2 žlici soli v razredčenem kisu. V tej raztopini naj leže cunje kakšni 2 uri. Potem jih operemo v čisti vodi in damo sušiti.
Lonci in kozice, v katerih kuhamo mleko, se prav' pogosto ne dado lepo pomiti. Včasih se mleko malo prismodi. Ako hočemo odstraniti prismojeno plast mleka iz lonca s peskom, obdrgnemo tudi lošč. Zato kuhajmo v takih loncih 30 do 40 minut nekaj drobcev pralne sode — in vsa prismojena plast se bo z lahkoto odluščila. Lonce potem oplaknemo z mrzlo vodo.
Steklenice, ki neprijetno zaudarjajo, očistimo s toplo vodo, ki smo ji dodali malo gorčične moke. S prstom tiščimo odprtino in steklenico temeljito izpla-kujemo. Po čiščenju izplaknemo steklenico enkrat ali dvakrat s čisto vročo vodo.
Rjo s ponikljanih predmetov odstranimo s čebelnim voskom. Mehko volneno krpo namažemo z voskom in ta-remo zarjavele madeže. Ce so madeži večji in hudo vjedeni, nastrgamo navadni svinčnik in zdrgnemo s tako pridobljenim grafitom zarjavela mesta. Dobro je seveda, če namažemo ponik-ljani predmet prej z oljem.
Belih eeluloidnih glavnikov ne smemo čistiti z vodo in milom, ker sicer porumene. Najpreprostejše sredstvo za čiščenje takšnih glavnikov je bencin. Mehko krtačko omočimo v bencin in očistimo glavnik. Na koncu ga dodobra otaremo z mehko volneno krpo. Pri čiščenju z bencinom moramo biti previdni; torej ne preblizu ognja in peči!
Deset gospodinjskih zapovedi
1. Predpasnika si nikoli ne pripenjaj z bucikami ali z varnostnimi sponkami. Igla ti lahko neopazno zdrkne v jed!
2. Glej, da imaš roke zmerom čiste in zmerom snažen predpasnik!
3. Sleherno kozico in sleherni lonec splakni z vodo, preden ga rabiš!
4. Uporabljaj zmerom takšne lonce in kozice, ki so za jed, ki jo kuhaš ali pečeš, najprimernejši!
5. Nikoli ne polagaj pokrovke s spodnjo platjo na mizo. Lahko se umaže in ko z njo kasneje spet pokriješ jed, ti pade nesnaga v lonec! Sleherna pokrovka je mokra ali vsaj vlažna, zato ostane na mizi tudi zmerom moker kolobar, ki ga je včasih prav težko odstraniti!
6. Nikoli ne kuhaj žlice v jedi, prav tako ne polagaj žlice na pokrovko lonca!
7. Ne trati posode; česar več ne rabiš, sproti pomij in položi na določeno mesto!
8. Kadar jedi pokušaš, vzemi vselej umito žlico ali vilice!
9. Vse jedi v kuhinji naj bodo zmerom pokrite!
10. Ne puščaj, da se tl v rabljenih loncih in kozicah suše ostanki jedi do pomivanja, temveč nalij takoj tople vode vanje!
Odpravi«*0 **
hrane vse.
je škodljivega.
m
... te&a netil
tetm.sW
•>" dai"'a° pa tdraviu	“
P'i'e,ne?,:JL.	neWda"
župnik Kne.pp štiri leta ie del-- .
iznašel recepta »
Vavo:
Kr»eipPov0
, kavo•
sladno
samo v zavitkih s slika župnika Knejppal
3nefedclc
PRINC WALEŠKI KOT KUHAR
Ko je bil kralj Edvard VIII. še angleški prestolonaslednik, se je poleg drugega športa ukvarjal tudi s kuhanjem. V prirejanju angleških specialitet je bil pravi mojster. Kadar je v svojem gradiču stal pri štedilniku in pripravljal gostom izbrana jedila, ga je bilo kar veselo gledati, tako spretno je znal sukati kuhalnico.
Nekoč je princ Waleški stal poleg štedilnika in pripravljal okusne palačinke, ko je vstopila njegova mati kraljica Mary. Princ je bil tako zatopljen v svoje delo, da je še opazil ni. Kraljica je Stopila h kuharju in ker mu ni videla v obraz, ga je vprašala:
»Koliko si star, mladi mož?«
»To bi moralo vaše veličanstvo boljo vedeti ko jaz,« je odgovoril princ, ne da bi bil dvignil glavo. Kraljica še vedno ni videla njegovega obraza.
Užaljena nad drznim odgovorom, je pristopila bliže in pogledala mlademu kuharju v lice. Videč svojega sina v kuharski »uniformi«, si ni mogla kaj, da se mu ne bi od srca nasmejala:
»Prav imaš, sin moj!«
VLJUDEN ASTRONOM
Slavni zvezdoslovec Schiaparelli ji bil nekoč v večji ženski družbi, kjer so ga dame izpraševale:
»Ali se ne bojite, gospod profesor, da bi med tolikimi lepoticami izgubili glavo?«
»Prav nič! Počutim se kakor v svojem elementu!« je odgovoril profesor.
»Kako to mislite?« so poizvedovale lepotice.
»Nu, sam sem vendar med samimi zvezdami!«
»Ali spadam tudi jaz k vašemu ozvezdju, gospod profesor?« ga je vprašala mlada in zala dama, o kateri je bilo znano, da hitro menjava svoje ljubimce.
»Ne, madame,« je odgovoril profesor. Zvezd premičnic ne proučujem!«
SHAW IN NEMCI
Shawa so vprašali, kaj misli o Nemcih in Francozih pa o Zidih. Odgovoril je:
»Kako leto dni bo tega, ko me je neki nemški časopis prosil za prispevek k neki anketi. Odgovoril sem pritrdilno, pod pogojem, da me ne bodo krajšali. Uredništvo je pristalo in poslal sem tale odgovor:
1. Versajska pogodba je napaka;
2. Preganjanje Zidov v Nemčiji je popoln nesmisel (»absolute nonsen-se«).
Oboje je časopis natisnil. A potem... potem so nacionalni socialisti samo prvi odgovor, brez besedice o Zidih, razširili z lepaki po vsej Nemčiji...«
SHAVV IN ŽIDJE
Alfred Kerr je vprašal Shawa, ka' šno stališče zavzema nasproti Zidom. Veliki irski satirik je resno dejal:
»Židje so strašno pleme (»a fright-ful race«) in bi bilo boljše za človeštvo, če jih nikoli ne bi bilo — isto velja tudi o Angležih, Ircih, Nemcih in sploh o vseh drugih.«	UK
EDVARD Vil.
IN POGLAVAR ČRNCEV Ko je bil kralj Edvard VII. (1841—1910), ded sedanjega angleškega kralja Edvarda VIII., leta 1902. nevarno bolan, se mu je prišel klanjat neki črnski poglavar. Rekli so mu, da je kralj bolan in da ga ne more sprejeti. Tedaj je črnec vprašal;
»Koliko ministrov je imel kralj, ko je stopil na prestol?«
»Enajst!«
»In koliko jim ima zdaj?« »še zmerom enajst. Iste ko prej.«
črnec je nad tem odgo-rom zmajal z glavo:
»O, potem je pa res bolan! Ko ima še zmerom toliko ministrov kakor prej, vidim da nima pravega teka «
NAJBOLJŠA PRILIKA ZA
agaEg^raBwmMBBHi
1
M
CENE VELJAJO SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA!
1)	Servis za črno kavo za 6 oseb
is finega belega inozemskega porcelana z zlatim robom. Ročka za kavo, doza za sladkor in 6 skodelic s krožniki
skupaj Din 85‘-
poslavlje.no v Vaš dom vseeno kjerkoli v državi.
2)	Servis za belo kavo za 6 oseb
iz finega belega inozemskega porcelana z zlatim robom. Ročka za kavo, ročka za mleko, doza za sladkor, 6 skodelic s krožniki
skupaj Din 110«
postavlje.no v Vaš dom vseeno kjerkoli v državi.
%
3)	Vsakdanji servis za obed
iz belega inozemskega porcelana s zlatim robom za 6 oseb. Skleda za juho ali prikuho, skleda za pečenko, skleda za solato, 6 globokih, 6 plitvih in 6 desertnih krožnikov
vse skupaj Din 250-
postavljeno v Vaš dom vseeno kjerkoli v državi.
IZREDNA PRILOŽNOSTi
Servis št. ] (za črno kavo) Servis št. 2 (za belo kavo)
skupaj Din 180*—
Servis št. 1 (za črno kavo) \
Skupaj Din 415
Blago pošiljamo po povzetju. Jamčimo za brezhibno kakovost. Zamenjamo, ali vrnemo denar. ■— Zahtevajte cenik velikonočne prodaje in glavni letni katalog
(če ga še nimate).
Največji trgovski h razpošilalni dom
r%Gj&ier/ (Mler
2agceb. S
Zagreb, Iliča 4
Pomladanske modne novosti
štirikrat na dan me pelje pot po Prešernovi ulici in štirikrat na dan zbujajo mojo pozornost ljudje, ki se ustavljajo pred neko trgovino. Tudi mene je včeraj premagala radovednost, da sem pristopila h gruči.
Seveda, Tivarjeve pomladanske izložbe! Dostikrat sem že opazila, da se pred to konfekcijo ustavljajo najrazličnejši ljudje: moški, ženske, stari, mladi, revni, bogati.
Da, zlasti ženske se ustavljajo pred to trgovino. Boljše dame z razvajenim okusom, ki nejeverno majejo z glavo, ko gledajo te izredno nizke cene. Med temi damami pa opazite tudi uradnice iz kakega manjšega podjetja ali pa celo tovarniške delavke, ki hitijo opoldne iz tovarn. Tu se ustavijo, gledajo. Oči se jim široko odpirajo, kakor otroku, ki stoji pred razsvetljenim božičnim drevescem.
»Glej, glej,« si mislijo. »Tukaj se pa tudi jaz za majhen denar dobro in lepo oblečem.«
In vrata trgovine Tivar se neprestano odpirajo in zapirajo...
*
Ali ste videli to visoko gospo, ki se je ravnokar ustavila pred trgovino? Slekla je fino usnjeno rokavico, nekje izpod plašča je potegnila zlato okovan lornjon in zdaj presoja... že na obrazu ji berete nezaupanje, ko malce zaničljivo zategne obraz in mrmra sama pri sebi:
»No, sem pač radovedna, kakšen bo plašč za 590 Din!«
Z dostojanstveno kretnjo spravi svoj lornjon in stopi proti vhodu trgovine. Potem je ni, dolgo je ni nazaj... Gotovo si je natanko ogledala ceno, kroj in kvaliteto Tivarjevih damskih plaščev. Cez nekaj časa se pa vrata vendarle odpro — in ko smo pri Izhodu spet zapazili isto fino gospo, je po njenem novem plašču skoraj ne bi spoznali. Pa saj se razumemo: gospa si je kupila nov plašč,
starega je pa pustila v trgovini in uslužbenec ga ji bo odnesel na dom.
*
Tudi jaz sem si hotela malo natančneje ogledati izložbo. Desna stran — damski oddelek — je kar živa, kar pomlad diha iz nje. Glejte samo oni travnato zeleni ženski pomladanski plašč!
Glejte, na drugi strani svetlo-siv plašč, okusno ukrojen in na njem številko, tako nizko, da skoraj ne verjamete.
še glejte! Tam zadaj, da, tam, tam. Ta plašč mi je zbudil pozornost. Tista posebna barva je, ki nikoli ne utruja oči. Ali vam ne ugaja njegova barva? Nekako megleno-pepelkasta. Kolikor sem mogla le na oko presoditi, tudi kakovosti ni bil slabe. Radovedno sem pogledala na beli listek pod njim:
490 Din.
Ah ne, to je neverjetno! Ta plašč si moram pobliže ogledati.
Stopila sem v trgovino — iz radovednosti največ, ker takrat nisem imela namena ničesar kupovati.
Predstavila sem se za sotrud-nico »Družinskega tednika« in prosila, če bi mi hoteli nekoliko razkazati pomladanske novosti. Zelo prijazni poslovodja je z veseljem ustregel moji prošnji in mi je bil v vsakem oziru v uslugo.
Desno, levo, spredaj, zadaj — povsod so v naj lepšem redu razvrščeni plašči in obleke. Na desni strani je bilo na dolgem stojalu v lepem redu obešenih kakih 20 trench-coatov, vseh mogočih velikosti, za gospode, dame in otroke.
Lani sem v neki drugi konfekciji kupila trench-coat in sem se slučajno še natanko spomnila cene. Zato me je zanimalo, koliko stane takšen trench-coat pri Ti var ju.
»560, 590 Din,« sem dobila odgovor. Jaz sem pa dala lani par sto dinarjev več in vendar bi
lahko trdila, da ni druge razlike ko v kroju, kakovosti sta pa popolnoma enake.
Zelo všeč mi je bil tudi neki modro-siv lodnast plašč s temnozelenim ovratnikom. Tudi za cene teh plaščev sem vprašala. Pri tem plašču bi pa skoraj glavo stavila, da ga ne dobite nikjer za tako nizko ceno. Pomislite, samo 390 Din, pa tako mehko, mehko blago!
Na drugi strani trgovine so viseli beli damski tweed-plašči. Nisem si mogla kaj, da ne bi bila kar na glas vzkliknila:
»O, to je pa lepo!«
Pogledala sem plašč od znotraj in od zunaj, pregledala kroj — ah, ženska, ki bo zagledala ta plašč, bo pač zbrala tistih 260 Din in si privoščila to izredno okusno novost. Plašč ni samo lep — veliki rdeči gumbi ga močno poživljajo — temveč tudi praktičen, ker je ravno tiste be-lo-motne barve, ki se ne maže
Labirint
t
Nekdo je zaprt v gornji labirint. Ali bi mu pomagali in mu pokazali, po kateri poti naj se reši iz njega?
preveč. Ge ga pa že umažemo, se da izvrstno prati, kakor mi je zatrjevala prodajalka, in je po vsakem pranju lepši. To je zelo verjetno, ker je tweed precej podoben buretu, o buretu pa že vemo, kako lepo se pere.
še-plašče in hubertuse iz kamelje dlake sem si ogledala, potem sva pa s prijaznim prodajalcem stopila k moškemu oddelku. Tu vidite navadne obleke že od 160 Din dalje in fine, naj-finejše, ki stanejo 790 Din. Eno izmed njih, črtasto, lepe sive barve sem si ogledala. Blago se je pod prsti čutilo mehko.
»Glej, glej,« sem si mislila, »če bi jaz imela svojega fanta, bi ga oblekla ravno v takšno obleko.« Seveda sem tudi za ceno izvedela. 790 Din.
Tudi navadne 160 dinarske obleke sem pogledala in se mi zdi, da so pošteno vredne te cene.
In kaj vse še vidite v Tivar-jevi trgovini? Mornarske obleke za fantke in dekleta, irhaste hlačke za dečke, jutrnje moške halje, lahke barvaste jopiče, koce, flanelovke itd.
In čepice! Da, da, čepice! Od 13 Din dalje jih že dobite. Pokazali so mi tako imenovane »patent-kape«, pri kateri ni ločen »šild«. S temi kapami se vam ne bo treba mučiti, kako bi jo uravnali na glavi, da bi čim lepše stala. Ne, kapa je že tako ukrojena in ima že določeno obliko, takoj ko si jo pokrijemo. Te kape bodo nosili prav tako moški kakor ženske. In to mično pokrivalo si bo lahko privoščil vsak fant, ki bo za dva ali tri dni pustil cigarete in privoščila si jo bo lahko vsaka gospodična, ki bo eno ali dve soboti »pozabila« stopiti v frizerski salon za kodranje.
Da, tudi jaz bom tako napravila in čez dva tedna me boste že videli v Tivarjevi »patentni čepici«...
Zahvalila sem se zelo prijaznemu poslovodji tvrdke Tivar za ljubeznivost, ki mi jo je izkazal, in za trud, ki ga je imel, da mi je vse razkazal, kar mi je srce zaželelo. To me je tem bolj veselilo, ker prej nisem imela niti pojma, da se v podružnicah te
naše velike tovarne dobi tako poceni, pa vendar zraven tako dobro blago, novi kroji in modne novosti.
še pred vrati Tivarjeve trgovine, ko sem razmišljala o oblekah, ki so mi jih razkazali, ko sem razmišljala o cenah in blagu, sem morala mkliti na premnoge tiste, ki si danes le po Tivarjevi zaslugi sploh morejo kupiti novo obleko. Zakaj prej jih je bilo mnogo in mnogo, ki so zmerom nosili slabo obleko.
»Glej,« sem si rekla, »to je konfekcija, kjer lahko dobiš za res majhen denar res dobro blago.«
Hu
mor
Zenska matematika
»Koliko ste stari?« vpraša sodnik pričo.
»54.«
»Pa vi, gospa?« se obrne k njegovi ženi.
»Polovico sem mlajša od svojega moža.«
»Kako prosim?«
»Moj mož je dvakrat starejši od mene.«
»Vašemu možu je 54 let, torej imate
vi	27 let, ne?«
»Tako nekako.«
»Natanko 27? Kdaj ste se pa rodili, prosim?«
»To je lahko izračunati. Ko sem se poročila, mi je bilo 20 let, moj mož je imel pa takrat dvakrat toliko, torej 40 let. Zdaj je mojemu možu 54 let; ker je dvakrat starejši od mene, moram biti torej stara 27 let.«
Težak odgovor
Iz kuhinje je izginilo štiri kile mesa. Sum je padel na domačega psička. Položili so ga na tehtnico, in glej: tehtal je natanko štiri kile.
Oče je osupnil:
»Hm, meso bi torej bilo. Kam je pa potem pes prišel?«
V gostilni
»Kaj, gospod plačilni — to naj bo pol piščanca?«
»Da, gospod!«
»če je tako, vas pa vljudno prosim, prinesite mi rajši drugo polovico!«
On in ona
Na vratih čevljarske delavnice je bilo s kredo napisano: »Zaprto — sem pri sosedu v gostilni.«
Pod tem se je pa bralo v energični ženski pisavi: »Samo trenutek počakajte — sem šla ponj!«
*
Ujemi Melika.
PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P.
26. nadaljevanje
»Ljubite me? In vendar še ni tako dolgo, ko ste mi svoje sovraštvo vrgli v obraz!«
»Oh, molčite! Sami predobro Veste, da mi je samo vaša hladnost iztrgala te besede srda in onemoglega gneva. Vaš ženski |nstinkt vam pač ni utajil molih pravih čustev do vas!... O, Bog! Saj sem se skoraj na prvi Pogled zaljubil... že koj v začetku...«
»O, ne!« sem oporekla. »V začetku že ne! Takrat ste še gledali v meni nepoklicanega gosta.«
»O, ne dolgo! Videl sem v vas svojo ženo od tistega večera, ko ste prelistavali v moji sobi rodbinski album in ste spoznali sliko nekega prijatelja iz otroških let« -
Osuplo sem ga pogledala.
* Saj onega otroka skoraj spoznali niste!«
Moj mož mi je čudno strmo Pogledal v oči.
»Radovedni res niste, Renata. Drugače bi bili vsaj starega Johna izprašali zastran dečka, Cigar sliko ste videli pri meni.«
»Res? Ali mislite, da on kaj ve o njem?«
Artur je nedoločno skomignil z rameni.
»John je poznal mnogo ljudi...«
»Gotovo je tudi vam govoril o njem, ne?«
»Nisem ga izpraševal... Mislil sem le, da ste morda vi...«
»še na misel mi ni prišlo... Zato mi je zdaj žal, ko pravite, da je podoba tega neznanega otroka tolikanj vplivala na vaša čustva.«
»Podoba? O, ne! Mislim, da me je ganila vaša zvestoba do tega dečka...«
»Ker ga nisem pozabila?«
»Ker nosite še danes medaljonček, ki vam ga je mati obelila za vrat — medaljonček s tem dečkom... To me je neprestano spominjalo, kolikšne j'Vztrajnosti je zmožna vaša lju-Ibezen.«
Nisem se mogla premagati: Nasmehnila sem se mu.
»Nisem mislila, da znate biti tako sentimentalni!«
»Jaz sam ne bi bil nikoli tega Iverjel.«
Nastal je trenutek tišine.
Artur je vstal in se molče zagledal vame.
»Jutri tedaj,« je naposled iz-pregovoril, »jutri mi boste odgovorili... O, jaz siromak! še premišljati morate, da boste vedeli, ali me ljubite! Bojim se vašega odgovora, ne morem vam povedati, kako.«
Njegov obraz je bil ves razdejan.
»Prosim vas, Artur, bodite pametni!« sem ga zaprosila in ga
BAHOVEC
Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec Zdravilnim?
Pri obolenju želodca, boleznih Jeter in žolča, obolenju in lenivo-sti črevesja, hemoroidih (zlati žili», debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu. gihtu in išijasu. pri glavobolu in migreni, pri ženskih do-leznih in težavah za časa menstruacije. težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil i arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih.
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20 -
K<n S. C2!i,3B
mehko prijeia za roke. »Pustiva nocoj to stvar. V tejle uri — glejte, daniti se že začenja — sva oba utrujena in živčno razdražena in sam Bog vedi, kakšne nesmiselnosti bi govorila. Jutri bo stvar docela drugačna. Prespana in spočita bova laže pogledala v oči dogodkom nocojšnje noči in trezneje bova pretehtala dvome in pomisleke, ki bi se nama utegnili poroditi... Skratka, govorila bova bolj zbrano in hladnokrvno.«
»Hladnokrvno!« je zaječal. »O, kako mrzle besede izbirate v svoji okrutnosti! Ali mar moreta iti vštric ljubezen in hladnokrvnost? Ljubim vas, Renata, in to bom jutri prav tako povedal na glas kakor danes, brez obotavljanja in brez premisleka.«
»Pri meni je drugače,« sem trdno odgovorila. »Kadar vam bom rekla, da vas ljubim, mi bo to veljalo za vse življenje, ne da bi se ob hladnem preudarku morala kdaj kesati te ljubezni.«
»Oh, ko bi ne odlašali tako dolgo besede, ki je čakam iz vaših ust...«
»Jutri bova o tem govorila,« sem se izmaknila.
»Dobro, jutri tedaj. In zdaj grem.«
Obsul mi je roke z blaznimi poljubi in potem je planil ven.
Priznam, da me je med tem pogovorom nekajkrat prijela iz-kušnjava, da bi naslonila glavo na njegove prsi in mu zavriskala odgovor, ki me ga je tolikanj prosil.
.Toda neki nedoločen občutek mi ni dal, da bi že zdaj odgovorila. Ali me je zadrževala misel na Margito Dennyjevo, ali spomin na nekdanji nedostopni ponos Arturja Wintertona, na njegovo naglo jezo in nasilnost? Kolikokrat me je žalil in v živo zadel s svojimi hladnimi mislimi in brezčutnimi besedami!
Ali je bila pa negotovost zastran mojih pravih čustev: mar se niso izprevrgla iz maščevalnosti v sočutje, iz sovraštva v ljubezen, ne da bi sama prav vedela, katero med njimi je pravo? Ali pa nemara moja ženska koketnost, ki se ji je hotelo osvete za njegovo nekdanjo hladnost in prezir? Ali je bilo pa ono instinktivno nasprotje med zastopnikoma dveh tolikanj ponosnih plemen, kakršni sta angleško in francosko?
Vsa ta vprašanja so jela trpinčiti moje vročične možgane, i ko je Artur Winterton odšel.
Slekla sem se in legla; toda čeprav sem spustila vse zavese na oknih, da ne bi silil v sobo porajajoči se dan, vendarle nisem mogla zaspati.
Kakor v živem kalejdoskopu so šli mimo mene vsi dogodki, ki sem jih doživela tisto noč.
V duhu sem videla bajno razsvetljeno gledališče, videla sem drznega gosta, videla Arturja, ko je stopil v mojo ložo z otožnim in hkratu grozečim obrazom, Arturja, ki me je brutalno j sunil po tleh in me obsul z nizkotnimi žalitvami — tistega Arturja, ki je potem padel na kolena pred menoj in mi jecljal brezumne besede, polne groženj in hkratu ljubezenskih priseg...
In ko me je naposled vendarle zmogla utrujenost in so se mi oči zaprle v svinčen sen, mi še sanje niso prizanesle: videla sem Margit Dennyjevo v objemu svojega moža. Tako me je pretresel ta sanjski privid, da sem se zdramila in se vzravnala na postelji, z znojnim obrazom in žgočimi rokami.
Takrat sem zaslišala nad seboj šum pridušenih korakov. To me je popolnoma predramilo.
Prisluhnila sem.
Stari John je bil to; oči-vidno je bil že vstal in se je oblačil.
Tisti mah sem se spomnila svojega medaljona.
Kakor bi trenil, sem skočila s postelje in si ogrnila nočno haljo.
Stopinje nad menoj so postale glasnejše. Potem so zaškripala vrata in zaslišala sem korake na stopnicah.
Starec je prihajal iz zgornjega nadstropja. Prihajal je čedalje bliže, sodeč po odmevu njegovih korakov, še nekaj sekund pa bo zavil na drugi hodnik.
Planila sem k vratom in ga poklicala.
Ves osupel se je starec obrnil.
»Ali ste mar bolni, my-lady, da ste že ob tej uri pokonci?«
»Ne; samo neko pojasnilo bi rada. Prosim vas, stopite v mojo sobo.«
Stari John je vstopil. Pokazala sem mu medaljon in ga vročično vprašala:
»Dajte,poglejte t-1"!... Ali ste poznali tega otroka?«
Starec je vzel dragotino v roke, si ogledal fotog:- -fijo in se nato presenečeno obrnil k meni.
»Mylady misli, da jc s^ari John izgubil spomin... in vendar ve, da živim bolj v preteklosti kakor v se^ -n j osti. Zakaj me torej izprašuje?«	_
»Ime tega dečka! Ime!«'sem vzkliknila nestrpno. »Ali ga poznate?«
»Sveta nebesa — kako ga ne bi poznal!« je odgovoril malone v zadregi. »Vsi v tej hiši ga poznajo!«
»že mogoče,« sem odmahnila. »Zakaj se obotavljate? Ime mi povejte, sem rekla. Ime!«
»Gospod Artur.«
»Vaš gospodar?« sem vzkliknila ,z neznansko osuplostjo.
»Da. mylady, on! To je slika našega gospoda, ko mu je bilo sedem ali osem let.«
»Vašega sedanjega gospoda? Arturja Wintertona? Mojega moža?!«
»Da, njega, prav gotovo... Mar ni mylady tega vedela?« Starec ni mogel prikriti začudenja.
»Jaz... ne... Res nisem vedela!«
Jecljala sem sama ne vedoč kaj, tako me je bil zmešal Johnov nepričakovani odgovor.
Starec je zmajal z glavo.
»Mylady je morda pričakovala katero drugo ime?«
»Da, seveda! Mislila sem, da mi boste povedali, kaj se je zgodilo s tem otrokom, da je umrl nemara!«
Kako dolgo jih
bo se ohranil?
Beli in lepi so ti zobje I Venddr je lahko mogoče, da se je na no* tranji *frqr>i^fe tvoril nevarni *obni kamen, kijezetapogosto vzrok ^težkih zobnih obolenj.
Zdravi zobje so .dragocenosti Varujte jrhrčisfite svoje zobe redno, zjutraj In zvečer, s Sargovim Kalodontom, Kajti Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, ie neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. Samo z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvoritev.
"A Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkuiuje in ugodno osvežuje,
SARGOV
M A C I
Kini orinaSaio
SOKOLSKI DOIVI SISKA
teleiov S3 87
12. in 13. t. m. ob 15., 17., 19. in 21. uri
»MAZURKA«
režija \V. Forsfc ob 11. uri dop. matineja
»ŽIVIM IN LJUBIM«
14. in 15. t. m.
»AMFITRION«
V glavni vlogi Willi Frit«ch in KUthe Gold
17. t. m. ob 20. uri; Voltaire.
KINO MOSTE
Na velikonočno nedeljo in ponedeljek 12. in 13. t. m. ob 14. in 20. uri, v torek 14. t m. ob 20. uri Ana Muy Wong v napetem filmu »AVETI KINEŠKE ČETRTI« lil
»JENNIE GERHARDT«
v glavni v'ogi Silvia Sidney. Dodatki in cene običajne.
KINO TALIJA KRANJ
predvaja na velikonočno nedeljo 12. t. m. |n na ponedeljek 13. t. m. ob 14., 18* in 20.30 uri igodovinski velefilm »STO DNI NAPOLEONA«
V glavni vlogi Werner Kraus.
KINO NADIŠAR TRŽIČ
na velikonočno nedeljo predvaja veleopereto »ZVEZDA JE PADLA«
V glavni vlogi sloviti svetovni tenor Joseph Schmidt.
Na velikonočni ponedeljek nov tpored s sijajnim prvovrstnim filmom »ROMAN ENE NOČI«
V glavni vlogi Liane Haid. Dopolnilo običajno.
Potegnila sem si z roko po mokrem čelu. Hotela sem si pridobiti časa, da spravim zmedene misli v red.
»Ali pa tudi res zanesljivo veste, da predstavlja ta slika vašega gospoda?«
»O, mylady, saj sem ga v naročju držal in rasel je pred mojimi očmi, ne da bi ga bil kdaj zapustil — ne, mylady, zastran tega portreta se ne motim! Sicer pa ta slika ni edina iz teh let, kar jih imamo.«
»Do danes nisem še nobene videla.«
»Gospod jih je imel več v svoji sobi. Tudi jaz imam tako sliko spravljeno v omari: mladi Artur je na njej fotografiran sredi med prijatelji in sorodniki. Lahko grem ponjo; mylady boste potem sami presodili, da je res isti otrok.«
»Ni treba... Ne dvomim, da imate prav, ker je izključeno, da bi se v taki stvari motili. In zdaj ko o tem premišljam, se mi sami zdi verjetno, da je ta dečko res Artur Winterton v otroških letih... Hvala vam, vrli moj John. Lahko greste.«
Čeprav je moral starec razumeti, da želim ostati sama s svojimi mislimi, je pri vratih nedoločno obstal in ‘me gledal.
»Kaj je, prijatelj? Ali bi mi radi še kaj povedali?«
»Da, mylady... Tiče se tega otroka... Mister Artur je bil ljubek fantek, ponosen in neustrašen... in stari John je zmerom upal, da bo pred svojo smrtjo...«
Prestal je in pobesil glavo.
»Kaj ste upali, prijatelj?«
»Naj mi mylady oprosti; toda zdi se mi, da ne bi mogel mirno umreti, če ne bi poprej vzel v svoje stare roke drugega take-gale majhnega Arturja, prav tako ljubkega, prav tako neustrašnega...«
Čeprav je govoril ponižno in upiral oči v tla, sem zardela do ušes ob tem namiga vanju na materinstvo.
»Nebo včasih usliši prošnje svojih zvestih,« sem odgovorila, gledaje drugam. »Pojdite ^da j, dragi prijatelj in mislite na to, da se bo vaša želja morda pozneje izpolnila... Ce bodo nebesa hotela!...«
»O, mylady, zdaj ko sami hočete, vam bodo tudi nebesa ustregla!....«
Starec je odšel in ostala sem sama in kar v glavi se mi je vrtelo od novic, ki sem jih bila pravkar izvedela.
Cenjene bralce opozarjamo, da smo v prejšnji številki začeli pri-
občevati naš novi ljubavni roman »Kontesa Klara« — roman, ki bo po svoji dramatičnosti, čustveni razgibanosti in napetosti ljubavne zgodbe vreden, da se postavi v isto vrsto z romani »Njena velika ljubezen«, »V naročju sreče« itd. Preberite začetek romana »Kontesa Klara« v prejšnji številki in današnje nadaljevanje na 8. strani!
Hranilnica z nadstoletnim obstojem
Na vsak korak boste srečali pri nas človeka, ki pozna slaro Kranjsko hranilnico, ustanovljeno leta 1820. Ne bi bili takoj pri kraju z zbiranjem tistih vlagateljev in posojilojemalcev zlasti iz starejšega rodu, ki so se posluIi tega zavoda, kadar so hoteli s svojimi prihranki poskrbeti za svojo bodočnost, za bodočnost družine, otrok ali kadar so si želeli s posojilom pomagati k gospodarski osamosvojitvi ali zadostitvi svojih denarnih obvez.
Cilj hranilnice je ostal: vzeti posojilojemalcem čim manj in dati vlagateljem-varčevalcem čim več. Pri tem skrbi, da se pravice vlagateljev popolnoma zavarujejo, niso zanemarili. Hranilnica je poskrbela za močne rezerve in jih še posebej utrdila s svojimi obsežnimi nepremičninami.
Svojo socialnost je stopnjevala od leta do leta. Ni verjetno, da bi pri nas kak zavod te vrste v tako širokem obsegu uporabljal razpoložljive rezerva za splošne namene, kot jih je ta. Naravnost iznajdljiv je bil pri podpornem udejstvovanju. Tako je raztegnil podpiranje dobrih stvari Privatniki vsake vrste (reveži, hiralci, siromašni dijaki, vdove), kulturne naprave (šole, cerkve, društva), in gospodarske ustanove so bile deležne njene tople roke. Sodelovala je tudi pri drugih najrazličnejših akcijah, podpirala bolnice, kmetijstvo, promet, turistiko. šolstvo, znanost, znanstvene ekskurzije, glasbo. Krono nad vsem si je spletla z ustanovitvijo ustanove za neozdravljive, ki kljub razvrednotenju prejšnje veljave predstavlja še vedno premoženje preko Din 5.000.000'— in vzdržuje ca. 50 neozdravljivih siromakov.
Mogočno preteklost Krnmske hranilnice je prevzela njena naslednica Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani. Podpor sicer ta ne more podeljevati, ali obdržala je vso meno solidnost, katera se je vzorno izkazala celo ob sedanji krizi. Občinstvo !i. naravno, ni odreklo zaupanja in kljub splošnemu nezaupanju začelo pri njej v |>o-spešenem tempu zopei vlagati svoje prihranke. Še vedno ie torei dana prilika tistim, ki hočejo s svojimi pritr-ganimi prihranki zavarovati svojo neznano bodočnost, tistim, ki si žele zbrati sredstev za osamosvoiilev, zidanje, poučne ekskurzije itd., tistim, ki hočejo varno spraviti svoj denar. Zanj ne jamčijo danes samo 4 palače v Ljubljani in 4 v Avstriji, ampak tudi še Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno uiofio. Ma-lodušnim varčevalcem in vlagateljem je Hranilnica Dravske banovine znova vlila poguma s svojo solidnostjo in zlasti s svojm tekočim izplačevanjem vloženega denarj«.
M .sr
Kontesa Klavci
Roman
Po francoskem izvirniku
Sfeorgesa Chncta
priredil A. R.
nadaljevanje
»O, mati, gospod Derblay je zelo spodoben in res nimam vzroka, da bi se zoper njega pritoževala. Omenila sem ga samo zato, ker mi je pač takrat prišel na um, Naposled je žensko srce kakor veter, danes tako, jutri spet drugače — tako vsaj ljudje pravijo... Grofa ni tu, da bi branil svojo posest, in jaz, ki zdaj še potrpežljivo čakam njegove vrnitve, bi se utegnila tega čakanja naveličati. Gaston tega ne bi smel pozabiti... a vendar pozablja, se mi zdi... Jaz pa čakam osamljena, zvesta in potrpežljiva...«
»Vidiš, to baš ni prav!« ji je živahno skočila grofica v besedo. »Da sem jaz na tvojem mestu...«
»Ne, mati,« jo je resno in odločno zavrnila kontesa. »Ni res, da ne bi bilo prav, a tudi zasluge si zaradi tega ne morem lastiti, ker pač ljubim grofa Blignyja.«
»Ljubiš!« je kriknila grofica z neprikrito nejevoljo. »Le kako moreš biti tako prenapeta! Zakaj naj bi se moralo iz otroškega prijateljstva roditi globoko srčno nagnjenje in iz sorodstva poroka! Gaston in ti sta skup zrasla in si mislila, da se mora to skupno življenje nadaljevati do smrti in da brez njega ne moreš biti srečna... O, otrok moj, saj sama ne veš, kako si abotna!«
»Mati!« je kriknila Klara.
Toda grofica je šla že predaleč in priložnost, da pove, kar ji je na srcu, se ji je zdela preveč ugodna, da bi jo izpustila iz rok.
»Prevelike iluzije si ustvarjaš o grofu. Gaston je vse prej ko ide alen zakonski mož: lahkomiseln je in nečimrn. Sama veš tudi, da ne mara nikogar nad seboj in da ne prenese ugovora; taki možje tudi za zakon niso pravi. Zato že zdaj vidim, kakšna razočaranja te čakajo, če se boš z njim poročila. Ali naj popolnoma odkrito govorim s teboj ? Samo povej! Rečem tl, da me ta zveza zelo skrbi.«
Klara se je visoko vzravnala in temna rdečica ji je zalila obraz. Nekaj časa sta se mati in hči nemo gledali. Zdelo se je, da bo prva beseda, spregovorjena med njima, veleusodna.
Prva je pretrgala molk kontesa, Ni se več mogla premagati in razburjeno je vzkliknila:
»še nikoli niste tako govorili menoj, mati! Tako mi je, kakor da bi me hoteli pripraviti na nekaj hudega. Ali vam je mar znan skrivni vzrok Gastonovega molka, pa mi ga nočete zaupati? Ali ste kaj izvedeli, česar jaz niti ne slutim?...«
Grofica se je zdrznila. Na tako neposreden napad ni bila pripravljena. šele zdaj se je zavedela, kako globoko vkoreninjena je Klarina ljubezen, čutila je, da je šla predaleč, in zato se je takoj obrnila v umik:
»Ne, otrok moj, ničesar ne vem; ničesar mi ni nihče povedal. Zdi se mi celo, da mi ljudje premalo povedo. Tako dolg molk mojega nečaka mi je nerazumljiv in ml daje misliti... Kaže, da žene Gaston svojo diplomacijo nekoliko predaleč!«
Klara se je na pol potolažila. Dejala si je, da se je mati razburila zgolj iz trenutne nejevolje; in skoraj ji je morala prav dati. Posilila se je na smeh:
»Le še malo potrpi, mati! Grof me ni pozabil, tega se ne bojim. Boš videla, lepega dne se bo docela nepričakovano pripeljal iz Bukarešte, samo da naju preseneti.«
»želim ti, hčerka moja, da bi se ti želja izpolnila. Nu, kakor veš, pride danes moj nečak Pržfont s svojo ženo iz Pariza; morda bosta ta dva kaj več vedela o njem.«
»Oktavij je že nazaj, mati, pravkar je prišel z gospodom Bachell-
nom,« je vzkliknila Klara in hlastno vstala, vesela, ker je našla pretvezo, da konča mučni razgovor.
Deklica je odšla iz salona. Bilo ji je dva in dvajset let; njena resna lepota se je bila prav to poletje bohotno razcvetela. Bila je prej visoke ko srednje postave, vitka in plavolasa. Ko se je zdaj naslanjala na železno ograjo na balkonu in se lahno sklanjala naprej, se je zdela ko vtelešena slika mladostne lepote in moči.
Njena mati je dolgo gledala za njo in ljubezen in ponos sta se zrcalila v njenih očeh. Potem je pa nemo zmajala z glavo in bolesten vzdih se ji je izvil iz ust.
Koraki obeh prišlecev so zaškripali na pesku pod balkonom in njuna glasova sta se čeprav nerazločno slišala še v salon.
Notar Bachelin je bil majhen, okrogel možiček kakšnih šestdesetih let. Lase je imel bele ko sneg, rdeči obraz je bil skrbno obrit, škrobljene manšete so bile pa bele ko sneg: tipična slika malomeščanskega notarja. Povedati moramo, da se je pri Bachelinovih notarski poklic nekako podedoval: notar je bil njegov ded, notar njegov oče. In vsi Bachelini, kakor daleč jim je segel spomin, so bili notarski zaupniki beaulieujskih graščakov.
Notar Bachelin je bil ravno namenjen na grad, ko je srečal mladega grofa in se mu pridružil. Nosil je pod roko veliko in natrpano aktovko.
»Dober večer!« ju je prijazno pozdravila Klara pred vhodom v salon. »Danes si imel pa posebno veliko srečo,« se je obrnila k svojemu bratu in mu prevzela lovsko torbo.
»Ne bom se ponašal s tujim perjem,« je odvrnil Oktavij. »Te divjačine nisem jaz ustrelil.«
»Kdo pa?«
»Tega sam ne vem. Bogme da ne!« je vzkliknil grof, videč, da se je njegova sestra začudila. »Zašel sem bil v malmaisonskih gozdovih, tedaj me je pa ustavil neki lovec in me dokaj neprijazno vprašal, kdo sem in kaj počnem v gozdu. Toda komaj sem mu povedal svoje ime, ko je ne samo vsa njegova nasajenost izginila, nego me je celo ljubeznivo prosil, naj vzamem njegovo divjačino — kar vsilil mi jo je.«
»To je res čudno, hudo čudno,« je menila kontesa. »Da si te ni ta neznanec hotel samo privoščiti?«
»Ne, tega pa ne bi rekel; ravno narobe, zdelo se mi je, kakor da mu je mnogo do tega, da bi se mi prikupil... In potem je tako naglo odšel, da mi ni bilo moči zavrniti njegovo ponudbo.«
»Ali bi mi dovolili majhno vprašanje, gospod grof?« se je tedaj oglasil notar; ves čas je bil pozorno sledil razgovoru med bratom in sestro.
»O, prosim, kar izvolite, gospod notar!«
»Kakšen je bil ta lovec?«
»Visok in krepak mož, s temnimi rjavimi lasmi in v lovskem jopiču.«
»Aha, je že on!« je vneto pokimal notar. »Gospod grof, lahko vam postrežem s pojasnilom: ta lovec je gospod Derblay.«
»Kaj ? Derblay?« je vzkliknil grof. »V takemle zamazanem jopiču kakor kakšen kmet in sploh z zunanjostjo prej kakšnega divjega lovca kakor... kakor — to naj bo Derblay? Nemogoče!«
»Ne smete pozabiti, gospod grof,« je odvrnil z drobnim nasmeškom notar, »da smo tu prav za prav vsi bolj ali manj kmetje. Ne, zanesite se, gospod Derblay je bil. če ga ne bi bil spoznal po vašem popisu, bi mi že njegova ljubezniva ponudba razpršila sleherni dvom. O n je bil, nihče drugi!«
»O, potem moram pa priznati, da sem bil jaz vse prej ko vljuden z njim. Govoril sem o njem in dejal, da je siten sosed — ko pa nisem vedel, da z njim govorim! In še druge takšne neprijetne reči sem prav po nepotrebnem omenjal. Moral bom k njemu, da se mu opravičim...«
»To vam ne bo treba, gospod grof, in če bi bili tako ljubeznivi in bi me najavili gospe materi, vam bom v njeni navzočnosti lahko omenil nekatere reči, ki bodo prav gotovo spremenile vašo sodbo o gospodu Derblayu.«
»Tem bolje,« je odgovoril Oktavij in odložil svojo lovsko opremo. »Nihče si tega bolj ne želi kakor jaz.« Malo se je zamislil, potem je
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
pa povzel: »Ta tovarnar bi utegnil biti, sodeč po njegovi zunanjosti, prav prijeten tovariš.«
S temi besedami je stopil v salon. Spoštljivo je poljubil svoji materi roko in dejal:
»Gospod notar je prišel, mati. Z vami bi rad govoril.«
»Zakaj pa ne vstopi?« je živahno vzkliknila grofica. »2e najmanj deset minut vas poslušam, kako se na hodniku pogovarjate. Dober dan, gospod Bachelin!«
Notar se je tako globoko priklonil, kakor mu je le dala njegova čokata in rejena postava.
»Ali mi prinašate dobre novice?« je vprašala grofica.
Dotlej smehljajoči se notarjev obraz se je izpremenil, kakor bi odrezal; postal je resen in zaskrbljen. Ne da bi bil naravnost odgovoril, je menil:
»Da, novice vam prinašam, milostljiva gospa...« In kakor da bi bil hotel obrniti pogovor drugam, je naglo povzel:
»Davi sem bil v Malmaisonu pri gospodu Derblayu. Vse težkoče in nevšečnosti zastran meje med obojo posestjo so odstranjene. Moj ugledni prijatelj pristane na vse pogoje, ki jih izvolite zahtevati, in je rekel, da se bo z veseljem uklonil vašim željam.«
»O, če je tako,« je menila gro- /0? fica nekam v zadregi, »če je tako,'lSS mu pa sploh ne bomo dajali po- % gojev. Od tistega trenutka, ko ni yj§l več prepira, tudi ni več zmagovalcev ne premagancev. Zadevo pre-pustim kar vam in že vnaprej vse sprejmem, kar boste odredili.«
»Imenitno, milostljiva gospa! Kar srečen sem, da bo poslej vladala sloga med tovarno in graščino. Gre le še za to, da se premirje podpiše.
V ta namen misli priti gospod Derblay s svojo sestro v Beaulieu, da se vam pokloni, milostljiva gospa — če vobče to dovolite...«
»Menda! Kar pride naj! Prav rada bi že spoznala tega Ciklopa, ki zavija vso dolino v saje in dim... Toda zdi se mi, da ni samo ta mirovna pogodba tako natrpala vaše torbe,« je menila nato in pokazala na notarjevo aktovko. »Najbrže mi prinašate nove akte o naši londonski pravdi?«
»Da, milostljiva, zadeli ste,« je pritrdil Bachelin z vidnim vznemirjenjem. »če je takšna vaša želja, pa govoriva o poslovnih zadevah...«
To rekši je grofico pomembno pogledal in pokazal z očmi na sina in hčer.
Graščakinja ga je razumela. Neka nedopovedljiva skrb ji je kakor mora legla na srce. Le kaj ji ima njen zaupnik tako važnega povedati, da hoče na samem govoriti z njo?
Toda grofica je bila odločna ženska in ni bila vajena dolgega obotavljanja. Obrnila se je k svojemu sinu:
»Daj no, Oktavij, poglej, ali je že napreženo. Jean mora takoj na postajo, saj veš, da pričakujemo goste o petih.«
Kontesa Klara je radovedno pogledala mater, njen brat je pa od osuplosti obstal. Materina namera je bila preveč jasna, da je ne bi bila otroka razumela: hotela je biti na samem z notarjem.
Nemo sta se deklica in mladi mož priklonila in odšla, vsak pri drugih vratih.
Gospodična Klara je krenila počasi na vrt. Neki glas ji je rekel, da je notar prinesel tudi vesti od Gastona. Vse mogoče misli so se ji podile po glavi in srce ji je mahoma začelo divje razbijati. Nestrpno je jela hoditi med drevjem sem in tja.
V salonu sta ostala grofica in notar sama. Gospod Bachelin si ni več prizadeval, da bi se kazal vedrega in nebrižnega: njegov obraz je postal resen in zaskrbljen.
Grofica je prva izpregovorila.
»Nu, ljubi gospod Bachelin, kaj mi boste povedali?«
Notar je žalostno zmajal z glavo.
»Ničesar dobrega, milostljiva gospa, in zato me tudi vidite tako resnega. Pravda, ki jo je bil začel vaš pokojni mož, grof Beaulieu, proti svojim sorodnikom na Angleškem, se mi vidi na slabih nogah... in...«
»Nočete mi povedati vse resnice,« mu je skočila grofica v besedo. »Da imate le še žarek nade, ne bi bili tako pobiti, kakor ste. Govorite, tako močna sem še, da bom prenesla to resnico. Angleška sodišča so torej to stvar razsodila? Naša pravda je izgubljena, kaj ne?«
Pokojni grof Beaulieu je imel podedovati precejšnje premoženje po nekem sorodniku, umrlem na Angleškem. Toda londonski sorodniki so našli med določbami oporoke in paragrafi nekakšno navzkrižje in niso marali oporoke priznati. Tako se je razvila več let trajajoča tožba; njenega konca grof Beaulieu ni več učakal.
Vesele Velikonočni praznike želimo vsem suojM cen], odjemalcem
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
SLAVIJA
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA
(OSIGURAVAJUCA)
BANKA, D. D. V LJUBLJANI
TELEFON ŠT. 21-76 IN 22-7 6
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
PODRUŽNICE: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD
HIŠE V LJUBLJANI, SARAJEVU, .OSIJEKU IN NOVEM SADU
»Izgubljena?« je zategnil notar, toda že glas ga je izdal.
Grofica se. je ugriznila v jezik in v očeh sta se ji zalesketali dve solzi.
Gospod Bachelin je začel razburjeno hoditi po sobi. Zdelo se je, da je popolnoma pozabil, kje je, kajti srdito je mahal z rokami in dajal duška svoji jezi:
»Pravda je bila že koj spočetka izgubljena! Advokati so sami osli! In zraven požrešni na denar, da je kaj! Napišejo vam pismo: plačaj! Vi jim odgovorite, oni preberejo vaš odgovor — spet: plačaj!... O, zakaj me ni pokojni grof vprašal za svet! A kaj, ko je bil takrat v Parizu, njegov odvetnik ga je pa samo izkoriščal!... Pariški odvetniki so tudi sami osli; nič drugega ne znajo in nič drugega jim ni v mislih kakor lastna korist!«
Notar je prenehal hoditi sem in tja. Ustavil se je pred grofico in sočutno dejal;
»Hud udarec je to za Beaulieu!«
»Da, strašen,« je zamrmrala grofica. »Strašen zato, ker sta moja otroka zdaj tako rekoč berača, še dobro, da imam jaz nekaj lastnega imetja! Toda treba bo najmanj deset let skrajnega varčevanja, če hočem naše razdrapane denarne razmere količkaj spraviti v red.«
Gospod Bachelin je nemo poslušal grofičino tožbo. Vedel je, da je pravda definitivno propadla; malo prej je bil dobil razsodbo, in proti njej ni bilo več priziva. Pokojni grof Beaulieu se je bil zadeve lotil dosti preveč lahkomiselno in tako je pravda imela že v zasnovi kal propada.
»Nesreča nikoli ne pride sama,« je rekla grofica in vprašujoče pogledala notarja. »Vtis imam, da mi imate še nekaj hudega povedati — ali se motim? Povejte mi rajši kar koj vse,« se je vdano nasmehnila, toda smeh se ji je polomil. »Hujšega, kakor sem ta trenutek doživela, se mi pač ne more nič več pripetiti.«
»Veselilo bi me, milostljiva gospa, če bo to res. Potem mi vsaj ne bo tako mučno povedati vam, kar še imam na srcu... Toda na žalost predobro poznam vaš značaj in vem, da vas bo od obeh nesreč izguba denarja manj hudo zadela...«
Grofica je prebledela in vztrepetala. Slutila je, kaj ji bo notar povedal.
»Nekaj ste izvedeli o grofu Bli-gnyju!« je vzkliknila s tresočim se glasom.
»Dali st« mi nalog, milostljiva, da poizvem, kako živi in kaj počne vaš gospod nečak,« je rekel notar z nekim prezirljivim naglasom, tem čudnejšim, ker je bilo znano, da je pri njem plemstvo v velikih časteh. »Ravnal sem se po zapovedi in moja najnovejša poizvedba pravi; grof Bligny je že šest tednov v Parizu.«
»Ze šest tednov!« je poparjeno zajecljala grofica. »A kako da mi v Beaulieu ju tega ne vemo?«
»Ker se je vaš gospod nečak najbrže dobro premislil, da bi vam to sporočil...«
»In nič ga ni bilo k nam! In še zdaj ga ni, čeprav ve, kakšna nesreča nas je zadela! Kaj ne da ve, gospod Bachelin?«
»On je bil eden izmed prvih, ki je to izvedel, milostljiva.«
Grofico so te besede vidno potrle. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho v salonu.
»Da, zadeli ste, Bachelin,« je potem z muko izpregovorila graščakinja. »Ta novica me je zadela okrutneje kakor Jobova vest o izgubi pravde. Grof Gaston bi nas rad zatajil. Ni ga bilo k nam in ga ne bo; slutila sem to. Pri nas se mu je hotelo samo denarja. Denar je izginil in gospoda zaročenca ne bo več na spregled... Da, da, denar je geslo današnje pokvarjene dobe. Lepota, čednost in razum današnjemu svetu nič več ne pomenijo...«
Bachelin je mirno poslušal ogorčeni izliv užaljenega materinskega srca. Na tihem se mu je pa zoper njegovo voljo kar dobro zdelo. Ne zavedajoč se nespodobnosti takšnega početja, si je za hrbtom pomel roke.
HERSAN CAJ
šEa, v katerih živimo kakor pušfavni-ki, samo (Ja zaslužimo svoj vsakdanji kruh, ki nam ga naša domovina ne more dali.
Kar se pa tiče zaslužka, se ni pritoževati; ali vseeno »Ljubo doma, kdor ga ima«. Manjka nam vsega, zabave in razvedrila ne poznamo, ker smo tujci med tujci, navezani sami nase. Edino razvedrilo sta nam »Družinski tednik« in >Doinovina<, ker iz vsake besede zveni pozdrav ljube domovine.
Vsem čilateljem in čitateljieam »Družinskega tednika* želimo ves .'le velikonočne praznike, Slovenci, minerji iz Perzije:
&kore Anton, Podčetrtek;
Kaučič Josip, Sodinci;
Kalan Franc, Dovje-Mojstrana; Bezjak Martin, Stojinci.
Kondevan, 14. marca 1936. Kruta usoda nas je odtirala iz ljube domovino v to zapuščeno perzijsko gorovje, v drugo Sibirijo, kjer skoraj ne poznamo poletja, nego samo sneg in led. Pusto in zasneženo je vse, nikjer nobene hiše, samo naša borna bivali-
FANT S PREMOŽENJEM ižče znanja z de-klotom do 24 let v svrlio ženitve. Ponudbe
na upravo pod Šifro »Pomlad 24«.___________
HALO DEKLETA! Spomladni dnevi so lepi in nedelje prijazne, nalašč ra izlete. Gospod, mlad in simpatičen išče znanstvo simpatične gospodične ra skupne nedeljske izlete V poštev pridejo samo boljša dekleta. Pišite na upravo pod naslovom »Nedeljski izleti«. GOSPODIČNA, mlada, simpatična, čiste preteklosti, trgovsko naobražena, s primerno doto. Želi resnega znanja z inteligentnim go spodom dobrega srca; radi pomanjkanja zna nja. Slika zaželjena. Prednost državni name Sčenci. Ponudbe pod »Srečen zakon«.
KATERI ZNAČAJNI MLADENIČ Čedne zu nanjosti z eksistenco želi resnega znanja e vzorno mladenko prijetne zunanjosti, mirno in dobrosrčne. Dopis« pod značko »2elim blage duše«
KATERO SRČKANO, SIMPATIČNO DEKLE
želi prijateljstva inteligentnega fanta? Cenj. dopise piosim na upravo pod »Lepši dnevi«.
IŠČEM SODELAVCA(KO) pri brezkonkurenč nem podjetju a ca. Din 15.000. Cenj. ponudbe
na upravo list* pod Šifro »Zaščiteno«._____
VDOVA, OSAMLJENA, 40 let, 8 pokojnino, želj dopisovati t iskrenim osamljenim gospo dom. Dopise na upravo ll*ta pod »Zima«.
Proti svoji navadi se je zaprl Juve novega leta dan v svoje stanovanje. Sedel je v delovni sobi svojega okusno urejenega samskega stanovanj3 in zaspano sledil sinjini kolobarč-dima... Takrat je zabrnel zvonec >n že čez sekundo mu je služabnik Prinesel brzojavko.
*Še na današnji dan nima človek “'iru!< je mrmral Juve, medtem ko le razgrnil brzojavko. Oddana je bila l‘r j’ve&u’ podpisal jo je pa de
Dordogni naplavljen utopljenec ^'°P Obraz izobličen stop Mogoče Char-'ies Rambert stop.«
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske »n podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas Šifro, mora dopla* čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem i naročilom.
Ko sta Charles in Etienue Rambert sledu izginila z gradu, je policija P11 Priči ukazala vsem obmejnim stra-in pristaniškim oblastvom, naj Vse store, da izsledijo hudodelska be-fiunea. Hkratu jo razpisala na glavi °bfih Rambertov visoki nagradi. Toda poizvedovanja in pregledovanja na ■stajah in v pristaniščih so bila ja-ova — nikjer ni bilo sledu za DJiina.
.Zdaj je vendar ta brzojavka utegnila vsaj malce pojasniti zadevo. Ce Šlo res za truplo Charlesa Ram-”?rta, potlej... Toda Juve niti zdaleC bil prepričan o tem...
Takrat je v drugo zapel zvonec. Kmalu nato je policijski komisar sli-a'% kako se njegov služabnik glasno P^ereKa z nekim tujcem, ki se pa oči-^|uno ni dal zlepa odpraviti Služab-* je večkrat zapored energično ponovil :
, ^Nemogoče, gospod ne sprejme ni-°Sar, po nobeni ceni...«
■'uve ni v svojem zasebnem stano-?aniu načelno nikogar sprejel, zato ie mel njegov služabnik strog nalog, da _^snie nikogar, pa prav nikogar, pu-
Vsaka beseoa 25 ali so par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno naprodaj. Poizve se v upiavi »Družinskega tednika«.
GLOBOK IN UDOBEN OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na
upravo pod »Za gotovino«_________________________
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko • sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah fe tako okusna m lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni bifit fte posebna privlačnost Je Marija, ki gleda izza Gorč na nas. ki pričakujemo njene tolažbe Dre so okusno izdelane, so trpežne in zelo poceni Prvovrstna Din 107’—. Din 98 — in Din 87“—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant. urar, Jesenice-Fuiine.
Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge.
Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice.
Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1'*0 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed DVOSOBNO IN TRISOBNO STANOVANJE se
išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Zražno«.
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se oživa ..HERSAN fAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija). •
Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ..HERSAN ČAJA*' in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ..Hersan iaj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
„RADIOSAN“, Zagreb
Dukljaninova 1
Reg. S. št. 14001 z dne 6. VI. 1954.
O&isUte naša pedikuca
STANOVANJE 2 malih sob In pritiklin iščem za I. maj. Ponudbe pod »450 Din« na upravo »Družinskega tednika«._________________________
V	posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge.
Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo.
Postrižemo Vam zarastle nohte.
Pedikiranje stane Din 6'—.
Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog.
Masaža nog stane Din 4'—.
ENOSOBNO STANOVANJE ra dve osebi oddam. Dolpnjska cesta 8t. 81.
Vsaka beseda J5 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 1t besed. UČENKO sprejme fina Šivilja. Hrana v hiši, stanovanje bi morala Imeti zunaj. Naslov v upravi Družinskega tednika^______________________
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ANGLEŠKI KLOSET, rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim. Ponudbe i navedbo cene pod »W. C.« r.a upravo lista.______________________
Posetite nas. prepričajte se sami! otroški športni voziček, praktičen f«
zložljiv, dobro ohranjen, kupim za gotovino aii pa oani v zameno zanj globok udoben Otroki \o/n"rk. Ponudbe na upravo pod
v Mr*	n tire k*
I5ietna deklica poštenih staršev se lelt Is učiti šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov se izve v upravi »Družinskega tednika« ____________
PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi želez nine. pridna in poštena, išče službo. Gre ka morkoh tudi v pomoč gospodinji Dopise pro «lro naunravo pod Šifro »R«*«»ioct 290«
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje sto postreženi s
KURIVOM
liri tvrdki
RUDOLF tfllEPIC
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za tltro ah dajanje naslovov 3 Din Najmanj 10 besed.
SVA OSAMLJENI, inteligentni In značajni
pa se želiva seznaniti z dobro situiranima gospodoma enakih lastnosti. Slika zaželjena. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Jelka in Anka«.
TEKSTILNA DELAVKA iz Kranja, resna,
pridna in poštena, z nekaj prihrankov, išče življenjskega tovariša Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro »Tekstilna delavka«. ______________________________________________
GOSPOD 32 LET STAR, resen in inteligenten, »gentleman« v pravem pomenu besede, išče znanja s skromno, pošteno in fino vzgojeno gospodično Dopise prosim na upravo lista pod »Svobodna profesija«.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS el več potrebno pri stro kovnjakih. ker tt lih t Oro-barvo za lase. ki jo dobite v črni. rjavi, temnorjavl svetlo rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva Iti ]e postopek zelo enostaven In stalnost barve zajamčena 1 garnitura t navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfume rila Nobillor Zagreb Ilira 84______________________
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri trenchoafov, hu-bertusov, pumparic, perila ifd. pri
PSESKERJU, Ljubljana
Sv. Petra testa 14
Kemično čiščenje oblek pralnica in svetlolikalnica
Fran Šimenc, liubiiana.
trgovina s kurivom LJUBLJANA V I. Sv. lerneia cesta 25 TELEFON 2708
f‘rvi poskus
stnlni odjem
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se hm lesk In posta nejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. I steklenica « navodi lom stane Din 30*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliea M,
sprejemališče Knafljeva ul. 2
ZA VELIKO NO C
VSEJ -s, DRUŽINI 'Zfe
45308-2203
Lahki platneni čeveljčki z gumastim podplatom. Št. 43—46
Lahki platneni čeveljčki z gumastim podplatom. Od it. 27—29 Din 15'—, št. 30—34 Din 19'—, št. 35—41 Din 25'—
2967-44800
Nenadomestljiva sandala za tople dneve, z usnjatim podplatom in gumasto peto
45421-1105
Otroški platneni čeveljček na sponko, z nizko peto
Prinažamo majhen del izbire naSih pomladanskih ievljev, s katerimi smo založili naše prodajalne. V stanu smo obuti za 100 Din pet družinskih članov: očeta, mater, brata, sestro in bratca.
Čevelj za izprehod iz platna in laka
2961-44829
Otroške sandale iz najboljšega materiala z usnjatim podplatom
1937-68022
Močan in praktičen čevelj iz boksa z elastičnim gumastim podplatom
322244801
Otroški športni čeveljček iz močnega usnja z neraztrgljivim gumastim podplatom.
—	1627-64748
Zelo eleganten čevelj z bogatim okrasom iz najboljšega boksa
2831-63805
čeveljčki za deco iz najboljšega laka
23425-2205
1845-6553
Lepo okrašen čevelj iz žameta, kombiniran z lakom
Lahek in praktičen platnen čevelj
163744742
Najnovejši model za gospode, izdelan iz najboljšega boksa s perforiranim okrasom in širokim robom.
49444)3
čevelj za deklice, iz boksa
097546510
K pomladni obleki — te sandale iz boksa
162546512
Trpežen čevelj z lepim okraskom iz najboljšega boksa
0767-88801
Močan čevelj iz mastne kože z močnim gumastim podplatom, za katerega jamčimo 6 mesecev
4844-24
0375-36519
Sandale — z nizko peto, zadnja modna novost
Lakasti čeveljček, okrašen s kačjo kožo
5805-6642)
Moderen čevelj iz najboljšega laka
2695-16
Za pomladanske sprehode naši udobni in moderni troter čevlji
1305-66717
Zelo moderni čevelj s polvisoko peto, iz najboljše antilope
5305-64272
Idealen čevelj iz najboljše antilope
3967-68822
Čevelj iz boksa z gumastim podplatom, uporaben za vsako priliko
Izdaja ca konzorcij »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani