Poštnina pavsallrana«
41.	V Ljubljani, dne 18. aprila 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Uredba o poljedelskem kreditu. — Pravilnik o državnih avtomobilih za osebno uporabo. Popravek k odločbi, s katero se prepoveduje izvoz vseh vrst žita, koruze, sena
in slame. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
105.
V imena Njegovega Veličanstva
X»» I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Ä1© It s sn ra d er»,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za kmetijstvo in vode in po zaslišanju Našega ministrskega sveta predpisujemo to-le
Uredbo o poljedelskem kredita.*
Člen 1.
Da se organizira osebni poljedelski kredit, se pri upravi fondov ustanavlja «direkcija za poljedelski kredit. Uprava fondov naj zaradi tega takoj prične otvarjati potrebne podružnice in agencije v važnejših središčih države, kjer jih doslej ni imela.
Za organizacijo te direkcije, za njen stališ in način poslovanja veljajo vsi predpisi in vse odredbe zakona o ureditvi uprave fondov, začasne uredbe o dopolnitvah in izpremembah v organizaciji uprave fondov z dne 12. avgusta 1920.** in izpremembah in dopolnitvah uredbe z dne 13. novembra 1920.,*** kolikor jih ne izpreminja ta uredba.
Člen 2.
Začetna glavnica za organizacijo poljedelskega kredita pri upravi fondov znaša 100,000.000 (sto milijonov) dinarjev, ki jih po potrebi in na njeno zahtevo ministrstvo za finance postopno izroča upravi fondov za direkcijo za poljedelski kredit.
Razen tega se ta glavnica 100,000.000 dinarjev vsako leto, pričenši s tem proračunskim letom, dotiraj z letnim proračunom po 20,000.000 (dvajset milijonov) dinarjev. Naposled se ta glavnica povečaj vsako leto še za dve tretjini čistega dohodka razredne loterije, kolikor ta dohodek doslej ni angažiran.
Člen 3.
Iz te glavnice izdaja uprava fondov po določilih te uredbe posojila samo poljedelcem, prvenstveno ekonomsko šibkejšim, t. j. onim, ki plačujejo na leto manj nego 50 dinarjev neposrednjega davka.
Kdo se smatraj za poljedelca, to je določeno v členu 43. začasnega zakona o likvidaciji moratornega stanja. Predpisi omenjenega člena veljajo tudi za poroke, določene v tej uredbi.
Člen 4.
Uprava fondov daje za sedaj poljedelcem posojila s 6%nimi letnimi obrestmi; pozneje pa bo po stanju denarnega trga odrejal obrestno mero ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo in vode, ko prej zasliši upravo fondov.
Iz dohodkov teh obresti pokriva uprava fondov prvenstveno režijske stroške direkcije za poljedelski kredit.
Člen 5.
Posojila se dajo neposredno pri direkciji za poljedelski kredit ali pa po podružnicah in agencijah uprave fondov samo za nakupovanje živine, kmetij-
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 74, izdanih dne 2. aprila 1921.
** Uradni list pod št. 398 iz leta 1920.
*** Uradni list pod št. 34 iz leta 1921.
skih priprav in strojev in semena, za melioracije zemljišč in vobče samo za produktivne kmetijske posle.
Ta posojila se smejo dajati:
1.	) na obligacije, izdane po onem, ki zahteva posojilo, s podpisi treh porokov, zmožnih za plačilo, a največ do tritisoč dinarjev;
2.	) na živino in kmetijske priprave in stroje, shranjene pri dolžniku samem, toda ob poroštvu dveh oseb, zmožnih za plačilo, največ do pettisoč dinarjev;
3.	) na vrednostne papirje, državne ali državno garantirane, največ do desettisoč dinarjev;
4.	) na tekoče račune proti hipotekam na zastavno imenje, a največ do desettisoč dinarjev.
Za posojilo pod točkama 1. in 2. so odgovorni dolžnik in poroki solidarno.
Člen 6.
Uprava fondov daje taka posojila tudi nacionalnim poljedelskim zadrugam in vobče nacionalnim poljedelskim organizacijam vedno samo po njih centralnih upravah, in sicer na njih nepremičnine in stvarne zastave iz člena 5. Poljedelskim zadrugam se smejo ta posojila dajati tudi na obligacije zadrug. Toda ta posojila ne smejo znašati več nego 20 % skupne glavnice, s katero razpolaga direkcija za poljedelski kredit.
Člen 7.
Vse, kar se nabavi iz posojila: živina, seme, poljedelske priprave in stroji ali drug gospodarski predmet, se smatra za zastavo danemu posojilu.Uprava-fondov obvešča po dovoljenem posojilu občino uradno o tem, kateri predmeti so vzeti v zastavo, občina pa jih mora vpisati v poseben občinski register. Pravice uprave proti tretjim osebam teko od dne, ko se zastavljeni predmeti vpišejo v register, za predmete, nabavljene iz posojila, pa od dne njih nakupa.
Člen 8.
Vsaka občina mora osnovati poseben register, v katerega se vpisujejo ona posojila na zastave, ki jih je dala uprava fondov poljedelcem dotične občine. V ta register se vpisuje dolžnikovo ime, velikost posojila, rok posojila, vrsta zastave in kraj (okoliš), kjer je zastava. Istotako mora občina tudi vpisati v ta register, da je dolžnik upravičen razpolagati z zastavljenimi predmeti.
Člen 9.
Kmetijske priprave in stroji, živina in vobče predmeti, nabavljeni s posojilom po tej uredbi, se ne smejo jemati v popis za davek in doklado kakor tudi vobče ne za kakršnekoli dolgove, dokler njih lastnik upravi fondov popolnoma ne poplača dolga.
Za dokaz, da so ti predmeti nabavljeni s posojilom iz uprave fondov in da po njih dolg še ni popolnoma poplačan, služi potrdilo, ki ga uprava fondov, oziroma njene podružnice in agencije, izdajajo vsakemu svojemu dolžniku brez pristojbine.
Člen 10.
Če dolžnik svojega dolga ne poplača ob roku, ima uprava fondov mimo vseh drugih upnikov in brez sodne pomoči pravico, da se odškoduje iz onih predmetov, ki so ji bili označeni za zastavo in ki jih je dal dolžnik sam zaradi zavarovanja dolga. Če pa se dolg popolnoma ne poravna iz zastave, se postopa zoper dolžnika in zoper poroke po členu 12. te uredbe.
Stvari, ki so za borzo, se prodado na borzi, ostale pa na javni dražbi, ki jo izvrši uprava fondov vpričo osebe, nalašč za to določene po pristojnem oblastvu. Če po poplačilu glavnega dolga, obresti in stroškov
še kaj ostane, se to vrne dolžniku; če pa je ta umrl ali če ga ni, se pošlje prebitek sodišču na razpolago.
Člen 11.
Uprava se pooblašča, da sme predmete, ki so ji bili po dolžniku ali zanj v zavarovanje dolga dani za zastavo, in sicer kmetijske priprave in stroje in živino, pustiti v uporabljanje in čuvanje dolžnikom samim. Prej pa je treba pred dvema pričama in krajevnim oblastvom sestaviti točen popis vseh zastav-nili predmetov in te predmete žigosati tako, kakor je to pač mogoče.
Dolžniki, ki se jim tako puste v čuvanje in uporabljanje zastavljeni predmeti, so odgovorni za njih neoporečnost. Teh predmetov ne smejo odsvajati brez prejšnjega dopustila in privolila uprave (§ 289. kazenskega zakona).
Dolžniki, ki bi tako zastavljene predmete skrivali, prodajali ali kakorkoli izkoriščali ali odsvajali brez prejšnjega dovolila in pritrdila uprave fondov, so odgovorni kot uničevalci imenja, ki jim je poverjeno v čuvanje. Ta odgovornost velja tudi za kupce zastavljenih predmetov (§ 255. kazenskega zakona).
Tudi pri teli zastavah veljajo glede njih uporabljanja predpisi zakona o civilnosodnem posto-
Glede posojil na obveznice (obligacije), ki jim je rok potekel in jih dolžnik ne vrne, mora uprava fondov zahtevati, da jih izterjaj pristojno sodišče.
Take zahteve morajo sodišča reševati in rešiti najpozneje v petnajstih dneh od dne, ko se je vložila tožba; izvršuje pa jih uprava fondov sama po predpisih, ki veljajo za njene izvršbe vobče.
Sodišča obveščajo upravo fondov o izvrsnosti najpozneje v treh dneh, odkar so postale izvršne.
Člen 13.
Občinski uradniki so odgovorni po predpisih kazenskega zakona, če bi neresnično potrjali obstoj cele ali delne zastave ali če bi, preden se postavi pravica na zastavo, prikrili, da je bila zastava že prej zastavljena, če zamolče, da je že kaj takih okolnosti, ki ovirajo, da se uprava ne more odškodovati iz zastave, ali če bi dovolili, da se zastavljeni predmeti odsvoje in poskrijejo. V takih primerih se smatrajo za soudeležene pri dejanju, ki ga je storil dolžnik.
Po vpisu v občinski register ostanejo popisane stvari pod nadzorstvom občine, ki brez dovolila uprave fondov ne sme dopustiti prodajanja, skrivanja ali uničevanja teh stvari.
Člen 14.
Roki za dovoljena posojila so ti-le:
1.	) od 6 do 12 mesecev za posojila na obligacije;
2.	) od 6 do 18 mesecev za posojila na zastavljeno živino, kmetijske priprave in stroje; in
3.	) od 2 do 5 let za posojila na hipoteko — zastavo imenja na tekoči račun in na zastavo vrednostnih papirjev.
Člen 15.
Posojila na tekoči račun ob zastavi imenja morajo biti zavarovana s hipoteko na prvem, drugem ali daljnjem mestu. Toda velikost vseh posojil na eno zastavo ne sme biti nikoli večja nego polovica vse vrednosti zastave — imenja.
Posojilo na obligacije ne sme biti večje nego dve tretjini vsote, na katero slove izdana obligacija.
Posojila na zastavo živine, kmetijskih priprav in strojev ne sme biti večje nego 60 % cenilne vrednosti zastave.

Posojila na zastavo vrednostnih papirjev ne smejo biti večja nego 75 % njih vrednosti po dnevnem borznem kurzu.
Način, kako je ceniti zastave, se uredi s pravilnikom.
Ölen 16.
Na posojila, ki jim je rok potekel, a niso poravnana, plača dolžnik za prvi mesec po preteku roka do plačila poleg rednih obresti še 1 % naknadnih obresti, izza drugega meseca pa do izplačila dolžne vsote še 2 % naknadnih obresti.
Člen 17.
Občinski predstojniki morajo sprejemati prijave poljedelcev, s katerimi ti zahtevajo posojilo od direkcije za poljedelski kredit pri upravi fondov. Te prijave morajo oni, ki zahtevajo posojilo, podajati vpričo dveh porokov in občinskega tajnika. Ti sporazumno predlagajo večino možnega kredita za poljedelca, rok izplačila, podstavo, velikost in vrsto zastave za zahtevano posojilo. Istotako vpričo njih oni, ki zahteva posojilo, izpolni obveznico — obligacijo —- ter jo podpiše skupno s poroki.
Predstojnik in tajnik občine, odkoder jo oni, ki zahteva posojilo, dajeta vse zahtevane podatke o velikosti njegovega gospodarstva, o njega marljivosti in gospodarjenju kakor tudi o številu, vrsti in vrednosti v občinski register vpisanih zastav onega, ki zahteva posojilo, in porokov. Poročilo mora obsezati tudi podatke o glavnem in stranskem poklicu onega, ki zahteva posojilo, in o pravici, da svobodno razpolaga z zastavljenim predmetom ali imetjem, vpoštevaje pri tem oni del imetja, ki je zaščiten v § 471. zakona o civilnokazen-skem postopanju.
To prijavo s poročilom vred pošlje občina takoj, a najkesneje v dveh dneh po prejemu, najbližji podružnici ali pa upravi fondov za direkcijo za poljedelski kredit. S to prijavo se mora tudi poslati potrdilo občinskega urada o tem, da so poroki lastniki svojih imetij po tapiji ali po izvršeni sodni razsodbi.
Občinski predstojnik in občinski tajnik morata pri tem kontrolirati uporabo kredita v zmislu člena 5. uredbe in, če bi se zlorabljal, takoj obvestiti upravo fondov ali njeno najbližjo podružnico ali agencijo.
Člen 18.
Podružnice uprave fondov smejo ob pogojih, ki se predpišejo za te posle, tudi same dovoljevati manjša posojila ali obnavljati že dovoljena v mejah pravilnika.
Člen 19.
Uprava fondov se pooblašča, da sme direkciji za poljedelski kredit po določilih zakona o ureditvi uprave fondov in pravilnika za njeno poslovanje, in sicer po odobritvi in odločbi ministrskega sveta, otvarjati potrebne kredite na zastavo obligacij za posojila, izdana poljedelcem. Poleg te zastave izdaja direkcija za poljedelski kredit upravi fondov za njej dovoljene kredite še posebne obligacije — zastavna pisma — ki jih sopodpisuje tudi minister za finance, zavezovaje s tem državo za terjatev uprave fondov, in sicer do vsot, na katere se glase izdane obligacije — zastavna pisma.
Člen 20.
Na podlagi teh obligacij — zastavnih pisem — sme uprava fondov izdajati svoje obveznice, ki jih je upravičena prodajati kakor tudi dajati v zastavo.
Ölen 21.
Za obveznice o poljedelskem kreditu veljajo povsem določila členov 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 34., 35. in 36. zakona o ureditvi uprave fondov.
Člen 22.
Posle direkcije za poljedelski kredit vodi uprava fondov ločeno od ostalih svojih poslov, po posebnih knjigah in s posebno bilanco. Po njih je v tekočem računu z direkcijo za poljedelski kredit.
Člen 23.
Cisti dobiček iz poslov direkcije za poljedelski kredit se ugotovi tako, da se prej od kosmatega zaslužka odbijejo režijski stroški uprave fondov za posle poljedelskega kredita.
Od tako ugotovljenega čistega dobička pri teh poslih se uporablja:
a)	75 % za ustanovitev rezervnega fonda za pokrivanje škod;
b)	10% za pokrivanje splošnih administrativnih stroškov uprave fondov za posle, ki so ji dodeljeni s to uredbo; in
c)	4 % za tantieme uslužbenemu osebju direkcije za
poljedelski kredit, ki se vanje všteva tudi upravnik uprave fondov.	.
Ostanek služi za povišbo osnovne glavnice direkcije za poljedelski kredit.
Glavnica za poljedelski kredit in rezervni fond predstavljata imovino države.
Člen 24.
Poljedelci so oproščeni državnih in občinskih pristojbin za potrjanje obligacij, listin, izpričeval itd., če jemljejo denar na posodo pri upravi fondov po tej uredbi, kakor tudi za vse ostale opravke, ki jih imajo pri državnih in občinskih oblastvih, da si nabavijo potrebne listine za dobivanje posojil.
Člen 25.
Uprava fondov mora takoj, ko se razglasi ta zakon, vsakemu občinskemu uradu v vsej deželi dopo-slati to uredbo v posebe natisnjenih knjižicah in. čim prej tudi pravilnik za posle, določene s to uredbo.
Člen 26.
Uprava fondov sme pri direkciji za poljedelski kredit imenovati osebje ter mu določati plače nezavisno od zakonitih določil, s katerimi se urejajo plače državnih uradnikov in uslužbencev.
Proračun direkcije za poljedelski kredit določa upravni odbor uprave fondov; definitivno pa ga odobruje minister za kmetijstvo in vode.
Za posle direkcije za poljedelski kredit glede nadzorstva glavne kontrole veljajo predpisi člena
13.	a, izprememb in dopolnitev v začasni uredbi o dopolnitvah in izpremembah v organizaciji uprave fondov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 12. avgusta 1920.
Člen 27.
Kadar se bodo posli direkcije za poljedelski kredit razvili krepkeje, se njih opravljanje poveri posebni «Državni poljedelski banki», ki bo pod ne-posrednjim nadzorstvom in upravljanjem ministra za kmetijstvo in vode. Po ustanovitvi bo prevzela od uprave fondov vsa aktiva in pasiva kakor tudi osebje direkcije za poljedelski kredit.
Člen 28.
Uprava fondov mora najpozneje-čez tri mesece od dne, ko se razglasi ta uredba, pričeti z dajanjem posojil v zmislu te uredbe.
Člen 29.
Natančnejša določila o izvrševanju te uredbe predpiše s pravilnikom minister za kmetijstvo in vode sporazumno z upravo fondov.
Člen 30.
Ta uredba stopi v veljavo, ko -jo kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Našemu ministrskemu svetu naročamo, naj skrbi za izvrševanje te uredbe, oblastvom zapovedujem e, naj postopajo po njej, vsem in vsakomur pa, naj se ji pokoravajo.
V Beogradu, dne 25.marca 1921.
Aleksander s. r.
Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
Naredbe osrednje vlade.
106.
Pravilnik o državnih avtomobilih za osebno uporabo.*
/
A. Splošna določila.
Člen 1.
Resortni ministri imajo pravico do dveh avtomobilov: do enega za redno uporabo in do enega, ki služi za rezervo.
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 71, izdanih dne 30. marca 1921.
Ministrstvo za zunanje zadeve ima še tretji avtomobil, ki služi za uporabo tujim osebam, prihajajočim v Beograd po službenih opravilih.
Člen 2.
Razen ministrov imajo pravico do enega državnega avtomobila: komandanti armij, načelnik glavnega generalnega štaba in dvorna adjutantura; ban in predsedniki pokrajinskih vlad; komandanti divizijskih oblasti; mestni komandant v Beogradu; orožniški komandant v Beogradu; mestni upravitelj; direktorji gradbenih direkcij; vladni komisar za južno Srbijo.
Člen 3.
Ministrski svet odloča utemeljeno v vsakem posebnem primeru, ali se pravica do državnega avtomobila priznaj tudi drugim osebam, pri katerih bi to zahtevala narav njih stališa.
Člen 4.
O uporabi avtomobilov in o potrošku bencina se mora voditi v vsakem ministrstvu najstrožja kontrola.
Popravila se izvršujejo v garaži tovornih avtomobilov ministrstva za promet ob stroških vsakega ministrstva.
B. Prehodna določila.
Člen 5.
Vsi avtomobili in vozovi, ki niso navedeni v tem pravilniku, se morajo takoj prodati na javni dražbi v korist državne blagajne.
Ölen 6.
Zaradi ščedenja se mora odpustiti iz državne službe vse nepotrebno osebje (šoferji, kočijaži in njih pomočniki), ki bi po tej redukciji vozil ostalo nezaposleno.
Ölen 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. aprila 1921.
*
Ministrski svet je v seji z dne 25. marca t. 1., št. 1913, povsem sprejel ta pravilnik.
Predsednik ministrskega sveta,
minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašič s.r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
M. Trifkovič s. r.
Minister za notranje zadeve:
M. Draškovič s. r.
Minister za promet:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za pravosodje:
M.Djuričič s.r.
Namestnik ministra za verstvo:
dr. V. Jankovič s. r.
Namestnik ministra za gradbe:
M. Draškovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
dr.V.Kukovec s.r.
Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
Minister za agrarno reformo:
Nikola Uzunovič s.r.
Minister za vojno in mornarnico:
general Branko Jovanovič s. r.
Minister za pošto in brzojav:
dr. Slavko Miletič s. r.
Minister za gozde in rudnike:
dr. H. Krizman s. r.
Namestnik ministra za narodno zdravje:
dr. Slavko Miletič s. r.
Minister za socialno politiko:
dr. M. Jovanovič s. r.
Minister za finance:
dr. K. Kumanudi s. r.
107.
Popravek k odločbi,
s katero se prepoveduje izvoz vseh vrst žita. koruze, sena in slame *
V «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca»z dne 11. aprila 1921., št. 80,** je bila razglašena odločba ministrskega sveta C br. 21.-165 z dne 1. aprila t. L, s katero se prepoveduje izvoz ljudske in živalske hrane. Pri prepisu je slučajno izostalo, da se tiče prepoved razen naštetih predmetov tudi moke vsakovrstnih cerealij in otrobov.
To se razglaša interesentom v znanje in ravnanje.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 11. aprila 1921.; C br. 23.764.
Razglasi drugih uradov in oblastev,
T 53/21—3; T 85/21—3; T 87/21—5.	574
Amortizacija.
Na prošnjo a) Ivana Mateliča v Livku-Rav-nem št. 88, b) banke Slavije v Ljubljani, c) Jerice Grabnerjeve v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 15, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vrednostnih papirjev, ki so se baje izgubili: ad a) polica banke Slavije št. 141.027—11 na doživetje in smrt Ivana Mateliča za 4000 K;
ad b) življenska polica št. 152.686, glaseča se na ime: Georg Gerlep v Vintlu za 2000 K;
ad c) hranilna knjižica mestne hranilnice ljubljanske št. 130.577 v vrednosti 1000 K.
izza dne l.maja 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so vrednostni papirji brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. marca 1921.
T V 2/21—2.	503
Amortizacija.
Na prošnjo Dušana Zanggerja, trgovca v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega zastavnega lista, ki ga je prosilec baje izgubil: Zastavni list (Hinterlegungsschein) št. 135.853 gotaške zavarovalne banke za življenje d. d. (Gothaer Lebensversicherungs-Bank A. G.) o zavarov sinem listu št. 447.457 (za 20.000 mark).
Imetnik tega zastavnega lista se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice te.kom šestih mesecev izza dne te objave, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je zastavni list brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V.,
dne 10. marca 1921.
T 49/21—4.	521
Amortizacija.
Po prošnji Matije Andrejca, posestnika v Strukovcih št. 61, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica hranilnice v Murski Soboti št. XXI/444 s stanjem 5187 K 14 v, glaseča se na ime: Matija Andrejc.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več ve-
]ja\ na. Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 25. marca 1921.
št. 23/631 z vlogo 812 K 77 v, glaseča se na ime: Martin Karo.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več ve-
Ija^a. Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 25. marca 1921.
T 45/21—5.	523
Amortizacija.
Po prošnji Adolfa S i e g e j a, gledališkega ravnatelja v Mariboru, Slomškov trg št. 13/1, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne priznanice, ki jo je prosilec baje izgubil: Priznanica o 20%nem odbitku, izdana ob kolkovanju kron dne 3. novembra 1919. po Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru, pod serijo 093, št. 09044 za 1510 K in glaseča se na ime: Adolf Siege.
Imetnik te priznanice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da priznanica ni več veljavna. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 29. marca 1921.
Razglas.	400
Vpisale so se danes v trgovinski register nastopne firme:	Firm. 557, Rg. A III 221/1.
a)	Ivan Sax
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z obleko in manufakturnim blagom,
imetnik: Ivan Sax, trgovec v Ljubljani.
Firm. 559, Rg. A III 222/1.
Imetnik teh vrednostnih papirjev se pozivlje, nuj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev
*' Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 83, izdanih dne 14ega aprila 1921.
** Uradni list pod št. 99.
T 57/21—5.	522
Amortizacija.
Po prošnji Janeza Kara, posestnika v Gruškov-cu št. 32, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica mestne hranilnice v Ptuju
Št. 3376/1.	Ra^jgrlas«
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
Zaporedna številka	Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike in davčni okraj	Pristojna okrajna uprava finančne kontrole	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Jamščine je položiti
			tobaku		kolkih		poštnih znamkah		
			K	V	K	V	K	V	
1*	Prekopa št. 3 Čeplje št. 25 (davčni okraj Celje)	Celje	2013 1614	66 12	— .	—	—	—	500
			3627	78					
2	Grabe št. 20 (davčni okraj Ormož)	Ptuj	3941	22	—	—		—	600
3	Središče št 114 (davčni okraj Ormož)	Ptuj	2915	94	—	—	—	—	400
4	Vransko št. 9 (davčni okraj Celje)	Celje	1748	35	—	—	—	—	200
6	Srednja Bistrica št. 32 (davčni okraj Dolnja Lendava)	Dolnja Lendava	1253	10	—	—	—	—	—
6	Savci št. 34 (davčni okraj Ormož)	Ptuj	1621	02	—	-	—	—	200
7	Bakovci št. 133 (davčni okraj Murska Sobota)	Hodoš	899	—	—	—	—	—	—
8	Vodranci št. 2 (davčni okraj Ormož)	Ptuj	2483	92	—	—	—	—	250
9*	Gornja Sv. Kungota št. 192 Gornja Sv. Kungota št. 208 (davčni okraj Maribor)	Maribor	3866 3231	23 78	—	—	—		1000
			7098	01					
10	Golavabuka št. 28 (davčni okraj Slovenjgradec)	Slovenjgradec	1229	-	—	—	—	—	—
11	Jeriševci št. 39 (davčni okraj Murska Sobota)	Hodoš	958	—	—	—	—	—	—
12 *	Cankova št. 76 (davčni okraj Murska Sobota) Te dve trafiki se združita v eno samo t	Hodoš tovo trafiko.	959	88	—	—	—	—	—
Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, najpozneje do dne 10. maja 1921. ob desetih.
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri gori navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in na uradni •deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebno opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 8. aprila 1921.
Dr. Povalej s. r.
b)	Jožef Svelic
s sedežem na Vrhpolju št. 29 pri Kamniku, obratni predmet: trgovina z lesom, imetnik: Jožef Svetle, trgovec z lesom na Vrhpolju št. 29 pri Kamniku.
Firm. 570, Rg. A III 223/1.
c)	Avg. Čadež
s sedežem v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Avgust Čadež, trgovec v Ljubljani, Zaloška cesta št. 15/1.
Firm. 571, Rg. A III 224/1. č)	Franc Stare
s sedežem v Kamniku, na Grabnu št.37, obratni predmet: trgovina z lesom, imetnik: Franc Stare, trgovec z lesom v Kamniku.
Firm. 584, Rg. A III 225/1.
d)	Marija Rančigaj
s sedežem v Toplicah št.37 pri Zagorju ob Savi,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, vinom in pivom v zaprtih steklenicah, imetnica: Marija Rančigaj.
Firm. 585, Rg. A III 226/1.
e)	A. Schumi s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z damsko konfekcijo, imetnik: Alfred Schumi, trgovec v Ljubljani, Rimska cesta št. 7.
Firm. 591, Rg. A III 227/1,
f)	Ana Cotman s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnica: Ana Cotman, trgovka v Ljubljani.
Firm. 605, Rg. A III 228/1.
g)	K. Favai s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina s Špecerijskim blagom, imetnik: Karel1 Favai, trgovec v Ljubljani.
Firm. 606, Rg. A III 229/1.
h)	Lavtar Franc s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, razen z blagom, omenjenim v § 3S./5. obrtnega reda,
imetnik:	Franc Petan, trgovec v Ljubljani,
Grajska planota št. 1.
Firm. 607, Rg. A III 230/1.
i)	Franc Petan s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovska agentura in komisijska trgovina,
imetnik: Franc Petan, trgovec v Ljubljani.
Firm. 620, Rg. A III 231/1.
j)	Doroteja Kregar s sedežem v Dravljah,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnica: Doroteja Kregar, trgovka v Dravljah.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. UL,
dne 23. februarja 1921.
Razglas.	403
Vpisale so se danes v trgovinski register firme: Firm. 643, Rg. A III 232/1.
a)	Franja Karba
s sedežem na Jesenicah št. 129,
obratni predmet: trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom,
imetnica: Franja Karba, trgovka na Jesenicah št. 129.
Firm. 649, Rg. A III 233/1.
b)	F. & J. Peneš
s sedežem v Mostah pri Ljubljani,
obratni predmet: prodaja žganja, ruma, vina in piva v zaprtih steklenicah in trgovina z mešanim blagom na drobno,
družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. oktobra 1919.,
družbenika: Franjo Peneš, trgovec, in Jerica Peneš, trgovka, oba v Mostah.
Za zastopanje sta upravičena oba družbenika, vsak samostojno.
Firm. 716, Rg. A III 234/1.
c)	Ivan Pakiž s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z zlatnino in srebrnino,
imetnik: Ivan Pakiž, trgovec v Ljubljani.
Firm. 655, Rg. C I 112/1. č)	„Vulkan ‘,
Jugoslovanski avtozavcfdi, družba z o. z., s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba
a)	izdeluje motoma vozila vseh vrst, stroje in njih dele;
b)	vzdržuje popravljalhico za motorna vozila vseh vrst, stroje, strojne dele in pnevmatiko;
c)	vzdržuje lastne garaže;
č) nakupuje in prodaja vsa omenjena vozila, njih dele, potrebščine, gonilne snovi kakor tudi različne stroje in njih dele.
Družbena pogodba z dne 3. januarja 1921., posl. št. 1486.
Višina osnovne glavnice: 40.000 K, ki je v gotovini popolnoma vplačana ter dana poslovodjema na prosto razpolago.
Poslovodji: Stanko Oražem, trgovec v Ljubljani, Poljanska cesta št. 69, in Emanuel Rosa, zastopnik firme Laurin & Klement v Mladi Boleslavi.
Za zastopanje sta upravičena oba poslovodji ko>-lektivno.
Firmo podpisujeta kolektivno oba poslovodji ali pa en poslovodja z enim prokuristom ali dva prokurista tako, da pod njeno odtisnjeno ali napisano besedilo pristavljata svoja podpisa, prokurista s pristavkom „p. p.“.
Firm. 656, Rg. C I 114/1.
d)	„Vulkan ‘, tvornica za gumijeve izdelke,
družba z omejeno zavezo v Kranju, s sedežem v K r a n; j u.
Obratni predmet:
a)	izdelovanje vseh vrst gumijevih predmetov;
b)	trgovina z gumijevimi izdelki, sirovinami, odpadki in potrebščinami za fabrikacijo gumija;
c)	vulkanizacija in popravljanje predmetov, spadajočih v gumijevo stroko.
Družbena pogodba z dne 5. januarja 1921., sklenjena za dobo do dne 31. decembra 1930.
Osnovna glavnica 500.000 K je v gotovini poplačana.
Poslovodje družbe so: 1) Franc Šumi, trgovec v Kranju; 2.) Peter Šumi, trgovcev Kranju; 3.) Alfonz Pirc, tehnik v Kranju; 4.) Joško Veber, trgovec v Zalem logu.
Zastopstvo družbe: kolektivno dva poslovodji, odnosno namestnika.
Firmo podpisujeta kolektivno dva poslovodji, odnosno namestnika, ali en poslovodja, odnosno namestnik, skupno z enim prokuristom tako, da pod njeno odtisnjeno ali napisano besedilo pristavljata svoja podpisa, prokurist s pristavkom „p. p.“.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 25. februarja 1921.
Firm. 648, Rg. A II 97/10.	590
Razglas.
Izbrisala se je danes v registru vsled opus ta ^mia:	Alois Krenner
s sedežem v Škofji Loki,
obratni predmet: elektrarna, čiščenje vojaških odej in krtačenje volne.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 9. marca 1921.
Firm. 429/20, Rg. A I 154/8.	42
Isprememba pri že vpisani firmi.
V register A se je vpisala danes pri firmi:
L. R. Schütz, Ing. Pavlin i drug, keramična industrija Petrovče-Celje, nastopna izprememba:
Na podstavi likvidacije, ki jo je po odloku ministrstva za pravosodje z dne 23. oktobra 1920., S broj 6415, izvršilo ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, s, kupno pogodbo z dne 9. novembra 1920., so iz te firme izstopili kot javni družbeniki državljani Nemčije, in sicer: Frančiška Haas, rojena Schütz, v Monakovem, nedoletna Wolfram in Friderik List v Monakovem in Lnjiza Nippmann, rojena Schütz, v Bonnu; na njih mesto pa je vstopni inž. Josip Pavlin kot imetnik njih družbenih deležev.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II., dne 25. januarja 1921.
Firm. 47/21, zadr. II 156/7.	75
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V	zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi, ßjhorejska zadruga v Zavodnjem,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
1.	) Dodatno k tusodnemu sklepu z dne 13. marca 1913., Firm. 137/13, sta člana načelništva ' ; li Anton Kugonič, posestnik v Zavodnjem, in vnd.ej Knez, posestnik pri Sv. Vidu, kot namestnika.
2.	) Iz načelništva je izstopil Franc Žlebnik; vstopila pa sta v načelništvo kot namestnika Anton Kotnik, posestnik v Zavodnjem št. 10, in Vincenc Potočnik, posestnikov sin v Zavodnjem št. 22.
Za načelnika je bil izvoljen Anton Kugonič.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 22. februarja 1921.
Št. 419.	616
Oglas.
V	zmislu poštnega reda z dne 22. septembra 1916. (glej poštni in brzojavni naredbenik št. 76 z dne 24. septembra 1916., odnosno drž. zak. št. 317 iz leta 1916.) se objavljajo v mesecu marcu 1921. nevračljive poštne pošiljatve, ki leže v shranjevalnem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Celju. Dotični naslovniki, odnosno pošiljatelji naj jih dvignejo v teku enega leta od dne tega oglasa, ker bi se sicer pošiljatve brez vrednostne vsebine uničile, druge pa prodale na javni dražbi. Izkupiček, oziroma gotovina, najdena v pošiljatvah, sta na razpolago stranki še za dobo nadaljnjih treh let in zapadeta po preteku tega roka poštni upravi.
I. Priporočena pisma.
1.	) Ljubljana 1, dne 21. 2. 1921., naslov: Kunčič Pavla Bled.
2.	) Ljubljana 1, dne 20. 12. 1920., n.: Kršelič Josip, Brodvaj.
3.	) Ljubljana 2, dne 15. 1. 1921., n.: Laurič Marica, Kranj.
4.	) Ljubljana 1, dne 19. 2. 1921., n.: Tollens, Göttingen.
5.	) Ljubljana 6, dne 29. 12. 1920., n.: Zernič Miha, Cleveland.
6.	) Ljubljana 1, dne 16. 2. 1921., n.: Zorič Fančka, ’ Zagreb.
7.	) Ljubljana, dne 17. 2. 1921., n.: Muhar Ella, Beograd.
8.	) Ptuj, dne 27. 11. 1920., n.: Sudar Prako, Lipik.
9.	) Ptuj, dne ?, n.: Novotny Franc, Wien XI.
10.	) Ptuj, dne ?, n.: Kfivan Josip, Wien XVIII.
11.	) Maribor 2, dne 28. 2. 1921., n.: Osterman Ana, Celje.
12.	) Celje, dne ?, n.: Krasovski A.. Belgrad. Maribor061^’ ^ 8°' 1‘ 192L’ n': Florban Alojzija,
14.	) Celje, dne 26. 1. 1921., n.: Andorovič Mara, Sv.
Kluka.	i
15.	) Celje, dne 19. 1. 1921., n.: Kind Elsa, ?
16.	) Ljubljana 7, dne 22. 11. 1920., n.: Nagyvan Ja-nos, Novi Segedin.
17.	) Ljubljana 7, dne 4. 2. 1921., n.: Durnik Emil, Bač.
18.	) Črna, dne 4. 1. 1921., n.: Rebetz Tončka, Zellach.
19.	) Črna, dne 17. 1. 1921., n.: Predlnik John, Prevalje.
20.	) Brežice, dne 15. 9. 1919., n.: Savrič Fani, Cleveland.
21.	) Brežice, dne 30. 12. 1920., n.: Weber Kari, Maribor.
22.	) Zagorje, dne 14. 2. 1921., n.: Hranilnica in posojilnica v Vače.
23.	) Slovenska Bistrica, dne 20. 2. 1921., n.: Pliberšek Anton, Hoče.
24.	) Novo mesto, dne 20. 1. 1921., n.: Zucato Karlo, Trieste.
25.	) Sevnica, dne 29. 5. 1920., n.: Piderman Jakob, Stari Ban.
26.	) Guštanj, dne 21. 1. 1920., n.: Bevez Josip, Celje.
27.	) Ljubljana 1, dne 22. 12. 1920., n.: Cedilnik Johan, San Francesko.
28.	) Ljubljana, dne 28. 2. 1921., n.: Edouardoff, Berlin.
29.	) Ljubljana, dne ?, n.: Georgyeviö, Wien XIX.
30.	) Ljubljana, dne ?, n.: Gjukič Dmiter, Udbina.
31.	) Ljubljana., dne ?, n.: Jeraša Alojz, Superior Box.
32.	) Ljubljana 3, dne 18. 2. 1920., n.: Kamnikar Ivana, Aliguipa.
33.	) Ljubljana 2, dne 7. 3. 1921., n.: Kastelič Josef, Šmarje, Dol.
34.	) Ljubljana 1, dne 6. 12. 1920., n.: Klančnik Bartol, Milwaukee.
35.	) Ljubljana 1, dne ? 9. 1920., n.: Marič Stevan. Canada.
36.	) Ljubljana, dne ?, n.: Makše Anton, Kempto.
37.	) Ljubljana, dne 22. 12. 1920.. n.: Primožič Edvin. New York.
38.	) Ljubljana, dne 5. 3. 1921., n.: Ronjitza Ristichr Kragujevac.
39.	) Ljubljana, dne 1. 3. 1921., n.: Stadler Max, Wien HI.
40.	) Ljubljana, dne 18. 12. 1920., n.: Rodič Stevan, Lipik.
41.	) Ljubljana, dne 28. 2. 1921., n.: Stankovič Nata-Hja, ?
42.	) Ljubljana, dne 3. 3. 1921,, n.: Stanovnik Frank, Cleveland.
43.	) Ljubljana, dne 18. 1. 1921., n.: Topalovič Dušan, Mostar.
44.	) Ljubljana, dne ?, n.: Toplek Margita, Čakovec.
45.	) Ljubljana, dne ?, n.: Zloich Stipan, Globe Arizona.
46.	) Ljubljana 6, dne 3. 3. 1921., n.: Zniderčič Mira-Beograd.
47.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Birtič Danilo, šabac.
48.	) Ptuj, dne ?, n.: Radočaj Ivan, Oberdorf.
49.	) Dolnja Lendava, dne 25. 2. 1921., n.: Pintorics Mihaly, Vojnikis.
50.	) Dolnja Lendava, dne 21. 2. 1921., n.: Čerovie Sava, Sombor.
51.	) Dolnja Lendava, dne 13. 11. 1920., n.: Dominka Andre, Alewtorn.
52.	) Dolnja Lendava, dne 5. 2. 1921., n.: Ismajilovič Memet, Fužina.
53.	) Dolnja Lendava, dne 16. 12. 1920., n.: Horvath: Steve, Betlehem.
54.	) Čakovec, dne 28. 6. 1920., n.: Dechant Adele, Agram.
55.	) Dolnja Lendava, dne 9. 9. 1920., n.: Kosijer Ana, Divuso.
56.	) Dolnja Lendava, dne 16. 12. 1920., n.: Horvath Steve, Betlehem.
57.	) Škofja Loka, dne 5. 11. 1920., n.: Borozan Lojzi, Fiume.
58.	) Škofja Loka, dne 7. 12. 1920., n.: Lužar Fani, Šmarjeta, Dol.
59.	) Slovenjgradec, dne 8. 3. 1921., n.: Čuturilo Milan, Zagreb.
60.	) Slovenjgradec, dne 9. 3. 1921., n.:	Meržnar
Alojz, Köflach.
61.	) Maribor 1, dne. 16. 1. 1921., n.: Peserl Anton, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
62.	) Maribor, dne 4. 3. 1921., n.: Kronast Lazko, Čakovec.
63.	) Maribor, dne 3. 3. 1921., n.: Korman, Wien.
64.	) Maribor, dne 23. 8. 1920., n.: Lamprecht Ivan, Aerolito,
65.	) Maribor, dne 5. 2. 1921., n.: Križan Tončka, Ljubljana.
66.	) Maribor, dne ?, n.: Blažun Stevo, Beograd.
67.	) Maribor, dne 10. 3. 1921., n.: čučkovič Žani, Makole.
68.	) Maribor, dne 4. 3. 1921., n.: Djurič Branko, Trst.
69.	) Gornja Radgona, dne 28. 2. 1921., n.: Slavič Mihael, Graz.
Shranjevalni urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Celju, dne 31. marca 1921.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.