fiJSaifJEiSHSSJ, SThe Oldest and Host Popular, Slovene Newspaper 1» United States of America. LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do tmagel jGLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA K CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 234 CHICAGO, ILL., TOREK, 6. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 6, 1932 LETNIK (VOL.) XLI STARI KONGRES SE ZADNJIKRAT SEŠEL H KRATKEMU ZASEDANJU. — NA GLASOVANJE PRIŠLA RESOLUCIJA, KI ZAHTEVA ODPRAVO 18. AMENDMENTA. — GARNERJEVO PRIZADEVANJE, DA PRIDOBI ZADOSTI GLASOV ZA PREKLIC. Washington, D. C. — V po nedeljek opoldne ta teden se je ponovno sešel kongres k rednemu zasedanju. To je zadnje zasedanje sedanjega kongresa: takozvano "lame duck session". Odkar se je kongres razšel na počitnice v preteklem poletju Pa do zdaj, so se izvršile velike izpremembe; prinesle so jih volitve, ki so takorekoč popol-homa izpremenile celotno upravo. Vendar pa ustava Zed. držav določa, da se po volitvah še enkrat stari kongres sestane, četudi sede v njem mnogi kon-gresniki, ki so bili pri volitvah poraženi. Predsednik, njegov kabinet in celotni kongres ostane v polni moči do inavguraci-je predsednika, ki se izvrši 4. Inarca. Važno je to zasedanje, ako-ravno bo kratko. Na njem se namreč postavlja na preizkušnjo kongres, da pokaže, v koliko zna upoštevati voljo ljudstva, od katerega je biJ izvo 'jen. In to se je imelo pokazati takoj prvi dan, v ponedeljek. Ta dan sc je namreč zahtevalo od kongresa, da se izrazi, ali se strinja z ljudstvom, ki je na dan volitev tako jasno pokazalo, da se napravi konec zlu, ki De eno največjih v Ameriki — Prohibioiji, ko je izvolilo demokrate in njih platformo, katera zahteva takojšnjo odpravo tega zla. Sedanji kongresniki sicer še niso neposredno pod obveznostjo, da bi upoštevali to platformo, ker so bili izvoljeni že. Pred par leti, a kljub temu so Zastopniki ljudstva in ravnati Ke morajo po njega želji. Kot ena prvih točk na dnevnem redu po otvoritvi v poslaniki zbornici je imela priti na Vasovanje resolucija, ki zahte-va preklic 18. amendmenta. — Načelnik zbornice, J. Garner, ki je bil pri zadnjih volitvah iz-v°ljen podpredsednikom Zed. ^žav, se je mnogo trudil, fr'idobi zadostno število poslan ev, dve tretjini, da glasujejo ^ sprejem resolucije. Republikanci "mokrega" mišljenja so že prej zagotovili svojo po-^oč s 100 do 125 glasov!.. Gar-nerJu je šlo potem le še za to, SCHLEICHER NOVI KANCLER Bivši obrambni minister sestavil novo nemško vlado. — Parlament mu bo nasprotoval —o— Berlin, Nemčija. — Po krizi, ki je trajala več tednov, je v soboto dobila Nemčija končno novo vlado. Sestavil jo je, kakor se je pričakovalo zadnje čase, prejšnji obrambni minister, von Schleicher. Težko delo je imel predsednik Hindenburg, da bi dobil moža, ki naj bi po padcu Pape-novega kabineta sestavi! i'5ado, ki bi bila zmožna, pridobiti si parlament, da bi sodeloval z njo. Njegov trud ni imel uspehi.-. Pogajal se je s Hitlerjem, vodjem mogočne stranke fašistov. Nista mogla sporazumeti. Hitler je zahteva- za se toliko oblasti, da Hindenburg ni mogel pristati na njegove zahteve. Obračal se je nato na razne druge vplivne voditelje in osebnosti in celo na to je že mislil, da bi ponovno poveri) kanclerstvo von Papenu I?» --T—,----T- S". Slika kaže ameriško bojno ladjo Maryland na orožnih vajah, ko stoji "pod ognjem" velikih topov v bližini San Pedro, Cal. Dva dolga topova v ospredju pripadata bojni ladji West Virginia. ROOSEVELT VARČUJE Inavguracija preprosta. bo čim najbolj KRIŽEM SVETA lamenta. Hitler mu je že napovedal opozicijo in komunisti mu nameravajo enako izreči nezaupnico. Toda novi kancler se bo oborožil s predsednikovim ukazom, da sme razpustiti parlament, ako mu bo nasprotoval, ^ Pridobi demokratske poslan- i" brez dvoma se bo te pred s suhaškega juga, da se bo- pravice ob prvi priliki poslužil. ravnali po platformi stranke ' -0- 111 glasovali za preklic. VODA JE JAVNA LAST Waukegan, 111. — Okrožno sodišče je v petek končalo štiriletno pravdo glede lastništvo jezera Zurich v Lake okraju. Tožba se je pričela, ko sta biv si župan mesta Lake Zurich, A. Froehlich, in neki trgovec z zemljišči dala aretirati dve Chi-cažanki, ki sta se po jezeru vozile. Motivirala sta to aretacijo s trditvijo, da je jezero njih last in da plačujeta zanj tudi davke. Temu nasprotno so trdile oblasti, da je vsaka plovna voda last federalne vlade. V maju 1931 je bila že izreče- v prilog ^AVO BESEDO POVEDAL Boston, Mass. — Pred fede-falnim sodnikom so stali neki Utlegerji, katere so suhašk? ^&enti izslpdili pri njih trgovi-Sodnik sicer ne odobrava Hi. buti ftUl tož egerskih poslov, še bolj se Pa gnusi način, kako so ob- ence zasačili. Suhači so se v^reč posliržili za to prlslu-s^°vanja po telefonu. "Strica 0[am)a>" je dejal, "si vsi pred-Seivf) kot dostojanstvenega čer mana> tQda s svojim po- Pa so agenti napravili iz'na sodna odločitev ____„ PotpU "potnega vohunskega j Froelicha in njegovega družab-Huj/1?*-' Obtoženci so bili iz- nika, a državni pravnik je vlo-"a svobodo proti var-Jžil novo tožbo, katere odločitev zdaj vrača jezero javnosti. Warm Springs, Ga. — Na tukajšnjem počitniškem bivališču je bodoči predsednik imel koncem preteklega tedna konferenco z odličnimi pristaši de mokratske stranke, na kateri se je razmotrival načrt za predsedniško inavguracijo 4. marca. Pri tej priliki je Roosevelt izrazil željo, naj bo ta slavnost čim najbolj preprosta, da se s tem i prihrani denar davkoplačevalcem, in naj se opusti ves nepotrebni pomp. -o- BORBA ZA PIVO Chicago, 111. — Še predno je določeno, ali se bo smelo prodajati pivo, se že prepirajo, kdo ga bo imel pravico prodajati. Tukaj so imeli v hotelu Sherman zborovanje lastniki večjih restavrantov iz cele dežele, na katerem so izražali zahtevo, da se sme dati ta pravica samo restavrantom, nikakor pa ne točilnicam mehkih pijač ali kakim drugim lokalom. -o-- ZA ZNIŽANJE VOLILNIH STROŠKOV Chicago, 111. — Župan Cer-mak ima načrt, po katerem bi se dali znižati stroški za volitve prihodnje leto za milijon dolarjev. Potrebna izprememba se bo predložila celotnemu mestnemu svetu, ki se zbere v januarju. Predvsem naj bi se po tem načrtu opustile volitve za aldermane, ki se imajo vršiti v februarju in bi se vršile skupno z volitvami za sodnike v juniju. Enako naj bi se opustila registracija za aldermanske volitve. — To bi prišlo v poštev prihodnje leto. — Za nadalje predlaga župan, naj bi se županske volitve vršile po istem principu, kakor se zdaj aldermanske. Ako namreč dobi kateri kandidat že pri primarnih volitvah pretežno večino vseh glasov, naj se ga proglasi izvoljenim brez drugih volitev. — Končno naj bi se volili alder-mani od leta 1935 naprej za dobo štirih let. — Washington, D. C. — Tukajšnje kitajsko poslaništvo objavlja, da je sedež kitajske vlade bil premeščen zopet nazaj v Nanking iz mesta Loyang, kamor se je premestil za časa bojev z Japonci pred Šangajem. — Atene, Grčija. — Koncem preteklega tedna so prispeli semkaj iz Amerike dokumenti, ki obsegajo predsednikovo zaporno povelje za Samuela In- ulla, prošnjo za njegovo izročitev in za vložitev dokazov proti njemu glede poneverje-nja. — Moskva, Rusija. — Vladne oblasti so izdale ukaz, s katerim ste dovoljuje kmetom, samostojnim, kakor tudi tistim na kolektivnih kmetijah v moskovski provinci, da smejo na lastno roko prodajati svoje previš-no žito. — Kopenhagen, Danska. — L. Trotzkyu, znanemu boljše-viku iz Rusije, ni bilo dovoljeno podaljšanje vize in tako je moral odpotovati nazaj v stalno bivališče svojega pregnanstva, na otok Prinkipo v Turčiji. -o-- SMRT ROJAKINJE Chicago, 111.—Po daljši, mučni bolezni je v soboto popoldne preminula v starosti okrog 60 let tukajšnja ugledna in obče priljubljena rojakinja Mrs. Ana ICosmach, (roj. Šmid), 1804 W. 22nd St. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne s sv. mašo ob 10. uri v cerkvi sv Štefana. Doma je bila iz Selc nad Škof jo Loko na Gorenjskem. Zapušča tukaj soproga Johna, sina Johna in hčer Justi, pevko, katere glas je rekordiran na številnih slovenskih gramofonskih ploščah. Pokojna je pripadala k večjemu številu društev, med njimi k dr. Marije Pomagaj, 78, KSKJ., katerega je tudi ustanoviteljica, in k družbi sv. Mohorja. — Globoko naše sožalje preostalim, blagi pokoj niči večni pokoj. -o- "Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne »me depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orož-iu! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" DEMOKRATSKI SENAT Demokratska zbornicah. vecma v obeh Iz Jugoslav!!«, LAKOMNOST PO DENARJU GA JE SPRAVILA V NASPROTJE Z ZAKONOM, KER JE MALOVREDNO HIŠO VISOKO ZAVAROVAL IN JO ZAŽGAL. — MILIJONE SO ZASLUŽILI LETOS Z GOBAMI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NOVICE. Denver, Colo. — Pri sedanjem zasedanju kongresa ne bodo demokrati v večini same v poslanski zbornici, marveč tudi v senatu bodo imeli odločujočo večino glasov. To se bo zgodilo na ta način, ker je bil demokrat W. Walker imenovan naslednikom umrlega republikanskega senatorja Waterma-na. Tako bo v senatu 48 demokratov, 47 republikancev in eden farmer-labor stranke. — Walker se je v ponedeljek zjutraj odpeljal z aeroplanom v Washington. PIVO ŠTUDIRAJO Chicago, 111. — Sodček pravega pilzenskega piva je prispel te dni v Chicago iz Evrope. Vendar pa boj proti prohi-biciji še ni tako daleč napredoval, da bi bilo to pivo namenjeno žejnim grlom, marveč so ga oblasti pripustile v deželo samo v "znanstvene svrhe". Uporabljalo se bo namreč v pivovarni-ških šolah, da se na njem uče, kako se dela pravo pivo. -o- VISOKE DAME ZAVRNJENE Washington, D. C. — Pretekli teden je prispela semkaj skupina žensk iz odličnih krogov iz New Yorka z namenom, da pri • predsedniku Hooverju posredujejo, da bodo "hunger fnarchers" pripuščeni pred kongres. Predsednik pa jih ni sprejel in dame so se morale vrniti, ne da bi kaj opravile. -o- ČIŠČENJE OBLEK CENEJE Chicago, 111. — Z veljavnostjo od ponedeljka tega tedna je zveza tukajšnjih čistilnic oblek znižala ceno za čiščenje oblek in sukenj za več kakor 50 odstotkov, namreč od $1 na 49 centov, k čemur se prišteje še pet centov za zavarovalnino. K temu znižanju se je zveza odločila, da pripomore do zaposlitve čim največjemu številu delavcev in da more uspešno konkurirati z drugimi čistilnicami izven mesta, ki so opravljale delo za znatno nižjo ceno. Izpodletelo mu je Vdovec Jakob Planinšek, bivši novomeški usnjar, je že od nekdaj vedno kaj "špekuliral", a pri teh špekulacijah je imel vselej tako smolo, da je prišel s paragrafi v1 konflikt. V sodnih aktih ga imajo zapisanega kot velikega lakomnika po denarju. Zadnja njegova afera je sledeča: Meseca septembra je kupil na Golem Brdu blizu Mo ravČ posestvo za nekaj manj kakor 50 tisočakov. K posestvu je pa spadala komaj par tisoč cenjena, a veliko manj vredna razdrapana domačija, obstoječa s hiše, v katero še berači niso pogledali, ampak so raje zunaj prenočevali. Poslopje je staro nad 100 let. Komaj je Planinšek to kupil, je takoj ko je bila kupna pogodba podpisana, to podrtijo zavaroval za skoro 50 tisoč in takoj tudi plačal prvo premijo zavarovalnine. Zgodilo se je, še ne mesec po tem, da je vsa podrtija nenadoma začela sredi noči goreti in je tudi do tal zgorela. Orožniki so takoj poizvedovali za Pla-ninškom in ga res dobili dr,ugi dan, ko je svojo robo vozil na tovornem avtomobilu iz Novega mesta. Upiral se je in zatrjeval, da je nedolžen, a so ga pridržali. Meseca novembra se je pa vršila pred ljubljanskim se natom razprava radi požiga že omenjene podrtije. Planinšek se je hotel na vse načine izviti, da je bil za časa požara v Novem mestu, pa le ni mogel povsem in dovolj jasno odgovoriti na vsa vprašanja, in tako je bil te dni obsojen radi požiga na eno leto. Slovenija bo oddajala elektriko v Zagreb? Te dni so poročali iz Celja, da so prišli v Velenje pri Celju zagrebški mestni zastopniki in [ravnatelj zagrebške mestne e-Jlektrične centrale, da si v Ve-jlenju ogledajo tamošnjo elek-l trično centralo, ki je last Drav-'ske banovine, in sicer iz tega namena, da strokovnjaško presodijo, ali je priključek zagrebške električne kalorične centrale na velenjsko elektrarno rentabilen. služili na gobah nad 13 milijonov dinarjev. Po nekaterih krajih so posamezne družine zaslužile pri suhih gobah od eden do poldrug tisoč tedensko. -o- Nadležni volki Iz hrvaškega primorja pišejo, da je hud mraz v nekaterih delih prignal cele črede volkov s planin, ki napadajo vasi in povzročajo veliko škodo. Dogodi se, da kar sredi dneva napadejo celo stajo ovac, kjer jih več pokoljejo in zavlečejo s seboj v gozd. --o- Smrtna kosa V Ribnici je umrl Anton Lesar, posestnik na Jurjevici, brat pokojnega Janeza Lesarja, ki je župnikoval v Šmartnem pod Šmarno goro. — V Žužemberku je umrl Gregor Potočnik, ki je svoj čas služboval kot stražmoj-ster pri orožnikih. -o- Kaj pišejo iz Bučke Tudi revnejši ljudje so letošnjo jesen veliko izkupili za učitne gobe. Bogato so obrodile tudi češplje in trta. Najbolj so zadeli tisti vinogradniki, ki so svoje grozdje potrgali pred deževjem v začetku oktobra.— Gorelo je ipred kratkim pri A-lojziju Kaplarju na Slemenu. Zgorel je skedenj, založen z zimsko krmo. Nad 13 milijonov za gobe Poletna suša je gobam zelo veliko škodovala, ker niso mogle rasti. Toliko bolj so se pa pokazale v mesecu oktobru, ker je bilo dovolj moče, zlasti so rastli takoimenovani jurčki. ki so za eksport najbolj primerni. Najlepše gobe, tako poročajo, so se dobile na Spodnjem Štajerskem, v Poljanski in Šaleški dolini in na Jezerskem, kakor tudi v Zasavju in od Litije do Brežic. Središče za prodajo in eksport je pa bila Ljubljana. Po oceni strokovnjakov je bilo prodanih letos do 800,000 funtov suhih gob. Po povprečni ceni, po kateri so nabiralci prodajali gobe, so letos ljudje za- Pokvarjena mladina Iz Trbovelj poročajo, da so trije učenci meščanske šole u-kradli iz omare v razredu nekaj stotakov. Ko so jih prijeli, so našli pri njih, da so že pilili ključe, da bi prišli v glavni predal do večje svote. Izdali so se namreč sami, dasi so si kleče prisegli, da ostane med njimi Vse tajno. — Menda je, kakor poročajo, tamošnja šola brez veroučitelja in potem ni tak dogodek nič čudnega. -o- Cvetje v Št. Jerneju Na vrtu posestnika Tratnika v Št. Jerneju je bila mlada jablana v prvi polovici meseca novembra vsa v cvetju, kakor spomladi. — Dalje še pišejo, da se listje nenavadno trdno drži na drevju, da ne morejo dobiti dovolj stelje za živino. -o- Bohinjci so zadovoljni. Iz Bohinja poročajo, da so Bohinjci prav zadovoljni z letošnjo poletno sezono tujcev, ki so jih obiskali v prošlem poletju. Vseh izletnikov je bilo 1644. Največ izmed teh je bilo Jugoslovanov, nato ipridejo Nemci in za njimi Čehi. Amerikanci so letos samo trije obiskali Bohinj. -o-; Nesrečen padec V Dobravcih na Dravskem polju je padel s svisli 231etni delavec Štefan Čander in se pri padcu tako nevarno pobil, da so ga morali takoj spraviti v mariborsko bolnico. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 6. decembra ICJ32 ■ilBHlMMni« S5T-T •AMERIKANSKI SLOVENEC gt$i in najstarejši slovenski list v Ameriki. . Ustanovljen let« ISM r . -- f lakaja vaak dan rasua asdelj, pona* laljkov m dnevov po praraikilh Izdala in tiskat JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 5544 Naročnina'. _$s.oo _ 2.50 1.50 Za celo leto---- Za pol leta------ Za četrt leta------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto---$6-00 Za pol leta - 3-00 Za četrt leta----1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amenc^t Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«* Published By: EDINOST PUBLISHING CO, Address oi publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription; For one year---- For half a year_______ For three months _$5.00 2.50 ______________________________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year--------$6.00 For half $ year_____ 3.00 For three month* -——- L75 POZOR I—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. __ in sestrami, je prijetno in zasluži vse priznanje. Zato pa bi bilo prav, da dvignemo zanimanje za to tudi med nami tostran morja! itffflgMjUf*, (Več ko nas bo, bolj bo na seji 'živahno in več dobrih stvari lahko sklenemo v prid podružnice in SŽZ. Nadalje tudi pro- NESREČA SLOV. DRUŽINE Aurora, 111. Ker se nihče drugi ne oglasi se bom pa jaz in sporočila bom . . . , ... t v , • sim, da kateri je naročnina za v javnost veliko nesrečo, ki se 7 ' J . . ... . , v. . ,, • 'Amerikanski Slovenec potekla, le pripetila pri družini Mr. in . c , Mrs. Anton Kranjc. - Nič hu- na-> ™kar ne Puste lista poseb-dega sluteč je Mrs. Kranjc dne no seda^ ne, ko je taka kriza m 17. novembra zvečer ob 6:30 po Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._______ Izseljeniška nedelja Stara domovina, nam vsem ljuba in draga mala slovenska deželica, ki nam, kateri smo na njenih tleh zagledali luč sveta, ne gre nikdar iz spomina, katero gledamo v duhu, ko zjutraj vstajamo, kolikokrat tekom dneva, in zopet ko legamo k počitku, je na prvo adventno nedeljo, dne 27. novembra t. 1.. proslavljala "Izseljeniško nedeljo — izseljeniški praznik". Ta izseljeniški praznik se je vršil po inicijativi družbe sv. Rafaela v Ljubljani in to menda že v drugič ali tretjič, ki se trudi, da naveže in ohrani med slovenskimi izseljenci v tujini in njihovo domovino čimbolj tesne in prisrčne zveze. To prizadevanje družbe sv. Rafaela zasluži vse priznanje, ki ga dolgujemo tej vrli družbi tako izseljenci, kakor tamkajšnja domača javnost. "Amer. Slovenec" je povdaril že pred dvemi leti, da prihaja čas tudi za izseljence v Ameriki, da začno, s primernim delom, si ustanove, bodisi samostojno priseljeniško organizacijo, ali če hočejo, podružnico Rafaelove družbe, ki bi vodila delo za čim tesnejše in boljše zveze med domovino in nami izseljenci. Toda naša javnost v Ameriki se zdi, da je preobložena z delom, nihče ne dvigne glave, nihče ne spregovori začetne besede, in v takih razmerah čas poteka,, mi pa smo ... \ takih razmerah je šla zopet mimo nas že-druga ali tretja izseljeniška nedelja. Posamezniki smo dobili tu in tam od doma lepa prijetna pisma, ki so jih nam poslali na pobudo Ra-faelove družbe naši domači. Mi sami ameriški Slovenci pa ni mamo v tem oziru nič skupnega, dasi bi bilo na mestu in prav da bi imeli. Ali bi ne mogli n. pr. tudi ameriški Slovenci na prvo adventno nedeljo slaviti po vseh naselbinah spomin na staro domovino? S sodelovanjem raznih društev, župnij itd. bi take proslave prišle do prav izrazitega značaja. Poreče kdo, to naj stori vsak sam kakor ve in zna. Prav, tudi posamez je treba, toda skupnost je pa le skupnost in zlasti v takih ozirih. G tem naj bi merodajni krogi malo razmišljali, zlasti naše organizacije. Nikakor ni prav, da bi samo mati domovina za nami povpraševala, mi pa bi bili tiho in kazaL brezbrižnost. Gotovo je na stotine naših ljudi dobilo povodom lzselje-niške nedelje prijetna pisma od doma. Oba slovenska škofa, tako ljubljanski kakor lavantinski, sta naslovila posebne pozdrave in pisma na svoje vernike v tujini, katere očetovsko pozdravljata in jih vspodbujata k vsemu dobremu. Ali se ni ob tem času naša misel na domače in domovino visoko dvignila? Prav gotovo se je. Pa še nekaj! Tudi na našo tu rojeno mladino bi take letne proslave mogočno vplivale. Saj bi lahko ravno na takih sestankih imeli predavanja o stari domovini in o vsem, ki bi jačilo naše zveze z domovino. Na vsak način bi bilo to koristno za nas in mladino. Izseljeniške proslave naj bi imele popolnoma samostojen značaj kar se tiče raznih nanašanj na politične zadeve. Te bi ne smele imeti nobenega zanimanja za kake proslave tega ali enega političnega značaja, pač pa samo pospeševati vezi med domačimi, sorodniki, prijatelji in znanci ter bodriti izseljence, da ne pozabijo svojih doma in domači ne nje, njih šeg. običajev, itd. Delati za take cilje, kot je pospeševati med svojci boljše vezi, dvigati in obujati prijetne spomine na eni strani med očeti in materami, in na drugi med otroci in starši, med brati Rev. E. Winkler, Lemont, lil.: VRAG IN ČASOPISJE Vneti, velikomestni dušni pa- smo vendar včasih imeli tu pa tam kako veselje, sedaj pa prav nič več in skoro slišat ne mara nihče več o tem. Zmenili smo se pa le, da motamo za ta predpust nekaj na- stir in razbprič apostol časo-praviti tako ali tako veselico ali pisja Pierre 1'Ermite v Parizu zabavo, magari maškeradno, sa- je obelodanil zanimivo dogod-mo da bo vesela. — Glede zdrav-;bo. Gospod P. 1'Ermite je ravno ja je pri nas še nekako povoljno. j odhajal na katoliški shod. Na Kar se tiče nas Slovencev ni pri j vogalu ceste sreča vraga, ki je na;3 nobeden posebno resno bo- bil elegantno ali po gosposko lan, razun Mrs. Pajk, ki se zdra-j napravljen. Vrag je imel na se-vi pri zdravniku v Chicagi in bi temnosivi površnik ali suk-mora k njemu vsakih šest te- njo, lepo naravnane črne hlače, slala svoja dva sinčka v trgovino po nekoliko grocerije. Trgovina ni daleč od doma, pa sta otroka vseeno vzela kolo (byci-cle), da bi tako materi hitreje prinesla zahtevane stvari, katere jima je naročila. Ko sta se vračala proti domu, je po cesti pridrvel neki avtomobil, ki je zadel ravno v njuno kolo in oba je vrglo daleč proč v jarek. Ljudje ko so videli nesrečo so takoj prihiteli na pomoč. Poklicali so reševalni voz, ki je oba takoj odpeljal v St. Charles bolnico, kjer je pa Johny, ki bi bil 26. novembra star 13 let, kmalu podlegel strašnim poškodbam. Napravil je še par zdihljajev in njegova duša se je ločila s tega sveta. Mlajši bratec Donald, ki je star 9 let, se pa še vedno nahaja v bolnici in je v precej kritičnem položaju. Ima namreč precej veliko in nevarno rano na glavi, vendar zdravniki upajo, da ga bo mogoče rešiti, kar Bog daj, ker je za starše vendar že dovolj ena žrtev, ko jim je umrl starejši Johny, ki je bil pri vseh zelo priljubljen. — Kako .so ga vsi radi imeli je nam najbolj pokazal njegov nad vse veličasten pogreb, katerega so se udeležili skoraj vsi Slovenci in • še veliko drugega naroda, vsa šolska mladina, čč. šolske sestre j z č. g. župnikom Rev. Mons. J. Schmidtom. Vsi smo mu želeli na ta način pokazati še zadnjo east, ker je revček na tako tra- boljši časi, pa jih do sedaj le še gičen način končal svoje mlado j ni. No, sedaj po volitvah imamo življenje in zapustil nad vse ža-jvsaj malo upanja, da se bo kako lostne starše, štiri brate in dve'obrnilo. Menda nas naš novo* sestri. Ko je ležal na mrtvaškem izvoljeni predsednik ne bo tako je nevarnost, da izgubimo katoličani svoj edini slovenski katoliški dnevnik. Če je kateri le količkaj mogoče, se naj na Amerikanski Slovenec naroči in naj obnovi naročnino, da bo imeb. kaj branja v sedanjih dolgih zimskih večerih. Res je, da je v sedanjih časih jako težko za denar, a za list, kakor je Amerikanski Slovenec bi se vendar morali bolj zanimati in vsak zaveden katoličan ali katoličanka, bi moral ozir. morali biti naročniki tega edinega katoliškega dnevnika, Amerikanskega Slovenca. — Pozdrav vsem bralcem tega lista. Mary Fajfar, zastopnica. -o- KAJ PIŠE ZASTOPNICA IZ IWDIANE Elkhart, Ind. Tudi glede dopisov je menda zavladala depresija, kar se vidi iz tega, da se eden in drugi bolj poredko oglaša. Dostikrat je pač tako, da se slabo marsikteremu ne ljubi sporočati, dobrih novic pa ni. O slabih časih tožiti se pa itak ne izplača, ker jih vsak pre-bridko občuti. Kdor kaj ima zgublja, reveži pa trpimo pomanjkanje, medtem ko drugi vale na kupe bogastvo, ki so si ga pridobili z žulji revežev. Jokati in tožiti se nam torej ne izplača, smejati se pa tudi ne moremo, ker je le preveč bede. — Pri nas z delom in zaslužkom ni še nič. Vedno se nam obetajo moderne čevlie in nogavice ži-verudeče barve. Postavljal se je z zlatimi očali. P. E. vpraša vraga, kam da gre. — Namenil sem se, da si ogledam tvoj katoliški shod, se Tako, — £3 P. E. spusti z vragom v pogovor, tedaj te skrbi naš kato- dnov, ker ji je tukajšnji zdravnik rekel, da če se poda na operacijo, da ji ne jamči da bi ostala živa, zato se je pa podala k zdravniku v Chicago, 111. Kateremu zdravniku se je zaupala ne vem, ima pa že takega speci- gmdo odreže yrag jalista, ki ji je rekel, da jo bo brez operacije ozdravil. Vsa znamenja kažejo, da bo zdrav-' ^^ _ Nekoliko me tožnik uresničil svoje zatrdilo, ker _ ge obregne zamiš- se počuti ze veliko boljša. Trpi ^ z^zUUmi očali vragovi, pa na bolečinah glede kamna p lahko bral yso rdobo ji želimo, da bi skoro okrevala .. . , , . , m zvijačnost prekanjenega\ra- m bila zopet zdrava in vesela kakor poprej. i Le gibajte se, le trudite sg, Ne smem pozabiti omeniti, kolikor hočete, vi neumni ka-naš list Amerikanski Slovenec, jtoličani — nadaljuje nervozno ki je imel v naši naselbini, ki jejwag ter spremija p. E. na po-sicer majhna, vendar veliko na- odru, je bil ves odet v cvetje, ki so mu ga poklonili prijatelji in šolski otroci. Koliko rožnih vencev, sv. maš in sv. obhajil so pa šolski otroci poklonili njegovi duši, ve pa samo Bog, ki sprejema naše želje in uslišuje naše prošnje. Pokojni Johny je spadal v mladinski oddelek društva sv. Janeza Krstnika štev. 11, KSKJ, ki so mu tudi poklonili lep venec v zadnji pozdrav. — Tudi jaz želim na tem mestu njegovi duši večni pokoj, njegovim žalujočim staršem pa izrekam iskreno sožalje. Ker ravno poročam, nuj ob tej priliki povabim v.se članice podružnice štev. 30, SŽZ. na sejo, ki bo v torek 6. decembra ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji se bo volil odbor za leto 1933, zato pa članice, pridite polnoštevilno na sejo. daleč zapeljal, da bi nas cele štiri leta tolažil z vednim "počakaj". — Mnogi so v zadnjih štirih letih veliko prestali in mnogi jokali nad izgubo, ko so bili ob svojo gotovino ali pa ker niso mogli spraviti blaga do prave vrednosti. Pričakujemo ,pa, da se spomladi začne nekoliko boljše za nas delavce. Pozabljene bodo postale počasi sedanje rane, ki nam jih je zadala depresija, katera naj jo čimprej od nas odku-ri. — Pod težo sedanje depresije smo postali pri nas popolnoma mirni. Nobene zabave ni več in vsak je postal le bolj sam vase zaprt, ki tuhta in grunta, kako bo. Potrebni smo, prav potrebni kakega razvedrila, da bi lažje pozabili 11a to depresijo. Ko se kje tako le včasih skupaj snidemo, se sprašujemo, kaj je v Elkhartu r6s vse izumrlo, saj ročnikov. Danes nas jih je precej manj, kar je hudo zlasti meni, ker sem zastopnica tega lista. Hudo je naročnikom, ki težko list puste, plačati jim ga je pa nemogoče. Seveda pričakujemo, da se, kakor sem že poprej omenila, časi izboljšajo in zopet se bo tudi v tem oziru 0-brnilo na boljše. Amerikanski Slovenec je izmed listov, ki jih prihaja v Elkhart, najbolj zanimiv in eden najboljših. To vidim in spoznam, ker ko pridem v hišo, je Amer. Slovenec na častnem mestu v hiši, na mizi, med tem ko drugi listi leže kje v kotu. Rada bi tudi jaz kaj storila za list in potrudila se bom, da bom dobila vse one nazaj, ki so list že prej imeli, kakor hitro nastopijo malo boljši časi, ker le glede 11a slabe čase, se je število naročnikov v naši naselbini znižalo. G. urednik, le nič se ne bojte, vse bo zopet prav, samo da se malo obrne na boljše. — Rada bi dobila 500 novih naročnikov in si s tem tu proti zbirališču katoliškega shoda. — Jaz, pravi vrag odločno, — jaz vam bom že vrat zavil. Vaši govori, vaše resolucije ali sklepi, vaši odlok'i so včasih zares dobri in uspešni ter mene, vraga, potlačijo k tlom. Toda, glej mojo pest, — in vrag pomoli svojo koščeno roko Pierru ravno pod nos. — Ta moja roka je vam bedastim katoličanom nastavila desko na oči. Oči vam je obvezala, da ne vidite. O, to znam jaz prav moj-stersko, — se prešerno hvali vrag. Urno in jadrno pokaže vrag s svojo sprehajalsko palico na mimoidoče ter pravi duhovniku P. E.: Poglej tega finega gospoda! Ta že nosi mojo obvezo na očeh! On je katoličan, pa je naročen na brezverski list, na moj list Poleg tega si vsaki dan še kupi prilogo Ilustriranega. (Stalno prebere te liste vsaki dan in ko jih prebere, jih vrže v pleteno košaro za papir. Od tu roma moj časnik po celi hiši. pridobila v nagradah naznačeni!Pride tudi v kuhinjo. Postrežni-krasen "Chevrolet". Pa pri nas!ca ^ prav pridno čjta. Tako je ta zmaga nemogoča, ker nas ni toliko družin. Druge slovenske naselbine se pa že lahko postavijo s takim dobitkom, če se trdno zavzamejo za agitacijo. Tudi nagrado za tiket v stari kraj, bi si rada pridobila, četudi samo za tja, saj nazaj lahko že kar po "luftu" priletim, mar ne? — No ja, šalo na stran . in pa resno se lotimo vsi dela ter pridno agitirajmo za obstanek dnevnika "Amerikanski Slovenec", da ostane kot do sedaj naš vsakdanji gost in obiskovalec. — Moj pozdrav na vse naročnike in čitatelje in pa na vse, ki si bedo ta Jist naročili, kakor tudi vesele božične praznike in srečno novo leto, če se do tedaj še kaj ne oglasim. Mary Oblak, zastopnica. -o- SlITTE AMER. SEOVF.NCA! pridiguje moj brezverski list po katoliški hiši. — O, obveza na očeh! O, deska na očeh katoličanov ! Potoma prideta duhovnik in vrag do stojnice, kjer je sključena ženica prodajala razne časopise. Pri pogledu na stojnico se vražu zažarijo oči in se glasno zakrohota. — Postojva pri stojnici, — veli vrag Pierru 1'Ermite. — Štej, naštevaj vaše katoliške liste, koliko jih najdeš na tej stojnici! — Duhovnik šteje: eden, dva ... — Je to vse? — hudomušno vpraša vrag. In duhovnik je zopet štel: eden, dva in, in . . . in nič več. — Štej sedaj moje časnike — pravi vrag ter istočasno kaže vrag s palico na liste ter jih šteje. Poglej bolj natančno, — zapove vrag svojemu spremljevalcu P. E. — Glej, — se kro- hota vrag, — ta list je moj vsled svojega uvodnega, zlobnega članka. Drugi časnik je moj list, — nadaljuje vrag, —• vsled svojega umazanega podlistka. Zopet tretji časnik spada meni s svojimi dvoumnimi oglasi. Nadaljnji list je popolnoma moj list zaradi svojih nagih in svinjskih podob. — In tako sta vrag in duhovnik štela časnike naprej in naprej do 43. Sedaj je vrag s palico zamahnil k tlom. Tedaj 43 proti 2! Pri tej stojnici so razni časniki na različne načine opravljali službo na uslugo vragu. Prišel je mimo drugi duhovnik. Vrag se ga prestraši trenutkoma. Duhovnika si vrag ogleda bolj natančno ter glas; no in škodoželjno zakliče: Tudi ta duhovnik nosi deščico na 0-čeh in ne vidi! Opazuj tega duhovnika. — pravi vrag svojemu spremljevalcu. :— Kako se g-duhovnik znoji in poti! Ravno je v sosedni cerkvi skončal pridigo. Dobro je pridigal gospod in je mene, vraga, neusmiljeno zdelal v pridigi. Posebno sklep pridige se je temu hrustu in potepuhu posrečil. Toda kaj mu pomaga? Pomisli, goreče je pridigal pred 400 poslušavci, ki so že itak dobri verniki. Jaz pa, — nadaljuje vrag — saj si ravno videl stojnico z raznovrstnimi brezverskimi časopisi, kolikim tisočem pridigujem naenkrat potom slabega časnika. Bilo je popoldne ob 5! uri. Po ulicah in cesta se je usula množica ljudi. Hiteli so razni nastavijenci iz trgovin in delaVr nic. Iz tovarn so se izlivale cele gruče delavcev. Potoma proti domu je vsak obstal pri stojnici in je kupil po en iztis ravno izišlega časnika. Prodajalka sama ni mogla tako hitro vsem postreči s časniki. Vsakih deset minut so prihajali dečki zasop' ljeni ter so na vozičkih-tfovs* žali ženici" nove kupe časnikov, ki so bili še mokri, ker so bili ravno vzeti izpod tiskarskega stroja. Vrag je sedaj stegnil svoje koščene prste in je zakričal s hripavim pa zmagujočin1 glasom: Glej spremljevalec P» E., mojo prižnico! Pa tudi mimoidoči duhovnik ne opazi razlike, ki je med mojimi in njegovimi pridigami. Jaz trdim« pravi vrag, da je med najinimi pridigami tako velik razlGČek, kot je med sedanjimi strojnicami ali strojnimi puškami in P* med nekdanjimi samostrelnimi puškami in loki. To lahko Uvidiš, nadaljuje razigrani vrag-"" Poglej mojo stojnico za časnike, ta priprosta hišica, ki duhovniku vsako uro ugrabi duše, ne samo duše odraslih, vW pak tudi duše mladine, ki hlastno in zvedavo segajo P° slabem, pohujšljivem čtivu. Od cerkvene pobožnosti je ravno mimo prišla neka gosPa-Vrag vpraša P. l'E., če poz«1* ono gospo. Ta gospa hodi k maši in je članica dveh cerkveni*1 (Dalje na 3. strani.) TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (87) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS IX % ti \ , t / jI /T^wS ■■■ .- Vr^V. i "Jaz Mahomed Beyd, sem edino vaše upanje!" je rezko opozoril Ivano. S temi besedami ji je dal dovolj materija ra razmišljanje. Medtem je Mahomed vzpodbodel svojega konja in se oddaljil od nje/ Ivana Clayton seveda ni mogla takoj .dognati koliko ie resnice v Mahorrnj-dovih besedah, toda vsekakor so se pjefjpye besede globoko vsidrale v njeno srce. Tisti večer so ji postavili šotor fned Werperje'vim in Mahomedovim šotorom. Pred njen šotor so bile postavljene dv,e straže. Sedela je dolgo pred svojim šotorom in razmišljala svoje življenje in svojo usodo. Pogjed v duši ji je preletaval vse križem džungle. Tam daleč od kraja, kjer se je nahajala, je videla le-1«) hišo in dom v njem srečno živjjgnje. j? to njen dom, ki so jj p. uničili na tak način, kakor je nam povedala ta povest Solze so ji kapale pri teh mislih, ko je to premišljevala. . . Toda pred očmi so se ji pojavile zopet druge slike. Videla je onega orjaškega moža, ki ji je jezdil nasproti in ona ga pričakuje z razprostrtimi rokami in v rokah z cvetlicami, katere je nabrala na vrtovih okrog hiše. A vse to je minilo, vse to so uničile goreče bnklje .zverinskih in divjih Arabov. S pritajenim srdom je Ivana odšla v šotor in se vlegla na svoje trdo ležišče in padla v obupni jok. . . Med tem jo je objel spanec. Bila je utrujena in med tem, ko js ona spavalž se je pritihotapil do njenega Sot.org Arabec Mahomed Beyd. Na tiho je pošepetal nekaj stražarjema na uho, nakar sta se slednja oclat^nila in izginila v temi. Zdaj se Mahomed na tiho približa šotoru, istega razveže in pokuka v notranjost šotora, Ivana je spala. Mahomed Beyd je vstopi! in zavezal šotor za seboj. Kaj se je zgodilo sedaj? POGLEJTE NA< DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU J Ako je poleg Vašega imena številka 12.i32, jo to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju ročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimprej«, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St.. Chicago, III. Priloženo vam poiiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnin« za "Amer. Slovmca". Ime Naalov Mesto ______________ OtKKKKKKKKICKKKHKHXKWOOOflt \ Torek, 6. decembra XMERlKAiSKl SLOVENEC* mr bti-ati j Tvoj nedeljski tovariš. E 3> - - -=-- ~ _____________________ __._„_ wiumjuaiuiiiuuiuiiinjui/iiiiiniiimiiiu'iiiiiaiiiuuuuuiruuu.umni! iiii)nimuiuniiniuuiuniiwuim:)iiiuiii:.)uii"'uiiiiMiun;^inuHumP PES ODLIKOVAN TEDENSKI KOLEDAR 11 Nedelja — Damaz. Hugolin. 12 Ponedeljek — Najdenje trupla sv, Frančiška. 1Š Torek — Lucija. Otilija. 14 Sreda —- Konrad. Viator 15 Četrtek — Kristina. Valerijam 16 Petek — Evzebij. Albina. 17 Sobota — Flori j an. Vivina. --o-- Rev. J. C. Smcley: TRETJA ADVENTNA NEDELJA Na vprašanje: Kdo si ti? — odgovoril je Janez ponižno in, kakor je bilo resnično, da on ni Mesija, ne kak prerok, ampak samo predhodnik Odrešeijikov. To vprašanje: Kdo si ti? — si moramo staviti tudi mi in si dati odkritosrčen odgovor. Poznali bomo potem sami sebe, in tako spoznanje je začetek modrosti in kreposti. Kdo.sem? In jaz si odgovarjam: Sem popotnik na tem svetu, popotnik, ki pride in gre. Bil je čas, ko nas še ni bilo. Ljudje niso na nas mislili, kakor mi ne mislimo na te, ki bodo za nami prišli. Ves svet, vse vesoljstvo je šlo isto pot brez nas. Mi si pa domišljujemo, Bog ve, kako važni smo mi na svetu, in vendar milijoni in milijoni niti ne vedo o nas. Smo bili rojeni, bomo umrli in nikdo se ne bo brigal za to. Kaj sem? Odgo^ varjamo si: Revna, betežna- stvar, ki bo le nekoliko časa žive- _ hi. Podobni smo metuljem, kakor jih vidimo v poletnih dneh; zjutraj vzlete, zvečer jih pa ni več. Kakor noč, kakor sanje toliko prostora, da lahko premine naše življenje, in potem bomo šli v hišo večnosti. Naše važajo skozi njega tudi topove srce, dosedaj tako nemirno, tako nenasitljivo, bo počivalo y največjega kalibra. V tem na-mirnem grobu. Zatopljen v svoje vsakdanje skrbi bo šel po- menu je bil v tem rovu tudi popotnik mimo našega groba, in bo morda ravno tako malo mislil lož.en železniški tir. V Irno-na svojo smrt, kakor malo mislimo mi na našo. |Vem grade pet novih objektov Tak je odgovor na to vprašanje "Kdo si?", če ga stavimo za artiljerijski polk. Ta vojaš-z ozirom na zemsko življenje. Vprašajmo se pa z ozirom na ni-Ca Pa mora biti dovršena ze naš večni cilj, in odgovorili si bomo: Sem otrok mojega Očeta do prihodnje spomladi. Tudi v -----. . . ^ , . sko na očeh, da ne vidi pogube Lepi pes, ki ga vidimo na sliki, je last L. Gehrmga, prve-} glabftl gasopisov. ga "basemana" žogarskega kluba New York iar.kees. dobil "blue ribbon" odlikovanje na nedavni razstavi v Yorku kot najboljši "delovni pes". Pes je New 0M VRAG IN ČASOPISJE (Nadaljevanje z 2. strani.) bratovščin, pojasnjuje vrag. — Obenem pa je moja zvesta naročnica, pravi vrag. Dan za dnem izdaja denar za slab časopis in v njem čita razna dnevna poročila in oglase dvomljive vsebine. E, kaj je to, če dobra žena izda vsaki dan borih 5 centov za list, bo zagovarjal slep katoličan, — nadaljuje vrag. Ti pa dobro veš, P. l'E., da vodena kapljica sicer sama res nič ne pomeni, ali obširni ocean ali širno morje sestoji iz samih vodenih kapljic. Glej, z denarjem zaslepljenih in šviga-švagarskih katoličanov jaz, premeteni vrag, zidam v najlepšem delu mesta one mogočne stavbe, palače, in v njih se po dnevi in po noči sučejo rotacijski stroji in bruhajo z naglico na tisoče in na milijone sla- bih listov, oglasov, poročil, slik ^nimo milemu slovenskemu iitd. . . ., in te se razpošiljajo po \mrodu vsaj eden katoliški, po-celem svetu in krepko pndigu- litični iigt Zidajte gjJ takp vdi_ jejo vesoljnemu svetu. Ta Po-!častne katedrale> mite še t&r božna gospa tedaj ima tudi de-j ko ^^ govornike na ?džr nice; naj še tako glasni misijo- .narji kričijo po cerkvah, vse to Peklenski pridigar ah vrag si bo malo ali pa nig p0magal0j je samozavestno popravil očala, napravil je pomenljivo kretnjo telesa in je nadaljeval svoj poslopju. — Črni vrag je na to izustil bogokletne besede. Dušni pastir P. l'E. je dalje gcvoril vragu: Četudi se sedaj veseliš svoje zmage, pa jaz trdno zaupam na končno zmago Onega, ki ima besede večnega življenja. Jaz sem docela prepričan, nadaljuje duhovnik, da bo zavel drugačen duh. Tedaj bodo tudi katoličani videli, da, videli bodo jasno. Na oni veliki dan, da, onega dne gorje vragu in njegovi bandi! ... — Sedaj je duhovnik zaloputnil z vratmi tik pred nosom vraga in dušni pastir je vstopil v dvorano, kjer so zborovali katoličani. Ravno tedaj je o. Bonavsntura ognjevito ter prepričevalno go voril o apostolatu dobrega tiska. Razgovor med duhovnikom in vragom je pomenljiv za nas, ki se ravno sedaj borimo, da o- POPRAVEK V dopisu z Willarda, ki je bil priobčen v 229. številki Amer, Slovenca dne 29. novembra, je bilo pomotoma priobčeno, da je pela Mary Luzar, kar pa ni pravilna, ker pravo ime pevke, ki je pela z Mary Gosar in Annie Trunkel pri prireditvi dne 30. oktobra, je Mary Lukas, -— V istem dopisu je pa še druga pomota, namreč ta, da sta praznovala BOletnico poroke Mr. in Mrs. John Luzar, kar ni pravilno. BOletnico poroke sta praznovala Mr. in Mrs. John Lukas, v družbi sosedov in prijateljev. — To naj bo v blagohotno popravilo neljube pomote.—Pom. ur. Ilirski Bistrici grade pet novih vojaških objektov, katere bodo uporabili za vojašnico pehote. -o- Radi bega čez mejo v nebesih, določen, da bom deležen njegovih zakladov. Seveda smo sedaj še v tujini, pa naš Oče nam je pisal ljubezniva pisma, kjer izraža željo, da bi nas rad videl pri sebi. Ta pisma so zapopadena v sv. Pismu. Pošiljal je k nam svoje posebne poslance, potem preroke, končno svojega Sina, potem apostole in sedaj nas vabi k sebi po svojih namestnikih v svoji cerkvi, i Ne davno je bila proglašena in da bi ne zgrešili pota, nam je dal vest, ki nas opominja: Pri-1tako zvana amnestija, pa že pravljajte pot Gospodu! (prihajajo vesti o novih proce- Kdo sem? Odgovorili si bomo: Ne, nisem Več zemsk: ob- s^. Ta amnestija, tako zatrju-Can; jaz sem nebeški državljan; nisem določen samo za nekaj jejo, velja tudi za tiste, ki so trenutkov zemeljskega uživanja; ustvarjen sem za kaj višje- zbežali čez mejo, morajo se pa ga, ustvarjen za srečo, ki ne bo imela ne konca ne kraja. In ti najmanj v štirih mesecih vr-radi kratkega zemeljskega veselja naj bi zapravil svojo dedi- niti in se takoj ob vrnitvi javiti Ščino, zapravil svojo -večno srečo? Ne, jaz hočem ostati poslu- sodišču. Samo po sebi se razu-Šen, pokoren otrok svojega nebeškega Očeta; kajti svet mine me, da bodo te ljudi le še bolj in njegovo veselje, kdor pa izpolnuje voljo božjo, ta ostane na .preganjali. V najboljšem slu- veke. IZ NEODREŠENE DOMOVINE Ilirska Bistrica ob fašistični desetletnici Kakor drugod, so fašisti tudi v Ilirski Bistrici in Trnovem slavili 10 letnico rimskega režima s celo vrsto ceremonij. Slovensko ljudstvo pa v veliki večini ni hotelo pri teh slovesnostih sodelovati, ampak je dalo duška svojemu nezadovoljstvu in sicer na ta način, da so najbolj korujžni razobesili na dimniku opekarne v Mali Bukovici jugoslovansko zastavo. Zastave pa, veselja polni fašisti, niso takoj zapazili, ampak je bila opažena šele med procesijo iz Ilirske Bistrice v Bukovic.o. Rasen tega, so nekateri pokazali svoje nezadovoljstvo nad tem slavjem tudi s tem, da so fTtf-v55ročili kratek stik na električnih vodih napeljanih ničarke na postaji v Trnovem brata Josipa in Ivana Masla iz Trnovega; kovačevega sina Antona Tomšiča, p. d. Mundeto-vega; dalje dva druga brata.sinova posestnika s Kupnice blizu trnovske postaje in še več drugih mladeničev iz Topolca, premske občine in bistriške okolice. Brez vsa~:ih Radostnih dokazil so vse te obtožili, da so obesili na dimnik opekarne v Mali Bukovici jugoslovansko zastavo, da so naiepljali protifašistične plakate in še drugih protifašističnih dejanj. Poleg teh je tudi aretirana Fanica Urbančičeva. Mejo proti Jugoslaviji utrjujejo Iz Julijske Krajine se poroča, da izvršujejo Italijani na iz trail- Snežniku in bližnjih gorah zelo sformatorja v Št. Petru na Kra- pospešno utrjevanje. Letos je su v Ilirsko Bistrico, da je bila bilo v tem namenu zgrajenih Bistrica na večer proslave 27. več kilometrov novih cest v ob-°ktobra v temi. S tem so storil- mejnih krajih. V Komanco pod ci hoteli ukiniti slavnostno raz- Snežnik so v zadnjem času pri-svetljava »a javnih poslopjih, i peljali 200 železnih kabin, ka-kar se jim je popolnoma posre- tore bodo na raznih umestili in c'lo in slavnost je na svojem katere bodo porabili kot varno-u?l«du veliko izgubila. — Dru-'stne zaklone proti strupenim dan, 28. oktrobra in še ne- plinom. Radi solidne izdelave kaj dni v novembru, je bila Ilir- teh kabin in njih teže, so upo-s'fa Bistrica kakor v obsednem rahljali traktorje iz Avstrije, st»»ju. Karabinjerji so pretak- ker v Italji ne izdelujejo tako luli slednjo hišo. Konec teh močnih traktorjev. Kabine so "išnih preiskav je bil ta, da so zelo težke in nekatere presega-.v Ilirski Bistrici žago; 26 čiti na pomoč domačini, ki so in SostiintčarjeVega sina morali v največji naglici dobav- c Vojaškega pomočnika Fran- ljati les in potrebni mater j al, "t* Drenčina, bratranca Lov- ne glede na razno nujno poljsko . nčičevega Milana ; brata 20 delo, katerega so morali radi te-])(),u>ffa Cirila in 22 letnega ga opustiti. Pod Snežnikom je Emirja Princa, sinova gostil- izkopan dolg rov, v katerem je čaju jim je pričakovati za vsa ko majhno neprevidnost, da jih postavijo pod policijsko nadzorstvo, če jih celo ne odžene-jo kar v konfinacijo. — Poleg tega, je pa vsem onim, ki so v emigraciji delovali ali pa bili včlanjeni v kakoršnikoli organizaciji ki je politično ali pa tudi v kakem drugem oziru taka, da ne pri j a fašistom, zaprta prosta pot domov, ker sodelovanje v takih organizacijah, ki niso v prijateljstvu s fašizmom, se smatra v Italiji za "zločin," ki bo ne glede na amnestijo plačan z ječo ali konfinacijo.- Gotovo si bo spričo teh pojasnil vsak tak premislil, predno se bo po amnestiji odločil za tak usodni korak. — Med tem, ko amnestija tako na široko in slovesno razglašena, so pa na Reki obsodili 19 letnega Leopolda Preglja na tri mesece ječe in 2000 lir denarne kazni, ker je skušal brez potnega lista po: begniti preko meje v Jugoslavijo. V Gorici je bil pa radi enakega prestopka obsojen 26 fS letni Filip Voneina iz Tribuše na ravno tako kazen, kakor omenjeni Pregelj iz Reke. -o- sredni bližini Zadra se grade utrdbe. 'Tudi vojaško posadko v Zadru so zadnje čase ojačili z novim vojaštvom. Vojaška skladišča so polna municije in transporti novega ^vojnega materijama še vedno prihajajo. Pred tremi dnevi je prispela pred Zader italijanska ladja, ki je pripeljala 35 vagonov municije in raznega vojnega materijala. — Tako pravi poročilo z dne 12. novembra. -o-r- Ker je žalil miličar je Pred goriškim kazenskim senatom se je vršil prvi ponedeljek v novembru proces proti 60 letnemu Pavlu Frelihu iz Idrije. Obtožen je bil, da je vpričo drugih ljudi žalil dva obmejna fašistična miličarja in jima v razburjenju prerekel vse najslabše, kar mu je prišlo na misel. Dobil je zato 10 mesecev ječe in plačilo vseh sodnih stroškov. -o- Širorn Jugoslavije Odstavljen predsednik kmečke hranilnice v Vipavi Goriški prgfekt je odstavil dosedanjega predsednika Kmečke hranilnico v Vipavi Ignacija Breitenbergerja. S škodoželjno gesto poročajo fašistični listi, da mu fašistjčne oblasti o-čitajo,da je kršil zakon o kmečkih hranilnicah. Na njegovo mesto je bil postavljen za komisarja Italijan Dr. .Giuseppe Endrizzi, dosedanji občinski tajnik v Vipavi. -o- • [ Zader utrjujejo Iz Splita poročajo, da Italija že dolgo časa vrši utrdbena dela okrog Zadra. Ta dela se pa zadnje čase vrše s tako naglico, kakor da bo žc jutri izbruhnila vojska. V vsej obmejni črti so izkopani strelski jarki, v nepo- Nezgoda Posestnik Frane Senekovič iz Petrin j a na Štajerskem je spustil mladega žrebeta na dvorišče, da se malo preskače, Žre-be je zares poskočilo in pri tem s kopitom gospodarju prebilo nogo pod kolenom. -o-- Beda V uiad celjske ekspoziture je neka ženska s Teharja prinesla dojenčka. Izjavila je, da otroka njegova mati ne more preživljati, ona, kot otrokova stara mati, je pa tudi brez sredstev.. Hotela je otroka pustiti v uradu, pa so ji uradniki zložili nekaj dinarjev, nakar je z otrokom odšla. -— To napravi beda. -o- Vijolice cveto Iz Stare vasi pri Vidmu pišejo, da je Mart. Račič nabral lep šopek prijetno duhtečih vijolic, kar je vsekakor posebna igra jesenske narave. Nesreča s flobertovko Na Igu je s flobertovko streljal ptice. 651etni delavec Ant, Frkolj. Pri tem se je po nesreči ustrelil v levo roko, da je moral v bolnico. govor. — Jaz sem angel teme, pravi vrag, in ne nosim nobene obveze na očeh. Jaz vidim jasno, vidim razločno. Jaz sem ponosen na moj tisk. Že prav pogostokrat sem koncem dnevne izdaje lista strastno objel svoje prijatelje, to je urednike mojih časopisov. Moja pridiga skače kakor mačka od stojnice do stojnice.-Mojo pridigo čuje-jo v vseh delih mesta. Mojo pridigo (t. j. slab list) slišiš po kolodvorih, po vlakih, na ladjah. Moja pridiga ali brezver-ski list obišče mesta in vasi, šole, dvorane, gostilne, palače in koče. Ustavi se šele tam, kjer ni več zastrupiti s slabim listom. In katoličani še ne spoznajo. O, očesna poveza ! O, deska ali diljca na očeh zaslepljenih, polovičarskih katoličanov ! Vrag in duhovnik P. l'E. sta dospela do nič kaj impozantne ali imenitne hiše, kjer se je vršil katoliŠKi shod. Vrag je prezirljivo zmajal z glavo in se je po-smehljavo ozrl na hišo in dejal: Tako tedaj; tu imate svoj katoliški shod. P. E. je drzno pogledal vraga aH svojega črnega Golijata in je pristavil: Dvorana zadnje večerje je bila še manjša kot je dvorana v tem če se pa ne bomo zavedali, da je tisk velesila in da so dobri časopisi izdatni ter mogočni misijonarji in pridigarji, ki s svo- venci pa res niso kar tako. Svoj ŽRTEV LASTNEGA IZUMA Ruski inženir Kumanov, ki je iznašel tako nevaren strupeni plin, da ne bi njegove učinkovitosti vzdržale vse maske proti plinom dosedanjega sistema, je s svojim asistentom postal žrtev lastne iznajdbe. V laboratoriju so ju namreč našli pri plinskih aparatih mrtva. "Dokler imamo svoj list, Mno močni in druge narodnosti nas nora jo spoštovati, češ, ti-la SIo- jim glasom proderejo v vse prostore, v vsa zbirališča, v vse družbe. Cenjeni bravci, v sedanji kratki kampanji za Amer. Slovenca navdušeno in požrtvovalno sodelujmo za Amer. Slovenca. Dejanski pokažimo, da smo v tujini ostali zavedni katoliški Slovenci! Vse žrtvujmo: denar, telo, srce, dušne zmožnosti, da ohranimo slovenski katoliški tisk, Amer. Slovenca in po njem slovensko govorico. Bog nas varuj, da bi o nas veljale besede: "Kdor svoj materni jezik zaničuje, tudi svoje matere ne spoštuje." Za časa letošnje kampanje je prilika, da pokažemo ljubezen do svojega naroda, ljubezen do maternega jezika.- Ne potrebujemo visokoletečih besed! Mi potrebujemo dejanj! Storimo korake in rešimo to, kar je narodna dragocenost, kar je naše: Katol. Iigt "Amer. Slovenec"! list imajo. Čast jim!"-^-Rev. j. Čeme. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1932. Skull, 1099 E. Širite amer. slovenca Presednik, Aiitou '1st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic, Nadzorniki: Joseph Ogrin, Joseph Germ, Anton Korošec. Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Korenčan. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. \. J. Perko. bruštvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, 51500 in $2000 pospirtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci «1 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 Id 514.00 tedenske bolniške podpore, ^ ilueaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški (ist in karto in naj se ravna po pra- Mih: Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv, Mohorja je iz,-; dala za leto 1933 sledeče-knjige: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slov. večernice, 85. zv. 3. Zgodovina slov. naroda 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov, 8. zvezek. 6. Koko|jereja. Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred $1.25 KNJIGARNA AMERIKANSKI slovenec 1849 West 22nd St., Chicago, 111. DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta. v mladinski pddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje ..v.sako prvo. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostora 7.a had^ljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbori' MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. l!llil!ll!!ll!lllll!l!!lj|||llll|ilUI!||!iiH ■ ' ■ 'i ~ Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovcnska Katoliška Jednota ■ I Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporircija 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S, K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev če« 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-5LOVEN5KI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zay.arujps smrtnino, razne poškodbe, opcracije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jedn.ota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pii K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisL član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL, AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 6. decembra 1982 *■-------------fa« m »*• >»«»>««>1 ifi Kmečki punt a i. avgust; Senoa: Poslovenil Joža Glonar -j i. ; ar S& ^mwwwmmwmwmww.wwwwmwmmwwwwmmv***** "Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Čeme. Spodaj ob Sotli bežita v mesečini dva moža, 'dva oborožena hrvaška kmeta, Gregorič in Gušetič. Prebila sta se skozi sovražnike, bežita in gazita debeli sneg. Konja sta jima onemogla. Gušetič je v snegu sedel na štor. "Ne morem dalje, ne morem." "Samo še malo, samo malo," je šepetal Ilija. ''Pred nama je vas ali ne vidiš luči? Pogum-po! Jaz ne maram, da bi me živega ujeli." "Ne morem." "Bojazljivec! In jaz? Rana me peče na des- j ■ni roki, da mi je zblazneti, toda pojdiva na- ■ prej. Vstani!" Gušetič je vstal in počasi gazeč visoki sneg jsta se privlekla oba do prve hiše pri cerkvi. "Tukaj se ustaviva," je rekel Ilija, "to je , Župnišče." j "Kaj hočeva tu? Pobili naju bodo. Počijva kje v senu, potem pa kreniva preko Sotle na Hrvaško, Brodarja poznam." "Jaz ne," odgovori Ilija, "jaz moram v Piše-fce, da še enkrat vidim ženo in otroke." "Prismoda! Kako?" 'Počakaj!" reče Ilija in udari s sabljo po yratih. V oknu se pokaže župnikovo lice. "Stari!" zakliče Ilija, "odpri nama hlev in daj konje." "Kdo sta?" "Dva dobra, nesrečna človeka." "Poberita se," odvrne župnik, "vida sta razbojnika." "Pop, daj konje," je zaklical Ilija, "ali pa bo 'gorela bajta. Nikak pogan nisem, toda Nemci so mi za petami. Daj nama konje, hrvaška križarja sva. Pri Bogu, vse ti bo poplačano!" Drhteč pride starec iz farovža, da Iliji ključe in reče: "Tam je hlev! Vzemita!" "Hvala ti, župnik!" odvrne Ilija, "v šestih dneh boš imel konje nazaj. Hvala ti. Rešil si glavi dveh poštenjakov." Visoko je stal mesec na nebu in gledal, kako hitita skozi zimsko noč dva jezdeca ob Sotli. XXXVIII. Pri vratarju mokriškega gradu se je neko popoldne oglasil star frančiškan in vprašal, ali je gospod Stepko Gregorijanec doma. Vratar je rekel, da je. Počasi je korakal srebnolasi starec v gornje nadstropje grada, počasi je potrkal na vrata sobe in vstopil, kakor da mu je tu od davnega vse znano. V mali sobici je sedel gospodar za mizo in z nemirno roko brskal po raznih pismim. Na nepričakovan pozdrav meniha se je Stepko zdrznil. "Pohvaljen Jezus!" je pozdravil menih. "Na veke!" je o dgovoril Stepko, "kdo si, sveti oče, in kaj želiš?" 'Prinašam pozdrave, gospod Gregorijanec." "Od koga?" "Od dveh mrtvili." "Mrtvih----" se je gospodar začudil in vstal. "Sedi in poslušaj," je zamahnil sivolasi starček z roko in Stepko je ubogal. "Ti me poznaš? Kaj ne? Jaz sem brat Bonaventura, frančiškan v Zagrebu. Prej pa sem imel drugo ime, pisal sem se Ivan Babic." "Župnik na Brdovcu?" se je Stepko začudil, vstal in se prijel za naslonjalo stola. "Da, sin moj, uganil si. Bil sem župnik na Brdovcu. Pa so rekli, da sem se pregrešil, da sem spuntal kmete. Naj bo! Za nekaj časa so me zaprli v samostan, jaz pa sem za vedno o-stal v njem, da bi se skesal svojih grehov. Sedaj sem brat Bonaventura. Prišel sem k tebi, da ti izročim pozdrave dveh mrtvih, tvojega o-četa Ambroža in Matije Gubca, kmečkega kralja." "Ne razumem te," je odvrnil Stepko in sklonil glavo. "Boš že razumel, samo poslušaj! Tvojemu o-četu se je bližala smrt. Pa ni bilo ob njem niti sina, niti snahe, samo jaz. Starec je poklical mene, svojega prijatelja, da bi ga tolažil v poslednjih trenotkih življenja. Spominjam se, kakor da je bilo včeraj. Ležal je v postelji in držal blagoslovljeno svečo. Ob postelji sem klečal jaz in molil; v sobi je bilo mirno in tiho. Komaj se je čulo dihanje. Tedaj se je starec vzdignil. Lice mu je žarelo, oko bliskalo. Zdelo se mi je, da gledam svetnika pred seboj. In je rekel: "Stari prijatelj, služabnik božji! Poslušaj, kaj ti imam povedati. Od prve žene Veronike imam sina, Stepko mu je ime, saj ga poznaš. Vroča kri je, še prevroča. — Jaz vidim, da moram umreti in otroke zapustiti. Baltazar, mlajši sin, je slabič, od katerega ne bo niti semena niti slave za moj dom. Toda na starejšega pazi, prosim te. Ta bo že danes ali jutri cel mož. Škoda bi bilo, če bi ga njegova naglost spravila v nesrečo. Danes je mnogo prilike za to, časi so slabi. Naj ga spremlja tvoje oko, sap poznaš ti vsako srce. Oh, oče moj, na tvoje srce ga položim in kadar bo hudo grešil, ko bo padel v najhujši greh, stopi k njemu in mu za-kliči: "Stoj! V nesrečo hitiš. Obrni se!" Zgrabi njegovo srce in obrni ga k Bogu. Treba mu reči tudi to: vedno naj misli na to, da je plemič, toda naj ne pozabi, da je njegovo plemstvo izšlo iz ljudstva. Ljudstvo je naša moč, brez njega smo mi velikaši prazni, oblaki v zraku, ki jih veter goni sem in tje. Toda mi ne ravnamo prav. Mi stiskamo, davimo ljudstvo in v njegovem srcu se vedno bolj razpleta strupeno dračje — sovraštvo. Oh, je nadaljeval starec z ginjenim glasom preroka, vidim, da bo prišel strašen dan, ko bo vsa naša domovina plavala v krvi. Kosa ne bo kosila trave, ampak glave, cepec ne tolkel po snopih, ampak po kosteh. Blagor meni, ki bom mirno čakal Gospodove trobente v hladnem grobu, toda moj sin bo živel. Reci mu takrat, naj se ne pregreši, naj si ohrani srce, kakor sem si ga jaz; gospostvo je list, ki ozeleni in zvene, pošteno, blago srce pa je cvet, ki c,vete od veka v veke, ker pazi nanj božje oko!" "Tako je govoril tvoj oče; častitljiva glava je počasi klonila na zglavje, na licih mu je zaigral nasmeh, zarja večne blaženosti, jaz pa sem mu prisegel, da bom storil, kakor mi je naročil. Zato sem danes prišel k tebi, glas iz očetovega groba, prišel sem, ker si padel v najhujši greh, prišel sem, da ti zakličem: Stoj! V nesrečo greš! Okreni se!" ; "Jaz — padel v najhujši greh!" Stepko je stopil proti menihu, toda starec je zamahnil z roko in Stepko se je umaknil. "Da," je nadaljeval starec. "Poslušaj strahotno povest! Teden dni je od tedaj. Baš je bila sobota, jaz sem kleče molil v svoji sobi. Tedaj je prišel od sodišča sluga in mi rekel, da me prosi neki mož, naj ga pripravim na smrt. Sel sem ž njim, z večno popotnico, spremenjenim telesom božjega Sina. Prišla sva v mesto, v mrko hišo, v črno temnico. Tam je na kame-nu sedel človek, z nogami in rokami vkovan v težke verige. Slabo je gorela svetilka, drhteče je prasketal njen plamen, jetnik je oči upiral v luč. Komaj sem vstopil, je pokleknil pred mene, prekrižal roke na prsih in rekel: (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi Društva",— Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL, Božične razglednice tiskane s slovenskim voščilom za božične praznike in Novo leto so na razpolago in se dobe 3-10c Naročajo se v KNJIGARNI \MERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111. "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa rfes niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 39,0 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik BLAZNIKOVE Pratike ZA LETO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane 20c s poštnino vred. Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobi-jo poseben popust. Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. >«0000000000000000000<>00<>000000000<>00000000000000000j ;OOO*OO<>OOOOO6OOOOO0O0OOOOOOOO<>OOOOOOOOOOOOOOOOOO4 DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčnr bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Av«. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen sred) ob sredah 9 do 11 dop.i ob aobotab I do 4 ooo- Božična razprodaja plošč Božična sezona je tukaj. Bolj kot kedaj so ljudje v teh časih potrebni veselega razvedrila, pa omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, ki je rekordirano na gramafon-skih ploščah, smo sklenili za Božič prirediti posebno razprodajo gramafonskih plošč. Ta razprodaja velja samo za v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu, ker z drugimi nam ne bo mogoče postreči po tej ceni, kakor je navedena tu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili. PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia Plošče: 2S084—Nočni čuvaj, Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani, Oj pastirčki božji ljubljenci, poje Anton Subelj, bariton. 25110—Ljubca kod si hodila, Čez tri gore, Duet, pojeta A. Subelj in A. Madic. 25114—"-Pridi sv. Martin, Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljanjem Dajčmana. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adrije. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo, r , Živela je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25164—Triglav, • Pa kaj mi nuca planinca, poje Jofin Germ, tenor. Viktor Plošče : 23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, (Adlgr marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. '' 23015—Flahauer Stajeriš, - ' t. < Prav vesela polka. Trio na citre. 23020—Ples v skednju, 1. in 2 del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino. . k ■ 23025—Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor. 23026—Jurij Benko vzemi Lenko, Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. 23028—Mlinar, Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Sotiš, Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet. Do preklica prodajamo zgoraj navede plošče po 3plošče za $1.00 Vsaka posamezna pa stane 50c.....Poštnino plačamo mi, razven stroškov za C. O. D., katere računamo strankam. Vaše letošnje božično darilo Vašim prijateljem in znancem naj bodo letos slovenske gramafonske plošče. Veseli jih bodo! Vse navedene plošče so prvovrstne in jih vsem prav priporočamo. Nabavite si gramafonskih plošč sedaj po nizki ceni. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi in raznih lepih godbenih komadov imajo sedaj najlepšo priliko, da si nabavijo najboljše razvedrilo za praznike. Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec CAR NIKOLAJ IN PISATELJ GORKI V arhivu ruske Akademije znanosti v Ljeningradu so našli pismo, ki ga je pisal ruski car Nikolaj II svoječasnemu prosvetnemu ministru Vanov-skemu. Pismo datira izza časa, ko je izvolila Akademija Gorkega za svojega člana in nedvomno priča, kakšne občutki so navdajali vladarja Rusije zaradi tega dogodka Car piše: Vest, da je postal Gorki član Akademije, je napravila name in na vse pametno misleče Ruse .porazen vtis. Kaj je napotilo častitljive modrijane, da so izvolili Gorkega za svojeiga tovariša, mi; je nepojmljivo. Niti Gorkega leta, niti njegovo delo nista vredna te časti. Mnogo resnejša pa je okoliščina, da je Gorki politično sumljiva oseba. Cemu so ga torej izvolili za člana Akademije Jaz sem zaradi tega močno ogorčen in vam dajem nalog, da v mojem imenu1 prekličete to izvolitev. S tem upam, se bodo glave akademikov nekoliko iztreznile. Nikolaj. -o- VOH PRI ČMRLJIH Nemški učenjak Dr. Kugler je natančno proučeval čut voha pri čmrljih in je ugotovil, da jih vodi voh kakor čebele pri izberi cvetlic. Ce so si pridobili izkušnjo, da cvetlice z do'oče-'nim vonjem zanje ne prihajajo !v poštev kot hranilke, se končno ne si uste več nanje, temneč 'se odvrnejo od njih. Poskuse je ; vršil raziskovalec s papirnatimi 'cvetlicami, ki jih je prepojil s 'sladkorno raztopino ali navad-'no vodo in jih parfumiral z raznimi dišavami. Iveleposestvo, tudi sadovnjaki, rešeno slehernega škodljivega mrčesa. KAT. SESTRA NA JAPONSKEM Pred 58 leti so prišle prve tri sestre iz reda sv. Pavla na Japonsko in so tam ustanovile prvi samostan. Od teh živi še sestra Onezima, ki ima danes 87 let. Za svoje kulturno in karitativno delo je bila že odlikovana od francoske vlade, to leto pa je prejela odlikovanje tudi od japonske vlade. IŠČEM... V večernih poznih urah se je sprehajal po praških ulicah neki mož z veliko hlevsko svetilko. Na steklenih svetilkinih stranicah je bil prilepljen list z napisom: Iščem pravičnost in poštenje! Razumljivo je, da so se nenadnemu praškemu Dioge-nu pridružile velike množice meščanov in mu ploskale. Tudi policija je bila ob prikazni modrijana z lučjo brez sape in moči. 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS OTROŠKI ZAKONI Odbor devetih Indcev in ene angleške zdravnice je proučil, v kaki starosti stopajo indski otroci v zakon. Rezultati tega pregledovanja kažejo, da je v Indiji 30 milijonov žena, ki so stopile v zakon pred štirinajstimi leti, 2,350.000 pa jih je, ki so se poročile pred devetim le tom. Kajpada, da slede tnkim zakonom, težke posledice v duševnem in telesnem pogledu. Proti tem strašnim običajem se je izjavil tudi Gandhi in seveda tudi angleška oblast. Leta 1929 je bil sklenjen zakon proti otroškim zakonom. , PTIČJI RAJ Ne daleč od Tolža na Bavarskem. je neki veleposestnik zgradil na svojem ogromnem posestvu ptičjo postajo, kjer živi preko 80.000 ptic, med katerimi je samo lastavic do 20.000. Te ptice -pojedo dnevno 25 centov raznih škodljivih kukcev in gosenic, pa je tako Prijatelj, ki ni nikdar v stiski, je pravi prijatelj. ♦ * * Odvratnega moža lahko ljubi le žena z bujno domišljijo. -o- "Storimo svojo dolžnost, da ohranimo dediščino naših pijo-nirjev, 'Amer. Slovenca'! — Rev. J. Černe. DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1933 je tudi dospela te dni in je na razpol&go vsem, ki si jo želijo nabaviti. —Letošnja Družinska Pratika je zelo zanimiva. Ilu-strovana je z 22 slikami. Slike predstavljajo: 1. Skupino mlatičev iz Orehovca pri Kostanjevici. 2. Slika Ribnice na Dolenjskem. 3. Pogled na Žiri na Gorenjskem z novo cerkvijo. 4. Šoštanj pri To-polšici. 5. Notranjščina škofjeloške cerkve. 6. Logarjeva dolina. 7. Pudob pri Starem trgu. 8. Znameniti kraj Nad-Iesk pri Ložu ter druge razne slike. — Tudi druga vsebina je zelo zanimiva in zato priporočamo vsem, da si to Pratiko čimpreje mogoče nabavijo, dokler ne bo razprodana. Stane s poštnino vred -20 CENTOV- ter se naroča od: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street, Chicago, III. DENARNE POŠILJAT VE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v atari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ..............................$ .1.95 250 din ..............................$ 4.40 500 din ..............................$ 8.25 1000 din .............................$16.25 2500 din .............................$40.00 5000 din .............................$79.00 100 Ur 200 lir 300 lir 400 lir 500 Ur 1000 lir LIRE: .........................$ 5.75 .........................$11.40 ________________________$16.60 ..........................$22.00 ..........................$27.00 ...........................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati---------------------4 10.80 Za izplačUo $ 20.00 morate poslati------------------------$ 21.00 Za izplačUo $ 30.00 morate poslati -------------...$ 31.10 'ZtL izplačilo § 50.00 nporate poslati ..----------.....f 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati------------- ...1102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, III.