Vestnik. Učlteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: V esela družba v Idriji 33 K; g. A. Š i b e n i k, žel. uradnik v Ljubljani 60 vinarjev. Ljubljanski učiteljiščniki 5K; tov. Albin Lajovic nabral pri zaroki Hilde pl. Ortok v Šmartnem pri Litiji 8"24 K. Bog plati! Letnlno za učlteljski konvikt so plačali ti-le tovariši ia tovarišice: Valentin Z a v r 1 in Ernestina 0 m a n iz Begunj na Gorenjskem; Karel T r o š t iz Št. Jerneja; Mavro Tramšek (3 K), Ivana Tramš e k , L. P e t r i 6 (3 K) in A. D a n e u , vsi iz Sromelj pri Brežicah. Bog plati! Blagajniške posle vdovskega učit. drnštva je prevzel dne 13. t. m. novoizvoIjeni blagajnik tov. Jakob Furlan. Denar se bo rdovarn pošiljal po pošti. Spisi Mišjakovega Jnlčka, I. zvezek, se razpošiljajo te dni šolskim vodstvom za šolarske knjižnice. Poziv. Tovariši maturanti \z 1. 1889. obhajamo letos 201etnieo mature. Želeti je, da se snidemo zopet enkrat vsi, kakor smo si obljubili ob lOletnici. Podpisani prosi vse svoje tovariše iz 1. 1889., da mu prijavijo svoje želje, kje, kdaj in kako bi obhajali 20 letnico. Določiti je treba kak dan v velikih počitnicah, kraj pa tak, da bo priličen tudi tovarišem iz Štajerske. Pripravljalni odbor, sestoječ iz tovarišev Oerarja, Siča in podpisanega, bo, oziraioč se na prijavljene želje, določil vse podrobneje in to pravočasno prijavil v BUčit. Tovarišu". Earel Wi der, učitelj v Ljubljani, Wolfove ul. 5. Nasilje. Drž. pravdništvo v Ljubljani je do pičice konfisciralo brošurico BSlovenska visoka šola v Ljubljani". Na Duoaju in v Gradcu uganjajo nemški dijaki najveŽja barbarstva, v Ljubljani pa se slovenskemu dijaštvu zamaše usta, da ne more tega povedati slovenski javnosti. Nasilje, ki resno tekmuje z Eauchovim na Hrvaškem za prvenstvo! Slovensko dijaštvo že poskrbi, da drevesa državnega pravdništva ne dosežejo nebes. Poziv. Okrog binkošti priredi zbor rNarodne Čitalniee v Eranju" s sodelovanjem učiteljstva kranjskega okraja v telovadnici BGo- renjskega Sokola" v Eranju koncert na korist BUčit. konviktu". Vzpored, katerega objavimo v eni pribodnjih številk, bo obsegal 2 mešana zbora a capella in 1 mešan zbor s spremljevanjem orkestra, 2 orkestralai točki, 1 dvoglasni ženski zbor ter po 1 solo — točko za sopran in bariton s spreriiljevanjem klavirja, pa 1 moški zbor. člani in članice kranjskega učiteljskega društva, ki nameravajo sodelovati pri tem koncertu, se s tem najvljudneje pozivljajo, naj se takoj zglase pri tov. V. Rusu po dopisnici, na katero naj napišejo, kateri glas pojo v mešanem oziroma v moškem zboru, da se jim nemudoma pošljejo za koncert potrebne note. Prva skupna pevska vaja se vrši ob spomladanskem zborovanju začetkom meseca maja. Dotlej naj pa vsak dobro in natančno preštudira posamezne pesmi, zlasti A. Foersterjevo BLjubica" in E. Adamičevo BZaraan pod oknom". Okrajaa učiteljska konferenca za postojlnski šolski okraj se vrši dne 28. junija 1.1. ob 9. uri dopoludne v šol. poslopju v Hruševju. Na vzporedu sta poleg navadnih točk iemi: nBiološka metoda pri prirodopisnem pouk u", poroča tov. A. Gorjup in »Boditeljski sestanki, kateri referat morajo izdelati krajne učiteljske konference. — Dalje je naknadno narožil c. kr. okraj. šol. svet izdelati podrobni učni načrtzaženska ročna d e 1 a v posameznih kategorijah ljudskih šol sledečim učiteljicam : M. Curk, P. Lampe, N. Mohorčič, I. Prešeren, V. Pupps, Lj. Borštner in M. Peteros. — Pri tem načrtu se je ozirati na zahtevane izpremembe dež. šol. sveta. Shod slov. štaj. nditeljstra t Celja dne 4. t. m. se je izvršil jako povoljno. Udeležba sicer ni bila mnogobrojna, ker se je shod sklical šele v zadnjem trenutku in se ni mogel pravočasno razglasiti, azastopani so bilivsi okrajni socialoi odseki, kar priča o velikizavednosti in disciplini slov. štaj. učiteljstva. Obširneje poročilo priobčimo prihodnjič. ,,Sloyensko abecedo za ženska ročna dela", spisala Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del v Preski pri Medvodah, je odobril deželni šolski svet kot učno knjigo na slovenskih ljudskih šolah. Knjižica se naroči pri izdajateljici, stane 20 vin. ter se dopošlj < poštnine prosto. Učiteljstru t spomin Iz leplb. starih časor. Bilo je takrat, ko je še vse šolstvo bilo pod nadzorstvom cerkve. In prišel je škof v neko slovensko šolo na Štajerskem nadzorovat. Po končanem pouku je vprašal ljudomili škof učitelja med drugim tudi, kako se mu kaj godi. Učitelj pa je ponižno namignil na neugodno materialno stanje. Tedaj pa je pobožni škof potrkal učitelja po rami, povzdignil oči proti nebesom in rekel: BGeduld, Herr Lehrer, dort oben ist der wahre Lohn!" — Ta učitelj je še danes živ. Iz Ormoža pišejo: Okrajni šolski svet ormožki je izrekel g. dr. Omulcu, odvetniku v Ormožu, kot vzdrževatelju šolarske kuhinje na ormožki okoliški šoli, svoje priznanje in zahvalo. Da bi našle naše slovenske šole mnogo posnemalcev! — Zahrala. Dne 25. marca 1909 so priredili gospodje Ivan Zemljič, c. kr. sodnik v Ormožu, Domicijan Serajnik, uSitelj v Ormožu, in Franc Serajnik, učitelj v Središču, v ormoški okoliški šoli dobro uspeli komono-godbeni večer. Ker so imenovani gospodje del čistega dobička v znesku 20 K poklonili ormoški okoliški šoli, jim podpisano šolsko vodstvo tem potom izreka najpresrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo Ormožokolica, 8. aprila 1909. Jos. Eajšp, šol. vod. Podružnica nemškega ,,SchulTereina" v ltadvini prl Mariboru je imela pred kratkim svoj občni zbor. Število rednih članov je z delona nemškega nadučitelja Eupricha na tamošnji nemški šoli poskočilo od 36 na 51! ,,SchulYerein8gau" so si osnovali koroški Nemci pretečeno nedeljo v Oelovcu za celo Koroško. Predsednikom je izvoljen ravnatelj Steinlechner. S Tolminskega nam pišejo o novi iznajdbi glavarja Princiga: Okrajni zdravnik v Tolminu ne sme napraviti izpričevala bolnemu učitelju brez glavarjevega dovoljenja! Bolni učitelj mora prej iti glavarja prosit, da gasme zdravnik preiskati in izpričevalo dati. — Te dni je šel bolni učitelj v gornjem sraislu glavarja prosit. Glavar ga je sirovo ošteval. Ker je bolni učitelj trdil svojo bolezen, tiral ga je iz urada in zalopnil vrata za njim. Navadna Princigova olika ! — Drugi bolni učitelj, ker ni mogel v visokem snegu in brez primerne hrane na Strmcu pod Predilom na tiranski ukaz šolskega nadzornika rešitve za dopust čakati, je izstopil iz službe. Oloveku je zdravje in življenje najdražje. Glavar Princig in šol. nadzornik Lašič sta ustvarila na Tolminskem škodljive, pogubonosne in nevzdržljive razmere. V takih stiskah se obračamo do ufiiteljskih zastopnikov in učiteljskega društva, da vse potrebno ukrene ter zabrani tako divje postopanje z nami in našim zdravjem! S Tolminskega nam pišejo: Kar se dogaja pri uas že leta in leta, posebno pa zadnje čase, presega znano potrpežljivost tolminskega uSiteljstva. Zato je začelo med učiteljstvom vreti, in če se gospoda pri zelenih mizah ne spametuje, se utegne to vedno v ni& devano učiteljstvo tako oglasiti, da bo marsikomu ne- prijetno donelo po ušesih. — To7arišem širom slo^enske domo^ine je znano iz BD6it. To^ariša", kako je postopal okrajni šolski svet z mladim učiteljem, ki je moral 7 nekako pregnanstyo. Pa to jim ni bilo do^olj. Eer 7 zapuščeni gorski 7asici ni dobil potrebne hrane, je moral hoditi eno uro daleč, da je prišel do gostilnice. Letos je zapadel na Strmcu d7a in pol metra debel sneg. Siromak učitelj ni mogel nikamor. Ko je obolel na želodcu in dobil od dveh zdrayniko7 nujen S7et 7a tritedenski dopust, mu je rekel nadzornik 7 Tolminu, da mora takoj na s^oje mesto, k.jer naj čaka rešit^e — prošuje za dopust! V obupu se je učitelj rajši odpovedal službi in odšel domo7. Tukaj ga bomo pogrešali, ker je bil za^eden učitelj in so ga imeli ljudje jako radi Tako nam bežijo iz okraja mlade moči, pomanjkanje učiteljev je občutno, sem gori se pa nihče ne upa. Kdo bo imel 7eselje do učitelje^anja pri takih razmerah? — Kmalu po tem dogodku je šel 7 službi osiveli naducitelj k okraj zdravniku s prošnjo, naj ga preišče. Mož je bil lansko leto hudo in ne^arno bolar; od tedaj je silno ner7ozen in razburlji7. Zdra7nik mu je po^edal, da ne sme odslej nikogar preiskati brez — gla^arje^ega do^oljenja! Nadučitelj je šel h gla^arju in mu po^edal, da prosi par tedno7 dopusta. Odgo^ori mu, da mu dopusta ne da; vloži naj prošnjo in čaka rešitve; do tedaj pa mora imeti šolo. Učitelj — razburjen — od7rne, da si dobi dopust 7 Trstu. Ear se je zgodilo sedaj, je nara^nost škandal! Glavar odpre 7rata in kričaje zapodi si^olasega moža iz sobe. Pri tem ga še sune z 7rati 7 hrbet in mu pripre suknjo med 7rata. Ia 7este, kdo je bil ta mož, ki ga je \rgf\ tolminski gla7ar iz sobe? Ta je bil Fr. Kašča, nadučitelj 7 Tolminu, ki je S7oječasno rešil glavarja s tisto znauo zaupnico. Tovariši, kako bridko se sedaj nad naroi maščuje, kar smo tedaj zagrešili! Toda gla^e pokoncu in k^išku srca! Še mora biti pravica na S7etu tudi za nas. Ear smo tedaj skupno zagrešili, sedaj skupno popra^imo. Pred 7sem naj storita S70J0 dolžnost naša zastopnika, učiteljstvo pa tudi 76, kaj mn je storiti. Dokler bosta ta dva Clo^eka na čelu našega šolst^a, bo 7edno slabše. Okraj je zašel 7 strašanske dolgo^e, ona pa držita roke križem in pri bogato obloženi mizi gledata našo in ljudsko bedo. Nočeta sodelo^ati pri akciji za drža7no pomoS okraju, učiteljst^o stiskata in preganjata, po drugi strani trosita iz šolskega fonda po nepotrebnem stotake bogatim uradnikom, — inženirjem dajejo poleg mastnih dijet in potnin še bogate nagrade! — in še potegujeta in pehata za plačane dolgotrajne dopuste — ne bolnih u5iteljev — pa6 pa znane ufiteljice, ki hodi študirat — na otroško kliniko 7 Prago. In k 7sem tem škan dalom molči naš sla^ni deželni šolski S7et! Ali smo res 7 deželi ne^erjetnosti, 7 deželi nasilja in brezpra?ja?