mwiMi
CIPLJI SO ŠE MANJ PREDVIDLJIVI OD SOSEDOV
str. 3
sim!
CENA230SIT / POŠTNINAPUČANAPRIPOŠTI6310IZOLA-ISOLA
ALI LDS RUŠI PRORAČUN? str. 4 j/ i

PROSTORSKI ALMANAH IZOLE str. 6 ■ 7
NAIHITREJSI CAS NA SVETU
(Mef) Ko nastaja ta uvodnik na nacionalni televiziji | Zadnji večji izolski tovarni, Droga in Delamaris, tudi
• •	* *	t	i »V	. /.v	i* •*	|*.v ' .	...	■ i	<
nizajo podatke o slovenskih podjetjih, ki selijo proizvodnjo na bližnji in daljni vzhod ali vsaj na jug, doma pa ostajajo stotine in tisoči nezaposlenih, ki so menda predragi, čeprav se njim samim zdi, da so prepoceni oziroma je njihovo delo podcenjeno.
V dobrem desetletju se je pred našimi očmi odvrtelo celo stoletje, kolikor je za prehod od vulgarnega k globalnemu kapitalizmu potreboval takoimenovan razviti svet. Seveda bi bilo neodgovorno pripisati krivdo za takšne razmere zgolj sedanji vladi. Cena dela pri nas je namreč visoka predvsem zaradi visokih dajatev, ki jih pobere država z vsemi svojimi storitvami, vendar se zmanjševanja stroškov poslovanja te države ne loti nobena politična opcija, ki je na oblasti. Skratka, s strani oblasti ne gre pričakovati, da bi si krčila potrebna proračunska sredstva, kar je moč razbrati tudi v predlogu izolskega občinskega proračuna. Tudi naša občinska uprava se je dobro popolnila v zadnjih deset in nekaj letihin nič ne kaže, da misli ravnati drugače, saj že za letos načrtuje tri nove zaposlitve, čeprav se izolsko gospodarstvo prav nič ne razlikuje od slovenskega.
771580 578005
nista imuni na dogajanja na svetovnem in slovenskem trgu. Droga Kolinska že seli del proizvodnje na jug, v Delamarisu pa so, vsaj uradno, zmerni optimisti, čeprav ni čisto jasno, kako uspejo s konzerviranjem in predelavo uvoženih rib, konkurirati vse bolj agresivnim tujim proivajalcem in multinacionalkam.
Res je, čas se pri nas vrti tako hitro, da komaj uspemo pozabiti nekatere dogodke, ki bi se včasih za vedno zapisali v zgodovino. Naj izrabimo fotografijo z naslovnice za vprašanje: "Se sploh še spominjate dni, ko je iz tovarne v ozadju dišalo po pašteti in fižolu in so se štirikrat na dan široko odprla tovarniška vrata?" Kar zbežalo nam je iz spomina in zdaj tistemu kraju ne pravimo več Argo ampak Argolina in novim generacijam staro ime nič več ne pove. Zato je vse težje razumeti še en načrtovan strošek občinskega proračuna, namreč tisti, ki je namenjen postavitvi spomenika delavkam v izolski prehrambeni industriji. Spomini so res potrebni, a če se iz njih ničesar ne naučimo bo morda res najbolje, da jih pozabimo. Ceneje bo.	_____________________________
l\/l 0X0IV/1 A>OC
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
fC Banica Koper	|
mmm
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
KRAS NI NA OBALI

Morda res nisem Izolan na nekaj pa se le spoznam in vem, da urbanizem ni navaden vandalizem in vem daje arhitektura že od nekdaj le kultura.
Zato me strašno zaboli ko vsak že po papirjih riše, briše hribe in doline in postavlja ceste, hiše.
Me včasih prime, da bi vrnil Prešernovo nagrado, da opozoril bi občinsko vlado:
Ne bo se z nami vse končalo, zato nikarte ne hitite.
Naj rišejo načrte še naši otroki, če jih zanimajo tuneli in otoki.
SPOMENIK BREZ ZAŠČITE
Spomenik Pariški mirovni konferenci, ki se je zarezal ob izolski mandrač je bil že pred uradno otvoritvijo deležen kritik, od estetskih do političnih. Zdaj pa ji dodajamo še eno kemijsko. Že res, da je rja dokaz minevanja časa a kup rjavečega železa, ki ga pokonci držijo nerjaveče žice je lahko le simbol zanemarjenega spomenika.
AVTO CENTER
Avto Cente* Jereb. IzoJa
www.a-jereb it
■>7
Izdelki
za zdraro življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
POŠKODBE NA TLAKU
Spoštovani gospod Galassi!
Sem občan Izole, ki se tako kot mnogi, sprehajam skozi »marino«. Pri teh sprehodih opazujem, kako je kaj urejeno in vzdrževano. Moj namen ni, da bi hvalil ali grajal določene posege okrog sidrišča za barke, urejenost zelenic, parkirišča, ker menim, da zadeve tečejo tako, kot smatrate, daje prav - dobro.
Moti pa me površina ob bazenu D in E, prostor, ki ga dajete na razpolago sejmu »Intemautika«. Gosti, razstavljalci, ki tam posatvijo svoje šotore, vrtajo luknje v tla, zato, da šotore utrdijo.
Če se soprehodite po tej površini, boste ugotovili, da je poškodovanih kar 245 ploščic. So preluknjane, počene, razbite, skratka poškodovane tako ali drugače. Deževnica pa pri tako načetih ploščicah stori svoje in povzroča nadaljno poškodbo tlaka..
G.Galassi, verjamem, da imate veliko pomembnih opravil, ki zadevajo marino in da je moje opozorilo v primerjavi s tem malenkost, a vas kljub temu prosim, da mojo navedbo preverite in kot dober gospodar ustrezno ukrepate oz. naročite popravilo.
Pri naslednjem postavljanju šotorov pa naj kdo poišče reštitve, ki ne bodo škodljive za tlak. V sosednjem Trstu so takšno rešitev že našli.
Ivan Pivac, dipl ing.
r
n
Uvajamo novo storitev:
Če potrebujete bergle le za kratek čas (po poškodbi, zaradi mavca ipd.), si jih pri nas lahko izposodite.
Novo tudi med izdelki:
Rolator - lična, lahka in okretna hodulja s kolesi, zavorami, košaro za predmete in sedežem. Omogoča tudi šibkejšim gibljivost in samostojnost. Uporabna doma, pa tudi v mestu in pri nakupih.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
OPRAVIČILO OBČINSKEMU REDARSTVU
Na peti strani Mandrača smo zapisali, da smo včeraj zaman čakali na odgovor občinskega redarstva na serijo vprašanj, ki jih je zastavil naš bralec. Potem ko je bila tista stran že v tisku pa smo iz redarstva in od Danila Markočiča, ki je zadolžen za stike z javnostmi pri Občini Izola, dobili fotografsko podprte odgovore na zastavljena vprašanja. Z veseljem jih objavljamo, saj nam je več do takšnih odgovorov kot do kritiziranja odgovornih, češ da ne želijo komunicirati z občani. Zato se za zapis na peti strani opravičujemo in objavljamo odgovore, kot smo jih prejeli včeraj popoldne.
Vprašanja občinskemu redarstvu;
V tedniku Mandrač je bilo s strani bralca poslano kar nekaj vprašanj, ki so bila naslovljena na občinsko inšpekcijo. V občinski upravi, katere sestavni del je tudi občinska inšpekcija smo vprašanj in pobud veseli, saj nikoli ni preveč »oči«, ki opazijo in opozorijo na nepravilnosti.
Zdaj pa k odgovorom
1. Pobuda o odstranitvi zapuščenega vozila na parkirišču na Nazorjevi 11. Postopek za odstranitev je zaključen in bo vozilo odpeljano v zelo kratkem času.
2. V primeru povezovalne ceste Dantijeva - Okt. revolucije ima bralec prav, ko opozarja na parkirana vozila, ki kljub prometnem znaku ki v tem delu ulice prepoveduje parkiranje in ustavljanje nepravilno parkirajo svoja vozila.
Na občinski inšpekciji do sedaj niso prejeli pritožb v zvezi s prometom v tem delu mesta (razen v križišču Okt. revolucije 27, kjer je bila v letu 2005 urejena dostopna pot za invalide na pločnike in zarisan prehod za pešce). Pobudo bomo posredovali na komisijo za urejanje cestnega prometa, ki bo preučila možnosti spremembe prometnega režima (varianta enosmerni promet z možnostjo bočnega parkiranja), do takrat pa bodo inšpektorji ukrepali tudi z odvozom nepravilno parkiranih vozil, kot tudi v primeru Drevoreda 1. maja (pri Oljki).
3.	Vprašanje parkiranja v Drevoredu 1. maja (pri banki). Lani smo začeli načrtovati ureditev, ki bo v tem mesecu zaključena.
4.	Glede voženj komunalnih vozil po nasprotnem voznem pasu pa
smo pristojne v JP Komunala seznanili z vprašanjem in pričakujemo, da bodo odgovorni to zadevo takoj uredili.
5.	Strinjamo se z vašimi ugotovitvami, da lahko kršitelji (z vožnjo po enosmerni cesti pri vrtcu in tudi drugod) lahko povzročijo nevarnost zato bomo v sodelovanju s policijsko postajo dogovorili dodaten nadzor tudi v tem delu mesta. (D. Markočič)
Ribištvo
ČIPIH SO BOLI MUHASTI OD ŽENSK
„Ciplji so še bolj muhasti od žensk“ se bentili ribiči, ki že mesec dni čakajo, kdaj se bodo ciplji v piranskem zalivu združili v dovolj veliko jato, da bi bil možen klasični poteg in ulov kot so ga načrtovali. Toda vreme in ciplji jim ne gredo na roko, ribe se zbirajo in spet razpršijo, eno takšnih manjših jat pa so pred dvema dnevoma bolj slučajno kot ne zajeli ribiči koprskega podjetja Gromar.
V	noči s ponedeljka na torek je namreč pred Debelim rtičem, deset ribičev, ustanoviteljev tega podjetja, v morje vrglo mrežo. Saj so že v nedeljo ponoči na tistem območju opazili precej cipljev.
Kljub vetrovnem vremenu in precej razburkanem morju jim je z ribiško ladjo Amigo II z lučmi uspeli zvabiti ciplje na ožje območje pred rtičem in po eni uri so z 250 metrov dolgo krožno mrežo zajeli veliko jato v kateri je bilo okrog tri tone cipljlev. V torek dopoldne so jih ponudili večjim odjemalcem - domačini so jih lahko kupili na pomolu - vsekakor pa jih je hitro zmanjkalo, čeprav niso bili ravno zastonj, saj je bilo treba odšteti po 1.200 tolarjev za kilogram.
Sicer pa je skoraj bolj kot ciplji, slovenske ribiče razjezila vladna odredbo o razširitvi ribolovnega območja, saj se zaradi te bojijo še večjih težav kot so jih imeli doslej, še posebej pa to velja za ribiče izolske Ribe, ki lovijo v mednarodnih vodah.
V	Ribi, ki je tudi minulo poslovno leto zaključila z izgubo, imajo tri večja plovila in šestnajst zaposlenih ribičev. Vendar v Ribi, kljub novi vladni odredbi, po kateri slovenski ribiči smejo loviti po celotnem Piranskem zalivu in tudi v podaljšanem območju cone B, ki teče proti mednarodnim vodam, še pomislijo ne, da bi svoje ribiče izpostavljali nevarnosti na razširjenem ribolovnem območju.
Ribiči so vse bolj prepričani, da bi bilo bolje, če bi jim država prisluhnila, namesto da politika izrablja njih za svoje politikantske in diplomatske igre. Po njihovem bi bilo bolje, če bi slovenska in hrvaška vlada še pred sprejetjem maloobmejnega sporazuma, določili ribolovni režim na spornem delu - ob sredinski črti in črti nadzora slovenske policije. V ribiški pisarni pa pravijo, da gre za ukrepe, pri katerih bodo neposredne posledice nosili ribiči. V Ribi, katere ribiči lovijo tudi v mednarodnih vodah, kjer je Hrvaška sicer tudi razglasila svojo ekološko cono pa se zavedajo, da morajo do mednarodnega morja vsekakor prepluti hrvaški del morja, saj svojega dostopa do mednarodnih voda sicer pomorsko usmerjena Slovenija nima.
I-NET JE DELAL PREPOČASI
Na prvi ponovoletni tiskovni konferenci izolske županje smo novinarji izvedeli tudi zanimivost o tem, kako občina Izola, zaradi prepočasnega elektronskega bančnega poslovanja, v lanskem letu ni uspela zadnji dan plačati vseh predvidenih računov. Med drugim so tako zamudili s plačilom računov za obnavljanje zahodnega krila cerkve sv. Mavra. Zato bodo morali letos za popravila izolskih cerkva nameniti 15 milijonov tolarjev, kar je skoraj dvakrat višji znesek od prvotno predvidenega.
O kulturnem domu pišemo na drugih straneh, zanimiva pa je še informacija, da bodo že čez nekaj dni v Manziolijevi palači razstavili vse natečajne rešitve za mladinski center v Arrigoniju. Letos naj bi pridobili tudi vso dokumentacijo, ki bo stala nekaj manj kot 30 milijonov tolarjev, prenova mladinskega centra pa bo v naslednjih dveh letih stala 670 milijonov tolarjev. Kaj bo v tem centru, bo to mladinski hotel ali kaj drugega, pa novinarjem še vedno ni dano vedeti.
Edina naložba, ki bo letos zagotovo končana je reševalna postaja, ki naj bi jo dokončali do konca aprila. Zanjo bodo tri občine in ministrstvo za zdravje zagotovili 195 milijonov tolarjev, večino denarja, 95 milijonov tolarjev, pa bo plačala Občina Izola.
PIRNIČE SO OPOZORILO
V zvezi s tragičnim dogodkom v lokalu Lipa v Pirničah, ko so v gneči umrla tri dekleta, je županja povedala, da jih je dogodek pretresel tudi zaradi navedb, da je bila ugotovljena krivda tamkajšnjega župana, ker pač predpisi in zakoni niso dorečeni. Zato bodo tudi v izolski občini preverili kako je za varnost poskrbljeno v nekaterih lokalih kjer se zbira večje število ljudi. Skrbi jo varnost v društvenih prostorih, ki so skorajda zaprti za javnost in ob tem je imela v mislih novoodprti obalni klub mladih, ki je Izolo dejansko obogatil za dvorano, ki sprejme blizu 1000 ljudi pa tudi nekatere lokale, ki delujejo v takšnih prostorih, kjer v prim eru požara sploh ni zasilnih izhodov. Presenetljivo ob tem ni omenjala Gaviolija ampak dodala, da so se z pravljalci tega lokala velikokrat pogovarjali in dogovarjali o zagotavljanju varnosti obiskovalcev.
Čeprav je skrb za varnost seveda upravičena pa bi bilo, po mnenju avtorja, vendarle pametno, če bi najprej naredili varnostno oceno glede na dosedanje izkušnje. Policijska poročila bi jim bila več kot dobrodošel pripomoček, saj bi na njihovi osnovi lahko hitro ugotovili, kje so prava žarišča potencialne ogroženosti obiskovalcev. V nasprotnem se namreč lahko zgodi, da bodo kratko potegnili tisti, kjer takšne nevarnosti ne obstajajo tudi zaradi vsebine in zvrsti dogajanja. Predvsem pa bi bilo zelo lepo, če bi se o tej vsebini izrekli tudi tisti, ki so se na volitvah predstavljali kot skrbniki mladih in ki dandanes prejemajo evropski denar za aktivizem	na
področju delovanja mladih.
A doslej od njih, na to temo, še ni bilo slišati besede. (D.M.)
Zakaj je ne bi izrabili?
a
OBALA V MALEM
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.

NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
J
Proračun 2006
ALI LDS RUŠI ŽUPANIINE SANIE?
O predlogu proračuna izolske občine za leto 2006 smo v Mandraču že pisali in tudi zapisali,	da je zelo	ambiciozno
zastavljen ter v precejšnji meri odvisen od tega ali	bo občini uspelo prodati
zemljišča v ZN Kredo in obrtni coni, saj je iz te postavke predvidenih kar poldrugo	milijardo	tolarjev
proračunskega denarja. Na prvi ponovoletni tiskovni konferenci pa je županja Breda Pečan, ki je ob tej priložnosti	novinarjem	razdelila
praktična darila v obliki pisal, povedala, da so pri pripravi predloga proračuna ambicioznejši kot druga leta.
\
namenoma
bili
VSAJ DVA NEZANESLJIVA VIRA
»Če si ne postaviš visokih ciljev, jih ne dosežeš in vsak, ki ima take cilje mora tudi malo sanjati, pa čeprav gre za proračun^ je povedala in ponovila, da bo letošnji proračun znašal 5,18 milijarde tolarjev oziroma 43 odstotkov več kot lanski. Večino denarja naj bi dobili s prodajo premoženja, ki naj bi ga prodali trikrat več kot lani, skoraj tri milijarde	proračunskega denarja	pa bo
namenjenih za naložbe.
Kot je znano želi občina v tem letu prodati 3 hektare zemljišč na Kredu (750 milijonov tolarjev) a še ni jasno, ali bo Ministrstvo za okolje in prostor soglašalo s takšno namembnostjo tega zemljišča, problematična pa je	tudi prodaja zemljišč	na	območju
obrtno-stanovanjske cone	v Izoli	(2 ha zemljišč,	560	milijonov
tolarjev) kjer še poteka dogovarjanje in sodni spor z Galebom gradbeništvo.
Ce bi sodili po razpravi na decembrski izredni seji seji občinskega sveta, ko so predstavili	predlog	proračuna, potem	se	o	razpletu
javne obravnave ne bi posebej sekirali. Toda pripombe občinskega odbora LDS, ki so jih naslovili županji in javnosti tik pred zaključkom obravnave predloga proračuna, dajo slutiti, da se obeta živahno usklajevanje in trdo pogajanje do sprejetja proračuna.
„Mi ne rušimo proračuna" je povedal podžupan Igor Franca, belimo pa v realnost spraviti županjine sanje. Zato so naše pripombe in predlogi predvsem realno zastavljeni, saj časi za sanjarjenje niso najbolj primerni’1'.
PRIPOMBE IZOLSKE LDS
1.	KREDO LE ZA KULTURNI DOM
V	proračunu se prihodek od prodaje gradbenih parcel na območju ZN Kredo v višini 750.000.000,00 SIT strogo namensko porabi le za gradnjo Kulturnega doma Izola (250 mil. SIT: dovoljena poraba le za nadomestna stanovanja, projektna dokumentacija, rušenje, GOI). Ustrezno se zmanšajo odhodki (500 mil. SIT) v proračunu. Obrazložitev: V medijih je županja izjavila, da se sredtva od prodaje v ZN Kredo namenjo za izgradnjo kulturnega doma, s čemer se v LDS-u strinjamo, zato se ostanek od prodaje kateri ni planiran za porabo v letu 2006 obdrži na računu in se lahko le namensko uporabi. Čimprej naj se projekt s celovito finančno konstrukcijo tudi predstavi občinskemu svetu (januarska ali februarska seja).
2.	POČAKATI NA DOGOVOR Z GALEBOM
V	proračunu naj se zmanjšajo odhodki v višini 280.000.000,00SIT (višina prihodka od prodaje gradbenih parcel v Obrtno-stanovanjski coni).
Obrazložitev: Ker se je v javnosti že pojavila izjava županje, da naj bi izvedli rebalans proračuna v mesecu marcu, če ne bo dosežen dogovor v sporu z družbo Galeb. Predlagamo, da se zaradi načela previdnosti, racionalnosti dela OS in transparetnosti do proračunskih porabnikov ne planirajo odhodki v višini 280 mil. SIT.
3.	POSTOJNSKA 3 ZA STANOVANJA
Naj se iz proračuna umakne prodaja objekta v Postonjski 3 in naj se ta objekt nameni za reševanje stanovanjskega problema v občini Izola. Zmanjša naj se prihodke in odhodke v višini 141.000.000,00SIT. S prerazporeditvijo med odhodki naj se zagotovi potrebna sredstva za preureditev objekta iz pisarn v stanovanja.
Obrazložitev: Na razpisu za stanovanja v občini Izola se je prijavilo mnogo eno in dvočlanskih gospodinjstev za katere pa skoraj ni bilo na razpolago primernih stanovanj, zato se nam zdi smotrno, da te stavbe ne prodamo in denar porabimo za druge namene ampak, da se ta stavba nameni za 6-8 stanovanj za prosilce iz list A. Ta način je tudi najcenejši način pridobivanja stanovanj.
4.	VEČ ZA PROGRAME ZDRAVSTVENEGA DOMA
Odhodki na postavkah 5703-Preventivni programi v višini 1,55 mil.SIT in 5704-Programi društev v višini 3,73 mil.SIT (skupaj 5,28 mil. SIT) se namenijo ZD Izola s pogodbo (kot ostali izvajalci: Mladinski svet, Drevo življenja, Društvo prijateljev mladine...) za projekte 5710-Turistična ambulanta se doda še 0,920 mil. SIT tako, da je skupni znesek 4,5 mil. SIT in 4,36 mil. SIT se nameni za projekt PREPREČEVANJE BOLEZNI GIBAL OD OTROŠTVA NAPREJ
Obrazložitev: Programa je občini že oddal ZD Izola, zato se nam se zdi smiselno, da se sredstva namenijo s pogodbo direktno ZD Izola, ker se tako privarčujejo stroški za razpis in se tudi ZD Izola (kjer je ustanovitelj občina Izola) izenači z ostalimi proračunskimi porabniki (pri nekaterih občina sploh ni ustanovitelj).
5.	USTAVITI ZAPOSLOVANJE NA OBČINI
V kadrovskem načrtu naj ostane število zaposlenih in strukura (stalno oz. začasno zaposleni) zaposlenih enaka kot na dan 1.12.2005.
Obrazložitev: V letu 2006 se bo po preselitvi UE opravila selitev uradnikov iz prostorov na Postonjski 3 v prostore na Sončno nabrežje 8, tako se bo lahko bolj racionalno organiziralo delo občinske uprave, posledično ne bo potrebe po dodatnem zaposlovanju. Glede predstojnika na uradu za okolje, prostor in gospodarstvo je smiselno počakati, da minejo lokalne volitve.
6.	UREDITEV VSEH IZOLSKIH PLAŽ
Pri postavki 4104-Kopališča, naj se zagotovijo potrebna sredstva za odkup oz.razlastitev priobalnega pasu (25 m) na območju plaže Simonov zaliv in sredstva za izdelavo LN oz. skupnega projekta ureditve izolskih plaž (Svetilnik-Valobran Marina-plaža Delfin-rt Korbat-plaža Simonov zaliv-plaža pod Belvederjem.
Obrazložitev: V letu 2005 je bil sprejet UN Simonov zaliv v katerem je pravna podlaga za odkup oz. razlastitev 25m priobalnega pasu v Simonovem zalivu. S tem dejanje bi občina lahko zagotovila dostop brez omejitev do morja in dolgoročno privarčevala precej denarja (ne bi bilo potrebno plačevati odškodnino sedanjemu lastniku; cca. 10 mil. SIT letno). Ker je večina turistov v naši občini v poletni sezoni zaradi kopanja (3S-sea-sand-sun), s skupnim projektom urejanja vseh izolskih plaž bi lahko občina kandidirala na sredstva iz EU-ja, iskala privatno partnerstvo s zainterensiranimi turističnimi subjekti in posledično kvalitetno v perspektivi uredila javna kopališča.
Evgenij Komljanec, predsednik kluba svetnikov LDS
Galeb piše svetnikom
v
RAZLIČNA MATEMATIKA OBČINE IN GALEBA
Izolski občinski svetniki zadnje čase prejemajo na klopi zelo zanimivo pošto. Prejšnji teden smo objavili pismo, ki jim ga je naslovil nesojeni Kocjančičev nagrajenec, Milan Gregorič, tokrat pa objavljamo pismo, ki jim ga je poslal odvetnik podjetja Galeb gradbeništvo, Emil Mozetič, nanaša pa se na pogajanja v zvezi s parcelami v obrtno-stanovanjski coni v Livadah, ki so zaradi odvzema statusa znanega naložbenika in plačil komunalnega prispevka pripeljala do vrste sodnih sporov z izolsko občino, ki se vlečejo že nekaj let.
V	pismu je odvetnik Mozetič zapisal, da njegova stranka obžaluje, ker se mora na takšen način obračati na svetnike, vendar je glede na potek zadeve v to prisiljena zaradi zaščite lastnih interesov. Že septembra je namreč na izolski občini vložil predlog, da se odločba o odmeri komunalnega prispevka za objekt Aladin v obrtno-stanovanjski coni, razveljavi kot nične. Mimogrede, gre za plačilo komunalnega prispevka v višinil()4 milijone tolarjev.
ZAKAJ NE BI PLAČALI KOMUNALNEGA PRISPEVKA
Odvetnik piše, da zato, ker je podjetje Galeb gradbeništvo na svoje stroške komunalno opremilo vso obrtno-stanovanjsko cono in je zato odmera plačila komunalnega prispevka po njegovem mnenju neupravičena. Pa tudi zato, ker je pritožbo Galeba gradbeništva na odmerjeno plačilo komunalnega prispevka obravnavala in zavrnila županja Breda Pečan, čeprav bi se morala izločiti, ker je sodelovala pri vseh pogajanjih in po Mozetičevem navajanju postavljala kot pogoj za izdajo odločbe umik vseh tožb, ki jih ima Galeb gradbeništvo proti občini.
Ker tega niso sprejeli, jim je županja nato zaračunala dobrih sto milijonov tolarjev komunalnega prispevka, ki ga je podjetje Galeb gradbeništvo tudi plačalo, da je lahko nadaljevalo gradnjo v obrtni coni. Gre tudi za gradnjo objekta v katerega se bo v kratkem preselila izolskaUpravna enota.
BO GALEB SPROŽIL KAZENSKE OVADBE?
V	pismu odvetnik Mozetič nadalje ugotavlja, da bi morala županja predlog Galeba gradbeništva v dveh mesecih poslati občinskim svetnikom, ki bi se morali izreči o njem. Ker se to ni zgodilo, je svetnikom pisal sam in pripisal, da je njihovo ravnanje stvar njihove odločitve, nikakor pa ne morejo reči, da z zadevo niso seznanjeni. Ob tem advokat svetnike obvešča, da je upravno sodišče v Novi Gorici v začetku novembra že odpravilo županjino odločbo o odmeri komunalnega prispevka za objekt Aladin in županji poslalo določena navodila za ponovno odločanje. V Galebu ne dvomijo o končnem sodnem razpletu in opozarjajo, da bo podjetje Galeb gradbeništvo ob morebitnih novih kršitvah postopka ustrezno ukrepalo, če bo potrebno pa bodo celo sprožili kazenske ovadbe.
Po zadnjih informacijah se pogajanja med obema stranema sicer nadaljujejo, vendar so zaenkrat še vedno vsak na svojem bregu in v kratkem ne gre pričakovati kompromisa, saj občina zahteva jasna dokazila glede vložka galeba v infrastrukturo, teh dokazil pa menda ni. (D.M.)
BRALCI SPRAŠUJEJO ODGOVORNI (NE) ODGOVARJAJO
Pobuda pravzaprav ni nova in se vsake toliko pojavi pri nas v uredništvu, navadno takrat, ko se nabere veliko neodgovorjenih vprašanj oziroma, ko občani ne vedo natančno, kje poiskati pravi odgovor. Glede na to, da je uspeh takšne rubrike odvisen od obojih, spraševalcev in tistih, ki odgovarjajo, smo že zbrali nekaj zelo zanimimivih vprašanj, ki jih bomo v naslednjih številkah Mandrača objavljali zato, da bi od odgovornih dobili tudi ustrezne odgovore.
Prejšnji teden je naš bralec S. A. iz krajevne skupnosti Halietum je občinskemu redarstvu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z urejanjem mirujočega in nemirujočega prometa v Nazorjevi, Dantejevi, Oktobrski in v ulici Prekomorskih brigad.
ODGOVORA NI BILO
Čeprav so bila vprašanja objavljena v Mandraču, ki ga v redarstvu gotovo prebirajo in čeprav smo za odgovore na občini tudi urgirali pri odgovorni osebi za stike z javnostmi nismo iz občinskega redarstva prejeli nobenega odgovora. Komentar prepuščamo bralcem.
Toda mi se ne damo. Morda pa se bo v tej občini le našel kdo, ki bo, z izjemo županje, ki pozna pomen javnosti, pripravljen odgovoriti na naslednje vprašanje:
VPRAŠANJE O DIMNIKARJIH
Ko smo pred leti dobili občinski odlok o dimnikarski službi in potem tudi navedbo, kdo je koncesionar, smo se že takoj v začetku srečali z dimnikarji, ki niso izvajali stortitev tako, kot je v družbi normalno. Pisateljevanje in pritoževanje nad delom in računi, ki so prihajali so se vrstili vrsto let vendar ustreznega reda ni bilo. Višek nenormalega poslovanja pa so dimnikarji EDT izvedli letos, ko so vršili meritve na plinskih grelcih. Pri tem niso hoteli po končanem delu vzeti podatkov za izstavitev položnic ampak so izsiljevali plačilo v gotovini ali pa z bančnim čekom. Zakaj je tako, nismo izvedeli, kajti prejšne obiske so obračunali po izvršenem delu v nekaj dneh. Šele kasneje smo se zavedli, zakaj tako saj je prišla informacija, da firma EDT nima več koncesije za izvedbo del v Izoli. Meritve so tako neveljevne in jih bo treba, če bo inšpekcija to zahtevala, ponoviti in ponovno plačati.
Vprašanje
7. Zakaj občinska uprava oz. ustrezni urad ni obvestil občanov o nastali situaciji in jim tako prihranil denar za plačilo storitev. Ali je odgovorna oseba v občinski upravi nosila za neinformiranje občanov kakšne posledice?
2. Kako bo občina zagotovila, da bodo občani o takih primerih pravočasno obveščeni.	Tiskovna
konferenca	ni mesto za taka
obvestila, ker je z vsebino seznanjeno le malo ljudi, časopise v katerih objavlajo novinarji - množice ne bero. Verjetno bo kdo v vsej svoji veličini komentiral: Kdo jim je kriv, zakaj pa časopisov ne bero. Morda tudi vprašanje Mandraču: Kje je bil takrat?
Odgovor Mandrača:To, da dosedanji koncesionar opravlja dela, čeprav nima več koncesije smo v uredništvu izvedeli od uporabnikov. O tem na tiskovnih konferencah ni bilo govora.
Za vsak slučaj bomo vprašanje poslali odgovornemu za stike z javnostmi tudi po elektronski pošti in pričakujemo odgovor vsaj do srede 18. 1. 2006 dopoldne, tako da jih bomo lahko objavili že v naslednjem Mandraču, skupaj z novim vprašanjem.
Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urednistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola.
ŽRK IZOLA:RK KOČEVIi 25:24(12:13)
Rokometna dvorana Kraška ul. , gledalcev 300
Sodnika:	Filipčič, Murko
(Celje)
KAPUČINO
ŽRK Izola:	Tutunjič,
Karajkovič, Benulič (3),
Poljak (1), Mitruševska (1),
Maršič, Lesnik (2), Benčič, _ Čulina, Poljšak (6), Barič (7),
Poropat, Gatarič (2), Adamič
(3)
RK Kočevje:	Benčina,
Dragičevič (5), Janežič, Pršič (5), Andoljšek (3), Anatasova (2), Perlaska (1), Ilc (1),
Bence, Korelc, Kersnič (3), Srečkovič,
Frol (4), Vlašič*
Sedemmetrovke:	Izola 8/5,
Kočevje 6/6
Izključitve:	Izola 6 minut,
Kočevje 14 minut
Izolanke so uspešno končale (pričele) prvenstvo. Tesno, a zasluženo so premagale ekipo Kočevja. Tekmo so odlično začele in povedle 2:0, sledil je padec in gostje pobegnejo na 3:6. Hitra igra je prinesla tudi napake, a so bile gostje ujete pri 7:7. Obe ekipi sta dobro igrali v obrambi tako, da si občutnejše prednosti ni priigrala nobena ekipa.
Drugi del tekme so gostje pričele bolje in tudi povečale razliko. Po dobrih obrambah Tutnjičeve pa so domače le prehitele gostje, 19:17. Tempo tekme ni pojenjal, gostje se ne dajo in zopet povedejo. V tem obdobju Izolanke zgrešijo tudi dve sedemmetrvki in obetala se je zelo napeta končnica tekme. Boris je z minuto odmora "presekal" nalete gostij, Anja Barič pa je z sedmim golom potrdila zmago. Veselje na parketu in tribunah, predvsem pa dodatna doza samozavesti. Žarko Kovačič

— ^
CroatiaSloveniaCup2006
Na podlagi sporazuma o sodelovanju med Rokometno zvezo Slovenije in Hrvaško rokometno zvezo, ki je bil podpisan dne 13.10.2005 v Kostreni, sta zvezi skupno organizirali turnir moških članskih reprezentanc imenovan »CROATIA SLOVENIA CUP 2006«. Potekal bo od 13. - 15.01.2006, poleg reprezentanc Slovenije in Hrvaške, pa bosta sodelovali tudi reprezentanci Nemčije in Madžarske. Tekme mednarodnega turnirja se bodo odigrale v Kopru, kjer Rokometna zveza Slovenije sodeluje z Bonifika d.o.o. kot soorganizatorjem, Poreču in Puli.
Rokomet
V	DERBIJU HI BILO ZMAGOVALCA ŠD MAESTRAL HEPREMIČNINE ŠIFRA :RK ILIRSKA BISTRICA 33:33
"Dekleta so odigrala izjemno borbeno in z izjemo nekaj minut tudi zbrano. Čeprav je bila zmaga dosegljiva, je osvojena točka velika kot Triglav. Z odpravo nekaterih pomanjkljivosti bomo igrali res lep rokomet..."
Omeniti velja plemenito gesto £ odličnega izolskega športnika, vratarja Cimos Kopra Blaža Voneina, ki je med tekmo Maestralovke spodbujal s tribun, po tekmi pa jih je počastil z večerjo.
Veliki šampioni se znajo spominjati svojih začetkov...
namizni tenis Mladinke razočarale
V	soboto in nedeljo je na Ravnah na Koroškem potekalo finale državnega prvenstva za mladinke in mladince ekipno. Na prvenstvu je nastopilo najboljših osem ekip pri mladincih in mladinkah, ki so si pravico nastopa izborile na predhodnih kvalifikacijskih turnirjih.
Mladinci so v težki, predtekmovalni skupini bili tretji. Takoj prvi dvoboj so tesno izgubili proti Muti 4:4. v drugem dvoboju so gladko 4:0 premagali Merkur. Proti favorizirani Murski Soboti so povedli 2:1 od tu naprej pa jim ni uspelo 'zabeležiti nobene zmage več in končni rezultat je bil 2:4 za Mursko Soboto. Tako so se v nedeljo borili za peto mesto, kar jim je tudi uspelo. Z dvema prepričljivima zmagama so zasluženo osvojili peto mesto. Z rezultatom 4:2 so premagali rakek s 4:1 pa Kemo iz Puconcev. Za ekipo so nastopili Simon Frank, Gregor Vukovič in Luka Argenti. Za prikazane igre in borbenost gredo fantom vse čestitke.
Z POGLED f\ S STRANI
T	piše ŽARKO
Lepo končano, zelo vspodbudno začeto za Izolanke in tudi naše prvakinje.Sobotna zmaga rokometašic napoveduje boljše čase. Seveda bo potrebno vse potrditi v naslednjih tekmah, razpored tekem je dober. Že to soboto proti Polju, sledi gostovanje v Sk. Loki in nato derbi proti Burji v Izoli. Tudi tekmo Burje proti Olimpiji sem si ngledal. Sosede preživljajo težke čase, še
težje kot Izolanke. Sami priznavajo slabosti, toda proti Izoli bomo seveda zmagali. Morda je prezgodaj iskati tiste, ki bodo izpadli, tudi vsa merila niso vedno mirodajna. Po porazu z Izolo je selektor Beguš hvalil Izolanke, bolj mrko pa je pogledoval proti sodnikoma. Zadnji napad in dosojeni koraki, pregledali bomo posnetek tekme, pravijo. Oh ti sodniki, iz lastnih izkušenj vem, da so izpostavljeni. Če je, v nižjih ligah bolj prosto, pa se stvari višje samo stopnjujejo. Zato, je sodnikom lažje soditi, če so tribuhe bolj prazne. Seveda je potrebno publiko spoštovati, tisto kolikor toliko strokovno in nepristransko. Moj "nasvet", če greš na tekmo, navijaj za svoje, vendar korektno, če pa vse spremljaš za zabavo pa se zabavaj in to s potrebno mero športnega bontona. Vsi grešimo, tudi športniki, zato tudi eden zmaga. Tudi sodniki grešijo in morda tudi zato nekdo zmaga. Kje je tista meja.
ko so stvari dojemljive za vse, pa je težko določiti. Enostavno je tam kjer je čas mirodajen in se stvar lahko izmeri. Naša moška reprezentanca nadaljuje priprave in to v Kopru. Kako je pripravljena bo pokazala na Slovensko-Hrvaškem pokalu, ki se igra pri nas in na Hrvaškem. V petek proti Nemcem, v soboto proti Madžarom. Dogovor med obema Zvezama je, da bo turnir postal tradicionalen. Naša reprezentanca ima lepe spomine na Obalo, saj so vsi večji uspehi vezani na priprave pri nas. Vse je še toliko bolj zanimivo za naše trenerje in igralce, saj bo na kupu cvet moškega evropskega rokometa. Res, vredno ogleda, tudi odgovor kaj lahko pričakujemo od naših na EP bo bližje.
www.goldenindex.com
Almanah izolske zemlie in zidov
Občina Izola je v zadnjem poldrugem desetletju doživela velik razvoj. Iz dokaj povprečne industrijsko, ribiške in kmetijske občine je postala turistično usmerjena občina, zanimiva za turiste, navadne obiskovalce in predvsem investitorje. Če je v začetku tega razvojnega ciklusa še nekako obvladovala prostor in posege v ta prostor (morda tudi zato, ker jih je bilo manj) pa ima zadnja leta s tem kar veliko težav. Kar lepo število projektov je moralo skozi peklenske muke javnega obravnavanja, nekateri pa jih tudi niso preživeli. Namesto s svojimi svetlimi trenutki je Izola vse pogosteje predmet zanimanja javnosti zaradi različnih sporov, sodnih in medijskih, ki so v povezavi s posegi v prostor.
Pravzaprav je težko spremljati vse projekte, ki so trenutno še v pripravi, obdelavi, korekciji ali sprejemanju. Nekatere smo že skoraj pozabili, drugi pa še niti na vrsto niso prišli. Odprli smo mapo izolske občine in šli od vzhoda proti zahodu ter se skušali spomniti, kaj se s kakšnim delom naše občine trenutno dogaja. Zelo verjetno smo kakšno zanimivo in pomembno območje spregledali, prav tako je mogoče, da katera od navedb ni popolna, a namerno ne želimo zavajati nikogar. Naš Almanah izolske zemlje in zidov je pravzaprav poljuden pripomoček za tiste, ki bi radi to poglavje našega mesta spoznali na štirih časopisnih straneh.
Prijetno branje Vam želimo.
Predor in pivol

•w!4.

Bitka za drugačno traso predora, ki bo hitro cesto speljal skozi hrib med Žusterno in dolino Pivola je za predstavnike Gibanja za ohranitev doline in za nekatere tam živeče prebivalce nedvomno izgubljena. Že res, da se po pisarnah ministrstev valja nekaj pritožb in utemeljitev, zakaj bi bila drugačna trasa ustreznejša, vendar jih nihče več ne bo resno vzel v roke. Ko je bila trasa, ki bo ena najbolj zapravljivih v tem delu cestnega križa, saj jo bodo na kar dveh delih cesto morali vkopavati in jo potem prekrivati z istrsko grudo, narisana v sedanji obliki so mnogi priznali, da bi bilo res bolje, če bi jo vkopali pod sedanjo obalno cesto, vendar nihče ni bil zmožen ustaviti urbanistično gradbenega stroja, ki se je že usmeril v podnožje hriba. Takšna trasa je tudi dodobra zakomplicirala oblikovanje izvoza za Izolo, ki so ga zdaj vendarle poenostavili, tako da bodo turisti naše mesto, po novem, prihajali skozi dvorišče Stavbenika in mimo Komunale ter bodočega multikulturnega centra ali kako se mu že reče. O Pivolu pa nič, razen tega, da so lastniki hiš, ki jih bo zrušila ta trasa ceste, postali argument za pozidavo pobočja pod bolnico.
Bolnica
Izolska bolnica je dokaj	zdrava
ustanova, kar pa bi težko rekli za dogajanje v zvezi z njeno okolico. Pred slabima dvema letoma je namreč izolska javnost izvedela za nenavadno prodajo zemljišč pod bolnico, ki se je menda dogajala na ravni dveh ministrstev, na koncu pa je javnost izvedela še za prijateljevanje izolske županje z novo lastnico zemljišč. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo ta zemljišča postala zazidljiva in zgodilo se je sredi lanskega leta, ko je bil v obravnavo dan lokacijski načrt za gradnjo naselja individualnih hiš na severnem in južnem pobočju ob bolnici. Zanimivo je, da bolnica nima nobenih razvojnih ambicij na teh zemljiščih, ki so bila in so še v glavnem njena last, zato pa imajo ambicije drugi lastniki, ki bi želeli parcele čimprej prodati, saj človek nikoli ne ve, do kdaj bodo še »držale« tako astronomske cene
zemljišč v naši občini. Izolska občina na tistem območju nima skoraj nič lastnine in ne bo nič zaslužila, zato je kar malo nenavadno, da se tako trudi za sprejetje tega lokacijskega načrta in tudi v tem primeru, če ne bo dogovora z Ministrstvom, ki gradnji nasprotuje, napoveduje vlogo na Ustavno sodišče.
Izolski otok
Vse kaže, da bo Izola imela prvi slovenski morski	otok.
Strokovne razprave na to temo sicer še ni bilo, če seveda izvzamemo izjave v medijih, zato pa je občina pohitela z naročilom ankete v kateri je velika večina Slovencev in malo manjša večina Izolanov menila, da bi radi videli otok v slovenskem morju. Seveda o takšnem projektu ne bi razmišljali, če ne bi bili tik pred začetkom velikih izkopavanj tunela pod bolnico, drugega tunela pri Jagodju in izkopov ob gradnji drugega železniškega tira. Ti posegi seveda prinašajo veliko materiala, ki ga je nekam pač treba odložiti. »Če ne bo šel za otok pa bomo morali zasuti kakšno dolino« pravijo na Ministrstvu in v občinskih strokovnih službah. In ker je istrskih dolin že itak vse manj se bo treba kar sprijazniti s tem, da bomo namesto spomenika Rexu v tisti bližini imeli spomenik hitri cesti. Težavo predstavlja le dejstvo, da se bodo izkopavanja verjetno začela prej, preden bodo narejeni in sprejeti projekti za gradnjo otoka, zato bi veljalo pohiteti z dogovarjanjem z ustreznimi ministrstvi in s projektiranjem otoka. Kadrovski premiki v občinskih strokovnih službah v teh pogojih seveda niso najbolj razumljivi, še posebej zato, ker ni povsem jasno, kaj po novi organizaciji dela dosedanja občinska urbanistka, ki je očitno prišla v nemilost pri vodilnih v občini.
VlLIŽANSKI ZALIV
Vzhodni	zaliv
oziroma zemljišča okrog njega so sicer predmet različnih prostorskih
dokumentov, najmanj težav pa se obeta okrog	urejanja
športno rekreacijske cone med sedanjim avtokampom in Mehanom. Kar nekaj pripomb je slišati v zvezi z območjem Ruda, kjer naj bi nastal večji turistični kompleks. Sedanji lastnik se menda seli v Lucijo, kamor bomo morali v bodoče po žeblje, vrečke za sesalec in ladijski pot, območje pa urejajo prostorski dokumenti za obalo med Koprom in Izolo. Bistveno večja neznanka je območje Ladjedelnice, ki je zdaj v stečaju, lastniki pa ne skrivajo ambicij, da bi tam uredili vsaj suhozemno marino in prostor za gradnjo ter vzdrževanje plovil, še največ pa bi seveda zaslužili s prodajo zemljišča in objektov za kar se zanima kar nekaj tujih investitorjev, eden med njimi pa bi, skupaj z Ladjedelnico odkupil še Delamaris, ki je menda tudi že	naprodaj. Seveda bogati
vzhodnoazijcc ne bi niti popravljal bark niti pakiral sardel v konzerve ampak bi gradil apartmaje, če pa to ne bo mogoče pa vsaj hotele, uredil plažo in celo izkoriščal termalno vodo, ki izvira sredi zaliva.
V
Čistilna naprava
Urejanje kanalizacije s čistilno napravo ter izpustov v morje je gotovo eden največjih izolskih projektov, ki pa kar nekam tone v pozabo, čeprav roki za začetek gradnje vse bolj pritiskajo. Skupna zamisel treh obalnih občin o gradnji dveh čistilnih naprav (ena za Piran, druga za Koper in Izolo) je namreč tesno povezana s pridobivanjem evropskega denarja, doslej pa pripravljale! niso bili prav hitri, tako da so nekaj dogovorjenih rokov že zamudili. Po tem
Almanah izolske zemlie in zidov
projektu bo Izola imela svoj zbiralnik fekalij in odpadnih voda, nato pa bo vse to potovalo po ceveh, ki bodo vkopane v nasip Parencane od Izole do Kopra, tam bo cevovod prečkal Bonifiko in Škocjanski zatok ter končal v centralni čistilni napravi, ki jo bodo gradili pri izlivu Rižane v morje. Čistilna naprava bo prava tovarna, vse skupaj pa bo stalo, da se človeku zavrti v glavi. Gotovo pa prav nobena od predvidenih turističnih investicij v Izoli ne bo vzdržala, če ne bomo končno prenehali izpuščati vse naše svinjarije skozi razpadle cevi v morje med svetilnikom in Delamarisom.
Staro mesto
Projekt oživljanja starega mestnega jedra gre zanesljivo rakom žvižgat. Zdaj celo občinska oblast priznava, da se staro mesto vse bolj spreminja v mesto turističnih apartmajev in da je že zelo podobno Piranu. Očitno ob tem pozabljajo, da prav oni dajejo soglasja za spreminjanje eno in dvostanovanjskih hiš v stavbe s petimi ali šestimi apartmaji. Nedorečen prometni in parkirni režim, pomanjkanje parkirnih prostorov nasploh, vse skromnejša trgovska ponudba in nična ponudba turističnih zanimivosti pač ne morejo oživljati starega mesta. Če se povrhu vsega iz starega mesta izseli Upravna enota, ki je vendarle pripeljala ljudi v ta del mesta, če se nekaj takega napoveduje sodišču, ki naj bi končalo v Livadah, in če iz središča odpelješ še policijo, potem je težko pričakovati, da bo staro mesto kaj več kot to, kar je po imenu.
Svetilnik
Plaža na svetilniku in območje Petelinjega rta nasploh je, vsaj j^g£jjgjj|g| kar sc javnosti in politike tiče, zadnje čase v nekakšni defenzivi. To seveda ne pomeni, da je svetilnik ad. Acta. IHmI Kje pa. Na upravnem sodišču v Novi Gorici iz znanih ali neznanih razlogov še naprej zavlačujejo z odločanjem o tem, ali je Komunala, ob tihem soglasju občine, zavestno kršila postopke, ko se je lotila takoimenovane sanacije svetilnika, ki je, po ustavitvi del s strani inšpekcije, občinski proračun olajšala za nekaj deset milijonov tolarjev. V zvezi z odločitvijo sodišča je bilo pred časom sicer slišati izjave, ki pa so jih avtorji medtem pozabili, svetilnik pa počasi dobiva svojo naravno podobo, če mu je seveda ne bodo ponovno skvarili s predlagano iniciativo o enotnem urejanju izolskih plaž, od Petelinjega rta do Podbelvederja.
Kulturni dom
opravljen razpis za izbor projektanta, ki reference za tovrstne projekte, hkrati pa
Eden	bolj
enigmatičnih projektov zadnjega časa. Po eni strani je slišati, da ga načrtujejo že skoraj tri leta, po drugi strani malokdo ve, kakšen kulturni dom sploh imajo v mislih, domači javnosti dokaj neopazno je bil naj bi imel vrhunske se v občini soočajo z
zaradi nujnega povišanja gabaritov starega kulturnega doma bo treba zdaj spreminjati tudi zazidalni načrt, novost so poslovni prostori v pritličju, ki naj bi šli v prodajo, to pa seveda pomeni, da tudi cena novega doma ni izračunljiva. Začelo se je pri 800 milijonih, zdaj smo pri milijardi in nekaj, novinar pa si upa trditi, da bomo porabili vsaj 2 milijardi občinskega proračuna. Seveda če bomo gradili tak dom kot je treba in ne bomo spet zgradili balkona s katerega se ne vidi na oder. O sorodstvenih povezavah v zvezi s tem projektom pa raje nič.
Obrtna cona
Obrtna cona v Livadah je dvo ali celo troživka. Najprej je bil čisto obrtna, potem obrtno stanovanjska, zdaj pa je vse bolj stanovanjsko obrtna, kar seveda s seboj prinaša težave, ker obrtniki motijo stanovalce in bratno. Posebnost izolske obrtno stanovanjske cone pa je tisti del, ki je sploh še ni. Podjetje, ki je gradilo obrtno cono namreč uveljavlja status znanega investitorja za celotno območje, občina Izola pa mu tega statusa ne priznava za območje, ki je še nepozidano oziroma na katerem zidajo v zadnjem času. In tako se dogaja, da Občina Izola prodaja parcele na zemljiščih desno od ceste proti Kortam, Galeb gradbeništvo pa morebitne kupce opozarja, da bodo kupili mačka v Žaklju, ker so zadevo predali sodišču in so prepričani, da bodo iz spora izšli kot zmagovalci. Zadnje mesece so se sicer začela pogajanja s katerimi naj bi razrešili ta spor, vendar je slišati, da je možnosti za dogovor bore malo. Niti obljubljena gradnja logističnega centra slovenske policije, ‘ ki je dve seji OS kasneje postal sedež koprske policijske uprave, ni prepričala občinskih svetnikov, da bi občini izglasovali podporo za neposredno prodajo dela omenjenih zemljišč. Naj se ve, kdo je še vedno najmočnejši v tej občini, so menda rekli eni od svetnikov.
Acqualandia
dejstvom, da če ne veš kaj hočeš dobiš tisto kar nočeš. Oziroma,
Ko so pred leti predstavniki investitorjev	na
občinskem svetu zatrjevali, da bodo v zahodnem delu Livad najprej	uredili
bazene, nato zgradili hotele in poslovne objekte na koncu pa se lotili tudi gradnje apartmajev so se jim svetniki smejali a vendarle potrdili zazidalni načrt, ki je kasneje sicer padel na ustavnem sodišču a se kot Feniks ponovno vrnil med žive in se zgodil tako, kot je bilo vnaprej jasno. Najprej so zrasli apartmaji, ki so prinesli denar, potem so zrasli poslovni prostori, ki so prinesli denar, zdaj pa je slišati o novem, menda tujem investitorju, ki bi gradil hotel, ob njem pa naj bi končno le zašumela tudi voda v bazenih. Ali bo zares termalna oziroma topla voda, ki so jo odkrili v globoko pod zemljo, pa si ne upamo niti pomisliti. Dejstvo je, da Livade 2 danes niso niti spalno naselje in da se večina luči v apartmajih prižge šele ob petkih zvečer.

Kredo
Bilo je že desetletje in enega župana tega, ko so izolski občinski svetniki sprejeli sklep, da se, gradbeno dokaj neprimerno zemljišče pod	obvoznico,
nameni za gradnjo individualnih hiš. Takrat še ni bilo civilne iniciative z bogatim znanjem s področja urbanizma in arhitekture in tako se je zgodilo, da so območje sicer zarisali, niso pa ga zapisali v dokumente in zdaj se je zapletlo. Pravzaprav ni čisto jasno, koga tako skrbi tisto pobočje med Jagodjem in obvoznico, prej bi lahko
Almanah izolske zemlie in zidov
rekli, da gre za reakcijo, ki so jo sprožili posegi v druga, pomembnejša zelena območja naše občine. Ker pa gre vendarle za lepo števib dragih zemljišč v lasti občine je Kredo postal predmet trgovanja. Če ga ne bomo prodali ne bo kulturnega doma. In ker je Izolanom gotovo več ko kulturnega doma kot do nekega pobočja bogu za hrbtom, je zelo verjetno, da Kredo bo. Vendar pa bo morala občinska uprava pred tem poklekniti pred Ministrstvom za okolje in prostor, ki ji zaenkrat zavrnilo možnost realizacije tega zazidalnega načrta. Če pa tudi to ne bo pomagalo v občini napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče.
Argolina
Naselje lepega imena je postalo prava nočna mora za investitorja in občino. Podjetje enakega imena je pred dvema letoma Izolanom ponudilo na ogled maketo bodočega »mesta v mestu« in si nakopalo jezo in kritiko strokovne in nestrokovne javnosti. Eni so nasprotovali z argumenti stroke, drugi z argumenti lastnih interesov, tretji pa kar tako, po občutku. In tako je investitor pospravil maketo, ugotovil, da predlagana sprememba zazidalnega načrta ne bo dobila zelene luči in se lotil risanja po še veljavnem starem zazidalnem načrtu. Tega širša javnost ni dobila na vpogled, saj se je ustavilo že pri strokovnih službah občine, za dodatek pa je občinski svet sprejel še sklep o moratoriju za posege v prostor, kar pomeni, da se kupec zemljišča in investitor lahko obriše pod nosom vsaj do začetka leta 2008. Seveda investitor ni po juhi priplaval in je zadevo predal sodišču, kjer pričakuje zase ugodno razsodbo in napoveduje rekordne pcnale, ki naj bi jih plačala občina, ker mu povzroča veliko poslovno škodo. Zadnje dogovarjanje s predstavniki občine se je začelo dobro, končalo pa s prepirom in treskanjem vrat, tako da so zdaj vse uči uprte v vrhovno sodišče v Ljubljani.
Arrigoni
Projekt mladinskega centra Arrigoni je star že nekaj desetletij, zdaj pa je končno prišel tudi v predlog občinskega proračuna, vendar se bistveno razlikuje od tiste zamisli	iz
sedemdesetih let. Takrat je bil mišljen kot objekt v katerem bi delovala različna mladinska društva in bi imeli osrednji prireditveni prostor, danes pa je mišljen predvsem kot mladinski hotel. Tako je vsaj slutiti iz izjav pristojnih, ki se natančnim odgovorom sicer izmikajo, češ da projekt pripravlja posebna delovna skupina pri Fakulteti za arhitekturo. Tako kot za kulturni dom tudi za Mladinski center Arrigoni velja, da nastaja v precej zaprtem krogu in je njegova vsebina ter podoba znana le izbrancem. Zagotovo pa ni pretirana trditev, da je mladinski center politično argumentiran objekt, ki ga lahko zasledimo v predvolilnih programih Socialnih demokratov in gibanja Mladi za Izolo.
je dejstvo, da območje marine še danes ni predmet koncesijske pogodbe in čeprav bi človek pomislil, da občina zaradi tega izgublja kar	nekaj
proračunskega denarja se lahko zgodi ravno obratno. Omenjeno podjetje namreč toži občino zaradi nekaterih investicij, v zadnjem času pa jih posebej jezi dejstvo, da je občina na svoja pleča prevzela gradnjo pomola B (pri hladilnici), ki bo omogočal komercialne in komunalne priveze. Na občini pravijo, da Marinvest nikoli ni bil znan investitor za ta objekt in da nima nobene pogodbe, ki bi mu to priznavala, druga stran seveda misli drugače. Na pomoč so poklicali tudi italijanskega ambasadorja v Sloveniji, napovedujejo pa tudi tožbo na evropskih sodiščih in grozijo s penah. Seveda pa je treba povedati, da so na občini le spremenili odlok o moratoriju na posege v prostor in tako dovolili vpis lastnine v novoodprti Amfori in prodajo trikotnika pred hotelom Delfin, ki'pa, vsaj zaenkrat, menda še nima kupca.
Hotel delfin
Pravzaprav jc zadovoljstvo napisati, da v dokaj umirjenih pogojih potekajo obnovitvena in nova gradbena dela pri hotelu Delfin. Doslej v zvezi z njihovimi predvidenimi in izpeljanimi investicijami ni bilo posebnih zapletov, če seveda pozabimo načrtovano gradnjo valobrana oziroma malega otočka s katerim bi rešili problem izpustov po hudourniku Ricorvo in delno zaščitili svojo plažo. Ministrstva se glede tega ne morejo dogovoriti, saj to področje pokrivajo vsaj trije zakoni, ki med seboj niso posebej kompatibilni.
Simonov zaliv
Hotelsko podjetje Simonov zaliv ima odprto pot za začetek gradnje	novega
hotela, sledili bodo premiki teniških igrišč in parkirišča, usoda apart hotela, ki naj bi zrasel pod Prešernovo,	pa
novinarju ni znana. Na ta objekt je bilo namreč največ pripomb, saj je pri nas že v navadi, da se apart hoteli po nekaj letih spremenijo v apartmajske stavbe, ki so devet mesecev na leto hiše strahov. Ob sprejemanju prostorskega dokumenta za to območje so imeli vrsto pripomb tudi stanovalci ob križišču Jagodje, saj jim je grozila sprememba prometnega režima a so vendarle dosegli za večino sprejemljiv dogovor. Iz prvotnega predloga lokacijskega načrta so med obravnavo izločili območje pod Belvederjem, kjer je bila predvidena gradnja hotela, čeprav brez znanega investitorja, zaradi odločnega nasprotovanja, predvsem mladih Izolanov, pa so ta del načrta, vključno z novo povezovalno cesto s Prešernove do plaže pod Belvederjem, umaknili na primernejši čas.
Belvedere
Marina
Lahko bi ji rekli tudi kraj nesrečnega imena. Že njeni začetki so bili povezani z dokaj nenavadnim prehodom predsednika izvršnega sveta na mesto direktorja bodoče marine, takoj potem, ko je občinska skupščina izglasovala omenjeni zazidalni načrt, v nadaljevanju pa se je dogajalo marsikaj o čemer bi akterji lahko napisali zares debelo knjigo spominov. Tudi danes, ko marino upravlja podjetje z italijanskim lastnikom, je nejasnosti kolikor hočete. Najbolj zanimivo
okitite




Območje
Belvedere
najmanj
pretolklo
zahtevno
hotelov se je z težavami skozi proceduro
spreminjanja
prostorskih
dokumentov. Velikih
le*-
pripomb na predvideno gradnjo novih objektov hotelskega kompleksa ni bilo, nekoliko sc je zapletalo le pri premikih ceste, ki zdaj pelje
Almanah izolske zemlie in zidov
skozi naselje tudi do individualnih hiš v Dobravi, vendar so s sosedi večino nesoglasij razrešili, kljub vsemu pa se je sprejemanje zavleklo, saj je bilo treba dogovoriti, kdo bo kril posamezne stroške, tudi za cesto, ki služi hotelu in prebivalcem. Investitorja pa je doletela še ena težava, ki mu jo je nakopal Rižanski vodovod z zahtevo po postavitvi vodnega zbiralnika, ki seveda še zdaleč ni poceni. Vendar pa je realno pričakovati, da bodo z gradbenimi deli le začeli po letošnji poletni turistični sezoni.
Odcep jagodje
. V !•; Drugi krak

r...
'S,' Tse s začenja v naši občini, namreč tisti od Jagodja proti ^ Luciji in Piranu, je , bil doslej že deležen V; lepega	števila
pripomb. Pa vendar
^	je treba priznati, da
‘L -	so
I	\
■ ■ ' j ...
so domači urejevalci
prostora, oboroženi z izkušnjami iz Pivola, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, ki bi vse skupaj dokončalo kar v projektivnem biroju, tokrat le pripravili celovitejšo obravnavo trase. In imeli so kaj slišati, posebej od tistih, ki naj bi jim cesta pobrala hiše ali gospodarska poslopja, pa tudi od naravovarstvenikov, ki so opozarjali na dejstvo, da ne morejo kar tako presekati vseh dolin v slovenski Istri. Na osnovi teh pripomb, ki so jih dopolnile še občinske strokovne službe, so na Ministrstvu le pripravili predlog trase, ki je za kakšnih 100 metrov skrajšal viadukt, za prav toliko podaljšal tunel ter na ta način namesto petih ruši le eno hišo ob cesti za Košterlag. Spremenili so tudi traso povezovalne ceste med Jagodjem in Šaredom, ki je zamaknjena v levo na vzhodno pobočje griča, kjer ni stanovanjskih hiš. V kratkem naj bi jo spet predstavili krajanom Jagodja, ki sicer pravijo, da bi morali z gradnjo počakati dokler ne bo zgrajen odcep hitre ceste med Koprom in Dragonjo, vendar tega filma verjetno ne bodo videli.
Univerza
Eden razvojno najpomembnejših projektov regije in naše občine je gotovo delovanje in širitev Primorske univerze, ki je trenutno res bolj naklonjena umeščanju v Koper a potrebuje tudi prostore za nove oddelke in predvsem za prebivanje študentov. Občina Izola je že od začetka podpirala projekt Univerze, nudila različne možne lokacije za posamezne oddelke fakultet, zaenkrat pa se lahko pohvalimo le z Visoko zdravstveno šolo ob izolski bolnišnici in napovedano preselitvijo oddelka prevajalstva v stari italijanski vrtec v drevoredu 1. maja. Za gradnjo študentskega kampusa (neke vrste študentsko naselje z objekti za študij) je občina namenila območje v Livadah (zahodno od osnovne šole), univerza pa je zaprosila za nekaj več zemljišča, kot je bilo najprej predvideno. V občini bodo najverjetneje pristali na to, saj si želijo več življenja v vse bolj spalnem naselju.
Neprofitna stanovanja
a
Nakup stanovanja v . Izoli je za kogarkoli velik	finančni
podvig, za mlado družino pa še avantura, ki jih zakreditira	za
ittflN I	desetletje
Tudi zato so pohvale vredni napori in denar, ki ga občina vlaga v gradnjo neprofitnih stanovanj. Tudi sodelovanje s Stanovanjskim skladom je bila dobra poslovna poteza, ki pa se je delno skvarila takrat, ko so načrtovalci narisali tudi tako velika stanovanja, da so si jih lahko privoščili res le tisti, ki stanovanjskih problemov nimajo. Za povrh pa so nekateri novi lastniki v kratkem času po tržni ceni prodali stanovanja, ki so jih kupili kot neprofitna, po polovično nižji ceni. Z novim pravilnikom naj bi v bodoče takšne transakcije
preprečili, saj naerava občina graditi še precej takšnih stanovanj. Žal ji je letošnji načrt za gradnjo 100 novih stanovanj prekrižalo Ministrstvo za finance, ki ne dovoli dodatnega zadolževanja, tako da bomo gradili polovico stanovanj manj. Ima pa občina že lokacijo za nove blok s takimi, mladim dostopnejšimi stanovanji. Gre za območje Livad med študentskim kampusom in apartmajskimi stanovanji na zahodu.
Smetišče
Na prvi pogled problema ni. Tudi dokumenti javnega podjetja Komunala so zagotavljali, da je izolsko smetišče dovolj veliko še za naslednjih deset let, kar je v primerjavi s Koprom in Piranom, kjer bi smetišči že morali zapreti, pravi luksuz. Toda, ta ocena se zdi malce pretirana pa tudi desetletje za urejanje tega problema ni prav dolgo obdobje. To bi vedela povedati izolska županja, ki vodi konzorcij Gojup, in ki se že vsaj tri leta trudi, da bi našel lokacijo za skupno depnijo za vse obalno kraške občine. Sežanski projekt jim je neslavno propadel, izkušnja iz Postojne pa opozarja, da bo težav še dovolj. Trenutno so strokovnjaki pripravili seznam šestih možnih lokacij za skupno deponijo, vendar si ne upajo v javnost z njimi, saj vedo, kaj to pomeni. Zato bodo najprej preverjali družbeno sprejemljivost (beri javno mnenje) vsake lokacije, zagotovo pa imajo na voljo, poleg splošnega, en sam konkreten a pomemben argument. Ljudem v okolici bodočega skupnega smetišča bodo morali plačati visoke odškodnine (beri rente).
Mimogrede: Izolska lokacija pod Kortami menda ni med »izbranimi«.
■v
Šared
Lokacijski načrt za Šared je že dobil brado. Javna obravnava je bila že ob koncu leta 2004 vendar čistopisa še vedno ni. To seveda najbolj jezi tiste, ki tam že živijo pa ne smejo početi nič konkretnega okoli ali na svojih hišah, saj razen vzdrževalnih del, brez prostorskega dokumenta, ni mogoče posegati v prostor. Jezi pa tudi bodoče Šaredine, ki čakajo da bi lahko zasadili prve lopate za bodoče hiše, ki bodo zelo spremenile podobo tega kraja, tako znotraj kot tudi na pogled iz doline. Kar nekaj pomembnih pripomb so imeli udeleženci javnih obravnav, ki iih ie oodnrla tudi krajevna skunnost in zdaj čakajo, kaj od tega bo prišlo v usklajen dokument, ko ga bodo dočakali. Glede na to, da so izdelovalci predlagali sprejemanje v dveh delih se zdi, da bodo morali »graditelji« še kar počakati, saj občina na tako rešitev ni pristala. Zapleta pa se tudi pri urejanju vodovoda, kjer nekateri nepopustljivo čuvajo svojo lastnino in ne dovolijo vkopavanja vodovoda na njihovem, še vedno ni povsem jasno, kako bo z njihovo lokalno čistilno napravo, še manj je znanega o tem, ali bodo res dobili novo dovozno cesto z bodočega odcepa Jagodje na bodoči hitri cesti. Tistim iz starega Jagodja že gredo lasje pokonci.
Korte in podeželje
Zaskrbljeno moramo ugotoviti, da v zvezi s prostorskimi posegi na podeželju,	z
izjemo Šareda	in
Pivola, ni moč napisati	nič
pretresljivega. To je po eni strani posledica dejstva, da se	na
podeželju bistveno manj dogaja (beri: gradi) kot v mestu, po drugi strani pa čas tam vendarle hiti počasneje in se o večini posegov krajani lažje dogovorijo. Tako je bilo z lokalnimi čistilnimi napravami oziroma komunalnimi priključki, Korte so pred kratkim dobile svoj prvi	blok
neprofitnih stanovanj, še naprej pa čakajo, da se jim spremenijo hišne številke na katerih piše, da so Dvori nad Izolo, nekateri zaselki pa ne premorejo niti poštene table z imenom. Večja investicija se je sicer napovedovala pri Baredih, kjer je znani koprski investitor načrtoval gradnjo	enega	od	petih	golf	igrišč	v	Slovenski	Istri, vendar so krajani in
naravovarstveniki	sprejem	takšnega	prostorskega dokumenta preprečili.
Glede na to, da je zdaj sam predsednik države pozval Piransko občino naj odstopi od gradnje golf igrišča v Sečovljah pa ne gre izključiti, da se bo takratna ideja spet vrnila v izolske občinske loge.
TO
POKROVITELJ
AMT
(Er
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Povsem druga slika je bila pri mladinkah, ki so turnir vzele zelo na lahko in neodgovorno. Takoj	prvi dvoboj so
nepričakovano 3:4 izgubile proti Merkurju, sledil je poraz 1:4 proti Fužinarju. V tretjem dvoboju bi zmaga 4:1 zadoščala za uvrstitev med štiri najboljše. Pri 3:1 je Fatoričeva izgubila z 2:3 proti Humarjevi in se tako, kljub zmagi 4:3 proti Iskriavtoelektriki iz Vrtojbe nismo uvrstili med štiri najboljše. V nedeljo so mladinke 4:2 premagale Vesno iz Zaloga in s 4:1 Ilirijo izLjubljane ter tako osvojile končno 6. mesto.
Za ekipo so nastopile Kristin Fatorič, Nika Marušič in Alenka Ačimovič.
KOŠARKA 3. SKL
(12:22,10:14,16:14,11:261
Mladi izolski košarkarji so izgubili prvo tekmo proti favorizirani ekipi uz Trzina, ki ima resne ambicije napredovati v drugoligaško prvenstvo. Pa vendar naši niso bili toliko slabši nasprotnik kot bi sodili po rezultatu. Prej bi lahko rekli, da so s preveč strahu stopili na parket, saj bi z odločnejšo igro lahko iztržili boljši rezultat.
Naslednjo tekmo bodo Izolani igrali v Livadah v soboto 21. januarja. Navijači, pridite in pomagajte jim k novi zmagi.
V	soboto, 7.1.2006, so igrali mladi košarkarji KK Izola.
V	Kopru na OŠ JPV sta letnika 1993 in 1994 (K. Blaško, L. Blaževič, T. Cerkvenik, N. Černač, T. Hribar, B. Jelič, A. Novak, M. Radanovič, K. Skočir, T. Špoljarič) odigrala dve tekmi v okviru obalno-kraške lige.
V	prvi so kljub nemotivirani in zaspani igri premagali ekipo iz Pirana (32 : 20).
V	drugi pa so tekmeci iz Postojne nadigrali naše košarkarje, ki so se - utrujeni od predolgih počitnic - vdali porazu. (17 : 39)
Največkrat sta uspešno zadela koš Tadej C. in Tilen H.
Mlajša letnika 1995 in 1996 (K. Blaško, L. Blaževič, T. Černač, J. Kocjančič, D. Koradin, D. Kuzmanovič, M. Mittendorfer, M. Momčilovič, A. Novak, P. Volk) pa sta v Livadah gladko premagala Ajdovščino v okviru Lige prijateljstva z rezultatom 54 : 17. Najboljša strelca sta bila Tine Č. in Martin M., čeprav so tokrat vsi igralci prišli do točk. (J.M.)
NAIPOPULARNEIŠI ŠPORTNIKI IZOLE
Podelitev priznani najpopularnejšim športnicam in športnikom Izole bo
v ponedeljek, 16. januarja ob 18. uri
v predverju Kulturnega doma v Izoli Športniki, trenerii, navijači ste iskreno vabljeni.
Do sobote pa seveda še naprej glasujte za svoje.
Rallv
IEHEH P0TU1E V MONTE CARLO
Ko se bodo 19. januarja na prvi dirki nove sezone svetovnega prvenstva v reliju v Monte Carlu na ceste zapeljali najboljši dirkači na svetu, bo med njimi tudi Andrej Jereb. Slovenskemu državnemu prvaku se je izpolnila večletna želja po nastopih v elitni konkurenci, za prvo nalogo pa si je zadal predvsem prihod v cilj tradicionalne, letos že 74. preizkušnje v okolici monaške kneževine, ene najnapornejših dirk v koledarju SP v reliju.
Z nastopom med elito se je najboljši slovenski reli voznik zadnjih let spogledoval že nekaj let, nastop na reliju Monte Carlo pa zanj predstavlja poseben izziv: "Monte Carlo je bil moja tiha želja že nekaj let. Reli je zelo nepredvidljiv, spominja na Švedsko in kar se tekmovalnih lastnosti tiče, nam ne bo lahko." Jereb je pred tremi leti na Monteju nastopil kot izvidnik za hrvaško posadko, vendar bo od takrat prevoženih litrostnih preizkušenj letos na sporedu le ena, pa še ta v drugi smeri, tako da si s temi izkušnjami ne bo mogel prav veliko pomagati. Njegov sovoznik Miran Kacin se prav tako zaveda, da bo nastop na reliju pomenil povsem novo izkušnjo: "Reli je eden najbolj zahtevnih na svetu, tako po tekmovalni kot logistični plati. Zahteva precej več priprav kot reliji državnega prvenstva, specialna pravila na SP pa to še zaokrožujejo. To je korak naprej za našo ekipo."
Športni direktor ekipe Dunlop OMV Racing je nekdanji reli voznik Brane Kuzmič. "Ekipa se je izkazala na nedavni prireditvi v Bologni. Andreju ne manjka izkušenj, naš cilj pa je bil že
pred leti, da bi nekoč nastopili na reliju za SP. Prepričan sem, da bomo prišli na cilj, osebno pa mislim, da lahko pridemo med prve štiri v skupini N," je bil Kuezmič optimističen v napovedih, vendar je aktivni udeleženec projekta njegove želje nekoliko znižal. "Zame je velik uspeh že to, da so nas sploh sprejeli na dirko. Želim si priti na cilj, kar je lahko v razmerah, kakršne so na tem reliju, zelo težko. Želim si na tistih hitrostnih preizkušnjah, ki mi bodo odgovarjale, doseči boljši rezultat v svoji skupini, pri končni uvrstitvi pa bi bil zelo vesel osmega mesta v moji skupini." V skupini N, kjer bo s Subarujem Imprezo SXI tekmoval Jereb, bo nastopilo 15 tekmovalcev.
Naloga, ki so si jo zadali v moštvu, bo zelo zahtevna. V projektu Monte Carlo bo sodelovalo 20 ljudi, Jereb in Kacin se bosta v kneževino kot prva podala že to nedeljo. Nastop na reliju za SP bo nedvomno tudi velik finančni zalogaj, čeprav Jereb številk na predstavitvi projekta v Ljubljani še ni želel izdati: "Stroški so ogromni, kalkulacije še nismo delali, da se ne bi morda že pred začetkom ustrašili. Šele po dirki bomo videli, koliko to res stane. Že startnine znašajo od 4.000 do 32.000 evrov, na srečo so za nas bolj na spodnjem koncu," je pojasnil Jereb.
Reli v Monte Carlu se bo z ogledi proge začel 17. in 18. januarja, 19. bosta na sporedu "shakedown", zadnji tehnični pregled avtomobilov pred relijem ter ceremonialni start, od petka do nedelje pa sledijo trije dnevi s po šestimi napornimi hitrostnimi preizkušnjami (skupna dolžina relija je 1.300 km) v okolici kneževine. (Delo)
Zennanje konj v Strunjanu 2005
Člani konjeniškega Kluba Medljan smo se letos že 3 leto, na dan Sv. Štefana - zaščitnika konj udeležili žegnanja konj v Strunjanu. Prejšnja leta smo namreč jahali na žegnanje v Zanigrad nad Hrastovljami. Toda ker nam skoraj nobeno leto vreme ni bilo naklonjeno in je pot do tja dolga in naporna, smo se odločili, da oživimo ta stari običaj tudi na obali.
V ponedeljek, 26.12.2005, je 14 jahačev odjezdilo iz Medljana preko Male Seve, dela Parencane ter po strunjanski dolini čez križišče v Strunjanu do cerkvice Marijinega Prikazanja, ki leži na griču pod znamenitim križem v Strunjanu.
Pater Nikolaj je v zelenem oljčnem nasadu pred cerkvico blagoslovil konje in jahače ter jim za spomin podaril medaljo, sol in blagoslovljeno vodo. Prijetno smo bili presenečeni, saj smo po končanem obredu bili povabljeni na kislo zelje in klobase, ki so se v ne preveč sončnem vremenu zelo prilegle.
Odjezdili smo še do hotela Krka, kjer so nas počastili s kozarcem žlahtnega vina. Nato smo odjezdili proti Medljanu, spravili konjičke v hlev. Dan smo zaključili z domačimi njoki in golažem na ranču Montecalvo, pri Kokotu in Ljubi.(Sara Rutar)
Pred 95 leti je padel Rusjan
DVE DELEGACIJI ZA ENEGA LETALCA
Letos mineva 95 let odkar je v Beogradu umrl Edvard Rusjan, prvi motorni pilot med Slovenci. Umrl je zaradi konstrukcijske okvare na zadnjem izmed osmih letal, ki sta jih dokončala skupaj z bratom Josipom.
V nedeljo 8. januarja, dan pred obletnico smrti so njegov grob obiskali ljubitelji letalstva - člani Združenja slovenskih častnikov iz Brežic. Z njimi sta bila tudi Edvardova nečakinja Grazia Rusjan in publicist Vili Prinčič iz Gorice. Skupini so se pridružili še diplomatski predstavniki iz naše ambasade v Beogradu: namestnica veleposlanika gospa Jadranka Šturm Kocjan ter vojaški ataše polkovnik Franc Ošljak. S strani domačinov so se slovesnosti udeležili nekdanji predsednik letalske zveze Jugoslavije, upokojeni general Stevan Mirkovič, sedanji sekretar Djordje Vuletič, predstavniki nekaterih drugih letalskih organizacij in več slovenskih in lokalnih novinarjev.
Na krajši slovesnosti so obiskovalci položili vence in cvetje, Srečko Gombač, avtor knjige Brata Edvard in Josip Rusjan pa je povedal nekaj besed o obeh bratih ter njihovem pomenu za slovenski letalski razvoj. Ob tem se je tudi zahvalil vsem tistim, ki so v preteklih desetletjih skrbeli, da seje Edvardov grob ohranil.
S strani gostiteljev sta govorila nekdanji direktor beograjskega letalskega muzeja in zgodovinar Čedomir Janjič ter sekretar Združenja za negovanje letalske tradicije iz Beograda Ljubiša Djordjevič.
Ob tej priložnosti so domačini poskrbeli tudi za to, da se je grob očedil in obnovil napis na njem. Naslednjega dne so skupaj s predstavniki mesta Beograd grob obiskali tudi predstavniki mestne občine Nova Gorica pod vodstvom župana Mirka Brulca (S.G.)
PRODAJNA RAZSTAVA
UMETNIKI ZA KARITAS
GALERIJA HERMAN PEČARIČ, PIRAN Otvoritev: ponedeljek, 23. januar 2006 ob 18.30
Obalne galerije Piran v sodelovanju s Škofijsko Karitas Koper organizirajo v piranski Galeriji Herman Pečarič otvoritev prodajne razstave likovnih del, ustvarjenih na XI. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu.
V ponedeljek, 23. januarja 2006 ob 18,30 vabimo v GALERIJO HERMAN PEČARIČ V PIRAN na odprtje prodajne razstave UMETNIKI ZA KARITAS.
Razstavo bo odprla piranska županja Vojka Štular. Prisotne bo pozdravil koprski škof Metod Pirih, prireditev bodo obogatili pevci -otroci Osnovne šole Ciril Kosmač iz Pirana, o pomoči otrokom in vsebini projekta Umetniki za karitas bo spregovorila Jožica Ličen, udeležence kolonije - umetnike bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.
Avgusta so se XI. mednarodne likovne kolonije UMETNIKI ZA KARITAS udeležili: Alina Asberga, Miha Boljka, Anka Hribar Košmerl, Azad Karim, Marta Jakopič Kunaver, Suzanne Kiraly Moss, Sumiko Kiyohara, Benjamin Kumprej, Nuša Lapajne, Polde Oblak Jurij Selan,Jože Stražar, Maja Šubic in Nina Zuljan. Za en dan se je udeležencem, kot darovalci, pridružilo še 74 slikarjev in kiparjev in nastalo je 141 likovnih del.
Katalog in reprodukcije so-na ■http://ww,rkc,si karitas;KP/umetniki index,html,-
LJUBLJANSKI ROCKNROLL
V zadnjih nekaj dneh sta se v shoto klubu zgodila dva med seboj zelo različna koncerta. V petek sta se direktno iz prestolnice v podbelvedersko dolino pripeljali dve zelo rock'n'roll zasedbi. Kot prvi so se na oder prikobacali The real things. Štiričlanska zasedba je pokazala kar nekaj dobrih vrlin, dober garažni vokal, odlično solo kitaro in kar nekaj prav lepih stvaritev. Skoraj prazen shoto klub jih je seveda lepo sprejel in prijetno nagradil z lepo vzgojenim aplavzom in tudi kakšno bučno pohvalo.
Za njimi pa so nastopili prav tako ljubljanski Thunderbabies.
Osnovna rock'nroll zasedba, torej [trio, je začela zelo podjetno, se je pa s časom izgubila v lastni omaki. Komadi so delovali feablonasto enaki, ritem sekcija pa kot odsotna. Pohvalimo lahko le vodjo skupine Braneta, saj je takorekoč sam s svojim stasom in energijo držal na nogah lastno skupino.
TAKO PA MAKEDONCI
Ponedeljek je bil dan za hardeore. Nastopile so namreč tri makedonske skupine, ki si delijo straight-edge ideologijo, glasbeni žanr, kombi, turnejo in tudi večino članov skupin.
V bistvu je bila edina razlika teh treh zasedb vokalist, ostali člani pa so čez cel koncert ostali kar na odru.
Prvi so nastopiliThishoim* is propaiHMl in zelo dobro načeli slušne aparate prisotne publike. Po kakšnih dvajsetih minutah so na oder priskakli Demoncrats in pokazali, da se tudi punce lahko dobro znajdejo v vlogi kričečih in vreščečih hardeore vokalistov. Kot zadnji in najpomembnejši pa so nastopili bolj trasheore naravnaniFPO. 20 sekundne skladbe so odlično povezovali z dolgimi govori, ugotovitvami, anekdotami in podobnimi socialno ideološkimi zadevami. Glasba je bila na nivoju, publika je bila odlično razpoložena in skupina je delovala izjemno prijetno in zabavno. Pa še razmišljati so nam dali. In to je načeloma vse, kar lahko človek pričakuje na ponedeljkovih koncertih. Poleg zabave, seveda._______
;i:inn
rl* j h ^	J ^ 1
petek 13*01 »2006 ob 22.30
Hard.com (celje)
Oimension Perdida (obala!
Hard.com je plod sodelovanja bivših članov med seboj zelo različnih StroluikolT. Itos Niillius in l\omi. Mirno lahko pritrdimo, da so novost na domači alternativni glasbeni sceni, saj so verjetno edini zelo klasični rock ansambel, ki ne uporablja kitar. Bobni, bas vokal in kupi elektronike tvorijo bistvo njihovega zvoka, ki se giblje med prihodnostjo in preteklostjo. Pred kratkim so izdali prvenec "setup" in končno so se odločili, da je čas, da ga predstavijo tudi obalnim koncertnim navdušencem.
Dimension perdida so zanimiva obalna rock zasedba, ki jo sestavljajo člani prav tako obalnih I\o llalila in Folpov, z dodatkom ene redkih obalnih vokalistk, ki ni klon obalnemu ženskemu vokalnemu sindromu. Pohvalno.
Prispevek: 800 sit.
Petek, 13. januarja ob 20.00, kulturni dom Izola
Sng Nova Gorica in Kosovelov dom Sežana
Radoslav Zlatan Doriae
KAKO SNO IMELI RADI TOVARIŠA TITA
Režiser: Marjan Bevk
Igrajo : Gojmir Lešnjak Goje, Teja Glažar, Miha Nemec, Branko Ličen Nova uspešnica, duhovit prikaz druge polovice prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji. Dogajanje je postavljeno v današnji čas: dva zaljubljenca v "lik in delo največjega sina naših narodov in narodnosti", v Bifeju pri tovarišu Titu, proslavljata Titov rojstni dan, nekdanji dan mladosti.. Avtor se enako posmehuje privržencem Tita, kot njegovim nasprotnikom ...Duhovita igra Gojmiija Lešnjaka Gojca prikaže širok razpon zniansiranih izraznih sredstev radoživega komedijanta, imitatorja in kdaj tudi hrupnega ljudskega burkeža..
Vstopnina: v predprodaji: 2.300 SIT, študentje, upokojenci: 2.100 Sit, na dan predstave: 2.500 Sit, popusti: 2.300 Sit. Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga Izola, tel. 641 84 39 7 od 10.00 do 12.00 od 17.00 do 19.00 sobota od 10.00 do 12.00
Na predvečer župnijskega praznika, ko goduje
zavetnik fare sv. Anton Puščavnik,
V PONEDELJEK, 16.1.2006,
OB 18.30
Župnija Korte prisrčno vabi na
BOŽIČNI KONCERT KVARTETA SEDEM PlUS
V ŽUPNIJSKO CERKEV V KORTAH.
Tenorista Danilo Japelj in Edvin Panger, baritonist Leon Bučar in basist Steljo Grbec bodo izvajali božične pesmi iz svetovne zakladnice v sebi lastnih značilnih priredbah, in črnske duhovne pesmi.
Petek 13.01.06. ob 18:00 KIŠD (Pod stadionom v Izoli)
Večer azijskega filma
Vabljeni na ogled filma režiserja Kirn Ki-duk-a (Južna Koreja) z naslovom Samaria (Samarian girl) - 2004. Vstop prost.
Petek 13.01.06. ob 21:00 Multimedijski prostor KT1
V sklopu glasbenih eventov E-rotica se bo odvijal nov koncept umetniškega ustvarjanja z naslovom I NT ER-AKT.
Mladi umetnik bo slikal ženski model v živo. Za glasbene užitke pa bo skrbel DJ Exo Beltram. Podarite si večer domišljije in senzualnostil!!!
Prijetno vabljeni v dezdp knjig v izolsko knjigarno,
\cUla Štok- Vojska
ISTRSKE
'A
liBs
kjer si knjige lahko v miru pogledate in se o njih pogovorite.
Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili.
V četrtek, 12. januarja 2006 ob 17. uri,
bo na sporedu pravljica, Francija Rogača
j . j. »Prašiček in čarobna zvezdica «
Po pravljici se bodo otroci prijetno zabavali. Pravljične urice vodi Elka Sabadin.
URNIKI od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135
KINO ODEON ■ Art kino
12.-13.12006 ib 20.30 ter 1U200Blb1l.3l DREVO SORODNIH DUŠ
leiiii ia scenarij: Haimi Kaiase / lirali: Kihni Fuhunaia. raka loifi, Katsahisa Kamase, Kaimi Kaaase, Kanalu limchi
Štiričlanska družina Aso - mati, oče in sinova dvojčka - živi v stanovanjski četrti starodavne japonske prestolnice Nare. Nekega poletnega dne, na dan festivala, posvečenega bogu Jizo (zaščitniku otrok, nosečnic in popotnikov), Kei, eden izmed dvojčkov, nenadoma izgine ... Kakor bi ga vzeli bogovi. Tistega dne življenje družine zastane. Pet let zatem; sedemnajstletni Shun je zdaj dijak, obiskuje tudi umetniški krožek. Slika portret svojega brata v naravni velikosti. S prijateljico iz otroštva, Yu, sta si zelo blizu, toda boleče skrivnosti jima onemogočajo, da bi njuno prijateljstvo dobilo krila. Yu nekega dne izve podrobnosti o svojem rojstvu, Shun pa se seznani z bratovo usodo. Skrivnosti, zaklenjene globoko v njunih srcih, počasi izgubljajo svojo dušečo moč.
12-13.12006Ib 17JI0 Ih U.12006lb2030 Ul 1S.-16.t2006lb17.00 KING K0NG
Reliji: Peter hekson / Igrajo: Kiomi mm, lick Blick Urice Brodi, Ind« Serkis, lisic Bel, Kvle Cbinilier, lobu Cbin idr.
H.12006 ibio.30 Drevo sorodnih duš 1020.30 King Kong
15.12006	ib nno King Kong 1020.30 Popolni preobrat
16.12006	ibiuoKing Kong 102030 Popolni preobrat
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava nakita, okrasnih in uporabnih predmetov
V vitrini ustvarjalnosti svoje izdelke razstavljajo: Marina Kurtin, Dori Burubu, Julija Švagelj Mežnar, Lili Stevanovič, Snježana Karinja, Metka Žugelj, Ida Polh
fotografska razstava- Pretorska palača v Kopru
JAKA JERAŠA »Hotel Palače«
galerija
ART SOCIETV
razstavlja nemška slikarka
MARA
17.1.2006 n iB3oPopolni preobrat
ob 20.30 Ljubljana je ljubljena
Scenarij in režija: Matjaž Klopčič Pomočnik režiserja: Martin Turk Igrajo: Kristijan Guček, Iva Krajnc, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Polde Bibič,
Ivanka Mežan, Barbka Cerar, Ivo Ban, Dare Valič, Slavko Cetjak,
Mirjam Korbar Žlajpah, Štefka Drolc, Zlatko Šugman, Radko Polič, Matija Vastl, Ivo Godnič,
Janez Škof, Demeter Bitenc idr.
16.1211610 nat Popolni preobrat 2io 6.36 Ljubljana je ljubljena
Zgodbe, ki jih piše življenje
KO IMA HUDIČDMLADE IIH IMA VELIKO
Občina Izola je ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta razdelila lepo število neprofitnih stanovanj do katerih so prišli upravičenci, ki so se javili na razpis, ki je bil objavljen marca lani. Seveda so vsi, ki so na ta način lahko rešili svoj stanovanjski problem zadovoljni, tisti, ki niso šli skozi sito posebne komisije pa imajo seveda veliko pripomb. Mnoge so zelo subjektivne narave, mi pa smo izbrali zgodbo ene od prosilk, ki ni uspela niti s pritožbo na drugostopenjskem organu in je zdaj spet pred tem, da si bo morala iskati nov podnajemniško stanovanje zase in za hčerko. Njena zgodba je naslednja:
Doma sem iz Izole, po poklicu sem vzgojiteljica, imam sestro ter ločena starša. Za njuno ločitev je bil kriv alkohol in nerazumevanje v družini, midve s sestro sva rešitev našli v tem, da sva šli na svoje, mati se je ločila od očeta. Sestra si je ustvarila družino v domačem kraju, jaz pa sem se poročila in odselila iz Izole. Z možem sva dobila sina in hčer, mož je bil ambiciozen podjetnik, jaz pa sem bila zaposlena in hkrati formalno lastnica njegovega podjetja. V začetku devetdesetih je seveda še nekako šlo, potem pa so se začele težave v poslovanju, skupaj z njimi pa tudi težave v družinskih odnosih, tako da je postalo življenje v družini zame, posebej pa za otroka neznosno. Lepega dne sem morala enostavno zbežati od doma, da bi se izognila nasilju, o čemer je bila obveščena tudi policija, tako tista v kraju kjer smo živeli kot kasneje ta v Izoli, kamor sem se zatekla s hčerjo, medtem ko je sin moral ostal pri očetu.
V	Izoli me je pod streho sprejela sestra, ki pa je medtem že imela svojo družino z dvema otrokoma, k ločenim staršem pa nisem mogla, saj mati živi pri drugem moškem, oče pa v majhnem stanovanju. Življenje pri njem je, za naju s hčerko, ki je medtem postala srednješolka, nemogoče. Poiskala sem službo in zdaj že nekaj let delam kot vzgojiteljica v vrtcu, hčerka pa obiskuje srednjo šolo in je odlična učenka, kljub temu, da živiva v nenehnem strahu in v nemogočih pogojih.
Ob ločitvi se namreč nisem zavedala, da bodo vsi dolgovi izhajajoči iz moževega poslovanja končali pri meni, kot lastnici, čeprav samo formalni, njegovega podjetja. In tako so se nadme zgrnili milijonski dolgovi, ki mi mesečno od plače poberejo toliko, kolikor je zakonsko dovoljeno, kar pomeni, da nama s hčerko ostane denarja zgolj za preživetje. Seveda bi bili pripravljeni sprejeti to žrtev, če istočasno ne bi morali plačevati najemnine za podnajemniško stanovanje, te najemnine pa so v Izoli izredno visoke. Tako se pač seliva iz enega podnajemniškega stanovanja v drugo, ob začetku poletja sva običajno na cesti, saj lastniki oddajajo stanovanja turistom, doslej pa sva v treh letih zamenjali že pet podnajemniških stanovanj, povrhu vsega pa sva še vedno izpostavljeni grožnjam bivšega moža. Tudi sin, ki prihaja k nama na obisk, bi želel živeti z nama, vendar mu enostavno ne morem nuditi normalnih, najosnovnejših pogojev življenja.
Zato sem se tudi prijavila na razpis Občine Izola za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Ko je komisija Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine, ki je ocenjevala bivalne pogoje prosilcev prišla k nama na ogled je bilo to neposredno potem, ko sva morala zapustiti majhno podnajemniško sobo, saj jo je lastnik potreboval zase, pomagal pa nama je sodelavec, ki nama je začasno odstopil stanovanje v stari hiši, preden se je lotil obnavljanja, saj je odpadel strop in se je prejšnja podnajemnica v strahu odselila. Midve sva morali sprejeti to rešitev, žal pa je stanovanje večje in tako je komisija dejansko ocenila njegovo stanovanje in ugotovila, da iz naslova kvalitete bivanja ne moreva prejeti nič točk. Prav tako nisem dobila dodatnih točk na račun življenja v nasilju, saj nisem zbežala v varno hišo, niti se z mano niso ukvarjale socialne službe ampak sem si skušala pomagati sama. Tako sem na koncu prejela premalo točk, da bi me uvrstili na prednostno listo na kar sem se seveda pritožila županji kot drugostopenjskemu organu.
V	zvezi z bivališčem seveda nisem imela kaj dodati, razen tega, da se bova v kratkem spet selili, saj sodelavec čaka toplejše dni za začetek sanacije stanovanja, v zvezi z nasiljem v družini pa sem dodala še policijske zapisnike v zvezi z ovadbami zoper bivšega moža. Drugostopenjski organ je ocenil, da omenjeni zapisniki ne zadoščajo, kvaliteta bivanja se ni spremenila, pa tudi plača, ki jo prejemam je povprečna, čeprav mi v resnici, zaradi bančnih blokad, ostane le njen del.
Tako sem pravzaprav tepena na vseh straneh in ugotavljam, da bi mi bilo veliko lažje, če enostavno ne bi bila v službi, saj zdaj nisem upravičena niti do nobene od oblik socialne pomoči, ker pač imam dovolj visok dohodek, ki pa ga v resnici nimam. Razen tega bi dobila dodatne točke kot nezaposlena, bila bi obravnavana s strani socialnih služb, te bi mi iskale tudi stanovanje in še kaj. Ker pa ne želim biti v breme Centru za socialno delo niti proračunu sem na koncu izpadla z liste prosilcev za neprofitno stanovanje.
Prosilka se je na sklep županje, kot drugostopenjskega organa, pritožila na Upravno sodišče, saj je prepričana, da si je s svojim delom, skrbjo za družino in življenjsko izkušnjo, ki jo je preživela, zaslužila drugačno ovrednotenje ob pripravi prednostne liste. Predvsem pa verjame, da bi s hčerko, ki je nadvse vzorna učenka in si zasluži lepšo mladost, vendarle lahko bili deležni tudi pomoči občine Izola, ki ima v Sloveniji podobo kraja, ki zna poskrbeti za ljudi, ki jim življenje ni bilo najbolj naklonjeno.
AVTOMOBILISTOM V OPOZORILO
Policijsko poročilo, ki ga objavljamo v nadaljevanju k sreči nima nobene zveze z Izolo. Dogajalo se je namreč pri Bertokih, udeleženi niso bili Izolani, a je tudi res, da je vsak dan na tistem delu hitre ceste veliko število bralcev tega časopisa in zato je prav, da tudi s tem zapisom opozorimo na to, kako pomembna je varna vožnja in predvsem v arnostna razdalja pri velikih hitrostih. Sicer pa preberite, kaj se je včeraj zjutraj dogajalo na tem delu hitre ceste.
JUTRANJA MORA NA OBALNI HITRI CESTI
V sredo dne 11/1-2006 ob 05.55 uri se je na cesti A-l, koprski štiripasovnici, pri km 0.500, v bližini Bertokov zgodila hujša prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. V nesreči je bila ena oseba huje telesno poškodovana in sicer 24-letni voznik osebnega avtomobila iz Hrvatinov ter dve osebi lažje telesno poškodovani. Po nestrokovni oceni je na udeleženih vozilih, troje osebnih avtomobilov in tovorni avtomobil, nastala materialna škoda približno 3,5 Mio Sit. 21-letni voznik tovornega avtomobila Celjskih mesnin iz okolice Celja je vozil v smeri proti Kopru in hitrosti vožnje ni prilagodil svojim sposobnostim, značilnostim prometa ter značilnostim vozila in tovora. Ko je neznani voznik neznanega vozila, po njegovi izjavi, pred njim z vozilom zmanjšal hitrost je zapeljal v levo in izgubil oblast nad vozilom. Po nekaj manj kot 70 m zanašanja je s sprednjim delom trčil v kovinsko ograjo. Po trčenju je tovorno vozilo pričelo obračati okoli svoje osi tako, da je še večkrat trčilo v kovinsko ograjo ob levem robu in obstalo obrnjeno pravokotno na vozišče. Ob 05.55 uri je iz Škofij proti Kopru po istem prometnem pasu pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je močno zaviral v dolžini nekaj več kot 7 m in po nekaj več kot 22 metrih trčil s sprednjim delom v zadnji desni bočni del tovornega vozila in to ravno takrat, ko je pomočnik vodje izmene OKC vozniku tovornjaka dajal napotke, kako naj zavaruje sebe in vozilo. Osebni avtomobil je po trčenju odbilo v levo, kjer je po nekaj več kot 16 m trčilo v kovinsko ograjo, od tam pa je vozilo odbilo v desno, kjer je obstalo ob desnem robu obrnjeno pravokotno na vozišče. Za tem osebnim avtomobilom je vozil 47-letni voznik osebnega avtomobila iz Kožarja, ki je, ko je opazil, da je prišlo do trčenja, z vozilom zapeljal v levo na levi prometni pas v trenutku, ko je po njem vozila voznica osebnega avtomobila iz Podgrada, katera je kljub zaviranju s sprednjim delom vozila trčila v zadnji del vozila voznika iz Kožarja, ki ga je odbilo v desno tako, da je s sprednjim delom oplazilo osebni avtomobil Hrvatinčana. Hrvatinčan je bil v nezgodi huje telesno poškodovan, Celjan, voznik tovornega avtomobila je bil lažje telesno poškodovan in po nudeni prvi pomoči odpuščen iz izolske bolnišnice. Voznik osebnega avtomobila iz Kožarja je bil lažje telesno poškodovan in je sam poiskal zdravniško pomoč.
Tovorno vozilo Celjskih mesnin je bilo natovorjeno z mesnimi izdelki, ki so ob trčenju padli iz vozila in se razsuli po vozišču. Poleg gasilcev, reševalcev, AMZS in AC baza Kozina je prišla na kraj tudi veterinarska inšpektorica.
NADALJEVANJE SLEDI
Ob 09.33 uri se je na isti cesti zgodila še ena prometna nesreča in sicer huda prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, materialna škoda na vozilih pa po nestrokovni oceni znaša 750.000,00 sit.
25-letna voznica osebnega avtomobil, tujka, ki začasno stanuje v okolici Črnega kala je vozila osebni avtomobil iz smeri Kozine proti Kopru po levem prehitevalnem pasu desnega smernega vozišča. Ko je pripeljala mimo priključka avtoceste iz mejnega prehoda Škofije proti Bertokom, kjer je stala kolona vozil na obeh prometnih pasovih zaradi zgoraj opisane prometne nesreče, ki se je pripetila približno 1 km naprej, ni prilagodila hitrosti svojim sposobnostim in prometnim razmeram na cesti ter gostoti prometa. Na portalu iz tunela Dekani mimo katerega je vozila je bil napis SPLOŠNA NEVARNOST in omejitev hitrosti na 80 km/h ter UPOŠTEVAJTE VARNOSTNO RAZDALJO. Voznica je pripeljala do stoječe kolone vozil z veliko hitrostjo in s sprednjim delom svojega vozila silovito trčila v zadnji del tovornega vozila s katerim je 35-letni voznik iz okolice Šempetra pri Gorici stal zadnji v koloni vozil. Po trčenju je ostala voznica osebnega avtomobila ukleščena v vozilu in so jo iz njega rešili koprski>asilci. IPOI.ICIJSKA UPRAVA KOPER!____________
KRIMINALNE
POMLAD PRIHAJA
Neznani storilec je vlomil v poljski objekt, vendar se, kljub prihajajoči pomladi, ni lotil poljskih opravil ampak se je lotil električnega orodja, ki gaje tam našel. Lastnik pa ga ni našel več.
FRIENDS
V zasebnem stanovanju je prišlo do prepira med družinskimi' člani, približno takšnega ali malo ostrejšega kot v kakšni znani ameriški tv nadaljevanki. Ker pa so naše stene sicer debele a dobro prevodne so jih slišali tudi naokoli in tako so si prislužili obdolžilni predlog zaradi kršenja javnega reda in miru. Zaradi pogostih kršitev te vrste bodo o the dogodkih in svojih zapažanjih pismeno obvestili tudi Center za socialno dq]o.
TUJEGA NOČEMO
Izolan je sporočil, da se je neznani moški pripeljal pred njihov blok in iz svojega osebnega avtomobila odložil svoje smeti v njihov kontejner. Plačnik kontejnerja in storitev komunale ga je opozoril, da se to ne počne, ker je to vendar njihov kontejner, vendar ga je neznani okupator najprej ozmerjal in ga na koncu še odrinil, sedel v avto ter se odpeljal. Policiste zanima, kdo je bil ta junak, saj tujega nočemo a gvojega tudi ne damo.
PODEŽELSKI ROPAR
Včasih se je na vasi kradlo krompir in kvečjemu grozdje, zdaj pa so se tudi tam tatiči modernizirali. Eden takih je vlomil v osnovno šolo v Kortah in ukradel računalnik z LCD zaslonom. V skladišče kmetijskega orodja pa ni vlomil.
MOTORJA SO NAŠLI
Poročali smo že, da so preko novega leta neznanci odpeljali dve motorni kolesi, ki sta bili last avtošole Zulič. Obe kolesi so zdaj odkrili na območju policijske postaje Koper in storilce kazensko ovadili.
MOTO JE ŠOV
Vse kaže da prihaja pomlad in so motorji vse bolj zanimivi. Tako je neznanec pred dnevi ukradel kolo z motorjem znamke Malaguti, reg. številke KP P2-113, črne barve. Če ga kje vidite pokličite zadnje tri številke z registrske tablice.
VIDELA GA JE NA TV
Izolanka je policistom ovadila gradbenega velemojstra, ovadila pa ga je zaradi goljufije. Omenjeni velemojster je namreč novembra meseca dobil 1.250.000 tolarjev predplačila za pokritje strehe in barvanje fasade. Velemojster se je lotil dela a ga je opravil bolj za silo kot zares , zdaj pa se naročnici izmika in se ji ne oglaša več. Jezna naročnica pa je med gledanjem POP TV nepričakovano izvedela, da je isti velemojster ogoljufal že več ljudi, zato se je pridružila vrsti.
SNAJPERIST IZ LIVAD?
Sarajevo je daleč a snajperisti so očitno med nami, saj je neznanec s strelnim orožjem prestrelil prometni znak na Dantejevi ulici in celo semafor za pešce na južnicesti. Vrabcev in golobov niso šteli.
NON PASARA
Neznanec je vlomil v pasaro (čoln za nevedneže). V čolnu seveda ni bilo prav veliko stvari pa je pobral posodo za gorivo in dokumente. Kaj mu bodo koristili se ne ve, saj z njimi ne bo prav daleč passaral.
POČASNO ZDRAVLJENJE?
Pacient se je v bolnici razburjal, ker po njegovem mnenju ni bil dovolj hitro deležen zdravniške pomoči. Razburjal se je tako, da je vse skupaj prešlo že v sfero kršenja javnega reda in miru. Potem so policisti poskrbeli, da bo moral k sodniku, zdravniki pa so ga zadržali na zdravljenju.
KO SE RAZJEZI JOE
Malo po kavbojsko se je dogajalo v enem od lokalov pod stadionom. Najprej so se nekateri gostje med seboj sprli, potem je eden od njih izvlekel pištolo in ustrelil z njo. Seveda so hitro prihiteli policisti in na tleh našli tulce zračne pištole, ki sicer ni kot prava pištola a je še vedno pištola in še vedno orožje, ki se ga ne sme nositi okrog, kaj šele streljati z njim.
ALKO LESTVICA
Alkoholno smo bili tokrat zelo vzdržni, saj je le en voznik napihal 0.75 mg/l, kar je seveda na meji za odvzem vozniškega a bi mu lahko to oprostili, ker je bil pač-edini .---------
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	3 članska družina najame v Izoli ali okolici manjše stanovanje za daljši čas. Tel. 070 204 274
-	V Izoli najamem sobo (lahko s souporabo kopalnice) za 1 - 2 meseca Tel. 041 544 428
-	Oddam 2 sobno stanovanje v Izoli paru brez otrok za daljši čas. Informacije na tel. 05 641 86 04
-	ODDAMO poslovne prostore v ind.Coni v Izoli (nekdanja hala Male Opreme-v celoti obnovljena), od 40 do 200 m2 - s 01.01.2006, primerni za trgovsko ali pisarniško dejavnost; tel. 051 - 313 990.
-	Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117.
-	Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040888623
-	Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
Motorna vozila
-	Ugodno prodam kombi Peugeot Dover, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč km. tel 041 707 621
-	Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041 321 627
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov/ te.: 040 752 708
Delo
-	Inštruiram ITALIJANŠČINO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo. Mob 031 656 553 (info. med 10.00 in 20.00 uro ) Maruška
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739
-	Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279
-	Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico.
PRAVA TEL. ŠTEVILKA 040 888-518
-	Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Brezplačnoodstopim trajnožarni štedilnik na trda gorivaKiperbusch in termoakumulacijsko peč. Pogoj da odpeljete oboje naenkrat s svojim prevozom! Izola, Livade, pritličje. 031 346220-
-Domače vino refošk in malvazijo z Baredov ter domače aromatizirano žganje je dobro imeti pri roki med prazniki. Zase in kot darilo drugim. Dostava v enem dnevu. Naročila na 041613 299.
-	Podarimo lepo mlado mucko navajeno hišne čistoče. Je zelo igriva in simpatična, primerna tudi za v stanovanje.040/896-538
-	Računalnik Pentium, torbo za notesnik, rač.programe,rač, igre ugodno prodam. Nudim tudi inštrukcije tel: 05 64 15 818
Prodam otroške smuči Elan (128 cm) z vezmi, palicami in smučarskimi čevlji Alpina (245 cm) ter čelado Scott za 35.000 sit. tel: 031 357 060
-	Oddam termoakumulacijsko peč. Za prevoz poskrbite sami tel: 05 64 13 072
-	Opremo (police in prodajni pult) za manjšo trgovino prodam. Oprema sestoji iz prašno barvane kovinske konstrukcije ter polic in prodajnega pulta iz naravnega bukovega lesa. Na voljo je tudi blagajniški predal. Pojasnila preko telefona št.: 031 235 319
-	Odlično ohranjen izvenkrmni motor Tomos 4 z vgrajenim rezervaijem goriva prodam. Pojasnila na telefonu št.: 041 651 906
-	Zelo ugodnoprodam Termoakomulacijsko peč Tel. 031 882 090
-	Prodam ekstra deviško oljčno olje, mob.: 041 818 675
-	Iščemo rabljen Pianino, ki ga ne potrebujete več. Shotoklub, telefon 040 211 434
-	Kupim agregat električni, z okvaro na pogonskem motorju tel: 041 608 765
jc tednik i7olanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.__
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663j06 OD . .
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Že nekaj let ste narotSniki in kupd tisti, ki omogočate izhajanje Mandrača in tudi v letu 2006 bo tako. Hvaležni smo všeitvki ste obnovili naročnino in tistim, ki ste postali naši novi naročniki. Upamo, da bomo ponovno presegli magično številko 1.200 naročnikov in vsaj 500 kupcev, kar nas ohranja med fenomeni slovenskega periodičnega tiska. Bravo 1
NAJPOPULARNEJŠI ŠPORTNI
GLASOVANJE ŠE DO SOBOTE
Še do sobote imate čas da glasujete za najpopularnejšo športnico in športnika Izole. Trenutno sta člana NTK Arrigoni, Kristina Rahotin in Gregor Vukovič, vendar so tudi rokometaši in jadralci zavihali rokave. Časa imate še do sobote opolnoči, v ponedeljek pa bomo razglasili zmagovalce. Lani je med dekleti zmagala Anja Argenti. Kako bo letos?
; najpopularnejši športnik izole
Anja Argenti 2004
RK Krim Merkator
Glasujete lahko na naslov: urednistvo@mandrac.com ali po pošti na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, Izola
Na predvečer župnijskega praznika, ko goduje zavetnik fare sv. Anton Puščavnik, V PONEDELJEK, 16.januarja, ob 18.30 Župnija Korte prisrčno vabi na BOŽIČNI KONCERT KVARTETA SEDEM PLUS V ŽUPNIJSKO CERKEV V KORTAH Tenorista Danilo Japelj in Edvin Panger, baritonist Leon Bučar in basist Steljo Grbec bodo izvajali božične pesmi iz svetovne zakladnice v sebi lastnih značilnih priredbah, in črnske duhovne pesmi. Sodeloval bo župnijski otroški pevski zbor Alabare.
■* ., * .,» a it*"
y 00 KNJANA D0 SIHM|MIA
Člani konjeniškega Kluba Medljanso se letos že tretjič, na dan Sv. Štefana - zaščitnika konj, udeležili žegnanja konj v Strunjanu. Prejšnja leta so namreč jahali na žegnanje v Zanigrad nad Hrastovljami, toda ker jim skoraj nobeno leto vreme ni bilo naklonjeno in je pot do tja dolga in naporna, so se odločili, da oživijo ta stari običaj tudi na obali.
14 članov medljanskcga kluba je tako odjezdilo iz Medljana preko Male Seve, dela Parcncanc ter po strunjanski dolini do cerkvice pod križem v Strunjanu, kjer je Pater Nikolaj blagoslovil konje in jezdece, končalo pa se je z mesnimi dobrotami za jezdece in vsakdanjim senom za njihove konje..
' ~ * *

■čSS>!

UP VKENDIZOLSKM ROKOMETAŠIC
Dekleta SD Maestral Nepremičnine Šifra so v derbiju igrala neodločeno z rokometašicami iz Ilirske Bistrice in bile na koncu deležne pohval za vse boljšo igro med katero jih je s tribun glasno vzpodbujal tudi nekdaj izolski rokometaš, zdaj vratar koprskega Cimosa, Blaž Vončina. Po končani tekmi pa jih je še povabil na večerjo. Korenin se pač ne da kar tako pozabiti.
Tako kot še niso pozabile finiša tekme igralke in vodstvo prvoligaške ekipe ŽRK Izola, ki so z zmago proti Kočevju naredile velik korak k sredini prvenstvene lestvice. Pa je že zelo slabo kazalo malo pred koncem a so tokrat le bile dovolj zbrane in vesele, ko jeAnja Barič s svojim sedmim golom potrdila zmago.