Izhaj a vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Naročnina stane 80 kr. na leto. Posamezne Slevilko se dobivajo po 5 kr. tQ 138 £3M*~ 3. Plača bodi tako uravnana, da more vsak rudar ali topilničar pošteno izhajali s šihtovno plačo in si iz nje kaj prihraniti za starost; tudi zahtevamo, da se ustanovi najnižja šihtovna plača, pod katero mesečna plača nikedar ne sme pasti; kar pa kedo v akordu nad to zasluži, se mu mora pravično odmeriti in tudi izplačati. Ta najnižja plača se mora po krajevnih razmerah odmeriti od zastopnikov delodajavcev in delavcev. Če dva raznih skupin delata skupaj, priznavamo za pravično, da dobivata plačo višje skupine. 4. Pri tem imej vender vsak rudar in topilec pravico, da pri delu napreduje in da se mu po določeni vrsti let tudi primerno zvišuje plača; ta pravica se v določenih obrokih gotovo izvršuj brez vsacega druzega ozira. 5. Konečno zahtevamo; da se priznaj rudarjem in topilcem pravo na gotov delež pri čistem dobičku; visokost tega deleža naj določi obrestno po zavodovih razmerah poseben odbor sestavljen iz delavskih in deloda-javskih zastopnikov, (če bi bil zavodov čisti dobiček in vsled tega primerni delež za posamnike neznaten, se prepusti delitev za več let.) IV. Bratovske skladnice. 1. Za rudarske bratovske skladnice naj se po zakonu ustanovč jednotna pravila. 2. Po teh pravilih naj se upravlja vsaka bratovska skladnica posameznih samostojnih zavodov popolnoma samostojno. Zato naj se po krajevnih razmerah pridajo zakonitim pravilom posebni dodatki, ki pa ne smejo rušiti načel jednotnih pravil. 3. Na ta način bo mogoča vzajemnost vseli zavodov pri preseljevanju in premeščevanju delavcev; prenesel se bo bratovski denar in delavec bo z rodbino vred vžival pri vseh zavodih jednake prednosti in pravice na bratovsko skladnico. 4. Da se sestavijo vzorna pravila, naj se skličejo k razgovoru (enketi) zastopniki rudniških lastnikov in rudarjev. 5. Kar bi manjkalo v bratovski skladnici*, naj dopolni delodajavec sam. 6. Izjavljamo se proti temu, da se uvede osrednja državna bratovska skladnica. Dodatek. 7. Nekaj načel za skupna pravila: a) V provizijo se šteje vsako leto v rudnikih in topilnicah od tiste dobe, ko je bil delavec stalno vsprejet; leta, katera je kedo preživel pri kakem drugem delu, pretr-gavši rudarsko delo, se ne vštevajo; pri tem se v obeh slučajih šteje doba nad 6 mesecev za celo leto; b) na provizijo ima še-le tisti pravico, ki je delal cela tri leta pri kakem zavodu in plačeval bratovsko vlogo; c) rudar sme in more v zavodu delati k večjemu 40 let; d) vojaška leta se štejejo v pokojninska leta; bratovsko vlogo za ta leta plačuje država; e) kakeršnekoli kazenske določbe (razven za nizka hudodelstva) nimajo na provizijo niti najmanjšega vpliva. 8. Druga načela izdela sedmeročlenski rudarski odbor. V. Zavarovanje za nezgode in bolniške blagajne. 1. zavarovanje za nezgode bodi: a) pri-Bilno, b) odločeno od bratovske skladnice. 2. Delodajavec plačuje sam v blagajno za nezgode. 3. Ponesrečenčeva mesečna plača, če je bil tako ranjen, da je nezmožen za drugo delo, ne sme biti manjši, nego 2 tretjini plače njegove skupine. 4. Rudar (in njegova rodbina), ki se je ponesrečil, ima poleg lega pravico do provizije iz bratovske skladnice. 5. Da se preiskujejo vzroki nezgode, naj zakon ustanovi odbor, kjer naj bodo poleg zastopnika rudarske oblasti tudi delavski zastopniki. Ta odbor določi svoto za nezgodo; pri tem se mora posebno ozirati na to, jeli ponesrečenec sam in zapuščen, kakor tudi, bi-li bila njegova svota vsled nizke skupine preneznatna. 6. Bolniške blagajne. 0 teh naroča zbor sedmero-članskemu odboru, naj izdela načrt in ga predloži prihodnjemu posvetovanju. Zbor med tem samo zahteva, naj bo zavodov zdravnik v vsakem slučaju pod nadzorstvom in vplivom odbora bratovske skladnice. (Zdravnika si volijo sami delavci). VI. Naprave za varnost. A. Kontrolni odbor. 1. Ker se zadnja leta po rudnikih in topilnicah dogaja vedno več nesreč in nezgod, izjavljamo, da je število dosedanjih rudniških nadzornikov popolnoma nezadostno, njihov delokrog in njihova oblast pa preveč omejena (saj so bolj številkarski (statistični) uradniki, nego delavni nadzorniki); zahtevamo stalnega rudniškega nadzorstvenega odbora za določbe ustanovljene po zakonu. 2. Ta odbor bodi polovično sestavljen iz deloda-javskih, polovično pa iz delavskih zastopnikov, ki jih volijo sami delavci. 3. Tak odbor bodi pri vsakem večjem zavodu jeden sam; če so zavodi manjši, more biti jeden odbor za več zavodov skupaj. 4. Ta odbor mora skrbeti, da se vporabi vsak napredek in vsaka vednoslna iznajdba za varnost in brambo rudarjev in topilcev pri njihovem nevarnem delu; zato imej pravico delodajavcu ne samo priporočiti človekoljubne, marveč tudi ukazati varnostne naprave in dolžnost skrbeti, da ne izvedejo. B. Pomirjevavna sodišča. Zakonito naj se ukaže, da se pri vsakem zavodu ustanove posebna pomirjevavna sodišča,ki naj nepristransko presojajo slučajne prepire in nesporazumljenja v popolnoma notranjih zavodovih zadevah, n. pr.: gledč na vsprejem, odpoved, vprašanja o plači, dozdevne pravice, razne pritožbe itd. Ta sodišča naj bodo sestavljena iz delodajavskih in delavskih zastopnikov. Delavci volijo svoje zastopnike izmed sebe. VII. Organizacija in tise k. 1. Katol. rudarji in topilci na Češkem tvorijo poseben, samostojen, seveda neodcepljen del češko-slovanske krščansko - socijalne stranke in v skupnih stvareh postopajo složno. 2. Da se pa vodijo in zasledujejo zadeve in branijo koristi rudarjev in livarjev, se izvoli odbor sedmih členov, katerega 2—3 členi imajo vedno sedež pri shodu zaupnikov, ali pri vodstvu cele stranke. 3. Ta odbor se bo tudi sam posvetoval v zadevnih stvareh, skliceval strokovna posvetovanja in skrbel za združevanje katol. rudarjev. -^O- 139 4. Ta odbor i^ij poskrbi, da se načela sklenjena pri tem posvetovanju razširijo. 5. Odbor naj skrbi, da se ustanovi strokovni rudarski list. 6. Konečni naš namen je splošno rudarsko združenje v takem obsegu in v taki vrednosti, da bo moglo doseči veljavnost svojim priznano pravičnim zahtevam in jih po zakonitem potu vresničiti. Naša organizacija. Krščanski delavci! čas zahteva od nas, da se združimo. Združujejo in organizujejo se naši nasprotniki, zato tudi mi ne smemo zaostati, če hočemo, da kedaj zmaga naša sveta in pravična stvar. Dolžnost vsakega zavednega katoliškega delavca, bodisi rokodelca ali navadnega težaka je, da deluje v svojem krogu za našo stvar. Ker nam pa raztresenim in brez pravega skupnega načrta ni mogoče vspešno delovanje, izrekla so je želja, da bi rajše letos priredili skupen shod slovenskih katoliških delavcev. Namen temu shodu bi bil v prvi vrsti, da si vredimo skupen in jednoten načrt ter se dogovorimo o splošni krščansko - socijalni organizaciji. Potreba je tudi, da se dogovorimo o načinu, po katerem bi nam bilo mogoče najuspešneje delovati. Važnost skupnega in jednotnega delovanja je neprecenljiva za našo stvar. Zato je pa nujna potreba, da se kolikor najprej mogoče snidemo k skupnemu dogovoru iz vseh slovenskih pokrajin in vseh strok dela. Uredništvo »Glasnika« se zaradi tega obrača do vseh zavednih katoliških delavcev in družb, kakor tudi delavskih prijateljev, naj blagovolijo delovati na to vsak v svojem okrožju. Shod bi se vršil koncem meseca septembra. Delavska društva, posamezni delavci, kakor prijatelji delavcev so naprošeni, naznaniti uredništvu »Glasnika«, iz katerih krajev bi se hoteli vdeležiti shoda. Kjer bi se odločili za to, naj si izvolijo jednega ali dva zastopnika. Krščanski delavci 1 Časi so resni ter zahtevajo resnega in odločnega dela. Rešitev in zboljšanje naše je le v skupnem in resnem delu na podlagi krščanske vere. Zato pa tudi upamo, da nas boste razumeli, ter se iz vseh pokrajim zbrali k skupnemu shodu v Ljubljani ; na shod opozarjamo posebno rudokope, kmete in obrtnike. Dan kakor program shoda naznanil se bode kasneje na podlagi došlih naznanil in oglasov, kateri naj se blagovolijo odposlati do 18. avgusta uredništvu »Glasnika«. Naprej v duševno borbo za naš obstanek in naša prava na podlagi krščanske pravičnosti! Delavci krščanski, združimo se! Slov. kat. del. društvo je izdalo v 23. in 24. tednu 77 gld. 90 kr. za podporo obolelim članom. — Nemila smrt jo pokosila zopet dva društvenika ter ju preselila iz doline solz v boljše življenje. 10. t. m. je namreč umrl 28 letni delavec v pivarni bratov Koslorjev, Luka Prek, in 17. t. m. smo pokopali 40 let starega Franca Kebra v Stepanji Vasi. Naj v miru počivata! Sv. maši zadušnici se bosta brali v nedeljo 28. t. m. in sicer za prvega pokojnika pri č. oo. frančiškanih ob 8. uri in za druzega v Stepanji Vasi ob 9. uri. Politika po svetu. Državni zbor je prenehal. Proračun za prihodnje leto se je vsprejel; tudi levičarji so večinoma glasovali zanj, dasi je svota za celjske slovenske razrede v njem postavljena. Ti nemški liberalci so res brez vsake zna-čajnosti. Preje kričč in tulijo, da je vse nemštvo v nevarnosti, če se bo par predmetov v nižjih gimnazijskih razredih v Celju za Slovence poučevalo v maternem jeziku in sedaj — glasujejo za proračun. Bojč se, da ne bi izgubili pri vladi podpore in zato morajo drugače govoriti in delati. — Njihov voditelj in bivši finančni minister Plener se je odpovedal poslanski časti in jo je zamenjal — z mastno službo predsednika skupnega ra-čunišča. 15.000 gld. vleče na leto. Kaj ga potem še briga obramba nemštva in sploh vsa politika. Naši poslanci izven bivše koalicije (z dr. Ferjančičem na čelu), so jeli zopet mežikati z grofom Hohenwartom. Preje so izstopili iz njegovega kluba in so zabavljali proti njemu, kar se je dalo, sedaj silijo zopet nazaj. Mi ravno zavoljo tega nimamo nobenega spoštovanja do konservativnega kluba, ker sedijo v njem taki možje, ki igrajo dvojno ulogo. Doma liberalci, na Dunaju pa sedaj konservativci, sedaj krščanski socijalisti, sedaj zopet — kaj druzega. Kranjski deželni zbor je pričel 24. t. m. kratko zborovanje, pri katerem se bo posvetoval o deželni podpori gledč na potres. Krščansko socijalna stranka v Avstriji lepo napreduje. Vspešen boj proti liberalcem in njihovim otrokom — socijalnim demokratom je mogoč samo krščanskim socijalistom. To priznavajo tudi sv. Oče, ki so naročili, naj se povsod tam, kjer se je treba bojevati proti liberalizmu, z vso močjo podpira krščansko soci-jalno delovanje. Včasih se čuje, da se s tem gibanjem napravlja razdor med katoličani. To je naravnost smešno! Vsak pošten katoličan mora biti vesel, kjer se stori kaj dobrega in kjer se uniči kaj slabega. Zavisti ne sme biti med tistimi, ki se vsi bojujejo za dobro stvar; osebnega dobička ne sme nobeden iskati, kjer se gre za najsvetejše koristi krščanskega ljudstva. Popolnega ni nič na svetu in povsod se dobi kaka pega; toda pravi krščanski možje so dolžni iskati med seboj to, kar jih združuje in priznavati vsakemu, kar je dobrega storil, ne pa z nekakšnim veseljem brskati, kje bi se dalo kaj očitati prijateljem, ki so bojujejo za ravno tista načela kakor sami. Mi bi bili tudi želeli, da bi krščanski socijalisti glasovali za celjsko šolo. Toda no obsojamo jih zavoljo njihovega glasovanja. Dunaj si -SME3 140 €3K~ morajo najprej osvojiti; občinske volitve so pred durmi; čas je toraj zelo važen, če bi bili sedaj dali priliko združenim nasprotnikom agitirati proti njim, češ, da so izdali svoj narod, bi bili izgubili mnogo glasov. Zato so tako glasovali. Sicer pa imamo ravno od dunajskih kršč. socijalistov dovolj dokazov, da hočejo biti pravični vsem narodnostim. Ko se stre v Avstriji vpliv Mažarjev, Židov in liberalcev, proti katerim sc ravno najbolj bojuje dr. Lueger, potom zasino vsem zatiranim [narodnostim zlata doba pravičnosti. Belgija. Besno sovraštvo socijalislične stranke in liberalcev proti veri se kaže sedaj v vsi svoji gnjusobi. Zbornica je namreč nekoliko izpremenila šolski zakon; dozdaj je bilo v Belgiji mnogo šol, kjer se otroci niso učili krščanskega nauka. V omenjenem zakonu se je pa sklenilo, da dobč nekaj državne podpore liste šole, kjer se uvede krščanski nauk. In proti temu ropotajo socija-listi, ki bi še v kali radi zatrli vsako misel na Boga in večnost. Dnč 14. t. m. so sklicali shode proti novemu zakonu in od tedaj ni miru. Značivno je, da no zabavljajo samo proti katoličanom in duhovnikom, marveč tudi proti kralju. Bolgarija. Dnč 15. t. m. so napadli neznanci bivšega bolgarskega ministerskega predsednika Stambulova na javni cesti, ko se je peljal domov in so ga težko ranili po glavi in rokah, da je v četrtek potem umrl. Stambulov je bil velik nasilnik; kedor mu je bil na potu, ga je spravil izpod nog; če ni šlo drugače pa s silo. Popolnoma proti bolgarskim koristim se je sprl z Rusijo, ki je 08lobodila Bolgarijo. Kruto maščevanje ga je zadelo. Morivcev ne morejo dobiti. Nekaj oseb so sicer zaprli, toda dokazati jim še ničesar ne morejo. Razvedrilo. «Je Ime obrti Število delavcev Število slučajev smrti na 1000 22 Obdelovalci lesa (26.807 mizarjev iz-vzemši) 41420 903 23 Pilarji 3840 911 24 Urarji in optiki 1316 9-12 25 Obdelovalci usnja 6717 923 26 Obdelovalci kovov sploh (izvzemši: ključarje, kleparje in kovače v številu 41.439) 76310 9-47 27 Sukači kovov 3627 965 28 Tovarni pomagači 86929 9-78 2!» Klobučarji 2660 1015 30 Dimnikarji 1060 1038 31 Steklarji 3633 10-47 32 Lončarji 3080 1071 33 Pilci 1261 11-19 34 Delavci iz kamenolomov 5178 11-20 35 Strugarji 11733 11-59 36 Tkavci 48674 11-59 37 Tekstilni delavci sploh (izvzemši bar-varje v številu 3090) 76372 1160 38 Perivci 18208 1170 39 Knjigovezi 7715 1180 40 Delavci iz pivovaren, sladamic, oc-larnic, sodovaren in žganjarnic . 8452 11-95 41 Delavci v obdelovanje zemljin . . . 13209 11-96 42 Pivovarni pomočniki (pogl. vrsto 40.) 7742 12-53 43 Tiskarski delavci 12639 12-58 44 Opekarji (pogl. 41.) 4684 13-74 46 Kočijaži 12295 14-15 46 Stavbarski kamenarji 7886 14-20 47 Brusivci (pogl. 26) 956 1460 46 Rokavičarji 1535 14-98 49 Zlatarji in srebrarji in sorodni obrtniki 4946 15 57 50 Livci (pogl. 26.) 4556 16-58 51 Valjavci (pogl. 37.) 3634 17-61 Daši je pa vrsta obrtov od premernega števila umrljivosti kvišku daljša (31 mest) kakor vrsta pod premerom, ne obsega niti polovice vsega delavstva. Šteje namreč vrsta od 22—52. 311.402 delavca, torej niti polovice vseh delavcev (709.876). Pa niti red te cele vrste ni še tako natančen, ker jemljemo v račun le številke dveh let — toda glavne črte so prave in kot take tudi najbrž ostanejo. Drobtine. »Delavec.« V svoji predzadnji številki je socijalno-demokratični gnojni voz, ki pod imenom »Delavca« razvaža po slovenskih tleh svojo dišečo robo, spravil tudi te-le rožice med svoje bravce: »podivjana krščanska druhal«, »klerikalni in narodni sleparji«, »srednjeveški mračnjaki in egoisti.« »Na Slovenskem si jo že socijalno-demokratična stranka pridobila v akademični mladeži mnogo simpatij.« — Rok Drofenik, dozdaj Delavčev urednik odlaga uredništvo in v »besedi v slovo« pravi: Slovenskega ljudstva »prijatelji, domači farji in lažilibe- ralci ga v njegovem hlapčevstvu še podpirajo.« Drofenik piše dalje: »da je tu naša dolžnost, da poučimo ljudstvo, da se ne bo dalo izkoriščati v sebične namene svojih farskih ali narodnih pseudo-voditeljev.« — Ta je moška, g. Rok! — ,Delavec1 je začel dne 10. jul. 1.1. izhajati po trikrat na mesečin stane za celo leto 2 gl d. 16 kr. Urejuje ga sedaj Jos. Zavertnik. Dne 20. t. m. je pokazal, da zna ravno to, kar vsi drugi socijalisti. Zopet je pogrel nesramno laž o papeževem bogastvu; čudimo se, kako more pošten slovensk delavec brez sramu vzeti v roke list, ki tako grdo in zaničljivo govori o najblažjem prijatelju delavskega stanu, o 85 letnem, neprenehoma v blagor človeštva delujočem starčku Leonu XIII. — List, ki obrekuje sv. očeta, ni čuda, da laže tudi o »Glasniku«, o »slov. kat. delavskem društvu«, o »duhovnikih« itd. — Lažje, da »Glasnik« še ni pisal za ljubljanske delavce in delavko v predilnici.« Nesramno je brati* v Delavcu, da »voditelji slov. kat. del. društva skrbe le za svoj blagor.« To se drzne pisati list tiste socijalistične stranke, ki je pobrala že na tisoče goldinarjev iz delavskih žepov, da ž njimi masti judovske in druge za delo lene agitatorje, tiste stranko, ki je v Ljubljani pač z nenravnostjo, brezbožnostjo in protinarod-nostjo napolnila mnogo mladih src, ki pa še ni žugnila z mazincem za prave delavske koristi. — Nepoštenemu nasprotniku se ne bomo branili. Le to še pričakujemo, kedaj bo raztrgal naše resolucije, kedaj bo jel zabavljati proti našim bolniškim podporam, proti našemu konsum-nemu društvu itd. Saj je vendar to nesramno, srednjeveško, mračno in sleparsko, da v kat. delavskih društvih voditelji, namestu da bi spravljali društvenino v svoje žepe, razvajajo ljudi s tem, da jim dajejo podporo. Ravno tako kaže črne namene, da zastonj delajo trudapolno delo pri konsumnem društvu in se tako trudijo za blagor delavskega stanu, namestu da bi po gostilnah zabavljali proti f.... m, vadili sc v plesu, zjutraj hodili pijani domov, doma pa pretepali ženo in otroke. Tako je pravo delovanje za socijalno-demokratične namene! To je tista pot, ki vodi, če vže ne do zlate dobe človeštva, na Žabjak ali na Grad, ali vsaj do neznosne surovosti in razdivjanosti, tista pot, ki je polita s solzami jokajočih mater, nesrečnih žen, s katere odmevajo vzdihi prevarjenih, zapeljanih deklet; to je tista pot, kjer odmeva samo preklinjevanje, kjer rujove samo sovraštvo, kjer se razlegajo bogokletstva, kjer se brusijo noži in pripravljajo bombe. Po ti poti naj hodijo slovenski delavci in delavke; potem bodo drugače o njih govorili in pisali plačani agitatorji. Hvalili jih bodo in povzdigovali, seveda samo, če jim bodo dobro mazali jezike in peresa. Žaloigra ubogega delavca. Fr. Čeme, pošten in priden mladenič, je delal do letošnjega leta 5 let v kovinski tvornici Ad. Samasse v Ljubljani. Svoje delo je opravljal vestno in natančno v zadovoljnost delovodje in svojega gospodarja. Več let sem ga včasih prime božjast, toda pri delu, katero je imel v tvornici, ni bilo nobene nevarnosti zanj. Tu pride nov delovodja, Nemec, protestantViktorDobesv Samassovo tvornico, kjer izdelujejo večinoma stvari, namenjene katoliški božji službi. Ta mož je jel kazati svojo samooblastnost v raznih stvareh in med drugimi se je spravil tudi na imenovanega delavca Černeta. Hotel ga je spraviti iz tvornice in zato ga je prestavil v livarno, dobro vedoč, da Černe s svojo boleznijo nikakor ne more biti blizu ognja. Ko mu je to delavec izjavil, mu je odpovedal službo. Černe je poskusil pri Samassi samem. A delovodja je naravnost rekel, da jc že obrtni nadzornik pri zadnjem pregledovanju ukazal, da mora čeme iz službe. Na to ga je Samassa odpustil z jako pohvalnim spričevalom in čeme je bil po petletnem pridnem delu brez vsako tudi najmanjše krivde na cesti — brez dela. Kaj pomenja brczdelnost za mladeniča s tako boleznijo, si je lahko misliti. Tem gorje je bilo zanj, ker je njegov oče po potresu izgubil mnogo zaslužka in njegova sestra izgubila popolnoma delo. — Želeti po delu, tožiti za izgubljenim in zastonj — to je hudo! Samassovega delovodje delo pa se je še bolj razkrilo. Delavec je pisal dnč 24. maja t. 1. v Gradec dr. Val. Pogačniku, obrtnemu nadzorniku vprašajoč ga, ali je res rekel to, kar mu podtika delovodja. Na dvojno pismo je še-le odgovoril ta mož dne 10. jul. t. 1. rekoč, da je »p o -polnoma neresnično, da bi bil on kedaj gosp. Samassi ali kateremu njegovih uradnikov in mojstrov ob zadnji navzočnosti v sept. 1894 rekel, da ne more Fr. čeme zavoljo bolezni več ostati v službi.« Doslovno še pristavlja: »Delovodja Viktor Dobes se je tedaj obnašal samovoljno, če se je name skliceval in vam je povedal neresnico«. S pismom obrtnega nadzornika v roki jo šel imenovani Černo k Samassi pojasnit mu stvar. Toda skupil jo je. Samassa so je zadrl nad njim: »Kaj meni to mar? Kaj me brigate Vi in delovodja? Jaz lahko spodim vse delavce, če hočem. Vas ne morem več potrebovati.« Delavec jo odšel od Samasse brez krivde ozmerjan. Protestantski delovodja pa bo menda lahko še daljo »govoril neresnico« in izganjal poštene domačine iz tvornice. Pri ti priliki pa moramo tudi povdarjati, da je čudovita počasnost obrtnega nadzornika v odgovorih na važna delavska pisma vonder-le prevelika. — Nam je znanih več takih polževih potov, po katerih so romala pisma obrtnega nadzornika, keder se je tikalo delavcev, če se mu je sploh zdelo vredno odgovarjati. — če še pristavljamo, da menda tudi Samassa, baron Apfaltrern in baron Lichtenborg prosijo za potresno podporo, smo dovolj označili žalostni dogodek z dela odgnanega delavca. Samo delavci nič! Deželni predsednik kranjski baron Ilajn razglaša hišnim posestnikom in obrtnikom, naj se s prošnjami oglase za podporo. Kdor je potreben, vsakemu privoščimo, kar dobi. Toda čujemo, da so tudi znani ljubljanski bogatini pri ti priliki skrivili hrbte proseč od države pri deželnem predsedniku božjega daru. Očitno se tudi zagotavlja, da se — Nemcem pri podeljevanjupodporne bogodila nobena krivica!---------Za vse se brigajo, samo delavci so izključeni. Hiš jim ni podiral potres, kor jih niso imeli, bogatega zaslužka jim tudi ni vzel, ker si z jednajsturnim delom komaj zaslužijo za življenje, toda koliko jih je, ki morajo še sedaj prenočevati v kolibah, ki so — brez stanovanja. Tisto malo stvarij, ki so imeli, je mnogo po potresu zelo poškodovanih, nekaj tudi popolnoma uničenih: posteljna oprava, pohištvo, obleka itd. Kaj pomenja to pri revežu, ki si mora vsak krajcar odtrgati od ust, ki ga ne dil za hrano in stanovanje, je vsakemu človeku umljivo. Toda delavec je kakor kaplja na veji. Nanj se tudi nazadnje nobeden ne spomni. On nima ničesar iskati pri mizi obloženi za vse druge stanove. Vsi naj .dobe podporo, tudi tvor-ničarji, tudi bogatini, samo — delavec nič!------- Neizprosna pravica z berači. Pred šestimi leti je Btal na Frančiškovem mostu na Dunaju reven, sestradan mož, tvorniški delavec Karol Votapek in je par mimo-gredočih poprosil božjega daru. Lakota je bila hujša kakor zakon, ki prepoveduje beračenje. Policija, ki je proti beračem vedno zelo pogumna, je hitro zasledila ubogega moža in par dnij pozneje bi se bil moral zagovarjati pred sodiščem zavoljo svojega groznega »zločina«, toda med tem se je bil pri delu opekel in tisti dan, ko bi bil moral stati pred sodnikom, je ležal v bolnišnici. Ko ozdravi, zapusti bolnišnico in — Dunaj. Iskali so ga sicer nekaj časa, toda kaznujoči pravici so ni posrečilo ga dobiti. Te dni pa izvč policija 3. okraja, da je Votapek zopet na Dunaju. Brž ga primejo; dnč 18. t. m. je bila zanimiva obravnava. Ubogi delavec se je prav komaj spominjal dogodka pred šestimi leti; priznal je, da je v skrajnem pomanjkanju poprosil par oseb. — Sodnik ga je obsodil na štiriindvajset ur zapora, — popolnoma po zakonih. Votapek bo odsedel svojo kazen; prepričala ga bo, da je za ta svet boljše lotiti se velikih goljufij in zvijačnih špekulacij, nago prestopati »vagabundni zakon«. Socijalno-demokratična vzgoja. Ant. Ilofman, 21 leten premogar, je dnč 11. jun. t. 1. ustrelil z revor-verjem v nadzornika Rejta v Pribramu in ga smrtno zadel. Morivec je bil surov, len in nravno skvarjen; da se je lotil Rejta, ni imel nobenega osebnega vzroka, ker je bil nadzornik najblažji mož med vsemi uradniki. Slepa strast, črno sovraštvo, ki si je vsesal po socialističnih časopisih in knjigah, ga je pripeljalo tako daleč. V mlajših letih je bil priden, pošten in pobožen dečko. Žalibog, da je prišel kmalu v roke zlobnemu soc. agitatorju in v soc. demokratični družbi je kmalo zapravil vse, kar je dobra mati in kar so duhovniki, ki so ga kot dečka zelo podpirali, vtisnili v njegovo srce. — Kot socijalist se ni več menil za svojo ubogo mater; kar je imel, je izdal za umazane knjižure in brezbožne časopise. Med soc. dem. je bil najboljši agitator in raz-širjovavcc njihovih spisov. Sedaj jo — morivec. Tržiška papirnica. Kakor povsod, tudi v tržiški papirnici vedno bolj izpodriva žensko delo možaka iz tvornice. In kakšno je to delo? Mlada, Cesto še nedo-raščena dekleta morajo prenošati po 25 kil težka bremena papirja daleč na dvorišče in večkrat tudi v prvo nad- stropje. Dela se po 11 ur na dan in za ta trud dobi ženska po 50 kr. na dan, Ce ji še teh ne odtrgajo. Nedavno je vstopilo mlado, bolehno dekle v to tvornico. Brž so jo od lažjega dela premostili k težjemu. Prenašala je ves božji dan omenjena težka bremena. Par dnij je šlo; potem ni več mogla; zbolela je. In nc-le, da ni dobila nobene bolniške podpore, marveC čuti je morala najgrje zabavljice n. pr. h___v gnoj in pri tedenskem obračunu se ji je od zaslužene plače otrgalo 50 kr. Spoznavši, da je popolnoma nesposobna za delo, je prosila za delav. knjižico. Ni je dobila; in ko se je še dva dni zas to n j mučila v tvornici, je odšla brez nje. — V judovem kraljestvu. Poročali smo že o nesrečnem mladeniču, ki mu je za celo življenje pokvaril nogi hlod, ko je delal g. Slezinger-Gorjaniju pri Novem mestu. Ta mož ni imel vpisanih svojih delavcev v bolniško blagajno. Nesrečni mladenič pa pripoveduje, da se jim je pri plači vender utrgala dotična svota in da jim jo je *še-le po imenovani nesreči delovodja vrnil, češ da jim ni treba biti vpisanim. Mladenič je sicer dobil od okr. boln. blagajne podporo, toda »privandrani« Gorjani noče niti slišati o kaki vračitvi. Res je dozdaj izposloval, da mu je ustreglo okrajno glavarstvo in izreklo, da je bil dotični delavec, ki je pehčl hlode za tovarno pri gozdarskem kulturnem delu, torej |nu ni bilo treba zavarovanja. Ubogi delavec, ki je za celo svoje življenje pokvečen berač, pride potemtakem ob vsako pravico do podpore in odškodnine. — Namestu pikrih besedij, ki so nam v peresu, povemo raje zgodbo, dogodivšo se na Francoskem: Neki grajščak je tako pretepel svojega delavca, da mu je razbil roko; morali so mu jo odrezati. Pri obravnavi je grajščakov zagovornik v dolgem in krasnem govoru dokazoval zatoženčevo nedolžnost; vse je že pridobil zanj. Tu se oglasi delavčev zastopnik, rekoč: »Gospodje! ta neizrekljivo dovršeni in sijajni govor nas je vse očaral. Jaz sam sem nezmožen dostojno opisati duhovitost mislij in očarujočo lepoto jezika g. govornika. Tudi moj zastopanec je navdušenja ginjen. Le poglejte ga, kako mu žarč občudovanja oči, kako mu živeje bije sreč za slavnega govornika. Dč, tudi na zunanje bi rad pokazal svojo hvaležno vnemo, rad bi gromovito ploskal govorniku, samo — roke nima.« — Več mu ni bilo treba govorih, delavec je dobil svojo pravico. — Lepi so res dokazi Gorjanijevi, duhovita je razsodba okrajnega glavarstva, ponesrečeni delavec bi v priznanje brez dvojbe rad šel po svetu ju hvalit, toda — nogi ima strti. Socijalističnl sobni slikarji, ki so z Dunaja prihrumeli za slabo delo vleč veliko plačo, hočejo začeti stavko dne 28. t. m. Tudi domače delavce vabijo. Toraj pozor! išče 9 mizarski mojster v Vodmatu. Prihodnja številka Glasnika izide 8. avgusta.