Požtnina plačana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se naprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase* plačuje. — Oglasi po dogovoru.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.	f
Letnik VI.	V Ljubljani, dne 15. avgusta 1926.	16. številka
Vprašanje državnih uslužbencev v drugih državah.
A iml e r i š ik i m uslužbencem se godi skoraj tako slabo kakor nam v Jugoslaviji. Njih razmere je predsednik Narodne zveze uslužbencev Luther Q. Stewart opisal takole: Državni uslužbenci nimajo toliko, da bi se najedli, to je žalostna resnica, ampak tega pojava ne smemo prezreti. Tisoč in tisoč uslužbencev v Washingtonu in po vsej deželi strada. Delovni oddelek statističnega urada naznanja, da so dandanes izdatki za prehrano za 69.1% večji kakor v letu 1913. Državni uslužbenci z doklado 20 dolarjev na mesec dobe za 15% večjo mezdo kakor so jo imeli v predvojni dobi. Navidezno v blagostanju žive pazniki v Kongresovi knjižnici. Ne ve se pa, da morajo imeti svojo uniformo, kupljeno ob rastočih cenah volne, živili morajo družino in plačevati ogromno stanarino od svoje plače 1140 dol. na leto in sedemdnevno delo v tednu. Te razmere pa niso samo v Washingtonu, ki šteje 60.000 državnih uslužbencev poleg poštnih nameščencev, ampak v enaki mizeriji je tudi 200.000 federalnih državnih uslužbencev, razkropljenih po vseh Zedinjenih državah. Lahko se govori o izvršenem delu in varčevanju uradnikov, ampak ekonom naj nam pokaže, kako je mogoče živeti, ako so življenske potrebščine poskočile za 70%, plača pa samo za 15%. A niti o enem izmed njih se ne more trditi, da bi bil pred vojsko preplačan!
Italijanskim državnim uslužbencem preti iznova redukcija. V Rimu je sklenil ministrski svet, da bo definitivno izboljšal plačo državnim uradnikom in učiteljem ter nekaterim kategorijam upokojencev. Istočasno je bilo rešeno vprašanje, kako bo treba večje izdatke kriti z davki. V Italiji je 517.000 občanov, ki so plačani od države. Njih plače zahtevajo na leto pet milijard lir. En državni uslužbenec pride na 80 prebivalcev. Italijanski listi se sicer strinjajo z ministrskim svetom glede izboljšanja plač, a pristavljajo, da bi bilo krivično, ko bi se reduciralo določeno število državnih uslužbencev ter na račun reduciranega uradništva plače izboljšale.
V Bavarski se pripravlja nova redukcija. V odboru bavarskega deželnega zbora za plače državnih uslužbencev je povedal finančni minister Krausneck, da je bilo število bavarskih državnih uradnikov znižano od 61.600 za 4300, torej za 7%. Doseči se mora
15% znižanje, ali doslej se še ni izvršilo, ker se posamezna ministrstva niso mogla sporazumeti. Nadaljnje reduciranje se izvede na ta način, da se ne bodo zasedala izpraznjena mesta.
Poljski državni uslužbenci so nedavno tega dosegli izboljšanje gmotnih svojih odno-šajev. Nižji državni uslužbenci so v X. do XVI. skupini. Uradnikom z akademično izobrazbo se štejejo štiri leta za napredovanje. Plača poljskih državnih uslužbencev v januarju 1925 brez vseh doklad je bila (za temelj je vzeta statistika najnižje službene stopnje) naslednja: I. skupina 1094.70 poljskih zlatih (na dinarje preračunjena = 14.232), 11. stopnja 930.70 poljskih zlatov, III. stopnja 766.70, IV. stopnja 602.70, V. 479.70, VI. 356.70, Vil. 274.70, VIII. 225.50, IX. 188.60,-X. 164.00, XI. 13.40, XII. 127.10, XIII. 114.80, XIV. 102.50, XV. 82.00, XVI. 72.00. S posebnimi prispevki so pa navedeni deleži znatno izboljšani.
Na R u m u n s k e m tvorijo uradniške plače poglavje zase, o katerem so domači in inozemski listi že dosti pisali. Finančni minister je sam opetovano priznal, da so nezadostne. Obljubil je, da je pripravljen izboljšati plače, kakor hitro bo znan izid proračuna in sicer v znesku približno treh milijard lei iz pričakovanega proračunskega prebitka. Kakor poročajo iz Bukarešta listom, se imajo uradniške plače izboljšati za 25 do 40%. To vprašanje je spojil finančni 'minister z vprašanjem reorganizacije centralnih uradov, in to po vsej pravici: reduciral bo ministrstva, število generalnih ravnateljev, namestnikov, oddelčnih šefov, ker jih je skoraj več kakor izvrševal, osobja Kakor ie videti, je tudi na Rumunskem nezdravo državno gospodarstvo. Ker pa riba pri glavi smrdi, zato bo redukcija zadela zlasti ministre in druge visoke glave, ki vlečejo ogromne plače, pa do malega nič ne dejajo.
Kje je v na$i državi mož, ki bi z železno pestjo in modro glavo zavoženo državno gospodarstvo spravil na pravi tir?
čemu toliko ministrov in visokih državnih uradnikov v upravi, čemu toliko generalov, čemu toliko stotin poslancev, ko jih 50% nič ne dela, čemu so se poštne znamke tiskale v inozemstvu, da je stal samo njih prevoz več kakor bi stale znamke, napravljene v domačih tiskarskih podjetjih! Naša država ima ogromne izdatke za nepotrebne reči, za kar bi jih pa morala imeti, kar bi bilo državi sami v prid, za to pa ni denarja, ne kredita.
Že skoro tri leta nam dolguje v zakonu določeno razliko, a mesto razlike smo dobili reducirane doklade, kar je naravnost škandal za kulturno državo, kakršna menda vendar je. S takim gospodarstvom si država svoj ugled doma in v inozemstvu uničuje, kar je njej sami v največjo škodo.
Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpišedeležaza Poštni dom.
Strokovni del.
Esperanto umeven jezik v telegrafskem prometu v ĆSR. Češkoslovaško poštno ministrstvo je nedavno tega sporočilo češkoslovaški esperantski zvezi v Pragi, kakor tudi delavski zvezi v Plznu, da je ustreglo prošnji rečenih zvez ter priznalo esperanto za jasen jezik v tuzemskem telegrafskem prometu. V mednarodnem prometu bo po sklepu konference v Parizu, ki jo je imela telegrafska Unija, dovoljen esperanto, začenši s 1. novembrom 1926. Važnost esperanta se čim dalje bolj upošteva. Koliko je na zemlji narodov, katerih jezik ni dovoljen v telegrafskem prometu. Da je esperanto v telegrafskem prometu dovoljen, je največja zasluga našega kolege, vrlega Čeha F. V., ki je v ta namen izdelal 23 predlogov na sosedne in druge države. Tuje držve se pridno pripravljajo tej uvedbi esperanta z esperantskim! tečaji za ptt. uradnike.
Mednarodni zavod za duševno sodelovanje v Parizu. Dne 1. septembra 1925 je začel v Parizu svoje delovanje »Mednarodni zavod za duševno sodelovanje« kot neposreden, informativen in izvrševalen organ Društva narodov. Zavod je ustanovila franc, vlada in mu odkazala prostor v Palais Royal, da bi s tem, pokazala njegovo važnost. Bavil se bo z vsemi mednarod. intelektualnimi vprašanji in ž njih rešitvijo, sankcionirano po odboru Društva narodov. Delovanje rečenega zavoda za duševno sodelovanje se bode vršilo v sedmih odsekih: splošno, informativno, pravno, slovstveno, umetniško, šolsko in znanstveno. Osebje teh odsekov je mednarodno. V zavodu bo posloval tudi generalni sekretariat «Mednarodne konference duševnih delavcev«, ki ima svoje podružnice v večini evropskih držav. Uradni jezik tega zavoda je francoščina. Naslov na zavod je napraviti takole: »Institut Internacional de Cooperation Intellectualle,« Palais Royal, Paris.
Dopisi.
Enakopravnost ženske pa njena enako* vrednost. Mnogo pritožb sem dobila od kolegic, ki so tarnale, da so pri nekem ravnateljstvu zatirane, iproti moškim prezirane s tem, da tolikrat prosijo zaman za poštarska mesta, 'lem; tožbam nisem posvetila izprva posebne pozornosti, ampak šele kasneje, ko se mi je dejalo na nekem poštarskem shodu, da v odbor ne more biti voljena uradnica, ker v tamkajšnji sekciji nimajo pošta-ric. To je še povečalo mojo radovednost in sem sklenila, da se na odločilnem mestu o tem informiram. Šla sem na poštno ravnateljstvo v___ ter tamkaj prosila, koliko
je na zgoraj opisani zadevi resnice. A tu se mi je reklo, da ako se v tem pogledu komu lahko kaj očita, so to ženske same, ker ne prosijo za poštarska mesta. Po prijaznosti gospodov uradnikov sem se o tem na svoje oči prepričala. Pokazali so mi seznam prosilcev, in sem ugotovila, da za 10 poštarskih mest ni prosila niti ena uradnica. Bila sem razočarana. E, to je pač drugačna pesem. Ženske tožijo in jadikujejo, da so zatirane in prezirane, povsodi se sklicujejo na enakopravnost, a kar ie pri tem najhujše, je to, da ne znajo in nočejo biti enakovredne, kar se tu očito vidi. Tako za kako majhno poštico še prosijo, ali kadar gre za kak večji poštni urad, kjer je več skrbi in večja odgovornost, se pa nobena ne zgane, češ da to ni zanje. Tu ni nobenega izgovora, saj je pred menoj ležal seznam, ki je tako neovrgljivo pričal, da hočejo biti poštne uradnice pač enakopravne, a pri tem ne znajo in nočejo biti enakovredne moškim močem. Svoie dni nismo govorile o enakopravnosti, a imele smo več poguma in odločnosti in smo se zavestno potezale tudi za večje pravice. V tistih časih so poštne uradnice bile enakovredne s poštarji! — Poštarka.
Skrb za zdrave uradne prostore. Naš
dnevni tisk in javnost posvečata upravičeno pozornost vsakršnim nezgodam v raznih podjetjih. Posebni zakoni in uradi čujejo nad ohranitvijo zaposlenega delavca. Javne korporacije prirejajo razstave varovalnih ipripomočkov v pouk delavcev in občinstva. Živ krst se pa ne zmeni za počasno a neprestano izpodkopavanje zdravja, ki se povzroča s tem, da je poštno osebje v premnogih primerih prisiljeno poslovati v prostorih, ki nikakor ne ustrezajo zdravstvenim propisom. Poštni uradi so čestokrat v takih luknjah, da so prave mučilnice za človeka. Osebje je stisnjeno v premajhne lokale, v katerih ni dovolj dnevne svetlobe, v prostorih, jki se težko vetrijo ■(zračijo), premalo snažijo in čistijo. V takih brlogih (sit venia verbo!) se uraduje tudi v stikih z občinstvom. Mnogi uradni prostori so v mesecih večjega prometa podobni neprevetre-nim kletem. In v takih luknjah naj slabo plačani uradnik in služabnik dela z veseljem! Naš uslužbenec je v teh brlogih otopel ter prenaša poslovanje v nezdravih prostorih kakor samo po sebi umevno in v državno službo spadajoče zlo. Kaj se je med tem ž njim zgodilo, uvidi tedaj, ko je že prepozno, ko je izgubil zdravje ter nosi v sebi kal običajne bolezni poštnih uslužbencev. Ako se prizadeto uradništvo ne bo samo pobrigalo za izboljšanje uradnih prostorov, bo ostalo vse pri starem do nedogledne bodočnosti. Uredništvo naj zbira in objavlja ter sestavlja statistiko poročil o vseh neprimernih in nezdravih uradnih luknjah z vlažnimi stenami, s trhlim podom. V poročilu naj se navede obseg poda v štirijaških metrih, viso-čina sten in obseg odprtine v oknih, popreč-
no število osebne frekvence s poprečnim bivanjem v teh prostorih. Tako bomo prispevali k odpravi nezdravih uradnih lokalov v izboljšanje svojega zdravja, ki je naše naj večje bogastvo! — Prizadeti poštni brlogarji.
Najsrčnejša želja in cilj vsakega poštnega nameščenca mora biti: Poštni dom.
Organizacijsko gibanje.
Joško Čampa:
POŠTNI KONGRES.
(Nadaljevanje.)
Ker je od vsakega kongresa najvažnejši konce, to je resolucija, ki jo sklene kongres in ki se preda potem g. ministru, objavimo to najprej. Kajti poročilo p samem kongresu se bo zavleklo do oktobra, učinek kongresa pa mora članstvo vsekakor že preje spoznati. Resolucija se glasi:
'1. I>a se čimprej predloži specialni zakon za ptt. stroko, ki bi služil kot osnova za ptt. zakonodavstvo in uredil materialni ter pravni položaj ptt. osobja. Ta zakon naj poleg ostalega vsebuje določbe, da pridobe uslužbenci ambulantnih pošt, telefonistinje, tehnični delavci in čuvarji brz. in tel. linij pravico do pobe pokojnine po 25. letih službe.	'	,
'2. Da se ptt. šola, v katero se 'sprejemajo kandidati z dovršenimi šestimi leti gimnazije in ki ima karakter srednje strokovne šole za uradnike druge kategorije, ne ukine, .marveč da se otvorijo poštne šole po možnosti na sedežih vseh direkcij, ki so dolžne tudi skrbeti, da se zgrade za to primerne zgradbe.
3.	iDa polagajo pripravniški kandidatje izpite pri svojih direkcijah in da velja to za vse direkcije, ne pa samo za nekatere.
4.	Program za polaganje strokovnih izpitov naj se sestavi tako, da bo odgovarajal stvarnim potrebam ptt. službe, ker 'daje teoretično sposobnost že dveletna poštna šola.
5.	Za vše ptt. uslužbence, ki vrše dostavno službo, naj se takoj uvede nedeljski počitek in da pošte ob nedeljah sploh ne uradujejo s strankami. iBiagajniška služba naj se ob nedeljah sploh ukine ali pa naj se blagajniško poslovanje vsaj izenači za vse pošte v državi.
'6. Za vse ptt. uslužbence naj se uvede osemurni delavnik. Kolikor bi to glede na značaj ptt. službe v nekaterih pogledih ne bilo mogoče, naj se vsako delo, ki traja preko osemurnega delavnika, plača posebej.
7. Naj se čimprej začno zidati zgradbe za ptt. oblastva, ki bi odgovarjale potrebam službe in vsem higijenskim pogojem. V prvi vrsti naj se zida v prestolici in v južni Srbiji, kjer je novih zgradb za urade najbolj potreba.
■8. Istočasno naj se zidajo tudi' stanovanja za ptt. uslužbence, v prvi vrsti v mestih in centrih.
9.	Glede na težke stanovanjske prilike naj se na merodajnem mestu izposluje, da ostane sedanji stanovanjski zakon v veljavi vse dotlej, dokler niso ptt. uslužbencem zasigurana stanovanja po načinu, ki je omenjen v prejšnji točki.
10.	Naj se na merodajnem mestu izposluje, da se premeščenim uslužbencem na novem mestu takoj dodele stanovanja in da se rodbine premeščenih uslužbencev zaščitijo pred deložacijami, dokler ne dobe v novem kraju stanovanja.
11.	'Uradnikom II. kategorije ptt. stroke naj se odpre 1. skupina kakor uradnikom II. kategorije ostalih strok.
,112. Istotako naj se pomaknitev v prvo skupino omogoči onim uradnikom UTI. kategorije, ki po uredbi o razvrščanju niso prišli v 1. skupino.
13.	Mesta: Skoplje, Novi 'Sad, Subotica, Cetinje, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Sarajevo, iPod-gorica, Split, 'Dubrovnik in kraji v morskih kopališčih naj se uvrste v iprvi draginjski razred.
14.	V letovišča, tnorska kopališča in zdravilišča naj se pošiljajo, in sicer z dnevnicami, ptt. uslužbenci, ki so potrebni zdravljenja, ne pa po protekciji in rodbinskih zvezah.
15. Uniformiranim uslužbencem ptt. stroke naj se podeljuje službena zimska in letna obleka in letno po dva para čevljev v redu in pravočasno. Tehničnim delavcem in čuvarjem linij, katerim se obleka zaradi značaja 'njihove službe hitreje obrabi, naj se daje poleg tega še tretja obleka.
Ib. Poročene državne nameščenke naj dobivajo polno draginjsko doklado.
17. Zvaničnikom in služiteljem v južni Srbiji in Črni gori naj se izplačuje odgovarjajoči procent osebne doklade, katero uživajo sedaj samo uradniki.
l«. Napredovanje ptt. uslužbencev v položajne skupine naj se vrši avtomatično kakor napredovanje v osnovni plači.
19. Ptt. pripravniki, ki jih je zatekel novi zakon v službi 'im ki so1 imeli na dan prevedbe ukazno zvanje, naj se pomaknejo v pomožno skupino brez strokovnega izpita.
,20. Zvaničniki tehnične skupine, čuvarji linij, začasni in pomožni kondukterji, ki imajo najmanj pet let službe in vrše svojo službo samostojno ter imajo potrebno strokovno ■usposobljenost, naj se prevedejo v tretjo kategorijo.
21.	Služiteljem, ki imajo najmanj pet let službe, naj se omogoči priti po položenem strokovnem izpitu v skupino zvaničnikov.
22.	Nočnine in druge nagrade za nadurno službo naj se izplačujejo redno.
123. Za ptt. uslužbence naj se predpiše službena obleka, ki naj bi se podeljevala pod istimi pogoji, kakor železničarjem.
24.	Uslužbenci tretje kategorije naj se izločijo iz prometne službe, izvzemšl pri telefonu.
25.	Selitveni in potni stroški se uradnikom na teritoriju cetinjske direkcije takoj izplačajo, kolikor do sedaj še niso bili izplačani.
26.	Uradnikom iz teritorija bivše kraljevine Črne gore, ki so bili brez vzroka odpuščeni ali upokojeni, naj se pri reaktiviranju prizna srednja strokovna šola, ker so uživali to pravico po zakonu bivše kraljevine Črne gore, kar se more izvršiti z odredbo v finančnem zakonu za prihodnje proračunsko leto,
27.	Uradniki glavnih skupin naj ob priliki iz-premembe zvanja ne polagajo dopolnilnega izpita.
28.	Čl. 35. zakona o poštni hranilnici naj se izmenja v toliko, ,da naj se določeni odstotek poštnohranilničnih dohodkov razdeli tudi na poštne šole; primeren odstotek teih dohodkov naj se porabi tudi v to svrho, da pošlje vsaka direkcija vsako leto po enega gojenca v inozemstvo v študijske svrhe ptt. stroke. Istotako naj se nakloni del teh dohodkov posmrtnemu fondu ptt. uslužbencev.
29.	Tantieme, ki jih uživajo iz dohodkov poštne hranilnice samo njeni uradniki, naj se izplačujejo tudi ptt. uslužbencem onih pošt, ki opravljajo poštnohranilnično službo.
30.	Ptt. uradnikom naj se omogoči priti v ministrstvo in direkcije za strokovne referente in šefe odsekov.
31.	Mehaniki, ki jih je zakon zatekel kot ukazne uradnike, naj se prevedejo v 11. kategorijo, kolikor se to do sedaj še ni izvršilo.
32.	Da se že enkrat omogoči priti predstavnikom Saveza ptt. uslužbencev v strokovni svet, kar bi bilo ne samo v duihu uradnega zakona, nego tudi v duhu esencialnih pravnih strokovnih potreb in v interesu države, ker se za strokovne svete ia za strokovno delo ne smejo zahtevati niti se ne smejo dajati materialne nagrade, kakršne se dajejo danes; kajti baš zaradi teh nagrad je uspeh v strokovnem pogledu še vedno negativen.
33.	Posmrtnemu fondu organiziranih ptt. uslužbencev naj se potom rednega budžeta odredi subvencija, kakor je odrejeno to v prometni železniški stroki in v drugih ustanovah.
Sprejeta na kongresu v Skopim dne 13. julija leta 1926.
(Dalje prihodnjič.)
Poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež!
ZAPISNIK
seje širšega odbora Zveze od 28. julija 1924.
Predsednik ugotovi' sklepčnost ter otvori sejo sejo pod sledečim dnevnim redom: 1. Dopisi. 2. Poročilo o kongresu v Skoplju. 3. Prvo branje ■novilh pravil. 4. Predlogi in vprašanja.
1.	Tajnik prečita došle dopise, med njimi dopis direkcije p. in t„ ki ga je prejela Zveza kot odgovor na svojo pritožbo na ministrstvo proti uvrstitvi P. t. osobja v področju ljubljanske direkcije. — Na dopis zadruge »Poštni dom«, s katerim se Zveza vabi, da podpiše nekaj deležev, sklene odbor po kratki debati in z ozirom na slabo finančno stanje Zvezine blagajne, da podpiše Zveza za enkrat 20 deležev, to je 2000 IDm. — Prečita se tudi vloga, katero je Zveza napravila na ministrstvo pošte s prošnjo, da posameznim direkcijam odredi, da jemlji direkcija v prvi vrsti v poštno službo deco poštnih nameščencev.
2.	Predsednik poroča o poteku osmega kongresa ptt. nameščencev v Skoplju. Poročilo bo priobčeno v »Poštnem glasniku«.
Odbor protestira proti redukciji draginjskih doklad od strani vlade ter sklene, da nastopi v skupni akciji Osrednje Zveze javnih nameščencev. Na sestanek O. Z. se delegira tov. predsednik.
3.	Prečita se nekaj členov osnutka novih pravil. Ker so se pokazale že v nazivu in grbu obl. organizacije in društev izvestne težkoce in ker je bila že pozna ura, prosi predsednik, da naj se delegati o tej važni zadevi boljše pripravijo in stavijo konkretni predlogi na prinodnji seji, katero bo sklical po končanem dopustu samo s tem dnevim redom.
4.	Tudi ta točka se je morala zaradi pozne ure, ki je nastala z dolgo debato o izpremembi pravil, omejiti samo na najnujnejše točke. Predsednik naznani, da nastopi začetkom avgusta svoj normali 2(Klnevni dopust, za kateri čas poveri vodstvo Zveze njenemu I. podpredsedniku tov. Orudnu. Nato zaključi sejo ob 23. uri.
chichtov
način pranja
Namakaj z „Žensko hvalo“, peri z „Jelenjim milom“! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti.
POROČILA IN NAZNANILA PTČ. ČIN.
Člani Sekcije ptč. čin. so dobili v začetku tega meseca položnice, in sicer je dobil vsak član po dve položnici. Po eni naj nakaže takoj ali najkesneje 1. septembra t. 1. članarino za III. četrtletje, drugo pa naj shrani do 1. oktobra t. i. ko nastopi rok za plačilo članarine za IV. četrtletje. članstvo naj plačuje članarino redno in točno, kajti treba je pomisliti, da se približuje Sekcija številu 800 članov in da je pri tem številu urgiranje članarine zvezano z velikimi stroški in ^ težkim delom, ki ga vodstvo Sekcije^ še jedva zmaguje. Članom, ki so v zaostanku s članarino, smo ponovno poslali položnice, da plačajo zaostanek. Velika večina teli je svoje obveznosti poravnala, vendar pa jih je še nekaj, ki ne store svoje dolžnosti. iLe-te opominjamo poslednjič, da plačajo zaostalo članarino, ker ponovno ne bomo nikogar več opominjali, marveč bomo brez izjeme vse, ki do konca septembra t. I. ne poravnajo zaostanka, črtali kratkomalo iz članskega seznama. Seveda ne more potem nihče od teh v nobenem slučaju pričakovati, da bi jih organizacija kakorkoli podpirala.
Pri tej priliki opozarjamo članstvo, da je sedanja članarina 6 Din, dd katere odpadeta 2 iDin na »Poštni glasnik«, l IDim na Zvezo in pol Din na novoustanovljene krajevne organizacije, odločno prenizka. Sekciji ostane od članarine komaj Din 2.50, s tem preostankom pa Sekcija ne bo mogla vzdržati svojega obrata, ki se veča od dne do dne, ter kriti vseh rednih izdatkov. Odbor je sklenil na javni seji 2. avgusta t. 1., da pristopi Sekcija k Osrednji zvezi javnih nameščencev, ne more pa iz tega preostanka kriti članarine za O. Z., ki znaša Din 1.25 za člana, ker bi ji potem ne ostalo niti za pisarniške stroške. Zato opozarjamo članstvo, da bo treba članarino z novim poslovnim letom zvišati na 10 Din, kakor so io zvišale druge organizacije že davno, ne da bi pošiljale svojim članom za ta znesek tudi strokovni list. Za delo v pisarni, ki ga člani odbora poleg svoje službe nikakor ne bodo mogli več zmagovati, bo morala najeti organizacija stalno moč. Seveda bo moglo potem tudi članstvo od organizacije zahtevati, da dobiva pojasnila, na-
svete, pomoč itd., kadar jo potrebuje, redno in točno. Članarino bo treba z novim poslovnim letom izenačiti, tako da bodo plačevali vsi člani enako. Članstvo naj o tem do občnega zbora razmišlja in nam stavi predloge.
Pogodbeni poštarji 'plačujejo do občnega zbora isto članarino kakor so io plačevali doslej.
Družabne večere je sklenila zopet vpeljati Sekcija ptč. čin. z mesecem septembrom. Družabni večeri se bodo vršili v Ljubljani do na-daljnega vsako prvo soboto v mesecu ob osmih zvečer. Prvi tak večer bo v soboto, dne 4. septembra t. I. pri Mraku na 'Rimski cesti. V začetku družabnega večera bo vodstvo podalo kratko poročilo o položaju, po poročilu pa bo zabava, petje itd.
Javna seja Sekcije dne 2. avgusta t. I. je bila tako slabo obiskana, da zasluži neverjetna mlačnost ljubljanskega članstva glede na aktualni dnevni red te sefl; in na udarce, ki smo jih deležni v zadnjem času, javno grajo. Ako se ponovi še kdaj slučaj, da bo javna seja tako škandalozno slabo obiskana, bo moralo vodstvo organizacije izvajati konsekvence, ki ne bodo v prid interesom članstva.
Sestanek Sekcije ptč. čin. v Ljutomeru v nedeljo, 8. avgusta t. L, je bil zaradi nalivov in poplav slabo obiskan. Za sestanek je vladalo veliko zanimanje in je bilo prijavljenih nad 30 udeležencev, ki pa so morali prihod 'v zadnjem dopoldnevu odpovedati. Udeleženci, ki so prišli na sestanek iz najbližnjih krajev, so se mogli zaradi velikih poplav jedva vrniti na svoja službena mesta. Zastopane so bile pošte: Ljutomer, Murska 'Sobota, Ormož, Ptuj in Središče o. D. Ostale pošte so se pismeno* brzojavno in telefonsko opravičile z obžalovanjem, da se sestanka ne morejo udeležiti. —1 Predsednik Sekcije tov. Čampa je poročal na sestanku o kongresu in o drugih važnih zadevah, ki se tičejo poštnih nameščencev. Vse priprave za sestanek je vodil upravnik ljutomerske pošte tov. Ant. Učakar, za kar se mu je predsednik Sekcije na sestanku toplo zahvalil.
Za sestanek na Dolenjskem. Sekcija kljub opominu v zadnjem »Glasniku« ni dobila še nobenega sporočila od nikoder. Pozivamo člane dolenjskih pošt, da nam do 25. avgusta t. 1. sporoče po dopisnici, kdo izmed njih bi se hotel udeležiti sestanka v Novem mestu, ki bi se vršil v mesecu septembru. Ako ne dobimo dovolj prijav, se sestanek za Dolenjsko letos sploh ne bo vršil. -Mlislimo pa, da bi bilo to za poštarje na Dolenjskem dokaj žalostno.
Ustanovna občna zbora krajevnih skupinic Sekcije ptč. čin. za Maribor in Celje se bosta vršila v jeseni, najbrže v oktobru t. 1.
To in ono«
Današnja številka »Poštnega glasnika« se je zaradi urednikovega dopusta za par dni zakes-nila. Ker se vrne urednik že prihodnji teden z dopusta, bodo nadaljnje številke zopet redno izhajale.
Izjava. Podpisani Janko Kocmur, poštni uradnik v Litiji, obžalujem, da sem g. Josipa Jakšeta, predsednika Zveze poštnih organizacij v Ljubljani, dne 29. junija 1906 v navzočnosti svojih kolegov na časti razžalil s tem, da sem mu vsled napačnih informacij očital, da je bil »Švaba«. Izjavljam, da nimam g. predsedniku Zveze ničesar očitati ter se mu zahvaljujem, da ni vložil tožbe.
V Litiji, dne 1. avgusta 1926. — Janko Kocmur, pt. činovnik.
Umrla je tov. Zinka Žnidaršičeva, poštna uradnica v Ljubljani 1. Po daljšem bolehanju je umrla na zagrebški kliniki. — Našemu tovarišu Fr. Žnidariču, uradniku pošte Ljubljana 1, je pa umrla na porodu njegova1 žena. — Ohranimo prerano umrli blagi pokojnici v trajnem spominu!
Zahvala. Podpisana se najlepše zahvaljujem društvu »Dobrota« za takoj mi izplačani obsmrtni prispevek 3000 Din za pokojnim možem Francom Žvanutom, poduradnikom pošte Ljhbljana 1. Enako se zahvalujjem «Osr. društvu nižjih poštnih in brz. uslužbencev« za podporo v znesku 500 Din. — Rezika Žvanut.
Otoničarjev kamen za poštni dom. Po seji Zveze p. org. dne 28. julija t. 1. je družba delegatov na vzpodbudo tov. Lichtenekerja Iz Brežic darovala v počaščenje spomina nepozabnega Otoničarja znesek 100 Din kot »Otoničarjev kamen« za Poštni dom.
Redek obisk. Član upravnega odbora Zveze švicarskih poštnih uradnikov g. Fr. Omeer se je mudil zadnje dni v Pragi, kjer se je dal poučiti o službenih razmerah in plačah poštnih uslužbencev, o organizaciji poštne, telegrafske in telefonske službe kakor tudi o organizacijah poštnin uslužbencev sploh. O. kolega Fr. Omeer ima od švicarske poštne uprave daljši dopust, da bi podrobno proučil osebne in prometne razmere evropskih poštnih uprav ter izdelal primerjalen elaborat. Obiskal je že Angleško, Francijo, Špansko, Portugalsko, Laško, Avstrijsko, Češkoslovaško ter pojde še na Poljsko. Nemško, Madžarsko, navsezadnje obišče tudi Norveško in južnoslovanske države. Za nas bo vsekakor zanimivo, kakšne dojme o poštni upravi bo dobil v naši državi. O priliki bomo o njegovem elaboratu še izpregovorili.
Gospodarstvo.
Zobozdravnik na obroke. Zobotehniška dela izvršuje za člane poštnih organizacij zobotehnik g. Radovan Ivan, Šelenburgova ulica 6, proti odplačilu na mesečne obroke. Kdor izmed članov si želi urediti zobe, naj se zglasi ob določenih uradnih urah v društveni pisarni pri Zvezi p. org. ali pa pri Gospodarski zadrugi, da dobi potrebno nakaznico, člane opozarjamo, da morajo biti vsi računi poravnani najkesneje v 24 mesecih, mesečni obroki ne smejo biti manjši od 100 Din na mesec. V koliko obrokih bo vsak član svoj račun plačal, je odvisno od dogovora med njim in zobo-tehnikom.	M j J
Uradne ure poštnih organizacij. Zveza poštnih organizacij ima svoje uradne ure ob torkih in petkih od 15. do 16. ure. Gospodarska zadruga poštnih nameščencev ima svoje uradne ure ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 17. do 19. ure. Sekcija ptč. činovnikov ne more imeti rednih uradnih ur, ker ima njen predsednik (tov. Čampa) različno službo. Običajno' je vedno v pisarni, kadar nima službe. Kdor bi ga nujno rabil, pa ga ne dobi v pisarni, naj povpraša v špediciji glavne pošte. V še bolj nujnih primerih pa na njegovem stanovanju na Dunajski cesti 38, II. Predsednik Zveze tov. Jakše pa je ičlanstvu na razpolago samo ob zgoraj navedenih urah v društveni pisarni. Samo v nujnih slučajih, pa še to samo izvenljubljanske člane, sprejema predsednik Zveze dopoldne (od 8. do 14. ure) v svoji uradni pisarni (II oddeelek poštnega ravnateljstva). Društvena pisarna za vse tri ustanove (Gospodarska zadruga, Zveza in Sekcija ptč. čin.) pa je Pred Prulami štev. 1 (prva vrata levo od Šentjakobskega mostu ob Ljubljanici).
Uradni kotiček-
Upokojitev po novem in starem zakonu. Drž. svet je izdal s štev. 9259/25 od 5. febraurja 1926 rešenje, da se mora odmeriti pokojnina onim uslužbencem, ki so bili prevedeni na novi urad-
niški zakon, pa so bili z nepolnimi službenimi leti upokojeni po 1. septembru 1923, po novem zakonu. Iz starega zakona se mora vzeti v tem primeru samo odstotek za obračun pokojnine. Tem uslužbencem se mora tedaj odmeriti pokojnina po zadnji plači, ki so jo imeli ob upokojitvi, a le procentna mera se vzame po starem zakonu, ki je bil za tistega uslužbenca v veljavi pred prevedbo na novi uradniški zakon. Procentna mera se jemlje po starem zakonu, dokler traja nestalnost državnega uslužbenca; v smislu uradn. zakona torej do 1. septembra 1926. Po tem roku se pa jemlje tako pokojnina kakor procentna mera po novem zakonu. Glede na to pa, da je vlada podaljšala nestalnost drž. uslužbencev do 1. septembra 1929, je nastalo sporno vprašanje: ali se je podaljšala s tem zgolj naša nestalnost še za tri leta, ali pa so združene s tem dejstvom še ostale okolnosti. V zadnjem primeru bi se torej jemala do 1. septembra 1929 upokojenim uslužbencem procentna mera po starih zakonih, pokojninski osnovni znesek pa po sedanjih zakonih. —• Značilno za naše razmere in navidezno neverjetno pa je dejstvo, da je boljše biti upokojen po starem zakonu, kakor pa po novem uradniškem zakonu. Če je upokojen uslužbenec po novem, se mu pač zviša pokojninska osnova (temeljna penzija), zato pa naraste komorska doklada in invalidski davek, obenem pa se mu tudi zniža draginjska doklada. Tako dobi upokojenec po novem manj skupnih prejemkov kakor upokojenec po starem. To sicer nikakor ni bil namen zakonodavca, toda unikum modrosti dra-ginjske uredbe za upokojenca je privedel do te absurdnosti.
Služitelji in kaderski rok. (F. G. v P.) Za služitelie je po uradniškem zakonu brezpogojno potrebno, da odslužijo kaderski rok pri vojakih. Ne samo, da služitelj, ki iz kateregakoli vzroka ni odslužil kaderskega roka, ne more postati definitiven, ampak celo oseba, ki ne izpolnjuje tega pogoja, sploh ne more postati služitelj. Zgodilo se je že nekaj slučajev, da je ministrstvo odpu-
stilo iz službe služitelje, ki niso bili vojaki. Vojaki pa zato niso bili, ker niso bili potrjeni za vojaško službo.
Za „Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“ izda/a in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno" Fran Jezeršek v Ljubljani.
KRILA
za dame, moderno izdelana, — trpežno šport krilo Din 75'— enobarvni ševiot	,	ICO'—
modno-rižasto ali karo . 140'— tenis krilo	,	190 —
kakor tudi bluze, plašče, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke razi oš lja po zelo znižanih cenah veletrgovina
R. ŠTERMECKI, Celje št. 67
Vzorci razne manufakture se pošljejo na vpogled, ilustrirani cenik z nad 1000 slikami pa zastonj». Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Proti potrdilu tudi na obroke.
W——J

ttfVDA.
BUDDHA.
ÖgHEMEÜAVniE
m VRLO FEttEl
Fran Škafar, Ljubljana
RIMSKA CESTA 16	27
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerik. pisarniške rouleaux-oprave.
PARNA ŽAGA RAVNIKAR
mestni "tesarski mojster
LJUBLJANA. Linhartova ulica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele
THE RIX CO.
Ljubljana, Gradište 10 — Zagreb, Sa;m šte 56
Telefon štev. 268 interurban. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trsovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preje Henrik korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za hrnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za Konserve.
Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča
w tvrdka	50
M. TIČAR, Ljubljana.
Manufakturna veletrgovina 2
Hedžet & Koritnik
Brzojav: Hedžet Ljubljana Telefon štev. 75
Manufakturna veletrgovina
FELIKS UKEilNG, LHUBLlilNil
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	24
Modna manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA 3	Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge postnih nameščencev.
Cene zmerne. >«.»»♦♦»»♦♦»»♦♦♦♦« Postrežba točna tn solidna.
i< rasa >111
je najboljša žitna kava!
luaii JelDčln-Ljublliitio
Solidna in točna postrežba. Ustanovljeno 1.1888
ŠTEFAN ŠPELETIČ
slikar in pleskar 4
LJUBLJANA, Rimska cesta 16.
Ljubljansliii gradbena družba zu.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
6SC9 Priporočamo najboljše šivalne stroje ©£9
GR1TZNER In ADLER
za rodbinsko In obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
e<""0'«JOSIP PETELINE ülür
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
©R9 SPREJEMAJO SE POPRAVILA STROJEV. <33©