STB V. 11.
Pažtai«* pr!»f*»a r grttTiii.
LJUBLJANA, dne 25. februarja 192*.
LETO YU.

iiiasl lo ,»Samostojne
■i
kniiftlske strašil® m
jjftfr*: M*.MHCaMl MtfiiMflMMMMpHHM1 *■■■■■■■
Mff^Žiijtflft*
T » e * »
« s * e * • ^
■®*mmmmm
i>!H	30- -
i)iu	iii*— Din 7'5'.l Ui« !•—
si
1«9 sfaiiSI® ¥ državi ^r®¥nai si so?« S
»j
?a«eratit
*» » -mt . ... %......* Ote Ml
T«*fl	p«f{t vrši naprej.......« ^ Jo«.
Ujav«, š&ilem*, rtfeia»* pet it rrst* . . , ,	k 554®.

4BR*'-- iS!
IJrf^biiiftv« s«»r«?ial&tv# Mat« |e ▼ jLfttMlaa!, Kolodvorski «Hti% 7, y Itlfti ^^m^mm**
Političen položaj.
Beograd, 20. febr.
Izid volitev j« ustvaril čuden položaj^ vladi na večina znaša 9 poslancev vefkio nad celokupno opozicijo, opozicija pa je dobila okroglo 350.000 glasov več, kakor vladina večina, zato je ta »večina* precej čudna in kar je glavno, precej nemima. Ve, da se ima predvsem zahvalili notranjemu ministru in njegovemu "pomočniku za uspeh pri volitvah, deloma pa tudi čudnemu volilnemu zakonu, ki je dal zemljoradnikom po enega poslanca komaj na petindvajset tisoč kroglic, radikalom pa ponekod že na tri tisoč kroglic tudi po enega. Zato tudi po-nehavajo slavospevi na zmago, ki so zlasti v Sloveniji tako široko odmevali in b#f celo — verjetni. Prihaja trezno spozna\anje položaja ln zlasti radikali se tega v polni meri zavedajo. Na kronskem svetu napovedani zakonski načrti so stare litanije najnovejših potreb, katere je g. Pašič v zadnjih šestih letih že bogve kolikrat odmolil, in to vselej, kadar je bila situacija posebno težka. To naštevanje nujnih in potrebnih zakonov pa ima edino le namen maskirati mučno situacijo, v kateri se vlada nahaja.
In zato radikali več ne prikrivajo, za kaj gre. Volitve se namreč niso vr*iie zato, kateri zakoni so najnujnejši in brzo potrebni, nego volitve so bile vprašanje narodu ali naj se nadaljuje t. dosedanjo notranjo politiko ali pa naj se ta kurz izpremeni in uveljavi prva točka ustave, da bodi naša država ustavna i parlamen-laraa monarhija. Narod pa jo navzlic vladnim umetnostim«, odgovoril tako, da je dal okroglo 350000 glasov večine opoziciji, torej proti režimu. G. Pašič je to dobro razumel in pogoste konference zadnjih dni med njim in g. Li. Jovanovičem smatrajo v radikalnem klubu za dobro znamenje. Obče se občuti, da stojimo pred velikimi in važnimi dogodki in da bo radikalna stranka zvesta svoji tradiciji poskusila vse, da bo ona tista, ki ho hotela izpeljati sporazum s Hrvati. Iz najbližje okolice Pažičeve odkrito Izjavljajo, da bo to pot popuščal
do skrajnosti, ker smatra, da bi s
takim delom najlepše kronal svoje politično delovanje. Je celo nekaj ljudi v radikalnem klubu, ki verujejo, da bi v skrajnem slučaju ne odklanjal niti pomoči Davidoviceve, kar bi pač značilo višek dobro volje, Če vposte-vamo strastno partizanstvo, ki vlada tukaj.
Za takšno razpoloženje je vrlo in-teresanten dokaz sovraštvo, ki vlada proti Pribičeviču v takozvanih boljših beograjskih krogih. Spočetka sem mislil, da so to osamljeni slučaji, posledica simpatije ali antipatije. Iz ust par naših odličnih ljudi pa sem dobil zatrdilo, da je ta pojav splošen in da se samo Pribičeviča smatra krivca in edino oviro sporazumu. Kdor dobro pozna taktiko g. Pašiča, ne bo težko uganil, če tako nerazpoloženje stari mojster sam ne pripravljal Slučajev je bilo že veliko in sicer podobnih na las.
Škoda je le, da se v zvezi s sporazumom prav nič ne govori o Slovencih. Takega vprašanja ni in zato je smešno klerikalno napihavanje. Vse silne vloge, ki se v zvezi s tem vprašanjem pripisujejo g. Korošcu, spominjajo na muho, ki je sedela na jarmu in dopovedovala svetu: orjemo. Spor je edino le med Hrvati in Srbi in kadar bo rešen ta, ga bomo ali priznali ali pa lahko gremo. Sicer me je za bolel tak cinizem, skušalo pa se me je uveriti, da smo si sami krivi tega s svojim neutemeljenim separatizmom.
Glavno spoznanje zadnjih volitev je torej lu: do sporazuma mora priti med Srbi in Hrvati, kako, je vprašanje poklicanih politikov, kdaj: vprašanje časa. škoda pa je države in še posebej našega gospodarstva, če se bo še naprej poskušalo slepomišiti v javnosti, da je kako drugače ali pa da bi se celo s silo dal preprečiti tak naraven razvoj. Zato moramo ne samo želeti nego delati z vsemi silami na to, da do sporazuma čimprej pride, ker prej o rednem političnem delu ni govora.	J. P.
kroglico, ki jo je po čudnem »na-klučju« našel g. kaplan. Na njihovo pritožbo so bile volitve razveljavljene in preteklo nedeljo so se vršile ponovno. Prav vsa sredstva so vpora-bili, da bi presleparili ljudstvo. Postavili so kar tri kand. liste. Zato so bili primorani tudi kmetje in delavci postaviti dve. Predstavnik prve je bil nas odlični in požrtvovalni tovariš Vale, njegov namestnik in nosilec liste pa vrli tov. Stanko Kušljan. Zastopnik in nosilec pete — tudi naše — liste je bil tov. CVelbar Martin, namestnik Janževič Franc.
Vkljub klerikalnemu nasilju in
naporu so dobile vse tri klerikalne listine le 410 glasov, obe kmetske delavske pa 429 glasov, torej za 19 gla- i
sov večine. Lansko leto je imela kmetsko-delavska lista en glas večine.
Klerikalna trdnjava je zopet padla, njihovo občinsko gospodarstvo v drugič obsojeno. Končano je klerikal- \ no gospodstvo in sirta njihova ko- j manda. Kmet in delavec pa bodeta i uredila občino, kakor bo njima prav in ne farovžu. In županil bo naš odličen idealen pristaš, vzoren gospodar, poštenjak Anton Radkovič.
Živeli Šentjernejčani!
Občinske volitve v Ljubljani in SKS.
Sijajna zmaga v Št. ierneju na Dolenjskem.
Od kar svet stoji je bila ta občina klerikalna trdnjava. Toda že pri lanskih občinskih volitvah se je videlo, da občani klerikalcem ne zaupajo več. Kmet in delavec sta se združila
| in v skupnem nastopu tudi zmagala. ! Toda klerikalna ošabnost si ne more predstavljati, da bi kdo drugi v občini komandiral kot farovž, zato so za i vsak slučaj klerikalci odnesli eno
Žerjavovsko časopisje trdi, da se je SKS za občinske volitve v Ljubljani zvezala«: s klerikalci., Kako stvar v resnici izgleda?
Pred vsem povdarjamo, da glasom svoječasnega sklepa strankinega vodstva SKS smejo krajevne organizacije za občinske in druge krajevne volitve same sklepati in določati svojo taktiko. Te pravice se je posiužila tudi naša ljubljanska kraj. org. in je skupno 9 petimi strankami — med njimi je samo ena klerikalna 1 — sestavila skupno listo za obč. volitve v Ljubljani.
Skupni nastop šestih "strank so izzvali domišljavi in nesposobni mladini sami. Bodi predvsem povedano, da so mladini vložili svojo listo, ne da bi bili povabili na sodelovanje katerokoli drugo napredno ljubljansko skupino. V tem se zrcali vsa njihova domišljavost. Najpoprej sami vložijo listo, na to pa vpijejo na druge, ki so si poiskali pač drugačno pot, da tudi pridejo do uspeha, dasiravno jih mladini niso povabili na sodelovanje. Vso svojo nesposobnost pa so dokazali mladini s tem, da so določili rok za vlaganje list baš do 8. februarja, torej bas do dneva skupčinskih volitev. Kaj ste res tako neumni, da ste mislili, da se bodo razne napredne skupine ljub-
ljanske radi tega odrekle svoje pravice do ljubljanskih občinskih volitev? Morebiti ste res tako neumni, toda ono, kar je vsled te vaše odredbe moralo priti — namreč skupni nastop vseh vam nasprotnih skupin — vas je menda dovolj jasno poučil, da niti vaše glave za zid niso dovolj trde.
Dalje bodi še povedano, da se je šest strank sporazumelo le za skupno listo, a ne tudi pozneje za delo v obč. odboru samem. Po izvršenih volitvah lahko gre vsaka skupina svojo pot. Obenem je lista sestavljena tako, da klerikalci v obč. odboru nimajo večine, nego v najugodnejšem slučaju eno tretjino. Tako je vedno dana' možnost za skupen nastop naprednjakov v obč. odboru. Predpogoj pa je — pa povemo že danes — da naj bodo mladini malo manj domišljavi.
Končno bodi še povedano, da so se demokratarji doslej vezali s klerikalci proti nam pri volitvah v osebno-dohodninsko komisijo ljubljanske okolice, pri občinskih volitvah v Mokronogu, a istotako so se vezali s klerikalci pri občinskih volitvah v Sodražici ter še drugod. Oni, veliki j gromovniki proti klerikalizmu! Ali i ne vidite, kako smešni ste!
Socialisti in volitve-
Marsikomu, ki se v politiki ne briga za vzroke, temveč samo za gotova dejstva, se zdi čudno, da so izšli socialisti iz volilnega boja popolnoma poraženi. V celi državi si niso priborili niti enega zastopnika. In vendar je ta pojav le naravna posledica razmer v naših socialističnih vrstah.
Pred leti so pokazali naši delavci s
svojo močno stanovsko organizacijo, da so stanovsko zavedni in da v tem ne zaostajajo za delavci drugih držav, Človek je mislil, da se bodo njihove organizacije, ki so premagale vse začetne težave, v naši državi še ojačale in pomnožile. Po prevratu so bili zastopani celo v Narodni vladi v Ljubljani (Prepeluh) in centralni vladi v
&oečka povest iz predvojne d»
Spisal 3!eted Dolenc. (»adalJCTau}«.)
Mica odvrnp, da se bo ona Čuvala, reči kaj hudega, ampak za moža se bcji, ker je nagle jeze.
Detiček pa ji deje: >Ne samo rragle jeze, ampak tudi trmast je, in taki postanejo radi zdraž-barJH«
Mica je globoko vzdahnila, pa rekla ni nič. Detiček se je poslovil.
Medvedka je pristopicala iz čumnate. »Vse sem slišala,« je rekla. »Jej, jej, je ta Žabkar hudoben. Kdo bi si mislil? Še grunt vama proda, če r>e plačata. Ali bosta lahko plačala?«
Mici Medvedkino govoričenje ni ugajalo, ali ostro je ni hotela aavrniti. >Nič ne skrbi, vino prodajo in, če treba, tudi še kakšno živinče, pa bo defcar pripravljen..i
»Koiiko pa imato vina?« vpraša Medvedka.
Sedaj pa je Mica uvidela, da se mora Medvedke »dkrižati, sicer izpraševanja ne bo ne konca ne kraja. Dejala j«, da tega no va, in jo vprašala, ali
naj ji da kaj brašna na pot. Medvedka je razumela ...
»Nič ni treba,« reče užaljena. »Ali čudni ste pa sedaj vsi tu v hiši, čudni, zelo čudni...« Poslovila se je na kratko in odšla.
Mici je bilo vendar le žal, da je odslovila Medvedko. Mislila si je, kolikokrat je že ž njo kramljala, kako sta se smejali, sedaj — pa je vse drugače. Šla je v kuhinjo in tesno je privila hčerko Manico k sebi. Poklicala je še Janezka in vsi trije so kosili. Janezek vpraša, ali ne pride očim h kosilu. Mica odvrne, da pride pozneje, ker je šel v zidanico. Janezek pa reče resno. »Mati, naš atej pa niso bili nikdar fako jezni, tudi očim naj bi bil tak, če ne ž njim ne bo moči zdržati.«
»Ne govori tako,« pravi Mica. Če Bog dž, bo kmalu drugače, da se le starega Žabkarja odkri-žamo.c--
Še le proti večeru se je Martin vrnil. Prinesel je dve stekleničici in pa zeienko vina domov. Zelo je bil zgovoren.
»Sem pridi, Mica!« ji reče in se usede v kot za mizo. »Bova pila, pa kosilo mi prinesi, če si ga kaj shranila za-me.<e
»Sem shranila, seveda,« odvrne žena.
.Martinu je jed dišala, pijača pa tudi.
»Veš, sem tako vesel,« pravi ženi. »Ko sem šel v zidanico, mi pride nasproti Trček iz gornjega konca. Povabil sem ga na kozarec vina. Z menoj j« sel in ko je pil —, ml je rekel. Sedaj pa vidim,
da nisi tak, kakor se govori. Kaj se govori? sem ga vprašal. No — povedal mi je, da me Žabkar obrekuje, da sem pritepenec in ničvreden človek. Njegova žena pa je rekla pred pričami, na to Trček priseže, če treba, da se me boji kakor hudobe! Priče sem si zapisal in jutri jo grem tožit. Tako bo Žabkar imel tudi svoj del!«
Mica ni bila nič kaj vesela te novic«.
*Ko bi šel prej vprašat župana, kaj storiš?« pravi malcdušno.
Jaz? Župana? Zakaj neki K reče nejevoljno mož. Niti ne skušaj pregovoriti me. Ali se ti ta ošabna Žabkarica tako smili? Naj bo zaprta...«
Žena je obmolknila. Tu uzre na mizi dve stekleničke z vinom.
To bo za poskušnjo, ne?-; pravi. Boš prodal vino, ne? Imaš kupca? Ko bi šla jaz do župana, morda kupi...«
»Ti siliš zmerom k županu,« pravi Banič, ho-teč ženo pomiriti. »Pa naj bo, stopim tudi do njega. Pa Trček pojde z mano. On je dobro znan z An-drejčičem iz Malone. Ta bo dobro plačal, je rekel Trcek. Čez tri mesece dobi Žabkar fotovo tiste krajcarje.«
»Že prav«, reče Mica. »Da bi le bil že enkrat mir v hiši, da bi živeli, kakor smo živeli z rajnkim. Z vsemi dobri, z vsemi prijatelji!«
Banič je razumel, kaj mu žena očita, ali to pot se je — premagal in ni ji odvrnil ničesar.
(Dalj* sledi.)
Beogradu (Kristan). Tedaj pa se je zasukalo v nasprotno smer. Pri volitvah leta 1923 so slovenski socialisti zgubili vse svoje mandate in v narodni skupščini v Beogradu sta bila videti samo še dva socialista, letos ste še ta dva izginila in Jugoslavija je brez socialističnega poslanca?
Omenil §em že, da so se naši delavci pred leti izkazali kot stanovsko zavedni. Kako je torej mogbife, da ostane zaveden stan brez svojih zastopnikov? Žalostna je resnica. Oni, katerim so delavci zaupali in katere so izvolili za svoje voditelje, so jih izdali. Zatajili so svoje socialistično mišljenje (če so sploh kdaj bili socialisti po prepričanju!) in izrabili svoja službena mesta, na katera jih je stranka postavila, v umazane sebične namene. Preskrbeli so si brezskrbno bodočnost in pustili delovno ljudstvo ogoljufano na cedilu. S tem so socialisti zgubili svoje voditelje in ostali kakor čreda brez pastirja. Hipoma se je pojavilo več oseb, ki so kandidirale za voditelja, in ker ni hotel nihče od svoje kandidature odstopiti in priznati dragega za voditelja stranke, se je stranka začela razkrajati v frakcije. Poleg tega se je pojavila še tretja internacionala, ki je pri razdrapanih razmerah naših socialistov našla tudi za sebe ugodna tla. Sedaj se je začel med samim delavstvom oster boj, ki traja še vedno, seveda na škodo delavstva in v korist njegovim zatiralcem. Mesto da bi se združevali, se pobijajo, mesto da bi zidali, podirajo. Ta boj pa je rodil delavstvu še nezaupanje v samega sebe, kojega posledica je, da je veliko število delavcev zapustile svoje stanovske vrste, prestopilo v razne meščanske stranke in s tem še bolj oslabilo stanovsko organizacijo. Tako so nastopili tudi pri zadnjih volitvah. Samo na Kranjskem so postavili 6 delavskih list. Vse skupaj pa so dobile glasov komaj za en mandat in še od teh je dobil večino radičevec Prepeluh na svojo »delavsko-kmetsko« listo. Njegovi glasovi pa so po veliki večini kmetski glasovi, katere je omamila republika, nikdar pa ne pravi socialistični program. Ogromna večina našega delavstva pa je volila klerikalce ali Pašič-Žerjavov narodni blok.
Ker je nam kot kmetijski stranki ležeče na tem, da se otresemo meščanskih izkoriščevalcev delovnega naroda, zato je razcepljenost in poraz socialistov tadi za nas nerazvese-ljiv pojav, ker ostajamo sami v boju zoper škodljiv bankokratičen despoti-zem. Vendar upamo, da najdejo socialisti v svojih vrstah zmožne tn nesebične ljudi, ki bodo našega industrijskega delavca zopet pripeljali v močno delavsko stranko in s tem postali v boju zoper nezdrav kapitalizem naši zavezniki. Tedaj bo v naši državi veljal zakon: kdor ne dela, na} tudi ne je!
Za ureditev države.
Malo nas je bilo, a povedali smo, kaj hočemo in kaj je treba. Kot kmetovalci smo hoteli državi dati ustavo. Počeli smo v 1. 1919 ne le v Sloveniji, nego tudi v Hrvatski in Srbiji, naj bi kot kmetska organizacija dali svoj načrt ustave, ki bi odgovarjala pravični ureditvi države. To se ni posrečilo, zato smo podprli ustavo radikalov in demokratov za drago ceno raznih gospodarskih ugodnosti. Z ustavo nismo ničesar dosegli, ker se ni izvajala. To ni bila naša krivda.
Mesto izvajanja ustave začela se borba opozicije za revizijo ustave.
V prvem pomenu besede stranke opozicije s protesti proti ustavi nfeo iskale državnih koristi, nego samo koristi svoje stranke. To je v naši državi nesreča, da ni velikih mož na-
JS|F" Ker trt krotkega Sodstva >«*ebiti« zastopa S. K. S. !
Vsak pristaš kmečka misli mora biti Šlau »KuctijsU tiskom« aadruge«!
rodnih voditeljev, ki bi v svojem delu za-ureditev države zapostavili interes stranke pod interes države.
Borba proti Vidovdaneki ustavi od strani opozicije ni bila resna. To se je
E kazalo, ko je prihajala ona opozici-do odgovornega vladnega mesta, m Radič je izjavil, da revizija ustave ni nujna in prva zadeva. Izgledi so bili, da se v onem času bližamo k ureditvi države, k vstvarjanju in izjedna-<?enju zakonov in to zajedno s sodelovanjem Hrvatov. Kaj je bilo vzrok, da s« je Radič tik pred ciljem umaknil, t« ni jasno. Mogoče je to storil zbog volilne taktike, češ: Volitve so blizu, ako grem v vlado, sem odgovoren za državno upravo ter trpim s stranko. To tem bolj, ker je znano, da preže Frankovri na vsak korak Radiča, da bi ga onemogočili in zopet dobili Hr-vatstvo za sebe. Ko se je Radič umaknil ter omogočil Pribičeviča, je bilo jasno, da se vračamo v ponovno borbo za par let nazaj.
Pri volitvah je torej zmagala vladna stranka Pašlč-Pribičevič. Pašic prezira Hrvatatvo kot državo v državi, a Pribičevič jo star, nepomirljiv na- , sprotnik Radiča.
Kaj sedaj, ne vemo! Vlada ima slabo večino za potrebno uspešno delo, za vstvarjanje zakonov in za izvajanje ustave. To je večina za vzdrževanje na površju, borba za oblast brez plodnega dola za ureditev države. Verjetno je, da bi radikali bili pripravljeni žrtvovati Pribičeviča za gotovo delovno večino, vzeto iz opozicije. Saj je dobro znano, da so radikali dobri raču-narji, da vzamejo vedno, kjer jim bolje kaže. Njih organizator Vujičič zna ob takih prilikah povedati: »Vse dobro in prav, Vi ste nam vrlo simpatični, ali brojka (številka) je brojka. In te brojke, kakor sklepamo, je lahko dobiti, ker se ponujajo!
Mi nismo samo radovedni, ampak želimo, da pride enkrat do rednega parlamentarnega dela, do vstvarjanjn in izjednačenja zakonov, posebno davčnega zakona. Ravno Slovenci vsled te neurejenosti trpimo neznosne gospodarske krivice. Zahtevamo posebno od stranke SLS, ki je dobila ponovno zastopstvo Slovenije, da enkrat preide od slepilnih fraz k vstvarjanju in k rešitvi slovenskega gospodarstva.
Ivan Mrmolja!
Ali ie potrebna državna sirarska šolal
(Dopis iz Bohinja.)
V	zadnjih letih se mnogo razpravlja pri nas o ustanovitvi državne sirarske šole. To vprašanje pride včasih na dnevni red, pa zopet izgine, kakor solnce. Ako pa se temu vprašanju bolje posvetimo, moraiho priti do zaključka, da je sirarska šola v naših razmerah res neobhodno potrebna za našega kmeta, ki izdeluje polementalski bohinjski sir, kakorš-no oznako je naš pridelek dobil na trgu. Za poboljšan je pridelovanja sira je potrebna strokovna izobrazba, a to more po vzgledu drugih narodov nuditi le strokovna sirarska šola.
Taka šola spada v Bohinj, ker je tu najboljša lega za planšarstvo in sirar-stvo in se kmet tu peča le s tem, kakor n. pr. v Švici. Danes se tudi že v drugih delih naše države prideluje sir, vendar je ta panoga najbolj razvita v Bohinju, dasiravno niti tu ne deluje tako, kakor bi bilo potrebno. Ponekod se zavzemajo za to, da bi se sirarska šola ustanovila drugod. Toda vsak strokovnjak mora priznati, da spada tak zavod le v Bohinj, kjer so razmere in načini dela najbolj podobni Švici. Mar se naj napravi taka šola na Dolenjskem, kjer imajo vinograde ali v Slavoniji in Vojvodini, kjer imajo pšenico? Ustanavljati si-rarsko šolo tam bi bilo ravno tako nesmiselno, kakor ustanavljati v Bohinju vinarsko šolo.
V	zadnjem času se je govorilo tudi /.a ustanovitev sirarske šole v Škofji Loki. Škofja Loka ima tako lego in prometne razmere, da lahko proda sveže mleko, med tem, ko v Bohinju drugo izkoriščanje mleka, kakor za sirarstvo, sploh ni mogoče. Mislite samo na letno pašo po planinah! Sirarska šola v Škofjo Loko ne spada, nego edinole v Bohinj. Kmet v Bohinju je izključno navezan na mlekarstvo ozir. sirarstvo, njemu treba pomagati. Mi, ki smo navezani le na sirarstvo, trpimo danes konkurenco iz drugih krajev naše države, ki imajo le stranski dohodek iz sirarstva, zraven tega izdelujejo slabši sir, nego je naš, pa je s tem tudi njihova cena nižja. Na drugi strani nam konkurira prvovrstni sir iz Švice, ki je bolji od našega. Bohinjski kmet trpi pod eno, kakor tudi pod drugo konkurenco,
zato mu je treba priti na pomoč s strokovno izobrazbo.
Politični prepiri našemu kmetu silno škodujejo, ker se radi samih prepirov v državi ne pride do koristnega dela. Če bi prepiri za prazen nič enkrat ponehali, tedaj bi gotovo kmalu morali vsi merodajni krogi uvideti, da se mora v Bohinju napraviti sirarska šola. To bi lahko šlo hitro, kajti s celo zadevo se je že pečal kmetijski oddelek v Ljubljani, pripravljen je inventar in izdelana sta že dva stavbena načrta. Potrebno je samo, da minister to delo odobri in dovoli kredit. Tudi je svoječasno kmetijsko ministrstvo po svojih izvedencih ogledalo celo zadevo in je napravljena tudi pogodba s Sirarsko zadrugo v Bohinju radi ustanovitve šole. Ustanovitev so takrat preprečili edinole klerikalci.
Marsikaj danes počiva, a od tega nima škodo le kmet, ampak tudi država. Naši državni gospodarji bi morali uvideti, da ako si hoče kmet pomagati, mu je dolžna tudi država stati ob strani. Ako kmet ne bo mogel izhajati, tudi država ne bo mogla kje iskati denarja za svoje potrebe. Zato še poudarjam, da ta šola ni potrebna le za kmeta, ampak tudi za državo.
Ako še ta stvar ne uredi čimpreje, tedaj kmeta ne boste mogli kriviti, da si ne želi stanovsko pomagati ter se izobraževati. Kmet to želi, toda merodajni činitelji očividno ne žele kmetove izobrazbe. Izgleda tako, da so vladajoči činitelji tu le za interese drugih stanov, nikakor pa ne za interese kmečkega ljudstva. J. H.
(Op. urednika. K prednjim zelo umestnim besedam uglednega tovariša iz Bohinja dostavljamo, da je tov. Pucelj, ko je bil kmetijski minister izdal ukaz za ustanovitev mlekarske ozir. sirarske šole v Sloveniji in je zahteval tudi potrebne kredite. Njegovi nasledniki se za stvar niso nič brigali, posebno tudi ne nesposobni Kulovec. Ta se niti toliko ni pobrigal, da bi se zavzel za klerikalni načrt: ustanoviti sirarsko šolo v Škofji Loki. Tudi slučaj sirarske šole dokazuje, da bo za kmečke zadeve v državi pravilno skrbela le kmečka stranka!)
Razne politične vesti.
UGOTAVLJAMO,
da je najbolj ogabno, podlo in nesramno pisala proti tov. posl. Puclju poleg >Jutra« Domovina«, glasilo Ribnikarja. In da ostane demokratska »kultura« in »ljubezen« do kmeta še bolj ohranjena poznejšim rodovom, je dr. Županičeva »Samouprava« najgrše stvari iz »Domovine« ponatisnila. Zapik!
KLERIKALCI IN NASILJE.
Pisati proti nasilju in ga drugim očitati je moralno opravičen le oni, ki je s svojim delom in življenjem dokazal, da nima ničesar podobnega na svoji vesti in da se je vedno boril le za svobodo in pravico. Ako potiplje-mo klerikalce, vidimo, da imajo oni najmanj pravice kričati proti nasilju. Teror, ki so ga klerikalci izvajali pri zadnjih volitvah, prav nič ne zaostaja za nasiljem vladajočih demokratov. Le nekaj primerov: Župnik v Blagovici je o priliki shoda SKS izbruhal na prižnici najgnusnejše izpade proti uglednim pristašem SKS. Z divjo besnostjo je zapretil vsem, da se ne
sme niti eden udeležiti shoda SKS, kajti vernik nima drugih pravic kot verovati v Boga in v župnika in spustiti kroglico v prvo skrinjico, iti domov in stvar je končana. V Dolu je hodila oborožena tolpa klerikalcev na nasprotne shode in jih razbijala. V Št. Jerneju je kaplan organiziral tolpo smrkovcev, jih opijanil ter vodil divje rjovenje (»petje«) med shodom SKS.
V	Leskovcu je bila organizirana vsa »Marijina družba« pod vodstvom dekana, da bi razbili shod SKS. V Št. Rupertu v Slov. gor. je organiziral kaplan pijano tolpo ter jo osebno pripeljal na shod SKS z namenom, da ga razbije. In še nešteto enakih slučajev.
V	kamniškem okraju so hodili kaplani od hiše do hiše in pretili, da bo gorje onemu, ki ne bo volil klerikalcev. Skoro po vseh cerkvah se je vršilo tako duševno nasilje, da je ti> že sramota za duhovnike. Ko ste streljali na Zaloški cesti delavce, ko ste uganjali sramotno nasilje nad »Kmetijsko družbo«, kaj to niso nasilja? Sedaj vas pa vprašamo gospodje, ali imate vi moralno kvalifikacijo, da drugim
očitate nasilja? Ali imate pravico kričati proti nasilju? Ne!
MARIBORSKI TABOR*
- a^pada Puclja in Mermoljo, da sta vsi-ffla svoji kandidaturi ter s tem oškodovala Štajerske kmete za mandate.
Kot vzrok navaja njih trmo proti Jblo-ku. Mar gospoda pri i-Taboru« ne zna, da je glavni odbor zem. stranke v Beogradu določil, da gre stranka samostojno v volitve. Kandidaturo Pucljevo je določil enoglasno zbor zaupnikov za mariborska oblast, kjer Mermoljeni bilo zraven. O vsiljivosti Mermolje in da ga ne maramo v svoje m okraju, naj »Tabor« zna, da je bil Mermolja najprvo z aplavzem določen kandidatom levega dravskega brega na tozadevnem zboru zaupnikov, a je odklonil, ker ni hotel sprejeti nikake kandidature. Še le na enaki sklep v Brežicah se je moral vdati. Najsmešnejša pa je trditev Taborašev, da sta Mermolja in Pucelj vsiljivca v stranki. Mar je njima treba se vsiljevati? Ali jih ne priporoča dovolj njiju delo? Mačevati se hočete nad Mermoljo radi nastopa njegovega sina na Pesnici proti Vam. Pojasnili smo že, da on ni razbijal shoda, nego s stvarno besedo preprečil rabitje. Če Vas to boli, gospoda, da Vam kmečki volilec ugovarja, je-li to demokratsko? Štajerske kmete hočete nagnati na naše voditelje. Zakaj ne poveste, da je Drofenikovo izdajstvo odneslo 2 mandata kmetski stranki. Ker če tega ni bilo, bi tudi Hartner v Prekmurju ne odšel. Po vašem naj bi štajerski kmet cenil izdajalce in zavrgel značaje. Pri nas ni voditelj gospodar, on se ima ravnati po sklepih strankinih zborov in tako mora biti. Kdor hoče pa preko sklepov zborov, mora odleteti, s pečatom večne sramote, kakor je od-letel Drofenik. Brez discipline in reda ni organizacije, to bi morali znati tudi demokrati.
SPREMEMBA VOLILNEGA ZAKONA.
V »Slov. Narodu« se je oglasil k besedi »stari politik« s kmetov« ter se jezi, da sme vsak pustolovec nastopiti s svojo kandidatno listo. Zato pa stavi predlog: Nihče bi naj ne smel vložiti liste, ako ne dokaže, da stoji za njim dovolj močna politična organizacija, ki je (čujte in strmite!) od vlade odobrena. — To se pravi, da bi vlada vse njej nasprotne stranke ne odobrila, pa bi gotovo zmagala. S tem bi se tudi rešila vsake opozicije, tako, da ji ne bi mogel nihče niti na prste gledate. Res, ata Narod zastopajo vedno lepšo demokracijo! — Za pustolovce pa mislimo, da bi zadostoval kakšen drug lek; med drugim seveda založi-tev vseli stroškov, ki jih ima država z njegovo kandidaturo.
»NAPREJ«
v uvodniku svoje sobotne številke razpravlja o volitvah. Kar pravi o razmerah v socialističnih vrstah, pustimo pri miru, ker je to njih lastna stvar. Zanima pa nas le njegovo mnenje, da sta pri nas potrebni samo dve stranki in to sta: delavska in kapitalistična. — Kakor pisec tega uvodnika sam ugotavlja, je v Sloveniji 20.000 industrijskih delavcev-volilcev. Tem prizna pravico do lastne stanovske stranke. — Kapitalistov je pri nas še manj in tudi tem prizna pravico do njih kapitalistične stranke. Vsem drugim pa ne prizna te pravice. Kmetov-volilcev je v Sloveniji najmanj 220.000, in ti naj nimajo pravice do svoje stanovske stranke? Ali jih omenjeni dopisnik prišteva kapitalistom, ker imajo morda kočo, pa par glav živine? — Mi, tudi kot stanovska stranka, stojimo vedno na stališču, da ima vsak stan pravico braniti svoje interese, zato ne odrekamo tega niti delavcem, ko-jih potrebo stanovske organizacije celo zagovarjamo in samo obžalujemo, da je danes tako oslabljena, ne odrekamo je niti kapitalistom; zahtevamo jo pa tudi za sebe in mislimo, da to tem lažje, ker nas je 80 odstotkov! Res, čudno demokratični in pravični so ti gospodje! Mesto kapitalistične diktature, katero občutita delavec in kmet, hočejo vpeljati delavsko - kapitalistično diktaturo. Ogromna večina naroda, ki je kmečka, pa naj lepo molči in bo zadovoljna, da sme delati in davke plačevati! Od te strani naših socijalistov res nismo poznali.
VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM SKS.
Predsedniki kraj. org. SKS se poziv-ljejo, da čimpreje prično s sklicava-njem obč. zborov. Dokler se še ne prične nepretrgano in težko poljsko delo sklicujte udi med tednom obč. zbore. Kdor nima več vabil za obč-zbore, naj jih nnroči pri tajništvu. Prostor in uro nam pravočasno javite, da prich 'lr!<?rat.
Dopisi.
KRANJSKO.
Bukovca pri Vodica: . Dne 16. t. m. smo pokopali Jurja Podgoršeka, posestnika in gostilničarja, ki je bil naš »vesti pristaš in nevstrašen borec za kmetijski pokret. Ohranimo ga v trajnem spominu!
V Mavčičah imamo župnika, ki nas večkrat napeljuje k temu, da mu moramo delati malo reklame za njegovo vsestransko politično delovanje v cerkvi in šoli. V tem oziru zasluži pač gotovo naš g. župnik pri merodajnih voditeljih klerikalne stranke našo skromno protekcijo ter ga tem potom priporočamo. Da bi bilo naše priporočilo popdnoma utemeljeno, bi si pač morali preskrbeti enega hitro-pisca (stenografa), da bi bila take politična predavanja, ki jih deli naš | g. župnik vernikom raz leče, mladini i v šoli, sprejeta na papir in to bi gotovo učinkovalo še bolj. Ker pa nima- i momo stenografa pri rokah, navaja- , mo samo en slučaj njegovega požrtvovalnega delovanja za klerikalno politiko, ki jo je razlagal šolski mladini dne 12. februarja 1925 in utemeljeval \ z naslednjimi argumenti: »Hiša, v ka- ! teri imajo Kmeitjski list, ni krščanska! Na smrtno uro pa ne nucamo nobene kmečke stranke.« Nadaljnega komentarja nam pač ni treba navajati za veroučitelja, ki deli šolski mladini tak verouk.
Lrastje ob Savi. Dne 12. t. m. se je pripetila pri nas velika nesreča. Požar je uničil posest. Ivanu Janež shrambo za žito, šupo, skedenj, svisli in drvarnico že napolnjeno z drvmi. . Ker je bilo na poslopju še veliko sena in slame, je bila nevarnost, da se požar razširi še na ostala poslopja. Na lice mesta je prišla takoj požarna brainba iz Šmartna ob Savi, katera je ogenj lokalizirala, da se ni razširil na j ostala ponesrečenčeva poslopja in za njimi ležeča poslopja sosedov, katera bi prišla tudi na vrsto, da ni bilo pravočasno naših vrlih gasilcev. Ker nimamo tukaj vodovodnih hidranov, je prišel v poštev ponesrečenčem vodnjak, ki je zalagal brizgalno z vodo toliko časa, da se je ogenj popolnoma uničil. Došlo je pa tudi na kraj nesreče s svojo novo brizgalno gasilno društvo Pešata. — Ignac Delničar.
Šmartno ob Savi.. Dne 5. febr. t. 1. je priredila tukajšnja kraj. organizacija SKS pri tov. Lud. Dolničarju volilni shod. Kraj. organizacija je povabila vse naše tovariše, kakor tudi pristaše SLS, naj se našega shoda udeležijo z obljubo, da bode dobil vsak pravico do besede. Povabili smo tudi našega g. župana Jos. Oražma, da mu damo priliko dokazati vse nepoštenosti, katere bi bila kedaj naša SKS zagrešila za naš kmetijski stan. . Toda naš g. župan je vedel, da nam ne more nič nepoštenih dejanj očitati ter se našega shoda ni udeležil. Vse svoje delo je posvetil temu, da obdrži naše tovariše kmete še v temi in jih je s svojim vplivom odvračal od našega shoda. Pripeljal se je isti dan v Šmartno k Kebru, poslal našega obč. slugo vsem volilcem z vabili SLS, naj volijo prvo skrinjico. Naš obč. sluga je tekal od hiše do hiše ter nagovarjal ljudi, naj ne gredo na shod SKS k Tinčku, ampak na shod SLS k Kebru, kjer bo poročal g. Smodej. Kljub temu, da smo imeli isti dan in ob isti uri dva shoda, so se naši tovariši kmetje odzvali v polnem številu. Prišli so na naš shod tudi tovariši kmetje pristaši SLS ter pravično z zgodovinskimi dokazi podprto Pucljevo poročilo poslušali in tudi odobravali. Upamo, da bodo ti slednji spoznali prav kmalu potrebo naše pravične ideje. Imeli smo pa na shodu tudi nekaj delavcev in so nekateri, posebno oni, katere čevelj ravno tako žuli, kakor nas kmete, pazno poslušali. Sedaj pa čujte in strmite tudi o naših razgrajačih nadebudnih mladeničih, kateri niso ne davkoplačevalci in ne voiilci, pa pridejo na naš shod zato, da bi ga razbili. Toda so se britko zmotili. Naš tov. posl. Pucelj je svoj govor lepo dalje razvijal. Vprašali bodete: Kdo pa so bili to? Težko nam jih je povedati, ker trpi tukaj ime moža, katerega danes ti mladeniči izrabljajo, to je Krekova mladina. Toda tako rajni Krek ni učil, njegovo geslo je bilo: »Razumnega in veščega človeka poslušaj, naj je tudi Tvoj največji politični nasprotnik, potem pa premisli in nato šele sodi!« Obžalujemo tukaj predsednika Krekove mladine, da ni znal poučiti svojih članov, da tako ni učil mož, s katerim imenom se ti gospodje ponašajo. Opisati bi se dalo z našega lepo uspelega shoda še veliko, tako na primer se je govorilo in lagalo, da so nam shod razbili in da naš tov. poslanec Pucelj ni smel govoriti drugega, kakor da je odgovarjal na
par vprašanj. Vsi pa vemo, da je trajal njegov govor nad dve uri, za katerega se litu vsi tovariši najlepše zahvalimo.
Bela cerkev. »Vida Lojšče, kaku našga gspuda tepejo.« Tako se j« izjavil dol njski kmet-trpin na dan volitev proti svojemu malemu dekletcu pred lepakom SKS, kcji jg predstavljal kmeta nadrgnjenega na verigi, obloženega z bremenom in od zadaj ga gospoda biča. O, da bi dotičnik pač boljše pogledal predstoječo podobko, da bi saj na ta način nekoliko uvidel cel pomen slike in spoznal samega sebe.^ Pa kaj, zaslepljencu kaži karkoli hočeš in dokazuj mu na vse na<S»e, on neče videti, neče slišati, še manj pa razumeti, ali pa se dela takega proti svoji volji, kajti, če prizna to, mora pripoznati in izjaviti resnico, kar mu je pa od »gspuda« strogo prepovedano. No, le naj se še nadalje boje taki kratkovidneži in podrepniki za »gspu-de«, bodo že še občutili njihov med, v kolikor ga niso že siti!
Iz Drašič. Letos se nam oglaša zgodnja pomlad. Vendar pa smo dobili zadnje dneve po dolgotrajnem lepem in suhem vremenu veliko dežja in snega po gorah. Letošnja ugodna zima nam je pripomogla, da smo veliko spomladnega dela opravili v vinogradih in na polju. Bati nam se je samo spomladanske pozebe, kar bi bil strašni udarec za itak že ubogega vinogradnika, katerega tere silno pomanjkanje denarja. Lani pridelano vino leži še skoraj vse po kleteh, ako-ravno je izborna kvaliteta, vsebuje 10% alk. in je sladko. Cene so nizke, dobe se najboljša vina od 28 do 32 K liter. Kupci, vabite se, pridite pogledat v Belokrajino in prepričajte se, ne bo vam žal. Dolenjci, Ljubljančani in Gorenjci, ki ste bili stalni odjemalci naših prvovrstnih belokranjskih vin, posebno iz drašičkih goric, oglasite se, imate ugodno zvezo po železnici. Zadovoljite sebe in svoje goste z dobro in zdravo belokranjsko kapljico. Dne 12. marca 1.1. imamo tudi vin-. ski semenj v Metliki. Pridite in se prepričajte o dobroti naših vin! — Belokranjski vinogradniki.
Žirovnica. V tej vasi je volilo 62 volilcev. Od teh je volilo 54 v 3. skrinjico SKS. čast taki kmečki zavedni vasi! Ko bodo tudi druge kmečke vasi tako volile, bodo za kmeta nastopili boljši časi, sedaj pa, ko so kmetje zopet izročili vso oblast gospodi, bo ta tudi primerno kmeta izkoriščala dolga štiri leta. Spoznanje bo prišlo, ali pazite, da ne bo prepozno!
Dol pri Ljubljani. Domoljubov nergač iz Dola zopet nekaj nerga, kar pa ni več vredno, kot njegovi plesnovi možgani. Napada dolskžga voditelja in nadzornika kr. šolskega sveta in jih psuje kot tihotapce. Seveda ta duševni revež ne ve, da ima šola več sob, volilni lokal je bil pa v tretjem razredu. Torej imata ta dva vsako nro pravico stopiti saj na dvorišče. Kar se pa drugega tiče, bi nergač bolje naredil, ako bi molčal, kajti dalo bi se o njih napisati polovica lista. Evo vam samo par vrstic. Kar so pri nas klerikalni agentje uganjali, so napram njim orjunaši pravi angelci. Hodili so okrog oboroženi s palicami, kakor pijana druhal in razbijali nasprotne shode. Tik pred volitvami jim je napravila cerkev štiridnevne duhovne vaje ski može v cerkvi. Čudno, čudno! Zakaj je bila ravno pred volitvami vera tako v nevarnosti? Sedaj je pa vse dobro. Pri krščanskem nauku je bila sploh sama politika. Shoda ste imeli dva. No, govornika sta bila še nekam zmerna. O Puclju nista mogla drugega povedati, kot da je pošten in da se po njem pretaka slovenska kri, dočim se po Žerjavu baje ne. Zadnji govornik je moral priznati, da imajo pristaši SKS edino pravo pot in da je prav, da svojo stranko volijo. Toda mislite, da so naši agentje mirovali? Po trikrat so obletavali volilce. Na dan volitev so celo starčke pripeljali na volišče. Saj v cerkev jih neče jo voziti. Kar se pa tiče dolgega nosu pri skrinjici, priporočam klerikalnemu odboru, predvsem županu, da ne bo streljal takih kozlov še naprej, da mora od sej z dolgim nosom oditi.
Zg. Šiška. Naša vprašanja v »Kmet. listu« 60 dopisnike »Jutra« iz Zg. Ši-ške tako zabolela, da se jih ne upajo zanikati, priznati jih je pa sram, zato se z raznimi zvijačami skušajo otresti pred javnostjo blamaže, v katero jih je zavleklo njih gobezdalo. Prvi je mesto odgovora začel hvaliti župana, ki je tako dober, da mu trpinu ob raznih volitvah plača na račun agita-cijskega fonda marsikateri bokal. Tudi ni prestrog kot krajni šolski predsednik, če se trpin v drugem razredu
Vsak pristaS kmečke misli mora '-i-	V«"TI.ISKBGA LISTA« ia »GRUDE«!
Karisti kljudstva ««8«biči« zastopa S. K. S.!
med poukom odstrani in se gre po- j krepčat v bližnjo krčmo. Zato se čuti j užaljenega, da si upa kdo zahtevati i <>d javnega delovanja tudi javnih ra- j čunav ter se čudi temu, da bi moral j pašteajak polagati račuiie. Mi smo pa j »menja: Cisti računi so dobro prija-iotjstvo. Drugi dopisniki, ki se sučejo j okoli gerentstva, so si pa mislili, da
je prvi polomil, zato se izgovarjajo
pomanjkanje prostora v svojih li- ! »tih, ker si ne upajo povedati, da ne j fireueso resne polemike. Prej brusijo j »vaja gobezdala, a ko dobe po ustih, »e skrijejo za vse mogoče psovke, da i bi se s tem ognili priznati resnico. 0 prvih šestih vprašanjih naj se gre informirat v občinsko pisarno le Vaš fantek, ker je kot odbornik od polovi-<•0 sej izostal, vse druge je do polovi-vi zamudil in pred zaključkom odšel, (i led o sedmega smo se pa ravnali po Vašem nasvetu in nas je tukajšnja babica poučila, da eden izmed »Jutro-v3k dopisnikov toliko vpošteva se-<!em sv. zakramentov, da mu ne bo treba svojega harema pošiljati pod Triglav štorklje preganjat.
Iz metliške okolice. Preživljamo dobo po volitvah. Zanimivo je opažati kisle obraze naših klerikalcev. Pred volitvami so se silno repenčili. Niso stedili s pijačo, cigaretami in pojedinami. G. Nemanič je prirejal celonoč-ne bankete in popivanja, pa vse zastonj. Vlcljub temu je šla njegova poslanska šarža po vodi. Sedaj so on in njegov štab silno poparjeni. Pa kaj se hoče. Ljudstvo, če tudi počasi, pa vendar spregleduje. Naše vrste SKS se pa jaeajo in rastejo na trdni podlagi sa-Kiorazumevanja. Kakor vedno se je Judi letos Metlika držala vse hvale vredno. Vkljub vsem nasprotnim intrigam. Naša fronta je trdna in nepremagljiva. Posebno so se izkazali letos volilci občin Drašiči in Božakovo, kjer se n. pr. samo Drašiči dali toliko glasov za SICS, kakor pri zadnjih volitvah obedve občini skupaj, Božakova občina pa skoraj še enkrat toliko, tako, da smo napredovali tam več, kakor za 100%, kar je za naše krajevne razmere vsekakor sijajno! Tudi republika ni toliko odnesla, kot se je prvotno mislilo. Tovariši volilci: Vsa čast in hvala Vami Zmagala je vaša zavednost, razum in možatost. Pokazali ste, da se zavedate svojega težavnega 'Kmečkega stanu ter pokazali, da ste pravi in vredni nasledniki in borite-Iji Matije Gubca za pravico in svobodo kmetsko! Še enkrat hvala vami Ostanite trdni in zvesti 1 Bodite apostoli in razširjajte našo kmetsko misel med onimi stanovskimi tovariši, ki niso izpregledalii Ne vstrašite se delal Čas je, da se vzdramimo in /družimo! Praznih klerikalnih fraz in obljub je že vsakdo sit do grla. Zato., tovariši, skupno v naše vrste 1 V boj /a staro pravdo! V slogi je moč!
BOHINJSKI KOT.
Izjava. Najbrže bo še nadalje urednik »Kmetijskega lista« tovariš Pucelj, ki ga ščiti glede tiska poslanska imuniteta. Da ne bo še nadaljnega očitanja, da se hočem skrivati za po-slančevim hrbtom in da so vse v »Bohinjskem kotu« objavljene vesti izpod mojega peresa, izjavljam: Vesti in dopise, ki jih bom pošiljal uredništvu, bom podpisoval ali s polnim ali s svojimi začetnicami, ker za resničnost navedb jamčim, se odgovornosti povsem zavedam in nimam navade, da bi drugega pošiljal v ogenj po kostanj. Za tako označene notice odgovarjam tudi pred sodiščem jaz. Boh. Bistrica, 17. februarja 1925. — Alfonz Mencinger.
Planšarski tečaji. Končani so ti aesrečni tečaji, ki so jih vede in hote proglašali nasprotniki SKS v Bohinju m politično agitacijsko sredstvo naše stranke. Končali so ti tečaji z naravnost sijajnim uspehom kljub temu, da se je s strani zaslepljencev in zape-ijancev agitiralo tudi s tem, da se tečajev ljudje ne smejo udeležiti, ker jih je pripravil brezverski jparkeš«. Kljub temu sta se oba tečaja, tako oni v Bistrici kakor oni v Srednjivasi izkazala kot sijajna početka bohinjskega poljedelskega vseučilišča. Bistriški tečaj je izkazoval povprečni dnevni obisk 80, največ 110, srednjevaški pa povprečni dnevni obisk 70 udeležencev. Predavatelji, prvaki iia tem polju med strokovnjaki v naši državi, so bili vsi prvovrstni in izvrstni, udele-ženci-poslušalci pouka željni — in žejni. Resnica je tudi, da so prišle ravno ob tej pliliki na dan razne bridke, iz-prakse vzete resnice in da naš pregovor pravi: Resnica oči kolje, toda uič za to, komur je res do napredka, izpopolnjevanja, je priznal in priznava: Prav tako, sedaj vsaj vem, kje moram cboljšavatil — Želel bi samo, «ia bi se podobni gospodarski tečaji vedržali na dnevnem redu in da bi se IH-irejala vsako leto po dva, ker take tečaj© amatram za temelj gospodarska •krepitve in napredka. — A. M.
»Bohinjski glasnik«. V Bohinju res i napredujemo! V vsakem, prav vsa- j kem oziru! Sedaj smo dobili celo svoj časopis »Bohinjski glasnik«, za katerega se ljudje kar trgajo, ker poroča samo najčistejšo — neresnico. Drugače bi se list res prav hitro udomačil, samo z uredništvom ima precejšno j smolo, ker ga urejajo kar trije nesreč- j niki na enkrat, namreč Gašper, Miha j in Boltežar. Najbolj nesrečni med temi : nesrečniki je srednji, ki ga je polo- j mil že zadnjič enkrat na Širokih Lazih, zdaj pa še v Ljubljani, ker še keg- j ljal ni prav, četudi pravi, da študira ; juristarijo. Bohinjci ga nismo mogli ; naučiti dostojnosti in poštenja, Ljub- j ljančani ga že bodo; saj imajo visoke šole na Kongresnem, Dvorskem in Kralja Petra trgu, na Miklošičevi cesti in še drugod. Ko se bo vsestransko izšolal, nam bo morebiti prišel pripovedovat tudi o ljubljanskih in ne^ samo o bohinjskih »imenitnih« hišah. Res, Miha! Bog živi, čez šest let se morebiti vendarle zopet vidimo! Takrat bo morda za ušesi že suho!
Ogenj. V nedeljo zjutraj okoli 5. ure je začelo goreti pri Pristavcu-Arteni-ku na Poljeh. Srečen slučaj je bil, da se js ogenj pravočasno zapazil in še v kali zadušil. Drugače bi bila pri izredno viharni noči, kakoršnih že dolgo ni bilo v Bohinju, izpostavljena ce-ia poljanska spodnja vas nevarnosti, da pogori do tal. Po naših informacijah je zakrivila požar brezvestnost svoječasnega stavbenika, nastala škoda pa je krita z zavarovalnino.
Vendar je t kurniku! Kdo? Naš Tonček iskreni, po celem Bohinju zna- j ni Navrtnik. Nikoli ni mislil, da se bo j lcaterikrat šlo tudi pri njemu za res, ampak naš planinec gosp. duhovni j svetnik Aljaž ga je pretečeni ponde-Ijek vseeno zavezal, zavezal za vse večne cajte z mlado ljubko ženko. Ča-stitam g. svetniku, častitam Tončku in njega boljši polovici, veselim se že potomstva. — A. M.
Volilna dolžnost. Že par volitev sem opazujem v Bohinju žalostni pojav, da se v nasprotju z radovljiškimi »bogovi« gotovi bohinjski magnati iz trgovskih in obrtniških krogov ne udeležujejo volitev v občinski odbor in v narodno skupščino. Izgovarjajo se navadno s tem, da se ne marajo zameriti na nobeno stran, da potem na desno in levo po svoji stari navadi izmozgavajo gospodarsko šibkejše in si polnijo svoje nenasitljive žepe, kakor da bodo odnesli vse svoje pošteno in nepošteno pridobljeno premoženje s seboj v grob, ker je dober sedež na onem svetu še dražji kot naše cerkvene »pruke«. Seveda, kadar je priti poceni do kake ugodnosti, takrat jim je vsaka politična organizacija j dobrodošla, kadar so v zagati, posredovanje vseh strank strankina dolžnost. Mi pa stojimo na stališču, da s takimi brezznačajneži in izkoriščevalci ljudskih in narodnih žuljev treba pomesti prav temeljito. Za te vrste ljudi bi trebalo uveljaviti zakon, ki bi jih na lastni koži podučil, da je s švigašvagroni enkrat za vselej konec-Odkritemu političnemu nasprotniku naše spoštovanje, hinavcu naše zaničevanje!
ŠTAJERSKO.
Pilštanj. V odgovor »Slov. Gosp.«, št. 9 z dne 2. februarja t. 1., ki ga je objavil odlični g. župnik Jana Rauter. V imenovanem dopisu pravi g. župnik, da midva spodaj podpisana nimava nikake pravice govoriti in pisati v imenu faranov, češ, da so to pokazale občinske volitve na Pilštanju in v Drenskem-rebru. Vzork temu pa je tista naravnost versko - blazna agitacija kravjih mešetarjev. in onih strahopetnih ljudij, ki vidijo, vse drugje pekel, predvsem onega, o katerem slišijo nedeljo za nedeljo, ki šviga raz leče v podobi gorečih jezikov, ne pa onega, ki leži v srcu in dušah teh pomilovanja vrednih revežev. In tega župnikovega pekla se midva, kakor vsi samostojneži, prav nič ne bojimo, ker nimamo tako kosmate vesti, kakor jo imajo klerikalci, ki pravijo pred volitvami: >Kaj mi pomaga, če svet pridobim, na svoji duši pa škodo trpim.« Ali bolje rečeno: Pomagaj-i ino polniti klerikalno malho — in sami pa poginimo ob mislih na nebesa! Predvsem omenjam, da naj je g. župnik v bodoče previdnejši, da ne bo kar slepo obdolžil ljudi, ki mu niso ničesar žalega storili, kakor je storil z nama, češ, da sva midva pisala dotični dopis. Tako delajo le ver-sko-blazni ljudje, ne pa inteligenti, še manj pa to pristoja pravim Kristusovim namestnikom, katerih kraljestvo baje ni od tega sveta. G. župnik se nadalje repenči, da ni dobil 150 mernikov pšenice. Pač pa je previdno zamolčal mostno bero, kjer dobi po 12 polovnjakov, kakor se je sam izjavil v onih časih, ko sem mu še tlačanil jaz, Kopniški vozeč,sode v »njegovo kraljestvo od onega sveta«. Sicer pa
naj le kar molči, zakaj v boljših letih je dobil še več ko imenovano količino pšenice in to v dveh letih črez 200 škafov, .jaz Kopniški Vam sicer nisem dajal direkino pšenične bere, pač pa je bila delo mojih žuljev. Kar se tiče mene, fetingla, jaz dajem pšenico le beračem, če mi preostaje, ne pa ljudem, ki so prvi za Kristom in delajo popolnoma v duhu evangelija (seveda narobe), kakor govori tista prilika o Kristu in bogatem mladenču ... Kar se tiče mene, poštenjakoviča Štingla, nisem tak, kakor oni farizej, ki se je trkal na svoja »sveta« prša in hvalil Johovo, da ni tak grešnik, kakor oni-le cestnikar tam ob vratih. Ali bolje rečeno, da nisem tak, kakor tisti klerikalni backi, ki so junaki Zolajevih romanov — prave figure iz mlakuž — vendar so vredni vsega spoštovanja »kot dobri kristjani«, saj vendar trobijo v Vaš rog. — In jaz »večni ženin«, kakor me je blagovolil nazvati moj duševni pastir in boter slavnega spomina, naš dični g. župnik, pa omenjam sledeče: Jaz imam le eno izvo-ljenko, kar mi je seveda nekoč ne samo meni, temveč vsem priporočal raz leče sam g. župnik, le s to razliko, da se jaz tega striktno držim, dočim oni, ki je to priporočal, jako muči razna škripajoča vrata raznih zarjavelih, že v mescu srpanu, oj, ovenelih Marijinih devic vsake baže. No, enkrat se mu je dogodila neljuba nesreča, da si je pri nekem takem obisku skoro »popravil rebra« tako, da je moral dotično nedeljo opustil »propoved v peklu«, češ, da so bili psi krivi, da se je pobil«, kakor je zatrjevala njegova sestra. — Če naju bode g. župnik še blagovolil počastiti v »Slov. Gosp.« ali v njegovemu namestniku, tedaj mu bodeva še servirala znatne, sicer cenene porci-ie raznih ogrskih guljašev in slavonskih paprik, kjer bodo kot prikuhe še razne vrste redkega a dragega sočiv-ia o njegovih avanturah od »amo — bamo po Poljani«! — Štingl m. 1. r., Kopniški 1. r.
Iz dravske doline. Ne morem Vam popisati, kako strašna je bila asritacija za narodni blok na severnem Pohorju in v dravski dolini sploh. Vse uči-teljstvo, kakor vobče vse uradnisevo, je kar begalo po hribih za kmetom, i tako da je bilo ljudstvo popolnoma i zbegano. Zelo se je pazilo na agita-! torje SKS. Agitatorji Narodnega bio-I kaso dobivali dnevnice po 90 dinar-! jev, obljubljene pa so jim bile razun i tega za slučaj uspeha nagrade po en ! tisoč dinarjev. Čudim se, da smo pri teh culukafrskih razmerah, kakor tudi pri Drofenikovem izdaistvu sploh še kaj dobili. Kar smo dobili, je dobro in bo zdrav temelj za nadalmie naše delo. Način boja kakor pa :e uvedel narodni blok, najlepše doka-zuie, da se mora delo SKS nadaljevati. Ako razmečejo za ene volitve toliko denarja, je to dokaz, da jim vladanje diši in nese, da se jim dobro splača. A račun plačuje kdo? Delovno ljudstvo, kmet, rokodelec, delavec. Naj bi se ti stanovi že prebudili in spregledali, da ne bi več nasedli svojim največjim sovražnikom, ki se zbirajo v narodnem bloku in v klerikalni stranki.
Koliko neposrednih davkov se je
plačalo leta 1924. Ravnateljstvo neposrednih davkov je zbralo podatke, koliko davka se je plačalo lansko leto v naši državi. Iz teh podatkov je razvidno, da je plačala Hrvatska 289,910.802 Din, Bosna in Hercegovina 220,727.275 Din, Vojvodina 363,178.627 Din, Slovenija 185,938.719 Din, Dalmacija 39,370.961 Din, Srbija in Črna gora 309,380.551. Celoletno je torej bilo
ski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Razpečevwje bo šlo hitro od rok, ker je to prva In praktična knjižica za podeželske gospodinje. Komad stane 6 Din. Za T**-pečevalce popust.
llSletna starka živi v Mehiki v Ameriki. Rojena je v 1. 1808, omoŽila se je v 16. letu starosti. Imela je «e-dem otrok, a danes ima celo armado pravnukov in prapravnukov. Prod
plačanih neposrednih davkov 1 mili- j nekaj leti bo ji odpovedale noge, dru-
jarda 408,506.937 Din.
Požar. V Cenkovi v Slov. Goricah je nastal požar v leseni in s slamo kriti hiši Jakoba Potrča. Potrč in žena, ki ata že spala, sta komaj rešila golo življenje. Vsled močnega vetra se je vnela in pogorela tudi hiša posestnika Slavčka. Gasilci so komaj rešili najpotrebnejšo obleko.
Strašen zločin se je izvršil pri Sa-moboru ob kranjskohrvatski meji. Nek fant je na cesti pograbil štiriletno deklico, jo odnesel v hlev, ji prerezal trebuh in grlo ter še živo odnesel v svinjak, kjer je dvignil dve deski in položil nesrečno žrtev. Še le popoldne so starši dekletce našli. Bilo je še živo, toda je kmalu umrlo. Morilec je hodil ves dan s krvavimi hlačami. Aretirali so ga in je takoj sam mirno povedal, kaj je storil. Samo je dosta-| vil, da je blazen in popolnoma zmešan, česar mu pa ni nihče verjel.
Čudni »špasi«. V Požunu si je te dni privoščil policijski detektiv malce nerodno šalo. Šel je k neki trafi-kantinji vdovi in ji pokazal ukaz, da jo mora aretirati. Ta vest je ženico tako preplašila, da je po dveh dneh I umrla. Detektiv bo pa za svojo »are-; tacijo« plačal težak račun. I Trgovce na deželi opozarjamo na I »Kuharske bukvice za kmečke žene ! in dekleta«. Naročajo se pri Kmetij-
gače pa je popolnoma zdrava.
Agrarizem in Slovanstvo je naslov
I brošuri, ki jo je izdala Kmetijska ti-
■	skovna zadruga v Ljubljani. Kdor »e j hoče do dobra seznaniti z idejnimi j načeli kmetske misli, naj si jo aa-| roči in večkrat pazno prečita. Staae | samo 3 Din.
Radio Balsaitilca
! in sodba angleških oblasti o tem laku proti revmatizmu.
Na podlagi mnenja višjih oblasti o tem l leku je bil izdan patent v imenu angleškega : kralja Jurija V. s pozdravom izumitelj« dr. I Ivanu Rahlejevu. V tem patentu je to idra-i vilo pohvaljeno kot posebno koristno »a I zdravljenje revmatizina ter je zato dovoljena prodaja tega zdravila po vsej Angleški. Tem povodom so bili dani iznajditelju dr. Iv. Rahlejevu vsi zakoniti privilegiji in je t povelju izrecno zagroženo, da bodo strogo | kaznovani vsi poizkusi falsificiranja ali po-
■	narejanja tega zdravila. — Osobito je važno, da izdeluje to zdravilo vedno iznajditelj dr. Rahlejev sam v svojem moderno urejenem laboratoriju ter se ta lek more dobiti v dobro očuvanem stanju iz samega laboratorija, kateri se nahaja v Beogradu v Kosovski ul. St. 43. V tem laboratoriju se sprejemajo in iivr-šujejo hitro in natančno vsa naročila tega zdravila ter se odpošiljajo na dane naslove. Do sedaj doseženi uspeh zdravljenja s tem zdravilom je zelo velik, ker so mnogi revmatični bolniki v naši domovini ozdraveli po uporabi dveh do treh steklenic tega zdravila. Vsled tega to zdravilo ni patentovano samo pri nas, ampak je patentovano tudi v devetindvajset drugih državah, v katerih se i»to-tako prodaja.
gospodarstvo.
Resolucije,
sklenjene na kmetijski anketi mariborske oblasti, ki se je vršila dne 23. januarja 1925 na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in redigirane po posebnem redakcijskem odboru-(Konec.)
VI. ŽIVINORltfSKA PRODUKCIJA.
A.	Konjereja.
Konjereja naj se le tam forsira, kjer so dani naravni pogoji za nje procvit. Tam pa moramo odgajati res prvovrsten konjski materijah Za pospeševanje konjarstva je poklicano delovati konjerejsko društvo.
Dokler bo društvo obdržalo dosedanjo agilnost in požrtvovalnost, naj se mu odstopajo tudi nadalje državna sredstva za prirejanje razstav in potrebno upeljavo matičnih knjig-
B.	Govedoreja.
1. Naloga države:
a) vsakoletno izvajanje licencova-nja bikov in dovolitev zadostnih sredstev za premovanje najboljših komadov pri tej priliki. Kontrola nad li-
mernih najboljših živinorejcev javijo potom srezkega poglavarja velikemu županu.
3.	Naloga občin.
Občine naj posvečajo največjo skrb nabavi in vzgoji dobrih bikov in naj dovoljujejo iz svojih sredsev prispevke v to svrho.
4.	Naloga udruženj.
Podrobno delo y govedoreji saj opravljajo krajevni živinorejski odseki, pa najsi bodo občinski ali pri kmetijskih podružnicah, bikorejske in živinorejske zadruge in društva. Svoje delo naj osredotočijo v to, da se dvigne mlečnost naših pasem. Skrbe naj za potreben pouk in aranžirajo letne krajevne oglede plemenskega materijela. Pri tej priliki naj se praktično izvaja in odbira za pleme najboljših mlekaric.
C. Svinjereja.
1.	Zvišanje kreditov od strani države k nabavi plemenskih subvencij-skih mrjascev. Tudi okrajni zastopi naj v ta namen votirajo potrebne
vsote;
2.	osveženje krvi v že ostoječih svinjskih vzrejevališčih z importom in
UUV pil ICJ yi.ll.uvi. lvuuuvm UU" " , "'	----— ----1---------
cencovanimi in nagradenimi pleme- j dodelitvijo plemenskega materijala iz
Novice.
VSEM DOPISNIKOM!
Veselje je urejevati list, ki ima ta-
ko pridne in navdušene dopisnike,	! kakor ste Vi, dopisniki »Kmetijskega
listac Toda sem v veliki zadregi, ker	;
je premalo prostora. Zato imam dve	j
prošnji do Vas: Prva je: Pišite krat-	j ko, najvažnejše! Druga prošnja:
Vedno pridobivajte novih naročni-	1
kov, da bomo mogli list povečati! Vsi	i
delajmo na to, da bo list začel izhaja-	j
ti dvakrat na teden brez pomoči, ka-	!
koršne vživajo klerikalni in demo-	j kratarski listi iz državnega korita in
h Isls raznih kmečkemu ljudstvu na-	; sprotnih zavodov in podjetij!
Vse sotrudnike iskreno pozdravlja	j
•urednik "Kmetijskega lista«. '	j
»Kmetijski koledar«-. Razpečevalci, I ki še niso poslali obračun, naj store i to čimpreje. Kdor še želi »Koledar« j kupiti, naj se obrne na »Kmetijsko tiskovno zadrugo« v Ljubljani.
»Gruda«. Izšla je druga številka z jako bogato vsebino. Kdor še ni poravnal naročnine, naj stori to čimpreje, da se more končno določiti naklada za tekoče leto.
Gospodinje in dekleta, napišite dopisnico s sledečim naslovom: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Na drugo stran pa napišite: Prosim pošljite mi: Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta. Cena 6 Din, za poštnino 1 Din, skupaj 7 Din.
Nagrade onih naročnikov, ki so bili izžrebani, se nahajajo v upravništvu »Kmetijskega lista« Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
njaki,
b)	dovolitev zadostnih kreditov za nakup dobrih bikov, ki se oddajajo s popustom do V3 nakupne cene na okraje, občine in zadruge tamkaj, kjer je to neobhodno potrebno,
c)	država podpiraj ureditev domačih vzrejevališč, naj si bodo ta zasebna ali udružena,
d)	za prevoz plemenske živine po železnici naj se dovolijo zopet znižani prevozni tarifi,
e)	država naj po svojih organih iz-1 vršuje kontrolo pri bikorejskih in ži-j vinorejskih zadrugah in društvih ter ; naj dobro poslujočim dovoljuje znat-i ne podpore. Pri podelitvi pomoči naj ; imajo zadruge prednost pred posa-j meznimi prosilci.
j Želeti je, da se sprejme v nov za-| družni zakon določilo, da lahko vrši i revizijo bikorejskih in živinorejskih ! zadrug, katere država denarno pod-| pira, država po svojih strokovnih or-; ganih.
; f) Izdajanje koncesij za živinsko tr-j govino naj se omeji na dejanske po-; trebe. Gonja hrvaških buš od sejma i do sejma po delamržnih barantačih i naj se prepove, ker se s tem le širi goljufija in nalezljive bolezni, trpinči žival in vznemirja resno domače rej-sko delo.
2. Naloga okrajnih zastopov:
a)	Dovolitev zadostnih prispevkov za licencovanje bikov,
b)	okrajni zastopi naj postavijo v proračune zadostne prispevke za nakup dobrih plemenskih bikov tako, da bo mogoče vsako leto takoj po izvršenem licencovanju preskrbeti občinam manjkujočih bikov,
c)	okrajni zastopi naj si urede svoja vzrejevališča in naj imena za to pri-
inozemstva;
3.	občine in kmetijske podružnice naj prevzamejo skrb za nastavitev dobrih mesorodnih mrjascev v svojem okolišu;
4.	država naj skrbi za stalen pouk iz svinjereje po svojih strokovnjakih-specijalistih;
5.	izraža se želja po deligatoričnem cepljenju svinj prodi rdečici in primernih državnih prispevkih za po«e-nitev takega cepljenja.
D. Ovčarstvo.
1.	Dovolitev zadostnega kredita za nakup regeneratorjev za one kraje, ki imajo slabejšo ovčjerejo;
2.	propagando za dobro oddajo naših ovac bodisi v tu- ali inozemstvu.
E. Perutninarstvo.
1.	Za razširjenje svetovno znane štajersko-zagorske kokoši naj se dovolijo zadostna sredstva iz državnega budžeta, ki naj služijo za ureditev perutninskih postaj in za oddajo plemenske živali-in jajc po znižani ceni, kakor tudi za prireditev krajevnih ogledov in razstav;
2.	da se pospešuje ustanavljanje perutninskih društev z namenom, aa se vrši redna zamenjava petelinov in propagira uvedba rasne kontrole;
3.	da se pritegne k temu delu vse strokovne moči in tudi podeželsko učiteljstvo.
VII. MLEKARSTVO.
1. Izvoz mleka: Nabiranje in izvoz mleka bodi dovoljen le koncesionira-nim tvrdkam. Vsak prosilec mora imeti strokovno usposobljenost in v obratu primerne priprave, ki dopuščajo celoletni izvoz. Poslovanje teh
Vsak pristaž kateške misli štora biti aarožaik »KMRTIJŠKRGA LISTA« ia »GRUDE«!
4
Jfl|> Km«t,	brani ngltd i» časi STfj* S. M, S.!
tvrdk bodi pod stalno državno kontrolo.
Železniška transportna tarifa za mleko in prazne vrčo naj se zniža. Vs*ko obdavčenje tega transporta od strani samouprav mora odpasti, ker s« le odvali na producenta. Carinska manipulacija, ki je pri manjših pošiljkah zamudna in precej draga, naj se poenostavi. V trgovinskih pogodbah predvsem z Avstrijo je tudi za-naprej zasigurati carino prost uvoz našega mleka.
2.	Povzdiga mlekarstva: Za izvež-banje manjkujočih mlekarskih moči j« ostanoviti eno mlekarsko šolo ali te*aj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob jui žel.
Pouk ljudstva o mlekarstvu in o krmljenju je glavni pogoj in neobhod-»o potreben, ker ima slovenski kmetovalec za to važno panogo šs vedno valiko premalo zanimanja.
3.	Zadružna organizacija: Za izvoz in predelavo mleka v velikem naj se ustanovi centralna zadruga za celo oblast kot konkurenčno podjetje zasebnim tvrdkam, ker so skušnje dokazale, da male zadružne mlekarne n* uspevajo-
♦ * •
UČINKOVANJE ZIMSKEGA MRAZA NA POLJSKE RASTLINE.
Nekoč sem videl spomladi rjavo »jivo — deteljišče — čez katero sta bili dve vzporedni zeleni progi, nalik preprogi z vtkanim okrasjem. Kakor v letošnji golomrazi (brezsnežni) zimi, je bilo i tedaj delj časa brez snega, a precej mraza, s katerim se je ob lepih dnevih menjala toplota v toliki meri, da je ponoči zemlja zmrznila, podnevu se otalila. Ker se zmrzujoča voda raz-teaa, dvigne zmrzlina (srež) rastline nekoliko, a kadar se otali, se zemlja, ki je bila hkrati dvignjena, usede in rastlina ostane za spoznanje više. Če se taki pojavi ponavljajo, se rastlinam potrgajo korenine in rastline se toliko dvignejo, da se posuše; tedaj pravimo, da je rastlinam srež potrgal korenine. Tako se je zgodilo tudi detelji na oni njivi. Preden so pa rastline odmrle, je nekdo peljal voz čez njivo. Kolesa so dvignjene rastlino pritisnila nazaj v
zemljo, rastline so se zopet ukoreni-nile in odtod oni vzporedni zeleni progi, ki sta nam dajali nazoren nauk, da tako škodo večkrat moremo preprečiti, če po mrazu dvignjene rastline pravočasno povalimo s srednje težkim valjarjem.
Take škode nam zimski mraz povzroča največ, zlasti po prisojnih legah. Manj pogosta je pozeba, t. j. ugo-nobitev poljskih rastlin po mrazu samem. Čezzimske rastline so mraza vajene, zato ga v rednih razmerah tudi prenašajo; pozebejo le, kadar je mraz presilen. Proti pozebi na polju cesto pomaga — kakor so pokazale skušnje — pravilno gnojenje, ker so dobro prehranjevane rastline proti mrazu odpornejše kakor slabo prehranjevane.
Zimski mraz pa more škodovati v sneženih zimah tudi na ta način, da sneg predolgo leži, zlasti če je padel na talo zemljo ali če se je taleč se sneg po novonastalem mrazu izpreme-nil v ledeno skorjo- Rastline se ob takih prilikah poduše in pognijejo; pomagamo jim pa, če ledeno skorjo na več mestih staremo, da odpremo zraku pot do njih.	F. Š. * * *
45. redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« reg. zadruge z neom. zav. v Ljubljani, se je
vršil dne 19. februarja t. 1. Bilanca za upravno leto 1924 izkazuje stalen in krepek napredek tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani. Upravno imetje se je zvišalo na Din 87,430.284.58. Stanje hranilnih vlog je doseglo Din 77,606.216.99, prirastek v letu 1924 znaša torej Din 18,413.331.02. Posojila so dosegla Din 68,776.900.73. V zaščito domačega gospodarstva se je posluževal zavod čim kulantnejše obrestne mere pri kreditih, kljub visokemu porastku obrestne mere pri vezanih vlogah. Čisti dobiček je dosegel pri tem Din 556.376 54 par. Vsak čas mobilna vsota naloženega denarja je izkazovala ob sklepu leta, torej še v sezoni najvišje napetosti kreditov Din 8,793.188.52. Zavod je emancipiran od vsake denarne krize in vestno varuje trajno in čim višjo mobilnost. Portfelj lastnih vred-
nostnih listin se je znižal na Din 8,145.369.—. Tu je ponovno pripomniti, da so odpisani vsi avstrijski in ogrski papirji, zlasti vojna posojila. Odpisana je tudi kurzna razlika vseh medvojnih naložb na Dunaju, tako, da je v zavodu povsem izbrisana vsaka nepovoljna sled izza vojne dobe. Rezervni zakladi so se avišali na Din 2,027.933.17. število deležnikov se je zvišalo na 4357. Denarni promet je narastel na Din 469,179.010.54. V ob-oekoristne narodne namene je zavod v letu 1924 stalno daroval višje zneske, izkazane med upravnimi stroški, med drugim Din 30.000— ob vremenski nezgodi v pogorju nad Medvodami. Od čistega dobička pa je občni zbor na novo dodal v enake namene Din 65.000.—.
* * *
Viaski rzoriai semenj priredi > Vinogradniško društvo aa Belokrajino«, dne 12. marca 1925 po dohodu dopoldanskega vlaka ob 11. uri pri g. Za-lokarju v Metliki, tik kolodvora. Razstavljena bodo samo prisi.no belokranjska vina posebno ia okolice Metlike. Semenj je nadaljevanje vinskih semnjev, ki jih prireja društvo vinogradnikov. Železniške zveze zelo ugodne. Vabijo se vinski trgovci in gostilničarji.
Cene živine 18. t. m. na ljubljanskem sejmu. Voli rejeni za kg žive teže 10.50—11 Din, voli aa vprego 9— 10, biki rejeni 10—10.5®, krave reje-ne 7.50—8, krave klobasarice 4.50— 6, teleta težja, debela 14—15, teleta lažja 12.50—13.75, prašiči špeharji po kakovosti živi 16—17, prašiči per-šutarji živi 12.50—13.50, prašiči zaklani po kakovosti 16.50—18, banaški špeharji 21—21.50. Plemenski prasci za komad 180—300 Din. Semenj je bil slabo obiskan. Toda niti maloštevilna živina se ni mogla prodati. Cene so zopet nazadovale. Edino prav debeli prašiči se morejo še spraviti v denar.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
živinjski sejem dne 10. februarja je bilo prignanih skupaj 380 komadov
in sicer 21 konjev, 3 bikci, 88 volov, 259 krav in 9 telet. Cene so bile sle-
deče: debeli voli aa 1 kg žive teže 10.75—11.25 Din, poldebeli voli od 10—10.50, plemenski 9.25—10, bikci za klanje 10.25, klavne krave debele 9—10, plemenske krave 7—8.25, krave za klobasarje 5.50—6.75, molzne krave 8.25—10, breje krave 8.25—10, mlada živina 8.25—10. Volovsko meso I. vrste 18—20 Din, II. vrste 16— 17.50, meso bikov, krav in telic 15, telečje meso 1. vrste 20, II. vrste 17.50, svinjsko meso sveže 15.50 Din, Prodanih je bilo 117 komadov. Na svinjski sejem dne 20. februarja jo bilo pripeljanih 66 komadov, cd teh se je prodalo 25 komadov. Cene so bile: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 150— 212.50, 3 do 4 mesce 900—350, 5 do 7 mescev 500—625, 8 do 10 mescev 750,—875. Za 1 kg žive teže se je plačevalo 12.50 do 14 Din, kg mrtve teže 16.25 do 17.50 Din.
V. ljubljanski Telesejera se letos vrši od 29. avgusta do 8. septembra. V posebnem paviljonu je za letos predvidena velika skupna razstava obrtništva. Nadalje so razun običajnih skupin predvidene še razstave konjev, goveje živine ter poljedelskih strojev in orodja.
favoa živine iz Jugoslavije nazaduje. Izvozili smo namreč:
de«. 19*23 de«. 19'24
konj	3.761 2.841
goveda 14.187 7.635 prašičev 11.395 5.514 perutnine 62.998 57.216 Skoraj pri vseh vrstah blaga je naš izvoz napredoval, pri živini pa smo nazadovali vkljub temu, da so cene aelo padle. In vkljub temu, da cene padajo in pada izvoz živine, se vladi do danes ni zdelo potrebno ukiniti vsaj izvozno carino na to blago, ter na ta način vsaj malo poravnati škodo našim živinorejcem, ki jim je nastala vsled nepovoljne kupčije.
Čebelarstvo v Švici je tudi ondotni vladi zelo pri srcu, ker je 1. 1924. imenovala 40 nadzornikov čebelarstva. Naloga teh nadzornikov je predvsem proučavanje raznih bolezni v čebelarstvu in kako se te bolezni onemogočijo, oziroma izlečijo. V tem oziru je bilo dosedaj švicarskim čebelar-
jem brezplačno razdeljenih nad 10 tisoč navodil. Nadzorniki za čebelarstvo dobijo % plače od države, % pa od čebelarske organizacije.
Po volitvah.
Predvčerajšnjim so bile volitve ia še danes me glava boli. Ali je zmagal Pašič, Murn ali Ferad-beg? Če b® zmagal Ferad-beg, ali bodo džemijet-lije verjeli v mojo državotvornost? Ia če me kar na lepem reducira Prepe-luhova republika, češ da sem koketiral s Turki? Zelo sem v skrbeh ia tudi moja mlada žena je v silnih skrbeh; danes še kosila ni utegnila s6u-iiati, ker čaka samo na časopise, da povejo, ali je zmagal Murn ali Ferad-beg, Radič ali ovaj Pašič. Včerajšnji časopisi so povedali, da so pravzaprav zmagali vsi in povsod. To j* pravzaprav strašno, ker nadebuden državni činovnik se ne sme zameriti nikomur, ki zmaga!
Obljubujejo, da bodo tistega, ki ni prav volil, zbrisali s površja zemlje. Po pravici, meni bi ne ugajalo, e# bi me kdo poskušal zbrisati s površja zemlje. Kajti na omenjenem površju je včasih vendarle prijetno in fletno: spomladi, ko ptičke po jo in rožice cveto, tedaj je človek korajžen, čeprav nima ficka v žepu. Ljuba duša krščanska, saj se še vrabček-tihotap-fiek, ki ima repetnice, boji, da bi ga ftdo reduciral, pa ne bi trepetal ubog državni činovnik, ki ne sme krasti in ima mesto repetnic raztrgane hlače?
Joj, kdo bo zmagal? Sem srečal opoldne našo kokoško, kako je na pragu stala in ji je jajček gledal izpod repka. Brž me je poklicala:
*-Ali je zmagal Ferad-beg?«
'•Kakopak! 315 mandatov je dobil!«
Juh, je revica na gnezdeče zletela, znesla jajček in zapela:
»Kokodajs! Zmaga je naša! Živel Ferad-beg!« In sem se potolažil. 0. tudi če zmagajo Turki, se mi ni treba nič bati! Naša piška, ki simpatizira z muslimani, bo že spregovorila besedo zame, če bo Ferad-beg minister.
Prijatelji, zmaga je naša!
Ciril.
iBBBBBBB~BaBBBBBBBBBBBBBBBBBBB~BBBBBBBaBBBBaaaBBBBBBBfc
Edino najboljši šsva!ni stroji so ie |
Tfi mm
JOSIP PETEONC-a)
fcjolslfcirtat
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
X
znamke Grltasraes* in Adller za rodbinsko, ■ obrtno ln industrijsko rabo. Pouk v vezenju in ■
krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago ■
preskrbite se pravočasno s prvovrstnim
češkim semenskim
[katerega Vam nudi]
^EfK 0|M0M"p
osrednja gospodarsko aadruga v Ljut>I>arii, Kolodvorska ul. 7.
Gotovo zatirale poljskih miši s
HORA-PRIPRAVO
Najbolj učinkovita in [najcenejša čimža iz živega srebra
SEGETAN-NEU
proti vsem vrstam rje na žitaricah.
Navodila in mnenja brezplačno pri glavnem zastopstvu dru be Deutsche Oesellschaft fiir SchSdllngsbe-kampfung (Nemška družba za zatiranje škodljivcev), Frankfurt a. M. (Degesch.), za kraljevino SHS dr. A. Jenčič in drug, Maribor, Kopitarjeva ul. 6.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana
(bliju Prešernovega spomenika ob Ljubljanici)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt.
Na veliko in malo!
SB IZDELUJE V VSEH POLJUBNIH DIMENZIJAH IN BARVAH.
LJUBLAHSKfl POSOJILNICA r.z.zo/z, j
V NOVOPREUREJENIH PROSTORIH
MESTNI TRG št. 6 tj LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
7
/o
Naprodaj imam pa suho cepljene tile najboljših kakovosti in sicer: prvovrstni laški rilček (Wolschriesling), beli Ranfol, heia Trur.ta, žiahtnina (Gutedel), Izabda, kakor tudi vkoreninjeno belo šmarnico. Polog tega imam na razpolago več tisoč vko-reninjenih divjakov Rip Por-talis in Gothc št. 9. Dobijo se tudi ključi podlage Rip Portalis in Gothe 9. Cena trtam po dogovoru. — Za pismene odgovore naj se
priloži 7namka. Naslov: Fr. Slodnjak, trtničar v Sv. Lovrencu v Slov. gor., pošta ]uršinci.
Dolgoletno jamstvo jamži »a izberno kakovost.
» SALONIT« je za pokrivanje streh in izollranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, kataloge, cenike in navodila j»o*iija brezplačno: »Split« d.d. za cement Portland, Ljubljana.
vagonsko množino, franko cddajn« postaje, kupim lakoj. Naslov Podobni?! LjubSjana-Most«.
Za pomladansko poseiev lanu imamo na razpolago la RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno.
KsfcaniSBa rcvama, tsrilnica lanu in konuslje ter predilnic«
SST0H ŠiNKCUEC d. d., Grosuplje p/l LJubljani.
Večje in stalne vlogo x odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in eosije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi.
flajvetje vrtnarsk« podjetje r JugonJttviji
„ V R TDžamonja in d» ugovl, CJru»lt»ia as irnse). asa v., Maribor. Sajveijl tabor raanuvrstnih pleraeaitih satiaib dre 7«s (čepov) v najpleuieaitejših vrstah in v vsefc »blikab. Plemenite vinske trte na »oitriksnskifc jsodlngah, kakor tudi eepe in podlogr istih, •»"itir telenjave, evetja ia gospodarskih rastlin. ( vmj« r ioncih in ra»nw ukrasn« grmovje in drevje luiamt Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte i-euitiet
trali posjedaik viisogrsda o S
2 jutra. UJcp jtsn b vinogradu.

jl-a	^i"«. -^.-m —— ^
9»0.-U%*. d.	LJUBICAftJA Telefon SI. asa
SIMON OHEOOHČIČSVA ULICA ŠT. 13 Tlak«* Časopis«, fcmjijje, posei-nlee, broSure, letalce, cenilce, pravu« Itd. itd.
V«?	iJl
jsvV-
Posluje po celi Jugoslaviji l. 1913. — De}, glavnica znaša 3,000.000 Din v zlatu
olj
kupuje po najvišji ceni drogerija „ABHi]A"
Ljubljana, šelenburgova ulic štev. 5
(nasproti glavr.e požte).
Ustanov
sp3oSr=.i zavarovalna družha.
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljeni
i so*ania »»varovanta, 2. iMJeii&ka zavarovanj«, 3. seigodra in Jamstvena Mvarovenj«. 4. zave-rovaalV orofi 'kodam	ta nkega vloma. 5. transporta« Mvarove* e. 6. zavarovanja proti Uodam
valeJrala stekl ™ - Največji ta delujoč! mod. Družba Je prevala od „0tBSke vzajemne maroval. li?' a oi''zavarovdalh drižb '.FenLkS.J (polarni oddelek) ln .Frjutko-Hongrolse- vea njihov knpcljskl
OBSIOJ v nfl3- UI/.OV1. — i t «' j ^ ........—— j
mornarico nadomtSčaJo police splošne zaver, dražbe
Pisarna: Dunajska cesta 15
ministrstva za vojno In ženitvene kavetje za lastnike,
Telefon 571
98/932 v vrečah po 100 kg
po najnižji dnevni ceni, dokler zaloga traja.
osrednja gosp. Kedr.
S
a ■
a a a a a a a a a
v Ljubljani, Kolodvorska uiica 7. S
naaaaaaaaaaaaanaaai
laaaaaaaaai
■BBaaaassHaai
»■Baaaaaaaaaaaaaaaaaaauh.-
»r«4»iki	MBATfcJ«
NatlMlte tiaktriM >M»rkw<, trf.-i»i. 4. d. v
485348230102000102020100010100532348534853910002