REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno p REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2020 november 2021 Naslov publikacije: Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2020 Sodelovali: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost: Iztok Anželj, Siniša Cimeša, Michel Cindro, dr. Magda Carman, Janez Cešarek, mag. Tatjana Frelih Kovacic, Jernej Györköš, mag. Igor Grlicarev, mag. Aleš Janežic, dr. Helena Janžekovic, Marija Kališnik, Laura Kristancic-Dešman, dr. Saša Kuhar, Nina Ledinek, Vesna Logar Zorn, dr. Tomaž Nemec, mag. Igor Osojnik, dr. Andreja Peršic, mag. Darko Pavlin, Dušan Peteh, mag. Zoran Petrovic, dr. Petra Planinšek, Matjaž Podjavoršek, mag. Matjaž Pristavec, Benja Režonja Gumpot, Igor Sirc, mag. Darja Slokan-Dušic, Sebastjan Šavli, Aleš Škraban, dr. Polona Tavcar, Metka Tomažic, dr. Samo Tomažic, Blaž Vene, mag. Djordje Vojnovic, dr. Barbara Vokal Nemec, dr. Tomi Živko Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji: dr. Nina Jug, dr. Damijan Škrk, dr. Tomaž Šutej, dr. Dejan Žontar ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, javni gospodarski zavod Institut »Jožef Stefan« Jedrski pool GIZ Ministrstvo za infrastrukturo Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstvo za notranje zadeve Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. Pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost: APOSS d. o. o., EKONERG – Inštitut za energetiko in varstvo okolja, Elektroinštitut Milan Vidmar, ENCONET Consulting Ges.m.b.H, ENCONET International d. o. o., Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Institut »Jožef Stefan«, Institut za elektroprivredu d. d., Institut za varilstvo, d. o. o., Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Inštitut za metalne konstrukcije, Nuccon, jedrska varnost in tehnologija d. o. o., SIPRO INŽENIRING d. o. o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Rudnik Žirovski vrh, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana d. o. o. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. Urednica: Benja Režonja Gumpot Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: ime.priimek@gov.si gp.ursjv@gov.si URL: Uprava za jedrsko varnost Ljubljana, november 2021 URSJV/DP-222/2021 POVZETEK Leto 2020 je bilo zaznamovano z epidemijo covid-19. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in drugi zavezanci so svoje delo ustrezno prilagodili razmeram ter na ta nacin preprecili škodljive vplive epidemije na jedrsko in sevalno varnost, Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) pa je v okviru svojih dejavnosti nadzirala tudi vpliv covida-19 na jedrsko in sevalno varnost ter prilagodila svoje delo epidemicnim razmeram poslovanja tako, da je ves cas ucinkovito izvajala svoje upravne in nadzorne naloge. V letu 2020 je NEK obratoval varno. NEK je porocal o šestih dogodkih, ki pa niso imeli vpliva na prebivalstvo ali okolje. Nadaljevala so se dela v okviru tretje faze varnostnih izboljšavah iz Programa nadgradnje varnosti (PNV), kot so izgradnja utrjene zgradbe št. 2, vgradnja dodatnih sistemov za vbrizgavanje hladila in dolgorocno ohlajanje ter nadgradnja tehnicnega in operativnega podpornega centra za primer nesrece. Vecina izboljšav PNV se bo zakljucila v letu 2021. Ena najpomembnejših dejavnosti zadnjega obdobja programa PNV je izgradnja suhega skladišca za izrabljeno gorivo. Decembra 2020 je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo gradbeno dovoljenje za objekt za suho skladišcenje izrabljenega goriva v obmocju NEK. Zacel se je tudi postopek licenciranja suhega skladišca po zakonu, ki ureja jedrsko varnost. Gre za obsežen upravni postopek, ki pa v letu 2020 še ni bil zakljucen. Priprave na izgradnjo suhega skladišca za izrabljeno gorivo so se zacele marca 2021, prenos prvega dela izrabljenih gorivnih elementov v suho skladišce pa je nacrtovan v zacetku leta 2023. V letu 2020 so se zacele priprave na tretji obcasni varnostni pregled (OVP). NEK je pripravil program OVP, ki ga je URSJV odobrila konec leta 2020. Tretji OVP se je zacel izvajati v februarju 2021 in bo potekal do junija 2023, ko bo koncno porocilo o varnostnem pregledu skupaj z akcijskim nacrtom izboljšav predano URSJV v pregled in odobritev. Lani se je zacelo izvajanje nacrta ukrepov, ki sta ga pripravili URSJV in NEK v okviru evropskega tematskega strokovnega pregleda na podrocju staranja (Topical Peer Review). Izvedeni ukrepi v letu 2020 so obsegali predvsem posebne tematske inšpekcije na podrocjih staranja kablov, zakritih cevovodov in reaktorske posode. Rezultati kažejo, da ima NEK dobro razvit proces spremljanja in nadzora staranja, kar se kaže tudi v dobrem stanju sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. V letu 2020 je Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK sprejela reviziji programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Novo sprejeta programa sta podlaga za dolocitev prispevkov, ki jih morata GEN Energija in Hrvatska elektroprivreda kot lastnika vplacevati vsaka v svoj sklad za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Vlada Republike Slovenije je zvišala višino prispevka za slovenski Sklad in družbi GEN energija, d. o. o. naložila, da od avgusta 2020 naprej vplacuje v Sklad znesek v višini 4,8 EUR za vsako prevzeto MWh elektricne energije, pridobljene v NEK. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Izvedena sta bila javna razgrnitev porocila o vplivih na okolje v Sloveniji in postopek cezmejne presoje vplivov na okolje, ki do konca leta še nista bila zakljucena. Glede na dinamiko izvajanja dejavnosti in ravnanja vpletenih organov izziv, da bodo skladišcne zmogljivosti za tovrstne odpadke v NEK zapolnjene, odlagališca pa še ne bo, še vedno ostaja zelo aktualen. ARAO je kljub težavnim razmeram zaradi epidemije covid-19 nemoteno izvajal prevzem in transport in varno skladišcenje institucionalnih RAO. Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO) je obratovalo brez posebnosti. Na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave zaradi plazenja hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališca nadaljuje. Nacrtno spremljanje (monitoring) radioaktivnosti v okolju je v letu 2020 potekalo brez težav. Na podlagi rezultatov meritev ugotavljamo, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko dolocenimi mejami in primerljiva s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal po predvidenih letnih programih, aktivnosti izpušcenih radioaktivnih snovi v okolje pa so bile pod avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Zaradi tega je bila tudi obremenitev prebivalcev manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem. Leta 2020 ni bilo vecjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti. URSJV je obravnavala skupno 13 interventnih zadev, od tega osem primerov povišanega doznega polja pri prevozu odpadnih kovinskih surovin prek ozemlja Slovenije. 1 UVOD Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) vsako leto koordinira pripravo Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Porocilo) na podlagi dolocila Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. V njem so strnjeno povzeta vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo. Porocilo sprejme Vlada Republike Slovenije in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Porocilo je hkrati poglaviten nacin seznanjanja širše javnosti z letnim dogajanjem na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985 dalje. Porocilo je prevedeno tudi v anglešcino in predstavlja temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v državi Sloveniji zainteresiranim bralcem izven Slovenije. Med pripravo letnega porocila URSJV od vseh vpletenih organizacij in državnih organov prejme obsežna porocila o njihovih dejavnostih, iz katerih potem povzame strnjeno vsebino porocila za vlado, državni zbor in širšo javnost. Da pa bi za strokovno javnost ostala zapisana podrobnejša strokovna dejstva, URSJV pripravi tudi to Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (Razširjeno porocilo) kot svoj interni dokument. V njem so podane iste vsebine o dogajanjih v obravnavanem letu kot v Porocilu, le da z vec strokovnimi podrobnostmi. Na koncu vsakega poglavja so navedeni viri, iz katerih so crpani podatki. Možno je, da je pri nastajanju tega porocila nastala tudi kakšna napaka, zato naj bralci, v primeru dvoma preverijo podatke v navedenih virih in URSJV, o morebitnih napakah tudi obvestijo. Tako Porocilo kot to Razširjeno porocilo sta dosegljiva javnosti v elektronski obliki na spletni strani URSJV za vsa leta od leta 1985 naprej. Razširjeno porocilo, ki ga pripravljamo od leta 2002 dalje, je na razpolago le v slovenskem jeziku. Leto 2020 je bilo mirno in lahko povzamemo, da je bil vsekakor dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti: varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj. KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................................................... 6 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI ................................................................................. 18 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ......................................................................... 18 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško ................................................................................................................................. 18 2.1.1.1 Obratovalna varnost ......................................................................................................................................... 18 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti NEK ................................................................................................................... 54 2.1.1.3 Spremembe objekta ........................................................................................................................................... 57 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ................................................................. 62 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje ......................................................................................................................... 62 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK ............................................................................................................... 70 2.1.1.7 Inšpekcijski nadzor NEK ................................................................................................................................ 75 2.1.1.8 Varnostna kultura ........................................................................................................................................... 83 2.1.1.9 Dolgorocno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (2023 - 2043) ................................................................ 83 2.1.1.10 Tematski strokovni pregled programa obvladovanja staranja ............................................................................. 84 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA MARK II V Brinju ............................................................................................ 85 2.1.2.1 Obratovanje ...................................................................................................................................................... 85 2.1.2.2 Jedrsko gorivo .................................................................................................................................................... 86 2.1.2.3 Usposabljanje osebja ......................................................................................................................................... 86 2.1.2.4 Spremembe ter pregledi sestavnih delov, sistemov in konstrukcij jedrskega objekta ............................................. 87 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled .................................................................................................................................. 87 2.1.2.6 Izpusti radioaktivnosti v okolje ......................................................................................................................... 87 2.1.2.7 Inšpekcijski nadzor raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II...................................................................... 88 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju ..................................................................................... 88 2.1.3.1 Obratovanje ...................................................................................................................................................... 88 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih ...................................................................................... 89 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje ......................................................................................................................... 92 2.1.3.4 Inšpekcijski nadzor ........................................................................................................................................... 93 2.1.4 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh.................................................................................................................... 94 2.1.4.1 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude ................................................................... 94 2.1.4.2 Zapiranje odlagališca Boršt ............................................................................................................................. 110 2.1.4.3 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt ................................................................................. 111 2.1.4.4 Izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca Jazbec ................................................................... 113 2.1.4.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje ....................................................................................................................... 114 2.1.4.6 Inšpekcijski nadzor ......................................................................................................................................... 118 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA ........................................ 118 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju ................. 118 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih .................................................................... 121 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti .............................................................................................................................. 121 2.2.1.3 Register virov sevanja ...................................................................................................................................... 122 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov .............................................................................................................. 123 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ................................................................ 124 2.2.1.6 Manj pomembni sevalni objekti ....................................................................................................................... 125 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi ............................................................................................................. 126 2.2.3 Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi ............................................................ 127 2.2.4 Ukrepi varovanja virov sevanja .......................................................................................................................... 129 2.2.5 Inšpekcijski pregledi na podrocju sevalnih dejavnosti ................................................................................... 129 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti ................................................................................. 131 2.2.5.2 Intervencije ...................................................................................................................................................... 138 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV ..................................... 143 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini ................................................................................................ 145 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini ...................................................................................................... 145 2.2.7.2 Odprti in zaprti viri sevanj v zdravstvu in veterinarstvu .................................................................................. 147 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu ...................... 149 2.2.8 Viri naravnega sevanja ......................................................................................................................................... 149 2.2.8.1 Izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v delovnem in bivalnem okolju ................... 149 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti ......................................................... 150 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU ....................................................................................................... 152 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ...................................................... 152 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje ........................................................................................................ 152 3.1.2 Obvešcanje javnosti ............................................................................................................................................. 156 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka .................................................................................................... 159 3.1.4 Merjenje talnega useda ......................................................................................................................................... 160 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ..................................................................................... 161 3.2.1 Obseg nadzora ...................................................................................................................................................... 161 3.2.2 Izvajalci ................................................................................................................................................................... 163 3.2.3 Rezultati meritev ................................................................................................................................................... 164 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja ............................................................................................ 179 3.2.5 Zakljucki ................................................................................................................................................................. 183 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ....................................... 183 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju Nuklearne elektrarne Krško ..................................................................... 183 3.3.1.1 Obseg nadzora ................................................................................................................................................ 183 3.3.1.2 Rezultati meritev v okolju ............................................................................................................................... 184 3.3.1.3 Dozne obremenitve prebivalstva ....................................................................................................................... 190 3.3.1.4 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev ........................................................................................................ 193 3.3.1.5 Inšpekcijski nadzor ......................................................................................................................................... 194 3.3.1.6 Zakljucki ....................................................................................................................................................... 195 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh ................................................................................. 196 3.3.2.1 Obseg nadzora ................................................................................................................................................ 196 3.3.2.2 Rezultati meritev v okolju ............................................................................................................................... 197 3.3.2.3 Dozne obremenitve prebivalstva ....................................................................................................................... 200 3.3.2.4 Inšpekcijski nadzor ......................................................................................................................................... 201 3.3.2.5 Zakljucki ....................................................................................................................................................... 202 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju .................................... 203 3.3.3.1 Obseg nadzora ................................................................................................................................................ 203 3.3.3.2 Rezultati meritev v okolju ............................................................................................................................... 204 3.3.3.3 Dozne obremenitve prebivalstva ....................................................................................................................... 204 3.3.3.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa .................................................................................................. 204 3.3.3.5 Inšpekcijski nadzor ......................................................................................................................................... 204 3.3.3.6 Zakljucki ....................................................................................................................................................... 204 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov v Brinju ..................... 204 3.3.4.1 Obseg nadzora ................................................................................................................................................ 205 3.3.4.2 Rezultati meritev v okolju ............................................................................................................................... 205 3.3.4.3 Dozne obremenitve prebivalstva ....................................................................................................................... 206 3.3.4.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa .................................................................................................. 206 3.3.4.5 Inšpekcijski nadzor ......................................................................................................................................... 206 3.3.4.6 Zakljucki ....................................................................................................................................................... 206 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI .................................................................... 206 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi naravnih virov sevanja ............................................................. 206 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ...................................................................................................................... 207 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU .............................. 210 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI .................................................................................................... 210 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ........................................................................................................ 210 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV .................................................................................. 214 4.4 IZPOSTAVLJENOST ZARADI UPORABE VIROV SEVANJ V ZDRAVSTVENE NAMENE ....... 214 4.5 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH ...................................................................................................................................................................................... 215 4.6 POROCILO O DELU ZVD ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. .......................................... 216 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju .......................................................................................................... 216 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih .................................................................................................. 217 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................................... 217 4.7 POROCILO O DELU INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« ............................................................................... 218 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja ...................................................................... 218 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih .................................................................................................. 218 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja in izvedene meritve ................................................ 218 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................................... 218 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM ....... 220 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IG ......................................... 220 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO ...................................................................................................................................................................... 234 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki ..................................................................................... 234 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednje radioaktivni odpadki v letu 2020 ................................................................... 234 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki ................................................................................. 238 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo ...................................................................................... 239 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim gorivom ........................................................................................................................ 242 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« ........................................................ 243 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU ............................................................................................. 243 5.5 GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA RAVNANJA Z RAO ........................................................................... 244 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ....................................................... 244 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO .................................................................................................................. 244 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov ................................................................................................................... 258 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO ..................................................................................................................................... 258 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ............................................................................................... 260 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ............................................................................... 261 5.6 SKLAD NEK ............................................................................................................................................................ 261 5.6.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz prispevka za razgradnjo ......... 262 5.6.2 Naložbe in poslovanje v letu 2020 .................................................................................................................... 263 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE ............................................................................. 266 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST ........................................................................................................... 266 6.1.1 Odziv URSJV ob izrednih dogodkih v 2020 ................................................................................................... 267 6.1.2 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom KID ................................................................................ 268 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE ................................................................................................. 269 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ......................................................................................................... 270 6.4 IZVAJANJE AKCIJSKEGA NACRTA PO MISIJI EPREV ......................................................................... 270 7 NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO ................................................................. 272 7.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI ............................................................................................................................................................... 272 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI ............................................. 278 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST ............................................................. 281 7.3.1 URSJV med epidemijo covid-19 ........................................................................................................................ 281 7.3.2 Organigram URSJV ............................................................................................................................................. 282 7.3.3 Financna sredstva ................................................................................................................................................. 284 7.3.4 Izobraževanje ........................................................................................................................................................ 285 7.3.5 Delo strokovnih skupin ....................................................................................................................................... 286 7.3.5.1 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost .................................................................................................... 286 7.3.5.2 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (pregled HJ 16., 22.02.2020). 287 7.3.6 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj ................................................................................................................. 287 7.3.7 Projektne naloge URSJV ..................................................................................................................................... 288 7.3.8 Sistem vodenja URSJV ........................................................................................................................................ 289 7.3.8.1 Uvod ............................................................................................................................................................... 289 7.3.8.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV ........................................................................................................ 290 7.3.8.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV ................................................................................. 290 7.3.8.4 Usposabljanja za sistem vodenja ..................................................................................................................... 293 7.3.9 Obvešcanje javnosti ............................................................................................................................................. 294 7.4 UPRAVA RS ZA VARSTVO PRED SEVANJI ................................................................................................ 295 7.4.1 Povzetek ................................................................................................................................................................. 297 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO – JEDRSKO POOL GIZ ................. 298 8 NEŠIRJENJE IN JEDRSKO VAROVANJE ....................................................................................... 300 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA ................................................................................. 300 8.2 UKREPI VAROVANJA JEDRSKEGA BLAGA V REPUBLIKI SLOVENIJI (»SAFEGUARDS«) ... 301 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV ......................................................... 302 8.4 NADZOR NAD BLAGOM Z DVOJNO RABO ............................................................................................. 303 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI ...................................................................................................................................................................................... 304 8.6 KIBERNETSKA VARNOST ............................................................................................................................... 305 8.7 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI ........................................................................................................................... 306 8.7.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji......................................................................................................................... 306 8.7.2 Aktivnosti v svetu ................................................................................................................................................. 307 8.7.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami ............................................................................. 307 8.7.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (ITDB) in problematika nedovoljenega prometa ....................................... 307 8.7.2.3 MAAE: portal NUSEC, odbor NSCG, misije IPPAS in nekatere druge aktivnosti ................................. 308 8.7.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM ................................................ 309 8.7.2.5 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN ............................................................................ 310 8.7.2.6 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti ........................... 311 9 MEDNARODNO SODELOVANJE ................................................................................................... 312 9.1 SODELOVANJE Z EU ......................................................................................................................................... 312 9.1.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) ...................................................................................... 312 9.1.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) .................................................................... 312 9.1.3 Posvetovalni odbori v okviru pogodbe Euratom ........................................................................................... 313 9.1.4 Posvetovalni odbor INSC ................................................................................................................................... 313 9.1.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom – Cepitev ............................................................................ 315 9.1.6 Sodelovanje v projektih EU .............................................................................................................................. 316 9.2 SODELOVANJE Z MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO ............................... 317 9.2.1 Uvod ....................................................................................................................................................................... 317 9.2.2 Generalna konferenca in Svet guvernerjev MAAE ........................................................................................ 317 9.2.2.1 Generalna konferenca ...................................................................................................................................... 317 9.2.2.2 Svet guvernerjev MAAE ................................................................................................................................ 319 9.2.3 Programi MAAE .................................................................................................................................................. 320 9.2.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje ........................................................................................................................ 323 9.2.4.1 Srecanja v okviru MAAE ............................................................................................................................. 323 9.2.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski .................................................................................................................. 324 9.2.4.3 Raziskovalne pogodbe ..................................................................................................................................... 324 9.2.4.4 Projekti tehnicne pomoci .................................................................................................................................. 324 9.3 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ ............................................................................................................................ 325 9.3.1 Odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RWMC) ................................................................................ 325 9.3.2 Odbor za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi (CDLM) ......................... 326 9.3.3 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) ................................................................................... 327 9.3.4 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI) ....................................................................................................... 327 9.3.5 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) ............................................................................................... 328 9.3.6 Odbor za jedrsko pravo (NLC) ......................................................................................................................... 329 9.3.7 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) ........... 329 9.3.8 Odbor za jedrsko znanost (NSC) ...................................................................................................................... 330 9.3.9 Usmerjevalni odbor .............................................................................................................................................. 330 9.4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI ................................................................................................. 331 9.4.1 WENRA ................................................................................................................................................................. 331 9.4.2 ENSRA (European Nuclear Security Regulators' Assosiacion) ................................................................... 332 9.4.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) .......................................................................................... 332 9.4.4 NRC (CAMP)........................................................................................................................................................ 333 9.4.5 NRC (CSARP) ...................................................................................................................................................... 333 9.4.6 Nuclear Security Contact Group ....................................................................................................................... 334 9.4.7 Združenje Evropskih upravnih organov za prevoz radioaktivnih snovi (EACA) .................................... 334 9.5 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB .............................................................. 334 9.5.1 Dvostranski sporazumi ........................................................................................................................................ 334 9.5.2 Konvencija o jedrski varnosti ............................................................................................................................. 335 9.5.3 Meddržavna pogodba o solasništvu NEK ....................................................................................................... 336 9.5.4 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ................................................................................................................................................................... 337 9.6 OBISKI IZ TUJINE ................................................................................................................................................ 338 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS ................................................................................................... 338 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST ....................................... 341 10.1 APOSS D. O. O. ......................................................................................................................................................... 341 10.1.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 341 10.1.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 341 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 341 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 342 10.2 EKONERG - INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA ................................................. 344 10.2.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 344 10.2.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 344 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 346 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 346 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR ........................................................................................................ 352 10.3.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 352 10.3.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 352 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 352 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 354 10.4 ENCONET CONSULTING G. M. B. H ............................................................................................................ 355 10.4.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 355 10.4.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 356 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 356 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 356 10.5 ENCONET INTERNATIONAL D.O. O. .................................................................................................................. 357 10.5.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 357 10.5.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 357 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 358 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ................................................................................................... 358 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ........................................................................................................ 359 10.6.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 359 10.6.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 359 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 359 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 359 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU....... 360 10.7.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 360 10.7.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 360 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 360 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ................................................................................................... 361 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI ................................................................ 363 10.8.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 363 10.8.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 363 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 364 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 365 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING .......................................................... 365 10.9.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 365 10.9.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 366 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 367 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 371 10.10 INSTITUT »JOŽEF STEFAN« ............................................................................................................................ 371 10.10.1 Splošno ................................................................................................................................................................... 371 10.10.2 Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) .............................................................................................. 373 10.10.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Copica (ICJT) ............................................................ 375 10.10.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) .............................................................................................. 378 10.10.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) ....................................................................................................................... 382 10.10.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) ................................................................................................................... 385 10.10.7 Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (SVPIS) ............................................................................... 394 10.10.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) ..................................................................................................................... 399 10.11 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. ................................................................................................. 403 10.11.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 403 10.11.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 403 10.11.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 404 10.11.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 405 10.12 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O. ........................................................................................................................... 406 10.12.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 406 10.12.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 406 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 407 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 407 10.13 INSTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJO ............................................................. 407 10.13.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 407 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ....................................................................................... 407 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 408 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ................................................................................................... 408 10.14 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE ............................................................................................... 410 10.14.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 410 10.14.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu ................................................................................ 410 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 411 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 412 10.15 NUCCON, GMBH .................................................................................................................................................. 412 10.15.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 412 10.15.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 412 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 412 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ................................................................................................... 412 10.16 SIPRO INŽENERING D. O. O. .................................................................................................................................. 412 10.16.1 Podrocje pooblastitve .......................................................................................................................................... 412 10.16.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 412 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 413 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ................................................................................................... 413 10.17 ZVD ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. ...................................................................................................... 413 10.17.1 Pooblastilo in podrocje pooblastila ................................................................................................................... 413 10.17.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 413 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 415 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ................................................................................................... 416 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS ......... 418 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI ...................................................................................................... 418 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE .............................................................................................. 419 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE ............................................................................. 419 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA ............................................................. 420 11.5 POOBLAŠCENI IZVAJALCI MERITEV RADONA .................................................................................... 420 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU ................................................................................. 421 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU ................................................................................ 423 13.1 OPIS INES LESTVICE ............................................................................................................................................... 423 13.2 INES DOGODKI V LETU 2020................................................................................................................................. 424 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI ................................................................................................................................. 425 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2020 ............................................................................... 425 14 VIRI ..................................................................................................................................................... 427 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2020 ............................................................................................ 20 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2020 ................................................................................................... 20 Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od leta 2013 dalje ................................................................................................. 26 Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2013-2020 za vse sisteme elektrarne .............. 32 Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2020 in letne omejitve .......................................................................... 63 Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2020 in letne omejitve ................................................................................ 67 Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih ................................................................. 93 Preglednica 8: Letni horizontalni premiki opazovalnih tock za obdobje april 2010 do marec 2020 ................................ 97 Preglednica 9: Koncentracija in skupna letna kolicina U3O8 in aktivnosti 226Ra v tekocih emisijah iz odlagališca Boršt (Boršt potok glavni) ...................................................................................................................................................... 116 Preglednica 10: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2020............. 116 Preglednica 11: Povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona na obeh odlagališcih ..................... 117 Preglednica 12: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt v Bq/m2s ......................................................... 117 Preglednica 13: Število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev, ki so bile namenjene ugotavljanju ravnanja z javljalniki požara z viri sevanj od leta 2010 dalje, kar pomeni, da intervencije, pri katerih so inšpektorji obravnavali tudi JAP, niso zajete. ............................................................................................................................... 137 Preglednica 14: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti ......................... 145 Preglednica 15: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2020 ........................................... 146 Preglednica 16: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2019 .................................... 146 Preglednica 17: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2020 po aktivnosti ....................................................................... 148 Preglednica 18: Najvišje in povprecne koncentracije radionuklidov v vzorcih tekocih vod ............................................ 164 Preglednica 19: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2020 .......................... 173 Preglednica 20: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H in 210Pb .................................................... 180 Preglednica 21: Ocenjene doze odraslih prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) ................................. 181 Preglednica 22: Izpostavitve sevanju referencnih oseb 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2020 .......................................................................................................................................................................... 190 Preglednica 23: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2020 ....................................................................................................................................... 191 Preglednica 24: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2020 ........................................................................................................................................................... 191 Preglednica 25: Efektivne doze zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2020 ............................................. 192 Preglednica 26: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2020 ................................................... 195 Preglednica 27: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2005–2020 v Bq/m3 ................................. 197 Preglednica 28: Povecanje koncentracije 238U in 226Ra v Brebovšcici zaradi izpustov v letih 2016–2020 ..................... 199 Preglednica 29: Efektivne doze za referencne odraslo osebo zaradi virov sevanja na RŽV leta 2020........................... 201 Preglednica 30: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2020 ............................................................................... 210 Preglednica 31: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval. .................................................................... 211 Preglednica 32: Kolektivna doza v clovek mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti. . 212 Preglednica 33: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD d. o. o......................................................... 217 Preglednica 34: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG ........................................................................... 221 Preglednica 35: Vrsta nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2020 .............................................. 234 Preglednica 36: Stanje zacasno shranjenih RAO paketov v WMB zgradbi NEK, v letu 2020 ........................................ 236 Preglednica 37: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2020 ............................................................................................................. 237 Preglednica 38: Stanje v prostoru za dekontaminacijo dne 31. 12. 2020 ............................................................................. 239 Preglednica 39: Stanje v WMB zgradbi NEK dne 31. 12. 2020 ............................................................................................ 239 Preglednica 40: Stanje v DB zgradbi NEK dne 31. 12. 2020 ................................................................................................ 239 Preglednica 41: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2020 ............................................. 240 Preglednica 42: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih ................................................ 242 Preglednica 43: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2020 .................................. 245 Preglednica 44: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2020 ........................................ 245 Preglednica 45: Število paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2020.................. 253 Preglednica 46: Število paketov posameznih vrst RAO v CSRAO konec leta 2020 ......................................................... 257 Preglednica 47: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV ......................................................................... 283 Preglednica 48: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2013 in 2020 ....................................................................... 284 Preglednica 49: Realizacija temeljnih in izvedbenih ciljev URSJV v letu 2019 ................................................................... 292 Preglednica 50: Primerjava realizacije (temeljnih in izvedbenih) ciljev iz leta 2020 s preteklimi leti ............................... 292 Preglednica 51: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2020 ...................................... 301 Preglednica 52: Spisek sodelovanj strokovnjakov APOSS-a kot predavateljih pri MAAE aktivnostih ter pri drugih tecajih in dogodkih ........................................................................................................................................................ 342 Preglednica 53: Strokovna mnenja, ki jih je v letu 2020 pripravil IJS ................................................................................... 372 Preglednica 54: Seznam tecajev na ICJT.................................................................................................................................... 376 Preglednica 55: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah opravljenih v letu 2020 ................................................................................................................................................. 395 Preglednica 56: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2020 .................................................................................................................................................................................. 399 Preglednica 57: Seznam opreme nabavljene v letu 2020......................................................................................................... 413 Preglednica 58: V letu 2020 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe ............................... 418 Preglednica 59: V letu 2020 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe ............................... 419 Preglednica 60: V letu 2019 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike .................................................................. 419 Preglednica 61: Število jedrskih elektrarn v letu 2020 in njihova moc ................................................................................. 421 KAZALO SLIK Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2020 .................................................................................................................................. 21 Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne ........................................................................................................ 21 Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane ................................................................................. 22 Slika 4: Število sprožitev sistema za visokotlacno vbrizgavanje .............................................................................................. 23 Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve ................................................................................................................................................ 23 Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih ....................................................................................................................... 24 Slika 7: Faktor izkorišcenosti ......................................................................................................................................................... 24 Slika 8: Razpoložljivost ................................................................................................................................................................... 25 Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne ............................................................................................................................................ 25 Slika 10: Proizvedena energija ........................................................................................................................................................ 26 Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji .................................................................................................................. 26 Slika 12: Trajanje remonta v NEK ............................................................................................................................................... 27 Slika 13: Nenacrtovana izguba moci ............................................................................................................................................. 27 Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti ................................................................................................... 28 Slika 15: Skupna izpostavljenost sevanju ..................................................................................................................................... 28 Slika 16: Stopnja varstva pri delu .................................................................................................................................................. 29 Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje ................................................................................................... 29 Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije .......................................................................................... 30 Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode ........................................................................................ 30 Slika 20: Kemijski kazalnik ............................................................................................................................................................. 31 Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983-2020 .................................................... 31 Slika 22: Specificna aktivnost primarnega hladila – 31. gorivnega cikla ................................................................................. 33 Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila......................................................................................................................................... 33 Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme ............................................................................................ 34 Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme ........................................................................................ 34 Slika 26: Tekocinski izpusti – tritij 2020 ...................................................................................................................................... 35 Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov ......................................................................................................................................... 35 Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov ........................................................................................................................... 36 Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare ........................................................................................................................... 36 Slika 30: Okvare varnostnih sistemov .......................................................................................................................................... 37 Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka ............................................................................................... 37 Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji .............................................................................................................. 38 Slika 33: Kontaminirane površine ................................................................................................................................................. 38 Slika 34: Usposabljanje osebja ....................................................................................................................................................... 39 Slika 35: Posodobitev dokumentacije ........................................................................................................................................... 39 Slika 36: Število vstopov v NEK obratovalne pogoje in omejitve ......................................................................................... 40 Slika 37: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov ................................................................................................................. 40 Slika 38: Dogodki ............................................................................................................................................................................. 41 Slika 39: Osebje z dovoljenjem za obratovanjem ....................................................................................................................... 41 Slika 40: Kolektivna doza ............................................................................................................................................................... 42 Slika 41: Izpostavljenost osebja sevanju....................................................................................................................................... 42 Slika 42: Varnost pri delu................................................................................................................................................................ 43 Slika 43: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK .............................. 43 Slika 44: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev ........................................................................................................ 44 Slika 45: Kršitve zakonodaje in odlocb ........................................................................................................................................ 44 Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov ................................................................................................................. 45 Slika 47: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake ....................................................................................................... 45 Slika 48: Požarna varnost ................................................................................................................................................................ 46 Slika 49: Obravnava tujih izkušenj ................................................................................................................................................ 46 Slika 50: Zacasne spremembe ........................................................................................................................................................ 47 Slika 51: Radioaktivni odpadki - letni prirastek .......................................................................................................................... 47 Slika 52: Radioaktivni odpadki - skupni volumen in radioaktivnost ....................................................................................... 48 Slika 53: Merjenje temperature osebam ob vstopu v NEK ..................................................................................................... 49 Slika 54: Casovni potek odziva senzorja A1 v casu potresa ob 6:24. ..................................................................................... 49 Slika 55: Odklopnik EE105SWGMD2/4 (MD2-DG2) s tremi bloki .................................................................................... 50 Slika 56: Štirje radiatorji preko katerih se odvaja toplota iz DG1 in DG2 ............................................................................ 52 Slika 57: Pospeški, zabeleženi v reaktorski zgradbi v smeri N-S in E-W ............................................................................... 53 Slika 58: Smer pospeškov v casu ene sekunde pred avtomatsko zaustavitvijo glede na pozicijo IR in PR detektorjev 53 Slika 59: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih ...................................................................................................... 64 Slika 60: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) .............................................. 64 Slika 61: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih ................................................................................................... 65 Slika 62: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih .................................................................................................. 65 Slika 63: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih ..................................................................................................... 66 Slika 64: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) ................ 67 Slika 65: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ...................................................................... 68 Slika 66: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ....................................................................... 68 Slika 67: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2020 .......................................................................... 69 Slika 68: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2020 .............................................................................................................. 69 Slika 69: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2020 ............................................................................................................. 70 Slika 70: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2020. Pomen oznak je naveden v tekstu. ...................... 72 Slika 71: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2020. ............................................................... 73 Slika 72: Potek montaže rezervoarja borirane vode za alternativno hlajenje sredice (Foto: inšpekcija URSJV) ............ 76 Slika 73: Testiranje pretoka sistema za alternativno hlajenje bazena z izrabljenim gorivom (Foto: inšpekcija URSJV)77 Slika 74: Primeri ukrepov za preprecevanje vnosa in širjenja okužbe covid-19 (Foto: NEK) ........................................... 78 Slika 75: Osebje v glavni komandni sobi med epidemijo (Foto: NEK) ................................................................................. 78 Slika 76: Manipulacija s 400 V odklopnikom crpalke hladilne vode za klimatizacijo prostorov (Foto: inšpekcija URSJV) .............................................................................................................................................................................. 79 Slika 77: Manipulacija s 6,3 kV odklopnikom crpalke za hlajenje komponent (Foto: inšpekcija URSJV) ....................... 80 Slika 78: Ultrazvocni pregled reaktorske posode (Foto: NEK) ............................................................................................... 81 Slika 79: Ultrazvocni pregled prikljucnega zvara šob na reaktorsko posodo (Foto: NEK) ............................................... 81 Slika 80: Penetracija zadrževalnega hrama, ki med remontom2019 v casu premikanja goriva ni bila zaprta in pripadajoci izolacijski ventil (Foto: inšpekcija URSJV) ............................................................................................. 82 Slika 81: Obratovalni podatki raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v Brinju .............................................................. 86 Slika 82: Okvirni obseg plazu na obmocju Boršta, opazovane tocke GPS nadzora in geodetske mreže (tocke 113, 115, 122, 1, 101, 102) ...................................................................................................................................................... 97 Slika 83: Skica horizontalnih premikov tock v mreži Plaz, 20. marec 2019 - 17. marec 2020, na podlagi DOF ............ 98 Slika 84: Horizontalni in vertikalni premiki tock II-GPS in III-GPS geodetske mreže Plaz, obdobje april 2010-marec 2020 .................................................................................................................................................................................... 99 Slika 85: Prostorski premiki tock stebrov 1, 2 in 3 na odlagališcu Boršt v casu od 23. september 1988 do 17. marec 2020 .................................................................................................................................................................................. 100 Slika 86: Stabilizacija opazovalnih tock mreže Vrtine-2 (foto: RŽV) ................................................................................... 101 Slika 87: Signalizacija kontrolnih tock PP-13, GT-1 do GT-10 (foto: RŽV) ...................................................................... 101 Slika 88: Horizontalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, obdobje od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 (tocke GT1-GT10 samo 2., 3. in 4. meritev) ..................................................................... 102 Slika 89: Vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, obdobje od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 (tocke GT1-GT10 samo 2., 3. in 4. meritev) ..................................................................... 103 Slika 90: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS (GMX2) na zgornji etaži odlagališca (foto: RŽV)................................................................................................................................................. 104 Slika 91: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt III-GPS (GMX1) na prvotni lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas (prva polovica leta 2020) (foto: RŽV).................................................... 104 Slika 92: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt III GPS (GMX1) na prvotni lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas po odstranitvi vremenske postaje in dela merilne postaje Boršt (druga polovica leta 2020) (foto: RŽV) .................................................................................................................................. 105 Slika 93: Meritev delovnih pogojev pred vstopom v drenažni rov in sanacija poškodb na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu (foto: RŽV) .......................................................................................................................... 105 Slika 94: Razmiki betonske cevi drenažnega rova na mestu prehoda skozi drsino plazu, odcitani na ekstenziometru v drenažnem rovu (v letih 2010/2011 in letih 2016/2017 zaradi sanacije drenažnega rova ni bilo meritev) .. 106 Slika 95: Drenažne vrtine v drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt ................................................................................. 107 Slika 96: Zgornja cesta na odlagališcu Boršt – južni del odlagališca, mesto posedka ceste (levo), zamik kanalet (desno) (foto: RŽV) ..................................................................................................................................................................... 108 Slika 97: Konec leta 2018 se je ob zgornji cesti pojavila udorina globine do 0,25 m, jeseni 2019 je bilo stanje sanirano (foto: RŽV) ..................................................................................................................................................................... 108 Slika 98: JZ rob odlagališca, spremembe v skalometni peti (foto: RŽV) ............................................................................. 109 Slika 99: Merilno mesto ZDZ (premestitev zaradi plazu poškodovanega (dvignjenega) kanala iz betonskih kanalet (foto: RŽV) ..................................................................................................................................................................... 109 Slika 100: Vhodna vrata na severni dostopni cesti (zamik zaradi plazenja), stanje 2018 , stanje v letu 2020 (spodaj) (foto: RŽV) ..................................................................................................................................................................... 109 Slika 101: Razmik in premostitev razmika betonskih kanalet (foto: RŽV) ......................................................................... 110 Slika 102: Razpoke na steni ob MM BPG, ena izmed razpok v odvodnem kanalu pod MM BPG, blizu spodnjega narivnega roba plazu. (foto: RŽV) ............................................................................................................................. 110 Slika 103: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe ......................................................................... 119 Slika 104: Uporaba virov sevanja glede na namen in nacin uporabe .................................................................................... 120 Slika 105: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja ................................................................................ 120 Slika 106: Register sevalnih dejavnosti ....................................................................................................................................... 122 Slika 107: Register virov sevanja ................................................................................................................................................. 123 Slika 108: Register sevalnih in jedrskih objektov ...................................................................................................................... 124 Slika 109: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket ........................................................................................... 125 Slika 110: Menjava visoko aktivnega vira 137Cs z aktivnostjo 355 GBq iz prenosnega vsebnika, vidnega na vozicku, z manipulatorjem na koncno pozicijo v laboratoriju IJS. Slika je nastala med pripravo delovne skupine na izvedbo te menjave. (Foto: IJS) ................................................................................................................................... 130 Slika 111: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2020 na podrocju sevalnih dejavnosti ...................................................... 131 Slika 112: Rentgenska naprava namešcena v namenskem zabojniku (levo), zapecaten zabojnik z rentgensko napravo (desno). (Foto: inšpekcija URSJV).............................................................................................................................. 134 Slika 113: Linearni pospeševalnik delcev (levo), shramba z aktivirano opremo, ki je nastal pri obratovanju pospeševalnikov in je bila zamenjana (desno) (Foto: ZVD d. o. o. in STERIS d. o. o.) .................................. 135 Slika 114: Rentgenska naprava za odkrivanje tujkov v prehrambni industriji (Foto: inšpekcija URSJV) ...................... 136 Slika 115: Eden od štirih sodov radioaktivnih odpadkov, ki so bili posledica raziskav, povezanih z uranovo rudo in so bile v celoti zakljucene 2005, v letu 2020 pa so bili RAO predani ARAO (Foto: IJS)...................................... 138 Slika 116: Na opremi zapušcenega vojaškega detektorja DR-M3, to je na torbici z detektorjem (desno), je bil namešcen radioaktivni vir 90Sr (levo spodaj) (Foto: Inšpekcija URSJV) ............................................................. 140 Slika 117: Gumb z radijevo barvo najden med sekundarnimi surovinami (Foto: ZVD d.o.o.) ...................................... 141 Slika 118: Radioaktivni odpadek z 152Eu z aktivnostjo približno 1 GBq najden med sekundarnimi surovinami (Foto: ZVD d. o. o.) .................................................................................................................................................................. 141 Slika 119: Levo: Šamotni obloga s povišano vrednostjo radionuklidov, najdena v pošiljki odpadnih kovin v podjetju Surovina d. o. o. na njegovi lokaciji v Mariboru. Desno: Cisterna z snovjo, ki vsebuje povišane vrednosti naravnih radionuklidov, najdena na lokaciji podjetja Dinos d. o. o. v Naklem (Foto: ZVD d. o. o.) ............ 142 Slika 120: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2020 ....................... 147 Slika 121: Merilno mesto Bovec .................................................................................................................................................. 153 Slika 122: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt ............................................... 153 Slika 123: Histogram razpoložljivosti podatkov hitrosti doz po postajah ........................................................................... 155 Slika 124: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo >90 %) ............................ 155 Slika 125: Povišanje hitrosti doze zaradi spiranja naravnih radionuklidov s padavinami v Drnovem. .......................... 156 Slika 126: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji.......................................................................... 157 Slika 127: Primer prikaza rezultatov meritve med vožnjo po kontaminiranem podrocju ................................................ 158 Slika 128: Tabelaricen pregled podatkov za posamezno lokacijo ......................................................................................... 158 Slika 129: Graficni prikaz podatkov ........................................................................................................................................... 159 Slika 130: Dnevne variacije koncentracije 222Rn v Drnovem, izmerjene s pomocjo AMS merilnika ............................. 160 Slika 131: Merilnika talnega useda Envinet Sara na Drnovem .............................................................................................. 161 Slika 132: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2020 ...................................................... 165 Slika 133: Analiza korelacije radionuklida 40K v obdelani zemlji in nefiltrirani recni vodi ............................................... 166 Slika 134: Povprecne letne specificne aktivnosti 137Cs v zraku v Ljubljani od leta 1981 .................................................. 167 Slika 135: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine ter letna kolicina padavin za obdobje od leta 2000 dalje na vseh lokacijah v Sloveniji ............................................................................................................................... 169 Slika 136: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 ............................................ 170 Slika 137: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji ......................................................................... 172 Slika 138: Površinske koncentracije aktivnosti 137Cs v razlicnih plasteh tal v Ljubljani v letih 1982–2020 ................... 173 Slika 139: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986.................................................................................... 176 Slika 140: Lokacije vzorcenja živil v letu 2020 .......................................................................................................................... 177 Slika 141: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2020 ...................................................................................................................................................... 178 Slika 142: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle na primeru osrednjeslovenske regije ............................................................................................................ 180 Slika 143: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje .............................................................................................. 182 Slika 144: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v savski vodi na lokacijah Krško pred NEK, HE Brežice, Brežice in Jesenice na Dolenjskem ................................................................................................................................................ 185 Slika 145: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v mesecnih vzorcih vrtin .......................................................................... 187 Slika 146: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani ......................... 189 Slika 147: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2020 ............... 198 Slika 148: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu ......................................................................................................... 203 Slika 149: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO ..................................................................... 208 Slika 150: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani .................................................. 209 Slika 151: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani .................................................. 209 Slika 152: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK ........................................................................................... 235 Slika 153: Kolicina RAO v skladišcu .......................................................................................................................................... 237 Slika 154: Število letnih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu ................................ 243 Slika 155: Število opravljenih prevzemov .................................................................................................................................. 253 Slika 156: Število in delež paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2020 ............. 254 Slika 157: Vrste in kolicine v CSRAO sprejetih radioaktivnih odpadkov ............................................................................ 255 Slika 158: Prostornina paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO ob koncu posameznega leta v obdobju od leta 2001 do 2020 .................................................................................................................................................................. 256 Slika 159: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2020 .......................... 258 Slika 160 : Prikaz knjižnega stanja portfelja Sklada med leti 1996 in 2020 v milijonih evrov .......................................... 262 Slika 161: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2020 v milijonih evrov .............................................................................. 263 Slika 162: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2020 v odstotkih .......................................................... 265 Slika 163: Organigram URSJV ..................................................................................................................................................... 283 Slika 164: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji ................................................................. 295 Slika 165: Ocene dogodkov po INES lestvici........................................................................................................................... 423 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško 2.1.1.1 Obratovalna varnost Nadzor obratovanja in tematski pregledi Drugi obcasni varnostni pregled Kljucna naloga Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) pri zagotavljanju jedrske varnosti je pazljivo spremljanje obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Pri tem se uporabljajo razlicni pristopi. URSJV izvaja kontinuirani nadzor in temeljite preglede in s tem zagotavlja izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, zahtev iz odlocb in drugih aktov URSJV, uveljavljanje dobrih praks iz drugih držav, varnost obratovanja in druge pomembne dejavnike jedrske varnosti. Podrocja, ki jih URSJV pregleduje, se dolocajo na podlagi zakonodajnih zahtev, porocil o delovanju NEK, izkušenj iz drugih jedrskih objektov in na podlagi poznavanja obratovanja NEK v prejšnjih letih. Na podlagi zbranih podatkov URSJV oblikuje kazalnike, ki prikazujejo varnost obratovanja NEK. Poleg spremljanja obratovanja NEK ima URSJV vpeljan tudi proces spremljanja tujih obratovalnih izkušenj, ki jih temeljito analizira in na podlagi analiz sprejema ukrepe za izboljšanje jedrske varnosti. Vse to so tudi podlage za dolocevanje podrocja pregledov. V letu 2020 je bilo v NEK pet dogodkov oziroma odstopanj, pri katerih ni bilo kršitev zakonodaje ali Tehnicnih specifikacij NEK. Elektrarna je opravila analize dogodkov, s katerimi je iskala vzroke in opredelila popravljalne ukrepe z namenom preprecevanja podobnih dogodkov v prihodnosti. URSJV je pregledala izvajanje popravljalnih ukrepov po dogodkih in preverila in ocenila analize dogodkov. Poleg navedenih petih dogodkov se je kot dogodek obravnavala tudi epidemija covid-19, ki je imela vpliv tudi na NEK. Prvotni ukrepi elektrarne z namenom minimiziranja vpliva na jedrsko varnost so bili: zmanjšanje število prisotnih delavcev na elektrarni na samo nujno osebje (ostali zaposleni so nekaj mesecev delali od doma), prestavitev izvajanja nekaterih ne-nujnih aktivnosti na poznejši cas, zacasno prekinitev izvajanja modifikacij iz naslova Programa nadgradnje varnosti (PNV), izolacija osebja potrebnega za obratovanje elektrarne na fizicno loceni lokaciji, vpeljavo videokonferenc namesto sestankov, ipd. URSJV je ves cas spremljala obratovanje elektrarne. Ocenjuje se, da je pandemija imela minimalen vpliv na jedrsko varnost NEK. Dogodki oziroma odstopanja so podrobno opisani v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje NEK. V letu 2020 so se pricele priprave na tretji obcasni varnostni pregled (PSR3 – Periodic safety Review). Elektrarna je pripravila program pregleda, ki ga je URSJV odobrila dne 23. 12. 2020. PSR3 se je zacel izvajati v februarju 2021 in bo potekal do junija 2023, ko bo koncno porocilo o varnostnem pregledu skupaj z akcijskim nacrtom izboljšav predano URSJV v pregled in odobritev. Vec informacij o PSR3 NEK je podano v poglavju Odobritev programa tretjega obcasnega varnostnega pregleda. Prav tako so se v letu 2020 zakljucile dve od petih preostalih akcij iz drugega obcasnega varnostnega pregleda. Rok za dokoncanje preostalih treh akcij je 31. 12. 2021. V letu 2020 se je pricelo z izvajanjem nacrta ukrepov, ki sta ga pripravili URSJV in NEK v okviru evropskega tematskega strokovnega pregleda na podrocju staranja (TPR – Topical Peer Review). Izvedeni ukrepi v 2020 so obsegali predvsem posebne tematske inšpekcije na podrocjih staranja kablov in reaktorske posode. Vec o TPR pregledu in akcijskem nacrtu je napisano v poglavju 2.1.1.10. URSJV je v letu 2020 preverjala še izvajanje procesa nadzora konfiguracije, izvajanja ukrepov požarne varnosti, nadzor sistema turbine in podpornih sistemov, preveritev izvedbe korektivnih ukrepov glede mostnega dvigala v zgradbi z izrabljenim gorivom, proces obravnave dogodkov, kazalnikov in tujih obratovalnih izkušenj ter nacrtovanje in izvajanje zacasnih in stalnih sprememb projekta. S tematskimi pregledi URSJV preverja stanje v NEK in daje priporocila za nadaljnje postopanje. V primeru nepravilnosti URSJV izda zahtevo za njihovo odpravo, za kršitve pa so predvideni ukrepi po zakonu. URSJV je tako v letu 2020 ugotovila ustrezno stanje v NEK, predlagala vec priporocil in tudi nekaj zahtev za odpravo nepravilnosti. Za dogodek iz leta 2019, ki je vkljuceval kršitev Tehnicnih specifikacij, je inšpekcija URSJV izdala opomin. Drugi obcasni varnostni pregled (PSR2 – Periodic Safety Review) NEK je bil zakljucen maja 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. O statusu izvedbe je NEK porocal s polletnimi porocili. NEK je do maja 2019 zakljucil 220 izmed 225 akcij, med njimi vse od 71 akcij casovne kategorije I, 83 od 84 casovne kategorije II in 66 od 70 casovne kategorije III, za 5 akcij pa je NEK maja 2019 zaprosil za podaljšanje roka. URSJV je junija 2019 z odlocbo odobrila podaljšanje rokov izvedbe za pet akcij iz izvedbenega nacrta drugega obcasnega varnostnega pregleda. V letu 2020 je NEK zakljucil 2 od 5 akcij. Za akcijo PSR2 - 4.5-15 – Improvement of the Satellite Communications System Availability je URSJV podaljšala rok izvedbe do 31. 12. 2021. Do takrat imata rok tudi naslednji dve akciji: - Akcija PSR2 2.3-04 – Establishment of Protected Emergency Control Centre, rok izvedbe do 31. 12. 2021 in - Akcija PSR2 4.5-02 – Severe Accident Phenomenological Evaluations Upgrade, rok izvedbe do 31. 12. 2021. Odobritev programa tretjega obcasnega varnostnega pregleda URSJV je 23. decembra 2020 potrdila program tretjega obcasnega varnostnega pregleda NEK, ki doloca obseg, vsebino in casovni nacrt pregleda. PSR3 bo zakljucen leta 2023 s porocilom o obcasnem varnostnem pregledu, ki bo vsebovalo tudi celovito oceno varnosti objekta in nacrt sprememb in izboljšav na podlagi najdb pregleda. V skladu s 112. clenom ZVISJV-1 je NEK dolžna zagotavljati redno, celovito in sistematicno ocenjevanje in preverjanje sevalne ali jedrske varnosti objekta, kar se izvaja z obcasnimi varnostnimi pregledi. Potrditev porocila o obcasnem varnostnem pregledu je tudi pogoj za podaljšanje obratovalnega dovoljenja za naslednjih 10 let. Pravilnik o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Pravilnik JV9, Ur. l. RS, št. 81/16 in 76/17 – ZVISJV-1) podrobneje doloca zahteve glede programa in izvedbe obcasnega varnostnega pregleda, URSJV pa je izdala tudi prakticno smernico PS 1.01 »Vsebina in obseg obcasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta«, ki podrobneje pojasnjuje vsebino obcasnega varnostnega pregleda. Zahteve glede obcasnega varnostnega pregleda in nacina njegove izvedbe temeljijo na dolocbah direktive EU o jedrski varnosti jedrskih objektov, varnostnih standardov MAAE in priporocil evropskega združenja upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA – Western European Nuclear Regulators' Association). PSR3 poteka v casu prehoda NEK v dolgorocno obratovanje in je zato temu namenjen poseben poudarek glede pregleda stanja elektrarne, pripravljenosti na podaljšanje obratovanja ter upoštevanja sodobnih zahtev, standardov in dobrih praks glede dolgorocnega obratovanja. Skupaj bo upravljavec objekta pregledal 18 varnostnih vsebin, od tega tudi tri nove: - Radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo, - Fizicno varovanje in - Varstvo pred sevanji. Obratovalni podatki in varnostni kazalniki NEK Pregled varnostne vsebine Fizicno varovanje poteka kot locen proces z upoštevanjem zahtev za varovanje tajnih podatkov. V NEK so leta 2020 proizvedli 6.352.766,0 MWh (6,4 TWh) bruto elektricne energije na izhodu generatorja oziroma 6.040.845,9 MWh (6,0 TWh) neto elektricne energije, ki je bila oddana v omrežje. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v spodnjih preglednicah 1 in 2, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju porocila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2020 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2020 Povprecje razpoložljivost [%] 99,6 87,91 izkorišcenost [%] 103,3 86,71 faktor prisilne zaustavitve [%] 0,40 0,94 realizirana proizvodnja bruto [GWh] 6.352,77 5.230,36 hitre zaustavitve – samodejne [štev. zaustavitev] 1 2,16 hitre zaustavitve – rocne [štev. zaustavitev] 0 0,13 nenacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 0 0,68 nacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 0 0,79 porocila o izrednih dogodkih po Pravilniku JV9* [štev. porocil] 3 3,97 trajanje remonta [dnevi] 0 48,3 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 3,70.10-5 5,68.10-2 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2020 Casovna analiza proizvodnje Število ur Odstotek [%] število ur v letu 8.784 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 8.748,73 99,60 trajanje zaustavitev 35,27 0,40 trajanje remonta 0 0,0 trajanje nacrtovanih zaustavitev 0 0,0 trajanje nenacrtovanih zaustavitev 35,27 0,40 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Leta 2020 je elektrarna obratovala stabilno. Zaustavila se je samo enkrat, in sicer dne 29. 12. 2020 zaradi potresa na Hrvaškem. Ob potresu je prišlo do samodejne zaustavitve reaktorja. 0 100 200 300 400 500 600 700 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MOC [ MW ] MESEC N Proizvedena energija na generatorju: 6.352.766,0 MWh Proizvedena energija na pragu: 6.040.845,9 MWh Razpoložljivost: 99,6 % Izkorišcenost: 103,3% Samodejna zaustavitev po potresu Test turbinskih ventilov Test turbinskih ventilov Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2020 Na slikah 2 in 3 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. št. ustavitev leto Rocne Samodejne Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne 0 1 2 3 4 5 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. št. ustavitev leto Nacrtovane Nenacrtovane Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvršcene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali rocno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno, s postopnim zmanjšanjem moci in so razdeljene naprej na nenacrtovane in nacrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta nacrtovanih zaustavitev. NEK je bila med svojim celotnim obratovanjem (1981–2020) ustavljena 206-krat, od tega 138-krat med komercialnim obratovanjem. Hitrih zaustavitev je bilo skupaj 139. Med komercialnim obratovanjem jih je bilo 82, od tega 77 samodejnih in 5 rocnih. Preostalih zaustavitev, ki potekajo s postopnim zmanjševanjem moci, je bilo v celotnem obratovalnem obdobju 67. Med komercialnim obratovanjem je bilo s postopnim zmanjševanjem moci 56 zaustavitev, od tega 27 zaradi letnega remonta, 26 nenacrtovanih in 3 nacrtovane. Število remontov je manjše od števila let obratovanja elektrarne, saj v letih 1991, 2005, 2008, 2011, 2014, 2017 in 2020 ni bilo remonta, poleg tega je bila v štirih primerih elektrarna hitro zaustavljena zaradi težav z opremo ravno v prihajajocem casu nacrtovanega letnega remonta, zaradi cesar se je tedaj zacetek le tega prestavil. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih petindvajset let v povprecju manj kot ena na leto). Leta 2020 je bila ena hitra zaustavitev. Na sliki 4 je število sprožitev sistema za visokotlacno vbrizgavanje. Le ta se samodejno zažene ob nizkem tlaku v primarnem ali sekundarnem hladilnem sistemu, pri visokem tlaku v zadrževalnem hramu ter rocno. Leta 2020 ni bilo nobene sprožitve tega sistema, tako skupno število sprožitev od zacetka komercialnega obratovanja ostaja 12. 0 1 2 3 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. število leto Slika 4: Število sprožitev sistema za visokotlacno vbrizgavanje Na sliki 5 je prikazan faktor prisilne zaustavitve. Ta faktor je razmerje med številom ur trajanja nenacrtovanih zaustavitev in celotnim številom ur v tem obdobju. Izražen je v odstotkih. Leta 2020 je bila elektrarna nenacrtovano zaustavljena 35,27 ur, zato je ta faktor 0,40 %. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [%] leto Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve Na sliki 6 je prikazano število porocil o nenormalnih dogodkih v skladu s 30. clenom Pravilnika JV9 na leto. V letu 2020 je NEK v skladu z zahtevami 30. clena Pravilnika JV9 porocal o treh nenormalnih dogodkih. NEK je dolžan porocati upravnemu organu o vseh dogodkih, ki bi lahko zmanjšali stopnjo jedrske varnosti. Nenormalni dogodki so opisani v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje v NEK. 0 2 4 6 8 10 12 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. št. porocil leto Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih Na sliki 7 je prikazan faktor izkorišcenosti. Izkorišcenost (load factor) je kolicnik med dejansko pridobljeno elektricno energijo in elektricno energijo, ki bi jo lahko ob referencni kapaciteti teoreticno pridobili v istem casu. Leta 2020 je vrednost tega kazalnika znašala 103,3 %. Pri racunanju tega indikatorja se uporablja referencna maksimalna zmogljivost, ki predvideva zmogljivost elektrarne med obratovanjem v najslabših vremenskih pogojih. Ker pa NEK vecino casa obratuje z višjo zmogljivostjo, je lahko vrednost tega kazalnika vecja od 100 %. 0 20 40 60 80 100 120 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [%] leto Slika 7: Faktor izkorišcenosti Na sliki 8 je prikazana razpoložljivost. V letu 2020 ni bilo remonta, zato je bila razpoložljivost elektrarne relativno visoka in je znašala 99,6 %. Razpoložljivost (availability) nuklearne elektrarne je kolicnik med številom ur obratovanja generatorja (sinhroniziranega z omrežjem ne glede na moc reaktorja) in celotnim številom ur v tem obdobju. Pove, koliko casa je bila elektrarna prikljucena na omrežje (v odstotkih). Pri racunanju skupnih vrednosti za razpoložljivost, izkorišcenost in faktor prisilne zaustavitve je upoštevana proizvodnja elektricne energije od 01. 01. 1983, ko so bili koncani zagonski preizkusi. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [%] leto Slika 8: Razpoložljivost Na sliki 9 je prikazan faktor zmožnosti elektrarne, ki je definiran kot razmerje razpoložljive proizvodnje energije v danem obdobju in proizvodnje energije na referencni (nazivni) moci. Kazalnik izraža vpliv vodenja in vzdrževanja elektrarne na obratovanje in proizvodnjo elektricne energije. V letu 2020 ni bilo remonta, zato je ta kazalnik primerljiv drugim letom brez remonta, in sicer 99,51 %. 0 20 40 60 80 100 120 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [%] leto Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne Na sliki 10 je prikazana proizvedena elektricna energija za vsa leta rednega obratovanja NEK. V letu 2020 ni bilo remonta, zato je temu primerna tudi proizvodnja energije, in sicer 6,0 TWh. 0 1 2 3 4 5 6 7 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [TWh] leto Slika 10: Proizvedena energija Na sliki 11 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo elektricne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah in v soncnih elektrarnah. Leta 2020 je proizvodnja elektricne energije znašala 16,0 TWh, od tega je 37,8 % proizvedeno v NEK. 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [GWh] leto Jedrska Hidro Termo Soncna Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji Iz preglednice 3 so razvidne podrobnosti o remontnih dejavnostih od leta 2013 dalje. Trajanje remonta po letih je prikazano na sliki 12. Leta 2020 ni bilo remonta zaradi 18 mesecnega gorivnega cikla. Naslednji remont bo aprila 2021. Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od leta 2013 dalje 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Konec gorivnega ciklusa 26 – 27 28 – 29 30 – Datum zacetka remonta 1. 10. – 11. 4. 1. 10. – 1.4. 1.10. – Trajanje remonta [dni] 49,1 0 36,0 35,9 0 30,9 28,3 0 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Moc pred zaustavitvijo [%] 100 – 100 98 – 100 92 – Maksimalna zgorelost gorivnega elementa [MWd/MTU] 53.125 – 53.426 52.908 – 58.361 53.290 – Zacetek naslednjega gorivnega ciklusa 19. 11. – 17. 5. 5.11. – 1.5. 28.10. – Število svežih gorivnih elementov v sredici 56 – 56 56 – 56 56 – 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. dnevi leto Slika 12: Trajanje remonta v NEK Na sliki 13 je prikazan faktor nenacrtovane izgube moci. Izracunan je kot razmerje vseh nenacrtovanih izgub energije in referencne proizvedene energije (maksimalne proizvedene energije). Nizka vrednost indikatorja kaže na dobro vzdrževanje pomembne opreme. Leta 2020 je elektrarna imela nenacrtovano izgubo proizvodnje zaradi ene samodejne zaustavitve, zato je vrednost tega faktorja 0,49 %. 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [%] leto Slika 13: Nenacrtovana izguba moci Na sliki 14 je prikazano število nenacrtovanih avtomatskih zaustavitev na 7.000 ur kriticnosti. Ta obratovalni in obenem varnostni kazalnik je zlasti uporaben pri primerjanju števila hitrih samodejnih zaustavitev z drugimi elektrarnami, ker je normiran na enako število ur obratovanja reaktorja. V letu 2020 je NEK imela eno samodejno zaustavitev, zato je vrednost tega kazalnika 0,80. 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. število leto Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti Na sliki 15 je prikazana skupna (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Nizka vrednost tega kazalnika kaže na visoko ucinkovitost nadzora izpostavljanja sevanju in zavzetost vodstva k radiološki zašciti. Ker v letu 2020 NEK ni imela remonta, je vrednost kazalnika 130 clovek-mSv in je primerljiva z drugimi leti, ko remonta ni bilo. 0 500 1000 1500 2000 2500 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. [clovek mSv] leto Slika 15: Skupna izpostavljenost sevanju Na sliki 16 je prikazana ucinkovitost varstva pri delu. Stopnja varstva pri delu je razmerje med izgubo delovnih ur zaradi nezgod pri delu in vsemi delovnimi urami. V letu 2020 sta bili v NEK zabeleženi dve poškodbi pri delu, zato je vrednost tega kazalnika 0,37. 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. vrednost leto Slika 16: Stopnja varstva pri delu Namen faktorjev neoperabilnosti, podanih na slikah 17, 18 in 19, je prikazati pripravljenost pomembnih varnostnih sistemov, da zagotovijo svojo funkcijo v primeru nezgode. Na sliki 17 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema za varnostno vbrizgavanje. Leta 2020 je bila vrednost faktorja 0,0022, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost visokotlacnega sistema za hlajenje sredice v sili je izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. 0.000 0.001 0.002 0.003 0.004 0.005 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. neoperabilnost leto Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje Na sliki 18 je prikazan faktor neoperabilnosti zasilnega vira energije (dizelskih generatorjev), ki pomeni nerazpoložljivost sistema za dobavo elektricne energije, kar je pomembno ob izpadu normalnega notranjega in zunanjega elektricnega napajanja. Operabilnost dizelskih generatorjev je stabilna že nekaj let. V letu 2020 je bil sistem zasilnega vira elektricnega energije popolnoma razpoložljiv, zato je vrednost tega kazalnika 0. 0.000 0.005 0.010 0.015 0.020 0.025 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. neoperabilnost leto Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije Na sliki 19 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode, to je nerazpoložljivost sistema, ki poskrbi za dovajanje napajalne vode v uparjalnike, kadar glavni napajalni sistem ni na razpolago. Leta 2020 je vrednost tega faktorja znašala 0,0145, kar je nad ciljno vrednostjo NEK (0,005). Nerazpoložljivost sistema pomožne napajalne vode je v letu 2020 izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci, delno pa zaradi neuspešnega starta crpalke pri mesecnem testu. 0.000 0.002 0.004 0.006 0.008 0.010 0.012 0.014 0.016 0.018 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. neoperabilnost leto Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode Kemijski kazalnik, prikazan na sliki 20, podaja uspešnost operativne kemijske kontrole vode na sekundarni strani. Kazalnik je kombinacija vrednosti koncentracij klorida, sulfata in natrija v sistemu za kaluženje uparjalnikov ter železa in bakra v sistemu glavne napajalne vode glede na njihove dopustne koncentracije. Ce so vse koncentracije kemikalij pod zaželenimi vrednostmi, je vrednost kazalnika 1. Vrednost kazalca se je v letu 2020 izboljšala in znaša 1,01. Vir vnosa za slabši kazalec v letu 2019 je bil ob koncu leta 2019 uspešno prepoznan in odpravljen. 0.9 1.0 1.1 1.2 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. vrednost leto Slika 20: Kemijski kazalnik Iz slike 21 je razvidno število požarnih alarmov in število dejanskih požarov skupaj v tehnološkem in netehnološkem delu elektrarne za obdobje 1983–2020. Za obdobje med letoma 1983 in 1997 ni razpoložljivih podatkov o številu alarmov, za leto 1998 in 1999 pa se število alarmov ne more upoštevati kot popolnoma verodostojen podatek, ker so bili tedaj upoštevani tudi alarmi, povzroceni z okvaro (kratek stik) samega alarma. Leta 2020 je bilo 12 požarnih alarmov, od tega 10 v tehnološkem delu, ostala dva pa v netehnološkem delu elektrarne. Požarov leta 2020 ni bilo. 0 30 60 90 120 0 1 2 3 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. število alarmov število požarov leto število požarov število upravicenih alarmov Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983-2020 Podatki o obratovanju v mejnih razmerah obratovanja (v casovno omejenih razmerah najnižje funkcionalne zmogljivosti opreme, ki je še zahtevana za varno obratovanje elektrarne – »Limited Conditions for Operation«) so razvidni iz preglednice 4. V letu 2011 je bil ta kazalnik spremenjen skladno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9). Skladno s tem pravilnikom elektrarna od leta 2011 dostavlja URSJV redna mesecna porocila o obratovanju, vkljucno s podatki o obratovanju v mejnih razmerah. Ti podatki so bili od leta 2011 do 2016 loceni na dve skupini: v prvi so bili samo kljucni varnostni sistemi (pomožna napajalna voda – AF, zasilno elektricno napajanje – DG, odvod zaostale toplote – RH in varnostno vbrizgavanje – SI), za katere so se porocali vsi vzroki obratovanja v mejnih razmerah, medtem ko je druga skupina vkljucevala vse sisteme elektrarne, vendar samo dva vzroka, in sicer korektivno vzdrževanje in odpovedi komponente ali opreme. Z objavo novega Pravilnika JV9 decembra 2016 se z letom 2017 ti podatki ponovno porocajo za vse sisteme. Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2013-2020 za vse sisteme elektrarne Vzrok Število 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Prestavitev odklopnika zaradi korektivnega vzdrževanja, BCC – – – 9 6 3 0 Prestavitev odklopnika zaradi odpovedi komponente ali opreme, BCF – – – 1 0 1 0 Prestavitev odklopnika zaradi nadzora, BCS – – – 46 29 40 38 Prestavitev odklopnika zaradi preventivnega vzdrževanja, BCP – – – 0 0 0 7 korektivno vzdrževanje, CM 58 59 57 41 49 31 26 odpoved komponente ali opreme, FAIL 18 44 10 20 22 54 23 modifikacije, MOD – – – 33 32 39 23 preventivno vzdrževanje, PM – – – 84 114 165 138 nadzor, S – – – 445 357 454 473 trening osebja, TRAIN – – – 0 0 0 1 vzdrževanje za odpravo pomanjkljivosti, DM – – – 18 22 39 22 Skupaj 86 103 67 697 631 826 751 Vir: [1], [2], [3] URSJV proces nadzora NEK s pomocjo varnostno-obratovalnih kazalnikov URSJV spremlja vodenje in obratovanje NEK preko svojega nabora varnostno obratovalnih kazalnikov (VOK). V letu 2020 je URSJV spremljala 37 VOK-ov, katerih primeri so predstavljeni v nadaljevanju. Nabor VOK-ov vkljucuje URSJV meje za opozorila in alarme. NEK ima tako na voljo cas za korektivne ukrepe, ki bi izboljšali vrednost kazalnikov, še preden je dosežena URSJV opozorilna oziroma alarmna vrednost, ter s tem tudi povecan nadzor URSJV. URSJV enkrat mesecno obvešca NEK o morebitnih posameznih podrocjih, ki bi potrebovala vecjo angažiranost NEK oziroma, kjer se pricakuje URSJV tematske inšpekcije. Iz kazalnika, ki prikazuje specificno aktivnost primarnega hladila (slika 22), je razvidno, da so v casovnem obdobju med decembrom 2019 in decembrom 2020 (31. gorivni cikel) specificne aktivnosti ksenona 133Xe in jodovih izotopov 131I in 134I znižane približno na polovico vrednosti glede na 30. gorivni cikel. V letu 2020 ni bilo remonta. Na osnovi pridobljenih radioloških podatkov se ugotavlja, da je velika verjetnost, da do konca decembra 2020 v sredici 31. gorivnega cikla ni bilo pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov. 0.00E+00 1.00E-03 2.00E-03 3.00E-03 Dogodki in obratovalne izkušnje v NEK Celovitost goriva in aktivnost reaktorskega hladila Program nadgradnje varnostni NEK 4.00E-03 5.00E-03 6.00E-03 7.00E-03 8.00E-03 9.00E-03 1.00E-02 25. 12. 2019 25. 1. 2020 25. 2. 2020 25. 3. 2020 25. 4. 2020 25. 5. 2020 25. 6. 2020 25. 7. 2020 25. 8. 2020 25. 9. 2020 25. 10. 2020 25. 11. 2020 25. 12. 2020 µCi/ml I-131 I-134 Xe-133 DE I-131 Slika 22: Specificna aktivnost primarnega hladila – 31. gorivnega cikla opozorilo: 100 % povecanje specificne aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,25 µCi/ml DE 131I alarm: 200 % povecanje specificne aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,5 µCi/ml DE 131I Kazalnik, ki prikazuje identificirano in neidentificirano pušcanje iz primarnega hladilnega sistema (v druge zaprte sisteme ali v atmosfero zadrževalnega hrama preko identificiranih virov ali preko uparjalnikov v sekundarni hladilni sistem), je že vec let pod mejno (opozorilo 60 % in alarm 80 %) vrednostjo (slika 23). Pušcanje se prikaže kot odstotek od dovoljenega pušcanja, dolocenega z NEK tehnicnimi specifikacijami. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo na sliki 23 nista prikazani, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika prikazuje % pušcanja reaktorskega hladila v letu 2020 po mesecih Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila Kazalnika na slikah 24 in 25 prikazujeta tveganje zaradi nacrtovane in nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme v okviru NEK tehnicnih specifikacij. V primeru velikega porasta nenacrtovane nerazpoložljivosti lahko kazalnika odražata degradacijo opreme in pomanjkljiv program vzdrževanja. Slika prikazuje tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti v CDP v letu 2020 po mesecih Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme Slika prikazuje tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme v letu 2020 po mesecih Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme Kazalnika, ki prikazujeta tekocinske izpuste (tritij) (slika 26) in plinske izpuste (slika 27), v letu 2020 nista prekoracila mejnih vrednosti. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo za kazalnik deleža vseh plinskih izpustov nista prikazani na sliki 27, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika prikazuje tekocinske izpuste tritija v letu 2020 po mesecih Slika 26: Tekocinski izpusti – tritij 2020 Slika prikazuje delež vseh plinskih izpustov v letu 2020 po mesecih Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov Slika 28 prikazuje število korektivnih delovnih nalogov (KDN). Iz grafa je razvidno, da opozorilna vrednost nikoli ni bila presežena za varnostne sisteme in enkrat za ostale sisteme. V letu 2020 je v Sloveniji prišlo do epidemije covid-19 in je posredno tudi vplivala na NEK (glej poglavje Dogodki in obratovalne izkušnje). Vpliv epidemije koronavirusa se je pokazala na obravnavanem kazalniku tako, da se je izvedlo manj korektivnih delovnih nalogov (april, maj). Ocenjuje se, da epidemija zaradi vseh pravocasno izvedenih ukrepov ni imela bistvenega vpliva na varno obratovanje elektrarne. Slika prikazuje število korektivnih delovnih nalog v letu 2020 po mesecih Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov Slika 29 prikazuje stanje ponavljajocih se odstopanj in okvar. Stanje je sprejemljivo, saj vrednosti ne dosegajo meje za opozorila. Slika prikazuje ponavljajoca se odstopanja in okvare v letu 2020 po mesecih Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare Na slikah 22-29 so predstavljeni mesecni kazalniki, na slikah 30-38 pa sledijo cetrtletni kazalniki. V letu 2020 so bile tri okvare varnostnih sistemov (slika 30). Dvakrat je prišlo do okvare na dizel generatorjih (glej poglavje Dogodki in obratovalne izkušnje) in enkrat na sistemu pomožne napajalne vode. Slika prikazuje število ovar varnostnih sistemov po cetrtletju od leta 2016 do 2020 Slika 30: Okvare varnostnih sistemov Kazalnik odziva osebja na poziv v primeru izrednega dogodka (slika 31) prikazuje, da je bilo v letu 2020 od 96 % do 98 % intervencijskega osebja (mejna vrednost je 80 %) razpoložljivega v elektrarni znotraj ene ure v primeru nastopa dejanskega dogodka ali v primeru vaje. Slika prikazuje odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka Glede nenacrtovanih izpostavljenosti kontaminaciji (zunanja kontaminacija) v letu 2020 ni bilo zunanje kontaminiranih oseb (slika 32), prav tako ni bilo (poslabšanj) kontaminacij površin (slika 33). Slika prikazuje nenacrtovano izpostavljenost kontaminaciji Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji Slika prikazuje število kontaminacij površine Slika 33: Kontaminirane površine Kazalnik usposabljanja osebja (slika 34) prikazuje varnost elektrarne preko izobraževanja osebja za obvladovanje izrednega dogodka. V drugem in tretjem cetrtletju 2020 se osebje ni usposabljalo zaradi epidemije covid-19. Kljub temu se ocenjuje, da epidemija ni bistveno vplivala na usposobljenost osebja. Slika prikazuje udeležbo na usposabljanju osebja Slika 34: Usposabljanje osebja NEK pri svojem delu uporablja okoli 2200 postopkov in programov. Zaradi tehnicnih in administrativnih sprememb na objektu, morebitnih neskladnosti z dejanskim stanjem ter napak v dokumentaciji je potrebno dokumentacijo redno pregledovati in dopolnjevati. Varnostne postopke je treba pregledati najmanj na dve leti, ostalo dokumentacijo pa na pet let. Kazalnik posodobitev dokumentacije prikazuje število dokumentov, ki niso bili pregledani v predvidenem roku. Iz kazalnika na sliki 35 je razvidno, da je NEK v letu 2020 zamujal pri zelo malem številu pregledane varnostno pomembne dokumentacije in postopkih kvalitete. Slika prikazuje število posodobljenih postopkov in programov Slika 35: Posodobitev dokumentacije Za kazalnik Število vstopov v NEK obratovalne pogoje in omejitve (LCO - Limiting condition for operation), ki je prikazan na sliki 36, je bila v letu 2020 trikrat prekoracena opozorilna vrednost za nacrtovane LCO in enkrat za nenacrtovane LCO. Glavni razlogi za povecano število vstopov v LCO so: povecano število dogodkov in odstopanj, povecano število sprememb (predvsem zaradi izvajanja programa nadgradnje varnosti). Slika prikazuje število vstopov v NEK obratovalne pogoje in omejitve Slika 36: Število vstopov v NEK obratovalne pogoje in omejitve Sledi kazalnik ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov (slika 37). Slika prikazuje ucinskovitost nadzora varnostnih sistemov Slika 37: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov V skladu s Pravilnikom JV9 in Tehnicnimi specifikacijami je NEK porocala o šestih dogodkih (slika 38) oziroma odstopanjih, ki so opisani v poglavju 2.1.1.1. Slika prikazuje število dogodkov, ki so se zgodili v elektrarni Slika 38: Dogodki Na slikah 39-52 so predstavljeni letni kazalniki. V letu 2020 se je število veljavnih dovoljenj za operaterja reaktorja, glavnega operaterja reaktorja in inženirja izmene zmanjšalo glede na leto 2019. Na sliki 39 je predstavljeno število osebja z dovoljenjem za obratovanje in inženirjev izmene od leta 2010 dalje. Preverjenost usposobljenosti se preverja v skladu s Pravilnikom o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih (Pravilnik JV4, Ur. l. RS, št. 162/20). Slika prikazuje število osebja, ki imajo dovoljenje za obratovanje in inženirja izmine od leta 2010 dalje. Slika 39: Osebje z dovoljenjem za obratovanjem Kazalnik kolektivna doza (slika 40) prikazuje letno kolektivno efektivno dozo celotnega telesa, skupno za delavce NEK, zunanje delavce in obiskovalce. V letu 2020 ni bilo remonta in je bila kolektivna doza 135 clovek-mSv (vrednost opozorila je 180 clovek-mSv, vrednost za alarm pa 220 clovek-mSv). Slika prikazuje letno kolektivno efektivno dozo celotnega telesa, skupno za delavce NEK, zunanje delavce in obiskovalce Slika 40: Kolektivna doza Kazalnik izpostavljenosti osebja sevanju prikazuje skupno število izpostavljenosti delavcev NEK in zunanjih delavcev (slika 41). V letu 2020 je bilo skupno 826 izpostavljenih delavcev, od tega je bilo 57 izpostavljenih dozi od 0,5 do 15 mSv. Na sliki 41 je prikazana mejna vrednost za opozorilo in alarm. Alarm predstavlja tudi vsaka kontaminacija nad 15 mSv. Leta, v katerih ni bilo remonta, so na sliki 41 oznacena z zvezdicami (*). Na sliki je kazalnik izpostavljenosti osebja sevanju, ki prikazuje skupno število izpostavljenosti delavcev NEK in zunanjih delavcev Slika 41: Izpostavljenost osebja sevanju Sliki 42 in 43 prikazujeta kazalnik varnost pri delu in število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK. V letu 2020 NEK ni podala zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam. Slika prikazuje kazalnik varnosti pri delu Slika 42: Varnost pri delu slika prikazuje število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK Slika 43: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK V letu 2020 ni bilo kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev (slika 44), prav tako tudi ni bilo ugotovljenih kršitev zakonodaje in odlocb (slika 45). slika prikazuje število kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev od leta 2010 dalje Slika 44: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev Slika prikazuje število kršitev zakonodaje in odlocb od leta 2010 dalje Slika 45: Kršitve zakonodaje in odlocb V letu 2020 se je število dogodkov zaradi napacnih postopkov zmanjšalo (slika 46), zmanjšalo pa se je tudi število obratovalnih odstopanj zaradi cloveške napake (slika 47). Slika prikazuje število obratovalnih odstopanj zaradi postopkov od leta 2010 dalje Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov Slika prikazuje število obratovalnih odstopanj zaradi cloveške napake od leta 2010 dalje Slika 47: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake V letu 2020 ni bilo požara, bili pa so trije požarni dogodki (slika 48). Bilo je tudi 22 požarnih alarmov in sicer 12 upravicenih ter 10 lažnih. Slika prikazuje število požarnih dogodkov od leta 2010 dalje Slika 48: Požarna varnost V letu 2020 je NEK v korektivnem programu obravnavala 175 tujih obratovalnih izkušenj (v letu 2019 je bilo obravnavanih 148 tujih obratovalnih izkušenj) (slika 49). Izdelanih je bilo sedem podrobnejših analiz. Kazalnik je presegel alarmno vrednost, kajti NEK bi pricakovano moral izvesti vsaj 13 podrobnejših analiz. Iz grafa je tudi razvidno, da je število obravnavanih tujih obratovalnih izkušenj v NEK v zadnjih letih vedno manjše. Slika prikazuje število obravnavanih tujih izkušenj od leta 2010 dalje Slika 49: Obravnava tujih izkušenj V letu 2020 je bilo odstranjenih 18 zacasnih sprememb (slika 50). Število nedokoncanih sprememb ob koncu leta je bilo 18 (vrednost za opozorilo je 35, vrednost za alarm je 50), na novo odprtih je 32. Slika prikazuje število zacasnih sprememb od leta 2010 dalje Slika 50: Zacasne spremembe Kazalnik Radioaktivni odpadki je sestavljen iz dveh grafov. Prvi graf (slika 51) prikazuje letni prirastek radioaktivnih odpadkov. Drugi graf (slika 52) pa prikazuje skupen volumen in radioaktivnost. Iz prvega grafa je razvidno, da je kazalnik v letu 2020 ponovno prekoracil opozorilno mejo, kajti letni prirastek radioaktivnih odpadkov je znašal 61 m3 (meja za opozorilo je 55 m3). Do povecanega letnega prirastka je prišlo, ker je NEK obdelala radioaktivne odpadke tudi iz let, ko so gradili novo zgradbo za ravnanje z odpadki (WMB - Waste Manipulation Building) in so radioaktivne odpadke za obdelavo samo skladišcili, niso pa jih še obdelali in uskladišcili v skladišcu radioaktivnih odpadkov (RAO). Slika prikazuje letni prirastek radioaktivnih odpadkov Slika 51: Radioaktivni odpadki - letni prirastek V letu 2020 se je skupni volumen radioaktivnih odpadkov povecal na 2.303 m3 (v letu 2019 je bil skupni volumen 2.274 m3 ), zaradi delovanja WMB in predelave RAO iz prejšnjih let. Slika prikazuje skupen volumen in radioaktivnost Slika 52: Radioaktivni odpadki - skupni volumen in radioaktivnost Porocanje o nenormalnih dogodkih je doloceno s Pravilnikom JV9, v katerem je podan seznam dogodkov, o katerih mora upravljavec jedrske elektrarne izredno porocati. NEK mora prav tako slediti dodatnim zahtevam za porocanje v svojih Tehnicnih specifikacijah. NEK je v skladu z omenjenim pravilnikom in tehnicnimi specifikacijami porocala o šestih dogodkih. Vpliv koronavirusa (covid-19) na NEK Pandemija covid-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvic potrjeno razširila 04. 03. 2020, ko je bila odkrita prva okužena oseba. Vlada je razglasila epidemijo 12. 03. 2020, ko je bilo potrjenih 96 primerov okužbe. Pojav bolezni covid-19 so spremljale dejavnosti na URSJV in v NEK. NEK je pred prvo okužbo v Sloveniji izvedel tematsko razpravo na temo grozece epidemije. Uprava NEK je tedaj dolocila skupino, katere naloga je bila priprava akcijskega nacrta za zagotavljanje kontinuiranega in varnega obratovanja jedrske elektrarne. URSJV je pozval NEK, da poroca v skladu s 30. clenom Pravilnika JV9, o vplivu epidemije na varnost objekta. Epidemija sodi med dogodke »Vsaka naravna ogroženost ali zunanji dogodek, ki bi lahko resno vplivala na varnost objekta ali resno oviral osebje pri delu«. URSJV je dne 07. maja 2020 opravila inšpekcijo v okviru katere je pregledala vpliv covid-19 na obratovanje NEK. Inšpekcija je ugotovila, da je NEK pricel z izvajanjem preventivnih ukrepov faze 1 (slika 53) za preprecitev okužbe z virusom in s pripravo na potencialno eskalacijo stanja že konec februarja. URSJV je prepoznala vpliv covid-19 na kazalcih »Korektivni delovni nalogi« in »Usposabljanje osebja«. NEK navaja, da so v casu epidemije nemoteno izvedli vsa potrebna nadzorna testiranja. Del preventivnega vzdrževanja so prestavili na cas bolj ugodnih epidemioloških razmer. Pri kriticnem obratovalnem osebju v casu epidemije ni bilo zmanjšanja števila ljudi v izmeni. Ocenjuje se, da dogodek, zaradi vseh pravocasno izvedenih ukrepov ni imel vecjega vpliva na varno obratovanje elektrarne. NEK in URSJV sta dogodek preucila in opravila podrobno analizo. Slika prikazuje nacin merjenja temperature ob vstopu v NEK Slika 53: Merjenje temperature osebam ob vstopu v NEK Vir: [4], [5], [6] Potres v Zagrebu z dne 22. 03. 2020 Dne 22. 03. 2020 se je ob 6:24 po lokalnem casu (5:24 po UTC) zgodil potres na Hrvaškem, ki sta ga zaznala tudi sistem državne mreže potresnih opazovalnic in seizmicna instrumentacija v NEK (slika 54). Po podatkih meritev seizmografov državne mreže potresnih opazovalnic je bilo nadžarišce potresa 9 km severno od Zagreba (Hrvaška) oziroma 115 km vzhodno od Ljubljane. Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) je ocenila magnitudo potresa 5,1. Hrvaška Seizmološka služba poroca o nekoliko višji ocenjeni magnitudi, in sicer 5,5 medtem ko ameriški geološki urad (U.S. Geological Survey) navaja vrednost 5,3. Sledili so številni popotresni sunki. Najmocnejši med njimi se je zgodil ob 7:01 z magnitudo 4,4 vendar ga seizmicna instrumentacija v NEK ni vec zabeležila, saj so bili pospeški tal na lokaciji elektrarne že premajhni za proženje tamkajšnje seizmicne instrumentacije. Pred potresom je elektrarna obratovala na polni moci. Reaktorska moc je bila 100 %, moc na sponkah generatorja je znašala 728 MW, moc na pragu pa 696 MW. Vse varnostne in pomembnejše komponente so bile operabilne in zmožne opravljati svojo funkcijo. Kontrolni sistemi so delovali pravilno. Vsi sistemi zunanjega in lastnega elektricnega napajanja so bili razpoložljivi. NEK in URSJV sta dogodek preucila in opravila podrobno analizo. Slika prikazuje casovni potek odziva senzorja A1 v casu potresa ob 6:24 Slika 54: Casovni potek odziva senzorja A1 v casu potresa ob 6:24. Vir: [7], [8], [9] Neoperabilen dizel generator št. 2 - napaka na odklopniku MD2-DG2 Dne 08. 04. 2020 se je izvajal redni mesecni test dizel generatorja št. 2 (DG2) po postopku »Test operabilnosti dizel generatorji 1 in 2«. Planiran je bil pocasni zagon na 450 obratov/min. Ob 08:20 se je dizel generator zagnal v prostem teku. Po 3 minutah obratovanja na pocasni hitrosti je dizel generator pospešil na nazivne vrtljaje (750 obratov/min). Približno 4 minute po pospeševanju, je bil DG2 uspešno sinhroniziran na zunanje omrežje. Takoj po sinhronizaciji je osebje v komandni sobi opazilo, da pri vklopu izhodnega odklopnika MD2-DG2 (slika 55) na zbiralko MD2 ni prišlo do pricakovanega alarma, kot je zapisano v postopku »Test operabilnosti disel generatorjev 1 in 2«. Po navodilih v postopku za odzivanje na alarm je bila preverjena pravilnost aktivacije alarma in ugotovljeno je bilo, da DG2 obratuje naprej z nespremenjeno mocjo ter da vse indikacije procesnih parametrov nakazujejo, da je izhodni odklopnik MD2-DG2 še vedno odprt. Zaradi nepravilnosti in potrebne raziskave težav je bil ob 08:34 test prekinjen in DG2 normalno zaustavljen. Ob 8:38 je bil DG2 razglašen kot neoperabilen zaradi potrebnih korektivnih posegov. Neposredni vzrok za dogodek je bila napaka na pomožnih kontaktih odklopnika MD2-DG2, zaradi katere ni prišlo do pricakovanega alarma na kontrolni plošci. Do napake na pomožnih kontaktih odklopnika MD2-DG2 je prišlo zaradi premajhne sile prednapetosti vzmeti mehanizma vklapljanja pomožnih kontaktov. Temeljni vzrok za dogodek je neustrezno napisan interni postopek in originalna navodila dobavitelja odklopnikov (v obeh dokumentih je bila navedena prenizka sila, ki je potrebna za aktivacijo mehanizma). Napaka je bila odpravljena z zvišanjem sile prednapetosti vzmeti. Ustrezno je bil revidiran tudi interni postopek. NEK in URSJV sta dogodek preucila in opravila podrobno analizo. Slika prikazuje Odklopnik EE105SWGMD2/4 (MD2-DG2) s tremi bloki Slika 55: Odklopnik EE105SWGMD2/4 (MD2-DG2) s tremi bloki Viri: [10], [11], [12] Odstopanje meritve nivoja (L-6170EC in L-6171EC) hladila v zbiralniku ZH ob DEC pogojih V sklopu projekta 1007-XI-L »Izgradnja pomožne komandne sobe (ECR – Emergency Control Room)« je bila izvedena tudi instalacija dveh novih meritev nivoja v recirkulacijskem zbiralniku zadrževalnega hrama, in sicer L-6170EC in L-6171EC. Ta dva merilna kanala sta namenjena uporabi med izven-projektnimi nesrecami (DEC – Design extention conditions), saj pokrivata široko obmocje meritve nivojev (L-6170EC pokriva nivo med elevacijama 93.53 in 101.85, medtem ko L-6171EC pokriva zgornje obmocje med elevacijama 100.83 in 109.12) ter sta kvalificirana za razmere med težkimi nesrecami. Njuna indikacija je dostopna v pomožni komandni sobi, medtem ko je indikacija v glavni komandni sobi dostopna posredno preko procesno informacijskega sistema. Do prvih težav z merilnima kanaloma je prišlo takoj po remontu 2018, in sicer do pocasnega »lezenja« meritev. Oktobra 2018 sta merilna kanala presegla kriterij dovoljenega odstopanja (podan v postopku »Mesecno preverjanje indikatorjev in stanja opreme v pomožni komandni sobi«) in razglašen je bil vstop v DEC-LCO 3.3.3.5. Zaradi suma na vdor zraka v kapilarne linije med senzorsko celico in transmiterjem, je bila med remontom 2019 izvedena zamenjava obeh transmiterjev z izboljšanim nacinom tesnjenja na prikljucku kapilarne linije. Kljub temu je ponovno prišlo do težav z obema merilnima kanaloma. Lezenje meritev se je pokazalo kmalu po zamenjavi, vendar je bilo še v sprejemljivih kriterijih. Kriteriji so bili preseženi 18. 08. 2020 ob 9:00, ko je bil zabeležen tudi ponovni vstop v DEC-LCO 3.3.3.6. NEK bo izvedel zamenjavo vseh nivojskih merilcev v zadrževalnem hramu z novimi kvalificiranimi merilci drugega dobavitelja. Prilagojene bodo lokacije merilcev tako, da bo zagotovljena maksimalna višinska razlika meritev za najvec 7,2 m, za katero proizvajalec garantira zanesljivost meritev. Zamenjava se nacrtuje v remontu 2021. NEK je na URSJV podala analizo dogodka z utemeljitvijo nadaljnjega obratovanja. Vir: [13], [14] Avtomatska zaustavitev dizel generatorja št. 1 zaradi visoke temperature hladilne vode Dne 20. 08. 2020 se je izvajal redni mesecni test dizel generatorja št. 1 (slika 56) po postopku »Test operabilnosti dizel generatorjev 1 in 2«. Planiran je bil hitri zagon na 750 obratov/min preko pomožnega releja K601A. Ob 08:02 se je dizel generator št. 1 (DG1) zagnal v nazivnem nacinu – hitri start na 750 obratov/min. Približno 4 minute po zagonu je bil DG1 uspešno sinhroniziran na zunanje omrežje in delovna moc je bila postopoma dvignjena na približno 3,2 MW. Ob 8:10 je bil DG1 polno obremenjen, v skladu s postopkom »Test operabilnosti dizel generatorjev 1 in 2«. Ob 8:24, po približno 15 minutah obratovanja na polni moci se je v glavni komandni sobi pojavil alarm. S preverjanjem indikacij je bilo potrjeno, da se je DG1 avtomatsko ustavil. Ob 8:25 je bil DG1 razglašen kot neoperabilen zaradi potrebnih korektivnih posegov. Pri obhodu je bilo ugotovljeno, da ventilator hladilne vode DG904FAN-01B ni obratoval, kljub indikaciji na lokalnem panelu, da je v obratovanju. Dizel generator št. 3 (DG3) je bil prestavljen v avtomatski nacin obratovanja vezan na varnostno zbiralko MD1, kot nadomestilo za neoperabilni DG1. Neposredni vzrok za dogodek je bil odpoved motorja ventilatorja hladilne vode DG904FAN01B-MTR. Vzrok za odpoved motorja je bila prekinitev spojev dveh vodnikov zvezdišca statorskega navitja motorja kot posledica pregrevanja zaradi ohlapnega spoja med vodniki. Motor je bil zamenjan z novim. Pred zagonom novega motorja je bila izvedena meritev ohmske in izolacijske upornosti navitij. V sklopu testiranj po zagonu motorja so bile izvedene še meritve vibracij in tokov obremenitve ter termovizijski pregled prikljuckov. Vsi rezultati so bili znotraj kriterijev sprejemljivosti. Preventivno je bil izveden test kompaktnega odklopnika in bimetalnega releja z vgrajenimi grelci ter test pretokovne in kratkosticne zašcite v lokalni omari DG102PNLH101. Prav tako je bil preverjen napajalni kabel med motorjem in lokalno omaro DG102PNLH101. Niso bila zaznana nobena odstopanja. Zaradi odprave suma na odpoved s skupnim vzrokom so bili rocno zagnani vsi drugi ventilatorji sistema hladilne vode DG2 in DG3. NEK in URSJV sta dogodek natancno preucila in opravila podrobno analizo. Slika prikazuje štiri radiatorje preko katerih se odvaja toplota iz DG1 in DG2 Slika 56: Štirje radiatorji preko katerih se odvaja toplota iz DG1 in DG2 Vir: [15], [16], [17] Samodejna zaustavitev elektrarne zaradi potresa v Petrinji na Hrvaškem Seizmicna instrumentacija NEK je dne 29. 12. 2020 ob 12:20 po lokalnem casu (11:20 po UTC) zabeležila potres. Po podatkih meritev seizmografov državne mreže potresnih opazovalnic je bil epicenter potresa 39 km južno od Zagreba oziroma 149 km jugovzhodno od Ljubljane. Po podatkih ARSO je ocenjena magnituda potresa 6,1. Hrvaška seizmološka služba je porocala o nekoliko višji ocenjeni magnitudi in sicer 6,2. Še višjo vrednost 6,4 pa navaja ameriški urad U.S. Geological Survey. Sledili so številni popotresni sunki, ki jih seizmicna instrumentacija NEK ni zabeležila. Pred dogodkom je elektrarna obratovala na polni moci. Takoj po aktivaciji seizmicne instrumentacije je prišlo tudi do avtomatske zaustavitve reaktorja (na signal »NIS HI FLUX RATE POWER RANGE REACTOR TRIP«. Na izvensredicni instrumentaciji je prišlo do visoke spremembe nevtronskega fluksa, kar je povzrocilo zaustavitev reaktorja) in turbine. Skladno s postopki NEK je bila izvedena stabilizacija elektrarne, ter opravljen obhod in vizualni pregled zgradb, komponent in sistemov po seizmicnem dogodku. Pregledi so potrdili, da elektrarna ni utrpela poškodb, ki bi vplivale na varnost ali onemogocale njeno nadaljnje obratovanje. Maksimalni pospeški tal (slika 57) niso presegli projektnih vrednosti za varno zaustavitev elektrarne (Safe Shutdown Earthquake = 0,3 g) na lokaciji NEK. Omejitev Operational Basis Earthquake = 0,15 g, ki obsega kombinacijo omejitev odzivnih spektrov pospeškov, odzivnih spektrov hitrosti in kumulativne absolutne hitrosti, prav tako ni bila presežena. Temeljni vzrok za nastanek dogodka z zaustavitvijo elektrarne je potres. Ta je s sunki povzrocil razlicne ucinke (slika 58), kot so premikanje detektorjev jedrske instrumentacije v glede na sredico, premikanje delov reaktorja in sredice ter manjše reaktivnostne ucinke. Kombinacija teh ucinkov je na izven sredicni instrumentaciji pripeljala do sprememb indikacije nevtronskega fluksa, ki so bile zadostne za proženje samodejne zaustavitve reaktorja (vecja od 8 % / 2 sek). NEK in URSJV sta dogodek natancno preucila in opravila podrobno analizo. slika prikazuje pospeške, zabeležene v reaktorski zgradbi v smeri N-S in E-W Slika 57: Pospeški, zabeleženi v reaktorski zgradbi v smeri N-S in E-W Slika prikazuje smer pospeškov v casu ene sekunde pred avtomatsko zaustavitvijo glede na pozicijo IR in PR detektorjev Slika 58: Smer pospeškov v casu ene sekunde pred avtomatsko zaustavitvijo glede na pozicijo IR in PR detektorjev Vir: [18], [19], [20] Leto 2020 zajema del 31. reaktorskega gorivnega cikla, ki se je zacel 28. 10. 2019 in se bo po 18 mesecih obratovanja zakljucil med remontom 2021. V 31. gorivnem ciklu je prišlo do samodejne zaustavitve 29. 12. 2020 zaradi potresa na Hrvaškem. Ob koncu 2020 je bila dosežena izgorelost sredice 17.308 MWD/MTU oz. 425,6 efektivnih dni na polni moci (EFPD – Effective Fuel Power Day). Sredico sestavlja 121 gorivnih elementov. Vsi gorivni elementi so tipa Vantage+ ali Modified Vantage+ in imajo zamenljivo zgornjo šobo (RTN – Removable Top Nozzle), modificirano spodnjo vstopno šobo s filtrom za zašcito pred delci v reaktorskem hladilu (DFBN – Debris Filter Bottom Nozzle), srajcke gorivnih palic, vodila za regulacijske palice in instrumentacijska vodila iz materiala ZIRLO, obrocaste obogatene gorivne tablete v aksialni regiji ter zašcitni oksidni sloj v spodnjem delu srajcke gorivne palice. Gorivni elementi tipa Modified Vantage+ imajo odstranjene komunikacijske luknje v DFBN in spremenjen projekt srednje rešetke, s ciljem zagotoviti vecjo odpornost gorivnih elementov proti poškodbam zaradi vibracij in delcev v hladilu. Od 56 novih gorivnih elementov v sredici 31. gorivnega cikla, jih je 20 s 4,45 % obogatitvijo in 36 s 4,95 % obogatitvijo urana 235U. Za optimizacijo zgorevanja sredice so bili uporabljeni gorljivi absorberji (IFBA – Integral Fuel Burnable Absorber). Stanje gorivnih elementov v reaktorju (celovitost goriva) se spremlja posredno na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti reaktorskega hladila v pogojih stabilnega obratovanja in med prehodnimi pojavi. Izotopi ksenona, kriptona in joda kažejo na poškodbe goriva, iz meritev specificnih aktivnosti izotopov joda pa se dolocita velikost poškodbe in kontaminacija hladila. Iz specificnih aktivnosti izotopov cezija se lahko oceni zgorelost poškodovanega goriva. V primeru degradacije srajcke gorivne palice se v hladilu zaznajo trdi delci, npr. neptunij 239Np ali barij 140Ba. Analiza specificnih aktivnosti izotopov je pokazala, da ob koncu leta 2020 v 31. gorivnem ciklu v sredicah ni bilo pušcajocih gorivnih palic. Na koncu leta 2020 so v 31. gorivnem ciklu specificne aktivnosti hladila dosegle 0,1 % omejitve doznega ekvivalenta 131I in 0,6 % omejitve 47/E skupne aktivnosti primarnega hladila. Faktor zanesljivosti goriva (FRI – Fuel Reliability Indicator) je pokazatelj poškodovanosti goriva, ki se uporablja za primerjavo z drugimi elektrarnami v svetu. Vrednost FRI se doloci iz specificne aktivnosti 131I, popravljene s prispevkom iz kontaminacije primarnega kroga (aktivnost 134I) in normalizirane na konstantno vrednost hitrosti cišcenja primarnega hladila in moc reaktorja. Vrednost FRI, ki je manjša ali enaka 5·10-4 µCi/g (1,85·10-2 GBq/m³), po mednarodnih merilih predstavlja gorivo brez poškodb. V 31. gorivnem ciklu je ob koncu leta 2020 FRI znašal 1·10-6 µCi/g, kar je pod mejo za pušcajoce gorivo. Najvecja dejanska izgorelost gorivnega elementa v sredici 31. gorivnega cikla ob koncu leta 2020 je znašala 52.073 MWD/MTU (gorivni element AJ22 na poziciji M-06), medtem ko je najvecja dejanska izgorelost gorivne palice znašala 56.170 MWD/MTU. V letu 2020 ni bilo remonta in tako ni bilo tudi pregledov gorivnih elementov iz sredice. Prav tako tudi ni bilo pregledov gorivnih elementov v bazenu za izrabljeno gorivo. Vir: [1] 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti NEK Septembra 2011 je URSJV izdala odlocbo, v kateri je dolocila zahteve za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK. Te temeljijo na slovenski zakonodaji in na izkušnjah iz fukušimske nesrece marca 2011. NEK je opravila analizo potrebnih izboljšav in na podlagi le-te Program nadgradnje varnosti (PNV), ki ga je URSJV pregledala in odobrila v februarju 2012. NEK PNV, ki naj bi se zakljucil do decembra 2021, je razdeljen v tri faze: Faza 1, ki je bila že izvedena v letu 2013: - vgradnja pasivnega avtokataliticnega sistema za vezavo vodika, in - vgradnja pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama. Faza 2, ki je v izvajanju in naj bi bila izvedena do konca 2019: - dodatna poplavna zašcita jedrskega otoka ter vseh novih struktur, sistemov in komponent (izvedeno v 2015/2016), - vgradnja dodatnih razbremenilnih ventilov tlacnika, kvalificiranih za težke nesrece (izvedeno v 2018), - nabava mobilnega izmenjevalnika toplote, ki bo zunaj jedrskega otoka in ga bo mogoce hitro prikljuciti na sisteme hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (izvedeno v 2020), - vgradnja sistema za prhanje bazena z izrabljenim jedrskim gorivom z možnostjo hitre prikljucitve mobilne opreme nanj (izvedeno v 2020), - vgradnja dodatne crpalke za odvod zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama ter pripadajocega izmenjevalca toplote s prikljucki za hitro prikljucitev mobilne opreme (na sekundarni strani se bo izmenjevalec hladil s savsko vodo s pomocjo mobilnih crpalk); Izboljšava naj bi bila zakljucena oktobra 2019, vendar bo zaradi zamude dobavitelja crpalke ta sprememba zakljucena šele aprila 2021 (v izvajanju), - nadgradnja sistema elektricnega napajanja (možnost priklopa dodatnega mobilnega 2-megavatnega dizelskega generatorja, prekvalifikacija zbiralke tretjega dizelskega generatorja, nadgradnja povezave med 400-voltnimi varnostnimi zbiralkami in mobilnimi dizelskimi generatorji, …) (izvedeno v 2018), - združitev obstojecih zaustavitvenih panelov in njihova funkcijska razširitev v novo pomožno komandno sobo, ki v primeru potrebe po evakuaciji glavne komandne sobe omogoca zaustavitev elektrarne in dolgorocno ohlajanje (izvedeno v 2018/2019), - vgradnja locene, posebne instrumentacije za nadzor nad težkimi nesrecami z možnostjo upravljanja vse dodatno vgrajene opreme iz glavne in zasilne komandne sobe, pri cemer bo elektricno napajanje neodvisno od obstojecih virov (izvedeno v 2018), - filtriranje zraka in šcitenje pred sevanjem pomožne komandne sobe, kar omogoca neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (izvedeno v 2020) in - nadgradnja operativnega podpornega centra in tehnicnega podpornega za primer težke nesrece, ki bosta tako kot pomožna komandna soba omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (delno izvedeno: nadgradnja tehnicnega podpornega centra je zakljucena, medtem ko bo nadgradnja operativnega podpornega centra dokoncno izvedena do konca 2021). Faza 3, ki bo izvedena do konca 2021: - vgradnja dodatnih crpalk za vbrizgavanje hladila v sekundarni sistem (uprajalnika) in primarni sistem s pripadajocimi rezervoarji borirane in neborirane vode ter z možnostjo dopolnjevanja iz podzemnega vodnjaka (Projekt BB2) (v izvajanju) in - izgradnja suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo (v izvajanju, vendar zamuja. Predvidoma bo zakljuceno do konca leta 2022); Post-fukušimski akcijski nacrt ukrepov Decembra 2012 je URSJV pripravila celovit akcijski nacrt ukrepov na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi marca 2011. Dokument v anglešcini je objavljen na spletni strani URSJV. V akcijskem nacrtu so povzete vse dejavnosti, s katerimi naj bi zmanjšali tveganja zaradi naravnih in drugih nesrec, ki bi lahko doletele lokacijo NEK. Osrednji del akcijskega nacrta je izvedba Programa nadgradnje varnosti NEK, ki je podrobneje opisan v prejšnjem poglavju. Poleg PNV je URSJV prepoznala dodatne ukrepe za izboljšanje pripravljenosti na težke nesrece: - spremembe zakonodaje na osnovi post-fukušimskih izkušenj in revidiranih WENRA (Western European Nuclear Regulators Association) SRL zahtev1 - izvedeno decembra 2016, - vec ukrepov za izboljšanje pripravljenosti na izredne dogodke: o dopolnitev Državnega nacrta, ki bi zagotovil dolgorocno podporo NEK pri nesrecah širokih razsežnosti (npr. katastrofalni potres) glede dobave goriva za dizel generatorje (ko bi v NEK porabili vse gorivo, ki ga imajo na zalogi) ter dobavo dodatne opreme za obratovanje nujnih sistemov (npr. mobilni dizel generatorji in crpalke) - še vedno potekajo usklajevanja z URSZR glede priprave nove revizije Državnega nacrta, o pripravljeni dodatni interni postopki za ravnanje po jedrski ali radiološki nesreci -izvedeno, o uvedeno stalno usposabljanje za interventne delavce - izvedeno, o izboljšanje sodelovanja s sosednjimi državami glede pripravljenosti na izredne dogodke - hrvaškemu upravnemu organu smo omogocili dostop do Internega komunikacijskega sistema med izrednim dogodkom, o usklajevanje državnih nacrtov Slovenije in Hrvaške - izvedeno, o izboljšan je nacrt vaj v NEK - petletni nacrt se vsako leto dopolnjuje. Vkljucuje tudi dalj casa trajajoce vaje z vec sodelujocimi organizacijami - izvedeno, o narejen je pregled stanja radiološkega monitoringa v Sloveniji ter na podlagi primerjave s svetovno prakso predlagane možnosti za izboljšave. Na osnovi tega je že izvedena tudi nadgradnja sistema monitoringa; - posebne post-fukušimske inšpekcije na temo preverjanja mobilne opreme, preverjanje možnosti komunikacije ob izrednem dogodku (npr. daljši izpad zunanjega in notranjega elektricnega napajanja), zašcita glede zunanjih nevarnosti (poplave, potresi) - izvedeno, - primerjalne deterministicne analize s pomocjo racunskega orodja MELCOR - izvedeno, - izboljšanje povezovanja deležnikov v jedrski industriji (elektrarna, strokovne pooblašcene organizacije, upravni organ) - izvedeni dve konferenci, - usposabljanja za URSJV sodelavce na temo poznavanja smernic za obvladovanje težkih nesrec ter razumevanja koncepta obrambe v globino - izvedeno, - povabilo mednarodnih pregledovalnih misij - do sedaj so izvedene tri misije: preveritvna IRRS (Integrated Regulatory Review Service) misija za pregled ucinkovitosti regulatorne infrastrukture, EPREV misija (Emergency Preparedness Review) za pregled pripravljenosti na izredne dogodke, OSART misija (Operational Safety Review Team) za pregled obratovalne varnosti elektrarne. V nacrtu je še ena misija, in sicer za pregled pripravljenosti na obvladovanje težkih nesrec (RAMP - Review of Accident Management Program), ki pa bo izvedena po zakljucku NEK PNV, - nadgradnja sistema za prenos podatkov med izrednim dogodkom med NEK in URSJV (ERDS - Emergency Response Data System) - izvedeno, - nadgradnja verjetnostnih varnostnih analiz (VVA) NEK za zaustavitvena stanja in bazen z izrabljenim gorivom - delno izvedeno. VVA za bazen z izrabljenim gorivom so narejena delno, 1 WENRA SRL –WENRA Safety Reference Levels so harmonizirane zahteve za varnost jedrskih elektrarn, ki veljajo za vse evropske elektrarne manjka še analiza notranjih in zunanjih nevarnosti (notranje poplave in požari ter potresi). Predvidoma bodo zakljucene do konca leta 2021 in - pregled in izboljšave v procesu ocenjevanja varnostne kulture v NEK - izvedeno. V letu 2020 je bil razvit tudi proces samovrednotenja varnostne kulture na URJSV. Tehnicne izboljšave in spremembe Kratek opis sprememb pomembnih za varnost Posodobljeni akcijski nacrt (december 2020) je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani URSJV. Viri: [2], [21], [22], [23], [24], [25], [26], [27] 2.1.1.3 Spremembe objekta URSJV poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenja posebno pozornost pregledu in potrjevanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem podrocju. Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev izkorišcanja jedrskih elektrarn pomeni eno najpomembnejših dejavnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov, zato morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane. URSJV je v letu 2020 z upravnimi postopki elektrarni odobrila dve spremembi in izdala soglasje za 14 sprememb, za 241 sprememb pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovil, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestil URSJV po izvedbi. Število aktivnih zacasnih sprememb na dan 31. 12. 2020 je 32. Odprtih v letu 2020 je bilo 26, odprtih in zaprtih pa 8. 18 je takih zacasnih sprememb, ki so se odprle pred letom 2020 in so se v letu 2020 zaprle. Zacasnih sprememb, ki trajajo vec kot eno leto je 14. Med aktivnimi je ena zacasna sprememba iz leta 2017, tri iz leta 2018 in deset iz leta 2019. Te spremembe bodo predvidoma zakljucene v remontu leta 2021 ter ena do leta 2022. Pripravljena je bila 27. revizija dokumenta »Koncno varnostno porocilo« (USAR – Updated Safety Analysis Report), v kateri so bile upoštevane spremembe, odobrene do 01. 11. 2020. Na spletni strani URSJV so po letih navedene vse spremembe od leta 2000, ki jih je URSJV obravnavala oz. dobila v vednost oz. pregled. Alternativno varnostno vbrizgavanje, 1005-SI-L, part 2 V obsegu spremembe 1005-SI-L je izgradnja alternativnega sistema za varnostno vbrizgavanje borirane vode v primarni krog. Sistem tako vsebuje rezervoar z okvirno 1600 m3 borirane vode, visokotlacno crpalko, glavni motorni ventil, pripadajoc cevovod in opremo, ki podpira upravljanje in kontrolo sistema. V letu 2020 je bila vgrajena glavnina mehanske in del elektro opreme izven zadrževalnega hrama, ki sta bila sprojektirana in odobrena v skladu s fazo 2 spremembe 1005-SI-L. V okviru del je vgrajen cevovod v pomožni zgradbi, zgradbi za hlajenje komponent in vmesni zgradbi, dvorišcu in dodatno utrjeni zgradbi 2, podpore, rezervoar, glavna crpalka ter vecji del ventilov. Vgradnja dodatne crpalke za polnjenje uparjalnikov, 1010-AF-L, part 2 Sprememba 1010-AF-L je del tretje faze varnostne nadgradnje NEK. Novi alternativni sistem pomožne napajalne vode bo v razširjenih projektnih osnovah v primeru odpovedi obstojecega sistema pomožne napajalne vode zagotavljal alternativni vir hladilne vode za enega ali oba uparjalnika ter tako omogocal odvod toplote iz primarnega kroga in ohlajanje reaktorja. Izdelan in odobren je bil paket spremembe št. 2, ki obsega celoten sklop novega alternativnega sistema pomožne napajalne vode, razen cevovodov, ki so bili vgrajeni v reaktorski zgradbi med remontom 2019. Vzporedno s paketom sprememb je potekala priprava revizij posameznih kalkulacij in analiz ter pregledi in verifikacije. Izdelani so bili instalacijski paketi za predfabrikacijo in instalacijo cevovodov in podpor, za vgradnjo v obstojecih objektih, instalacijski paketi za montažo rezervoarjev in vgradnjo povezovalnega cevovoda med objektoma zgradbe za hlajenje komponent in dodatno utrjene zgradbe 2 . Izvedena je bila vgradnja cevovoda in podpor v obstojecih zgradbah, v zgradbi za hlajenje komponent in pomožni zgradbi. Izvedena je bila predfabrikacija cevovoda in podpor ter vgradnja vecine cevne povezave med objektoma zgradbe za hlajenje komponent in dodatno utrjene zgradbe 2. V dodatno utrjeni zgradbi 2 je vgrajena vecina cevovodov in podpor sistema pomožne napajalne vode. Izvedeno je bilo sestavljanje, varjenje in vgradnja celotnega alternativnega rezervoarja kondenzatnega sistema v objektu dodatno utrjeni zgradbi 2. Izdelana, testirana in dobavljena je crpalka sistema pomožne napajalne vode, vgrajena je bila na koncni lokaciji v objektu. Izveden je del elektricnih instalacij za napajanje crpalke, motornih ventilov in ožicenje instrumentacije. Izgradnja dodatno utrjene zgradbe 2, 1024-BS-L Glavni namen spremembe je izgradnja nove utrjene zgradbe 2 s pomožnimi sistemi ter povezave razlicnih novih sistemov znotraj dodatno utrjene zgradbe 2 do obstojecih sistemov, zgradb in komponent. Dodatno utrjena zgradba 2 je zasnovana tako, da se vanjo umestijo tudi drugi projekti varnostne nadgradnje, kot so alternativni sistem za varnostno vbrizgavanja, alternativni sistem pomožne napajalne vode in varnostno elektricno napajanje dodatno utrjene zgradbe 2. Poleg dodatno utrjene zgradbe 2 je predviden vodnjak za crpanje podtalnice za dodatno oskrbo alternativnega sistema za varnostno vbrizgavanja in alternativnega sistema pomožne napajalne vode s hladilno vodo tudi za primer povecanih projektnih zahtev. V juniju bila koncana glavna gradbena dela dodatno utrjene zgradbe 2 z izdelavo betonskih sten do strehe (elevacija 162.60). Novembra so bila koncana glavna instalacijska dela pri izgradnji obeh rezervoarjev. V decembru 2020 so bila zakljucena vsa vecja gradbena dela na dodatno utrjeni zgradbi 2 (streha). Potekala je izvedba instalacije cevovodov in podpor alternativnega sistema za varnostno vbrizgavanja in alternativnega sistema pomožne napajalne vode v obstojecih zgradbah (zgradba za hlajenje komponent, pomožna zgradba), na NEK dvorišcu in dodatno utrjeni zgradbi 2. Koncana je vgradnja pomembnejše opreme (crpalke alternativnega sistema za varnostno vbrizgavanja, crpalka alternativnega sistema pomožne napajalne vode, Motorni ventili alternativnega sistema za varnostno vbrizgavanja in alternativnega sistema pomožne napajalne vode). Pricela se je izvedba vseh elektro instalacijskih del. Podporni sistemi pomožne komandne sobe, 1027-NA-L Sprememba je v sklopu sprememb projekta nadgradnje varnosti dodatno utrjene zgradbe 1 in zajema podporne sisteme pomožne komandne sobe in tehnicnega podpornega centra. Sprememba ima nalogo, da vzpostavi kabelske povezave med zgradbo za nadzor odpadkov in dodatno utrjene zgradbe 2, postavi simulatorsko pomožno komandno sobo v stavbi strokovnega usposabljanja in v prostorih dodatno utrjene zgradbe 1 uredi prostore pomožne komandne sobe in tehnicnega podpornega centra, nadstrešek za klimat ter pršilni sistem. Alternativno hlajenje bazena za izrabljeno gorivo, 1028-SF-L Sprememba je del varnostne nadgradnje NEK in obsega tri med sabo neodvisne projektne spremembe, in sicer: - vgradnjo pršilnega sistema – potrebno pri povecanem pušcanju bazena , - vgradnjo mobilnega toplotnega izmenjevalca – potrebno v primeru, da noben od obstojecih sistemov za hlajenje bazena za izrabljeno gorivo ne bo operabilen in - vgradnjo razbremenilne lopute v zgradbi za ravnanje z gorivom – za tlacno razbremenitev zgradbe za ravnanje z gorivom. Izvedba je bila prekinjena poleti 2018 zaradi napake v dizajnu vgradnje pršilnega obroca okoli bazena za izrabljeno gorivo in zaradi že prej predvidenih del v zgradbi za ravnanje z gorivom. Dela so se nadaljevala šele decembra 2019 in bila zakljucena v letu 2020. Vsi trije navedeni sistemi so bili predani v obratovanje 16. 10. 2020. Alternativno hlajenje sistema reaktorskega hladila in reaktorske zgradbe, 1029-RH-L Glavni namen spremembe je vgradnja neodvisnega alternativnega sistema za odvajanje zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama za primer razširjenih projektnih osnov. S pomocjo na novo vgrajene opreme, ki jo bo možno kontrolirati iz glavne komandne sobe kot tudi iz pomožne komandne sobe, bomo lahko odvajali zaostalo toploto iz primarnega sistema z uporabo obstojecih toplotnih izmenjevalcev ali z uporabo na novo vgrajenega alternativnega sistema za odvajanje zaostale toplote iz toplotnega izmenjevalca. Prav tako bo omogocen odvod zaostale toplote iz reaktorskega hladilnega sistema v razširjenih pogojih projektne osnove, ki povzrocijo izlivno nezgodo ali povzrocijo nerazpoložljivost obstojecih komponent sistema za zasilno hlajenje sredice. Namestitev cistilne naprave za odpadne vode zaradi gradnje hidroelektrarne Brežice, 1047-SV-L Z izvedbo spremembe se posodobi glavno meteorno crpališce ter cistilna naprava zaradi dviga nivoja reke Save po izgradnji HE Brežice. Dodatno se v spremembe posodobi crpališce meteorne vode pri zgradbi za hlajenje komponent. Dela na spremembi so zakljucena. Rekonstrukcija OPC, 1056-NA-L Po dogodkih na Japonskem je bila v NEK med ukrepe za omilitev in obvladovanje posledic težkih nesrec uvršcena tudi dozidava objekta k obstojecemu zaklonišcu. V letu 2020 je bil pripravljen in odobren projekt spremembe (april 2020). Podpisane so bile pogodbe za izvedbo elektro in strojnih inštalacij, pricelo se je z instalacijskimi deli. Zakljucene so vse zemeljske inštalacije vezane na projekt, vzpostavljena zunanja razsvetljava in izvedeno asfaltiranje vseh za to predvidenih površin. Elektro in strojna dela so bila v polnem teku: polagali so se konduiti, montirale distribucijske omare, vecji del podpor po zgradbi je montiran, montirali so se kanalski segmenti ventilacije. Vzporedno je potekala izdelava in montaža cevnih sistemov. Zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev v pomožni komandni sobi in tehnicnem podpornem centru, 1058-VA-L Sprememba 1058-VA-L je ena izmed sprememb projekta nadgradnje varnosti, nacrtovanih v okviru Projekta dodatno utrjene zgradbe 1 (BB1 – Bunker Building 1). Zajema projektiranje in vgradnjo nove opreme za ogrevanje, hlajenje, prezracevanje ter zašcito pomožne komandne sobe in tehnicnega podpornega centra v zgradbi BB1 z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev za osebje v pomožni komandni sobi in tehnicnem podpornem centru med normalnim obratovanjem. V primeru radioaktivnega izpusta pa mora oprema zagotavljati tudi ustrezno zašcito za osebje, tako da niso presežene zahtevane dozne omejitve. V letu 2020 so bila izvedena zakljucna instalacijska dela, izvedene meritve in izveden zagon sistema (OL31). Operabilnost sistema je bila razglašena v decembru 2020. Gradnja crpališc podzemne vode- vodnjakov in spremljanje nivoja zaradi gradnje hidroelektrarne Brežice, 1063-PW-L Sprememba obsega izgradnjo treh crpališc podzemne vode – vodnjakov, ki so potrebni zaradi dviga nivoja podtalnice ter reke Save, ki je posledica izgradnje akumulacijskega bazena HE Brežice. Vodnjaške crpalke in regulacija precrpane kolicine vode se bo povezala na obstojec sistem nadzora za pridobivanje podatkov in obstojec bazen surove vode v zgradbi za pripravo vode. Precrpana voda bo služila za pripravo tehnološke vode v zgradbi za pripravo tehnološke vode. V letu 2020 so bili dokoncno izvedeni vsi trije vodnjaški jaški, vgrajene so bile potopne crpalke, in oprema v vodnjaških jaških. Zakljucena je bila izvedba cevarskih del z vgradnjo ventilov in položitvijo vodnjaških cevovodov do zgradbe za pripravo tehnološke vode, kjer so bili izvedeni tudi vsi tlacni testi novih cevovodov. V zgradbi za pripravo tehnološke vode je bil posodobljen sistem nadzora za pridobivanje podatkov, ter uspešno izveden koncni test opreme. Izveden je bil razvod elektro kablov iz zgradbe za pripravo tehnološke vode do posameznega vodnjaka, v zgradbi za pripravo vode pa je bil izveden vecji del elektro inštalacij. V sklopu izvedbe spremembe sledi vgradnja lokalnih elektro omar pri posameznem vodnjaku, elektricna prikljucitev crpalk na zbiralko EE103MCC811 ter izvedba zagonskih testov in proglasitev operabilnosti spremembe. Zamenjava transformatorja T3 in regulatorja napetosti T3, 1095-XR-L V sklopu spremembe je bil v casu remonta 2019 obstojeci transformator T3 (110/6,3/6,3 kV), ki je v funkciji že vse od prvega dne obratovanja NEK, zamenjan z novim. Poleg same zamenjave transformatorja T3 se je v sklopu te spremembe zamenjal še regulator napetosti transformatorja T3, na T3 se je vgradil detektor gorljivih plinov v transformatorskem olju, korigirala in dodelala se je vsebina omare zašcite transformatorja T3, 110 kV kablovod je bil prikljucen na registrator prehodnih pojavov, v glavni komandni sobi je bila dodana voltmeterska preklopka, ki omogoca operaterjem pregled prisotnosti vseh faznih in medfaznih napetosti 110 kV kablovoda, spremenjeno je bilo še alarmiranje transformatorja T3 v glavni komandni sobi ter posodobljen procesno informacijski sistem. Stari transformator T3 se je po remontu 2019 obnovil (na OL31) in sedaj služi kot rezerva. Za namen hranjenja starega transformatorja T3 pa je bil prav tako v okviru te spremembe zgrajen temelj, ki ga obdaja oljna jama s kapaciteto zajema vsega transformatorskega olja v transformatorju. Dokumentacija za novi transformator T3 je predana, za stari obnovljeni transformator T3 pa priprava dokumentacije še poteka, enako velja za pripravo postopka. Sprememba zgradbe za izrabljeno gorivo zaradi projekta Suho skladišce za izrabljeno gorivo, 1101-SF-L Zaradi prestavitve izrabljenega goriva iz bazena za izrabljeno gorivo v zgradbo za suho skladišcenje je bilo potrebno odstraniti ovire na transportni poti zabojnika MPC37 v zgradbi za gorivom. Te so bile v prostoru za dekontaminacijo zabojnika, in sicer cevi za sistem demineralizirane vode, sistem stisnjenega zraka in sistem zraka za instrumentacijo, ventilacijski kanal in elektricni kabli. Dela so bila zaceta v septembru 2020 in bila zakljucena v decembru 2020. Zamenjava elektricnih omar FP pršilnega sistema, 1177-FP-L Glavni namen spremembe 1177-FP-L je zamenjava lokalnih protipožarnih Grinnell panelov za detekcijo požara v NEK. V protipožarnih elektricnih omarah so bile vgrajene komponente kot so pomožni in izvršilni releji, indikacijske lucke, varovalke, hupe, alarmni zvonci in rocni javljalniki. Komponente so bile vidno postarane in za nekatere (indikacijske lucke, izvršilne releje) ni vec bila možna dobava ekvivalentnih novih rezervnih delov. Nove omare so bazirane na mikroprocesorski logiki in zahtevajo drugacen vir napajanja. Poleg enajstih protipožarnih omar, katere je bilo potrebno zamenjati, in treh novih omar, katere je bilo potrebno dodatno instalirati, je v obsegu storitve bilo potrebno zamenjati tudi vec ostalih komponent: rocnih protipožarnih javljalnikov, sprememba in zamenjava toplotnih detektorjev in dela kabelskih povezav in konduitov. Potrebno je bilo tudi izvesti instalacijo novega napajalnega sistema za nove panele iz 118 VAC vira. Zamenjava omenjenih protipožarnih panelov je potekala pred remontom 2019 (OL30), v remontu in po remontu (OL31). Do konca leta 2019 je uspešno instalirano in testirano 10 novih panelov. V letu 2020 so instalirani zadnji štirje paneli. Vsi manjši garancijski zahtevki so zakljuceni. Nadgradnja dvigala v zgradbi za gorivo, 1216-HE-L Sprememba spada v nabor sprememb, vezanih na izgradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo. Sprememba je zajemala nadgradnjo glavnega dviga 113T FHB dvigala v zgradbi za gorivo za primer enojne odpovedi v skladu z ASME NOG-1-2004. V okviru spremembe je bila narejena analiza in nadgradnja mostu dvigala in žerjavne proge za potresne obremenitve. Zamenjano je bilo upravljanje dvigala. Instalirana je celotna sprememba. V letu 2020 so razrešeni vsi garancijski zahtevki, razen enega, ki je še v reševanju. Dvigalo v zgradbi za gorivo je operabilno, predana je dokumentacija, v kratkem bo predan tudi postopek. Nadgradnja požarnih pregrad - stikalne naprave in baterije 1220-VA-L V skladu z zahtevami regulative Splošna projektna merila za jedrske elektrarne, Dodatek A, NFPA 90A, »Standard za vgradnjo klimatskih in prezracevalnih sistemov« je sprememba vzpostavila ustrezno požarno separacijo med požarnimi barierami v elektricnih prostorih, baterijskih prostorih in kabelskim prostorom. Požarna separacija je v skladu z zakonodajo dosežena z vgradnjo požarnih loput v ventilacijske kanale, inštalacijo pragov pod vrati v baterijskih prostorih, inštalacijo požarne bariere na delu ventilacijskih kanalov, zamenjavo termicne izolacije na ventilacijskih kanalih in novim detajlnim izracunom kolicine gorljive snovi v elektricnih prostorih, ki dokazuje, da je obstojeca požarna bariera dovolj dimenzionirana, da prepreci prodor požara iz enega v drugi prostor. Poleg zgoraj omenjenih sprememb, je spremenjena trasa vodovoda iz baterijskih prostorov v skladu z zahtevami iz verjetnostnih varnostnih analiz. Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare, 1224-FO-L Sprememba vkljucuje zamenjavo obstojecega rezervoarja goriva za sistem pomožne pare, kapacitete 1514 m3, s petimi podzemnimi rezervoarji skupne koristne kapacitete minimalno 500 m3 (vsak posamezni rezervoar bo koristne kapacitete minimalno 100 m3). V sklopu spremembe je predvidena tudi zamenjava vse pripadajoce opreme potrebne za nemoteno obratovanje rezervoarja goriva za sistem pomožne pare (crpalke, ventili, instrumentacija), izgradnja nove crpalne postaje z novimi crpalkami rezervoarja goriva za sistem pomožne pare, zamenjava podzemnih cevovodov rezervoarja goriva za sistem pomožne pare, ureditev okolice, vkljucno z odstranitvijo obstojecega rezervoarja, odstranitev stabilnega sistema za gašenje požara s peno. V letu 2020 so se izvajala gradbena, strojna in elektroinstalacijska dela, ki so del 1. faze izvedbe spremembe - novogradnja. Dela so trenutno v zakljucni fazi. Po zakljucku izvedbe del sledi izvedba prevzemnih in zagonskih testiranj ter proglasitev operabilnosti novega sistema. Potem sledi izvedba 2. faze izvedbe spremembe – rušitvena dela (odstranitev obstojecega nadzemnega rezervoarja in pripadajoce opreme). Posodobitev racunalniške in programske opreme v sistemu za sušenje sodov, 1229-WP-L Zaradi zastarelosti krmilne opreme, zanesljivosti delovanja in zaradi možnosti vzdrževanja sistema je bilo potrebno na sistemu za sušenje sodov krmilno opremo zamenjati in sistem upravljanja posodobiti. Poleg krmilniške opreme se je v sklopu te spremembe zamenjalo tudi del merilne opreme, obnovilo videonadzor (ZKP 2017-2887), sistem povezalo na procesno informacijski sistem in odpravilo problem delovanja obtocne crpalke (ZKP 2018-1047). Sama dela zamenjave opreme so potekala v februarju in marcu 2020. Sledil je zagon in testno obdobje, ki se je zakljucilo konec leta 2020 s podpisom operabilnosti. Skladišce za opremo, faza II, 1234-NA-L Z izvedbo spremembe se bo zagotovil dodaten prostor za mobilno opremo in rezervne dele znotraj ograje NEK. V neposredni bližini obstojece zgradbe je predvidena izgradnja nove zgradbe z vso potrebno infrastrukturo za skladišcenje mobilne opreme in rezervnih delov. Nova zgradba bo izvedena kot jeklena konstrukcija, s fasado in streho obloženo s termoizolacijskimi paneli. Severni del nove zgradbe je predviden za skladišcenje opreme in rezervnih delov, južni del pa kot prostor za mobilno gasilsko opremo. Dela na spremembo so trenutno v teku. Zakljucek vseh del na spremembi ter pridobitev uporabnega dovoljenja je predviden v prvi polovici leta 2021, po remontu 2021. 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta Merila za dolocitev obmocij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter merila za prepovedi in omejitve gradenj na teh obmocjih so dolocena v Uredbi o obmocjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh obmocjih (Ur. l. RS, št. 78/19). Na teh obmocjih so dovoljene gradnje le tistih objektov, za katere navedena uredba doloca, da je gradnja dovoljena, ce URSJV izda mnenje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Leta 2020 je URSJV izdala pozitivna mnenja za gradnjo naslednjih objektov na obmocju omejene rabe prostora zaradi NEK in sicer: - mnenje za gradnjo stanovanjske hiše in spremembe namembnosti obstojece hiše v kmetijsko stavbo, - mnenje za nadstrešek za osebna vozila, - mnenje za skladišcni objekt za shranjevanje karbonskih vlaken v zabojnikih in - mnenje za gradnjo centra za teoreticno in prakticno usposabljanje zunanjih izvajalcev del, ki izvajajo dela v NEK s podrocja varstva pri delu in varnostne kulture. Poleg naštetih je URSJV izdala tudi negativno mnenje za skladišcno poslovno garažni objekt v IC Vrbina, kajti gradnja in obratovanje objekta bi zmanjšala poplavno varnost NEK. Izdano je bilo tudi mnenje o sprejemljivosti gradnje s pogoji za projekt Krka Sinteza 2. 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje Redno obratovanje jedrske elektrarne vedno spremljajo izpusti radioaktivnosti v okolje. Za NEK so upravno dolocene meje tekocinskih in plinskih izpustov postavljene tako, da obremenitev posameznikov iz okoliškega prebivalstva ne sme preseci avtorizirane mejne letne doze na ograji NEK (50 .Sv; vsota prispevkov po vseh prenosnih poteh). Posebej so postavljene omejitve za tekocinske izpuste in nekatere plinske izpuste (izotopi joda, aerosoli). Omejitve NEK za izpust radioaktivnih snovi v okolico so bile prvotno predpisane z odlocbo Republiškega energetskega inšpektorata za zacetek obratovanja jedrske elektrarne, št. 31-04/83-5 z dne 06. 02. 1984, leta 2003 pa je stopil v veljavo dokument RETS (Radiological Effluent Technical Specification), ki je v omejitve izpustov vnesel dolocene spremembe. URSJV je 13. 10. 2006 z odlocbo, št. 39000-5/2006/17, spremenila 13. in 12. tocko prvotne odlocbe z novimi upravnimi omejitvami aktivnosti za tekocinski izpust 3H, ki znaša 45 TBq na letni ravni (prej 20 TBq) in odpravila cetrtletno omejitev (prej 8 TBq cetrtletno). Zmanjšala je mejo za skupno izpušceno letno aktivnost radionuklidov brez 3H, 14C in raztopljenih plinov, ki znaša 100 GBq (prej 200 GBq). Poleg izpušcenih aktivnosti v tekocinskih izpustih so navzgor omejene tudi koncentracije posameznih radionuklidov glede na koncentracije radionuklidov v površinskih vodah. Formula za njihov izracun je zapisana v Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Ur. l. RS, št. 18/18). V dnevnih, tedenskih, mesecnih, cetrtletnih in letnih porocilih NEK redno poroca pristojnim upravnim organom o tekocih in plinastih izpustih radioaktivnih snovi v okolje. Tekocinski izpusti Tekoci radioaktivni izpusti se vodijo v povratno vejo bistvene oskrbne vode, ki se izliva v Savo pred jezom. Koncentracijo posameznih radionuklidov v izpustu merijo in nadzirajo merilniki radioaktivnosti, ki avtomatsko zaprejo lokalne ventile, ce je dosežena predpisana mejna koncentracija. Na ta nacin se prepreci nadaljnje izlivanje radioaktivne tekocine v okolje. V tekocih izpustih ima najvecji delež aktivnosti tritij 3H., ki se prenaša kot voda ali vodna para. 3H je radionuklid nizke radiotoksicnosti in je zato kljub visoki izpušceni aktivnosti v primerjavi z ostalimi radionuklidi radiološko manj pomemben, tako da k dozni obremenitvi najvec prispevajo izpušcene aktivnosti cezija in obeh radionuklidov kobalta. V letu 2020 ni potekal remont, kar obicajno ima za posledico manjše izpuste. Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov (brez 3H, 14C in sevalcev alfa) v tekocinskih izpustih je znašala 11,2 MBq ali 0,01 % letne omejitve za tekocinske izpuste (100 GBq). Celotna izpušcena aktivnost 3H v letu 2020 je bila 2,95 TBq, kar je 6,6 % letne upravne omejitve (45 TBq). Obe vrednosti sta nižji kot vrednosti v letih ko se izvaja remont. Sestava tekocinskih emisij kaže, da razen 3H glede na aktivnost prevladujejo naslednji radionuklidi: 90Sr, 137Cs in 54Mn, velikostni razred manjši pa so bili izpusti 58Co, 60Co, 110mAg, 55Fe in 125Sb. Že drugo leto zapored ni bilo zaznane aktivnosti žlahtnih plinov, ki se je kot posledica poslabšane integritete goriva v letu 2015 bistveno povecala. Redni nadzor radioaktivnih izpustov do leta 2013 ni predvideval meritev 14C v tekocinskih izpustih, takrat pa je Institut Ruder Boškovic (IRB) sistematicno pricel meriti aktivnost 14C v cetrtletnih sestavljenih vzorcih nadzornega tanka WMT#2. V letu 2020 je bila skupna aktivnost izpušcenega 14C primerljiva z vrednostmi zadnjih dveh let in je znašala 53,9 MBq. Letni izpust 137Cs iz NEK je bil 0,96 MBq, kar je manj kot v preteklih letih. Ocenjena koncentracija aktivnosti 137Cs v reki Savi v okolici NEK kot posledica izpustov je dalec pod mejo detekcije, zaradi cesar tega prispevka ni mogoce lociti od globalne kontaminacije. V preglednici 5 so podane izpušcene aktivnosti v tekocinskih izpustih v letu 2020, skupaj z deležem omejitve. Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2020 in letne omejitve Tekocinske Izpušcena aktivnost Mejne vrednosti izpusta Delež od Cepitveni in aktivacijski produkti 11,2 MBq 100 GBq/leto 0,011 3H 2,95 TBq 45 TBq 6,6 14C 53,9 MBq Ni omejitve v RETS** – ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification Na slikah 59, 60, 61, 62 in 63 so prikazane letne izpušcene aktivnosti cepitvenih in aktivacijskih produktov za celotno obdobje obratovanja NEK. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. AKTIVNOST (TBq) LETO Slika 59: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih 0.001 0.01 0.1 1 10 100 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. AKTIVNOST (GBq) LETO Slika 60: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) 0.001 0.01 0.1 1 10 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. AKTIVNOST (GBq)) LETO Slika 61: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih 0.0001 0.001 0.01 0.1 1 10 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. AKTIVNOST (GBq) LETO Slika 62: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih 0.01 0.1 1 10 100 1000 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 povp. AKTIVNOST (MBq) LETO Slika 63: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih Plinasti izpusti Plinasti izpusti iz NEK izhajajo v okolje skozi ventilacijski dimnik in preko odzracevalnika kondenzatorja v sekundarnem krogu. Na obeh izpustnih mestih radiološki monitorji neprekinjeno merijo in nadzirajo koncentracijo posameznih radionuklidov. Aktivnosti plinastih izpustov so omejene posredno preko mejne vrednosti za skupno prejeto dozo od vseh izpustov na razdalji 500 m od reaktorja, ki znaša 50 µSv na leto. Mejne aktivnosti radionuklidov v plinastih izpustih se zato lahko iz leta v leto nekoliko spreminjajo, odvisno od letnih vremenskih razmer in uporabljenega disperzijskega modela. Dodatno so omejene aktivnosti v letnih izpustih po tehnicnih specifikacijah NEK: - omejitev aktivnosti izotopov joda v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, ekvivalentno glede na 131I, - omejitev za aerosole z razpolovnim casom daljšim od 8 dni v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, - za 3H in 14C v plinastih izpustih ni posebej predpisanih omejitev. Izpušcene aktivnosti v letu 2020 in deleži mejnih vrednosti za vse pomembne plinske emisije so razvidne iz preglednice 6. V plinastih izpustih po aktivnosti prevladujejo žlahtni plini. Emisije žlahtnih plinov v ozracje, vecinoma zelo kratkoživi aktivacijski radionuklid 41Ar ter kratkoživi radionuklidi ksenona (z razpolovnim casom manj kot 12 dni), so znašale leta 2020 skupaj 945 GBq (30,1 GBq preracunano na ekvivalent 133Xe), kar je povzrocilo dozno obremenitev 0,078 µSv/leto. Iz slike 64 je razvidno spreminjanje aktivnosti žlahtnih plinov v plinastih izpustih preracunane na ekvivalent 133Xe po posameznih letih obratovanja, na sliki 67 pa so izpusti leta 2020 razclenjeni po posameznih mesecih. Preracunani izpusti so nižji kot v letu 2019, same vrednosti pa so bistveno nižje od dopustne mejne vrednosti. Radioaktivnih radionuklidov joda so v letu 2020 v zracnih izpustih niso vec zaznali. To je prvic po povecanju leta 2015. ki je nastalo zaradi poslabšanja integritete goriva. V letu 2020 sta bila zaznana le 89/90Sr z aktivnostjo 1,39 kBq oziroma okoli 107 krat manj od letne omejitve, kar je prakticno nemerljivo. Na slikah 65 in 66 je prikazan casovni potek izpušcanja aktivnosti 14C in 3H v plinskih emisijah v celotnem obdobju obratovanja elektrarne, na slikah 68 in 69 pa izpušcene aktivnosti 3H in 14C po mesecih leta 2020. Iz leta v leto se opazi rahlo povišanje aktivnosti 3H v plinskih emisijah, ki so predvsem posledica izboljševanja tako metode vzorcenja kot tudi analize v laboratoriju, pricakovano pa se je raven izpustov pocasi ustalila. Izpušcena aktivnost 14C je v skladu z znacilnimi vrednostmi v letih ko ne poteka remont. Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2020 in letne omejitve Plinske emisije Izpušcena aktivnost Mejne vrednosti izpusta Delež od žlahtni plini 945 (skupna)/30,1 (133Xe ekv.) 50 µSv/leto* 0,15* jodi 0 (131I ekv.) 18,5 GBq/leto (131I ekv.) 0 aerosoli 1,39·10-6 18,5 GBq/leto 0,000007 3H 3,45·10+3 Ni omejitve v RETS** – 14C 19,8 Ni omejitve v RETS** – * Omejitev je podana s prejeto dozo, ki je posledica vseh izpustov iz NEK. ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification. Na prikazanih diagramih za aktivnost 14C in 3H v plinskih emisijah so za obdobje 1983–1990 prevzete ocenjene vrednosti NEK, dobljene na osnovi obcasnih meritev koncentracij in pretokov, od leta 1991 dalje pa je izdelana ocena IJS za izpušcene aktivnosti na osnovi kontinuirnih meritev obeh radionuklidov. 0.01 0.1 1 10 100 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 p/a AKTIVNOST (TBq)w LETO Slika 64: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 p/a AKTIVNOST (TBq)w LETO Slika 65: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 p/a AKTIVNOST (TBq)w LETO Slika 66: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja 1 10 100 1000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 p/a AKTIVNOST (GBq) MESEC Slika 67: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2020 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 p/a AKTIVNOST (GBq) MESEC Slika 68: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2020 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 p/a AKTIVNOST (GBq) MESEC Slika 69: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2020 Vir: [28] 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK Plan usposabljanja osebja NEK za leto 2020 je bil sestavljen na podlagi ugotovljenih potreb posameznih organizacijskih enot elektrarne, katerih delo je povezano s tehnološkim procesom proizvodnje elektricne energije, kot so proizvodnja, vzdrževanje in radiološka zašcita. Plan je bil usklajen s programom strokovnega usposabljanja, ki je opisan v Varnostnem porocilu NEK, v poglavju USAR 13.2 in v postopku ADP-1.13.010 Training and Professional Education of NPP Krško Personnel. Usposabljanje osebja z dovoljenjem je potekalo v skladu z letnim planom strokovnega usposabljanja osebja NEK za leto 2020 (v nadaljevanju Plan usposabljanja). To usposabljanje je predpisano za: - operaterje in inženirje izmene, - osebje, katerih delo je povezano z jedrsko varnostjo, - osebje, ki mora periodicno obnavljati znanje v skladu s slovensko zakonodajo. Plan usposabljanja je bil pripravljen v skladu z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci v sevalnih in jedrskih objektih (Pravilnik JV4,Ur. l. RS, št. 32/2011). Pri izvedbi tega usposabljanja je NEK upošteval tudi predpise s podrocja varnosti in zdravja pri delu in zakonodajo, povezano z nadzorom nad aktivnostmi, povezanimi z viri ionizirajocih sevanj. Zaradi epidemije covid-19, je bil obseg usposabljanj v 2020 ustrezno prilagojen, torej prerazporejen v druge termine, delno pa so se izvajali tudi drugi nacini usposabljanja. Predvsem se je veliko usposabljanj izvajalo na daljavo z uporabo raznih orodij, ki omogocajo tudi skupinsko sodelovanje. Kljub tem težavam so bile v letu 2020 izvedene vse predvidene vsebine, tako da je bil plan v celoti izveden. V nadaljevanju so opisane pomembnejše dejavnosti po posameznih podrocjih in sicer tako kot so navedene v že omenjenem programu strokovnega usposabljanja NEK. Strokovno usposabljanje se deli na dopolnilno in stalno usposabljanje. Dopolnilno strokovno usposabljanje Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja Usposabljanje osebja z dovoljenjem Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja zajema vec faz usposabljanja. Te faze se izvajajo za kandidate za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja in glavnega operaterja reaktorja v skladu s postopkom NEK TRG-13.151 Initial Licensed Operator Training Program. Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem (ZUOD) V januarju 2020 se je v skladu s planom ZUOD v obdobju 2020-2022 pricela usposabljati nova skupina 15 tecajnikov in sicer s fazo 1 z naslovom »Teoreticne osnove«, ki se je zakljucila avgusta 2020. Ta skupina tecajnikov nadaljuje usposabljanje s fazo 2 z naslovom »Sistemi in obratovanje elektrarn«, ki se bo zakljucila marca 2021. Usposabljanje obratovalnega osebja na delovnih mestih v komandni sobi NEK je tudi v letu 2020 v skladu z dosedanjo dobro prakso nadaljevala z dopolnilnim usposabljanjem obratovalnega osebja na delovnih mestih vodje izmene, glavnega operaterja, operaterja ostalih sistemov, dodatnega operaterja ostalih sistemov in inženirja izmene v glavni komandni sobi. Usposabljanje strojnikov opreme V letu 2020 se zaradi epidemioloških razmer za razliko od dosedanje prakse ni izvajalo usposabljanje strojnikov opreme za delo na dodatnih delovnih mestih. Dopolnilno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Dopolnilno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja zajema tecaje, katerih namen je pridobivanje novega splošnega in specialisticnega znanja za potrebe vzdrževanja in drugih podpornih funkcij. V letu 2020 na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT) na IJS ni bilo tecajev OTJE - Osnove tehnologije jedrskih elektrarn. Organiziranih pa je bilo vec specialisticnih tecajev, na katerih se izvaja tudi prakticno usposabljanje na opremi. Ti tecaji so organizirani bodisi v NEK ali v primeru, ko to ni mogoce ali ni smiselno pripeljati opreme v NEK, pri zunanjih izvajalcih tecajev oziroma pri dobaviteljih opreme (npr. Westinghouse). Nekatera prakticna usposabljanja, in sicer strokovna usposabljanja z delom so bila izvedena tudi med preventivnim vzdrževanjem opreme med normalnim obratovanjem NEK. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila za nove sodelavce in zunanje izvajalce del organizirana usposabljanja iz naslednjih podrocij: nacrt zašcite in reševanja, protipožarna zašcita, varnost in zdravje pri delu, gibanje po elektricnih obratovališcih ter ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Leta 2020 je bilo izvedeno dopolnilno usposabljanje s podrocja radiološke zašcite (RZ), in sicer na dveh nivojih. Zacetnega in obnovitvenega usposabljanja po najobsežnejšem programu, t. i. nivoju »RZ-1«, ki traja 200 ur, v letu 2020 ni bilo. Usposabljanje »RZ-1« je sicer namenjeno osebju, ki izvaja radiološki nadzor v NEK. Obnovitveno usposabljanje »RZ-1« pa je opravilo deset delavcev NEK. Zacetnega usposabljanje iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-2«, ki traja 40 ur, v letu 2020 ni bilo. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-2« je opravilo 19 delavcev NEK in osem delavcev zunanjih izvajalcev del. Zacetno usposabljanje iz varstva pred sevanji v sklopu tecaja iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-3«, pa je opravilo osem delavcev NEK in 64 delavcev zunanjih izvajalcev del. To usposabljanje je namenjeno najmanj izpostavljenim delavcem in traja 8 ur. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-3« pa je opravilo 59 delavcev NEK in 53 delavcev zunanjih izvajalcev del. Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v NEK v letu 2020 je prikazana na sliki 70. Prikazano je število oseb, ki so opravila bodisi izpit ali pa usposabljanje v tem letu. 10 27 182 RZ-1 Stalno strokovno usposabljanje RZ-2 RZ-3 Slika 70: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2020. Pomen oznak je naveden v tekstu. Stalno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja Stalno usposabljanje obratovalnega osebja zajema programe, ki se periodicno obnavljajo glede na predpisano pogostost. To usposabljanje je namenjeno ohranjanju dovoljenj operaterjem in inženirjem izmene v glavni komandni sobi ter strojnikom opreme na lokalnih delovnih mestih. Usposabljanje operaterjev in inženirjev izmen Usposabljanje operaterjev in inženirjev izmene je bilo leta 2020 izvedeno v treh in ne, kot je bilo sprva nacrtovano štirih segmentih. Vse vsebine so bile izvedene v skladu z dvoletnim planom stalnega strokovnega usposabljanja in postopkom NEK TRG-13.152 Program stalnega strokovnega usposabljanja licenciranega osebja. Del usposabljanja za izmensko osebje je bil izveden skupaj s strojniki opreme, kar je na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj uvedeno kot stalna dobra praksa v NEK. Usposabljanje je obsegalo predavanja in izvedbo scenarijev s pomocjo simulatorja. Jeseni 2020 je sedem kandidatov uspešno opravilo preverjanje usposobljenosti za pridobitev oziroma obnovitev dovoljenj. Med njimi je en kandidat obnovil dovoljenje za operaterja reaktorja, en kandidat je pridobili prvo dovoljenje glavnega operaterja reaktorja, pet kandidatov pa je obnovilo dovoljenje za glavnega operaterja reaktorja. Pridobitev ali obnovitev dovoljen za inženirja izmene v tem letu ni bilo. Preverjanje strokovne usposobljenosti za obnovitev dovoljenj je bilo izvedeno na osnovi Pravilnika JV4, Poslovnika Komisije in letnega plana usposabljanja NEK. Pisno preverjanje strokovne usposobljenosti so pripravili in ocenili clani Komisije. Preverjanje so kandidati opravljali v okviru rednega usposabljanja za posamezno skupino udeležencev. Poleg pisnih preverjanj je bilo v istem dnevu izvedeno preverjanje prakticne usposobljenosti na simulatorju NEK in ustni zagovori kandidatov, in sicer na podlagi prej oblikovanih in odobrenih scenarijev, ki so bili izbrani za vsako skupino udeležencev posebej. Predstavniki Komisije so izbirali scenarije iz nabora 24 izpitnih scenarijev. Preverjanje usposobljenosti na simulatorju NEK je v skladu s postopkom NEK TSD-13.409 »Izvajanje preizkusov usposobljenosti na simulatorju«, izvajala skupina ocenjevalcev, ki je bila sestavljena iz clanov Komisije, vodstva proizvodnje in inštruktorjev strokovnega usposabljanja. Na sliki 71 je prikazano skupno število obratovalnega osebja NEK, ki ima v letu 2020 veljavno dovoljenje. 17 32 21 OR - operater reaktorja GOR - glavni operaterreaktorja IIZ - inženir izmene Slika 71: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2020. Usposabljanje strojnikov opreme Stalno strokovno usposabljanje strojnikov opreme se je leta 2020 izvajalo v skladu s postopkom NEK TRG-13.156 Program stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme. Usposabljanje je potekalo vzporedno z usposabljanjem osebja z dovoljenji, tako da so strojniki opreme v sklopu posameznih tem prisostvovali delu predavanj, ki je bilo sicer namenjeno osebju z dovoljenji. Usposabljanje je potekalo v treh segmentih, program pa je zajemal splošne, strokovne in specificne teme. Strojniki opreme so sodelovali tudi pri izvajanju dolocenega števila scenarijev na simulatorju. S pomocjo video sistema so iz ucilnice spremljali potek dogodkov na simulatorju ter se z uporabo brezžicne komunikacijske opreme odzivali na zahteve operaterjev na simulatorju. Pri tem so, kot že v prejšnjih letih, uporabljali tudi razširitev popolnega simulatorja, t. i. aktivno tablo, ki preko graficnega vmesnika omogoca upravljanje simuliranih lokalnih naprav s ciljem demonstracije obratovanja sistemov in aktivnega vkljucevanja strojnikov opreme v scenarije. Takšen nacin usposabljanja po dosedanjih izkušnjah utrjuje timsko delo in hkrati dviguje nivo znanja, poleg tega pa zagotavlja še potek scenarijev v realnem casu. V sklopu stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme so bili izvedeni tudi nekateri tecaji, ki se nanašajo na periodicno obnavljanje znanja, kot ga zahteva slovenska zakonodaja. Takšni tecaji so gasilski tecaj, varnost pri delu, prva pomoc in tecaj varno delo na višini. Usposabljanje ekip za sprejem in menjavo goriva Leta 2020 NEK zaradi epidemioloških razmer ni nadaljevala s sistematicnim obnovitvenim usposabljanjem izmenskih ekip, ki sodelujejo pri aktivnostih, ki so povezane z menjavo jedrskega goriva. Usposabljanje sicer poteka na opremi za prakticno usposabljanje s tega podrocja v centru usposabljanja podjetja Westinghouse v ZDA. Usposabljanja se tako zaradi epidemioloških razmer v letu 2020 ni udeležil nihce iz NEK. Tovrstno usposabljanje se je sicer izkazalo kot dobra praksa, zato NEK tudi v bodoce nacrtuje, da se pred vsakim rednim remontom takšnega usposabljanja udeleži obratovalno osebje, ki bo v remontu izvajalo menjavo goriva ali druge aktivnosti, povezane s to menjavo in sicer takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopušcale. Interna usposabljanja osebja za sprejem novega goriva v letu 2020 so bila izvedena novembra in decembra. Vsebina usposabljanja je zajemala pregled obratovalnih izkušenj, pregled orodij in postopkov za sprejem goriva in izvedbo prakticne vaje v bazenu za izrabljeno gorivo. Usposabljanja za menjavo goriva pa se bodo izvedla v letu 2021. Stalno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Tecaji iz sklopa usposabljanje ostalega tehnicnega osebja so bili namenjeni obnavljanju in dopolnjevanju znanja s posameznih podrocij v skladu z zakonskimi predpisi in potrebami delovnih procesov. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila med drugim organizirana usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, prve pomoci, varnega ravnanja z nevarnimi kemikalijami, gibanja v elektricnih delovišcih, uporabe dvigal in vilicarjev. Usposabljanje, povezano z nacrtom ukrepov v primeru izrednega dogodka v NEK, se je izvajalo v skladu s postopki NEK v okviru programa Nacrt zašcite in reševanja v NEK (NZIR). Uvodnega usposabljanja ob vstopu v organizacijski sestav NUID se je udeležilo 12 oseb. Stalnega usposabljanja, ki je povezano z NZIR, se je udeležilo 1674 udeležencev iz NEK in 383 udeležencev zunanjih izvajalcev del (skupaj 2.057 udeležencev). Letos predvideni vaji nista bili izvedeni zaradi epidemioloških razmer. Trenutno celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov šteje 448 oseb, vkljucno z varnostniki in obratovalnim osebjem. Leta 2020 je bilo na osnovi odobrenega Plana usposabljanja v vec sklopih izvedeno tudi obnovitveno usposabljanje osebja enote Varovanja. Udeleženci so se seznanili s teorijo s podrocja varovanja, kot to zahteva pravilnik o usposabljanju s podrocja varovanja. V sklopu prakticnega usposabljanja pa je potekalo tudi preverjanje fizicne pripravljenosti in strelskih vešcin. Zaradi epidemioloških razmer se niso izvajali preizkusi borilnih vešcin. Predremontna usposabljanja V sklopu aktivnosti priprav na redne remonte je bil izveden obširni program splošnih predremontnih usposabljanj zunanjih izvajalcev del. Tako je NEK pripravila delavce, ki niso zaposleni v NEK, za varno in kakovostno izvajanje remontnih del v sami elektrarni. Usposabljanje je potekalo v skladu s postopki NEK in dosedanjo dobro prakso ter izkušnjami. V sklopu predremontnega usposabljanja se je posameznega splošnega tecaja udeležilo: - 38 udeležencev Usposabljanja za vodje del in koordinatorje del - zacetno usposabljanje, - 83 udeležencev Usposabljanja za vodje del zunanjih izvajalcev - obnovitveno usposabljanje in - 1.076 udeležencev Programa splošnega usposabljanja - PSU - GET, Specifika NEK. Poleg programa splošnih tecajev je bil izveden tudi program specialisticnih tecajev z razlicnih podrocij, na primer tecaja vzdrževanja crpalk, glavne turbine, ventilov in preprecevanje vnosa tujkov. Teh tecajev so se poleg delavcev NEK udeleževali tudi delavci zunanjih izvajalcev del. Statistika izvedenih usposabljanj Skupaj je bilo v letu 2020 izvedenih 238 razlicnih tecajev, na katerih je v povprecju sodelovalo pri posameznem tecaju 34 udeležencev. Delavci NEK so se tako udeležili skupno 222 razlicnih vrst tecajev, zunanji izvajalci del pa 143 razlicnih vrst tecajev. Zmanjšanje števila tecajev in posledicno števila udeležencev glede na prejšnja leta, ima svoj vzrok v zagotavljanju ustreznih varnih razmer za preprecitev širjenja covid-19. 2.1.1.7 Inšpekcijski nadzor NEK V letu 2020 je bilo opravljenih 48 inšpekcijskih pregledov NEK, in sicer 47 rednih in en izredni inšpekcijski pregled. Redni inšpekcijski pregledi so vkljucevali tudi dve nenapovedani inšpekciji. V sklopu rednih inšpekcijskih pregledov je inšpekcija preverjala, da NEK: - deluje skladno z relevantno zakonodajo, podzakonskimi akti in smernicami, obratovalnim dovoljenjem, standard in drugimi zahtevami ter dobro prakso, - zagotavlja visok nivo varnosti, varnostne kulture in sistem stalnega izboljševanja z ucinkovitim sistemom vodenja, - zagotavlja kvaliteten, ucinkovit in transparenten nacin izvajanja varnostno pomembnih aktivnosti za doseganje visoke zanesljivosti in razpoložljivosti sistemov, struktur in komponent (SSK), - zagotavlja zadostnost osebja z ustreznimi kompetencami in izkušnjami, - sproti identificira in analizira odstopanja, izvaja primerne korektivne ukrepe in o odstopanjih poroca upravnemu organu ter - zaradi epidemije covid-19 izvaja primerne preventivne in organizacijske ukrepe za preprecevanje vnosa in širjenja bolezni ob istocasnem izvajanju potrebnih aktivnosti nadzora in upravljanja. Tematike, ki jih je inšpekcija URSJV obravnavala z rednimi inšpekcijskimi pregledi, zajemajo: - obratovanje, - radiološki nadzor, - vzdrževanje in nadzorna testiranja, - obvladovanje procesov staranja in stanje varnostno pomembne opreme, - inženiring in usposabljanje obratovalnega osebja, - ugotovitve in priporocila pooblašcenih izvedencev v zvezi z izvajanjem remonta NEK 2019, - tematike iz Akcijskega nacrta analize remonta 2019 in - priprave na izvedbo remonta 2021. Vsebine inšpekcijskih pregledov so bile nacrtovane glede na varnostno pomembnost aktivnosti elektrarne upoštevajoc ugotovitve preteklih inšpekcij. Vsebine so bile zajete v Letnem planu inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2020 (URSJV/QM-03/2020-1). Tematike pregledov je inšpekcija sproti prilagajala glede na obratovanje NEK, identificirane tuje obratovalne izkušnje, potrebe URSJV pri izvajanju upravnih postopkov, bistveni vpliv na izvajanje inšpekcij pa je v letu 2020 imela epidemija covid-19. V casu epidemije od 12. marca do konca meseca aprila 2020 inšpekcija URSJV rednih inšpekcij na lokaciji NEK ni izvajala. Izvedene bi bile zgolj nujne izredne inšpekcije ob potencialnem nepredvidenem dogodku ali pomembnih odstopanjih. Inšpekcija je v tem casu obratovanje NEK dnevno spremljala preko NEK porocil ter s telefonsko ali video komunikacijo. Izvajanje inšpekcijskih pregledov na lokaciji NEK se je nadaljevalo v zacetku maja. Inšpekcija je pri tem izvedla prioritizacijo inšpekcijskih vsebin in tako prilagodila inšpekcijski plan. Inšpekcijski nadzor na lokaciji NEK se je ob upoštevanju potrebnih preventivnih ukrepov neprekinjeno nadaljeval tudi po vnovicnem poslabšanju razmer ob pricetku drugega vala epidemije meseca oktobra. Pregledi obratovanja NEK so zajemali nadzor: - izvajanja odlocb URSJV, - stanja jedrskega goriva in aktivnosti primarnega hladila v 31. gorivnem ciklu, - stanja v komandni sobi, - stanja sistemov in komponent NEK na obhodih tehnološkega dela NEK, - odstopanj na varnostno pomembni opremi in - izvajanja postopkov NEK. Slika 72 prikazuje montažo rezervoarja borirane vode za alternativno hlajenje sredice. Na sliki 73 je testna konfiguracija za testiranje pretoka novega sistema za alternativno hlajenje bazena z izrabljenim gorivom. Oboje spada k varnostnim izboljšavam NEK, ki so del varnostne nadgradnje po nesreci v jedrski elektrarni Fukushima Daiichi leta 2011. Te izboljšave so zajete v odlocbi URSJV, inšpekcija pa izvajanje teh del dosledno spremlja. Slika prikazuje montažo rezervoarja borirane vode za alternativno hlajenje sredice Slika prikazuje montažo rezervoarja borirane vode za alternativno hlajenje sredice Slika 72: Potek montaže rezervoarja borirane vode za alternativno hlajenje sredice (Foto: inšpekcija URSJV) Na sliki je testna konfiguracija za testiranje pretoka novega sistema za alternativno hlajenje bazena z izrabljenim gorivom Slika 73: Testiranje pretoka sistema za alternativno hlajenje bazena z izrabljenim gorivom (Foto: inšpekcija URSJV) V sklopu inšpekcijskih pregledov obratovanja NEK je bila v zacetku maja 2020 izvedena tudi posebna inšpekcija z namenom preverjanja izvajanja preventivnih in organizacijskih ukrepov za preprecevanje vnosa in širjenja okužbe covid-19 ter obenem izvajanje ustreznih aktivnosti za varno obratovanje. Ugotovljeno je bilo, da je NEK na osnovi lastnih in tujih izkušenj uvedel ucinkovite ukrepe, ki so ves cas zagotavljali razpoložljivost kriticnega osebja, zagotavljal pa je tudi nemoteno izvajanje zahtevanih aktivnosti upravljanja in nadzora. Pomembnejši ukrepi so bili naslednji: - vzpostavitev skupine za spremljanje stanja in predlaganje ukrepov zašcite proti koronavirusu, - identifikacija kriticnih delovnih mest za zagotavljanje nemotenega in varnega obratovanja NEK v vseh pogojih, - uvedba 12 urne izmene, pri cemer je bil spremenjen tudi režim dela inženirja izmene, tako da je bil posamezni inženir izmene ves cas vezan na isto izmeno, - v zacetni fazi epidemije uvedba dislokacije oziroma t.i. »zdrave karantene« izmenskega osebja na lokaciji izven NEK, ki je bila kasneje nadomešcena z bivanjem na domu, ki pa je zagotavljalo uspešno izoliranje osebja, - prilagoditev izvajanja aktivnosti na moci, tako da so se v prvi fazi epidemije nemoteno izvajale le aktivnosti, zahtevane po Tehnicnih specifikacijah, ostale pa so se zamaknile na kasnejše datume, to je od maja 2020 dalje, - prilagoditev izobraževanj, ki so vecinoma potekala virtualno, - omejitev službenih poti, - uvedba posebnega režima v restavraciji in bifejih, - uvedba casovnih intervalov vhodov/izhodov, ki so bili namenjeni izkljucno za izmensko osebje, - zagotavljanje visokega nivoja pripadnosti, ozavešcenosti ter spoštovanja sprejetih ukrepov ob upoštevanju razpoložljivih oblik odprte komunikacije, ki je bila med prvim valom predvsem virtualna. Za ucinkovito obvladovanje podobnih situacij v prihodnosti je NEK izdal Nacrt ukrepov za primer epidemije oziroma pandemije. Slika 74 kaže primere ukrepov za preprecitev vnosa in širjenja okužbe covid-19, in sicer levo avtomatsko merjenje telesne temperature pri vstopu v NEK, desno pa izvedbo operativnega sestanka. Slika 75 kaže operativno osebje v glavni komandni sobi. Število prisotnih je bilo zaradi zagotavljanja razdalje ves cas strogo omejeno. Slika kaže primere ukrepov za preprecitev vnosa in širjenja okužbe COVID-19, in sicer avtomatsko merjenje telesne temperature pri vstopu v NEK Slika kaže primere ukrepov za preprecitev vnosa in širjenja okužbe COVID-19, in sicer izvedbo operativnega sestanka Slika 74: Primeri ukrepov za preprecevanje vnosa in širjenja okužbe covid-19 (Foto: NEK) Slika kaže operativno osebje v glavni komandni sobi. Število prisotnih je bilo zaradi zagotavljanja razdalje ves cas strogo omejeno. Slika 75: Osebje v glavni komandni sobi med epidemijo (Foto: NEK) Pregledi radiološkega nadzora v NEK so obsegali nadzor: - prejetih doz osebja NEK in podizvajalcev (kolektivne in individualne doze), - emisij in radiološkega monitoringa okolja, - dela oddelka za dekontaminacijo, - ravnanja z radioaktivnimi odpadki, - stanja avtomatskih meteoroloških postaj in - varovanja jedrskih snovi v sodelovanju z MAAE in EU inšpekcijami. Pregledi vzdrževanja in nadzornih testiranj so zajemali nadzor: - izvajanja programa nadzora ucinkovitosti vzdrževanja, - izvajanja periodicnih testiranjih pomembnih SSK, - težav in odpovedi opreme, izvedenih analiz in priprave akcijskih nacrtov, - izvedenih vzdrževalnih del na pomembnih SSK in - stanja prirocnih skladišc in kontrolirano odložene opreme. Na slikah 76 in 77 je prikazana manipulacija premešcanja 400 V in 6,3 kV odklopnikov v ustrezne celice pri zamenjavi obratujocih prog sistema bistvene oskrbne vode (SW – Service Water), sistema za hlajenje komponent (CC – Component Cooling) in sistema hladilne vode za klimatizacijo prostorov (CZ – Chilled water generating and distributing system). Inšpekcija je spremljala redno menjavo obratujocih prog in trimesecno testiranje navedenih sistemov. Na sliki je prikazana manipulacija premešcanja 400 V in 6,3 kV odklopnikov v ustrezne celice pri zamenjavi obratujocih prog sistema bistvene oskrbne vode sistema za hlajenje komponent in sistema hladilne vode za klimatizacijo prostorov Slika 76: Manipulacija s 400 V odklopnikom crpalke hladilne vode za klimatizacijo prostorov (Foto: inšpekcija URSJV) Na sliki je prikazana manipulacija premešcanja 400 V in 6,3 kV odklopnikov v ustrezne celice pri zamenjavi obratujocih prog sistema bistvene oskrbne vode sistema za hlajenje komponent in sistema hladilne vode za klimatizacijo prostorov Na sliki je prikazana manipulacija premešcanja 400 V in 6,3 kV odklopnikov v ustrezne celice pri zamenjavi obratujocih prog sistema bistvene oskrbne vode sistema za hlajenje komponent in sistema hladilne vode za klimatizacijo prostorov Slika 77: Manipulacija s 6,3 kV odklopnikom crpalke za hlajenje komponent (Foto: inšpekcija URSJV) Pregledi v zvezi z obvladovanjem procesov staranja in stanja varnostno pomembnih struktur, sistemov in komponent so zajemali nadzor: - izvajanja aktivnosti, ki izhajajo iz programa za nadzor staranja, - aktivnosti za nadzor in obvladovanje degradacij varnostno pomembne opreme, - izvedenih in planiranih ukrepov za odpravo in preprecitev zaznanih degradacij, - izvajanja pomembnih programov NEK za varno dolgorocno obratovanje varnostno pomembne opreme in - prehodnih pojavov zaradi nenormalnih dogodkov in hitrih sprememb moci, ki vplivajo na utrujanje tlacne meje primarnega sistema. Sliki 78 in 79 kažeta orodji za ultrazvocni pregled reaktorske posode in prikljucnih zvarov šob na reaktorsko posodo. Inšpekcija URSJV je v letu 2020 izvedla kompleksno inšpekcijo aktivnosti zagotavljanja integritete reaktorske posode, pri cemer je bilo ugotovljeno, da NEK dosledno in celovito izvaja neporušne preglede. Vsi dosedanji pregledi so pokazali visoko integriteto tlacne meje brez prisotnosti aktivnih degradacijskih procesov. Slika kaže orodje za ultrazvocni pregled reaktorske posode Slika 78: Ultrazvocni pregled reaktorske posode (Foto: NEK) Slika kaže ultrazvocni pregled reaktorske posode in prikljucnih zvarov šob na reaktorsko posodo. Slika 79: Ultrazvocni pregled prikljucnega zvara šob na reaktorsko posodo (Foto: NEK) Pregledi inženiringa in usposabljanja osebja so zajemali nadzor: - izvajanja projektnih sprememb, - analiz in izvedbe ukrepov za odpravo in preprecitev ponovitve zaznanih odstopanj ali nenormalnih dogodkov, - obravnave tujih obratovalnih izkušenj, - cloveških in organizacijskih vplivov na varno obratovanje, - izvajanja aktivnosti v zvezi z obdobnim varnostnim pregledom, - sprememb in novih revizij obratovalnih postopkov, - ustreznosti postopkov za nadzorna testiranja, kalibracije, vzdrževanje in preglede opreme, - zagotavljanja kakovosti v NEK in - izvajanja strokovnega usposabljanja osebja na popolnem simulatorju NEK. Pri obravnavi ugotovitev in priporocil pooblašcenih izvedencev v zvezi z izvajanjem remonta NEK v letu 2019 je inšpekcija URSJV: - preverila odziv NEK na priporocila pooblašcenih organizacij iz nadzora remonta 2019, - preverila izvajanje zavez NEK iz priporocil pooblašcencev iz nadzora remonta 2018, - preverila izvedbo aktivnosti, ki med remontom 2019 še niso bile v celoti zakljucene in - spremljala reševanje neskladij, ugotovljenih med remontom 2019. Ugotovljeno je bilo, da je NEK vecino priporocil pooblašcenih organizacij, ki izhajajo iz nadzora remonta 2019, sprejel in so v fazi reševanja, ali pa so bile ustrezne akcije že izvedene. Zaveze NEK, povezane s priporocili pooblašcenih organizacij iz remonta 2018 so bile v casu izvedbe inšpekcijskih pregledov vecinoma že realizirane. V okviru obravnave tematik iz Akcijskega nacrta analize remonta 2019 je inšpekcija URSJV: - preverjala izvedbo akcijskih nacrtov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med remontom 2019, - spremljala delovanje varnostno pomembne opreme, na kateri so bile med remontom 2019 ugotovljena odstopanja, - spremljala izvajanje programov za obvladovanje varnostno pomembne opreme in - preverjala priprave operaterja na remont 2021. Med drugim je bil v sklopu tematik iz Akcijskega nacrta analize remonta 2019 izveden temeljit inšpekcijski pregled, povezan s kršitvijo zahtev Tehnicnih specifikacij in ZVISJV. V casu premikanja jedrskega goriva med remontom 2019 namrec NEK ni izpolnjeval vseh zahtev Tehnicnih specifikacij, ki zahtevajo zaprtost vseh penetracij zadrževalnega hrama. Inšpekcija URSJV je skladno z dolocili Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, (Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno precišceno besedilo in 40/14)) in Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno precišceno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) po nacelu stopenjskega pristopa zaradi storjenega prekrška z odlocbo NEK-u izdala pisni opomin. Na sliki 80 je prikazana penetracija zadrževalnega hrama s cevovodom sistema protipožarne zašcite (FP – Fire Protection) in pripadajocim izolacijskim ventilom, ki med remontom 2019 v casu premikanja goriva ni bil v zahtevani zaprti poziciji. Na sliki je prikazana penetracija zadrževalnega hrama s cevovodom sistema protipožarne zašcite in pripadajocim izolacijskim ventilom, ki med remontom 2019 v casu premikanja goriva ni bil v zahtevani zaprti poziciji. Slika 80: Penetracija zadrževalnega hrama, ki med remontom2019 v casu premikanja goriva ni bila zaprta in pripadajoci izolacijski ventil (Foto: inšpekcija URSJV) Nenapovedani inšpekcijski pregledi v letu 2020 so zajemali pregled stanja v komandni sobi, pomembnejših zahtevkov za korektivne posege, delovnih nalogov, izvajanja aktivnosti preventivnega in korektivnega vzdrževanja in obhod izbranih prostorov z varnostno pomembno opremo. Izredni inšpekcijski pregled je bil izveden po samodejni zaustavitvi ob potresu v Petrinji na Hrvaškem, dne 29. 12. 2020. Inšpekcija je preverila operaterske akcije ob in po dogodku, ustreznost odziva in delovanja varnostnih sistemov, morebitno poškodovano opremo, ustreznost izvedenih ukrepov pred ponovnim zagonom ter predvidene dolgorocne aktivnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bilo delovanje varnostnih sistemov skladno s pricakovanji, do poškodb ali odpovedi opreme zaradi potresa ni prišlo, kar je bilo preverjeno s temeljitimi preverjanji in obhodi opreme. NEK bo inšpekciji posredovala analizo temeljnega vzroka dogodka. Izvaja se tudi neodvisna URSJV analiza, sledila pa bo tudi obsežnejša in kompleksnejša inšpekcija. Ugotovitve in zahteve inšpektorjev v letu 2020 V letu 2020 je inšpekcija NEK izdala 20 zahtevkov za odpravo ugotovljenih odstopanj, izvedbo izboljšav ali pa za dodatno porocanje. Kot je že navedeno zgoraj, je zaradi kršitve Tehnicnih specifikacij v casu remonta 2019 inšpekcija NEK-u izrekla ukrep pisnega opomina. Na osnovi izvedenih inšpekcijskih pregledov inšpekcija URSJV ugotavlja, da je NEK leta 2020 obratoval varno, brez škodljivega vpliva na prebivalstvo in okolje. Identificirane težave je NEK redno analiziral in reševal v sklopu izvajanja korektivnega programa. Odziv sistemov in osebja pri avtomatski decembra 2020 je bil pravilen, poškodovane opreme ni bilo. NEK je med epidemijo covid-19 vzpostavil in implementiral ucinkovite preventivne in organizacijske ukrepe za minimiziranje izpostavljenosti osebja in obenem ves cas izvajal aktivnosti za zagotavljanje zanesljivega in varnega obratovanja. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). URSVS v letu 2020 ni izvedla inšpekcije v NEK. 2.1.1.8 Varnostna kultura URSJV že vec let redno spremlja varnostno kulturo v NEK. Opažanja obsegajo obdobje od zacetka uvedbe spremembe (upravni postopek, pregled dokumentacije, komuniciranje z NEK) do njene izvedbe, poleg tega pa so zastopana tudi opažanja o varnostni kulturi, zbrana na inšpekcijskih pregledih in med remontnimi aktivnostmi. URSJV opažanja o varnostni kulturi v NEK razvrsti glede na znacilnosti varnostne kulture, ki so opredeljeni v dokumentu MAAE Uporaba sistema vodenja za opremo in aktivnosti GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«. URSJV je prepoznala primere pozitivne in negativne varnostne kulture v NEK ter o ugotovitvah seznanila NEK, ta pa je posredoval dodatna pojasnila. Na sestanku z NEK avgusta 2020 je bilo dogovorjeno, da se vzpostavi delovna skupina strokovnjakov NEK in URSJV, ki bo pregledala zbrana opažanja o varnostni kulturi v obdobju enega gorivnega cikla, po potrebi preverila možne interpretacije, poskušala analizirati posamezna opažanja z namenom analizirati vpliv opažanj na nivo varnostne kulture in predlagati izboljšave. Skupina bi se dobila predvidoma enkrat letno. 2.1.1.9 Dolgorocno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (2023 - 2043) Leta 1983 je NEK pridobil dovoljenje za redno obratovanje in pricel s komercialnim obratovanjem. Ob izgradnji je bila predvidena obratovalna doba objekta 40 let. Kasneje so bile v tem obdobju opravljene številne varnostne in druge posodobitve elektrarne ter izvedene analize, iz katerih sledi možnost podaljšanja obratovalne dobe NEK, upoštevaje vidikov energetskih potreb, podnebnih sprememb in ekonomicnosti ter uveljavljenih rešitev tudi drugod po svetu. Slovenski (GEN energija) in hrvaški (HEP) lastnik NEK sta na podlagi Meddržavne pogodbe, ki ureja statusna vprašanja v zvezi z NEK, podprla podaljšanje obratovalne dobe NEK do leta 2043. Do sedaj so bili izvedeni že nekateri potrebni tehnicni predpogoji za dolgorocno obratovanje NEK. Leta 2012 je URSJV z odlocbama, št. 3570-6/2009/28 in št. 3570-6/2009/32, odobrila potrebne spremembe varnostnega porocila NEK in pripadajoce dokumentacije, ki so do tedaj omejevali obratovalno dobo na 40 let. Potrjene spremembe sedaj omogocajo obratovanje NEK za nadaljnjih 20 let, torej skupno 60 let, ob pogoju uspešno opravljenega varnostnega pregleda vsakih 10 let, prvega naslednjega že leta 2023 (glej poglavje 2.1.1.1). NEK pa mora za podaljšano obratovanje od leta 2023 do 2043 pridobiti še okoljevarstveno soglasje (OVS) . Postopek pridobitve OVS vodi ARSO in poteka skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS, št. 39/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNacrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNacrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20). NEK je tako novembra 2020 na ARSO podal vlogo za predhodno informacijo o obsegu in vsebini porocila o vplivih na okolje za poseg Dolgorocno obratovanje NEK (2023-2043). ARSO je nato zaprosil vse mnenjedajalce, med katerimi je tudi URSJV, naj podajo mnenje o informacijah, ki jih naj vsebuje Porocilo o vplivih na okolje (PVO). NEK je pridobljene predhodne informacije vkljucil v PVO. Za porocilo bo izdelano tudi neodvisno strokovno mnenje pooblašcene organizacije. Za pridobitev OVS bo NEK na ARSO podal vlogo z vso zahtevano dokumentacijo. URSJV bo v postopek vkljucena kot mnenjedajalec in bo skladno z zakonodajnimi zahtevami podala svoje mnenje. V postopku pridobitve OVS je treba upoštevati tudi dolocbe Aarhuške in Espooške konvencije, kar pomeni, da bo v postopek vkljucena javnost in izveden postopek cezmejne presoje. V obdobju dolgorocnega obratovanja, v kolikor bodo zanj pridobljena ustrezna dovoljenja, bo NEK obratoval z enako strogimi obratovalnimi pogoji in omejitvami kot doslej. Vir: [29] 2.1.1.10 Tematski strokovni pregled programa obvladovanja staranja Namen tematskih strokovnih pregledov (TPR – Topical Peer Review) je izvesti pregled dolocenega podrocja, ki je pomemben za jedrsko varnost, in sicer v vseh evropskih državah hkrati. Prvi tematski strokovni pregled je posvecen podrocju staranja jedrskih objektov in pregledu Programa za obvladovanje staranja (AMP – Ageing Management Program). Na osnovi primerjalnih pregledov tehnicnih porocil, kakršnega je pripravil tudi URSJV v sodelovanju z NEK, in izoblikovanih genericnih in specificnih ugotovitvah za posamezne države, je sledila priprava akcijskih nacrtov udeleženih držav. URSJV je svoj akcijski nacrt posredoval Skupini evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG – European Nuclear Safety Regulators Group) septembra 2019. Akcijski nacrt definira obseg in casovni okvir izvedbe potrebnih izboljšav in akcij, ki so bile prepoznane med procesom TPR, leta 2021 pa bo potrebno na ENSREG prvic porocati glede statusa izvedbe teh akcij. URSJV je v akcijski nacrt uvrstil devet akcij s podrocij elektricnih kablov, zakritih cevovodov, reaktorske posode, betonskega dela zadrževalnega hrama ter splošnega programa nadzora staranja v NEK. V letu 2020 so bile v skladu s termini akcijskega nacrta izvedene akcije v okviru prvih treh navedenih podrocij. Na podrocju obvladovanja staranja elektricnih kablov sta bili izvedeni akciji glede preverjanja ustreznosti AMP dokumentacije in testiranja elektricnih kablov. V ta namen je bila julija 2020 izvršena posebna tematska inšpekcija z URSJV. Na njej je bilo ugotovljeno, da NEK dosledno izvaja vizualni nadzor, vkljucno z diagnosticnimi testiranji, stanje pa se ucinkovito spremlja preko posebne racunalniške baze Comsy. Pregledani so bili tudi rezultati zadnjih testiranj kablov, kjer ni bilo ugotovljenih novih degradacij. V okviru akcij oziroma tematske inšpekcije so bile podane tudi zahteve po manjših dopolnitvah programa oziroma postopkov NEK, ki se nanašajo predvsem na testiranje odsluženih kablov. V okviru obvladovanja staranja zakritih cevovodov je bil skladno z akcijskim nacrtom izveden pregled odsekov cevovodov sistemov oskrbovalne vode (SW – Service Water) in shranjevanja dizelskega goriva v penetracijah skozi betonske zidove s pomocjo neporušne metode vodenih ultrazvocnih valov (Guided Wave Ultrasonic Testing). Ta metoda omogoca zaznavanje degradacij na notranji in zunanji površini cevovoda s pomocjo širjenja ultrazvoka vzdolž cevovoda in je uporabna tam, kjer vizualni pregledi niso možni ali so zelo oteženi. Analiza rezultatov pregleda je pokazala, da na navedenih cevovodih v penetracijah ni zaznanih degradacij, ki bi zahtevale sanacijo. Obsežna tematska inšpekcija s strani URSJV je bila v NEK izvedena tudi v zvezi z obvladovanjem staranja reaktorske posode. Pri tem so bile preverjene aktivnosti NEK za zagotavljanje integritete reaktorske tlacne posode, kot to zahtevajo mednarodni standardi, priporocila in dobra tuja praksa. Preverjene so bile tudi aktivnosti nadzora osnovnega materiala ter posebnosti za zagotavljanje integritete pri dolgorocnem obratovanju NEK po letu 2023. Na osnovi rezultatov doslednega izvajanja nadzora reaktorske posode je bilo mogoce zakljuciti, da na reaktorski posodi v NEK ni prisotnih aktivnih degradacijskih procesov, kar potrjuje visoko integriteto tlacne meje. Te ugotovitve dodatno podpira posebno porocilo Westinghouse, kjer je bilo ugotovljeno, da integriteta reaktorske posode zaradi potencialnih defektov osnovnega materiala, nastalih v procesu izdelave, ni ogrožena. Glede na to, da je bilo v porocilu pokazano, da tovrstni možni defekti niso posledica staranja, NEK dodatnih preiskav osnovnega materiala reaktorske z neporušnimi metodami tudi v casu dolgorocnega obratovanja po letu 2023 ne nacrtuje. Kljub temu pa so v remontih 2021 in 2022 v okviru obvladovanja staranja reaktorske posode nacrtovane pomembne inšpekcijske aktivnosti, povezane z obratovanjem NEK v casu podaljšane življenjske dobe po letu 2023, kjer se bo izvedel celovit pregled reaktorske posode, njene glave in notranjih delov. 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA MARK II V Brinju Upravljavec raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je Institut »Jožef Stefan« (IJS), obratovanje reaktorja pa izvaja osebje Reaktorskega infrastrukturnega centra (RIC). 2.1.2.1 Obratovanje Reaktor je v letu 2020 obratoval 126 dni in pri tem sprostil 78,8 MWh toplote. Obratovanje reaktorja je potekalo v skladu s programom, ki ga odobrita vodja RIC in Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS za vsak teden posebej. Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu, izvedenih je bilo 37 pulzov. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo, za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov ter za izobraževanje. Zaustavljen reaktor so uporabljali kot vir gama sevanja in tako testirali elektronske komponente. Obsevanih je bilo 952 vzorcev v vrtiljaku in obsevalnih kanalih. Obratovalni podatki so prikazani na sliki 81. Leta 2020 je reaktor obratoval manj, za kar je bila glavni razlog epidemija virusa covid-19. V primerjavi s prejšnjimi leti je reaktor obratoval manj v casu od februarja do junija ter od oktobra do decembra zaradi ukrepov, ki so omejevali širjenje virusa covid-19. Odsek za znanosti o okolju IJS, Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) so v objektu vroca celica (OVC) redno izvajali dejavnosti obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov za potrebe skladišcenja. 0 20 40 60 80 100 120 140 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 MWh leto Slika 81: Obratovalni podatki raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v Brinju Leta 2020 je bilo sedem samodejnih zaustavitev reaktorja, od teh ena zaradi napake operaterja, tri med testiranjem linearnega kanala jedrske instrumentacije in tri zaradi napake tecajnika. V letu 2020 so operaterji dokoncno usposobili funkcijo linearnega kanala tako, da merilno obmocje sledi moci reaktorja. To je zahtevalo natancno umeritev tocke preklopa obmocja, kar je sprva povzrocilo nekaj samodejnih zaustavitev reaktorja. Trikrat je prišlo do samodejne zaustavitve med vajo Pogon reaktorja, kjer tecajniki ali študentje upravljajo z reaktorjem pod nadzorom operaterja. Takšne samodejne zaustavitve so pricakovane in vcasih storjene namenoma, da tecajniki vidijo, kako se reaktor odzove na nepazljivost operaterja med zagonom reaktorja. Do samodejne zaustavitve je vedno prišlo na nizkih moceh reaktorja. Leta 2020 ni bilo kršitev obratovalnih pogojev in omejitev iz varnostnega porocila. Leta 2020 tudi ni bilo dogodkov, ki bi zahtevali porocanje v skladu s 30. clenom Pravilnika JV9, prav tako pa tudi ni bilo dogodkov s podrocja požarne ali fizicne varnosti. Obratovalni kazalniki za prejete doze obratovalnega osebja in raziskovalcev kažejo vrednosti, ki so dalec pod upravnimi omejitvami. V letu 2020 je bila skupinska doza 1,29 clovek-mSv za obratovalno osebje ter 2,23 clovek-mSv za osebje, povezano z deli ob reaktorju. 2.1.2.2 Jedrsko gorivo Leta 2020 je bilo na lokaciji reaktorja skupaj 84 gorivnih elementov, izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12 % masnim deležem urana in 20 % obogatitvijo. Nadzor z meritvami radioaktivnosti v reaktorski hali in reaktorskem hladilu kaže, da ni bilo poškodb goriva. V letu 2020 so pregledali 14 gorivnih elementov in ni bilo najdenih anomalij. IJS je o bilanci goriva mesecno porocal na EURATOM in URSJV s posebnim obrazcem. Leta 2020 EURATOM ni izvedel pregleda stanja jedrskega materiala tako kot prejšnja leta. 2.1.2.3 Usposabljanje osebja V letu 2020 je bilo usposabljanje okrnjeno na minimum zaradi epidemije covid-19. Operater je 13. 03. 2020 opravil preizkus znanja in tako izpolnil pogoj za podaljšanje dovoljenja. Redno usposabljanje osebja je potekalo v skladu z letnim programom strokovnega usposabljanja operaterjev reaktorja TRIGA Mark II za leto 2020. 2.1.2.4 Spremembe ter pregledi sestavnih delov, sistemov in konstrukcij jedrskega objekta Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu. Pulzirali so za namene vaj za tecajnike in za namene testiranja odziva razlicnih nevtronskih detektorjev. Pulziranje je predhodno odobril Odbor za varnost reaktorja, o pulziranju pa so obvestili tudi URSJV. V letu 2020 je bil na reaktorski zgradbi in OVC namešcen nov sistem videonadzora in nov sistem tehnicnega varovanja. Oba sistema sta kompatibilna z ostalimi sistemi na reaktorskem centru. Osebje RIC, Tehnicnih servisov IJS, Službe za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in pooblašcene zunanje organizacije izvajajo periodicne preglede in nadzor za varno obratovanje pomembnih sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. Pri pregledu ni bilo najdb neustreznih sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in objekt vroce celice, je bil zakljucen decembra 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. Do konca leta 2019 so bili izvedeni vsi ukrepi. Za nekatere ukrepe sledi še odobritev sprememb varnostnega porocila, kar pa se bo izvedlo v procesu obravnave sprememb. V letu 2020 je upravljavec v zakljucnem porocilu o izvedbi nacrta sprememb in izboljšav porocal o koncnem statusu izvedbe ukrepov ter podal analizo ucinkov na varnost obratovanja reaktorja. Zakljucek porocila navaja, da je z izvedbo ukrepov bistveno izboljšana skladnost dokumentacije z zakonodajo, izdelana je bila tudi manjkajoca dokumentacija. Mnogo izboljšav neposredno vpliva na varnostno porocilo in izvedba ukrepov pomeni znatno izboljšanje varnosti objekta. Vir: [30], [31] 2.1.2.6 Izpusti radioaktivnosti v okolje Program nadzora je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA Mark II v Podgorici, revizija 7, 2017 (IJS-DP-10675). Program je skladen s trenutno veljavnim Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS 27/18, Priloga 5: Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti raziskovalnega reaktorja). Program meritev izpustov temelji na meritvah tekocinskih in atmosferskih izpustov na razlicnih izpustnih mestih. V izpustnem kanalu Reaktorskega centra se zbirajo drenažne tekocine reaktorja, Odseka za znanosti v okolju IJS (O-2) in vrocih celic (OVC). Tekocine iz zadrževalne cisterne odseka O-2 se enkrat tedensko (ob ponedeljkih) izpušcajo v reko Savo. Cisterna drenažne tekocine iz reaktorja se praviloma prazni mesecno, cisterna drenaže vrocih celic pa je v letu 2020, tako kot tudi nekaj zadnjih letih, bila suha. Pri atmosferski prenosni poti so najpomembnejše meritve žlahtnega plina 41Ar v izpuhu iz reaktorja. Med obratovanjem se enkrat mesecno odvzame trenutni plinski vzorec zracnega izpusta. Na izpuhu reaktorja je namešcen termo luminiscencni detektor (TL detektor), ki meri zunanje sevanje radionuklidov v plinskem izpustu in katerega registrirana doza je korelirana s casom obratovanja reaktorja. Na izpuhu reaktorja sta namešcena tudi kontinuiran merilnik sevanja gama plinskih izpustov (del nadzornega sistema samega reaktorja) in zracna crpalka s filtrom, ki na izpustnem mestu lovi aerosole. Tekocinski izpusti V preteklih letih so bile obcasno radioaktivne snovi v nizkih koncentracijah prisotne le v tekocinah iz zadrževalne cisterne odseka O-2, v drenažnih tekocinah reaktorja pa le redko. V letu 2020 niso ne v cisterni odseka O-2 ne v cisterni drenaže reaktorja zaznali prisotnosti umetnih radionuklidov. Cisterna reaktorja je bila v letu 2020 izcrpana petkrat. Zracni izpusti Povprecna koncentracija aktivnosti 41Ar ob delujocem reaktorju v letu 2020 je bila 158 kBq/m3 in je bila podobna kot v prejšnjih letih (2019 in 2018 150 kBq/m3, oziroma 154 kBq/m3 v letu 2017) in višja kot v letih 2015 in 2016. Prvo povišanje aktivnosti je bilo leta 2015 zaradi odstranjene eksperimentalne opreme v tangencialnem kanalu 6 in zaprtega kanala. Ob koncu leta 2016 je bila v kanal namešcena nova eksperimentalna oprema. Ker je pri tem je kanal ostal odprt, se je aktivnost še nekoliko povišala. Poleg postavitve eksperimentalne opreme na aktivnost 41Ar v dimniku vpliva tudi ventilacijski sistem reaktorske hale, s katero je reguliran pretok zraka v dimniku. Od obnove ventilacijskega sistema leta 2010 je ocenjeni povprecni pretok zraka v dimniku okoli 5 m3/s, kadar reaktor deluje pri moci 250 kW. Pri obratovanju reaktorja na polni moci je bila v letu 2020 maksimalna hitrost izpušcanja 0,68 MBq/s. Povprecna moc reaktorja v letu 2020 je bila 9,0 kW in ocenjena povprecna letna hitrost izpušcanja 23 kBq/s ter s tem letna kolicina izpušcenega 41Ar 0,7 TBq. To je dobrih 40 % manj kot v letu 2019 (1,2 TBq), kar je posledica manjšega števila obratovalnih ur reaktorja. Poleg 41Ar so v filtrih zracnih delcev v dimniku reaktorja, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2020 nekajkrat zaznali prisotnost 24Na in 82Br nizkih aktivnosti, vecinoma primerljivih z mejo detekcije. Prisotnost drugih umetnih radionuklidov niso zaznali, prav tako niso zaznali nobenih umetnih radionuklidov v filtrih ventilacije vroce celice. Vir: [32] 2.1.2.7 Inšpekcijski nadzor raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II V letu 2020 ni bilo inšpekcijskega pregleda raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji IJS nadzira tudi URSVS. URSVS v letu 2020 ni izvedla inšpekcije v Reaktorskem centru IJS. 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju 2.1.3.1 Obratovanje Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO) je varno obratovalo vse dni v letu. Obratovalo je v skladu z veljavnim varnostnim porocilom, izrednih dogodkov ali nezgod ni bilo zabeleženih. Spremembe in izboljšave, ki izhajajo iz nacrta ukrepov prvega obcasnega varnostnega pregleda objekta, se izvaja in o njih redno poroca URSJV. Opravljena so bila nacrtovana preventivna periodicna vzdrževanja, pregledi in preizkusi skupkov sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. Evidence o RAO in jedrskih snoveh so skrbno vodene in podatki upravnim organom porocani v rokih. Prav tako evidence in zapisi o preventivnem in popravljalnem vzdrževanju skupkov sestavnih delov, sistemov in konstrukcij ter opreme. Spremljalo se je tuje in lastne obratovalne izkušnje, sledilo razvoju tehnologije na podrocju jedrskih in sevalnih objektov ter novostim na podrocju ravnanja z RAO. Spremembe so bile obravnavne v skladu z zakonodajo in ustrezno porocane. Placana so bila nadomestila zaradi omejene rabe prostora na obmocju jedrskega objekta Obcini Dol pri Ljubljani in Obcini Domžale. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2020 redno obvešcal javnost o vseh svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni in v lokalnih skupnostih, kjer deluje. Vec o tem je navedeno v poglavju 5.5.2.3. 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih Skupna efektivna doza delavcev ARAO zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama v letu 2020 izmerjena s TL dozimetri, je bila 0,14 clovek-mSv (izpostavljenost pri delu v skladišcnem prostoru in v OVC, prevzemih RAO pri povzrociteljih in prevozu RAO do CSRAO in obdobnih preizkusih instrumentov). Skupna ocenjena efektivna doza zaradi notranjega obsevanja, ki vkljucuje izpostavljenost radonu, njegovim kratkoživim potomcem in radionuklidom v aerosolih v CSRAO, je bila 0,281 clovek-mSv. Prejeta skupna efektivna doza šest delavcev ARAO, ki so bili vkljuceni v sistem osebne dozimetrije, zaradi notranjega kot zunanjega obsevanja je bila 0,421 clovek-mSv. Zunanjim izvajalcem del, ki so sodelovali pri izvedbi popravila talne plošce, je ARAO v vsaki fazi del zagotovil meritve doze s TL dozimetri. Vsi delavci so v posamezni fazi del prejeli efektivno dozo, ki je nižja od meje porocanja (0,4 mSv). Prejeta doza inšpekcijskih služb ter delavcev organizacij, ki so izvajale strokovni nadzor v objektu CSRAO in kontrolne meritve, je bila manjša od 0,003 mSv/obisk. Obiskovalci so se pri ogledu objekta CSRAO v skladišcnem prostoru zadrževali najvec po 30 minut. Efektivna doza zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama, izmerjena z elektronskimi dozimetri ARAO, pri obiskovalcih ni nikoli presegla interne omejitve 0,003 mSv/obiskovalca/obisk. Nadzor delovnega okolja Služba varstva pred sevanji ARAO je v letu 2020 izvajala nadzor delovnega okolja skladno s programom radiološkega nadzora enkrat mesecno. Pri izvajanju nadzora ni bilo dogodkov, ki bi izstopali v primerjavi s prejšnjimi leti. Program nadzora sta izvajala SVS (redni nadzor) in zunanji pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji Zavod za varstvo pri delu d. o. o., Ljubljana (ZVD, dvakrat letno: julija in decembra). Opravljene so bile meritve koncentracij radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev (EEC - ravnovesno-ekvivalentne koncentracije radona), radionuklidov v aerosolih, hitrosti doze zunanjega (gama) sevanja, hitrosti doze nevtronskega sevanja, površinske kontaminacije s sevanjem alfa in beta/gama, tal in sten skladišca, pakirnih enot, kontaminacije vilicarja in pakirnih enot z RAO na transportnih vratih, oseb in merilne ter delovne opreme na izstopu iz skladišca. Jeseni v letu 2020 so v skladišcnem prostoru CSRAO potekala dodatna dela lokalna popravila tlaka, ki so jih izvajali delavci zunanjega izvajalca. Dela so potekala v dveh fazah in sicer v mesecu oktobru ter novembru. Za ta dela je ARAO pripravil loceno oceno varstva pred sevanji in z nacrtovanimi ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti delavcev dosegel, da pri nobenem od delavcev, izmerjena prejeta doza s TL dozimetrom ni presegla doze porocanja (0,04 mSv). Najvecja prejeta doza zunanjega izvajalca del, izmerjena z elektronskim dozimetrom pri izvedbi celotnega projekta, je bila 41 µSv, skupna prejeta doza, izmerjena z elektronskimi dozimetri vseh delavcev (5 oseb) pa 125 µSv. SVS je za potrebo ocene izpostavljenosti vzporedno z nadzorom radioaktivnosti vodil tudi evidenco vstopov v nadzorovano obmocje CSRAO (skladišcni prostor). Vstop zaposlenih in obiskovalcev v nadzorovano obmocje je potekal skladno z delovnimi navodili. Pred vstopom v nadzorovano obmocje je sistem prezracevanja skladišcnega prostora deloval najmanj dve uri. Cas je bil odvisen od zadnjega zracenja skladišca in nanj vezane koncentracije radona. Meritve koncentracije radona po vkljucitvi sistema prisilnega prezracevanja v skladišcnem prostoru so pokazale, da se koncentracija radona po 1 uri delovanja zniža na vrednosti pod 1.000 Bq/m3, v 2 urah pa pod 300 Bq/m3. Kontinuirane meritve za ugotovitev narašcanja koncentracije radona v skladišcnem prostoru po prenehanju prezracevanja in dolocitve maksimalne vrednosti koncentracije radona so bile izvedene v poletnem casu (junija 2020) s strani SVS ter v zimskem casu (decembra 2020) s strani SVS in ZVD. Meritve koncentracije radona trajajo kontinuirano 2 do 3 tedne. V casu poteka meritev so bila tovorna vrata v objekt CSRAO zaprta, zaprte so bile tudi odprtine za vstop oz. izstop zraka v in iz skladišcnega prostora, sistem prisilnega prezracevanja ni bil vklopljen. Ravnovesna koncentracija radona v tako zaprtem in neprezracevanem skladišcnem prostoru objekta CSRAO izmerjena v poletnem obdobju je bila okrog 7.500 Bq/m3 ter okoli 6.000 Bq/m3 v zimskem obdobju. Poleti je bila izmerjena tudi najvišja vrednost koncentracije radona, in sicer 7.840 Bq/m3. Z meritvami hitrosti doze zunanjega sevanja gama v letu 2020 je bilo ugotovljeno: - Hitrosti doz zunanjega sevanja gama na zunanji strani zaprtih tovornih vrat se v primerjavi z vrednostmi v letu 2020 niso spremenile, - Po zamenjavi lesenih palet s kovinskimi samonosilnimi paletnimi okvirji v letu 2015 se je hitrost doze zunanjega sevanja gama v skladišcnem prostoru objekta CSRAO zmanjšala. Na prevozni poti v skladišcnem prostoru je vrednost hitrost doze manjša od 10 µSv/h, medtem ko je na zunanji strani zaprtih tovornih vrat objekta CSRAO hitrost doze zunanjega sevanja gama primerljiva z vrednostmi naravnega ozadja v okolici CSRAO, to je 0,1 µSv/h. Na mestu, kjer so skladišceni sodi z najvišjimi aktivnostmi RAO, hitrosti doze dosežejo do 60 µSv/h, - Po prestavitvi paketov RAO, ki vsebujejo nevtronske vire sevanj, se ti nahajajo v prekatih P1 in P3. Najvišja izmerjena hitrost doze je bila izmerjena v zadnjem delu v P3 (~63 µSv/h), delavci se v tem delu ne zadržujejo, ker je težje dostopen in omejen. Najvišja vrednost na prevozni poti, kjer se delavci lahko zadržujejo, so do 9,9 µSv/h. Ob tovornih vratih CSRAO je zaradi oddaljenosti nevtronskih virov hitrost doze nevtronskega sevanja nemerljiva (<0,1 µSv/h), - na tleh, stenah in na pakirnih enotah v skladišcu ni bila izmerjena nevezana kontaminacija površin s sevanjem alfa in beta/gama. V skladišcu poteka samo skladišcenje pakirnih enot z RAO. Izrednih dogodkov (npr. raztrosa odpadkov) v letu 2020 kot tudi od rekonstrukcije skladišca leta 2004 ni bilo, zato tudi ni bilo možnosti za kontaminacijo površin v skladišcu, - vzorcenje je v mesecu oktobru opravil pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji ZVD d. o. o. v casu izvajanja del lokalnih popravil tlaka v skladišcnem prostoru CSRAO (rušenje betonskih tlakov). Izmerjeni so bili naravni radionuklidi, ki jih zracni tok iz okolja prinese v skladišcni prostor. Ugotovljeno je bilo, da je koncentracija radionuklidov v skladišcnem prostoru manjša od mejnih vrednosti kontaminacije zraka, ki veljajo za delovno okolje. - skladno z delovnimi navodili so izvajali meritve kontaminacije oseb pri izstopu na kontrolni tocki (v prostoru za osebje) in meritve kontaminacije pri iznosu paketov RAO, delovne opreme, orodja, embalaže ter rabljene obvezne varovalne opreme iz nadzorovanega obmocja CSRAO (skladišcni prostor). Delo v nadzorovanem obmocju je potekalo obcasno, organizirano je bilo tako, da je bila izpostavljenost delavcev cim manjša. Ob vsakem vstopu je bil prisoten tudi delavec SVS. Delavci ARAO, ki delajo v nadzorovanem obmocju, so vkljuceni v sistem osebne dozimetrije in uporabljajo TL dozimetre, ki jih zagotavlja ZVD. Osebne TL dozimetre se odcitava mesecno. Za zunanje obiskovalce je bilo gibanje v nadzorovanem obmocju omejeno tako casovno, kot tudi glede na nivo hitrosti doze sevanja in prejete efektivne doze. Omejitev ni veljala za inšpekcijske službe in strokovne obiske. Vsi, ki so vstopali v nadzorovano obmocje, vkljucno z zunanjimi obiskovalci, so uporabljali elektronske dozimetre. Meritve kontaminacije površin v objektih CSRAO Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama nastane v skladišcnem prostoru na tleh, stenah in na paketih RAO v primeru vec dni neprezracenega skladišcnega prostora, ko se kratkoživi potomci radona usedejo na površine v skladišcnem prostoru. Štiri ure po vkljucitvi sistema prezracevanja skladišcnega prostora kratkoživi potomci 222Rn razpadejo, zato prispevek h kontaminaciji s kratkoživimi potomci radona ni vec merljiv. Jemanje brisov površin so zato izvajali z navedenim casovnim zaostankom, enkrat mesecno. Na odvzetih brisih z meritvami sevanja alfa oz. beta/gama niso našli nevezane kontaminacije, kar pomeni, da ni bilo izmerjene kontaminacije površin, ki bi bila posledica skladišcenja RAO. Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama v prostoru za osebje, strojnici prezracevalne naprave in v pomožnem objektu v letu 2020 ni bila izmerjena. Skupen cas izpostavljenosti petih delavcev v letu 20120 v objektu CSRAO je bil 550 ur, skupna prejeta doza, izmerjena z elektronskimi dozimetri, pa 261 µSv. Nadzor radioaktivnosti in varstvo pred sevanji v Objektu vroca celica IJS ARAO od leta 2017 dalje v okviru gospodarske javne službe izvaja tudi razstavljanje naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja in so skladišcene v CSRAO. S tem se zmanjšuje prostornina skladišcenih RAO. Dela se izvajajo v OVC na IJS, za kar ARAO sklene letno pogodbo z IJS. Nadzor radioaktivnosti delovnega okolja v OVC je v pristojnosti Službe za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (SVPIS). SVPIS izvaja tudi meritve hitrosti doze ter kontaminacije površin pri iznosu opreme, orodja embalaže iz nadzorovanega obmocja OVC. SVS ARAO skrbi za varstvo pred sevanji za izvajalce del v OVC (uporaba standardne in dodatne osebne varovalne opreme, zašcita dihal pred inhalacijo radionuklidov, dozimetrija). Izvaja tudi meritve hitrosti doz sevanja med in po zakljucku del v OVC ter preverja vrednosti vezane in nevezane kontaminacije površin in predmetov v OVC in na materialu, ki je po razstavljanju zaprtih virov predviden za iznos. V primeru zaznane odstranljive kontaminacije izvede tudi dekontaminacijo, oziroma kontaminirane predmete doloci kot RAO za skladišcenje v CSRAO. Delavci ARAO so v OVC v letu 2020 skupaj opravili 306 ur dela (v letu 2019 116 ur). Skupna prejeta doza, izmerjena z elektronskimi dozimetri za 4 delavce, je bila 58 µSv. Nadzor radioaktivnosti na lokacijah povzrociteljev RAO Nadzor radioaktivnosti delovnega okolja ter tehnicni in zašcitni ukrepi za varstvo pred sevanji za delavce ARAO so zagotovljeni tudi pri vseh aktivnostih gospodarske javne službe, ki vkljucujejo ravnanje z RAO zunaj lokacij CSRAO in OVC, ter pri aktivnostih, ki potekajo v radiološko nadzorovanih ali opazovanih obmocjih imetnikov RAO (npr. prevzem RAO, priprava paketov RAO). Za nadzor izpostavljenosti zunanjemu sevanju se uporabljajo TL dozimeter, elektronski dozimeter ter prenosni merilni instrumenti, po potrebi se uporablja tudi respiratorna zašcita dihal. Izvajajo se tudi meritve kontaminacije površin na mestu zacasne shrambe RAO in na merilnih mestih, kjer so izvajali meritve in pripravo RAO za prevzem in prevoz. Osebje ARAO je v letu 2020 skupaj opravilo 289 ur terenskega dela (v letu 2019 389 ur). Skupna prejeta doza, izmerjena z elektronskimi dozimetri za 4 delavcev, je bila 12 µSv. 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje Izpusti odpadnih voda iz centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov (CSRAO) na Brinju so bili pred njegovo rekonstrukcijo leta 2004 vodeni v skupno cisterno drenaž za reaktor in CSRAO na IJS, od tu pa so se zbrane vode nadzorovano spušcale po kanalizacijskem sistemu v reko Savo. Po rekonstrukciji skladišca se odpadne vode (predvsem sanitarne odpadne vode – pranje rok in kondenzat sušenja zraka) zbirajo v podzemnem rezervoarju na platoju pred skladišcem. V ta rezervoar se lahko stekajo tudi meteorne vode iz asfaltne plošcadi pred skladišcem, kjer se opravlja sprejem radioaktivnih odpadkov v skladišce, v primeru, da se meteorna kanalizacija preklopi na podzemni rezervoar. V letu 2020 je bil, tako kot obicajno zaradi globalne kontaminacije, izmerjen 137Cs in sicer v koncentracijah, ki so primerljive s podatki o koncentracijah 137Cs v površinskih vodah ali v pitni vodi iz vodovoda. Naravni radionuklidi so prisotni v koncentracijah znacilnih za naravno okolje. V enem vzorcu izstopa 40K, katerega izmerjena aktivnost v letu 2020 je bila 430 Bq/m3. Nekoliko višja koncentracija aktivnosti 40K je verjetno povezana s cišcenjem objekta po zamenjavi tlakov, saj so bili ostanki cišcenja sprani v podzemni zbiralnik. Vir radona v skladišcu so skladišceni radioaktivni odpadki, ki vsebujejo povišane specificne aktivnosti 226Ra, zatesnjene posode pa ne preprecujejo v celoti izhajanja radona v skladišcni prostor. Vir radona je tudi sam podzemni objekt, vendar je težko oceniti prispevek radona iz tal v skladišce skozi betonske stene in tlake. Z zatesnitvijo odprtin skladišca leta 2004 se je povecala hitrost narašcanja koncentracije radona v skladišcu, višje pa so tudi maksimalne izmerjene koncentracije (cez 20.000 Bq/m3, pred rekonstrukcijo le do 8.000 Bq/m3). Z zagonom sistema za prezracevanje skladišca se navedena koncentracija radona v skladišcu v eni uri zmanjša na vrednost pod 300 Bq/m3. Leta 2008 je potekal projekt prepakiranja in karakterizacije radioaktivnih odpadkov, v okviru katerega so bili prepakirani tudi radijevi odpadki iz soda z oznako ARAO-134. Viri 226Ra, ki so bili vzrok za visoke koncentracije radona, so bili hermeticno zavarjeni v novo embalažo. Posledicno so se znižale koncentracije radona v skladišcu, in sicer na 5.000-7.000 Bq/m3(odvisno od letnega casa), zmanjšala sta se tudi hitrost izpušcanja na prosto in letni izpust. Meritve radona je opravila služba za varstvo pred sevanji ARAO s kontinuirnim merilnikom radona AlphaGuard v poletnem in zimskem obdobju. V zimskem obdobju je meritve narašcanja koncentracij radona opravil tudi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ZVD. Odstopanja med meritvami ARAO in ZVD so bila minimalna. Ravnovesna koncentracija radona v zaprtem in ne prezracevanem skladišcu je znašala okrog 7.500 Bq/m3 v poletnem obdobju, v zimskem obdobju pa okrog 6.000 Bq/m3. V letu 2020 so spet zaznali opaznejšo razliko med poletnimi in zimskimi meritvami. Na splošno obstaja trend višjih koncentracij v poletnih mesecih, kot v zimskih, kar je podobno kot v kraških jamah. Na podlagi meritev v letu 2020 je bila v skladišcu z modelom ocenjena povprecna letna hitrost izpušcanja radona iz skladišca na 10 Bq/s (negotovost ocene izpustov je ± 30 %), kar je v okviru merilne negotovosti primerljivo z vrednostmi v zadnjih letih. Celotni izpust radona na letni ravni je ocenjen na 0,31 GBq, kar je prav tako znotraj relativne merske negotovosti primerljivo z leti od 2011 do 2019. V preglednici 7 je primerjava med ocenami izpustov v preteklih letih. Vse ocene so bile narejene po isti metodologiji. Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih Obdobje Ocenjeni izpusti Pred rekonstrukcijo skladišca (pred letom 2004) ~75 Bq/s Po rekonstrukciji in pred izvedbo kondicioniranja RAO (po letu 2004 in pred koncem leta 2005) ~52 Bq/s V letih 2006 in 2007 ~33 Bq/s Po kondicioniranju RAO leta 2008 ~10 Bq/s V letih 2009 in 2010 ~4 Bq/s V letih 2011 do 2015 ~6 Bq/s V letu 2016 ~7 Bq/s V letu 2017 ~8 Bq/s V letu 2018 ~9 Bq/s V letu 2019 ~11 Bq/s V letu 2020 ~10 Bq/s Znižanje izpustov radona je posledica rekonstrukcije skladišca in v kasnejšem obdobju premešcanja in prepakiranja RAO (projekti kondicioniranja RAO v letu 2005 in 2008). Vrednosti v zadnjih letih se razlikujejo v okviru merske negotovosti. Vir: [33] 2.1.3.4 Inšpekcijski nadzor V letu 2020 je inšpekcija URSJV opravila tri preglede ARAO. Inšpekcija je pregledovala aktivnosti ARAO na lokaciji CSRAO in sicer je bil en pregled osredotocen na: - Program vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK objekta CSRAO in na pripadajoce evidence ter na nacrt sanacije talne plošce CSRAO in - nacrtovanje ukrepov za primer izrednega dogodka ARAO, usposobljenost osebja, pripadajoco opremo, postopke, izvajanje vaj in zunanja pomoc ob izrednih dogodkih. Inšpekcija pri tem ni ugotovila neskladnosti pri izvajanju programa vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK, o cemer vodi ARAO e-evidenco ter po potrebi uvede korektivne ukrepe. Inšpekcija je tudi obravnavala pripravljenost ARAO na prepoznane izredne dogodke iz Nacrta zašcite in reševanja na obmocju CSRAO, kot je na primer požar, ter dvostopenjski stopenjski pristop k ukrepanju. Tudi tu ni ugotovila neskladnosti. Zaradi pojava epidemije covid -19 je inšpekcija opravila obsežen pregled ARAO, na katerem je obravnavala: - vpliv na kadrovsko zasedbo ARAO, in sicer z vidika zagotavljanja sevalne varnosti pri izvajanju nalog agencije in - sistem vodenja v ARAO in izpolnjevanja zahtev iz 5. poglavja Pravilnika o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (Ur. l. RS, št. 74/16 in 76/17 – ZVISJV-1), ki se nanašajo na sistem vodenja. Spremljanje stabilnosti plazu na obmocju odlagališca Boršt Ta pregled se je nadaljeval tudi v letu 2021. Inšpekcija je ugotovila, da je ARAO prilagodil svoje delovanje tako, da je bilo prevzemanje radioaktivnih odpadkov v 2020 kljub epidemiji tekoce, pri cemer pa je ARAO upošteval vsa priporocila, povezana z epidemijo in uvedla po potrebi delo od doma. Eden od inšpekcijskih pregledov pa je bil namen aktivnostim ARAO na lokaciji odlagališca rudarske jalovine Jazbec in izvajanju dolgorocnega nadzora radioaktivnosti na tej lokaciji. Podrobnosti pregleda so opisane v poglavju 3.3.2.3. 2.1.4 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh 2.1.4.1 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude V letu 2020 so v Rudniku Žirovski vrh, javnem podjetju za zapiranje rudnika urana, d. o. o. (RŽV) v skladu s predpisi in poslovnim nacrtom družbe izvajali dolgorocno upravljanje saniranih in koncno urejenih rudniških objektov v pridobivalnem prostoru rudnika, ki obsega zakonsko predpisan monitoring vpliva rudnika na okolje, nadzor stanja in vzdrževanje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt, koncno urejenih nekdanjih rudniških objektov na jamski strani rudnika in spremljevalnih objektov. Med izvedenimi aktivnostmi za trajno prenehanje obratovanja so najpomembnejše revizija Varnostnega porocila za odlagališce Boršt, pridobitev mnenja strokovnih izvedencev za sevalno varnost in za stabilnost o predvidenih ukrepih za dolgorocno stabilnost odlagališca Boršt, zakljucek del po revidiranem Rudarskem projektu za izvedbo prestavitve meteorološke postaje Boršt in priprava služnostnih pogodb za zemljišca, na katerih so merilna mesta, nujno potrebna za dolgorocno upravljanje objekta državne infrastrukture (pred zaprtjem odlagališca in razglasitvijo objekta državne infrastrukture morajo biti vsa zemljišca odlagališca in merilnih mest v lasti Republike Slovenije ali pa mora biti sklenjena služnost v javno korist). Dela in aktivnosti zapiranja, sanacije in dolgorocnega upravljanja so se izvajala v skladu s Poslovnim nacrtom za leto 2020, veljavno zakonodajo, Noveliranim programom št. 2 ter Varnostnem porocilu za odlagališce Boršt. Nadzor se je izvajal v skladu z Navodilom za izvajanje nadzora odlagališca HMJ Boršt in ostalih saniranih površin RŽV. Dela so opravljali delavci RŽV in zunanji izvajalci. Poslovni nacrt za leto 2020, ki je bil sprejet na 8. redni seji Nadzornega sveta družbe dne 22. 10. 2019, je dne 01. 12. 2019 potrdila Vlada Republike Slovenije. Poleg osnovnih ciljev poslovnega nacrta 2020, ki so bili izvajanje dolgorocnega upravljanja saniranih in koncno urejenih rudniških objektov v skladu s predpisi, aktivnosti za trajno prenehanje obratovanja, placilo zapadlih obveznosti SCT, d. d. v skladu z odlocitvijo sodišca in placilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora Obcini Gorenja vas – Poljane, so bili v letu 2020 izvedeni parcelacija in nakup zemljišc, ki so bila v zasebni lasti in bodo del objekta državne infrastrukture, pripravljene so bile tudi služnostne pogodbe za merilna mesta na zasebnih zemljišcih, ki so nujno potrebna za izvajanje dolgorocnega upravljanja objekta državne infrastrukture (MM BPG, MM SDIJ, plato pred vhodom v drenažni rov, geodetske tocke, piezometri in kanal K-1). Izdelan je bil nov geodetski posnetek širšega obmocja odlagališca Boršt po koncani sanaciji, zakljucen je bil projekt prestavitve meteorološke postaje Boršt Gorenja vas na zgornji plato odlagališca (rušenje meteorološke postaje Boršt in omare RB-2, predelava ograje okoli geodetske tocke III-GPS, vzpostavitev delovanja nove meteorološke postaje), izdelan projekt izvedenih del in pridobljeno uporabno dovoljenje. Revidirano je bilo Varnostno porocilo za odlagališce Boršt, strokovna izvedenca za sevalno varnost in za stabilnost sta pripravila mnenje o izvedenih aktivnostih in o vsebini Varnostnega porocila z vidika sevalne varnosti in stabilnosti, ki je potrebno za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališca po 109. clenu ZVISJV-1, narocena je bila dopolnitev študije modeliranja raznosa hidrometalurške jalovine odlagališca Boršt v primeru popolnega razpada odlagališca z variantami in verjetnostjo scenarijev možnih premikov plazu Boršt. Leto 2020 je bilo za odlagališce Boršt deseto leto (peto dodatno) prehodnega obdobja dolgorocnega upravljanja. Pravna podlaga za izvajanje aktivnosti je bil Zakon o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude in preprecevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (ZTPIU, Ur. l. RS, št. 22/06). Organizacija javnega podjetja se v letu 2020 ni spremenila, v RŽV so bili zaposleni štirje delavci za poln delovni cas. Zaposleni delavci so v letu 2020 skupaj opravili 6.344 efektivnih delovnih ur, pogodbeno zaposleni pa so opravili 833 efektivnih delovnih ur. Zaposleni imajo za svoje delo ustrezno izobrazbo in so zanj usposobljeni. Redno s e izvaja zdravniške preglede ter preverjanja znanja in usposobljenosti delavcev. V letu 2020 so redni obdobni zdravstveni pregled uspešno opravili štirje delavci. RŽV je v letu 2020 izvajal vzdrževalna dela: cišcenje kanalet za odvod zalednih in meteornih voda na odlagališcu Boršt in ob njem, cišcenje in vzdrževanje naprav ter objektov tehnicnega monitoringa ter monitoringa za nadzor vpliva objektov RŽV na okolje vkljucno s posledicami plazenja podlage odlagališca Boršt, cišcenjem podrasti ob odlagališcu in ob infrastrukturnih objektih, mulcenje in košnjo trave na odlagališcu in ob njem ter nadzor stanja koncno urejenih rudniških objektov. Nadzor stanja je bil poostren, saj kamninska podlaga in z njim vecji del odlagališca HMJ Boršt še vedno drsita, povprecna hitrost premikanja je dobra 2 cm na leto. V drenažnem rovu pod odlagališcem HMJ Boršt so v letu 2020 izvajali nadzor stanja betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, delovanje drenažnih vrtin ter spremljali premikanje odlagališca z ekstenziometrom. Iztoke drenažnih vrtin so spremljali z rocnimi meritvami in s kontinuirnimi merilniki pretoka. V okviru tehnicnega monitoringa so bile v marcu 2020 izvedene »Precizne geodetske meritve stabilnosti Boršt 2020« v geodetski mreži Plaz, ki povezuje odlagališce Boršt s širšo okolico, v marcu in oktobru 2020 pa v geodetski mreži Vrtine-2, ki povezuje kontrolne tocke ob piezometricnih vrtinah na odlagališcu HMJ Boršt skupaj s šestimi tockami mreže Plaz, deset novih geodetskih tock in sedem novih piezometrov. Rezultati kažejo, da so velikosti premikov primerljive s predhodnimi izmerami in vektorji premika ohranjajo približno enako smer. Stabilnost plazu Boršt se spremlja tudi z GPS sistemom, ki je bil v letu 2020 posodobljen. V decembru 2020 je zaznal potres in popotresne sunke v Petrinji na Hrvaškem. Poškodbe zaradi premikanja plazu na površini so vidne na posameznih kanaletah, od leta 2013 dalje na zahodni skalometni peti na JZ robu odlagališca in na severni skalometni peti. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2020 izracunani in statisticno preverjeni premiki mrež Plaz in Vrtine-2 ponovno potrjujejo nestabilnost posamezne merjene tocke in definirajo spremembo njenega položaja. Izmera je bila opravljena korektno z upoštevanjem vseh zahtev za dolocitev horizontalnih položajev in višin tock z najvecjo možno natancnostjo. Na osnovi rezultatov zadnje izmere se ponovno potrjuje, da je odlagališce glede stabilnosti zelo obcutljivo. Rezultati geodetske izmere v merilnih mrežah Plaz in Vrtine-2 v letu 2020 ponovno potrjujejo premikanje že s predhodnimi izmerami dokazano nestabilnih tock mreže. Premiki so pricakovani, smer in hitrost premikov tock se v splošnem ohranja. Glede na izmerjene premike v merilni mreži Vrtine-2 je bil izmerjeni povprecni polletni premik v drugi polovici leta 2020 vecji od premika v prvi polovici leta, trend nihanja hitrosti premikov bi bil lahko odvisen od letnega casa in kolicine padavin. Glede na rezultate dosedanjih izmer, so bile hitrosti premikov dolocne spomladi višje od tistih dolocenih jeseni. V letu 2020 je bilo na Vremenski postaji Boršt Gorenja vas 1.659,2 mm padavin (podatki ARSO). Bilo je 145 dni s padavinami nad 0,1 mm/dan in 115 dni s padavinami nad 0,5 mm/dan. Najvec padavin je bilo dne 25. 09. 2020, in sicer 102 mm/dan. Maksimalne polurne padavine so bile 19,8 mm dne 14. 08. 2020 ob 18 h, maksimalne urne padavine so bile 25. 06. 2020 ob 20 h, in sicer 24,6 mm/h. Najnižja izmerjena temperatura zraka je bila -7,7 °C dne 07. 01. 2020 ob 8 h, najvišja izmerjena temperatura je bila 31,1°C dne 01. 08. 2020 ob 16 h, povprecna letna temperatura pa 10,1 °C (v letu 2019 10,5 °C). Padavine niso povzrocile vodne erozije prekrivke odlagališc. Vremenska postaja Boršt Gorenja vas je bila v letu 2020 s platoja pod odlagališcem prestavljena na vzhodni, stabilni del zgornje etaže odlagališca. Nadomestno lokacijo za vremensko postajo je predlagal in potrdil ARSO. RŽV je kupil vso novo opremo, ARSO pa je zagotovil njen preizkus in montažo. Opušcena je bila meritev zracnega pritiska, dodana pa meritev difuznega soncnega sevanja. Na samodejni meteorološki postaji elektronske naprave samodejno neprestano merijo, shranjujejo in pošiljajo podatke v zbirke podatkov. Arhiviran merilni ciklus je 10 minut, za padavine 30 minut. Skupaj z vremensko postajo je bil prestavljen tudi racunalniški del globalnega merilnega sistema pozicioniranja GPS. Ohranjena je kabelska povezava do ARSO, RŽV in URSJV za prenos podatkov. Od 18. 06. 2020 do 20. 08. 2020 je potekalo vzporedno delovanje stare in nove vremenske postaje. Primerjava izmerjenih vrednosti v casu skupnega obratovanja obeh postaj kaže dobro ujemanje izmerjene kolicine padavin na obeh lokacijah, povprecna hitrost vetra pa je na novi lokaciji vremenske postaje nekoliko višja. Od 20. 08. 2020 dalje stara vremenska postaja ne deluje vec, odstranjena je bila skupaj z merilno postajo Boršt, ostala je samo tocka III-GPS sistema GPS, ki vkljucuje merilno mesto za meritve koncentracije radona (222Rn) z detektorji sledi in meritve zunanjega sevanja gama s termoluminiscentnimi dozimetri (oznaka Merilna postaja Boršt). Program monitoringa radioaktivnosti okolja je bil v letu 2020 v celoti izveden. Redno se je izvajalo tudi meritve nivojev podzemne vode, kemicnega stanja podzemne vode v odlagališcu, njegovi okolici in v plazu, koncentracije urana v podzemni vodi ter meritve pretokov oz. nivojev izcednih voda iz odlagališc. Analize tekocih vzorcev in nadzor radioaktivnosti v okolju so izvajali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Kranj (kemicni parametri odpadnih voda), EUROFINS ERICo Slovenija (uran in kemicni parametri tekocih voda ter podzemne vode), Institut Jožef Stefan Ljubljana, Laboratorij za radiokemijo (238U, 226Ra, 230Th, 210Pb, 210Po), ZVD Zavod za varstvo pri delu Ljubljana (kontinuirne meritve radona, zunanje sevanje gama). Spremljanje stabilnosti obmocja odlagališca in samega odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt je pomembna aktivnost prehodnega obdobja, bo pa tudi dolgorocno. Po koncni ureditvi odlagališca Boršt in prenehanju izvajanja delovnih aktivnosti na obmocju postavljenih geodetskih mrež kontrolnih tock za spremljanje stabilnosti, so nastali pogoji za kvalitetno geodetsko spremljavo, pa tudi kontinuirno (on-line) spremljavo preko satelitov na odlagališcu Boršt. V letu 2018 je bil na predlog Strokovnega projektnega sveta obseg preciznih geodetskih meritev za dve leti po izgradnji novih piezometrov povecan na dvakrat letno, zato je bil tak obseg meritev izveden tudi v letu 2020. Geodetske meritve Geodetske meritve stabilnosti podlage odlagališca Boršt potekajo od leta 1988 dalje. Katedra za geodezijo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani je v marcu 2020 izvedla precizne geodetske meritve odlagališca HMJ Boršt v geodetski mreži Plaz. V sklopu meritev so bile izvedene prve meritve stabilnosti dodatnih piezometrov GP-20 do GP-30 (skupaj 7 tock), ki so bili vkljuceni v mrežo Plaz v letu 2019 (prva (nulta) meritev september 2019, skladno s priporocilom Strokovnega projektnega sveta). V marcu 2020 je Katedra izvedla 4. ponovitev meritev v mreži Vrtine-2 na površini odlagališca, v oktobru 2020 pa 5. meritev (prva (nulta) meritev je bila izvedena aprila leta 2018). Meritve vsebujejo izmero prostorskih premikov kontrolnih tock na plazu Boršt v mreži Plaz, ki je namenjena ugotavljanju stabilnosti odlagališca in njene širše okolice, v porocilu so podani loceno še horizontalni in vertikalni premiki. Meritve tock v mreži Plaz se izvedejo marca, ko gozd še ne ozeleni in je mogoca vizura do vseh kontrolnih geodetskih tock oz. tock navezave mreže. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2020 izracunani in statisticno preverjeni premiki mreže Plaz v casu od predhodne meritve 20. 03. 2019 do 17. 03. 2020 (12 mesecev) ponovno potrjujejo premikanje že s predhodnimi izmerami dokazano nestabilnih tock mreže. Smer in hitrost premikov tock se v splošnem ohranja. Na sliki 82 so prikazani obseg plazu na obmocju Boršta, mesta opazovanih tock GPS nadzora in geodetske mreže. Slika prikazuje okvirni obseg plazu na obmocju Boršta, opazovane tocke GPS nadzora in geodetske mreže (tocke 113, 115, 122, 1, 101, 102). Slika 82: Okvirni obseg plazu na obmocju Boršta, opazovane tocke GPS nadzora in geodetske mreže (tocke 113, 115, 122, 1, 101, 102) Merilna obdobja mreže Plaz od aprila 2010 dalje so praviloma dolga 12 mesecev, razen med letoma 2011 in 2013, saj v letu 2012 precizne geodetske meritve niso bile izvedene. V letu 2020 je bila dodatno izvedena polletna (jesenska) meritev mreže Vrtine-2. V preglednici 8 so prikazani letni horizontalni premiki na šestih opazovalnih tock za obdobje april 2010 do marec 2020. Preglednica 8: Letni horizontalni premiki opazovalnih tock za obdobje april 2010 do marec 2020 Tocka 3.2019 2018-2017 2017-2018 2016-2017 2015-2016 2014-2015 2013-2014 2011-2013 2010 4.2010 1 17,6 17,9 22,9 24,5 26,4 29,7 34,1 79,1 104,8 347,1 2 15,2 16,4 19,6 21,1 24,7 24,6 30,0 69,1 90,0 305,0 IV 15,1 17,0 18,8 22,6 26,2 26,0 32,1 71,3 91,1 314,1 3 12,6 13,3 17,3 16,8 20,3 21,7 24,4 57,6 74,4 248,4 4 - 0 0 1,5 0,3 1,8 8,6 0,0 0,0 12,2 I - 1,2 0,8 2,3 2,4 1,4 4,6 7,6 10,0 30,3 Na sliki 83 so prikazani horizontalni premiki v mreži Plaz za obdobje 20. 03. 2019 do 17. 03. 2020. Skica horizontalnih premikov tock v mreži Plaz, 20. marec 2019 - 17. marec 2020, na podlagi DOF Slika 83: Skica horizontalnih premikov tock v mreži Plaz, 20. marec 2019 - 17. marec 2020, na podlagi DOF Izmerjen vertikalni premik (posedek) v obdobju od 20. 03. 2019 do 17. 03. 2020 znaša: - na tocki II-GPS na odlagališcu Boršt: 8,5 mm (7,6 mm v obdobju 2018/2019, skupaj 178,8 mm v obdobju od aprila 2010 do marca 2020) in - zunaj odlagališca na tocki 2: 6,6 mm. Horizontalni in vertikalni premiki tock II-GPS in III-GPS geodetske mreže Plaz, obdobje april 2010-marec 2020 Prostorski premiki tock stebrov 1, 2 in 3 na odlagališcu Boršt v casu od 23. september 1988 do 17. marec 2020 Stabilizacija opazovalnih tock mreže Vrtine-2 Boršt 2010 (28) Signalizacija kontrolnih tock PP-13, GT-1 do GT-10 Signalizacija kontrolnih tock PP-13, GT-1 do GT-10 Signalizacija kontrolnih tock PP-13, GT-1 do GT-10 Na grafu je prikazano Horizontalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, obdobje od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 Na grafu so prikazani Vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, obdobje od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 IMG_3542 IMG_3540 Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt III-GPS (GMX1) na prvotni lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas (prva polovica leta 2020) Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt III GPS (GMX1) na prvotni lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas po odstranitvi vremenske postaje in dela merilne postaje Boršt (druga polovica leta 2020) Meritev delovnih pogojev pred vstopom v drenažni rov in sanacija poškodb na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu Razmiki betonske cevi drenažnega rova na mestu prehoda skozi drsino plazu, odcitani na ekstenziometru v drenažnem rovu (v letih 2010/2011 in letih 2016/2017 zaradi sanacije drenažnega rova ni bilo meritev) Drenažne vrtine v drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt IMG_2219 IMG_2221 Konec leta 2018 se je ob zgornji cesti pojavila udorina globine do 0,25 m, jeseni 2019 je bilo stanje sanirano Konec leta 2018 se je ob zgornji cesti pojavila udorina globine do 0,25 m, jeseni 2019 je bilo stanje sanirano JZ rob odlagališca, spremembe v skalometni peti JZ rob odlagališca, spremembe v skalometni peti Merilno mesto ZDZ (premestitev zaradi plazu poškodovanega (dvignjenega) kanala iz betonskih kanalet Merilno mesto ZDZ (premestitev zaradi plazu poškodovanega (dvignjenega) kanala iz betonskih kanalet Vhodna vrata na severni dostopni cesti (zamik zaradi plazenja), stanje 2018 , stanje v letu 2020 Vhodna vrata na severni dostopni cesti (zamik zaradi plazenja), stanje 2018 , stanje v letu 2020 Razmik in premostitev razmika betonskih kanalet Razmik in premostitev razmika betonskih kanalet Razpoke na steni ob MM BPG, ena izmed razpok v odvodnem kanalu pod MM BPG, blizu spodnjega narivnega roba plazu Razpoke na steni ob MM BPG, ena izmed razpok v odvodnem kanalu pod MM BPG, blizu spodnjega narivnega roba plazu Aktivnosti na URSJV, povezane s HMJ Boršt Na sliki 84 so horizontalnim in vertikalnim premikom tock II-GPS in III-GPS dodane še padavine za merjeno obdobje (marec-marec). Ker v letu 2012 meritev ni bilo, so premiki za obdobje 2011-2013, padavine pa letno povprecje tega obdobja. Slika 84: Horizontalni in vertikalni premiki tock II-GPS in III-GPS geodetske mreže Plaz, obdobje april 2010-marec 2020 V obdobju marec 2019 do marec 2020 je velikost premikov ostala nespremenjena, povprecna vrednost izmerjenih premikov je bila 20 mm/leto. Skupni izmerjeni horizontalni premiki so bili v obdobju od april 2010 do marca 2020 vecji na kontrolnih tockah pod odlagališcem (tocke 113, 115 in 122, ob narivnem robu plazu), kot ob zahodnem robu odlagališca (tocke 1, 101, 102, 110). Vsota premikov pomeni vsoto absolutnih vrednosti neupoštevajoc smer premikov, zato so navedene vsote horizontalnih premikov vecje od rezultante horizontalnih vektorskih premikov. Na površini odlagališca Boršt, na kateri je bila odložena hidrometalurška jalovina, je bila v prehodnem obdobju od leta 2010 do leta 2020 samo ena opazovalna tocka mreže Plaz in sicer tocka sistema GPS, oznaka II-GPS, postavljena v zacetku leta 2010 na prehodu severne brežine na zgornji plato. Druga tocka GPS sistema z oznako III GPS se nahaja na prvotni lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas, tretja tocka sistema GPS se nahaja na stabilnem podrocju zunaj plazu na lokaciji pridobivalnega prostora Jaka, oznaka V-GPS. Na sliki 85 je prikazana velikost prostorskih premikov tock stebrov, ki se nahajajo na SZ oz. S robu odlagališca Boršt, od II. geodetske meritve dne 10. 07. 1990 dalje. Prvo zmanjšanje velikosti premikanja je bilo izmerjeno leta 1995, po izdelavi drenažnega rova in obeh precnih krakov rova, ponovno narašcanje premikov se je ugotovilo z geodetskimi meritvami leta 2008 ob izvedbi del koncne ureditve odlagališca Boršt, s prekritjem odlagališca in izdelavo drenažnih vrtin pozimi leta 2010/2011 pa se je velikost premikov tocke 1 pricela zmanjševati do 21,8 mm oz. tocke 2 do 16,4 mm med meritvama marec 2019 do marec 2020, vendar je velikost premikov še zmeraj vecja kot pred izvedbo koncne ureditve odlagališca Boršt, ko sta bila premika za tocko 1 7,9 mm in za tocko 2 5,8 mm merjeno med april 2005 do april 2006. Slika 85: Prostorski premiki tock stebrov 1, 2 in 3 na odlagališcu Boršt v casu od 23. september 1988 do 17. marec 2020 V mreži Plaz je bila do leta 2018 samo ena tocka na površini odložene hidrometalurške jalovine. Za potrebe podrobnejšega spremljanja gibanja odlagališca je bila v letu 2018 sprejeta odlocitev, da se na odlagališcu dodajo dodatne tocke, vkljucene v mrežo Vrtine-2 (predlog Strokovnega projektnega sveta). Dne 13. 04. 2018 je bila izvedena nicelna izmera mreže Vrtine-2, 22. 11. 2018 prva, 27. 03. 2019 druga, 09. 10. 2019 tretja, 18. 03. 2020 cetrta in 10. 10. 2020 peta ponovitev meritev. Mrežo Vrtine-2 tvori 47 kontrolnih tock, tocka GT-3 je bila v letu 2019 poškodovana in popravljena, tako da je bila ponovno vkljucena v mrežo pri izmeri v marcu 2020. Z mrežo Vrtine-2 so se nadomestile tudi meritve posedalnih plošc (vertikalna komponenta premika tocke), ki so se izvajale takoj po koncu koncne ureditve odlagališca. Meritve imajo vektorsko izmero premika, preracunan je na horizontalno komponento z azimutom premikanja in na vertikalno komponento premika, enako kot za mrežo Plaz. Vertikalno komponento tako kot pri posedalnih plošcah sestavljata posedek odlagališca in premik odlagališca po brežini zaradi plazu. Rezultati meritev kažejo, da so se vse tocke mreže z izjemo treh tock druge ponovitve, dveh tock tretje ponovitve ter treh tock tretje ponovitve na vzhodnem delu odlagališca, ki je izven plazu, znacilno premaknile. Smeri in velikosti premikov so pricakovane in so primerljive z vrednostmi, ki jih prepoznavajo tudi z meritvami v mreži Plaz, preracunano na 12 mesecno obdobje. Slika 86 prikazuje stabilizacijo opazovalnih tock mreže Vrtine-2 , slika 87 pa signalizacijo kontrolnih tock PP-13, GT-1 do GT-10. Slika 86: Stabilizacija opazovalnih tock mreže Vrtine-2 (foto: RŽV) Slika 87: Signalizacija kontrolnih tock PP-13, GT-1 do GT-10 (foto: RŽV) Prva (nicelna) izmera mreže Vrtine-2 je bila izvedena dne 13. 04. 2018, prva ponovitev meritev dne 22. 11. 2018, casovna razlika med meritvama je 7 mesecev. Novembra 2018 je bila izvedena nicelna meritev za 10 dodatnih tock mreže GT-1 do GT-10 (pogostitev mreže). Najvecji izmerjeni horizontalni premik posamezne tocke (tocka PP 21, ob robu plazu) v obdobju od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 (skupaj 23 mesecev) je bil 51,7 mm, povprecna vrednost horizontalnega premika tock je bila 24,7 mm (33 tock (štiri ponovitve meritev), brez tock GT (samo tri ponovitve meritev)) oz. 21,2 mm (vseh 42 tock, vkljucno s tockami GT). Na površini stabilnega dela odlagališca sta imeli tocki PP-13 in GP-19 v istem casovnem obdobju izmerjeni horizontalni premik 2,2 mm oz. 3,0 mm. Tocka II-GPS, ki se nahaja na odlagališcu, je v enakem obdobju imela horizontalni premik 27,1 mm. Najvecji izmerjeni vertikalni premik posamezne tocke (tocka PP-21) v obdobju od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 (skupaj 23 mesecev) je bil -37,3 mm, povprecna vrednost vertikalnega premika tock je bila 17,6 mm (33 tock, štiri ponovitve meritev, brez tock GT (samo tri ponovitve meritev)) oz. -15,4 mm (vseh 42 tock, vkljucno s tockami GT). Na površini stabilnega dela odlagališca sta imeli tocki PP-13 in GP-19 v istem casovnem obdobju vertikalni premik -3,6 mm oz. 0,0 mm (vrednost 0,0 mm je vsota dveh izmerjenih dvigov in dveh izmerjenih spustov tocke GP-19. Tocka II-GPS, ki se nahaja na odlagališcu, je v enakem obdobju imela vertikalni premik -16,6 mm. V casovnem obdobju od 27. 03. 2019 do 18. 03. 2020 (skupaj 12 mesecev) je bil maksimalni horizontalni premik posamezne tocke (tocka PP-21, ob robu plazu) 20,5 mm, maksimalni vertikalni premik posamezne tocke (tocka PP-22) pa 12,8 mm. Na slikah 88 in 89 so prikazane vrednosti za tocke, pri katerih so bile izvedene vse štiri meritve (33 kontrolnih tock) ter tocke GT1 do GT10, ki imajo izvedene samo tri meritve (pricetek z drugo ponovitvijo meritev, dodatne tocke), skupaj 39 merjenih tock. Povprecje horizontalnih/vertikalnih premikov predstavlja povprecje vseh izmerjenih vrednosti horizontalnih/vertikalnih premikov. Dodana je tocka II-GPS, ki se nahaja na obmocju odlagališca, bila je merjena istocasno z drugimi opazovanimi tockami na obmocju odlagališca. Iz obeh slik je razvidno, da se pretežni del tock mreže Vrtine-2 premika enako hitro (premiki za tocke GT so bili izmerjeni samo trikrat, ker se tocke GT nahajajo ob pricakovanem robu plazu na odlagališcu, so hitrosti premikov manjše). Slika 88: Horizontalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, obdobje od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 (tocke GT1-GT10 samo 2., 3. in 4. meritev) Slika 89: Vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, obdobje od 13. 04. 2018 do 18. 03. 2020 (tocke GT1-GT10 samo 2., 3. in 4. meritev) Meritve s sistemom GPS Meritve stabilnosti obmocja plazu so kontinuirno potekale z GPS sistemom na treh opazovanih tockah (ena tocka se nahaja na stabilnem obmocju zunaj plazu, dve tocki sta na obmocju plazu, od tega ena na zgornji etaži odlagališca Boršt z oznako II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2, druga tocka III-GPS pa pri vremenski postaji Boršt Gorenja vas na platoju pod odlagališcem ob permanentni GNSS postaji GMX1). Premik posamezne nestabilne tocke je razlika premika med stabilno tocko V-GPS ob permanentni GNSS postaji GRS1 in med nestabilnima tockama II-GPS in III-GPS. Premike nestabilnih kontrolnih tock program tekoce izrisuje na posebnem diagramu, loceno za smer premika v x smeri in za smer premika v y smeri ter skupni premik. Vzdrževanje GPS sistema je sorazmerno drago, saj so vse tri tocke, napajanje in internetna povezava na izpostavljenih mestih, razelektritve v ozracju (strele) povzrocajo škodo, ki je s tehnicno zašcito ni mogoce v celoti prepreciti, istocasno pa v primeru poškodbe izpade meritev premikov. Ker podatke preciznih geodetskih meritev dobimo le enkrat letno za mrežo Plaz oz. dvakrat za mrežo Vrtine-2, je GPS sistem kljucnega pomena za spremljanje premikov plazu Boršt med letom. Rezultati meritev se dobro ujemajo tudi z rezultati meritev premikov v drenažnem rovu, izmerjenih z ekstenziometrom, ceprav GPS meri premike na površini odlagališca, ekstenziometer pa v drenažnem rovu. Oba omogocata takojšnje spremljanje odzivov plazu na izredne dogodke (potres, intenzivne padavine, …) in velikost odziva (rezultat geodetskih meritev je kumulativni premik med dvema izmerama). V letu 2020 je ob prestavitvi Vremenske postaje Boršt Gorenja vas ostal merilni del GPS sistema, to so postaje II-GPS (dodatna oznaka GMX2), III-GPS (dodatna oznaka GMX1) in V-GPS (dodatna oznaka GRS1), na prvotnih lokacijah, racunalniški del GPS sistema pa je bil premaknjen na novo lokacijo Vremenske postaje na zgornjo etažo odlagališca. Zaradi starosti dela opreme ter nekompatibilnosti z novo programsko opremo je bil del merilne postaje zamenjan (zacetek delovanja v letu 2010). Meritve z GPS sistemom po preselitvi na novo lokacijo so zacele kontinuirno potekati poleti 2020 ob zacetku obratovanja vremenske postaje. V prvih enajstih letih delovanja GPS sistema se je pokazalo zelo dobro ujemanje podatkov meritev premikov GPS tock s preciznimi geodetskimi meritvami. Na slikah 90, 91 in 92 so prikazane opazovane tocke GPS nadzora. Slika 90: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS (GMX2) na zgornji etaži odlagališca (foto: RŽV) Slika 91: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt III-GPS (GMX1) na prvotni lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas (prva polovica leta 2020) (foto: RŽV) Slika 92: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt III GPS (GMX1) na prvotni lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas po odstranitvi vremenske postaje in dela merilne postaje Boršt (druga polovica leta 2020) (foto: RŽV) Meritve z ekstenziometrom v drenažnem rovu Po zakljucku sanacije drenažnega rova in izdelave drenažnih vrtin je bil konec aprila 2011 na saniranem obmocju prehoda drenažnega rova skozi plazino obnovljen ekstenziometer, ki meri spremembo položaja dveh vpetih tock in sicer v stabilnem in nestabilnem delu betonskega rova. Ekstenziometer služi tehnicnemu nadzoru stanja betonske obloge drenažnega rova na mestu prehoda rova skozi drsino plazu, v kateri nastajajo razpoke (premiki med stabilnim in nestabilnim delom rova, betonska obloga). Odcitavanje ekstenziometra poteka najmanj enkrat mesecno.. Poškodbe zaradi plazenja kamninske podlage odlagališca so bile in bodo tudi v nadaljevanju najvecje na mestu prehoda rova skozi plazino. Ob sanaciji poškodb je bil namesto armirane betonske talne plošce vgrajen lesen oder. V letu 2020 se je zaradi dvigovanja tal lesena konstrukcija dvignila, zato je RŽV, d. o. o. izvedel sanacijo poškodb (slika 93). Dela so se izvajala v casu dobre prezracenosti rova, pred vstopom v rov je Služba varstva pred sevanji izvedla meritve koncentracije PAE radonovih kratkoživih potomcev z merilnim instrumentom MEAP III. Slika 93: Meritev delovnih pogojev pred vstopom v drenažni rov in sanacija poškodb na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu (foto: RŽV) Nadalje je mogoce opaziti poškodbe tudi zunaj drenažnega rova in sicer ob merilnem mestu BPG pod platojem pred drenažnim rovom in dolvodno, saj so odprte razpoke v odvodnem betonskem kanalu. Premik, odcitan na ekstenziometru na drsni ploskvi plazu v drenažnem rovu, v obdobju marec 2019 do marec 2020 je bil 9 mm (slika 94), na kontrolni tocki (stebru) 1 na površini plazu pa 17,6 mm oz. enkrat vec. Razlika v velikosti premika v drenažnem rovu in na površini kaže na to, da se lahko plaz po višini razlicno hitro premika. Slika 94: Razmiki betonske cevi drenažnega rova na mestu prehoda skozi drsino plazu, odcitani na ekstenziometru v drenažnem rovu (v letih 2010/2011 in letih 2016/2017 zaradi sanacije drenažnega rova ni bilo meritev) V letih 2016/2017 so bili izvedeni dodatni ukrepi za povecanje stabilnosti odlagališca, vezani na odvodnjavanje podzemne vode. Istocasno je bila izvedena tudi sanacija poškodovanega nanosa brizganega betona in poškodovane betonske obloge na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu. Od izdelanih vertikalnih drenažnih vodnjakov v precnih krakih drenažnega rova jih le del deluje preko celega leta, pretok drenirane vode je omejen, v sušnem obdobju delujejo trije. Od izvrtanih šestih raziskovalnih in drenažnih vrtin v letu 2010/2011 kontinuirno delujejo tri, od teh ima pricakovano najvecji pretok raziskovalno drenažna vrtina DV-1, ki je zvrtana v zaledje (dolomitni vodonosnik). Na odvodu drenažnih voda vrtin v talni odvodni kanal krakov oz. drenažnega rova so vgrajeni merilniki pretoka vode, podatki pretoka vode se zbirajo v interni spominski enoti, mesecno pa se prenašajo v bazo podatkov RŽV. V letih 2016 in 2017 je bilo izvrtanih skupaj 1.796,5 m drenažnih vrtin, zacevljenih pa 1.342,5 m teh vrtin. Vrtina DV-19 v JV zaledje odlagališca je bila strukturna (v vrtalni komori VK-3 na sliki 95). Slika 95: Drenažne vrtine v drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt Najvecji iztok v letu 2020 je imela komora 0, od novih treh komor najvec komora 2 (VK-2, zahodni krak), manj komora 1 (VK-1, drenažni rov), najmanj komora 3 (VK 3, vzhodni krak). Posamezne vrtine so opremljene z avtomatskim merilnikom pretoka, ki beleži le velike pretoke, to je nad 7 l/min. Ob kontroli se na vsaki drenažni vrtini, ne glede na to ali ima vgrajen merilnik pretoka ali ne, rocno izmeri pretok (merilni valj, štoparica). Rezultati meritev kažejo, da v primeru intenzivnega deževja nove vrtine (komore 1, 2 in 3) v drenažni rov prispevajo vec vode kot tri aktivne vrtine iz komore 0, se pa pretoki drenažnih vrtin v komorah 1, 2 in 3 po prenehanju padavin hitro zmanjšajo, v posameznih vrtinah prenehajo. Najvecji povprecni iztok ima zaledna drenažna vrtina DV-1 (komora 0), v casu intenzivnih padavin in taljenja snega pa zaledna drenažna vrtina DV-14 (komora 2). Slabši odziv na padavine imajo vrtine v komori 3 in v komori 1. Vpliv odvodnjavanja zalednih in podtalnih voda z novimi drenažnimi vrtinami na podzemno vodo odlagališca in s tem tudi na hitrost ter obseg letnega premikanja plazu podlage odlagališca, se je pokazal po nekaj padavinskih obdobjih, pricakovano je bilo, da se bo zaradi neugodnih geoloških razmer na trasi vrtin dodatno in postopoma aktivirala še kakšna drenažna vrtina, vendar se do leta 2020 to še ni zgodilo (to velja za vrtine komore 0 v drenažnem rovu kot tudi za vrtine komore 3 v vzhodnem precnem rovu). Posledice premikanja podlage odlagališca na površino odlagališca Premiki od zakljucka koncne ureditve odlagališca niso povzrocili vidnih poškodb na sami prekrivki površine, razen razpok na travni ruši na JV delu odlagališca (posedanje terena, razpoke), se pa na betonskih kanaletah na SV robu plazu, na dveh delih cest, na skalometni peti na JZ robu odlagališca ob MM ZDZ in na S robu odlagališca pod spodnjo bermsko cesto opazijo poškodbe kanalet (razmik, dvig), premik, razmik skal skalometne pete. Vpliv plazu na površino je viden tudi na JZ robu odlagališca ob betonskem koritu Zahodnega Boršt potoka, na vhodnih vratih, na varnostni ograji (poškodbe sanirane v letu 2019) in na kanaleti pod MM ZDZ. Ne glede na navedeno drenažni sistemi odlagališca še delujejo (ni mogoce oceniti koliko), prav tako površinske betonske kanalete za odvod meteornih in izcednih voda prekrivke (slike 96 do 102). Slika 96: Zgornja cesta na odlagališcu Boršt – južni del odlagališca, mesto posedka ceste (levo), zamik kanalet (desno) (foto: RŽV) Ob južnem robu odlagališca so bile ob nadzoru stanja odlagališca meseca decembra 2018 ob cesti opažene spremembe površine prekrivke odlagališca. Spremembe so bile posedek v dolžini 20 m ter kombinacija posedka in kanala v dolžini 22 m, širina 0,5 m, globina do 0,25 m (slika 97). Sprememba se je nahajala na liniji zgornjega odlomnega roba plazu (geodetski posnetek iz leta 1991). Ob koncu leta 2019 je bila izvedena sanacija poškodbe. Slika 97: Konec leta 2018 se je ob zgornji cesti pojavila udorina globine do 0,25 m, jeseni 2019 je bilo stanje sanirano (foto: RŽV) Slika 98: JZ rob odlagališca, spremembe v skalometni peti (foto: RŽV) Slika 99: Merilno mesto ZDZ (premestitev zaradi plazu poškodovanega (dvignjenega) kanala iz betonskih kanalet (foto: RŽV) Slika 100: Vhodna vrata na severni dostopni cesti (zamik zaradi plazenja), stanje 2018 , stanje v letu 2020 (spodaj) (foto: RŽV) Slika 101: Razmik in premostitev razmika betonskih kanalet (foto: RŽV) Slika 102: Razpoke na steni ob MM BPG, ena izmed razpok v odvodnem kanalu pod MM BPG, blizu spodnjega narivnega roba plazu. (foto: RŽV) V oktobru 2016 je bil na odlagališcu Boršt izveden pregled sistema drenaž za odvod izcednih voda odlagališca s pomocjo video sistema (pomicna kamera) za potrebe spremljanja morebitnih poškodb posameznih delov drenaže zaradi plazenja podlage odlagališca in s tem vecjega dela odlagališca. Istocasno so bile ocišcene drenaže v dolžini, v kateri so bile pregledane z video nadzorom. Ugotovljena je bila deformacija drenažne cevi v vzhodnem delu severne drenaže na mestu roba plazu, v južnem delu zahodne drenaže pa naprej od mesta vidnih sprememb na skalometni peti. Pregled stanja drenažnih cevi glede na nacin izgradnje posamezne drenaže ni možen v zaledni drenaži zahod in vzhod ter v centralni drenažni zavesi. V letih 2017 do 2020 pregled stanja drenažnih cevi ni bil izveden. 2.1.4.2 Zapiranje odlagališca Boršt Na obmocju Žirovskega vrha so v letih 1982 do 1990 izkopavali uranovo rudo, iz katere so pridobivali uranov koncentrat. Rudarsko jalovino so odlagali na odlagališce Jazbec, na odlagališce Boršt pa hidrometalurško jalovino (HMJ). Po zacasnem prenehanju izkorišcanja uranove rude v letu 1990 in poznejši odlocitvi o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude, so zaceli odpravljati posledice rudarjenja. Okoljska sanacija HMJ Boršt je bila zakljucena leta 2010. Tehnicni pregled z dne 18. 05. 2011 še ni zakljucen, ker sanacijski ukrepi ne zagotavljajo dolgorocne stabilnosti plazu. Monitoring poteka v skladu s programom za prehodno obdobje, ker zakonski pogoji za zaprtje (ZTPIU) še niso izpolnjeni, saj ni zakljucen tehnicni pregled odlagališca Boršt. Septembra 2018 je bila na Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, poslana vloga za odpravo ukrepov tehnicnega pregleda odlagališca HMJ Boršt. V skladu s predpisi se izvaja dolgorocno upravljanje koncno urejenih in saniranih rudniških objektov (zakonsko predpisan monitoring, nadzor in vzdrževanje). Na odlagališcu se izvaja monitoring stanja odlagališca, monitoring emisij in imisij ter redno vzdrževanje. V skladu z zahtevami MOP v povezavi z aktivnostmi pri zapiranju odlagališca je RŽV pristopil k izdelavi sprememb Varnostnega porocila odlagališca HMJ Boršt, ki predstavlja osnovni dokument za zaprtje odlagališca in prehod v dolgorocni nadzor in vzdrževanje, ki ga bo izvajal ARAO, kot del obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. V varnostnem porocilu o odlagališcu rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine morajo biti ocenjena vsa mogoca tveganja zaradi odloženih radioaktivnih snovi ter izpostavljenost prebivalcev in na odlagališcu zaposlenih izpostavljenih delavcev med njegovim obratovanjem in po njegovem zaprtju. V letu 2020 je potekala izdelava strokovnega mnenja na Varnostno porocilo za odlagališce HMJ Boršt, ki ga je izdelal pooblašceni izvedenec za sevalno varnost. Strokovno mnenje še ni dokoncano, saj je bil v njem podan predlog za razširitev geodetskega nadzora, postavitev avtomatskega ekstenziometra v drenažnem rovu in preveritev verjetnosti nastanka najbolj neugodnega scenarija, pri katerim bi prišlo do zdrsa plazu v dolino Potoške grape, zacasne zajezitve Todrašcice in preboja tako nastale pregrade ter raznos tudi radioaktivnega materiala iz odlagališca HMJ ob reki navzdol. V letu 2021 bo GeoTrias v ta namen izdelal študijo Variante in verjetnost scenarijev možnih premikov plazu Boršt, v kateri bodo ocenjene posledice, ki bi jih povzrocil tak dogodek z vidika varstva pred sevanji ter ocena dodatne izpostavljenosti sevanju prebivalcev in delavcev, ki bi sanacijo izvajali. Po potrditvi revizije Varnostnega porocila in pridobitvi pozitivnega strokovnega mnenja s strani pooblašcenega izvedenca bo URSJV v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališca HMJ Boršt izdala tudi odlocbo o prenehanju statusa sevalnega objekta ter na podlagi sklepa vlade izdala odlocbo o objektu državne infrastrukture pred zacetkom izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo bo izdal odlocbo o prenehanju pravic in obveznosti. Z dnem dokoncnosti odlocbe o prenehanju pravic in obveznosti po zakonu, ki ureja rudarstvo, bo izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ARAO zacel izvajati upravljanje, dolgorocni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališca HMJ Boršt. 2.1.4.3 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt Delovni pogoji V letu 2020 niso bile izvajane delovne aktivnosti, pri katerih bi zaposleni prišli v stik z odloženimi materiali na odlagališcu Boršt (hidrometalurška jalovina, jamska jalovina, kontaminirani materiali koncne ureditve odlagališca) oz. na koncno urejenih nekdanjih zacasnih rudniških objektih. Prav tako ni bilo izrednih dogodkov, ki bi imeli za posledico erozijo oz. odstranitev prekrivke odlagališca Boršt. Površina odlagališca Boršt je v celoti prekrita s prekrivko iz inertnih materialov, zaradi lege na odprtem pobocju zelo dobro prevetrena (povprecna izmerjena hitrost zraka na vremenski postaji v letu 2020 je bila 1,1 m/s (stara lokacija 1,1 m/s, nova lokacija 1,3 m/s), najmanjša izmerjena vrednost 0,1 m/s), zato so bile na površini odlagališca izmerjene sorazmerno nizke koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, nizek pa je zaradi prevetrenosti tudi ravnovesni faktor radona. Vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja (gama) in radonskega toka iz prekrivke se v letu 2020 v primerjavi z obdobjem 2010-2019 niso povecale, so manjše od avtorizirane mejne vrednosti 0,2 µSv/h. Razlike izmerjenih vrednosti med posameznimi leti so vezane predvsem na nasicenost prekrivke z vodo, temperaturo zraka. Od leta 2010 dalje je s kontinuirnimi meritvami s TL dozimetri na odlagališcu Boršt izmerjen majhen trend povecevanja hitrosti doze, za kar na samem odlagališcu ne poznamo razloga. Leta 2011 so na enkrat cetrtletno omejili vstop v drenažni jašek odlagališca Boršt (J-3), v katerega se izlivajo vode severne drenaže (V in Z krak), zahodne drenaže in centralne drenažne zavese. V letu 2020 so vstop izvedli polletno, upoštevajoc smer in intenzivnost naravnega zracenja. Na objektu jašek J-3 je bila septembra 2020 izvedena skupna reševalna vaja RŽV, d. o. o. in CUDHg Idrija. V letu 2020 se je vstop v drenažni rov izvajal vsak delovni dan in sicer do merilnega mesta Tunel, ki je oddaljeno 10 m od ustja rova (vzorcenje vode, odcitek nivoja preliva merilnega mesta). Naprej od merilnega mesta Tunel se je vstopalo enkrat mesecno zaradi odcitavanja premikov na ekstenziometru ter ob nadzoru merilnikov pretoka vrtin, prenosu podatkov avtomatskih meritev pretoka in rocnih meritvah pretoka (najmanj enkrat mesecno, v primeru vecjih padavin dodatno). Dodatna aktivnost v drenažnem rovu je bila popravilo lesenega podesta na prehodu drenažnega rova skozi plazino, ki ga je dvignilo nabrekanje tal, izvedel jo je RŽV. Vhodna vrata v drenažni rov so narejena iz mreže, skrajni drenažni vodnjaki niso prekriti, kar omogoca naravno zracenje drenažnega rova in obeh precnih rovov. Pri zunanji temperaturi zraka manjši od +10 °C (hladnejši del leta) se je zrak z naravnim vlekom pomikal navzgor, pri zunanji temperaturi zraka vecji od +12° C (toplejši del leta) pa obratno, torej skozi drenažne vodnjake v rov, izhajal pa je na vstopu v drenažni rov. V drenažni sistem se vstopa takrat, ko je dnevna temperaturna razlika od 12 °C najvecja. Pred vstopom v drenažni rov preko merilnega mesta Tunel je obcasno Služba varstva pred sevanji izvedla meritve koncentracije PAE radonovih kratkoživih potomcev, ki lahko ob minimalnem gibanju zraka navzdol doseže vrednost do 35 µJ/m3 (1,7 WL), ob normalnem pretoku zraka pri hitrosti do 0,2 m/s je koncentracija PAE polovica navedene vrednosti ali manj. Cas zadrževanja v drenažnem rovu je bil do 60 minut (odcitek ekstenziometra, prenos podatkov, meritev pretoka iztoka drenažnih vrtin). V primeru, ko je temperatura zunanjega zraka negativna, se zrak intenzivno dviguje navzgor, izmerjene koncentracije PAE na koncu zahodnega kraka so bile le okrog 2 µJ/m3 (0,1 WL). Glede na to, da se drenažni rov in oba precna rova zracita samo z naravnim zracenjem, je pomembno, da se nacrtovani vstop izvede takrat, ko je temperatura zraka cimbolj razlicna od 12 °C, torej zjutraj ali opoldne, izogiba pa se vstopu na dan, ko je temperatura zraka zunaj preko dneva ~12°C, zrak pa v drenažnem rovu prakticno miruje (spomladansko, jesensko obdobje). Za zašcito pred vnosom radonovih kratkoživih potomcev v dihala delavci uporabljajo osebni polobrazni respirator, katerega filter zadrži potomce (vezane in nevezane). Meritve kontaminiranosti odpadnih predmetov, opreme in površin objektov V letu 2020 se niso izvajale aktivnosti, s katerimi bi se lahko povzrocilo kontaminacijo površin ali objektov, oziroma bi pri delu nastale kontaminirane snovi. V letu 2020 Služba za varstvo pred sevanji ni izdala potrdila o nekontaminiranosti predmetov iz RŽV (I. skupina po internem navodilu, neomejena uporaba). Na dan 31. decembra 2010 je bilo na odlagališcu HMJ Boršt odloženo 610.000 t hidrometalurške jalovine s povprecno specificno aktivnostjo 78,2 kBq/kg ter 111.000 t jamske jalovine s povprecno specificno aktivnostjo 10,2 kBq/kg. Specificna aktivnost odloženega kontaminiranega materiala iz postopka dekontaminacije površin in objektov zunaj odlagališca Boršt ni znana, saj ni bilo izvedenih ustreznih meritev, skupni volumen znaša 6.543 m3, skupna masa pa 9.450 t. Na dan 31. december 2010 je bila skupna masa odloženih kontaminiranih materialov na odlagališcu 730.450 t, skupna aktivnost pa 48,8 TBq. Stanje se v letih 2011-2020 ni spremenilo. V letu 2020 na odlagališcu HMJ Boršt niso bili odloženi oz. niso bili z odlagališca odpeljani radioaktivni ali drugi materiali. V letu 2020 tudi ni bilo izvedenih aktivnosti kot na primer cišcenje piezometrov, s katerimi bi nastali trdni radioaktivni materiali, ki bi jih morali trajno oz. zacasno skladišciti. Sod z ostanki iz predhodnega cišcenja piezometrov je shranjen v stavbi nekdanje reševalne postaje. Ko bo sod poln, bo izvedena gama spektrometrija za dolocitev specificne aktivnosti oz. aktivnosti materiala v sodu ter sprejeta odlocitev, kako z njim ravnati. Spomladi 2019 je RŽV poslal prve revizije Varnostnega porocila za zaprtje odlagališca HMJ Boršt (VP). URSJV je nanje odgovorila z dopisom, v katerem je zahtevala dopolnitve VP. Konec leta 2019 je RŽV poslal drugo revizijo VP, na katerega je URSJV odgovorila januarja 2020 z dopisom, v katerem je ponovno zahtevala dopolnitve VP. RŽV je konec leta 2019 VP posredovala pooblašcenemu izvedencu za sevalno in jedrsko varnost, ki bo podal mnenje o sevalni in jedrski varnosti objekta, ki je opisano v VP. Strokovno mnenje še ni dokoncano, saj je bilo dogovorjeno, da se bo vanj vkljucilo tudi mnenje glede stabilnosti odlagališca Boršt. Pooblašceni izvedenec, ki bo podal mnenje glede stabilnosti odlagališca Boršt, je v letu 2020 podal predlog za razširitev geodetskega nadzora, postavitev avtomatskega ekstenziometra v drenažnem rovu in preveritev verjetnosti nastanka najbolj neugodnega scenarija, pri katerim bi prišlo do zdrsa plazu v dolino Potoške grape, zacasne zajezitve Todrašcice in preboja tako nastale pregrade ter raznos tudi radioaktivnega materiala iz odlagališca HMJ ob reki navzdol. Vloge za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališca URSJV v letu 2020 ni prejela. 2.1.4.4 Izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca Jazbec Po izvedeni sanaciji, pripravi revizije varnostnega porocila in izvedenem upravnem postopku je URSJV dne 18. 12. 2014 izdala dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec. V postopku izdaje dovoljenja za zaprtje je URSJV odlocila tudi o prenehanju statusa sevalnega objekta in na podlagi sklepa vlade izdala odlocbo o objektu državne infrastrukture. Sklep vlade je bil izdan dne 20. 12. 2012. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo je dne 19. 06. 2015 izdalo odlocbo o prenehanju pravic in obveznosti na delu pridobivalnega prostora Rudnika urana Žirovski vrh. Ta odlocba se nanaša na obmocje samega telesa odlagališca. Za ostale parcele, ki še sestavljajo objekt državne infrastrukture podobna odlocba še ni bila izdana. Po izdaji dovoljenja za zaprtje odlagališca in omenjene odlocbe Ministrstva za infrastrukturo so bili izpolnjeni pogoji za predajo zemljišc, ki obsegajo telo odlagališca, v upravljanje ter izvajanje dolgorocnega nadzora vzdrževanja ARAO. Prenos je bil formalno izveden dne 11. 11. 2015 s podpisom primopredajnega zapisnika. S tem je bil izpolnjen pogoj za zacetek izvajanja javne gospodarske službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc. V zvezi s tem je bila dne 09. 10. 2015 sprejeta tudi Uredba o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Ur. l. RS, št. 76/15). ARAO je 03. 06. 2015 pridobil tudi dovoljenje URSJV za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec. Vlada Republike Slovenije je s sklepom, z dne 23. 02. 2016, dolocila ARAO za upravljavca vseh parcel odlagališca Jazbec. Odlagališce rudarske jalovine Jazbec je bilo v letu 2015 zaprto in za obmocje odlagališca je bil izveden izbris rudarske pravice iz rudarskega registra. To obmocje, ki obsega samo telo odlagališca Jazbec, je postalo objekt državne infrastrukture, ki ga po pooblastilu države od leta 2016 dalje upravlja ARAO. Odlagališce od leta 2015 tudi ni vec sevalni objekt. Zaradi odloženega materiala s povecano koncentracijo naravnih radionuklidov je zaprto odlagališce še vedno pomembno za sevalno varnost, zato je na njem vzpostavljena obvezna gospodarska javna služba dolgorocnega nadzora in vzdrževanja, katere storitve zagotavlja ARAO. Podrobno spremljanje razmer na odlagališcu ter njegovih okoljskih vplivov v petletnem prehodnem obdobju (2009-2013) in v nadaljnjih dveh letih do zaprtja odlagališca je pokazalo, da so bili s koncno ureditvijo odlagališca Jazbec cilji sanacije doseženi, tekoce emisije so se mocno zmanjšale, prav tako emisije radionuklidov v podtalnico, emisije aerosolov z uranom in potomci ter emisije radona v zrak. Vplivi odlagališca so pod administrativno dolocenimi mejami. Geodetske meritve po programu prehodnega petletnega obdobja so na odlagališcu Jazbec pokazale ustrezno stabilnost in minimalno posedanje ter premike v horizontalni smeri. Poobratovalni monitoring se izvaja kot tehnicni monitoring za odkrivanje morebitnih sprememb v odlagališcu. Vkljucuje radiološke, standardne fizikalno-kemijske in geodetske meritve. Varnostno porocilo za odlagališce Jazbec doloca, da se po koncanem petletnem prehodnem obdobju obseg meritev v primerjavi z obsegom meritev v obdobju obratovanja, sanacijskih del in petletnega prehodnega obdobja smiselno zmanjša v primeru, ko meritve v petletnem prehodnem obdobju pokažejo, da je situacija na odlagališcu stabilizirana. Ukrepi varstva pred sevanji na obmocju zaprtega odlagališca Jazbec za prebivalstvo in zaposlene niso potrebni, saj je odlagališce sanirano in zaprto. V septembru leta 2019 je bila s strani URSJV izdana odlocba o spremembi Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec in sicer v delu, ki se nanaša na dolgorocni nadzor po zaprtju. Rezultati monitoringa emisij v letu 2020 so primerljivi z rezultati iz predhodnih let, kar dokazuje, da se je stanje odlagališca stabilno in da se varnostne funkcije, dosežene z okoljsko sanacijo obmocja, ohranjajo. Izpusti iz obmocja odlagališca v okolje so v okviru avtoriziranih mejnih vrednosti, njihovi vplivi na okolje pa so sprejemljivi. V letu 2020 je bil opravljen redni strokovni nadzor stanja odlagališca, vkljucno s pregledom varnostne ograje in opozorilnih oznak, dovoznih poti, drenažnih jarkov za odvod površinskih vod, stanjem prekrivke in objektov tehnicnega monitoringa (piezometri, tocke geodetske mreže, inklinometri). Izveden je bil tudi nadzor stanja prepusta pod odlagališcem Jazbec in drenažnega jaška na odlagališcu. V okviru obeh nadzorov je bilo ugotovljeno, da je stanje objektov primerno. Izvedena so bila vsa potrebna redna vzdrževalna dela. Vzdrževalna dela v letu 2020 so obsegala košnjo trave na celotni površini znotraj varovalne ograje na odlagališcu Jazbec, odstranjevanje podrasti (trava, praprot, nizko grmovje, robidovje) na notranji in zunanji strani ograje. Izvedena so bila tudi manjša popravila ograje odlagališca, cišcenje dveh vtocnih objektov in manjša popravila odvodnih jarkov za odvodnjavanje površinske vode z brežin odlagališca. Opravljeno je bilo tudi cišcenje dveh najvecjih zadrževalnikov na preusmeritvi potoka Jazbec v Brdarckovo grapo. Druga vzdrževalna dela na objektu niso bila potrebna. 2.1.4.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje Tekoce izpuste sestavljajo iztok jamske vode ter izcedne, zaledne in meteorne vode iz odlagališc Jazbec in Boršt. Zracne izpuste iz RŽV sestavljajo le emisije radona iz obeh odlagališc Jazbec in Boršt, ostalih virov radona na RŽV (jama s podkopi in prezracevalnimi jaški, drobilnica, deponija rude, predelovalni obrat) že dalj casa ni vec. Meritve izpustov po vodni prenosni poti sta v letu 2020 izvedla Institut »Jožef Stefan« (spektrometrija alfa za 226Ra, 230Th, proporcionalni beta števec za 210Pb in radiokemicna nevtronska aktivacijska analiza za 238U) in Eurofins ERICo Slovenija, Inštitut za ekološke raziskave d. o. o. (radiokemicna metoda dolocanja koncentracije 238U). Meritve zunanjega sevanja gama (TLD) in meritve koncentracije radona z detektorji sledi je izvedel ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ARAO je izvedel meritve hitrosti doze sevanja gama in meritve radonskega toka iz prekrivke odlagališca Jazbec, RŽVd. o. o. pa radonski tok iz odlagališca Boršt. Za izvajanje programa dolgorocnega monitoringa odlagališca Jazbec je od leta 2016 dalje odgovoren upravljavec odlagališca Jazbec ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke iz Ljubljane, medtem, ko odlagališce Boršt upravlja RŽV d. o. o. V septembru leta 2019 je bila s strani URSJV izdana odlocba o spremembi Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec. Sprememba se je nanašala na poglavje 14.2. Varnostnega porocila, ki na novo opredeljuje dolgorocni nadzor po zaprtju odlagališca Jazbec v dokumentu »Dopolnitev varnostnega porocila - odlagališce rudarske jalovine Jazbec rev. A-4, Poglavje 14A: Dolgorocni nadzor po zaprtju (št. 05-01-002, junij 2019)«. V odlocbi so odobrene nove avtorizirane mejne vrednosti emisij iz zaprtega odlagališca Jazbec in v iztoku jamske vode za obdobje dolgorocnega nadzora. V skladu z odlocbo o dolgorocnem nadzoru odlagališca rudarske jalovine Jazbec se je program nadzora radioaktivnosti spremenil in obseg zmanjšal. Tekocinske emisije Tekocinske emisije na RŽV so mocno odvisne od meteoroloških razmer. Vremenska postaja Boršt - Gorenja vas na platoju pod odlagališcem Boršt je delovala od zacetka leta 2005 do avgusta 2020. V letu 2019 se je zaradi prenehanja služnostne pogodbe za zemljišce, na katerem je vremenska postaja stala, pricela priprava nove lokacije. Nova lokacija postaje z novo opremo je na SV stabilnem delu zgornje etaže odlagališca Boršt. Lokaciji obeh vremenskih postaj se po višini razlikujeta za 29 m, po horizontali pa 170 m. V preizkusnem obdobju sta delovali obe postaji, pri cem podatki o izmerjenih kolicinah padavin na obeh vremenskih postajah lepo sovpadajo, hitrost vetra pa je zaradi odprtosti lokacije na novi postaji rahlo (10-15 %) povecana. Skupna letna kolicina padavin, izmerjena na obeh vremenskih postajah je bila 1.659 mm (v letu 2019 1.596 mm). Kolicina padavin v letu 2020 je bila v okviru povprecne vrednosti v obdobju 2005-2020. Najvec padavin je padlo v mesecu decembru. Maksimalne dnevne padavine, izmerjene na avtomatski postaji na Borštu, so bile dne 25. 09. 2020, in sicer 102 mm/dan, kar je skladno s povprecjem v prehodnem petletnem obdobju (97 mm/dan). Po celoletni kolicini padavin je bilo leto 2020 med normalno namocenimi in brez ekstremnih dnevnih padavin. Na odlagališcu Jazbec odvoda zalednih voda in meteornih voda z odlagališca dobro delujeta. Iztok izcednih voda odlagališca je odvisen od kolicine, razporeditve in trajanja padavin v dolocenem casu, intenzivnosti padavin, temperature zraka in zmrznjenosti tal. V casu mokrih obdobij se koncentracije v izcedni vodi zmanjšajo, pretoki narastejo, v sušnem obdobju pa je obratno. Na odlagališcu Boršt so izcedne vode odlagališca ter površinske meteorne vode skupaj z iztokom voda drenažnega rova speljane v zahodni Boršt potok, ki prispeva še zaledne tekoce vode. Pod platojem ob vstopu v drenažni rov se nahaja merilno mesto Boršt potok glavni. Na merilnem mestu se izvaja vzorcenje in meritve pretoka izcednih voda odlagališca, meteornih voda s površine odlagališca in zalednih tekocih voda. Merilno mesto ima merilnik nivoja preliva, ima pa tudi poseben sistem za obcasno spušcanje sedimentov, ki jih hudourniški potok iz naravnega okolja pri vecjem deževju prinese na merilno mesto. Avtomatsko merjenje pretokov z beleženjem meritev v spominsko enoto je urejeno na vseh merilnih mestih na obmocju odlagališca, razen na potoku Todrašcica. V letu 2020 je bilo v uporabi 7 vzorcevalno-merilnih mest za vzorcenje vode. Povprecna koncentracija in skupna masa raztopljenega U3O8 ter koncentracija in skupna aktivnost 226Ra na MM BPG bile podobne znacilnimi vrednostni iz prejšnjih let in manjše od avtoriziranih mejnih vrednosti za 226Ra (preglednica 9). Preglednica 9: Koncentracija in skupna letna kolicina U3O8 in aktivnosti 226Ra v tekocih emisijah iz odlagališca Boršt (Boršt potok glavni) Radionuklid Povprecna Skupna AMV Delež od AMV 226Ra 9,8 Bq/m3 60 Bq/m3 16,3 3,1 MBq 50 MBq 6,2 U3O8 68 µg/L - - 21,5 kg - - * napake meritev niso podane V letu 2020 so bili izmerjeni nivoji talne vode v piezometrih na odlagališcu Jazbec nekoliko nižji od nivojev v prejšnjem letu, vendar v okvirju pricakovanih in že zabeleženih vrednosti. Pretoki iz propusta pod odlagališcem pa so bili v letu 2020 za približno 2 % manjši kot v letu 2019. Preglednica 10 podaja pregled avtoriziranih mejnih vrednosti aktivnosti v tekocinskih izpustih vezanih na odlagališce Jazbec, ki so bile v letu 2019 odobrene s spremembo varnostnega porocila. Izvedene meritve, kljub temu da so bile enkratne, zagotavljajo spremljanje stanja odlagališca v obdobju dolgorocnega nadzora. Preglednica 10: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2020 Parameter Radionuklid Specificna AMV (Bq/m3) Delež od AMV Jazbec Izcedna voda 238U 5145* 9000 57,2 226Ra 71±6 100 71 230Th 0,09±0,03 5 1,8 210Pb 16±1 50 32 Iztok jamske vode 238U 1943* 5000 38,8 226Ra 49±4 100 48,8 230Th 0,1±0,02 5 2 210Pb 12±1 50 23,6 * ni podana napaka meritve Plinaste emisije Plinaste emisije nastajajo zaradi izhajanja 222Rn, najvec iz odlagališc Jazbec in Boršt. V casu zapiranja rudnika je RŽV d. o. o. izvedel vec del z namenom zmanjšanja emisij radona. Preglednica 11 podaja kratek povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona. Preglednica 11: Povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona na obeh odlagališcih Odlagališce Jazbec Odlagališce Boršt V obdobju 2000-2006 je bila v propust odlagališca Jazbec vgrajena zracna zadelka. Vgradnja koncne prekrivke v letu 2008, pokritih 50 % celotne površine odlagališca Boršt. V letu 2008 so bila v propustu odlagališca Jazbec vgrajena kovinska vrata s sifonom za odvod izcednih voda iz propusta v kanal Jazbec. V letu 2009 je s prekrivko pokrito celotno odlagališce Boršt. V 2000 so odstranili nasutje jamske jalovine z neprekritih površin platoja P-10, kar ima od leta 2000 dalje za posledico manjše prispevke radona v okolje iz teh površin. Z vgrajevanjem prekrivne plasti se je ekshalacija radona na odlagališcu Boršt zmanjšala na povprecno vrednost 0,04 ± 0,02 Bq/m2.s (povprecje vrednosti za obdobje 2012-2018). V letu 2003 je bila nazaj v jamo odpeljana uranova ruda, ki se je nahajala na platoju nad nekdanjo drobilnico. V letu 2007 sta bili preoblikovani JZ brežina in zgornja etaža odlagališca Jazbec, izdelovanje prekrivne plasti in zatravitev (60 % pokritje površine). V letu 2008 prekrito celotno odlagališce Jazbec. S tem se je ekshalacija radona na površini odlagališce iz vrednosti 0,5 – 1,0 Bq/m2s zmanjšala na nivo naravnega ozadja (okoli 0,03 Bq/m2s, povprecje vrednosti 2012-2017). Povprecna vrednost ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt za obdobje 2012-2020 je prikazana v preglednici 12. V 2012 je meritve izvajala pooblašcena organizacija za meritve koncentracij radona. V letih 2013-2016 je meritve izvedel RŽV d. o. o., od leta 2017 dalje pa za vsako odlagališce upravljalec objekta, torej za odlagališce Boršt RŽV d. o. o. in za odlagališce Jazbec ARAO. Preglednica 12: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt v Bq/m2s Leto Odlagališce Jazbec Odlagališce Boršt Zimsko obdobje Letno obdobje Zimsko obdobje*** Letno obdobje**** 2012 Ni izvedeno* 0,025 Ni izvedeno* 0,037 2013 0,034 0,028 0,030 0,080 2014 Ni izvedeno 0,022 0,031 0,024 2015 Ni izvedeno 0,063 0,042 0,054 2016 Ni izvedeno Ni izvedeno Ni izvedeno 0,059 2017 Ni izvedeno 0,019 0,024 0,051 2018 Ni izvedeno 0,021 0,037 0,062 2019 Ni v programu 0,016** 0,044 0,050 2020 0,012*** 0,034 0,061 * razmocenost terena ** datum meritev: 12. 9. in 14.10. 2019 *** v programu le ena meritev, izvedena novembra Na izhajanje radona iz tal imajo velik vpliv vremenske razmere, tako da so v zadnjih letih spremembe predvsem posledica meteoroloških znacilnosti posameznega leta. V primeru suhega in toplega vremena se zemlja izsuši, naredijo se razpoke, iz katerih izhaja radon oziroma ekshalacija radona je v takšnem vremenu vecja. V letu 2014 je bilo veliko padavin z nižjimi poletnimi temperaturami, zato se ocenjuje, da je bilo izhajanje radona iz zemlje v letu 2014 manj. Je pa pri meritvah ekshalacije pomembno kdaj se jih izvaja (zelo suho obdobje ali razmocen teren), koliko casa traja meritev (eno uro ali vec dni) in ne nazadnje od lokacije meritev, tako da je za primerljivost meritev zelo pomembno pridobiti vse relevantne informacije. Povprecna vrednost radonskega toka iz površine odlagališca Boršt je bila v letu 2020 0,048 Bq/m2s in iz odlagališca Jazbec 0,012 Bq/m2s. Izmerjene vrednosti ekshalacije radona so podobne rezultatom iz preteklih let, vrednost za odlagališce Boršt pa je nekajkrat manjša od avtorizirane mejne vrednosti za ekshalacijo radona iz površine odlagališca (0,7 Bq/m2s). Do leta 2019 je veljala avtorizirana mejna vrednost 0,1 Bq/m2s za odlagališce Jazbec, ki je odpravljena z odlocbo URSJV o dolgorocnem nadzoru odlagališca Jazbec. Mejna vrednost je odpravljena, ker upravljavci odlagališca nimajo direktnega vpliva in možnosti da kratkorocno zmanjšajo radonski tok, meritve pa so še zmeraj v programu saj so pomembne za spremljanje stanja prekrivke. Vir: [34], [35] 2.1.4.6 Inšpekcijski nadzor V letu 2020 je bil izveden en inšpekcijski pregled Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d. o. o., ki je bil namenjen izvajanju radiološkega monitoringa, povezanega z odlagališcem hidrometalurške jalovine Boršt. Podrobnosti pregleda so v poglavju 3.3.2.3. 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju Podrocje uporabe virov sevanja ureja ZVISJV-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Kljucni dokument pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je ocena varstva pred sevanji. Za pregled ocen in izdajo dovoljenj za podrocje industrije in ostalih dejavnosti je pristojna URSJV. Leta 2020 je bilo izdanih 42 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 15 izpiskov iz registra sevalnih dejavnosti, 34 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 76 izpiskov iz registra virov sevanja, 9 potrdil izvajalcem sevalne dejavnosti, ki so tuje pravne osebe, ena odlocba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, tri odlocbe o zapecatenju rentgenske naprave in ena odlocba o odpecatenju rentgenske naprave. URSJV je v letu 2020 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije s podrocja upravnega nadzora in uporabe virov sevanj so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko Sevalnih novic, ki jih URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Do konca leta 2020 je bilo izdanih 53 številk, od tega dve številki leta 2020. Iz registra virov sevanja je razvidno, da je bilo ob koncu leta 2020 v uporabi 392 rentgenskih naprav pri 196 organizacijah in 740 virov sevanja z radionuklidom pri 71 organizacijah. Pri 15 uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 26 virov sevanja z radionuklidom, ki bodo predani izvajalcu obvezne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Med njimi je sedem vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in ne bodo predani izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ampak bodo po potrebi ponovno uporabljeni. Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 103. Graf prikazuje procentualno uporabo rentgentskih naprav glede na namen in nacin uporabe Slika 103: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe Uporaba virov sevanja glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 104. Graf prikazuje procentualno uporabo virov sevanja glede na namen in nacin uporabe Slika 104: Uporaba virov sevanja glede na namen in nacin uporabe Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja, so prikazani na sliki 105, kjer so pod oznako »ostali radionuklidi« zajeti: 252Cf, 244Cm, 243Am, 237Np, 232Th, 230Th, 226Ra, 231Pa, 210Pb, 152Eu, 139Ce, 134Cs, 133Ba, 133Xe, 129I, 125I, 109Cd, 75Se, 65Zn, 58Co, 55Fe, 36Cl, 22Na, 14C in 3H. Graf prikazuje procentualno razdelitev radionuklidov, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja Slika 105: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja Posebno skupino virov sevanja predstavljajo ionizacijski javljalniki požara (JAP), ki vsebujejo radionuklid 241Am. Ob koncu leta 2020 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 20.067 JAP v uporabi pri 246 organizacijah. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 215 JAP, od tega 105 JAP pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo vzdrževanja, montaže in demontaže JAP. V zadnjih letih se je povecala pogostost oddajanja starih JAP v CSRAO. ARAO je v mesecu oktobru v Nemcijo, v podjetje Gamma Service Group GmbH odpeljal 1.039 kosov nerazstavljenih JAP iz CSRAO. Ob koncu leta 2020 je imelo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za vzdrževanje in druga podobna dela, ki se jih izvaja na JAP, 10 podjetij. Seznam podjetij je objavljen na spletni strani URSJV. 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih Leta 2004 sta bila v skladu z ZVISJV vzpostavljena register sevalnih dejavnosti in register virov sevanja, ki ju URSJV vodi kot javno knjigo. Leta 2005 je bil vzpostavljen tudi register sevalnih in jedrskih objektov. Vsi registri so izdelani v sklopu intranetnega portala InfoURSJV, ki združuje vec podatkovnih zbirk, ki so kljucne za uspešno in ucinkovito delovanje URSJV. URSJV je za vzpostavitev intranetnega portala InfoURSJV leta 2006 prejela priznanje »DOBRA PRAKSA«, ki ga je podelilo Ministrstvo za javno upravo. Za ucinkovit nadzor nad viri sevanj sta kljucnega pomena tudi redno vzdrževanje in posodabljanje registrov. Zaradi povecanega števila evidentiranih virov sevanj in zastarele programske opreme postaja obstojeci sistem vse manj ucinkovit, zato je URSJV zacela razvijati skupaj z zunanjim izvajalcem nov informacijski sitem, ki bo vkljuceval tudi registre sevalni dejavnosti, virov sevanj, jedrske in sevalne objekte, centralno evidenco CERAO in zbirko doz, prejetih prijetih pri izvajanju sevalnih dejavnosti. Informacijski sistem se bo v letu 2021 zacel uporabljati. 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti Register sevalnih dejavnosti obsega evidenco o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezano zbirko listin. Evidence vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa naziv in sedež podjetja ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti, prijavitelja ali uporabnika vira sevanja, opis sevalne dejavnosti ali vira sevanja, pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja ter podatke o geografski lokaciji vira sevanja. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih dejavnosti, sestavljajo listine o priglasitvi namere in o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali registracije sevalne dejavnosti. Prednost portala InfoURSJV je tudi možnost razlicnega prikaza podatkov. V registru sevalnih dejavnosti je možnost prikaza organizacij, ki izvajajo sevalno dejavnost, katerim je ali bo v kratkem poteklo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali pa npr. prikaz organizacij, ki uporabljajo ionizacijske javljalnike požara. Sodelavci URSJV si s preprostim ukazom lahko pomagajo pri pripravi seznamov organizacij, ki jim želi poslati razlicne okrožnice ali ce želi obvestiti stranke o poteku njihovih dovoljenj. Na sliki 106 je prikazan register sevalnih dejavnosti s prikazom sevalnih dejavnosti, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Na sliki je predstavljen izgled registra sevalnih dejavnosti Slika 106: Register sevalnih dejavnosti 2.2.1.3 Register virov sevanja Register virov sevanja obsega evidenco o priglašenih virih sevanja in virih sevanja, za katere je bilo izdano potrdilo o vpisu v register oziroma izpisek iz registra ali dovoljenje za uporabo in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register virov sevanja, sestavljajo listine o izdaji dovoljenja za uporabo vira sevanja. Izdelani register virov sevanja je neposredno podrejen registru sevalnih dejavnosti, saj se vire sevanja dodaja le k obstojecim sevalnim dejavnostim iz registra. Tudi v tem registru je možnost razlicnega prikaza podatkov, npr. prikaz organizacij, ki imajo visokoaktivne vire sevanja, prikaz virov sevanja, ki so bili predani v CSRAO, prikaz virov sevanja, ki vsebujejo npr. radionuklid 63Ni itd. Na sliki 107 je prikazan register virov sevanja s prikazom tistih virov sevanja, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Na sliki je predstavljen izgled registra virov sevanja Slika 107: Register virov sevanja 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov Register sevalnih in jedrskih objektov sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status sevalnega ali jedrskega objekta in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih in jedrskih objektov, sestavljajo listine o izdaji odlocbe o statusu sevalnega objekta ali jedrskega objekta, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski ali sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta. V letu 2013 je bil v register dodan še vpis o objektu državne infrastrukture, katerega status je pridobil eden od sevalnih objektov ter leta 2017 še manj pomemben sevalni objekt. Na sliki 108 je prikazan register sevalnih in jedrskih objektov znotraj intranetnega portala InfoURSJV. Na sliki je predstavljen izgled registra sevalnih in jedrskih objektov Slika 108: Register sevalnih in jedrskih objektov 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu URSJV v skladu z dolocili ZVISJV-1 vodi Centralno evidenco o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu (CERAO). Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (Ur. l. RS, št. 49/06 in 76/17 – ZVISJV-1) podrobneje doloca, kako je potrebno voditi CERAO in katere podatke je potrebno porocati. Na sliki 109 so predstavljeni zahtevani podatki za posamezen paket RAO. V CERAO je vsaka embalaža RAO ali element IG definiran kot paket. Imetniki RAO in IG so dolžni vsako leto do konca februarja porocati v predpisanem formatu podatke, iz katerih so razvidni lokacija, vrsta in inventar RAO in IG. Tako mora vsak porocati o koncnem stanju na zadnji dan tekocega leta in o spremembah, ki so bile opravljene na posameznih paketih. Spremembe zajemajo tako spremembo lokacije kot tudi kakršnokoli obdelavo paketa, npr. superkompaktiranje, sortiranje itd. V CERAO morata porocati tako ARAO kot tudi NEK. NEK poroca stanje v skladišcu radioaktivnih odpadkov in tudi stanje IG. Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket Slika 109: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket 2.2.1.6 Manj pomembni sevalni objekti Na obmocju poslovne cone Komenda se nahaja »Poslovno proizvodno skladišcni objekt STERIS«, v katerem izvajajo sterilizacijo medicinske opreme s pomocjo dveh linearnih pospeševalnikov moci, od katerih ima vsak energijo 10 MeV. Objekt upravlja podjetje STERIS AST, storitve v zdravstvu, d. o. o., ki spada pod podjetje SYNERGY HEALTH HOLDINGS LIMITED iz Velike Britanije. Linearni pospeševalnik v Luki Koper za pregled vsebine transportnih vsebnikov je status manj pomembnega sevalnega objekta pridobil jeseni 2020, ko so se odlocili in star pospeševalnik zamenjali z novim. Linearni pospeševalnik upravlja Ministrstvo za finance, Financna uprava Republike Slovenije. Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo plošcadi v izmeri 6,8 x 39 m in debeline 0,7 m na kateri stoji nov linearni pospeševalnik . Pospeševalnik omogoca energije do 6 MeV. 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi je v Republiki Sloveniji urejen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga (ZPNB; Uradni list RS, št. 33/06-UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15). ZVISJV-1 pa obravnava prevažanje radioaktivnih in jedrskih snovi kot sevalno dejavnost. Na osnovi ZPNB se za prevoz nevarnega blaga uporabljajo še pravni akti, ki vkljucujejo mednarodne pogodbe in sporazume. Mednarodne pogodbe na podrocju radioaktivnih snovi vkljucujejo priporocila MAAE. Ta je izdala priporocila »Predpisi za varen prevoz radioaktivnih snovi«, SSR-6, v letu 2018 izdana revizija 1. ZPNB je že pred leti uvedel tudi pojem varnostnega svetovalca. Naloge varnostnega svetovalca so neposredno dolocene v Sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR - Accord relatif au transport international des marchandises Dangereuses par Route) v razdelku 1.8.3.3 in v Pravilniku o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 88/00). V skladu s prilogo A k ADR je potrebno pridobiti dovoljenje za tiste tovorke, ki so doloceni v razdelku 5.1.5.5. Prevozi v Sloveniji se vecinoma izvajajo zaradi dostave virov ionizirajocih sevanj na mesto uporabe v medicini, industriji in raziskavah ter prevzema in skladišcenja izrabljenih radioaktivnih virov v CSRAO. V marcu 2020 je bil opravljen tudi prevoz – tranzit radioaktivnih snovi s pomembno aktivnostjo (60Co; tovorek vrste B(U); iz Grcije kot izvorne države, tudi preko Slovenije do Belgije in nato v Kanado kot državo prejemnico). URSJV v letu 2020 ni izdala nobenega dovoljenja za prevoz radioaktivnih snovi po ZPNB. V letu 2020 (predvsem zaradi situacije s covid-19) ni bilo letnega sestanka deležnikov o varnem prevozu radioaktivnih in jedrskih snovi. URSJV je za pomlad 2020 nacrtovala kratek seminar, namenjen predvsem prevoznikom radioaktivnih snovi po Sloveniji (ki je ravno tako odpadel oziroma bil prestavljen). Do dolocene stopnje so bile za prenos informacij o prevozu izkorišcene Sevalne novice, ki jih obdobno izdaja URSJV. Kot vsako leto so se na temo prevoz (oziroma prevažanje) obrnile na URSJV dokaj številne organizacije – tudi tuje – pri cemer se je poskušalo podati konkretne odgovore za lažje izvajanje omenjene dejavnosti, vkljucno z izpolnjevanjem zahtev iz predpisov (ZVISJV-1/ZPNB). URSJV je bila zlasti od sredine leta 2020 vkljucena v pregled sprememb ADR, ki bodo v zacetku leta 2021 objavljene v Uradnem listu RS (na podrocju prevoza radioaktivnih snovi so dolocene spremembe, predvsem navezujoc se na zgoraj omenjeno revizijo dokumenta SSR-6). Poleg dovoljenj za prevoz nevarnega blaga, ZPNB ureja tudi odobritev embalaže za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. Razen industrijskih tovorkov, o cemer je vec napisanega v prejšnjih letnih porocilih, Slovenija ne proizvaja drugih zahtevnejših vrst embalaže za prevoz radioaktivnih ali jedrskih snovi. Kljub temu je za doloceno vrsto embalaže npr. embalaže za prevoz cepljivih snovi potrebna odobritev s strani vsake posamezne države prevoza. Embalažo za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi po ZPNB odobri URSJV. URSJV v letu 2020 ni izdala nobene odobritve embalaže za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. Je pa URSJV decembra 2020 izdala slovenskemu podjetju povzetek zahtev oziroma pregled izhodišc za odobritev embalaže glede nakazanih možnosti izdelave embalaže za tovorke vrste B(U) – namenjenih prevozu vecjih kolicin radioaktivnih snovi. Kot je omenjeno zgoraj je v ZVISJV-1 in podrobneje še v Uredbi o sevalnih dejavnostih (UV1, Ur. l. RS, št. 19/18) obravnavano prevažanje radioaktivnih in jedrskih snovi kot sevalna dejavnost. Za prevažanje radioaktivnih snovi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ni potrebno, ce gre za radioaktivne snovi, katerih aktivnost ne presega aktivnosti za nevarne vire sevanja kategorije 2. Za prevažanje jedrskih snovi so v UV1 podane mejne vrednosti kolicin, pod katerimi dovoljenje za prevažanje jedrskih snovi prav tako ni vec potrebno. Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti – prevažanje radioaktivnih snovi za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu izda URSVS. Ta je v letu 2020 izdala eno potrdilo, da je dovoljenje za prevoz radioaktivnih snovi v zdravstvu in veterinarstvu, ki ga je izdal upravni organ države clanice EU, enakovreden dovoljenju po slovenskih predpisih. 2.2.3 Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi so v Republiki Sloveniji urejeni s sledecimi pravnimi akti: - Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1; Ur. l. RS, št. 76/17 in 26/19), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju jedrskih in radioaktivnih snovi (Ur. l. RS, št. 75/08, 41/14 in 76/17 - ZVISJV-1), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (Ur. l. RS, št. 22/09 in 76/17 - ZVISJV-1) in - Uredbo Sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 08. 06. 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. URSJV izdaja dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi v skladu s prvim odstavkom 126. clena ZVISJV-1, razen za uvoz/vnos in izvoz/iznos radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje Ministrstvo za zdravje – URSVS. Poleg tega URSJV izdaja tudi dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Leta 2020 je URSJV izdala dve dovoljenji za veckratni uvoz radioaktivnih snovi, eno dovoljenje za veckratni uvoz in izvoz radioaktivnih snovi, eno dovoljenje za veckratni vnos in iznos radioaktivnih snovi, dve dovoljenji za uvoz jedrskih snovi, in sicer jedrskega goriva za NEK in fisijskih celic za IJS ter eno dovoljenje za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo. URSJV je v letu 2020 izdala tudi eno dovoljenje za iznos radioaktivnih odpadkov na obdelavo na Švedsko in eno soglasje za vnos sekundarnih radioaktivnih odpadkov, ki so bili v letih poprej poslani na obdelavo na Švedsko. URSVS v letu 2020 ni izdala nobenega dovoljenje za izvoz radioaktivnih snovi v državo, ki ni clanica EU. V Republiki Sloveniji je vnos in iznos radioaktivnih snovi (zaprti in drugi ustrezni viri) iz EU urejen s pravnimi akti EU, in sicer z Uredbo sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 08. 06. 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. V skladu z omenjeno uredbo mora pošiljatelj zaprtih virov sevanja, ki namerava odposlati pošiljko takih virov ali se dogovoriti za odpremo take pošiljke, pridobiti predhodno pisno izjavo prejemnika radioaktivnih snovi. Izjava izkazuje, da prejemnik v državi clanici, v katero je pošiljka namenjena, izpolnjuje vsa veljavna dolocila iz 3. clena Direktive 96/29/EURATOM in vse ustrezne nacionalne pogoje za varno skladišcenje, uporabo ali odlaganje take vrste virov. V ta namen mora prejemnik radioaktivnih snovi pripraviti izjavo na vnaprej dolocenem obrazcu, ki je sestavni del Uredbe in ki ga mora potrditi še upravni organ države prejemnice radioaktivnih snovi. Izjava se lahko nanaša tudi na vec kot eno pošiljko in na obdobje najvec treh let. Na osnovi uredbe je URSJV potrdila 21 izjav prejemnikov in URSVS 21 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 32 radionuklidov. Po uvozu/vnosu, izvozu/iznosu ter tranzitu jedrskih in radioaktivnih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je potrebno upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje porocati: - v 15 dneh po poteku meseca, v katerem je bil izveden uvoz/vnos, izvoz/iznos ali tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo, - v 21 dneh po preteku vsakega trimesecja o uvozih/vnosih in izvozih/iznosih radioaktivnih snovi, izvedenih v preteklem trimesecju in - v 15 dneh po prispetju pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na namembni kraj. URSJV je o uvozih in izvozih, ki se izvedejo na podlagi dovoljenja URSJV, redno obvešcena. Pri pošiljanju virov sevanja med državami clanicami pa je opaziti nespoštovanje 6. clena Uredbe Sveta, ki dobavitelje radioaktivnih virov sevanja zavezuje k porocanju o izvedenih pošiljkah. Na osnovi porocil o opravljenih uvozih/izvozih/iznosih ter porocil dobaviteljev virov sevanja, ki jih je prejela URSJV v letu 2020 so bili uvoženi/vneseni ter izvoženi/izneseni viri sevanja za naslednje organizacije: - Institut »Jožef Stefan« (vnos vira sevanja 137Cs z aktivnostjo 370 GBq in vnos vira sevanja 60Co z aktivnostjo 370 MBq), - Knauf Insulation d. o. o. (vnos vira sevanja 137Cs z aktivnostjo 3700 MBq), - IMP NDT d. o. o. (vnos petih virov sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 11,66 TBq), - M&K Laboratory d. o. o. (vnos treh virov sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 5,16 TBq), - QTechna d. o. o. (vnos dveh virov sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 4,96 TBq), - SIJ Ravne Systems d. o. o. (vnos dveh virov sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 4,42 TBq), - Zarja Elektronika d. o. o. (iznos 34 virov 241Am s skupno aktivnostjo okoli 1,13 MBq, vracilo ionizacijskih javljalnikov požara dobavitelju) in - Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. (uvoz mešanic radionuklidov skupne aktivnosti okoli 16 MBq z vsebnostjo radionuklidov 133Xe, 127Xe 85Kr, 241Am, 137Cs, 60Co 141Ce, 59Fe, 134Cs in drugimi, ter uvoz/izvoz in vnos/iznos površinsko kontaminirane opreme in orodja, ki so jo uporabljali tuji izvajalci pri delu v NEK). Na osnovi podatkov iz prejetih vlog za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ali izvajanje sevalne dejavnosti so bili v lanskem letu vneseni/uvoženi še viri sevanja za naslednje organizacije: - Institut »Jožef Stefan« (dva vira sevanja 241Am s skupno aktivnostjo 5,93 MBq , 125I z aktivnostjo 74 MBq, trije viri sevanja 109Cd z aktivnostjo 370 MBq, vir sevanja 22Na z aktivnostjo 37 MBq), - Salonit Anhovo d. d. (vir sevanja 252Cf z aktivnostjo 400 MBq), - Javno podjetje vodovod kanalizacija Snaga d. o. o. (vir sevanja 63Ni z aktivnostjo 370 MBq) - QTechna d. o. o. (štirje viri sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 20,16 TBq, en vir sevanja 75Se z aktivnostjo 2,716 TBq in vsebnik z osiromašenim uranom 235/238U mase 15,6 kg), - IMP NDT d. o. o. (vir sevanja 75Se z aktivnostjo 3,1783 TBq), - IMP LAB d. o. o. (vir sevanja 192Ir z aktivnostjo 2,45 TBq), - Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano (pet virov sevanja 63Ni s posamicno aktivnostjo 555 MBq) Podjetja, ki izvajajo industrijsko radiografijo z viri sevanja, so v letu 2020 v države EU iznesle 19 virov sevanja z radionuklidom 192Ir s skupno zacetno aktivnostjo okoli 49 TBq ter štiri vire sevanja z radionuklidom 75Se s skupno zacetno aktivnostjo okoli 11 TBq. ARAO je v letu 2020 izvedel eno pošiljko s skupaj 1.039 kosi ionizacijskih javljalnikov požara z radionuklidom 241Am nemškemu podjetju Gamma - Service Recycling na nadaljnjo obdelavo in reciklažo. Z omenjenim iznosom se nadaljuje praksa, odkar velja ZVISJV-1, pri katerih se je uporabila možnost predaje že uskladišcenih odpadkov v CSRAO v predelavo imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. URSJV je v letu 2020 pripravila in Evropski Komisiji posredoval porocilo o izvajanju Direktive Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. 11. 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva za obdobje od leta 2018 do leta 2020. 2.2.4 Ukrepi varovanja virov sevanja Opis ukrepov varovanja za visokoaktivne vire sevanja je zahtevan pri predložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. V Sloveniji je vec organizacij, ki uporabljajo predvsem 192Ir pa tudi 75Se v industrijski radiografiji; oba radionuklida dosegata ob nabavi in v prvem delu uporabe kriterij za visokoaktivni vir sevanja. Ostalih radionuklidov je bistveno manj, uporabljajo se v jedrskih objektih ter v nekaterih drugih dejavnostih. Trenutno skupno število visokoaktivnih virov sevanja v Sloveniji, ki so v uporabi (izven dejavnosti medicine in veterine), je 23. Število je dokaj konstantno v zadnjih letih, število organizacij (»imetnikov«) prav tako (trenutno 9). Izotopi, ki se uporabljajo, so 192Ir, 75Se, 137Cs, 241Am(/Be), 90Sr in 60Co. URSJV ni ugotovila vecjih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z ukrepi varovanja v letu 2020. V zdravstvu sta sicer le dve organizaciji, ki posedujeta visokoaktivne vire sevanja (137Cs, 192Ir). Omeniti velja, da zahteve predpisov o prevozu nevarnega blaga zahtevajo za prevoz virov sevanja kategorije 1 in 2 »varnostni nacrt«. Sprememba ZVISJV iz leta 2015 se odraža na nacin, da se vzpostavlja povezava z oceno ogroženosti in posvetovanjem, ki ga predvideva ADR (1.10). Podrobnosti bodo dolocene v prihodnji reviziji podzakonskega akta s podrocja fizicnega varovanja. Ministrstvo za notranje zadeve/Policija je pripravilo v sodelovanju z URSJV splošen dokument »Ocena ogroženosti prevozov radioaktivnih snovi v cestnem prometu za leto 2020«, ki je bila odobrena v juniju 2020. URSJV je pripravila okviren spisek potencialnih prevoznikov oziroma organizatorjev prevoza radioaktivnih snovi s potencialno hudimi posledicami (tj. kategorij 1 in 2) v Sloveniji in ga posredovala Policiji; le-ta jim je nato posredovala omenjeno oceno. Naslednja revizija omenjene ocene bo predvidoma narejena v prvi polovici leta 2021. V letu 2018 je bil objavljen spremenjen Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 26/18), ki v V. poglavju podrobneje predpisuje varovanje radioaktivnih virov sevanja, pri cemer so se zacele uporabljati nove dolocbe 30. 06. 2019. 2.2.5 Inšpekcijski pregledi na podrocju sevalnih dejavnosti Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost URSJV (v nadaljevanju inšpekcija) je v letu 2020 obravnavala 57 inšpekcijskih zadev v okviru pristojnosti URSJV na podrocju sevalnih dejavnosti. To število je sicer nekoliko manjše kot število inšpekcij v preteklih letih, ne odstopa pa bistveno, kljub epidemiji z virusom covid-19 v tem letu. Inšpekcija je tudi sledila izkušnjam v mednarodnem okolju, predvsem MAAE, pri izvajanju inšpekcijskega nadzora v razmerah epidemije. Zaradi epidemije je bil program nadzora prilagojen razmeram in sicer tako, da je inšpekcijski nadzor potekal predvsem pri zavezancih, ki izvajajo visoko tvegano sevalne dejavnosti, kot sta industrijska radiografija in ravnanje z visoko aktivnimi viri sevanj v laboratorijih. Slika 110 prikazuje takšno dejavnost in sicer menjavo visoko aktivnega vira 137Cs z aktivnostjo 355 GBq s prenosnega vsebnika, vidnega na vozicku, z manipulatorjem na koncno pozicijo v laboratoriju IJS. Slika je nastala med pripravo delovne skupine na izvedbo te menjave. Menjava visoko aktivnega vira 137Cs z aktivnostjo 355 GBq iz prenosnega vsebnika, vidnega na vozicku, z manipulatorjem na koncno pozicijo v laboratoriju IJS. Slika je nastala med pripravo delovne skupine na izvedbo te menjave. Slika 110: Menjava visoko aktivnega vira 137Cs z aktivnostjo 355 GBq iz prenosnega vsebnika, vidnega na vozicku, z manipulatorjem na koncno pozicijo v laboratoriju IJS. Slika je nastala med pripravo delovne skupine na izvedbo te menjave. (Foto: IJS) V spremenjenem inšpekcijskem programu, ki torej upošteva stopenjski pristop, so inšpektorji prednostno obravnavali tudi dejavnosti, pri katerih je bil podan sum, da lahko pride do izgube nadzora nad viri sevanj ali do nepravilnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Zaradi epidemije je inšpekcija uvedla tudi uporabo video-konferencnih sistemov pri izvedbi inšpekcij ali dela inšpekcij. Pri takšni izvedbi nadzora je bilo potrebno premagati zacetne zadrege pri digitalizaciji poslovanja in uporabi racunalniških aplikacij. Poleg izvajanja inšpekcijskih nadzorov, je inšpekcija zaradi epidemije v telefonskih razgovorih pri nekaterih zavezancih preverjala ukrepe, kot na primer kadrovsko zasedbo delavcev, ki uporabljajo vire sevanja, izvajanje uporabe in shranjevanja virov sevanja in obdobno preverjanje njihovih shramb. Tudi sicer je inšpekcija sistematicno na pregledih obravnavala vpliv epidemije na izvajanje sevalne dejavnosti. Ukrepi, ki zagotavljajo varno delo, so namrec odvisni tako od uporabnikov teh virov kot tudi od drugih deležnikov, kot so pooblašcene organizacije, ki izvajajo izobraževanje in od ARAO. Inšpekcija ni ugotovila vecjih težav pri zagotavljanju ukrepov. Konec leta 2020 so inšpektorji URSJV v skladu z novo zakonodajo izvajali, tudi nadzor nad ukrepi, ki so bili povezani z epidemijo in sicer pri zavezancih, katerih dejavnost je sicer predmet inšpekcijskega nadzora URSJV. Takšnih, posebej usmerjenih nadzorov, je bilo 7. V letu 2020 se je inšpekcijski nadzor izvajal na podrocju industrijske uporabe virov sevanj ter uporabe virov sevanj pri raziskavah, izobraževanju, pri vzdrževanju, umerjanju in pri drugih podobnih delih na virih sevanja. Inšpekcija je obravnavala izvajanje sevalnih dejavnosti in izvajanje aktivnosti pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, vkljucno z intervencijami, pri skupno 44 pravnih osebah. Pri nekaterih zavezancih je inšpekcijski nadzor potekal veckrat. Med temi zavezanci sta tudi ARAO in RŽV. Podrobnosti teh inšpekcijskih pregledov so navedene v poglavjih 2.1.3.4 in 2.1.4.6. Aktivnost inšpekcije v letu 2020, ki je tudi predstavljena na sliki 111, zajema: - 43 rednih inšpekcijskih pregledov, - 1 izredni inšpekcijski pregled in - 13 intervencij. 43 1 13 redni inšpekcijski pregledi izredni inšpekcijski pregledi intervencije Slika 111: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2020 na podrocju sevalnih dejavnosti Intervencije povezane z neustreznim ravnanjem z viri sevanj ali sumom, da gre za takšno ravnanje, so podrobno opisane v poglavju 2.2.5.2. 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti V letu 2020 je inšpekcija izvedla 43 rednih in 1 izredni inšpekcijski pregled pri 44 izvajalcih sevalnih dejavnosti in v podjetjih, katerih poslovna dejavnost je povezana s sekundarnimi kovinskimi surovinami. Pri nekaterih izvajalcih sevalne dejavnosti je bil inšpekcijski pregled izveden veckrat. Seznam podjetij oziroma ustanov, pri katerih je bil izveden inšpekcijski pregled, obsega: - RUDNIK ŽIROVSKI VRH, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o., - STERIS AST, storitve v zdravstvu, d. o. o., - LJUBLJANSKE MLEKARNE, mlekarska industrija, d. o. o., - INSTITUT »JOŽEF STEFAN«, - INSTITUT ZA VARILSTVO d. o. o., - IMP NDT, podjetje za neporušitvene preiskave materialov d. o. o., - PANVITA, MESNA INDUSTRIJA RADGONA d. d., - POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR, - BAY INVEST, nepremicnine, d. o. o., - DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d. d.. , - INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE, d. o. o., - FOOD.com 2 d. o. o. Družba za trgovino, zastopanje in storitve d. o. o., - IMP LABORATORIJ, meritve in kontrola v energetskem strojništvu d. o. o., - MELITA ZUPANEC - NOSILKA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI, - RENTGEN V. KONTROLA VARJENJA, ZLATKO ŠARDI s. p., - MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR d. d., - ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, - Q TECHNA d. o. o.., - ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠCINE SLOVENIJE, Restavratorski center RS, - JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d. o. o., - SIJ ACRONI podjetje za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov d. o. o., - ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o., - ELEMENTUM - AG, trgovina s plemenitimi kovinami, d. o. o., - AGIS TECHNOLOGIES, podjetje za proizvodnjo in storitve, d. d., - SUROVINA, družba za predelavo odpadkov d. o. o., - AVTO ŠKAFAR, prodaja in servis vozil d. o. o., - INPOS, Tehnicna trgovina na debelo in drobno, d. o. o., - VELIKA PLANINA ZAKLAD NARAVE, podjetje za žicnicarstvo, gostinstvo, turizem in rekreacijo d. o. o., - DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK, d. d., - FILC tovarna filca d. o. o., - ŽLINDRA, podjetje za galvansko obdelavo in svetovanje, d. o. o., - DHL Express (Slovenia), Ltd., - UNIVERZA V LJUBLJANI, MEDICINSKA FAKULTETA, - PETROL d. d., - KEMIJSKI INŠTITUT, - AFormX, aviation technology and precision mechanics, Ltd., - SUMIDA SLOVENIJA, podjetje za proizvodnjo elektricne in elektronske opreme za motorna vozila, d. o. o., - SENSUM, sistemi z racunalniškim vidom d. o. o. in - INTRAINO GROUP, avtomatizacija in logistika, d. o. o. Zavezanci, ki so bili predmet inšpekcijskega nadzora v letu 2020, so bila podjetja, kjer so se viri uporabljali pri razlicnih sevalnih dejavnostih, kot npr. pri izvajanju industrijske radiografije, sterilizaciji medicinskega materiala z obsevanjem, v analitski radiografiji, v procesni tehniki in avtomatiki, umerjanju in drugih podobnih delih, ki se jih izvaja na virih sevanj. Izvajalci sevalnih dejavnosti uporabljajo vire sevanj, kot so: - radionuklidi 192Ir, 60Co, oziroma 75Se, ki se uporabljajo v industrijski radiografiji, - osiromašen uran v zašcitnih vsebnikih namenjenih za industrijsko radiografijo, - rentgenske naprave za industrijsko radiografijo, - linearni pospeševalniki delcev za sterilizacijsko medicinskih pripomockov, - visokoaktivni viri s 137Cs v proizvodnji ali laboratorijih, - rentgenske naprave za analitsko radiografijo, - rentgenske naprave za rentgensko radioskopijo, - rentgenske naprave za rentgensko spektrometrijo, - naprave v procesni tehniki in avtomatiki, ki vsebujejo radionuklide 85Kr, 241Am, 60Co, 90Sr, 137Cs, - 241Am, kot vir sevanja, ki se ga uporablja v ionizacijskih javljalnikih požara (JAP), - kalibracijski viri za potrebe umerjanja merilne opreme. Inšpekcija je pri izvajalcih sevalne dejavnosti tudi v letu 2020 ugotavljala, da nekateri zavezanci še vedno ne vodijo ustreznih evidenc v skladu z zahtevami zakonodaje oziroma so te evidence pomanjkljive. Popolne evidence so eden od predpogojev, da lahko podjetja varno ravnajo z viri sevanj. Z urejenimi evidencami so povezane tudi aktivnosti zavezancev, ki so potrebne, da se dovoljenja pravocasno podaljšajo oziroma izvajajo drugi ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva pred sevanji. Inšpekcija ugotavlja, da so nekateri zavezanci tudi v letu 2020 zamujali s podaljšanjem dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti oziroma s pridobivanjem dovoljenj za nove vire sevanj, predvsem za rentgenske naprave v procesni tehniki in avtomatiki in tudi za izvajanje rentgenske spektrometrije. Inšpekcija je v teh primerih prepovedala uporabo takih virov sevanj, dokler niso bila pridobljena ustrezna dovoljenja. V posameznih primerih je prihajalo do zakasnitev pri podaljševanju dovoljenj zaradi epidemije. Inšpekcija je ugotavljala, da so bile v letu 2020 še vedno ugotovljene pomanjkljivosti, kot na primer neupoštevanje navodil za varno delo z viri sevanj ter za uporabo merilnikov sevanja. Inšpekcija je tudi v letu 2020 ugotavljala, da še vedno stecaji, likvidacije oziroma prenehanje izvajanj sevalnih dejavnosti v podjetjih ogrožajo varno ravnanje z viri, predvsem rentgenskih naprav za izvajanje rentgenske spektroskopije. V primerih, ko odgovorne osebe za varstvo pred sevanji zapustijo podjetje, obstaja nevarnost, da kasneje ne bo mogoce identificirati lokacij z viri sevanj, predvsem v specificnih tehnoloških sistemih. Odgovorne osebe imajo namrec specificna znanja o virih v podjetjih. Prenehanje sevalne dejavnosti je problem predvsem v primerih, ko se izgubi dokumentacija o virih sevanj in ko viri niso ustrezno oznaceni, na primer nalepke z oznakami obledijo. Ce gre za rentgenske naprave, je identifikacija takega vira še toliko bolj zapletena, ker rentgenske naprave, ko niso vklopljene, ne oddajajo sevanja, viri pa so z lahkoto založeni. Inšpekcija je v letu 2020 posebno pozornost namenjala takšnim podjetjem. Nadzor nad izvajanjem industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj in z rentgenskimi napravami ter nad jedrskimi snovmi - vsebniki z osiromašenim uranom Kot že uvodoma omenjeno, je ta vrsta sevalne dejavnosti s povišano stopnjo tveganja bila prioritetna skrb pri nacrtovanja izvajanja inšpekcijskega nadzora v letu 2020. Zato je bil kljub epidemiji program inšpekcijskega nadzora v teh podjetij v veliki meri opravljen. Inšpekcija je v sklopu teh inšpekcij obravnavala tudi prevoz, ki mora potekati v skladu z Zakonom o prevoz nevarnega blaga. Inšpekcija ugotavlja, da se je na podlagi zahtev v zvezi z varovanjem visoko aktivnih virov sevanj, ki so bile uvedene v slovensko zakonodajo v pravilniku iz leta 2018, izboljšalo varovanje teh virov. Pri nadzoru je inšpekcija ugotovila nekatere skupne nedoslednosti v vec podjetjih. - Še vedno je pristop do gradnje namenskih prostor za izvajanje industrijske radiografije velik izziv. Ti prostori namrec omogocajo s svojo postavitvijo na lokaciji, objektom z zašcitnimi stenami in vec varnostnimi sistemi, varno delo. Inšpekcija je ugotavljala pomanjkljivosti v prostorih, v katerih se izvaja industrijska radiografija. Varnostni sistemi morajo biti tudi redno testirani in vzdrževani. V zvezi s preverjanjem delovanja stacionarnih merilnikov sevanja, je inšpekcija v letu 2020 v enem primeru zahtevala redno obdobno preverjanje ustreznosti njihovega delovanja. V enem primeru je inšpekcija podala prepoved uporabe namenskega prostora, ker niso bili namešceni vsi varnostni sistemi. Poleg tega je inšpekcija obravnavala tudi podjetje, ki na vec lokacijah v Sloveniji redno izvaja industrijsko radiografijo, ni pa na teh lokacijah uredila namenskega prostora v skladu z zahtevami zakonodaje. Inšpekcija je zahtevala ureditvene ukrepe. - Problematika starih oziroma zastarelih vsebnikov, v katerih so visoko aktivni viri sevanj, še nadalje ostaja precej pereca, saj pride, ce je tak vsebnik okvarjen, relativno hitro do obsevanja ljudi, tudi z deterministicnimi efekti. URSJV je že leta 2019 opozorila uporabnike vsebnikov, ki so bili narejeni praviloma pred desetletji in jih v nekaterih državah EU ni vec dovoljeno uporabljati, na to problematiko, torej na uporabo v industrijski radiografiji in na prevoz samih virov v takšnih vsebnikih. Tudi proizvajalci takšnih vsebnikov opozarjajo na problematiko zastarelih vsebnikov, ki ne zadošcajo ISO standardu. Zašcitnim vsebnikom dolocenega proizvajalca, ki se v Sloveniji najvec in dolgo casa uporabljajo, je potekla veljavnost certifikatov za prevoz zaprtih virov. Zato so nekatera podjetja za ta namen kupila tako imenovane certificirane površnike, v katerih prevažajo omenjene vsebnike. - Ugotovljeno je, da nekatera podjetja, ki usposabljajo za delo v industrijski radiografiji, ne prepoznajo nujnosti vpetosti ukrepov za varno delo v vsakdanje delo. Inšpekcija še posebno poudarja in zahteva, da se redno uporabljajo umerjeni rocni merilniki sevanja in ustrezni elektronski merilniki, ki delavce z zvocnim alarmom opozarjajo na prekoracene operativne meje hitrosti doze (t.i. elektronski osebni dozimetri-EOD). Inšpekcija je tudi v letu 2020 še posebej preverjala ali imajo vsi delavci, ki sicer izvajajo industrijsko radiografijo na terenu EOD. Ce temu ni bilo tako, je ukrepala. Inšpekcija je v enem primeru obravnavala težave pri rokovanju s sicer novejšim vsebnikom. In sicer delavec ni mogel pripeti zunanjega vodila z nosilcem vira, ki se je sicer nahajal v vsebniku, torej varni poziciji. Takoj je obvestil odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, opravljena je bila analiza in sprejet sklep, da podjetje ne bo vec uporabljalo tega vsebnika. Zaradi takojšnjega ukrepanja ni prišlo do prekomernega obsevanja, do cesar bi sicer prišlo, ce bi bil vir potisnjen iz vsebnika in ga ne bi mogel nato delavec povleci nazaj v vsebnik. Vir sevanja je podjetje vrnilo proizvajalcu v tujino, sam vsebnik pa je podjetje zadržalo kot razstavni eksponat. Inšpekcija je v enem primeru tudi ugotovila, da zavezanec iztrošenega vira sevanja ni vrnil proizvajalcu v tujino, kot je bilo predvideno. Inšpekcija je zahtevala vrnitev vira sevanja proizvajalcu takoj, ko bodo epidemiološke okolišcine to dovoljevale. Inšpekcija relativno redko izvede zapecatenje rentgenske naprave v industrijski radiografiji, v letu 2020 pa je prišlo do tega. Slika 112 prikazuje fotografiji rentgenske naprave, namešcene v zapecatenem namenskem zabojniku. Rentgenska naprava namešcena v namenskem zabojniku zapecaten zabojnik z rentgensko napravo Slika 112: Rentgenska naprava namešcena v namenskem zabojniku (levo), zapecaten zabojnik z rentgensko napravo (desno). (Foto: inšpekcija URSJV) Inšpekcija industrijskega sterilizatorja V letu 2020 sta bila izvedena dva inšpekcijska pregleda izvajalca sterilizacije medicinskih pripomockov. Ta sterilizacijo izvaja z dvema linearnima pospeševalnikoma delcev, ki sta namešcena vertikalno en nasproti drugemu, vmes pa po tekocem traku potujejo kartonske škatle z omenjeno opremo. Obsevanje poteka v posebej zgrajenem objektu s številnimi varnostnimi sistemi, saj doze, s katerimi je material obsevan, dosegajo nekaj deset tisoc Greyev, pri cemer pa je absorbirana doza nad 5 Grey za cloveka že lahko smrtna. - Inšpekcija je obravnavala vpliv epidemije na kadrovsko zasedbo. Obravnavala je tako obseg dela in izvajanje varnostnih ukrepov, vkljucno z vzdrževalnimi in servisnimi posegi na varnostno pomembni opremi oziroma na sistemih, ki zagotavljajo varno delovanje pospeševalnikov. - Inšpekcija je obravnavala tudi izvajanje predvidenega vzdrževanja in testiranja sistemov, ravnanje s t.i. »master« kljucema, s katerimi je mogoce upravljati s pospeševalnikoma in ravnanje z aktivirano opremo, ki nastajajo pri obratovanju. Inšpekcija je zahtevala, da se izvaja periodika vzdrževanja in testiranja v skladu za zakonodajo ter da zavezanec vodi o tem dokumentacijo. Pri tem je posebej zahtevala ustrezno preverjanje stacionarnih merilnikov hitrosti doz. Zahtevala je tudi vodenje evidence o ravnanju o omenjenimi kljuci in o ravnanju z aktiviranimi deli strojne opreme. Slika 113 prikazuje enega od linearnih pospeševalnikov delcev in shramba z aktivirano opremo, ki je nastala pri obratovanju pospeševalnikov in je bila zamenjana. Linearni pospeševalnik delcev ), shramba z aktivirano opremo, ki je nastal pri obratovanju pospeševalnikov in je bila zamenjana Slika 113: Linearni pospeševalnik delcev (levo), shramba z aktivirano opremo, ki je nastal pri obratovanju pospeševalnikov in je bila zamenjana (desno) (Foto: ZVD d. o. o. in STERIS d. o. o.) Ugotovitve pri nadzoru drugih sevalnih dejavnosti Inšpekcija je v letu 2020 izvedla inšpekcijske preglede v podjetjih, v katerih se viri sevanja uporabljajo v procesnih in drugih tehnologijah. Pri tem so bili prednostno izvedeni inšpekcijski pregledi v podjetjih, ki še niso pridobili dovoljenj. - Inšpekcija je opravila nekaj inšpekcij v podjetjih, ki delujejo v prehrambni industriji. V zadnjem casu se rentgenske naprave uvajajo v proizvodnjo v takšnih podjetjih in sicer za odkrivanje tujkov v prehrambnih izdelkih. Te rentgenske naprave, ce so pravilno instalirane in se z njimi ravna na predpisan nacin, ne predstavljajo znatnega sevalnega tveganja. Vsi delavci, ki lahko pridejo v stik s tako napravo, pa morajo biti ustrezno informirani. Slika 114 prikazuje rentgensko napravo za odkrivanje tujkov v prehrambni industriji. Rentgenska naprava za odkrivanje tujkov v prehrambni industriji Slika 114: Rentgenska naprava za odkrivanje tujkov v prehrambni industriji (Foto: inšpekcija URSJV) - Inšpekcija ugotavlja, da zavezanci velikokrat še vedno ne poznajo dovolj dobro tehnicnih specifikacij vira in opreme in zato ne upoštevajo, da se virov ne sme uporabljati v nasprotju s tehnicno dokumentacijo. Nekateri izvajalci sevalnih dejavnosti tako niso izvajali dejavnosti v skladu s pisnimi postopki za varno delo oziroma niso bili dovolj seznanjeni s temi postopki. Inšpekcija je tudi v letu 2020 v nekaterih primerih zahtevala revizije oziroma izdelavo novih postopkov za varno delo, ki morajo odražati dejansko stanje in so izpostavljenim delavcem v celoti razumljivi. Poleg tega je inšpekcija ugotavljala, da izpostavljeni delavci v nekaterih primerih niso bili seznanjeni s kljucnim dokumentom za izvajanje sevalnih dejavnosti, to je Ocena varstva pred sevanji (Ocena). Inšpekcija je zato v letu 2020 veckrat zahtevala, da so vsi delavci seznanjeni z omenjeno Oceno in postopki, obenem pa tudi, da zavezanec vodi evidenco o tem, da so bili seznanjeni z varnostnimi ukrepi v teh dokumentih. - Tudi v letu 2020 je inšpekcija posebno pozornost namenila servisnim storitvam, saj vecina naprav z viri ni bila narejena v Sloveniji in servis tuji proizvajalci zagotavljalo tako, da imajo svoje servisne ekipe, ki nato pridejo v Slovenijo. Za to pa so potrebna ustrezna dovoljenja oziroma potrdila. V letu 2020 je bila pozornost inšpekcija namenjena ureditvi stanja na podrocju vodenja evidenc o vzdrževalnih in servisnih posegov na napravah, ki vsebujejo vire sevanj. - Kljub epidemiji inšpekcija ni zaznala povecanega števila nedoslednosti pri izvajanju administrativnih zahtev, na primer pri pravocasnem izvajanju zdravstvenih pregledov, usposabljanju ali dozimetriji. Inšpekcija je v vseh primerih, kjer je ugotovila nepravilnosti, tudi zahtevala, da se te nemudoma odpravijo. - Inšpekcija je obravnavala nekaj primerov prenehanja uporabe rentgenskih naprav. V zvezi s pecatenjem rentgenskih naprav, je inšpekcija opravila pecatenje enega rentgenskega aparata, ki se je uporabljal za rentgensko radioskopijo. V enem primeru pa se je zavezanec odlocil, da bo namesto pecatenja, pridobil dovoljenja in bo vir lahko uporabljal. Nadzor nad ravnanjem z ionizacijskimi javljalniki požara Pred desetletji so se po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji v sistemih požarne zašcite uporabljali viri sevanj, ki so bili vgrajeni v detektorje požara, t.i. ionizacijskih javljalnike požara (JAP). Ker življenjska doba JAP relativno hitro potece, saj gre za elektronsko napravo, jih podjetja zamenjajo, v zadnjih 20 letih praviloma z opticnimi javljalniki požara. Tako podjetjem ni potrebno vec skrbeti za radioaktivne vire sevanja, po koncu uporabe pa tudi vec ne nastajajo radioaktivni odpadki, kot pri uporabi JAP. Razpolovna doba 241Am, ki je najveckrat vgrajen v JAP v Sloveniji, je preko 400 let, JAP kot RAO v Sloveniji pa prevzema ARAO. Sistematicni nadzor pri uporabi in demontaži JAP je bil izveden tudi v letu 2020, in sicer je inšpekcija obravnavala JAP v šestih tematskih inšpekcijah. Preglednica 13 prikazuje število vseh tematskih inšpekcijskih pregledov od leta 2010, ko je inšpekcija zacela z intenzivnim nadzorom na tem podrocju. Opravila je preko 100 inšpekcij. Inšpekcija tudi v letu 2020 ugotavlja, da nekdanji veliki poslovni sistemi, ki so praviloma v stecajih, odprodajajo svoje proizvodne in poslovne sisteme vecjemu številu pravnih in fizicnih oseb, pri cemer bi lahko novi lastniki opustili nadzor nad JAP. Obstaja bojazen, da v podjetjih, v katerih novi lastniki zgradijo nove požarne sisteme oziroma obnavljajo ali porušijo proizvodno-skladišcne ali druge prostore, ob tem zavržejo JAP. - V letu 2020 je tako inšpekcija obravnavala najvecjega lastnika poslovnih objektov v Sloveniji, in sicer Družbo za upravljanje terjatev bank, d. d. (DUTB), ki je bila tako seznanjena s problematiko JAP. V posameznih primerih se je DUTB že odlocila za predajo JAP ARAO. - Pri petih inšpekcijah pa je inšpekcija obravnavala prodajo poslovnih prostorov bivšega podjetja Mura d. d. novim lastnikom. Ti s problematiko JAP praviloma še niso bili seznanjeni. Preglednica 13: Število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev, ki so bile namenjene ugotavljanju ravnanja z javljalniki požara z viri sevanj od leta 2010 dalje, kar pomeni, da intervencije, pri katerih so inšpektorji obravnavali tudi JAP, niso zajete. Leto Število inšpekcijskih zadev 2010 14 2011 15 2012 10 2013 10 2014 7 2015 6 2016 12 2017 8 2018 11 2019 3 2020 6 Skupaj 102 Spremljanje ureditvenih ukrepov Od leta 2004 inšpekcija izvaja tudi sistematicne preglede v ustanovah, ki v preteklosti niso bile pod nadzorom ali pa je bil ta nadzor pomanjkljiv. V obdobju 2004-2010 je namrec inšpekcija intenzivno iskala vire in radioaktivne odpadke, za katere uporabniki niso vedeli, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ter da se z njimi lahko kontaminira okolje. Urejanje takšnih virov in radioaktivnih odpadkov je lahko zahtevna naloga, ki vkljucuje tudi pooblašcene izvedence in ARAO. Tudi v 2020 je inšpekcija spremljala izvajanje ureditvenih ukrepov, ki izhajajo iz zahtev omenjenih inšpekcij, nekaterih tudi iz v daljšem obdobju. Pri tem uporablja URSJV poseben program, ki omogoca ucinkovito sledenje ukrepom. Med takšnimi ukrepi je bila tudi dejavnost IJS, ki je v letu 2020 oddal ARAO štiri sode radioaktivnih odpadkov, ki so bili posledica raziskav, povezanih z uranovo rudo in so bile v celoti zakljucene 2005. Sledila je dekontaminacija in razgradnja objektov. Slika 115 prikazuje pripravo enega od teh sodov za oddajo ARAO. Eden od štirih sodov radioaktivnih odpadkov, ki so bili posledica raziskav, povezanih z uranovo rudo in so bile v celoti zakljucene 2005, v letu 2020 pa so bili RAO predani ARAO Slika 115: Eden od štirih sodov radioaktivnih odpadkov, ki so bili posledica raziskav, povezanih z uranovo rudo in so bile v celoti zakljucene 2005, v letu 2020 pa so bili RAO predani ARAO (Foto: IJS) Izvajanje stalne pripravljenosti URSJV in usposabljanje inšpektorjev URSJV za ukrepanje URSJV je kljub epidemiji v celotnem letu 2020 zagotavljala nemoteno stalno pripravljenost, tako da so inšpektorji URSJV ucinkovito vodili intervencije. Te so opisane v posebnem poglavju. Kljub epidemiji je potekalo tudi redno usposabljanje inšpektorjev za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov, ki pa se je praviloma preselilo na splet. Prav tako je potekalo tudi usposabljanje inšpektorjev, ki so jih organizirale mednarodne organizacije preko spleta. Zaradi epidemije v letu 2020 inšpekcija ni sodelovala, kot je bilo to sicer obicajno, pri usposabljanju štipendistov MAAE. 2.2.5.2 Intervencije V letu 2020 je inšpekcija URSJV obravnavala skupno 13 interventnih inšpekcijskih zadev. Število intervencij kljub spremenjenim razmeram zaradi pandemije covid-19 v tem letu ne odstopa znatno od povprecnega letnega števila intervencij v obdobju 2015-2019, ki je 15. Tudi ukrepanje URSJV je potekalo kot obicajno. Zagotovljeno je bilo ucinkovito ukrepanje upoštevajoc stopenjski pristop in razmere v pandemiji. Tudi v letu 2020 je bila, tako kot že nekaj zadnjih let, vecina intervencij povezanih z nepravilnim ravnanjem oziroma sumom nepravilnega ravnanja pri prevozih odpadnih kovin in drugih pošiljk. Predvsem v odpadnih kovinah se namrec lahko nahaja radioaktivni vir, ki ni izvzet iz nadzora, vendar ni pod nadzorom pristojnega organa bodisi ker nikoli ni bili pod takim nadzorom ali pa je bil zapušcen, izgubljen, založen, ukraden ali kako drugace prenesen novemu imetniku brez ustreznega dovoljenja. V pošiljkah pa se lahko nahaja tudi kontaminiran material. Intervencij, povezanih s prevozi pošiljk, je bilo osem. Postopek ukrepanja temelji na sistemu pripravljenosti URSJV ter poteka v sodelovanju z ARAO, pooblašcenimi izvedenci varstva pred sevanji ter drugimi institucijami v in izven Slovenije, ki se ukvarjajo z viri sevanj ali RAO. Intervencije v letu 2020 so razvršcene v tri skupine: - intervencije, povezane z viri sevanj, ki so se ali se še uporabljajo v Sloveniji, v tej skupini so bile štiri intervencije, - intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov, v tej skupini je bilo osem intervencij in - ostale intervencije, v tej skupini je bila le ena intervencija. Intervencije, povezane z viri sevanj Intervencije iz prve skupine so praviloma strokovno najbolj zahtevne, ker se nanašajo na intervencije z viri ali pa z RAO, ki se že nahajajo v Sloveniji in je potrebno izvesti ureditvene ukrepe tako, da viri ali RAO ne povzrocajo neupravicene obsevanosti ljudi ali kontaminacije okolja. V drugi skupini so intervencije, povezane s prevozom materialov, najpogosteje sekundarnih kovinskih surovin. Praviloma radioaktivni vir oziroma kontaminiran material zaznajo merilni instrumenti in je nato vir oziroma kontaminiran material vrnjen pod posebnimi pogoji povzrocitelju. Izjemoma je vir oziroma kontaminiran material shranjen v CSRAO. Pri takšnih intervencijah je potrebno tesno sodelovanje ARAO, pooblašcenih izvedencev varstva pred sevanji v Sloveniji in URSJV. V zvezi s prevozom radioaktivnega materiala preko meja Slovenije, URSJV tudi tesno sodeluje z upravnimi organi in institucijami iz sosednjih držav. To sodelovanje je že dobro uteceno. Vsaka država mora namrec najprej na svojem ozemlju poskrbeti, da ne bo imela izgubljenih virov ali kontaminiranega materiala, ki ga je potrebno obravnavati kot RAO, poleg tega pa mora ucinkovito sodelovati z drugimi državami in prepreciti, da bi izgubljeni viri brez nadzora potovali od države do države in ogrožali ljudi ali okolje. V tretji skupini je intervencija, ki je ni bilo mogoce uvrstiti v zgornji dve skupini. Opis posameznih intervencij je podan v nadaljevanju. Štiri intervencije, ki so bile povezane z viri sevanj oziroma RAO v Sloveniji, so zahtevale ukrepanje inšpekcije. Pri eni do teh intervencij je inšpekcija obravnavala neustrezno ravnanje z virom sevanj, ki je bil v uporabi pred desetletji. - URSVS je obvestila URSJV, da je odcitek osebnega dozimetra enega od zaposlenih v Policiji - specialni enoti, znašal 3,07 mSv v obdobju od 07. 11. 2019 do 06. 12. 2019. Ugotovljeno je bilo, da oseba sicer ni bila obsevana ampak z dozimetrom ni ravnala pravilno, saj ga je pustila v polju sevanja, kar je povzrocilo tak odcitek. Na inšpekcijskem pregledu je bilo podanih vec ureditvenih ukrepov. - Q Techna, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d. o. o. je URSJV sporocila, da je pri izvajanju industrijske radiografije prišlo do nenavadnega dogodka. Pri obicajnem postopku rokovanja z radioaktivnim virom, to je 192Ir, delavec s pomocjo posebnega mehanizma premakne vir iz zašcitnega vsebnika na lokacijo, kjer vir nato obseva preiskovani material. V Q Techni d. o. o. pa delavec vira ni mogel priklopiti na ta mehanizem in ga zato ni mogel premakniti iz vsebnika. Dogodek se je zgodil na lokaciji podjetja v Krškem in sicer v posebnem prostoru z zašcitnimi stenami in varnostnimi sistemi, ki je namensko zgrajen za izvajanje te, sicer visoko tvegane, dejavnosti. Podjetje je takoj pricelo z analizo, zakaj je do napake prišlo, vsebnik z virom pa je tudi bil izlocen iz uporabe. Nobeden od delavcev pri tem ni bil prekomerno obsevan. URSJV je opravila tudi inšpekcijski pregled, v izdelavi pa je tudi analiza samega dogodka. - URSJV je prejela tudi sum, da se na lokaciji privatnega zbiratelja starih predmetov nahajajo radioaktivni viri, ki so bili že pred vec desetletji vgrajeni v instrumente. Ker gre za razstavno dejavnost, je potrebno zagotoviti, da ljudje pri razstavljanju in rokovanju s starimi predmeti z viri sevanja niso obsevani ter da ne prihaja do kontaminacije okolja. Postopek v zvezi z zbiranjem takšnih predmetov še poteka. - ARAO je obvestil URSJV, da je prejel anonimno prijavo in sicer da se v zapušcenem in nevarovanem skladišcu v Ljubljani nahaja vojaški detektor DR-M3 s pripadajoco opremo. Ta oprema vsebuje radioaktivni vir z zacetno aktivnostjo približno 200 kBq. Opravljen je bil inšpekcijski pregled, radioaktivni vir, to je 90Sr, pa je prevzel ARAO. Sam vir je bil pritrjen na torbico, v kateri se je nahajal DR-M3, takšni detektorji pa so se pred vec desetletji množicno uporabljali oziroma hranili na ozemlju tedanje Jugoslavije. Slika 116 prikazuje vojaško torbico in najdeni vir. Stroške prevzema tega vira je prevzel ARAO. Vec podrobnosti v zvezi z DR-M3 je na spletni strani. Na opremi zapušcenega vojaškega detektorja DR-M3, to je na torbici z detektorjem Intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov Gumb z radijevo barvo najden med sekundarnimi surovinami Radioaktivni odpadek z 152Eu z aktivnostjo približno 1 GBq najden med sekundarnimi surovinami Šamotni obloga s povišano vrednostjo radionuklidov, najdena v pošiljki odpadnih kovin v podjetju Surovina d. o. o. na njegovi lokaciji v Mariboru Cisterna z snovjo, ki vsebuje povišane vrednosti naravnih radionuklidov, najdena na lokaciji podjetja Dinos d.o.o. v Naklem Ostale intervencije Slika 116: Na opremi zapušcenega vojaškega detektorja DR-M3, to je na torbici z detektorjem (desno), je bil namešcen radioaktivni vir 90Sr (levo spodaj) (Foto: Inšpekcija URSJV) V letu 2020 je bilo osem intervencij povezanih z identifikacijo povišanega doznega polja pri prevozu, ki so zahtevale intervencijo URSJV oziroma so detektorje sevanja prožili naravni radionuklidi, ki so se v povišani koncentraciji nahajali v tovoru. Vrnitev tovora v državo izvora Intervenciji, povezani z vrnitvijo tovora v državo izvora sta bili dve. SŽ-Tovorni promet, d. o. o. so obvestile URSJV, da so detektorji v Italiji zaznali povišano sevanja na tovoru iz Hrvaške, ta tovor pa je bil potem preko Slovenije vrnjen podjetju CE-ZA-R d. o. o. na Hrvaško. Prav tako je bil tovor iz Bosne in Hercegovine z lokacije podjetja Odpad d. o. o. Pivka, kjer so detektorji zaznali povišano sevanje, vrnjen v državo izvora. Povišana dozna polja zaradi RAO Pri treh intervencijah je pooblašceni izvedenec ZVD med sekundarnimi surovinami našel vir, ki ga je nato ARAO kot RAO shranil v CSRAO. V vseh treh primerih je bil material najden v vagonu. SŽ-Tovorni promet, d. o. o. so obvestile URSJV, da so detektorji v Italiji zaznali povišano sevanje na vagonu s materialom iz podjetja Dinos, d. o. o. Ljubljana. Pooblašceni izvedenec ZVD d.o.o. je nato opravil meritve. Hitrosti doz na kontaktu vagona v okolici RAO so za približno petkrat presegale nivoje naravnega ozadja. Med sekundarnimi surovinami, ki so bile zbrane na poslovni enoti na Obrežju, je našel gumb z radijevo barvo s kontaktno dozno hitrostjo približno 45 µSv/h ter aktivnostjo približno 500 kBq. Masa gumba je znašala približno 0,1 kg. Odstranljive kontaminacije ZVD ni odkril. Slika 117 prikazuje najdeni gumb z 226Ra, ki je bil do prihoda ARAO varno zacasno shranjen tako, da ni ogrožal ljudi in okolja. Slika 117: Gumb z radijevo barvo najden med sekundarnimi surovinami (Foto: ZVD d.o.o.) SIJ ACRONI d. o. o. je prav tako obvestil URSJV, da je prišlo do proženja alarma detektorjev in sicer je alarm prožil material iz podjetja Odpad d. o. o. Pivka. Pri ozadju 0,0248 µSv/h je bila izmerjena na vagonu kontaktna dozna hitrost 0,1277 µSv/h. ZVD d. o. o. je med materialom našel manjši predmet, to je stikalo z 226Ra oziroma z radijevo barvo. Kontaminacija ni bila najdena. Kontaktno dozno polje je znašalo približno 34 µSv/h, ocenjena aktivnost vira pa je bila pod 100 kBq. Odpadek je ZVD d. o. o. odstranil in varno shranil do prevzema, ki ga je opravila ARAO. Pri tretji intervenciji v tej skupini je bilo vpletano podjetje Dinos d. o. o., ki je na svoji lokaciji v Naklem izmerilo povišano dozno polje. Polje je povzrocal 152Eu aktivnostjo približno 1 GBq v obliki valja višine 1,5 cm in premera 0,5 cm, ki se je nahajal med zmletim materialom (slika 118). Predmet prikazuje slika 3. Pooblašceni izvedenec je podal mnenje, da gre verjetno za vir, ki je bil v obdobju 1975-1985 vgrajen v strelovod. Meritve so pokazale, da so hitrosti doz na kontaktu vagona v okolici tega RAO za približno stokrat presegale nivoje naravnega ozadja, kontaktno pa je ZVD d. o. o. izmeril 20-30 mSv/h. ZVD d. o. o. kontaminacije ni odkril. Do prihoda ARAO v 2021, ko je bil tudi opravljen tudi inšpekcijski pregled, je bil vir varno zacasno shranjen, tako da ni ogrožal ljudi in okolja. Slika 118: Radioaktivni odpadek z 152Eu z aktivnostjo približno 1 GBq najden med sekundarnimi surovinami (Foto: ZVD d. o. o.) Povišana dozna polja zaradi naravnih radionuklidov v tovoru Pri treh intervencijah so povišana dozna polja povzrocali naravni radionuklidi, ki so se v povišani koncentraciji nahajali v tovoru. SIJ ACRONI d. o. o. je sporocil, da je vagon z materialom iz podjetja Surovina d. o. o. in sicer material z lokacije Tezno v Mariboru prožil alarm na detektorjih sevanja v podjetju SIJ ACRONI d. o. o. Pri ozadju 0,0276 µSv/h je detektor izmeril na kontaktu vagona do 0,097 µSv/h. ZVD d. o. o. je opravil analizi materiala in ugotovil, da gre za povišane vrednosti izotopa 226Ra v ravnovesju s potomci v krušljivi šamotni oblogi dela vecje posode. Posoda in obloga sta vidni na sliki 4 (levo). Masa celotnega materiala s povišano vsebnostjo radionuklidov je približno 20 kg. ZVD d. o. o. ni odkril kontaminacije izven posode. V svojem mnenju je pooblašceni izvedenec tudi zapisal, da se material ne sme uporabiti kot gradbeni material, lahko pa se odloži na komunalno deponijo. Material je tudi ustrezno zašcitil, tako da je prepreceno morebitno izpiranje radionuklidov zaradi padavin. FURS je obvestil URSJV, da se v podjetju NT Logistika, d. o. o. in sicer v poslovni PE Kozina nahaja material, ki ga je kupec iz Poljske kupil in nato prodal v Srbijo, tam pa je bil material zavrnjen zaradi povišanih vrednosti naravnih radionuklidov. Material je v Luko Koper prispel iz Kitajske. Material je naravni pesek za brušenje, ki se uporablja v strojih za vodno rezanje. Meritve koncentracije radionuklidov v t.i. »granitnem pesku za brušenje – ALBA« je izvedel Institut za nuklearne nauke »Vinca« v Beogradu. Na podlagi omenjenih analiz material nato ni bil sprošcen v prost promet v EU. Tretja intervencija v tej skupini pa je povezana s podjetjem Dinos d. o. o., ki je obvestilo URSJV o meritvah povišanega sevanja na lokaciji Centra za predelavo v Naklem. V materialu, ki je bil prepeljan z lokacije Dinos d. o. o. v Celju, je ZVD d. o. o. izmeril povišane vrednosti naravnih radionuklidov iz uranove, aktinijeve in torijeve razpadne verige. Hitrosti doz na kontaktu vagona so za približno štirikrat presegale nivoje naravnega ozadja v okolici tega materiala. Ocenjene kolicine tega materiala, to je snovi v obliki prahu in blata v IBC cisterni, je bilo približno za pol tone. Slika 119 (desno) prikazuje cisterno IBC s snovjo, ki vsebuje povišane vrednosti naravnih radionuklidov. Ugotovljeno je bilo, da gre za komercialno zlitino s cirkonijem. Kontaminacija ni bila najdena. Kontaktno dozna hitrost je znašalo 1,4 µSv/h. ZVD d. o. o. je podal mnenje, da se material lahko doloži na komunalno deponijo brez omejitev, do odložitve pa mora biti zacasno shranjen v zaklenjeni prirocni shrambi, oznacen, dostop pa dovoljen le pooblašcenim osebam. Slika 119: Levo: Šamotni obloga s povišano vrednostjo radionuklidov, najdena v pošiljki odpadnih kovin v podjetju Surovina d. o. o. na njegovi lokaciji v Mariboru. Desno: Cisterna z snovjo, ki vsebuje povišane vrednosti naravnih radionuklidov, najdena na lokaciji podjetja Dinos d. o. o. v Naklem (Foto: ZVD d. o. o.) Tržni inšpektorat je odstopil URSJV prijavo reklamiranja in prodaje nakita in sicer obeskov, ki bi lahko vsebovali povišano vsebnost naravnih radionuklidov in so že bili uvoženi iz Kitajske. Opravljen je bil inšpekcijski pregled in zahtevani ureditveni ukrepi, obeski so bili tudi nemudoma umaknjeni iz prodaje. Obeske je podjetje vrnilo dobavitelju na Kitajsko. 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV Leta 2020 je bil na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj poudarek na uveljavljanju zakonodajnih zahtev, vodenju postopkov za izdajo dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenj za uporabo vira sevanja, registracije sevalnih dejavnosti, vpisov v register virov sevanj, vodenju registra sevalnih dejavnosti, registra virov sevanja, registra sevalnih in jedrskih objektov, centralne evidence o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ter sistematicnem izvajanju inšpekcijskega nadzora. S sprejemom ZVISJV-1 se je poenostavil postopek pridobivanja predpisanih dovoljenj, saj je vecino virov sevanja potrebno le vpisati v register virov sevanja in ni vec potrebno pridobivati dovoljenja za uporabo. Število izdanih izpiskov iz registra tako narašca, zmanjšuje pa se število izdanih dovoljenj za uporabo vira sevanja. S spremembami se ni poseglo v ukrepe varstva pred sevanji. Kljucni dokument ostaja ocena varstva pred sevanji. Za izdajo dovoljenj za podrocje industrije in ostalih dejavnosti je pristojna URSJV. URSJV je leta 2020 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko biltena Sevalne novice, ki ga URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Kljub rednemu delovanju javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO) je bilo ob koncu leta v shrambi pri imetnikih še 26 virov sevanja z radionuklidom (med njimi je sedem vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in bodo po potrebi ponovno uporabljeni) in 215 ionizacijski javljalnikov požara (JAP). Pri organizacijah, ki nimajo urejene shrambe, je lahko takšno shranjevanje potencialni vir nepotrebnega obsevanja delavcev. Zato URSJV redno poziva organizacije, da oddajo vire sevanja, ki se ne uporabljajo vec, izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. ARAO je v mesecu oktobru v Nemcijo, v podjetje Gamma Service Group GmbH odpeljal 1.039 kosov nerazstavljenih JAP iz CSRAO. Skupno število uskladišcenih JAP v CSRAO se ja tako zmanjšalo. URSJV je pristojna tudi za nadzor dejavnosti, ki se nanašajo na delo ali skladišcenje materialov, ki se jih obicajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide – to so predvsem radionuklidi uranove in torijeve razpadne vrste. Nadzor teh dejavnosti je potreben, ker lahko povzrocajo znatno povecanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva. V letu 2020 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama v delovnem okolju in v proizvodnji ter meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v proizvodnji in predelavi naravnega kamna. Meritve radioaktivnosti so pokazale naravno prisotne radionuklide (NORM), vendar so bile vrednosti pod mejami izvzetja za NORM. Meritve hitrosti doz pa so pokazale, da je bila ugotovljena raven sevanja na ravneh naravnega ozadja zaradi prisotnosti NORM. Pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji je na podlagi meritev sevanja in koncentracij radionuklidov ocenil, da dodatna izpostavljenost delavcev ni bistveno višja od izpostavljenosti zaradi naravnega ozadja. Inšpekcija URSJV ugotavlja, da razmere v epidemiji niso prispevale k bistvenemu poslabšanju izvajanja varnostnih ukrepov v zvezi z viri sevanj in radioaktivnimi odpadki v Sloveniji. Ugotavlja tudi, da je lahko kljub spremenjenim razmeram izvedla vecji del programa nadzora, pri cemer se je usmerila k dejavnostim, ki predstavljajo najvecje tveganje za ljudi in okolje, predvsem k industrijski radiografiji. Ugotavlja tudi, da je bilo sodelovanje podjetij in inštitucij pri izvedbi nadzora praviloma kooperativno, prav tako tudi sodelovanje drugih deležnikov, kot so ARAO in pooblašceni izvedenci. Inšpekcija ugotavlja, da je bilo tudi sodelovanje inšpektorjev URSJV pri izvajanju t.i. »korona« ukrepov v decembru 2020 nova izkušnja, ki je pokazala veliko prilagodljivost celotnega sistema inšpekcij v Sloveniji. Od leta 2010, ko se je koncalo vecletno sistematicno intenzivno iskanje vseh virov v podjetjih in inštitucijah, v katerih pred tem ni bilo pregledov, se viri sevanja kot ostanki starih dejavnosti, pojavijo redko. Tako tudi v letu 2020 ni bilo najdenih novih virov sevanja, ki bi jih uporabniki pozabili, ko jih ne uporabljajo vec, razen javljalnikov požara z virom sevanj (JAP). Inšpekcija ugotavlja, da podjetja oziroma institucije, ki morajo izvajati ureditvene ukrepe zaradi virov, ki so bili v preteklosti najdeni na inšpekcijah, postopno, vendar vztrajno nadgrajujejo sistem nadzora. Industrijska radiografija je dejavnost, ki zahteva posebno pozornost inšpekcije v Sloveniji, zato je nadzor reden, praviloma enkrat letno. Varnostna kultura na tem podrocju še vedno ni dovolj visoka, izvajalci namrec velikokrat vseh varnostnih ukrepov ne vgradijo v svoje redno delo. Inšpekcija ugotavljal, da dve podrocji zahtevata posebno pozornost inšpekcije. - Namenski prostori, t.i. »bunkerji«, z zašcitnimi stenami, stropi in tlemi ter vgrajenimi varnostnimi sistemi omogocajo lažje in varneje izvajanje industrijske radiografije, zahtevajo pa posebno gradnjo in posebne varnostne sisteme, ki morajo biti redno vzdrževani in testirani. - Uporaba starejših vsebnikov z visokoaktivnimi viri zahteva posebno pozornost, ker pri uporabi takšnih vsebnikov hitro pride do obrabe varnostnih sistemov oziroma neustreznega delovanja. Reden nadzor s periodo enega leta se sicer izvaja tudi pri vseh ostalih podjetjih, ki imajo t.i. visokoaktivne vire. Inšpekcija ugotavlja, da je takšen nadzor smiseln. V letu 2020 je še vedno poseben izziv nadzor nad v Sloveniji relativno novimi tehnologijami, kot je na primer, uporaba sterilizatorja medicinske opreme, ki se v Sloveniji izvaja s sterilizatorjem z dvema pospeševalnikoma. Podjetja z novimi napravami z viri sevanj velikokrat ne poznajo dovolj dobro tehnicnih znacilnosti naprav in virov. Problematicno podrocje nadzora, s katerim se inšpekcija redno srecuje predvsem od 2010 dalje, je nadzor nad ravnanjem z JAP. Celotno število inšpekcij od 2010 je naraslo že na preko 100 in ugotavlja, da ni sistematicnega nadzora nad JAP od uvoza v Slovenijo do predaje ARAO. V zadnjem desetletju prihaja do množicne demontaže JAP, ker le ti niso vec uporabni. Inšpekcija je v letu 2020 opravila šest pregledov. Inšpekcija še vedno ugotavlja, da je v podjetjih, ki so pred stecaji ali v njem, inšpekcijski nadzor nujen, saj se velikokrat v takšnih podjetjih znanje o varnem delu z viri izgubi, ko delovno mesto zapusti odgovorna oseba za varstvo pred sevanji. Inšpekcija opozarja, da je na tem podrocju potrebna boljša osvešcenost stecajnih upraviteljev, saj ti lahko nehote in brez ustreznega znanja upravljajo v stecajnih postopkih z radioaktivnimi viri. Inšpekcija ugotavlja, da je v nadzor nad tranzitom virov ali radioaktivnih odpadkov, ki so bili vrnjeni lastniku v tujini, potekal tekoce in relativno brez posebnosti v letu 2020. Inšpekcija ugotavlja, da je kljub epidemiji lahko zagotovila ustrezno ukrepanje ob intervencijah. Sodelovanje med vsemi institucijami v Sloveniji in tujini je ob poteku intervencij dobro. Še vedno pa se pogosto povišano dozno polje pojavi zaradi odpadnih surovin, v katerih so viri, oziroma gre za povišane vrednosti aktivnosti naravnih radionuklidov. Dejstvo, da se viri najdejo med sekundarnimi surovinami kaže, da se viri izgube predvsem ob koncu njihove življenjske dobe. Še vedno je potrebna posebna pozornost predvsem pri pošiljkah sekundarnih kovinskih surovin iz tujine. Dejstvo, da se med odpadnimi surovinami najdejo tudi z naravnimi radionuklidi kontaminirani materiali, pa kaže na to, da je smiselno poostriti nadzor nad industrijo, ki takšne materiale proizvaja, saj lahko prihaja do izpostavljenosti tudi med nastankom takega materiala v industrijskih procesih v Sloveniji. 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini Za upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu je pristojna URSVS. 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini Po evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2020 v evidenci 1218 rentgenskih naprav od katerih 156 aparatov ni v uporabi (pokvarjeni (11), v rezervi (95), v postopku prenehanja uporabe (50)). Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v preglednici 14. Preglednica 14: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti Namembnost Stanje 2019 Novi Odpisani Stanje 2020 Zobni 623 37 26 634 Diagnosticni 310 31 22 319 Terapevtski 12 1 0 13 Simulator 3 0 0 3 Mamografski 37 0 1 36 Racunalniški tomograf CT 38 7 0 45 Densitometrija 48 0 2 46 Veterinarski 110 17 5 122 SKUPAJ 1181 93 56 1218 V letu 2020 je bilo na podrocju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 140 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 360 dovoljenj za uporabo virov sevanj. V letu 2020 je na delo zdravstvenih ustanov mocno vplivala epidemije nalezljive bolezni covid-19. Zato je URSVS, skladno s strategijo sorodnih upravnih organov v Evropski skupnosti, poglobljene inšpekcijske preglede omejila na najnujnejše, kjer je bilo le mogoce pa je nadzor izvajala z drugimi pristopi. Zaradi znatnega povecanja števila rentgenskih aparatov, ki so jih zaradi epidemije covid-19 potrebovale zdravstvene ustanove, je bil pomemben poudarek tudi na nadzoru nad izpolnjevanjem pogojev pred pricetkom uporabe novih rentgenskih aparatov. Tako je bilo v letu 2020 opravljenih pet poglobljenih inšpekcijskih pregledov s podrocja uporabe rentgenskih naprav in linearnih pospeševalnikov za radioterapijo v zdravstvu in veterinarstvu. Od tega je bil en inšpekcijski pregled s podrocja nadzora na izvajanje teleradioterapije v UKC Maribor. Na podrocju rentgenske diagnostike so bili opravljeni štirje inšpekcijski pregledi, od tega en s podrocja zobne rentgenske diagnostike. Na osnovi ugotovitev inšpekcijskih pregledov je bila pri treh zavezancih izdana ureditvena odlocba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi, en rentgenski aparat, ki ga hranijo v rezervi, pa je bil zapecaten. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, so bile v okviru inšpekcijskega nadzora izdane tri zahteve v katerih je URSVS od uporabnika zahtevala predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 34 pozivov, v katerih je bilo od uporabnika zahtevano, da predloži dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave in 155 pozivov z zahtevami po uskladitvi z veljavno zakonodajo. V humani medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 489 rentgenskih naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 607 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 9,9 let (9,8 let v 2019, 10,1 let v 2018, 9,8 let v 2017; 9,6 let v 2016; 9,4 let v 2015; 9,6 let v 2014; 9,5 let v letu 2013; 9,1 let v letu 2012) v zasebnem pa 10, 6 let (10,3 let v 2019, 10,2 let v 2018, 10,0 let v 2017;10,2 let v 2016; 10,1 let v 2015; 9,9 let v 2014; 9,8 let v letu 2013; 9,2 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav humane medicine glede lastništva v letu 2020 je predstavljena v preglednici 15. Preglednica 15: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2020 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 360 (80 %)/9,6 116(18 %)/10,9 13 (100 %)/7,6 489 /(45 %)/9,9 zasebna 89 (20 %)/12,3 518 (82 %)/10,3 0/0 607 (55 %)/10,6 Skupaj 449/10,1 634/10,4 13/7,6 1096/10,3 V veterinarski medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 16 naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 106 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 16,1 let (15,0 let v 2019, 14,9 let v 2018, 15,4 leta v letu 2017; 15,5 let v letu 2016; 15,5 let v letu 2015; 14,5 let v letu 2014; 13,5 let v letu 2013; 13,8 let v letu 2012), v zasebnem pa 7,4 let (7,3 let v 2019, 8,8 let v 2018, 8,8 let v letu 2017; 8,7 let v letu 2016; 10,1 let v letu 2015; 9,4 let v letu 2014; 9,6 let v letu 2013; 8,0 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav veterinarske medicine glede lastništva v letu 2020 je predstavljena v preglednici 16. Preglednica 16: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2019 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 13 (11 %)/15,8 3 (75 %)/17,7 0 (0 %)/0,0 16 (13 %)/16,3 zasebna 104 (89 %)/7,4 1 (25 %)/1 1 (100 %)/14,0 106 (87 %)/7,4 Skupaj 117/8,3 4/13,5 1/14,0 110/8,6 Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo tehnicne preglede in meritve rentgenskih naprav najmanj enkrat letno. Glede kakovosti jih uvrstijo v skupine, in sicer: brezhibni, potrebno popravilo, predlagan odpis in pokvarjeni. Nekajletna analiza za diagnosticne rentgenske naprave je predstavljena na sliki 120 in kaže na vec kot 95 % delež brezhibnih naprav. 0 20 40 60 80 100 120 brezhibni potrebno popravilo predlagan odpis pokvarjeni 1997 1999 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 120: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2020 2.2.7.2 Odprti in zaprti viri sevanj v zdravstvu in veterinarstvu Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino (KNM) v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana, ter oddelki ali laboratoriji v Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, Univerzitetnem klinicnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah (SB) v Celju, Izoli, Slovenj Gradcu in Šempetru pri Gorici. Skupne dobavljene kolicine desetih radionuklidov z najvišjimi dobavljenimi aktivnostmi povzema preglednica 17. Zaradi preglednosti radionuklidi z aktivnostmi pod 0,4 GBq niso navedeni. Slovenija nima lastne proizvodnje radionuklidov, vecina je vnesenih iz držav clanic Evropske unije. Na prvem mestu je molibden 99Mo kot generator tehnecija 99mTc, ki ga v oddelkih za nuklearno medicino pridobivajo (»eluirajo«) iz 99Mo in uporabljajo za diagnostiko. V enem tednu lahko iz enega generatorja pridobijo skupne aktivnosti 99mTc, ki so nekajkrat višje od dobavljene aktivnosti 99Mo. Razpolovni cas 99Mo je 2,75 dni, razpolovni cas 99mTc pa 6 ur. Po skupni aktivnosti sta za diagnostiko najpomembnejša izotopa tehnecij 99mTc in fluor 18F, za terapijo pa jod 131I. Tehnecij uporabljajo v vseh enotah, jod v šestih (razen v SB Šempeter pri Gorici), fluor pa v KNM, OI in UKC Maribor. Najvišje posamezne aktivnosti 99mTc in 18F v pacientih so odvisne od vrste preiskave, vendar ne presegajo 1,1 GBq za 99mTc in 0,5 GBq za 18F. Najvišje aktivnosti 131I pa prejmejo posamezni pacienti v OI, in sicer do 7,4 GBq. Poleg teh izotopov uporabljajo ponekod za diagnostiko še 123I, 201Tl, 111In, 51Cr in 68Ga, za terapijo 177Lu, 90Y, 223Ra in 186Re ter za laboratorijske preiskave 125I. Najvec laboratorijskih preiskav opravita KNM in Klinicni inštitut za klinicno kemijo in biokemijo (KIKKB) v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani. V letu 2020 sta skupaj dobavila 86 MBq 125I. Manjše kolicine 125I so dobavili tudi v UKC Maribor (15 MBq). Konec leta 2014 je OI pri zdravljenju raka prostate zacel uporabljati 223Ra, ki seva delce alfa. Skupno ga je v letu 2020 uvozil manj kot v letu 2019 (0,49 GBq, prej 0,57 GBq). Oktobra 2017 so v KNM uvedli nove preiskave z uporabo galija 68Ga v pacientih. Ta izotop seva pozitrone, njegov generator pa je germanij 68Ge z razpolovnim casom 271 dni. Razpolovni cas 68Ga je 67 minut. V letu 2020 so nabavili dva generatorja. Preglednica 17: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2020 po aktivnosti Uporabnik Izotop [GBq] 99Mo 18F 131I 177Lu 123I 90Y 68Ge 223Ra KNM 1.500,0 1598,2 421,7 277,5 47,0 6 3,7 0 OI 851,4 2736,6 565,1 0 1,3 0 0 0,5 UKC Maribor 1.141,7 824,0 22,4 0 15,2 0 0 0 SB Celje 162,1 0 23,5 0 0 0 0 0 SB Slovenj Gradec 440,8 0 7,0 0 0 0 0 0 SB Izola 341,9 0 7,6 0 0 0 0 0 SB Šempeter pri Gorici 365,9 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 5.703,8 5.158,8 1.047,3 277,5 63,5 6,0 3,7 0,5 Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov ter markiranje tudi zaprte vire sevanj - predvsem izotope 57Co z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 740 MBq. V KNM in SB Izola uporabljajo še 153Gd z najvišjo posamezno aktivnostjo 370 MBq. V KNM, OI in UKC Maribor uporabljajo tudi 68Ge kot vir pozitronov iz 68Ga z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 370 MBq. Ponekod uporabljajo še 60Co, 133Ba, 137Cs, 22Na, 75Se, 90Sr, 129I ali 226Ra z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 37 MBq. Zaprte vire sevanj za terapijo uporabljajo v Onkološkem inštitutu (OI) in v Ocesni kliniki Klinicnega centra Ljubljana (OK). V Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) so v zacetku leta 2020 za obsevanje krvnih sestavin namesto zaprtega vira zaceli uporabljati rentgensko napravo. Zaprti vir nameravajo oddati tujemu prevzemniku s sodelovanjem z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE). V letu 2020 je bilo stanje takšno kot leta 2019: - OI: 2 vira z iridijem 192Ir (en do 555 GBq in en do 50 GBq za zdravljenje ginekoloških in drugih rakov (obsecnice, crevesa, požiralnika) ter trije viri s stroncijem 90Sr posamezne zacetne aktivnosti do 740 MBq za obsevanje tumorjev kože, sluznic ter ocesnih vek in veznic; - OK: 3 viri rutenija 106Ru posamezne zacetne aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje ocesnih tumorjev; - ZTM: 1 vir cezija 137Cs zacetne aktivnosti 49,2 TBq v obsevalni napravi. V letu 2020 je bilo na podrocju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu in rentgenskih aparatov v nuklearni medicini (racunalniška tomografija pri eno fotonskih-SPECT ali pozitronskih-PET preiskavah) izdanih 9 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 14 dovoljenj za uporabo in 21 potrdil o vnosih radioaktivnih snovi iz držav clanic EU. Inšpekcijskih pregledov na podrocju uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu leta 2020 ni bilo Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj v skladu s predpisi (dvakrat ali enkrat letno glede na vrsto vira) pregledajo pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji iz ZVD. V letu 2020 niso ugotovili vecjih pomanjkljivosti V veterinarstvu leta 2020 niso uporabljali niti odprtih niti zaprtih radioaktivnih virov. 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu V letu 2020 ni bilo izdano nobeno dovoljenje za izvoz radioaktivnih virov v državo, ki ni clanica EU (vracilo izrabljenega vira proizvajalcu). Potrjenih je bilo 21 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 32 radionuklidov. Pri tem je loceno štet vsak radionuklid za istega uporabnika od posameznega proizvajalca. 2.2.8 Viri naravnega sevanja 2.2.8.1 Izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v delovnem in bivalnem okolju V letu 2018 je bila sprejeta Uredba o nacionalnem radonskem programu (Ur. l. RS, št. 18/18, 86/18 in 152/20), ki skupaj z ZVISJV-1 predstavlja zakonodajni okvir za izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Glede na pretekla leta je meritvam koncentracij radona namenjeno vec denarja. Razširjen je obseg meritev v vrtcih in šolah, nadaljevalo pa se je tudi izvajanje meritev v bivalnih prostorih. Zakonodaja na novo predvideva posebno vrsto pooblastila za izvajalce meritev radona. Ti morajo biti ustrezno akreditirani in imeti stalno zaposlene strokovnjake s podrocja radona. V letu 2020 URSVS in izdala nobenega pooblastila za izvajanje meritev radona. URSVS je v letu 2020 nadaljevala z zagotavljanjem izvajanja meritev koncentracij radona v okviru nacionalnega radonskega programa. V okviru tega programa je ZVD od januarja do novembra 2020 opravljal meritve z razlicnimi metodami: 325 osnovnih meritev z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne vsebnosti radona, 54 dodatnih kontinuiranih meritev za tedensko spremljanje casovnega poteka radonovih potomcev in radona ter 6 meritev možnih virov radona iz zemlje, jaškov ali špranj v prostore. Skupno je bilo pregledanih 306 prostorov v 181 objektih. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 99 objektih (55 %) oziroma 145 prostorih (47 % izidov). Vrednost 900 Bq/m3 je bila presežena v 70 prostorih (23 %). Na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke, ki so bili izpostavljeni vrednostim nad 300 Bq/m3. Od skupaj 146 izidov sta dve ocenjeni letni dozi presegli mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 7 mSv v delovni sobi in predavalnici Zdravstvenega doma Šiška zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 2000 Bq/m3. V 52 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 45 primerih med 1 in 1,99 mSv, v 47 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. V letu 2020 je bilo zaradi previsoke vsebnosti radona opravljenih osem inšpekcijskih pregledov (Osnovna šola Majde Vrhovnik Ljubljana, Podružnicna šola Trboje pri Osnovni šoli Šencur, Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem s podružnico Zalog, Vrtec Ig z enoto v Tomišlju, vrtec pri Osnovni šoli Mežica, Podzemlje Pece d. o. o. Mežica, Osnovna šola Vodmat, Podružnicna šola Kokrica pri Osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj). Najvišja povprecna vsebnost radona - okrog 24.000 Bq/m3 - je bila izmerjena poleti v Divaški jami. Izdanih je bilo osem opozoril v zapisnikih z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti radonu (prezracevanje, omejitev casa, sanacija, dodatne in kontrolne meritve, pri Podzemlju Pece tudi ocena varstva pred sevanji). Šestim zavezancem (Osnovna šola Majde Vrhovnik, Osnovna šola Šencur, Osnovna šola Cerklje na Gorenjskem, Vrtec Ig, Osnovna šola Mežica in Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj) so bile izdane tudi inšpekcijske odlocbe. Dodatne in kontrolne meritve se v vecini objektov nadaljujejo. V letu 2020 je bilo poslanih še 127 dopisov z izidi in priporocili za nadaljevanje ukrepov (ce so bili potrebni) tistim strankam, pri katerih je ZVD izvajal meritve radioaktivnosti po nacionalnem programu. Že vec let se povecuje sodelovanje z osvešcenimi ravnatelji, ucitelji, novinarji ali posamezniki iz prebivalstva, katerim URSVS podaja odgovore na vprašanja in posoja prirocne merilnike za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona v delovnih ali bivalnih prostorih. V letu 2020 je bilo 78 izposoj (117 izposoj v letu 2019, 24 v letu 2018, 17 v letu 2017, 8 v letu 2016 in 3 v letu 2015). URSVS je financirala še izvedbo programa sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v bivalnih prostorih na obmocjih z vecjo verjetnostjo za povišane vsebnosti. V okviru tega programa je Radonova iz Švedske opravila 480 osnovnih meritev z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne mesecne ali dvomesecne vsebnosti radona v 49 obcinah (Bloke, Bohinj, Borovnica, Brda, Brezovica, Cerknica, Crnomelj, Divaca, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Grosuplje, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ilirska Bistrica, Ivancna Gorica, Jesenice, Kocevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Logatec, Loška dolina, Loški, Potok, Metlika, Mežica, Miren-Kostanjevica, Mirna Pec, Mokronog-Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Pivka, Postojna, Radovljica, Ribnica, Semic, Sevnica, Sežana, Sodražica, Šempeter-Vrtojba, Škofja Loka, Tržic, Velike Lašce, Vrhnika, Vuzenica, in Žužemberk). Vecina meritev je bila opravljenih že v obdobju od februarja do maja, nekatere pa od avgusta do oktobra 2020. Prevladovali so pritlicni prostori (dnevne sobe in spalnice). Meritve so se izvajale predvsem na podrocjih, ki jih Uredba o nacionalnem radonskem programu doloca kot podrocja z vec radona. Meritve so se izvajale tudi na podrocjih, ki jih uredba doloca kot obmocja, kjer se izvajajo dodatne meritve. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 199 primerih (41 %). Od tega je bila presežena vrednost 900 Bq/m3 v 63 primerih (13 %). Najvišje povprecne vsebnosti radona so bile med 5.000 in 12.100 Bq/m3. Najvišja vrednost je bila izmerjena v kletni delovni sobi na obmocju Sežane. Vrednosti pa so presegle 5.000 Bq/m3 še v dveh dnevnih sobah, dveh spalnicah in eni delovni sobi na obmocjih Crnega Vrha nad Idrijo, Trnovega nad Gorico, Ribnice, Turjaka in Žužemberka. V 57 primerih so bile vrednosti med 200 in 299 Bq/m3, v 89 primerih med 100 in 199 Bq/m3, v 135 primerih pa niso dosegle 100 Bq/m3. Izvajalec meritev je vse prebivalce pisno obvestil o izidih in pri povišanih vrednostih priporocal nadaljnje ukrepe. Zaradi vse vecjega zanimanja je URSVS v letih 2015 do 2018 nabavila 56 merilnikov za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona. Merilnike si pri URSVS lahko izposodijo zainteresirani posamezniki, podjetja ali ustanove za obdobje dveh mesecev. Take meritve niso uradne, služijo pa za predhodno oceno stanja v prostorih in objektih. V letu 2020 se je nadaljeval tudi razvoj Registra meritev radona, v katerega izvajalci meritev porocajo vse izmerjene rezultate, kar bo v prihodnje pripomoglo celovitem ovrednotenju izpostavljenosti radonu v Sloveniji. 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti URSJV mora zagotoviti program sistematicnega pregledovanja delovnega okolja za obmocja in dejavnosti in ozavešcanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja izpostavljenosti, na podlagi 63. clena ZVISJV-1 in na osnovi Uredbe o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov (Uradni list RS, št. 38/18, v nadaljevanju Uredba). Sistematicno pregledovanje delovnega okolja se mora zagotavljati predvsem tam, kjer se lahko pricakuje povecana izpostavljenost delavcev ali okolja zaradi dejavnosti z materiali, ki vkljucujejo materiale ali odpadke s povecano vsebnostjo naravno prisotnih radioaktivnih snovi (NORM) ali pa se zaradi tehnološke predelave poveca vsebnost naravno prisotnih radioaktivnih snovi (TENORM). Skladišcenje ali odlaganje takih materialov ali odpadkov je opredeljeno v Uredbi na podlagi zahtev evropske zakonodaje in izkušenj strokovnih sodelavcev URSJV. Program mora vsako leto zajemati vsaj pet dejavnosti iz Uredbe na razlicnih lokacijah in dejavnostih. Meritve lahko izvajajo le pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji, ki so za izvajanje teh meritev pridobili pooblastilo po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost. Program meritev za leto 2020 je obsegal meritve v proizvodnji in predelavi naravnega kamna, in sicer je bilo izbranih pet organizacij s podrocja Slovenije: - Marmor Hotavlje d. o. o. (Gorenja vas) - Marnit d. o. o. (Hoce) - Kamnoseštvo Žunko d. o. o. (Stražgonjca) - Kamen Jeric, Jože Jeric s. p. (Kranj) - Mineral d. o. o. (Podpec) V vsaki organizaciji je odvzet vzorec odplak, ki so posledica obdelave kamnine, nato pa je s pomocjo VLG spektrometrije dolocena koncentracija naravnih radionuklidov. Prav tako so izvedene meritve hitrosti doz na delovišcih in v skladišcih. Štirje vzorci odplak, ki so jih zbrali v podjetjih Marnit, Kamnoseštvo Žunko, Kamen Jeric in Mineral, so primerljivi po izmerjenih specificnih aktivnostih naravnih radionuklidov. V teh podjetjih vecinoma obdelujejo razlicne vrste granita, ki imajo tipicno vecji delež naravnih radionuklidov, kar je pokazala tudi analiza z visokolocljivostno spektrometrijo gama. V podjetju Marmor Hotavlje najvec obdelujejo marmor iz lastnega kamnoloma (apnenca), ki je med kamninami, ki vsebujejo manjši delež naravnih radionuklidov, kar je bilo možno opaziti tudi po analizi odplak. Najvišje specificne aktivnosti so izmerili v vzorcu odplak iz podjetja Mineral v Podpeci, ki je odvzet po obdelavi pohorskega tonalita. Najvišje specificne koncentracije so izmerili za 40K (649,7 ± 33,8 Bq/kg), nato sledijo izotopi iz uranove in torijeve razpadne verige. Naravni radionuklidi uranove razpadne verige morajo imeti, v skladu z Uredbo o sevalni dejavnosti, manjšo specificno aktivnost od 1.000 Bq/kg, enako velja za radionuklide iz torijeve razpadne verige, za radioaktivni 40K pa je meja izvzetja 10.000 Bq/kg. Koncentracije vseh izmerjenih radionuklidov v vseh vzorcih so pod temi omejitvami. Zato se zgornji vzorci oziroma odplake ne obravnavajo kot radioaktivni material. Pri meritvah v vseh petih podjetjih, ki se ukvarjajo z obdelavo in prodajo koncnih izdelkov iz naravnega kamna, smo opazili, da se delavci, ki kamen strojno ali rocno obdelujejo vecinoma ne nahajajo v znatno povecanih poljih sevanja. Povišane ravni sevanja je mogoce izmeriti le v neposredni bližini izdelkov, torej v skladišcih ali prodajnih prostorih. Pri obdelavi naravnega kamna se naprave za rezanje in brušenje hladijo z vodo, zato v delavnicah ni bilo prašnega ozracja. Pooblašcenec je ocenil, da so najbolj izpostavljeni prodajni zastopniki podjetij, ki se vecino svojega delavnika zadržujejo v salonih z vzorci naravnih kamnov. Glede na meritve v vseh petih podjetjih ocenjujemo, da se zadržujejo v polju sevanja, ki za okoli 40 nSv/h presega raven naravnega ozadja. Grobo lahko ocenimo, da so pri svojem delu izpostavljeni dodatni dozi velikosti okoli 0,08 mSv/leto. V Sloveniji ocenjujemo dozo zaradi naravnega ozadja na 2,4 mSv/leto, tako da je dodatna izpostavljenost delavcev v tem primeru zanemarljiva. Vir: [36] 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU Ob jedrski ali radiološki nesreci, ki bi se zgodila pri nas ali v tujini, in bi posledice cutili tudi v naši državi, je ena od kljucnih nalog URSJV zagotovitev takojšnjih podatkov o radioaktivnosti v okolju. Ti podatki so osnova za pravocasno in ustrezno podajanje predlogov zašcitnih ukrepov za prebivalstvo. Prebivalstvo je ob izrednem dogodku izpostavljeno zunanjemu sevanju, vdihavanju radioaktivnih delcev iz zraka ter uživanju kontaminirane vode in hrane. V Sloveniji je bila v prvih letih po cernobilski nesreci vzpostavljena Mreža zgodnjega obvešcanja (MZO), ki je bila v preteklosti sproti dograjevana. Predstavlja avtomatski merilni sistem, ki je namenjen sprotnemu zaznavanju povecanega sevanja v okolju ob izrednem dogodku, ni pa namenjen spremljanju in ugotavljanju radioaktivnosti v okolju v normalnih razmerah. 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje MZO je nacionalni sistem, s katerim se nepretrgoma spremlja stopnja radioaktivnosti na ozemlju Slovenije, kar omogoca hitro alarmiranje v primeru nepricakovanega prihoda radioaktivnega oblaka. Do tega lahko pride ob nesrecah v jedrskih objektih (npr. cernobilska nesreca leta 1986), ob radioloških nesrecah (npr. stalitev radioaktivnega vira v železarni v Španiji leta 1998), pa tudi ob morebitnem teroristicnem napadu. Po nesreci v Fukušimi je bil vpliv na raven ionizirajocega sevanja v Sloveniji zanemarljiv, tako da ga s tovrstno opremo ni bilo možno zaznati. V Sloveniji so merilniki zunanjega ionizirajocega sevanja stalno postavljeni na 72 lokacijah, podatki pa se zbirajo na URSJV, ki je tudi pristojna za sprotno analizo in mednarodno izmenjavo podatkov o ionizirajocem sevanju v okolju. Vzpostavljen ima sistem 24-urne pripravljenosti v primeru jedrske ali radiološke nesrece. V letu 2009 je URSJV prevzela vzdrževanje merilnikov, ki so bili v preteklosti vzdrževani iz strani ARSO. Leta 2006 je bila zakljucena prenova MZO, ki ga je sofinancirala Evropska skupnost preko projekta PHARE. V projektu so sodelovali URSJV in ARSO ter slovenski proizvajalec avtomatskih merilnikov in merilnih sistemov, podjetje AMES. Za nepretrgano delovanje racunalniškega sistema, ki zbira, shranjuje in analizira podatke, skrbita dva neodvisna racunalniška strežnika. Programska oprema, ki je v celoti napisana za internetno okolje, omogoca prikaz podatkov v poljubnih casovnih obdobjih, dodatno pa imajo uporabniki (javnost, notranji uporabniki in administratorji) na voljo širok nabor statisticnih in graficnih orodij za spremljanje radiološke situacije in delovanja sistema. Konec leta 2017 je bil obnovljen javni portal na naslovu www.radioaktivnost.si, ki poleg sprotnih rezultatov meritev sevanja v okolju obiskovalcem podaja tudi osnovne informacije o radioaktivnosti, zgodovinske podatke o obsevanosti prebivalstva in študije o sevalni problematiki v Sloveniji v elektronski obliki. Merilniki sevanja morajo biti postavljeni na ravni, po možnosti travnati površini, stran od kakršnih koli objektov, na višini 1 m. Znacilno merilno mesto je prikazano na sliki 121, kjer je prikazano merilno mesto Bovec. Na sliki sta oznaceni sondi za merjenje hitrosti doze ionizirajocega sevanja, v okolici je meteorološka oprema. Na sliki je prikazano merilna postaja Bovec Slika 121: Merilno mesto Bovec Poleg postaj na stalnih lokacijah ima URSJV na voljo tudi dve prenosni postaji, ki se ju po potrebi lahko postavi na katerokoli mesto. Postaji sta popolnoma avtonomni, ker se napajata s pomocjo solarnih celic in imata mobilno podatkovno povezavo. Namenjeni sta postavitvi na mesto morebitne nesrece ali katero drugo interesno podrocje. V letu 2020 je bila ena sonda namešcena na URSJV, druga pa vecji del leta v neposredni bližini odlagališca Boršt, dokler lokacija ni bila opremljena z novim, stalno postavljenim merilnikom ionizirajocega sevanja. Prenosna postaja na Borštu je prikazana na sliki 122. Na sliki je prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt Slika 122: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt MZO samodejno alarmira delavce v pripravljenosti, zato mora biti delovanje alarmnih procesov še posebej dobro preverjano. Sistem pošlje opozorilno sporocilo na elektronski poštni naslov in na mobilni telefon, ce pride do izpada podatkov ali prenehanja delovanja najmanj desetih postaj ali celotnega podsistema (NEK, ARSO), pa tudi ce je presežen opozorilni nivo 250 nSv/h na eni od postaj. Alarm se sproži tudi v primeru, ce je presežen alarmni nivo 300 nSv/h na treh postajah istocasno, obenem pa sistem zagotovi, da se pogostost zbiranja podatkov iz 30 minut zmanjša na 5 minut. URSJV sprotno izmenjuje podatke iz MZO s tujino na podlagi mednarodnih pogodb (pošiljanje podatkov v skupni raziskovalni center Evropske komisije za zbiranje podatkov v Ispri, Italija) in bilateralnih sporazumov (Avstrija, Hrvaška in Madžarska). Sistem MZO v ta namen pripravlja sprotna porocila o radiološki situaciji in jih pošlje pogodbenim partnerjem vsakih 30 minut. Sistem omogoca tudi socasen prikaz podatkov iz tujih držav. MZO je imel v letu 2020 povprecno razpoložljivost vseh podatkov 94,3 %. Kar je za 4,3 odstotne tocke manj kot v letu 2019. Sistem je v celoti deloval odlicno in je prakticno bil dosežen maksimum razpoložljivosti z obstojeco opremo, slabši rezultat je posledica aktivnosti ARSO, ki gosti vecino lokacij MZO. ARSO je opustil lokacije Kocevje, Radenci in Maribor (Center), postaji Hrastnik in Celje sta prestavljeni in vecji del leta nista delali. URSJV je v letu 2020 pridobila novi merilnik hitrosti doze tipa ENVINET MIRA, ki omogoca bolj natancne meritve in zelo hitro in zanesljivo komunikacijo s centralo na URSJV. Merilnik je že vkljucen v MZO in testno deluje na lokaciji Brinje. Sodobna zasnova in enostavnost postavitve ter vzdrževanja so glavni razlogi, da v prihodnje URSJV planira dodatne merilnike podobnih specifikacij, s katerimi bi se zamenjale obstojece zastarele enote. Analiza delovanja v letu 2020 je narejena za vseh 73 postaj v celotnem letu, vendar, ce upoštevamo le obdobje delovanja zgoraj omenjenih postaj, bi skupna razpoložljivost dosegla 98,0 %, kar je primerljivo s preteklimi leti. Prav zaradi velikega vpliva izpadov posameznih postaj na celotno povprecje ugotavljamo, da je smiselno upoštevati tudi mediano, ki pa je tokrat znašala 99,4 %, kar je približno enako kot prejšnja leta. Novi portal za spremljanje meritev na URSJV, opisan v poglavju 3.1.2, omogoca tudi analizo hitrosti prihoda podatkov na URSJV. Hitrost prihoda podatkov je bistvenega pomena za hitro in ucinkovito alarmiranje v primeru povišanih vrednosti sevanja v okolju. Kot kriterij za sprejemljivost je postavljen prihod podatka na URSJV v 30 minutah, kar je smiselno glede na to, da je 30 minut tudi merilni interval instrumentov. To pomeni, da podatek pride na URSJV prej kot merilnik izmeri novo vrednost. Upoštevajoc ta kriterij, je URSJV v letu 2020 uspešno pridobil 91,1 % podatkov, kar je bistveno vec kot letih 2018 in 2019. To je posledica optimizacije prenosov in bolj zanesljivih povezav do merilnih mest. Iz prvega histograma (slika 123) je razvidno, da je 63 od 73 postaj imelo razpoložljivost podatkov vecjo od 95 %. Manjšo razpoložljivost so imele že omenjene ukinjene ali prestavljene postaje na opušcenih lokacijah ARSO. Manjšo razpoložljivost podatkov pa je imela tudi prenosna postaja URSJV na Borštu, ki se napaja s pomocjo soncnih celic in vsako zimo izgubi povezavo zaradi primanjkljaja soncnih dni, ki so potrebni za delovanje, tako da je to predvsem povezano z vremenskimi razmerami. 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 1 0 0 0 1 0 2 0 2 63 0 10 20 30 40 50 60 70 80 0-5 5-10 10-15 15-20 20-25 25-30 30-35 35-40 40-45 45-50 50-55 55-60 60-65 65-70 70-75 75-80 80-85 85-90 90-95 95-100 Število sond Razpoložljivost (%) 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 123: Histogram razpoložljivosti podatkov hitrosti doz po postajah Naslednji histogram (slika 124) prikazuje delovanje postaj, ki so zbrale vec kot 90 % podatkov. Med temi je 50 takšnih, ki so imele razpoložljivost vec kot 99 %. To je seveda manj kot lansko leto (55), razlog pa predstavljajo opušcene lokacije. 1 2 0 2 2 2 1 8 7 48 1 0 0 1 5 4 2 4 6 52 1 0 1 0 1 1 2 2 16 47 0 0 0 0 0 0 0 4 12 55 2 0 0 0 0 0 2 3 8 50 0 10 20 30 40 50 60 90-91 91-92 92-93 93-94 94-95 95-96 96-97 97-98 98-99 99-100 Število sond Razpoložljivost (%) 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 124: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo >90 %) Na hitrost doze vpliva veliko dejavnikov. Vsako povišanje hitrosti doze v normalnih razmerah se lahko razloži s spiranjem naravnih radionuklidov iz ozracja med dežjem. Na sliki 125 je primer meritve v Drnovem. Merilno mesto je opremljeno s spektrometrom, ki omogoca vec kot le meritve hitrosti doze. Posledicno, lahko vidimo da je vsako povišanje hitrosti doze (zelena crta) povezano s skokom površinske koncentracije radonovega potomca 214Bi (rdece), ki se zaradi padavin (modro), spira na tla. Na ta nacin se lahko dosežejo zelo visoke vrednosti, tako da je v poletnih mesecih pogosto presežen opozorilni nivo 250 nSv/h, kar je vec kot dvojno naravno ozadje. Na sliki so prikazane vrednosti padavin v primerjavi s hitrostjo doze, kjer se opazi povišanje hitrosti doze zaradi spiranja naravnih radionuklidov s padavinami. Slika 125: Povišanje hitrosti doze zaradi spiranja naravnih radionuklidov s padavinami v Drnovem. 3.1.2 Obvešcanje javnosti Proti koncu leta 2017 je zacel testno delovati nov sistem za zbiranje, arhiviranje in prikazovanje podatkov, imenovan Radioaktivnost v okolju (RVO). Star sistem je bil tako v celoti nadomešcen z novim, izpopolnjenim sistemom, ki dodatno omogoca tudi prikaz podatkov laboratorijskih meritev vzorcev iz okolja (ROKO) in prikaz meritev posameznikov na terenu, bodisi mobilnih enot, bodisi sodelavcev URSJV (slika 126). Tako kot star sistem, tudi RVO omogoca vpogled v stanje v okolju širši javnosti, na enakem spletnem naslovu kot v preteklosti (www.radioaktivnost.si). V letu 2020 je bil uspešno dokoncan prenos RVO na strežnike Ministrstva za javno upravo. RVO omogoca javnosti preprost in uporabniku prijazen vpogled v stanje v okolju z možnostjo premikanja casovnega drsnika 24 ur v preteklost in z možnostjo graficnega ali tabelaricnega prikaza podatkov za posamezno lokacijo. Vsi podatki se samodejno vnašajo v sistem in so v istem trenutku dostopni javnosti, kar je v skladu z nacelom transparentnosti, katerega URSJV zagovarja pri vseh svojih aktivnostih. Na sliki je prikazan osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji Slika 126: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji Uporabniki na URSJV imajo dostop do obsežnejšega vsebinskega sklopa, in sicer podrobnejši pregled podatkov po lokacijah, spektrov depozicije, statisticnih podatkov, priljubljenih in hitrih pregledov stanja ter izdelave sporocil o delovanju. Sistem RVO je v eno aplikacijo združil tudi dostop do baze ROKO, ki je do sedaj imela loceno aplikacijo za prikaz. Pomembno funkcionalnost ima tudi vsebinski sklop Vaje in izredni dogodki (vaje, izredni dogodki in simulacije) ter Mobilne enote (odrejanje meritev na terenu in prikaz rezultata na zemljevidu v realnem casu). V primeru vaj bo mogoce simulirati razširjanje oblaka, tako da bodo vadbenci na posameznih merilnih mestih videli vrednosti, pridobljene z modelskimi izracuni. Program omogoca tudi dvosmerno komunikacijo z mobilnimi enotami, saj lahko sodelavci URSJV kar na zemljevidu izbirajo mesto, na katerem je potrebno opraviti meritve. Takšno zahtevo nato clani mobilnih enot ali delavci na terenu dobijo s pomocjo aplikacije, ki je bila razvita za pametne telefone. Na podlagi zahteve pošljejo v sistem posamezne meritve ali tako imenovan »route monitoring« zapis, ki je sestavljen iz avtomatskih zaporednih meritev, ki se obicajno izvajajo iz avtomobila. Razvita je in uspešno testirana tudi mobilna aplikacija RVO, ki omogoca mobilnim enotam ali drugim izvajalcem meritev enostaven prenos podatkov v sistem RVO v realnem casu. Aplikacijo smo testirali v realnih okolišcinah (v Fukušimi) ter ucinkovito preizkusili vse funkcionalnosti, ki nam jih nov sistem RVO omogoca. Na sliki 127 je prikaz sprotnih meritev hitrosti doze med vožnjo po kontaminiranem obmocju z uporabo mobilne aplikacije RVO. Mobilna aplikacija RVO je vzbudila veliko zanimanje tudi v mednarodni skupnosti. Postala je primer dobre prakse, MAAE pa jo namerava malce prilagoditi in ponuditi državam clanicam v porabo. na sliki je prikazan primer rezultatov meritve med vožnjo po kontaminiranem podrocju Slika 127: Primer prikaza rezultatov meritve med vožnjo po kontaminiranem podrocju Program omogoca veliko funkcionalnosti za obdelavo podatkov. S klikom na posamezno lokacijo se pridobi podrobnejše informacije o meritvah na tej lokaciji. Podatke se lahko pregleduje tabelaricno (slika 128) ali graficno (slika 129). Na sliki je prikazan tabelaricen pregled podatkov za posamezno lokacijo Slika 128: Tabelaricen pregled podatkov za posamezno lokacijo Graficne prikaze je mogoce urejati, kot npr. spreminjanje prikaza (stolpcno, linearno, logaritemsko), spreminjanje barv, prilagajanje skale, prikaz vec parametrov ipd. Dodatno je operaterjem na voljo tudi prikaz povprecne vrednosti, kar omogoca hitro identifikacijo morebitnih odstopanj od obicajnega stanja v okolju. Pregled podatkov se lahko izvozi kot sliko oziroma v osnovnih tabelaricnih oblikah. Na sliki je prikazan graficni prikaz podatkov na racunalniku. Slika 129: Graficni prikaz podatkov Program omogoca posameznim zaposlenim na URSJV enostavno administriranje, tako posameznih postaj (npr. sprememba imena in prikaz), kot tudi dolocanje nivojev za alarmiranje in spreminjanje barvnega ozadja alarmov. 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka V letih od 1998 do 1999 si je Slovenija z donacijami MAAE in Republike Avstrije zagotovila avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka na lokacijah ob reaktorskem infrastrukturnem centru Inštituta Jožef Stefan (IJS) na Brinju, na lokaciji NEK in na Drnovem na Krškem polju. Merilniki Bitt AMS-02 stalno merijo koncentracije umetne aktivnosti alfa in beta v zraku, koncentracije radionuklidov sevalcev gama, koncentracije radioaktivnega 131I v zraku v vseh njegovih kemijskih oblikah (delcih, plinu, organsko vezanem jodu) ter koncentracije radonovih in toronovih kratkoživih potomcev. Programska oprema omogoca vpogled v trenutno stanje radioaktivnosti zraka v Sloveniji, poleg tega so URSJV dostopni podatki o radioaktivnosti zraka z vseh devetih avstrijskih avtomatskih aerosolnih merilnikov. Postaje v casu, ko ne zaznajo v zraku nobenih umetnih radionuklidov, podajajo samo podatke o mejah detekcije, kar pomeni, da je morebitna koncentracija teh radionuklidov v zraku nižja od navedene vrednosti. Najnižje meje detekcije za 137Cs v zraku so okoli 0,001 Bq/m3, za 131I približno 0,003 Bq/m3, za umetno aktivnost alfa 0,01 Bq/m3 in za umetno aktivnost beta 0,1 Bq/m3. Vsi podatki so na voljo v sistemu RVO Na sliki 130 na primeru postaje Krško Drnovo vidimo primer parametrov, ki so obicajno na voljo v merilnikih AMS. Umetnih radionuklidov v zraku ni bilo mogoce zaznati, izmerjen je le naravni 222Rn. Obicajno se 222Rn ponoci kopici na površini zemlje ko je ozracje stabilno, ob vetrovnem vremenu pa se razprši in so koncentracije nižje. Dnevno segrevanje zraka prav tako zmanjšuje koncentracijo pri površju. Na sliki so prikazane Dnevne variacije koncentracije 222Rn v Drnovem, izmerjene s pomocjo AMS merilnika Slika 130: Dnevne variacije koncentracije 222Rn v Drnovem, izmerjene s pomocjo AMS merilnika 3.1.4 Merjenje talnega useda V primeru jedrske ali radiološke nesrece in izpustov radioaktivnih delcev v okolje lahko zracni tokovi prinesejo do Slovenije kontaminacijo tudi iz zelo oddaljenih krajev. Radioaktivni delci se po svoji poti usedajo na zemeljsko površino (suhi talni used) ali pa jih iz ozracja spirajo padavine (mokri talni used). Na ta nacin se kontaminira vegetacija in zgornja plast zemlje. Prvi indikator onesnaženja so povecane vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja gama, vendar slednje ne poda informacije o vrsti morebitne radioaktivne kontaminacije tal in njeni radionuklidni sestavi. V ta namen sta na Brinju (na lokaciji raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II) in v Drnovem (v bližini Krškega) postavljena avtomatska gama-spektrometrijska sistema s scintilacijskim detektorjem NaI (TI) za merjenje radioaktivnosti talnega useda. Osnovni namen postavitve takšnega merilnega sistema je sprotno odkrivanje in ocena morebitne nove kontaminacije tal, predvsem s cepitvenimi produkti – sevalci gama, kot sta npr. jod (131I) in cezij (137Cs). Ce je znana aktivnost posameznih radionuklidov na površini tal, se lahko v kratkem casu izdela oceno prejetih doz prebivalstva zaradi bivanja v kontaminiranem obmocju, zaužitja oz. ingestije kontaminirane hrane in deževnice. URSJV je v sodelovanju z MAAE pridobila dva sodobna merilnika proizvajalca Envinet in ju postavila na lokaciji Brinje (v letu 2016) in Drnovo (spomladi 2017). Oba merilnika delujeta izredno zanesljivo in z vec kot 99 % razpoložljivostjo podatkov. Merilnika sta NaI scintilatorska spektrometra (slika 131), opremljena s programsko opremo za analizo meritev ki samodejno zaznava prisotnost razlicnih radionuklidov ter racuna 10-minutna, urna in dnevna povprecja koncentracij ter hitrosti doze za posamezen zaznan radionuklid. Na ta nacin merilnik omogoca bistveno boljše razumevanje radiološke situacije v okolju, kar pomaga, da se v primeru nesrece lažje oceni kriticne poti sevalne obremenitve za prebivalstvo. Na sliki je Merilnika talnega useda Envinet Sara na Drnovem Slika 131: Merilnika talnega useda Envinet Sara na Drnovem 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU V obdobju od leta 1945 do leta 1980 je bilo opravljenih 423 zracnih jedrskih poskusov, ki so z radioaktivnostjo kontaminirali zlasti severno Zemljino poloblo. Dolgoživa radionuklida 137Cs in 90Sr, v vecjem delu pa tudi 3H in 14C, so radionuklidi, ki so v okolju prisotni zaradi teh poskusov še danes. Ob nesreci jedrskega reaktorja elektrarne v Cernobilu 26. 04. 1986 se je vec kot tretjina radioaktivnega materiala razpršila po Evropi zunaj tedanje Sovjetske zveze. Ena od šestih poti razširjanja radioaktivnega oblaka iz elektrarne je zajela tudi naše kraje in povzrocila nekajkrat višjo kontaminacijo okolja s 137Cs kot vse dotedanje jedrske eksplozije skupaj. Dva manjša dogodka, ki sta imela za posledico kratkotrajnejšo, vendar opazno radioaktivno kontaminacijo tudi pri nas, sta bila izpust radioaktivnega 137Cs iz španske železarne Acerinox v Cadizu maja 1998, ko so nenamerno stalili mocno radioaktiven vir in izpust radioaktivnega joda 131I iz jedrske elektrarne v Paksu (Madžarska) zaradi poškodovanega goriva aprila 2003. Prav tako je bila opazna kontaminacija prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Do dolocene mere je mogoce v površinskih vodah stalno spremljati tudi kratkoživi radionuklid 131I, ki ga spušcajo v okolje slovenske in avstrijske bolnišnice, kjer uporabljajo odprte vire sevanja v zdravstvu. V skladu z dolocili ZVISJV-1 sta program meritev financirali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvajali pa sta ga pooblašceni organizaciji ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in IJS. 3.2.1 Obseg nadzora ZVISJV-1 ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji z namenom zmanjšanja posledic ionizirajocih sevanj na zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj do najmanjše možne mere, tako da se hkrati omogoci uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. V 158. clenu ZVISJV-1 so podane zahteve za spremljanje stanja radioaktivnosti okolja, na podlagi katerih se izvajajo meritve v okolju, ki jih ureja Pravilnik JV10. Osnovni program meritev radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja v Republiki Sloveniji je bil za leto 2020 po obsegu in vsebini podoben kot v prejšnjih letih. Nadzor pitne vode (iz vodovodov), ki je bil z letom 2004 razširjen na nekatera manjša mesta v Sloveniji, se izvaja še naprej v povecanem obsegu v skladu z omenjenim pravilnikom. Prav tako se od leta 2005 dalje izvaja razširjeni program nadzora krme, ki ga je pripravila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z vstopom Slovenije v EU se je naša država vkljucila v evropski program nadzora okolja v skladu s pogodbo Euratom in o rezultatih od leta 2002 dalje letno tudi poroca Evropski komisiji. Ta vkljucitev ne prinaša novosti v sam obseg nadzora, ceprav priporocila Evropske komisije iz leta 2000 vsebujejo tudi potrebe po meritvah radionuklida 14C v hrani. Nadalje ta priporocila zahtevajo podrobnejši opis merilnih mest in identifikacijo vzorcev, oceno reprezentativnosti vzorcev in pri dolocenih meritvah tudi dodatne podatke (npr. pretok rek, proizvodnja mleka, potrošnja pitne vode in hrane, itd.). Evropska komisija je zlasti v zadnjih letih za vse nacionalne izvajalce organizirala mednarodne primerjalne meritve (zrak, vzorcevanje zemlje, meritve vode), stalno pa preverja tudi izvajanje nadzora radioaktivnosti v okolju v državah clanicah. Program meritev splošne radioaktivne kontaminacije v okolju zajema naslednje elemente okolja: površinske vode, zrak, tla, padavine, pitno vodo, hrano, krmo in lesna kuriva. V nadaljevanju je program zgošceno predstavljen glede na vrsto okoljskega medija, nacin in pogostost vzorcevanja ali meritev, kraj vzorcevanja in vrsto analiz. Tekoce vode Meritve tekocih vod so bile opravljene na istih lokacijah kot v prejšnjih letih, in sicer v dveh enkratnih vzorcih rek Save v Ljubljani in Brežicah, Drave pri Dravogradu, Mure pri Petanjcih, Savinje pod Celjem, Krke pri Otoccu, Soce pri Solkanu in Kolpe pri Vinici ter morja in sedimenta v Piranu. V vzorcih rek Save (Ljubljana in Brežice), Drave in Mure so bile opravljene meritve specificne aktivnosti 3H (Ljubljana in Brežice) ter 90Sr (Ljubljana). V rekah Muri in Dravi so se opravljale trimesecne enkratne meritve specificne aktivnosti 131I. Zrak Zrak se kontinuirano vzorci, analize sevalcev gama sestavljenih vzorcev pa se opravljajo mesecno. Meritve so se kot v preteklem letu izvajale na lokacijah Ljubljana, Murska Sobota in Predmeja. V Ljubljani se od avgusta 2009 vzorcenje namesto na lokaciji Reaktorskega centra Podgorica, izvaja na lokaciji IJS na Jamovi cesti. Zadnja leta se je zrak vzorcilo na Jareninskem vrhu pri Mariboru, z letom 2018 pa v Murski Soboti (Rakican). Zemlja Zemlja se je v letu 2020 vzorcila v spomladanskem in jesenskem obdobju na petih globinah in sicer po 10 cm na nivojih do globine 50 cm, na lokacijah Ljubljana, Kobarid in Murska Sobota. Od leta 2009 dalje IJS vzorci zemljo v Ljubljani na lokaciji Ceste dveh cesarjev, prejšnja leta pa je na tej lokaciji vzorcil ZVD (v letih 2006 in 2008 je vzorcenje potekalo na lokaciji IJS Podgorica). Zunanje sevanje Doze zaradi zunanjega sevanja se merijo na petdesetih razlicnih lokacijah po Sloveniji s TL dozimetri. Padavine Padavine se vzorcijo kontinuirano ter merijo enkrat mesecno v Ljubljani. V Murski Soboti, Bovcu in Novem mestu je bilo vzorcenje prav tako kontinuirano, merilo pa se je koncentracijo sevalcev gama in 90Sr v trimesecnem kompozitnem vzorcu. Dodatno so bile opravljene meritve specificne aktivnosti 3H v Ljubljani na mesecnih vzorcih. Pitna voda V letu 2020 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov na podlagi katerih se doloca specificna aktivnost tako sevalcev gama, kot tudi 90Sr in 3H. Javne objekte so tako predstavljale šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na naslednjih lokacijah: Muta, Metlika (Obrh), Raka, Ajdovšcina (Hubelj), Gaberje, Ptuj, Maribor, Ljubljana (Klece), Trbovlje, Logatec, Zagorje ob Savi (Šemnik), Tržic, Gorenja vas, Ilirska Bistrica (Jelšane) in Gomilsko (Tabor). Lokacije se zaradi reprezentativnosti menjavajo vsako leto in so izbrane tako, da vecinoma pokrijejo celotno podrocje Slovenije. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. V letu 2020 se je analiziralo vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote. Prav tako se je analiziralo osem vzorcev živil živalskega izvora, šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov, šest vzorcev sadja in šest vzorcev zelenjave. V letu 2008 pa se je pricelo z analizo celotnega obroka otroške hrane. Tako se je v letu 2020 analiziralo pet vzorcev iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Lesna kuriva V letu 2020 je bilo izmerjenih 8 vzorcev lesnih kuriv, in sicer peletov, briketov ter drv. Krmila Po programu UVHVVR pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2020 odvzetih deset vzorcev krme na lokacijah Žirovski vrh (2), Sevnica, Slovenj Gradec, Ig, Grosuplje, Ljubljana, Pivka, Borovnica in Begunje na Gorenjskem. 3.2.2 Izvajalci Meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije že vrsto let opravljata pooblašcena izvajalca monitoringa ZVD d. o. o. in IJS. Izvajata tudi program nadzora kakovosti meritev in imata akreditirana laboratorija za dolocanje sevalcev gama v vzorcih po gama spektrometrijski metodi, za radiokemicno dolocanje 90Sr in za meritve 3H. Oba izvajalca se redno udeležujeta tudi mednarodnih primerjalnih meritev. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ZVD je bil z odlocbo URSJV, št. 3916-7/2014/2, izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Pooblastilo je poteklo dne 27. 03. 2019 in je z odlocbo, št. 35400-1/2019/4, podaljšano za naslednjih 5 let. Meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja izvaja Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov (LMSAR). Institut »Jožef Stefan« IJS je bil z odlocbo URSJV, št. 35400-9/2014/9, izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Pooblastilo je poteklo dne 23. 06. 2019 in je z odlocbo, št. 35400-3/2019/8, podaljšano za naslednjih 5 let. Odseka F-2 in O-2 na IJS opravljata meritve v skladu s pooblastilom. Metodologija Meritve v okviru rednega monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji v letu 2020 sta izvajala ZVD in IJS. Za dolocanje specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja sta oba izvajalca uporabljala visoko locljivostno spektrometrijo gama, radiokemicno analizo 90Sr, radiokemicno analizo 3H (IJS) in radiokemicno analizo 131I (ZVD). Za meritve doze zunanjega sevanja so pri IJS uporabljali TL dozimetre. Vzorce zraka, padavin, neobdelane zemlje in hrane rastlinskega ter živalskega porekla so v letu 2020 merili na ZVD, IJS pa je izvajal meritve radioaktivnosti tekocih in pitnih vod, sedimenta, zemlje in zraka v Ljubljani in krmil ter zunanjega sevanja. Stalno izvajanje kontrolnih meritev v laboratorijih po definiranih programih ter udeležba na primerjalnih meritvah doma in v tujini zagotavljajo kakovostne meritve z zanesljivimi rezultati. Akreditacija Oba izvajalca sta za izvajanje meritev z metodo visoko locljivostne spektrometrije gama, radiokemicne analize 89Sr, 90Sr in 3H (samo IJS) ter meritve doze zunanjega sevanja akreditirana v skladu s standardi SIST EN ISO/IEC 17025 – akreditacijske listine številka LP-022, LP-032 in LP-090. 3.2.3 Rezultati meritev Tekoce vode V vzorcih rek so izvajalci merili umetne radionuklide 137Cs, 90Sr in 3H, ki so produkt clovekovih dejavnosti. Merili so tudi 131I, ki se uporablja v terapevtske namene v bolnišnicah v Sloveniji in v Avstriji. Dolocali so tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov uranove in torijeve vrste ter 40K in 7Be. Najvišje izmerjene koncentracije in povprecne vrednosti so predstavljene v preglednici 18. Preglednica 18: Najvišje in povprecne koncentracije radionuklidov v vzorcih tekocih vod Radionukli Najvecja vrednost Lokacija Povprecje 137Cs 9,6 Mura 1,6 ± 0,2 90Sr 2,3 Mura 2,0 ± 0,1 131I 14 Savinja 1,9 ± 0,2 3H 4018 Sava - Brežice 972 ± 95 210Pb 62 Mura 10 ± 2 40K 468 Savinja 108 ± 6 7Be 93 Mura 14 ± 2 Visoke koncentracije 3H v Brežicah v letu 2020 ocitno lahko povežemo z izpusti iz NEK, ker je med dvema vzorcema (februar in avgust) skoraj en velikostni razred razlike. V okviru dolgorocnih meritev opazimo lahko tudi, da je 131I prisoten v Savi (Ljubljana in Brežice), Savinji in Dravi, kar je posledica izpušcanja iz bolnišnic ali nuklearnih medicinskih centrov, in sicer iz Onkološkega inštituta in Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana v Savo, Splošne bolnišnice v Celju v Savinjo in iz avstrijskih bolnic gorvodno od Dravograda. Reprezentativno vzorcenje rek bi moralo potekati ob znacilnem vodostaju rek in na isti dan v tednu, da bi se ujeli s ciklom uporabe 131I v bolnišnicah. Zakljucke o dejanskih povprecnih koncentracijah pa je zaradi narave izvajanja terapevtskih postopkov in le dveh letnih meritev enkratnih vzorcev težko podati. Pomembno je poudariti, da so koncentracije 131I v rekah dalec nižje od dopustne vrednosti izpeljanih koncentracij za pitno vodo, ki znaša po Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Ur. l. RS, št. 18/18) 6.200 Bq/m3. Na sliki 132 je prikazano letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2020. Slika prikazuje graf letnega povprecja koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2020 Slika 132: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2020 Koncentracija naravnega radionuklida 3H v slovenskih rekah je bila med 0,50 in 0,90 kBq/m3, kar je podobno kot v preteklih letih. Izjema je le enkratna meritev 3H v Savi v Brežicah (4 kBq/m3), ki je posledica izpusta iz NE Krško. Navedene vrednosti radionuklidov v rekah niso pravo letno povprecje, temvec so to enkratne vrednosti, ki so odvisne od hidrološkega stanja rek v casu vzorcenja. Koncentracija 40K v Savinji pri Celju je tudi to leto približno en velikostni red višja kot na drugih mestih, povišane so tudi koncentracije v Muri in Dravi. V letu 2020 (julij–avgust) je bila izvedena posebna študija koncentracij radionuklida 40K in drugih zaznanih gama sevalcev na poljedelskih obmocjih Slovenije, s katero bi lahko pojasnili anomalije koncentracij aktivnosti 40K v Savinji in Muri. Lokacije vzorcenja so bile v grobem izbrane na poljedelsko intenzivnih obmocjih v bližini 11 rek v Sloveniji na 12 lokacijah. Meritve so obsegale nadzor radioaktivnosti vzorcev obdelane zemlje (do globine15 cm), tekocih vod (rek) in vzorcev sezonskih poljšcin. V vzorcih obdelane zemlje je najvec 40K izmerjenega v Škoflji Loki, Lendavi in na Ptuju. Izvajalci niso imeli na razpolago podatke o intenzivnosti gnojenja z umetnimi gnojili, ki lahko vsebujejo vecje koncentracije 40K. Vse izmerjene koncentracije 40K v vzorcih so v obsegu 200-700 Bq/kg, vecjih anomalij ni opaziti (rezultati v tovrstnih vzorcih rednega monitoringa v letu 2020 so primerljivi). V vzorcih recne vode je najvec 40K izmerjenega v Ledavi pri Lendavi, Muri pri Petanjcih in Savinji nad Laškim. Vse izmerjene koncentracije 40K v vzorcih so v obsegu 20 - 140 Bq/m3, vecjih anomalij ni opaziti (rezultati v tovrstnih vzorcih rednega monitoringa v letu 2020 so do 100 Bq/ m3). Izstopa Ledava s približno dvakrat višjo koncentracijo kot v ostalih rekah. Po podrobnejši analizi lokacije vzorcenja Savinje v okviru rednega monitoringa (pod cistilno napravo v Celju) in pricujoce študije (nad Laškim, vec kilometrov dolvodno) lahko zakljucimo, da je bistveno višja koncentracija v okviru monitoringa (npr. 470 oziroma 320 Bq/m3 v letih 2020 oziroma 2019) najverjetneje posledica koncentriranih izpustov iz cistilne naprave. V vzorcih poljšcin je najvec 40K izmerjenega v papriki iz Kostanjevice na Krki, paradižniku iz Zbilj in buckah iz Škofje Loke. Vse izmerjene koncentracije 40K v vzorcih so v obsegu 40-130 Bq/kg, vecjih anomalij ni opaziti (rezultati v tovrstnih vzorcih rednega monitoringa v letu 2020 so med 50 in 140 Bq/kg). Potrebno je poudariti, da so vzorcene razlicne vrste poljšcin, zato je zaradi morebitnih razlicnih prenosnih lastnosti 40K iz zemlje možna le okvirna primerjava. Na podlagi meritev koncentracij sevalcev gama v obdelani zemlji, recni vodi in poljšcinah so izvajalci analizirali morebitne medsebojne odvisnosti. Višja koncentracija 40K v zemlji je posledica gnojenja z umetnimi gnojili in geoloških lastnosti tal, na sliki 133 pa je podana povezava med koncentracijami 40K v obdelani zemlji in v recni vodi, ki bi bila posledica izpiranja iz okoliške obdelovalne zemlje. Naceloma lahko opazimo rahlo korelacijo, vendar je za takšno trditev premalo meritev v razlicnih pogojih. To je najbolj izrazito v Ledavi pri Lendavi. Najverjetneje je tudi nacin in intenzivnost izpiranja posledica lastnosti tal, za kar v okviru te študije ni bilo dovolj podatkov. Slika prikazuje Analizo korelacije radionuklida 40K v obdelani zemlji in nefiltrirani recni vodi Slika 133: Analiza korelacije radionuklida 40K v obdelani zemlji in nefiltrirani recni vodi Zrak Celoletna povprecna vrednost specificne aktivnosti 137Cs na lokaciji vzorcenja v Ljubljani je bila 1,6 ± 0,1 µBq/m3, na lokaciji vzorcenja v Murski Soboti 0,9 ± 0,1 µBq/m3 in na lokaciji vzorcenja na Predmeji 5,1 ± 4,0 µBq/m3. Vse aktivnosti so znotraj merske napake enake dolgoletnem povprecju. Dolgorocni trend specificne aktivnosti 137Cs je prikazan na sliki 134. Po letu 1986, ko so bile koncentracije najviše, lahko opazimo trend padanja. Manjša povišanja po cernobilski nesreci so vidna leta 1998, v casu nezgode v jeklarni Acerinox v Španiji (Algeciras), kjer so stalili radioaktivni vir 137Cs, zaradi cesar so bile izmerjene 10 krat vecje vrednosti od obicajnih, ter prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Julija 2016 je prišlo do gozdnega požara v cernobilski izkljucitveni coni. Bistvenih vplivov na Evropo in Slovenijo ni bilo. V letu 2020 je ponovno prišlo do požara v izkljucitveni coni. Obseg požara je bil vecji kot leta 2016 in je trajal dlje ter je bil v vecini pogašen šele v naslednjih dveh tednih. V prvi oziroma drugi polovici aprila 2020 sta bili izmerjeni koncentraciji aktivnosti 137Cs 2,7 ± 0,3 µBq/m3 oziroma 1,6 ± 0,3 µBq/m3, ki sta višji kot meseca marca (1,1 ± 0,2 µBq/m3) in maja (prav tako 1,1 ± 0,2 µBq/m3). Iz meritev lahko sklepamo, da je vpliv požara v Sloveniji sicer bil zaznan, ni pa imel bistvenega ucinka na prejete doze, saj je dodaten prispevek na letni ravni prakticno zanemarljiv. Slika prikazuje Povprecne letne specificne aktivnosti 137Cs v zraku v Ljubljani od leta 1981 Slika 134: Povprecne letne specificne aktivnosti 137Cs v zraku v Ljubljani od leta 1981 Iz podatkov o vsebnosti 137Cs v lesnih kurivih lahko informativno ocenimo koncentracijo aktivnosti 137Cs v zraku v bližini kurišc (do 500 m). V Sloveniji se približno cetrtina (23 %) od okrog 825.000 gospodinjstev ogreva z lesno biomaso. Pri zgoraj ocenjeni letni porabi lesne biomase, znaša povprecna letna poraba slovenskega gospodinjstva, ki se ogreva le z lesno biomaso 5.865 kg v letu 2020. Skupna letna izpušcena povprecna aktivnost na gospodinjstvo znaša 37,0 kBq. Ob zelo grobih predpostavkah, da se v okolje izpusti celotna kolicina 137Cs pri zgorevanju lesa v peci in ce informativno uporabimo vrednost razredcitvenega faktorja na razdalji 500 m 10-4 s/m3 (velja za talni izpust) ter upoštevamo konstantni izpust s povprecno hitrostjo izpušcene aktivnosti 4,0 mBq/s (predpostavili smo, da se kuriva skurijo v 4 mesecih), dobimo oceno za koncentracijo aktivnosti 137Cs v zraku okrog 0,33 µBq/m3 v bližini hiše, kjer se za ogrevanje uporablja pec na lesno biomaso. Ta vrednost je nižja od izmerjene povprecne koncentracije aktivnosti 137Cs v Ljubljani (3,1 µBq/m3 za štiri zimske mesece v letu 2020). Ce upoštevamo prispevke nekaj gospodinjstev hkrati, dobimo že zelo primerljive vrednosti enakega velikostnega reda. Poleg umetnih radionuklidov je v zraku opaziti tudi kozmogeni 7Be in 210Pb, ki je potomec 222Rn, ki izhaja iz tal. Povprecna letna vrednost specificne aktivnosti se je gibala med 3,4 in 4,6 mBq/m3 za 7Be oziroma med 0,39 in 0,79 mBq/m3 za 210Pb. Koncentraciji obeh naravnih radionuklidov sta odvisni od solarne aktivnosti in kolicine padavin. Padavine Letna kolicina padavin v letu 2020 v Ljubljani je bila 1.262 mm, v Bovcu 2.452 mm, v Novem mestu 857 mm in v Murski Soboti 726 mm. Poleg umetnih radionuklidov 137Cs, 90Sr in 3H so se dolocali tudi naravni radionuklidi 238U, 226Ra, 210Pb, 228Th, 228Ra, 40K ter kozmogeni 7Be. Od umetnih radionuklidov sta dolgorocno opazna samo 137Cs in 90Sr, vendar so specificne aktivnosti veckrat na meji detekcije, tako da so negotovosti pri meritvah precej velike. Najvišji letni used 137Cs in je bil izmerjen v Bovcu 1,6 ± 0,9 Bq/m2, oziroma 1,7 ± 2,3 Bq/m2. Koncentracija aktivnosti 90Sr je bila pod mejo detekcije na vseh lokacijah. Od naravnih radionuklidov se lahko izpostavi še skupne vrednosti kozmogenega 7Be, katerega rezultati znašajo od 260 Bq/m2 v Novem mestu do 850 Bq/m2 v Bovcu. Letni used naravnega 210Pb pa je na vseh lokacijah, upoštevajoc napako meritve, v letu 2020 izmerjen v okviru pricakovanih dosedanjih vrednosti in je znašal 104 ± 77 Bq/m2. Primerjava rezultatov pokaže, da se koncentracije posameznih radionuklidov v padavinah niso bistveno spremenile v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejstvo pa je, da so koncentracije pogosto blizu meje detekcije, tako da so tudi merske negotovosti relativno velike in prispevajo k vsakoletnemu in medletnemu sipanju rezultatov. Najvecja odstopanja v rezultatih po posameznih trimesecjih povzrocajo zimski meseci, ki so lahko zelo suhi ali pa obilni s padavinami. Na sliki 135, ki primerja povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb s kolicino padavin, ni zaznati korelacij. Slika prikazuje povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine ter letna kolicina padavin za obdobje od leta 2000 dalje na vseh lokacijah v Sloveniji Slika 135: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine ter letna kolicina padavin za obdobje od leta 2000 dalje na vseh lokacijah v Sloveniji Radionuklid 3H v zraku je v manjšem delu (1/3) posledica kozmicnega sevanja v zgornjih plasteh ozracja, vecinoma (2/3) pa umetnega izvora (jedrske eksplozije, jedrski reaktorji, predelava jedrskega goriva). Meritve specificne aktivnosti 3H v vzorcih padavin je IJS opravil le v mesecnih vzorcih iz Ljubljane. Koncentracija aktivnosti 3H v deževnici v letu 2020 je bila pod dolgoletnim povprecjem in je znašala 706 ± 298 Bq/m3. Na sliki 136 so prikazane vrednosti specificnih aktivnosti 3H v vzorcih padavin iz Ljubljane za obdobje od leta 1990 dalje. Dolgorocni trend kaže padanje vrednosti, po letu 2000 izmerjene kolicine 3H sledijo trendu naravnega radioaktivnega razpada z razpolovno dobo 3H 12,3 let. V letu 2020 so vrednosti sicer višje od pricakovanih po trendu radioaktivnega razpada, kar lahko delno pojasnimo z minimumom soncevega cikla (vecje nastajanje kozmogenega 3H). Vrednosti pred letom 2000 so nižje od pricakovane ekstrapolacije za nazaj, vendar je to posledica nezanesljivih meritev opravljenih v vec laboratorijih. Od leta 2000 vse meritve izvaja IJS. Slika prikazuje povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 Slika 136: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 Zemlja Rezultati meritev vsebnosti umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v plasteh zemlje kažejo zelo podobno globinsko porazdelitev kot v zadnjih letih, to je pocasen premik aktivnosti proti globljim plastem. Tako so neobdelana tla po vsej merjeni vrhnji plasti že precej enakomerno kontaminirana, zlasti to velja za bolj prepustna naplavinska tla. Povprecna površinska specificna aktivnost 137Cs v celotni preiskovani plasti tal globine je bila v Ljubljani ponovno merjena na Ljubljanskem barju in je znašala 14,8 kBq/m2 (12,6 kBq/m2 v letu 2019). Tako kot v letu 2020, so se tudi letos meritve izvajale v petih plasteh po 10 cm do globine 50 cm, rezultati pa so podobni tistim v preteklosti. Takoj po cernobilski nesreci so v preiskovani plasti tal izmerili okoli 25 kBq/m2 137Cs. Sedanje vrednosti so se že mocno znižale, delno zaradi radioaktivnega razpada, delno pa zaradi pomika v globlje plasti. Tla v Murski Soboti so nekajkrat manj kontaminirana kot v osrednji Sloveniji, najvec kontaminacije je v alpskem predelu. Površinska specificna aktivnost 90Sr v merjeni površinski plasti tal je praviloma za vec kot en velikostni razred nižja v primerjavi s 137Cs. Vrednosti med leti precej nihajo, izvajalci razlicne vrednosti pripisujejo znacilnostim terena in difuzijskim lastnostim zemlje, tako se lahko že na razdalji nekaj metrov med lokacijama vzorcenja specificne aktivnosti razlikujejo za nekajkrat. Ocitno so difuzijski procesi 137Cs in 90Sr v razlicnih tipih zemlje razlicni, kar potrjujejo tudi razlicni globinski profili v prejšnjih letih, ki med sabo niso popolnoma konsistentni. Na sliki 137 so prikazane povprecne letne specificne aktivnosti 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji v Ljubljani, Murski Soboti in Kobaridu. Na sliki je razvidna homogena porazdelitev 40K po globini, ki je znacilna za naravne radionuklide ter upadanje koncentracije umetnih radionuklidov z globino. Slika prikazuje Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji za Ljubljano, Mursko Soboto in Kobarid Slika 137: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji Iz slike 138 so razvidne površinske specificne aktivnosti 137Cs (Bq/m2) v vrhnji plasti tal za obdobje 1982–2020. Poleg povprecnih letnih specificnih aktivnosti so za primerjavo prikazane tudi vrednosti za naravni radioaktivni razpad 137Cs ob privzetih zacetnih vrednostih, izmerjenih v aprilu 1986. Koncentracije radionuklidov v zemlji ne sledijo eksponentni funkciji radioaktivnega razpada, saj radionuklidi dodatno difundirajo v globlje plasti zemlje, kar je potrjeno z meritvami v letih 2019 in 2020, ko so pooblašcenci zaceli bolj globoko vzorciti zemljo. Primerjava celotnega depozita v vsej globini vzorcenja je smiselna do leta 2017 (od 0 do 15 cm), oziroma od leta 2018 dalje od 0 do 30 cm. Te meritve so na sliki 138 posebej oznacene z odebeljeno crto. Slika prikazuje površinske koncentracije aktivnosti 137Cs v razlicnih plasteh tal v Ljubljani v letih 1982–2020 Slika 138: Površinske koncentracije aktivnosti 137Cs v razlicnih plasteh tal v Ljubljani v letih 1982–2020 Zunanje sevanje Rezultate meritev zunanjega sevanja gama je izvajalec podal v enotah okoliškega ekvivalenta doze H*(10). Povprecni letni okoliški ekvivalent doze zaradi zunanjega sevanja v letu 2020 je bil 873 ± 157 µSv, najvecji izmerjen okoliški ekvivalent doze je bil 1332 ± 187 µSv v Vrhniki, najnižji pa 587 ± 84 µSv v Bilju pri Novi Gorici. Povprecna mesecna vrednost okoliškega ekvivalenta doze zaradi zunanjega sevanja je bila 73 ± 21 µSv, obmocje vrednosti pa od 49 µSv do 110 µSv. Rezultati so podobni kot v preteklih letih. V preglednici 19 so prikazani rezultati meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri na 50 lokacijah po Sloveniji. Preglednica 19: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2020 Lokacija 1. 1. d 1. 7. do 31. 12. Letna doza KOCEVJE 0,435 ± 0,087 0,506 ± 0,101 0,941 ± 0,133 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 0,509 ± 0,102 0,504 ± 0,101 1,014 ± 0,143 DOBLICE CRNOMELJ 0,548 ± 0,11 0,607 ± 0,121 1,155 ± 0,164 DRAŠICI METLIKA 0,419 ± 0,084 0,454 ± 0,091 0,873 ± 0,124 Lokacija 1. 1. d 1. 7. do 31. 12. Letna doza NOVO MESTO 0,327 ± 0,065 0,366 ± 0,073 0,693 ± 0,098 MALKOVEC MOKRONOG 0,372 ± 0,074 0,421 ± 0,084 0,793 ± 0,112 LISCA 0,38 ± 0,076 0,42 ± 0,084 0,8 ± 0,113 CELJE 0,412 ± 0,082 0,467 ± 0,093 0,879 ± 0,125 ROGAŠKA SLATINA 0,392 ± 0,078 0,411 ± 0,082 0,803 ± 0,114 SLOVENSKE KONJICE 0,48 ± 0,096 0,443 ± 0,089 0,924 ± 0,131 ROGLA 0,514 ± 0,103 0,591 ± 0,118 1,105 ± 0,157 MARIBOR 0,398 ± 0,08 0,423 ± 0,085 0,821 ± 0,116 PTUJ 0,392 ± 0,078 0,44 ± 0,088 0,832 ± 0,118 JERUZALEM ORMOŽ 0,37 ± 0,074 0,374 ± 0,075 0,745 ± 0,105 LENDAVA 0,424 ± 0,085 0,468 ± 0,094 0,891 ± 0,126 MURSKA SOBOTA 0,378 ± 0,076 0,419 ± 0,084 0,797 ± 0,113 VELIKI DOLENCI 0,445 ± 0,089 0,45 ± 0,09 0,895 ± 0,127 GORNJA RADGONA 0,392 ± 0,078 0,399 ± 0,08 0,79 ± 0,112 SVECINA PLAC 0,454 ± 0,091 0,509 ± 0,102 0,963 ± 0,136 RIBNICA NA POHORJU 0,432 ± 0,086 0,442 ± 0,088 0,873 ± 0,123 KOTLJE 0,456 ± 0,091 0,492 ± 0,098 0,948 ± 0,134 VELENJE 0,405 ± 0,081 0,441 ± 0,088 0,845 ± 0,12 NAZARJE MOZIRJE 0,407 ± 0,081 0,439 ± 0,088 0,846 ± 0,12 LUCE OB SAVINJI 0,412 ± 0,082 0,46 ± 0,092 0,871 ± 0,123 VACE 0,419 ± 0,084 0,481 ± 0,096 0,899 ± 0,127 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0,367 ± 0,073 0,406 ± 0,081 0,773 ± 0,109 BRNIK AERODROM 0,529 ± 0,106 0,604 ± 0,121 1,133 ± 0,161 JEZERSKO 0,497 ± 0,099 0,531 ± 0,106 1,028 ± 0,145 PODLJUBELJ 0,377 ± 0,075 0,41 ± 0,082 0,788 ± 0,112 LESCE 0,341 ± 0,068 0,373 ± 0,075 0,714 ± 0,101 PLANINA POD GOLICO 0,445 ± 0,089 0,502 ± 0,1 0,947 ± 0,134 ZDENSKA VAS 0,446 ± 0,089 0,504 ± 0,101 0,95 ± 0,135 RATECE 0,479 ± 0,096 0,491 ± 0,098 0,97 ± 0,137 TRENTA 0,286 ± 0,057 0,315 ± 0,063 0,601 ± 0,085 LOG POD MANGARTOM 0,436 ± 0,087 0,471 ± 0,094 0,907 ± 0,128 BOVEC 0,335 ± 0,067 0,393 ± 0,079 0,728 ± 0,103 TOLMIN 0,343 ± 0,069 0,399 ± 0,08 0,742 ± 0,105 Lokacija 1. 1. d 1. 7. do 31. 12. Letna doza BILJE NOVA GORICA 0,26 ± 0,052 0,327 ± 0,065 0,587 ± 0,084 VEDRIJAN KOJSKO 0,38 ± 0,076 0,45 ± 0,09 0,83 ± 0,118 LOKEV PRI LIPICI 0,447 ± 0,089 0,496 ± 0,099 0,943 ± 0,134 SECOVLJE AERODROM 0,37 ± 0,074 0,353 ± 0,071 0,723 ± 0,102 KOSEZE IL. BISTRICA 0,359 ± 0,072 0,401 ± 0,08 0,76 ± 0,108 ZALOG POSTOJNA 0,4 ± 0,08 0,473 ± 0,095 0,873 ± 0,124 NOVA VAS NA BLOKAH 0,523 ± 0,105 0,563 ± 0,113 1,086 ± 0,154 VRHNIKA 0,633 ± 0,127 0,689 ± 0,138 1,322 ± 0,187 VOJSKO 0,442 ± 0,088 0,44 ± 0,088 0,882 ± 0,125 SORICA 0,344 ± 0,069 0,386 ± 0,077 0,73 ± 0,103 STARA FUŽINA 0,294 ± 0,059 0,329 ± 0,066 0,623 ± 0,088 JELENJA VAS ISKRBA 0,623 ± 0,125 0,698 ± 0,14 1,321 ± 0,187 KREDARICA 0,344 ± 0,069 0,348 ± 0,07 0,692 ± 0,098 Povprecje 0,417 ± 0,085 0,456 ± 0,093 0,873 ± 0,157 Trenutni prispevek 137Cs k celotni dozi zunanjega sevanja je manj kot 1 %. Iz slike 139 je razvidno, da je doza zunanjega sevanja po letu 1995 približno konstantna in je posledica prisotnosti naravnih radionuklidov in kozmicnega sevanja. V letu 1986 so k dozi zunanjega sevanja prispevali tudi številni drugi sevalci gama, ki so bili posledica useda zaradi cernobilske nesrece, zato je zunanja doza v letu 1986 najvišja. Kratkoživi sevalci so nato razpadli in doza je že v letu 1987 znatno padla. Še nekaj let je bil poleg 137Cs zaznaven še prispevek 134Cs, nato pa je tudi ta že prevec razpadel. Slika prikazuje doze zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986 Slika 139: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986 Pitna voda V letu 2020 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov kot so šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na razlicnih lokacijah. Lokacije se zaradi reprezentativnosti menjavajo vsako leto in so izbrane tako, da vecinoma pokrijejo celotno podrocje Slovenije. Radionuklid 137Cs je bilo opaziti vecinoma le v sledeh ali pa so vrednosti izredno nizke. Izmerjene vrednosti so imele povprecje 0,015 ± 0,041 Bq/m3. Povprecna vrednost specificnih aktivnosti 90Sr v vseh odvzetih vzorcih je bila 0,59 ± 0,41 Bq/m3, 3H pa 497 ± 200 Bq/m3. Poleg umetnih radionuklidov so se dolocale tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov in kozmogenega 7Be. Povprecne vrednosti so za vse radionuklide bile nizke in blizu meje detekcije. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. Na sliki 140 so shematsko prikazane lokacije in vrste vzorcev v sklopu monitoringa okolja. Slika prikazuje zemljevid Slovenije z oznacenimi lokacijami za vzorcenje živil v letu 2020 Slika 140: Lokacije vzorcenja živil v letu 2020 Pri radioaktivni kontaminaciji hrane je potrebno omeniti še to, da je vsebnost umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v prehrambnih izdelkih z obdelovalnih površin (vrtov in polj) precej nižja kot v prosto rastocih gozdnih sadežih in gobah. To velja zlasti za predele, ki jih je bolj prizadela cernobilska kontaminacija (Koroška in alpski predeli). V splošnem velja, da je sedanja vsebnost dolgoživih radionuklidov 137Cs in 90Sr v pridelani hrani rastlinskega in živalskega izvora nižja, kot je bila v zadnjih letih pred cernobilsko nesreco. Mleko V letu 2020 so analizirali vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote in sicer za znacilne radionuklide 40K, 137Cs in 90Sr. Povprecne letne vrednosti koncentracije aktivnosti 137Cs v mleku so izmerjene med 19 in 25 mBq/kg, za 90Sr pa med 22 in 32 mBq/kg. V mleku v prahu so vrednosti pricakovano višje zaradi koncentracije (obicajno 10 krat), in sicer 137Cs 380 mBq/kg in 90Sr 240 mBq/kg. Med vzorci ni bilo velikih odstopanj, najvišja izmerjena vrednost 137Cs je bila v vzorcu surovega mleka iz Kobarida v obdobju zbiranja julij-avgust, in sicer 49 ± 5 mBq/kg. Praviloma se pricakuje rahel porast aktivnosti 137Cs v jesenskem obdobju, kar se lahko pripiše pašni vzreji govedi v toplejših mesecih, kjer vecje aktivnosti iz narave pridejo v organizem in mleko. V hladnejših mesecih se uporabljajo krmila, ki imajo lahko nižje vsebnosti 137Cs. Po nekaterih podatkih s terena se vedno bolj v zbiralnicah mleka meša mleko iz razlicnih lokacij, zato je težko ugotoviti specificne lastnosti med vzorci iz lokalne vzreje krav ali vzorci od drugod. Na sliki 141 so prikazane povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2020. Slika prikazuje povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2020 za lokacije Ljubljana, Kobarid, Bohinjska Bistrica in Murska Sobota Slika 141: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2020 Živila živalskega izvora Vzorci hrane so bili odvzeti na obmocju celotne države, tako da dobljeni rezultati odražajo kontaminacijo regionalno pridelane hrane. V letu 2020 so izvajalci analizirali osem vzorcev živil živalskega izvora in sicer jajca, svinjsko meso, goveje meso, postrvi, pišcancje meso, med, divjacina (srnjak) in kravji sir. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh vzorcih je bila 0,45 ± 0,79 Bq/kg in 90Sr 0,06 ± 0,13 Bq/kg. Najvišja vsebnost 137Cs je bila izmerjena v vzorcu divjacine oziroma siru, in sicer 2,2 ± 0,1 Bq/kg oziroma 0,39 ± 0,09 Bq/kg. Vrednosti so v zadnjih letih približno enake, ce upoštevamo stresanje podatkov. V letnih povprecjih je potrebno izlociti zelo specificne vzorce, kot so gobe ali divjacina, kjer zaradi metabolizmov pride do vecje akumulacije umetnih radionuklidov. Žitarice, moka, kruh Izmerili so šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov in sicer razlicne moke, kruh, pšenico, ajdo in koruzo. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 65 ± 63 mBq/kg, aktivnost 90Sr pa je bila pod mejo detekcije v vseh vzorcih. Zaradi dokaj nakljucne izbire vzorcev z razlicnimi aktivnostmi in z razlicnih lokacij je težko med seboj kvantitativno primerjati izmerjene vrednosti po letih, bi pa v primeru novih kontaminacij življenjskega okolja takšne anomalije vsekakor izstopale, kar velja za vse vzorce hrane. Sadje Izmerili so šest vzorcev sadja in sicer kivi, grozdje in slive iz uvoza ter slovenske breskve, hruške in jabolka. V vseh vzorcih so bile koncentracije 137Cs in 90Sr pod mejo detekcije. Zelenjava Izmerili so šest vzorcev zelenjave in sicer krompir, solato, cebulo, paradižnik, zelje in sveže jurcke. Povprecna specificna aktivnost v vseh vzorcih (razen gob) 137Cs je 64 ± 15 mBq/kg in 90Sr 50 ± 67 mBq/kg. Izjema so le sveži jurcki iz Srbije, ki imajo za vec velikostnih redov višjo aktivnost 2,2 ± 1 Bq/kg in jih v izracunu povprecja niti v izracunu doz ne upoštevamo, saj ne predstavljajo reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. Otroška hrana V letu 2008 je URSVS zacela analizirati celotne obroke otroške hrane. Tako so bili v letu 2020 analizirani vzorci iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 26 ± 17 mBq/kg, aktivnost 90Sr pa je bila pod mejo detekcije v vseh vzorcih. Krmila Meritve vsebnosti umetnih radionuklidov 137Cs in 90Sr in naravnih radionuklidov v krmi leta 2020 so bile opravljene v vzorcih po izboru UVHVVR pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program meritev je obsegal deset vzorcev krme in sicer travne silaže, koruzne silaže, vzorce sena, sveže trave in krmne mešanice. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 1,9 ± 3,0 Bq/kg in 90Sr 1 ± 2 Bq/kg. Rezultati so primerljivi z rezultati zadnjih let nadzora. Lesna kuriva V letu 2020 je bilo odvzetih osem vzorcev in sicer lesnih peletov ali briketov slovenskega porekla in uvoza iz Ukrajine, Srbije, Avstrije in Bosne in Hercegovine. Specificna aktivnosti 137Cs v lesu so znašale med 1,5 in 21 Bq/kg, povprecno 6,3 ± 6,8 Bq/kg. V enem vzorcu iz Ukrajine je izmerjeno 253 Bq/kg, kar ni bilo upoštevano v izracunih. Ce privzamemo, da je poraba upadala na enak nacin kot v obdobju zadnjih 5 let do leta 2019, lahko predpostavimo, da je poraba lesnih kuriv (skupaj polen, peletov in sekancev ter briketov) v letu 2020 znašala okrog 1.100 kg. Na podlagi tega lahko ocenimo, da je z uporabo lesnih kuriv v letu 2020 bilo v zrak izpušceno skupno 7,1 GBq 137Cs (v letu 2019 5,6 GBq). To je približno milijon krat vec kot letno v zrak izpusti NEK. 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja Na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov 137Cs in 90Sr v zraku, vodi in hrani za leto 2020 in ob upoštevanju povprecnega letnega vnosa ter doznih pretvorbenih faktorjev po UV2, so izvajalci ocenili skupno letno pricakovano efektivno dozo za tri skupine: odrasle, otroke od 7 do 12 let in dojencke do 1 leta. Preglednica 20 prikazuje povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H in 210Pb (za primerjavo) v razlicnih okoljskih vzorcih za leto 2020. Efektivne doze za vse tri starostne skupine so izvajalci, tako kot obicajno, ocenili le za umetna radionuklida, 137Cs in 90Sr, ki sta posledica globalne kontaminacije zaradi cernobilske nesrece in bombnih poskusov. Vrednosti iz Ljubljane upoštevamo za slovensko povprecje, vrednosti iz Kobarida in Bohinjske Bistrice pa za lokalno posebnost zaradi povišanih vrednosti 137Cs kot posledico cernobilske nesrece. Preglednica 20: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H in 210Pb Radionuklid Privzete specificne aktivnosti vzorcev (Bq/kg) (Bq/ (mBq zelenjava sadje moka meso mlekoLJ mlekoKO mlekoBB voda zrak 137Cs 0,064 0 0,065 0,448 0,030 0,034 0,026 0,015 2,1*10-03 90Sr 0,050 0 0 0,061 0,019 0,025 0,024 0,586 0 3H 0 0 0 0 0 0 0 497 0 210Pb 0,473 0,208 0,032 0,315 0,125 0,137 0,194 1,68 0,582 Ingestija in inhalacija Zaradi nizkih koncentracij 137Cs in 90Sr v zraku je ocenjeni letni prispevek obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov k dozi zaradi inhalacije zanemarljiv v primerjavi z obsevnimi obremenitvami po drugih prenosnih poteh za vse tri starostne skupine iz prebivalstva in znaša od 0,08 do 0,13 nSv za oba radionuklida skupaj. V letu 2020 je zaradi gozdnega požara v izkljucitveni coni okrog jedrske elektrarne v Cernobilu bilo v prvi polovici aprila zaznano rahlo višja koncentracija 137Cs v zraku, vendar to na letnem nivoju zanemarljivo prispeva k dozi. Letna doza kot posledica ingestije umetnih radionuklidov za odraslega posameznika je bila ocenjena glede na vrsto in obseg merjenih vzorcev na 0,7 ± 0,4 µSv, za ostale skupine prebivalstva z upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje. Efektivne doze v letu 2020 zaradi ingestije so primerljive s prejšnjimi leti. V letu 2019 so ocenjevalci posodobili podatke o prehrani, kjer so opazne razlike, predvsem manjše zaužite kolicine dolocenih vrst hrane. V letu 2020 so uporabili posodobljene podatke, tako da so prejete doze podobne. Najvecji delež vrednosti efektivne doze za odrasle v letu 2020 prispeva vnos radionuklidov preko zauživanja mesa, za dojencke pa mleka (slika 142). Posamezni prispevki k dozi delno variirajo z leti in je predvsem statisticna posledica izbire razlicnih vzorcev po razlicnih lokacijah v Sloveniji. Ce se primerja prispevke po posameznih radionuklidov, k dozi najvec prispeva 90Sr, manj pa 137Cs, delež 3H je zanemarljiv. Prispevek 90Sr k dozi zaradi ingestije in inhalacije za dojencke znaša v letu 2020 91 %, za otroke 58 % in za odrasle 63 %. Slika 142: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle na primeru osrednjeslovenske regije Za dodatno informacijo, veliko vec k dozi prispevajo naravni radionuklidi in sicer najvec 210Pb, zaradi visokega doznega pretvorbenega faktorja. Najvišja vrednost je za dojencke do enega leta starosti in znaša 368 µSv, za otroke od 7 do 12 let znaša 156 µSv in za odrasle 66 µSv, kjer upoštevamo ingestijo mleka v Ljubljani. Kontaminacija vodovodne pitne vode z radionuklidi 137Cs, 90Sr in 3H k prejeti dozi zaradi ingestije ne prispeva pomembnega deleža (ocena za 2020 za odraslega prebivalca je 0,02 µSv, enako kot v letu 2019). Prejeta skupna efektivna doza pri vnosu naravnih in umetnih radionuklidov s pitno vodo je na ta nacin bistveno nižja od letne meje 0,1 mSv v skladu z UV2 in Direktivo Sveta 2013/51/EURATOM z dne 22. 10. 2013 o dolocitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo cloveka, ki je prenesena v naš pravni red. Doza zaradi zunanjega sevanja Zunanje sevanje zaradi kontaminacije tal s 137Cs daje po meritvah in ocenah izvajalcev najvecji, to je blizu 80-odstotni prispevek k dozi zaradi globalne kontaminacije okolja. Izvajalci so ocenili letne doze zunanjega sevanja s pomocjo globinske porazdelitve cernobilskega 137Cs ter predpostavk, da posamezniki preživijo na prostem 20 % razpoložljivega casa in 80 % v zgradbah. Pri tem so tudi upoštevali razlicne deleže zadrževanja na prostem ali v zaprtih prostorih ter faktorje šcitenja v zaprtih prostorih (v mestih vecje, na deželi manjše). Analiziralo se je doze za vec referencnih skupin, med drugim tudi za ruralno oziroma urbano obmocje. Doza zaradi zunanjega sevanja za odraslega prebivalca Slovenije je v letu 2020 ocenjena na 5,9 ± 0,2 µSv, za ostale skupine prebivalstva z upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje, najvecje pa so ocenjene za prebivalce ruralnega podrocja Kobarida in Bohinjske Bistrice in sicer 11,3 µSv. Doza za odraslega prebivalca ocenjena za pretekla leta je prikazana v preglednici 21, kjer so razvidne vrednosti po letih primerljive med sabo. Drugacna ocena doze v letu 2006 je posledica druge lokacije vzorcenja zemlje v Ljubljani in vzorcevalca, kot je bila pred letom 2006 in nato ponovno v 2007. Primerjava ocenjenih doz v preteklih letih nam pokaže, da je bila cernobilska kontaminacija precej neenakomerna in da je lahko 137Cs zaradi razgibanosti terena ter difuzijskih lastnosti zemlje difundiral do razlicnih globin na posameznih lokacijah. Preglednica 21: Ocenjene doze odraslih prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) Leto Doza zaradi zunanjega 2003 6,5 2004 6,5 2005 4,8 2006 1,45 2007 4,8 2008 6,7 2009 7,6 2010 7,8 2011 7,0 2012 7,7 2013 6,2 2014 6,4 Leto Doza zaradi zunanjega 2015 6,0 2016 6,1 2017 5,5 2018 4,7 2019 5,6 2020 5,9 Skupna ocena doze Skupna efektivna doza za odrasle zaradi vnosa umetnih radionuklidov v telo z ingestijo in inhalacijo ter zaradi zunanjega obsevanja tal znaša v letu 2020 6,6 µSv na leto za odrasle, 7,8 µSv na leto za otroke od 7. do 12. leta starosti in 9,2 µSv na leto za dojencke. V hrani vecji del doze prispeva 90Sr, k zunanjemu sevanju pa k dozi najvec prispeva 137Cs, ki je v letu 2020 prav tako najvec prispeval k dozi zaradi inhalacije. Letna efektivna doza za odraslega prebivalca je znotraj statisticne napake enaka kot leta v preteklih letih (slika 143). Ocena letne efektivne doze velja za odraslega posameznika iz osrednjega dela države. Izracun deleža je odvisen od izmerjene porazdelitve 137Cs v tleh, le-ta pa od mikrolokacije vzorcevanja tal. Na podrocjih z manjšo kontaminacijo tal (Prekmurje, obalno-kraški predel) je ta doza nižja, na alpskem obmocju Slovenije pa seveda višja. Za tocnejše ocene je na voljo premalo podatkov. Slika prikazuje predvidene efektivne doze zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje Slika 143: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje 3.2.5 Zakljucki Na podlagi meritev radioaktivnosti življenjskega okolja Republike Slovenije leta 2020 izvajalci ugotavljajo, da je obremenitev prebivalca Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju kot posledica cernobilske kontaminacije in bombnih poskusov nekaj µSv letno. Dolocene letne variacije v oceni doze so posledica posameznih vzorcev z vecjimi ali manjšimi koncentracijami radionuklidov ter seveda negotovosti meritev. V letu 2020 so bile specificne aktivnosti umetnih radionuklidov v hrani in zraku okrog 1 % od mejnih izpeljanih koncentracij, predpisanih v UV2. Letne efektivne doze zaradi ingestije umetnih radionuklidov in letne doze zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju so v okviru povprecnih svetovnih vrednosti, navedenih v porocilih UNSCEAR. Podoben velikostni razred vrednosti prejetih doz zaradi globalne radioaktivne kontaminacije ocenjujejo tudi v sosednjih državah. Vir: [37] 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju Nuklearne elektrarne Krško Jedrska elektrarna med rednim obratovanjem izpušca radioaktivne snovi v ozracje in v površinske vode, razen tega pa lahko viri v objektih sevajo v okolico. Da bi zajeli vplive sevanja na prebivalstvo, se izvaja program meritev v okolici elektrarne, ki obsega meritve zunanjega sevanja (sevanja radionuklidov v zraku in iz tal ter sevanje neposredno iz elektrarne) in meritve koncentracij radioaktivnih snovi v zraku, tleh, vodi in hrani, ki z vnosom v telo povzrocijo notranje obsevanje. Osnova za izvajanje obratovalnega monitoringa je JV10, ki navaja smernice za program meritev v okolici jedrske elektrarne. Podroben program meritev je dolocen v delu Tehnicnih specifikacij NEK, ki dolocajo omejitve radioaktivnih izpustov v okolje (dokument RETS). 3.3.1.1 Obseg nadzora Vpliv objektov, ki v okolje spušcajo radioaktivne snovi, se nadzira na dva nacina. Na samem viru izpustov se merijo emisije, le-te predstavljajo sestavo radionuklidov in izpušceno aktivnost. Z modelom transporta snovi v okolju pa se ocenjuje dozne obremenitve prebivalstva v okolici objektov. Po drugi strani pa se z neposrednimi meritvami ugotavlja vnos radioaktivnih snovi v okolje, kar omogoca neposredno oceno izpostavljenosti prebivalstva. Slednje meritve omogocajo tudi oceno izpostavljenosti prebivalstva naravnemu sevanju in vplivom širšega okolja, kot so bile jedrske eksplozije in cernobilska nesreca. Zunanje sevanje se meri z elektronskimi merilniki hitrosti doze, ki se uporabljajo pri sprotnem spremljanju zunanjega sevanja (MFM-203) ter s pasivnimi termo luminiscencnimi dozimetri (TLD). Radioaktivnost v zraku se doloca iz vzorcev, dobljenih s crpanjem zraka skozi aerosolne filtre in filtre, ki zadržijo jod iz zraka, ter iz vzorcev deževnice in suhega useda. Radioaktivnost v reki Savi, kamor se iztekajo tekocinski izpusti, se doloca iz meritev vzorcev vode, sedimentov in rib, radioaktivnost podzemnih vod pa iz vzorcev podtalnice in vzorcev vodovodne vode iz zajetij in crpališc. Vzorci hrane, ki so pridelani v okolici elektrarne in v katerih se meri vsebnost radionuklidov, so izbrani tako, da se lahko oceni celotni prispevek radioaktivnosti hrane k dozi. Poleg tega se doloca še vsebnost radionuklidov v zemlji. Izvajalce meritev v letu 2020 so predstavljali Institut »Jožef Stefan« (IJS), ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) in Institut Ruder Boškovic (IRB). Emisijske meritve znotraj ograje Nuklearne elektrarne Krško so izvedli sodelavci NEK. Na osnovi izvedenih meritev in delnih porocil IJS, ZVD in IRB je bilo pripravljeno porocilo »Nadzor radioaktivnosti v okolici NEK za leto 2020«. Porocilo obravnava radioaktivnost v okolju po locenih sklopih okolja, kot so podani zgoraj. V vsakem poglavju so posebej ovrednoteni rezultati samih meritev in ocenjeni vplivi na okolje, podana pa je tudi pripadajoca delna efektivna doza za referencno osebo. V posebnem poglavju so podani tudi rezultati primerjalnih meritev, ki so namenjene nadzoru kakovosti meritev in so jih opravili vsi pooblašceni izvajalci obratovalnega monitoringa. Za evalvacijo merskih podatkov in oceno doznih obremenitev so bili kot dopolnilni ali vzporedni podatki uporabljeni tudi: - mesecna porocila NEK o tekocinskih in zracnih emisijah v letu 2020, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev Agencije Republike Slovenije za okolje za okolico NEK v letu 2020, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev MEIS storitve za okolje, d. o. o., za okolico NEK v letu 2020, - mesecna porocila o meritvah koncentracije 3H v podtalnici na dodatnih lokacijah v okolici NEK (vrtine VOP-1/06, V 12/77 in V-7/77), - mesecna porocila o meritvah savske vode, sedimentov in biote iz Dodatnega programa nadzora radioaktivnosti v okolici NEK zaradi HE Brežice in - nekateri merski podatki iz Programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije in posebnih meritev IJS. 3.3.1.2 Rezultati meritev v okolju Vplivi tekocinskih izpustov Ob normalnem delovanju jedrske elektrarne so koncentracije aktivnosti izpušcenih radionuklidov, razen 3H, v okolju znatno pod detekcijskimi mejami oziroma je morebitni prispevek teh radionuklidov težko lociti od naravnega ozadja (14C, 137Cs). Zato se njihov vpliv na cloveka in okolje posredno ovrednoti iz podatkov o izpustih. Z uporabo modelov, ki opisujejo razširjanje radionuklidov po raznih prenosnih poteh v okolju, pa se ocenjuje izpostavljenost prebivalstva. Zaradi izgradnje HE Brežice in nastanka akumulacijskega jezera, je prišlo do sprememb pri nacinih in poteh izpostavitve prebivalstva. Spremenjen je tudi program meritev ter dodane nekatere vzorcevalne lokacije vode, sedimentov in rib med jezoma pri NEK in HE Brežice. Vzorcenja na teh lokacijah so se zacela izvajati v drugi polovici leta 2017. V okviru programa vrednotenja vpliva tekocinskih izpustov so potekale meritve savske vode, sedimentov in vodne biote (ribe) ter meritve pitne vode iz vodovodov Krško in Brežice in vode iz crpališc in podtalnice. Meritve 3H so edine, pri katerih se lahko neposredno zazna vpliv NEK v okolju. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 3H nad jezom HE Brežice je znašala 1,12 kBq/m3 in je višja od referencnega odvzemnega mesta Krško, kjer je izmerjeno 0,6 kBq/m3. V Brežicah (pod jezom HE) je bila povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 1,06 kBq/m3. Povprecna koncentracija aktivnosti je nižja od dolgoletnega povprecja 3,0 kBq/m3 zadnjih 20 let, kar je pricakovano, glede na nižje vrednosti izpustov. Zaradi dodatnega redcenja reke Save z rekama Krko in Sotlo so pricakovane nekoliko nižje tudi koncentracije v Jesenicah na Dolenjskem (0,98 kBq/m3). Najvecji mesecni tekocinski izpusti 3H so zabeleženi v novembru (0,98 TBq), kar je bistveno manj kot je bil najvecji mesecni izpust v letu 2019 (5,6 TBq). Skupni letni izpust 2,95 TBq je bil prav tako bistveno manjši kot v letu 2019 (13,6 TBq ) in tudi manjši od dolgoletnega povprecja (11,8 TBq od 1999 do 2020). Zaradi tega je tudi casovna korelacija med izpusti in mesecnimi izmerjenimi koncentracijami aktivnostmi nizvodno od NEK manj izrazita. V novembru je bila povišana tudi koncentracija aktivnosti 3H na vseh odvzemnih mestih nizvodno od NEK (1,9 kBq/m3-2,4 kBq/m3) in je bila približno 4-krat višja kot na referencnem odvzemu v Krškem (slika 144). Za razliko od leta 2019, ko so se rezultati mesecnih meritev iz vzorcevalnih postaj HE Brežice in Brežice dobro ujemali, v letu 2020 je bilo nekaj nepojasnjenih razlik. Izstopa julijska meritev v HE Brežice (2,5 kBq/m3), ki je precej višja, kot so jo izmerili v Brežicah (1,0 kBq/m3) ali v Jesenicah na Dolenjskem (1,0 kBq/m3). Slika prikazuje mesecne koncentracije aktivnosti 3H v savski vodi na lokacijah Krško pred NEK, HE Brežice, Brežice in Jesenice na Dolenjskem Slika 144: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v savski vodi na lokacijah Krško pred NEK, HE Brežice, Brežice in Jesenice na Dolenjskem V vseh letih je tudi redno povišana koncentracija tritija v podzemni vodi v vrtini VOP-4 (blizu levega brega Save, 600 m nizvodno od jezu NEK). V tem letu je bilo povprecje mesecnih koncentracij aktivnosti 3H precej nižje (1,0 kBq/m3) kot v preteklem letu (6,7 kBq/m3 v letu 2019). Najvišja izmerjena posamicna koncentracija aktivnosti 2,7 kBq/m3 je bila v decembru, kar je precej manj kot predhodnem letu (46 kBq/m3 v letu 2019). Vpliv novih hidrodinamskih razmer zaradi HE Brežice na mešanje izpustov v reki Savi še ni dobro poznan. Nove razmere se spremljajo od napolnitve jezera, v letu 2020 je NE Krško, v sodelovanju s širšo skupino strokovnjakov za modeliranje vodnih tokov, pripravil tehnicne zahteve za izdelavo novih izracunov. Ti bi omogocili verodostojno oceno mešanja vode v akumulacijskem jezeru, ki jo bo možno verificirati z meritvami koncentracij izpušcenih radionuklidov (na primer 3H) na razlicnih mestih pred jezom. Med leti 2017 in zacetkom 2020 je bilo možno opaziti tri razlicne razrede vodovodnih vod na krško-brežiškem polju, ki so zajete v redni radiološki monitoring. Najvišje in primerljive vrednosti dosegajo rezultati za crpališce Brege in Spodnji Stari Grad, ki so se v drugem delu leta 2020 nekoliko znižale. Najnižje in prakticno konstantne vrednosti so bile izmerjene v vzorcih iz crpališca Glogov Brod in vodovoda Brežice, medtem ko so koncentracije tritija v crpališcu Rore med obema omenjenima skupinama. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti v vodi iz crpališca Brege je bila v letu 2020 1,47 ± 0,05 kBq/m3, kar je podobno kot v 2019 in ustreza povprecju zadnjih 16 let, ki je 1,6 kBq/m3. V vodovodu v Spodnjem Starem Gradu je bila v letu 2020 izmerjena nižja povprecna koncentracija aktivnosti (1,06 ± 0,04 kBq/m3), tako da se predpostavlja, da se je vodovod Spodnji Stari Grad napajal predvsem z vodo, nacrpano v Bregah. To sta tudi dve lokaciji pri katerih je možno zaznati vpliv NEK, vendar vrednosti še zmeraj dosegajo manj kot 2 % mejne vrednosti 100 Bq/L, ki je predpisana v Pravilniku o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi. Medtem ko so bile vrednosti za koncentracije aktivnosti vzorcev s crpališca Brege in vodovoda Spodnji Stari Grad obenem z njihovima potekoma od marca 2017 do marca 2020 zelo podobne, se vrednosti od aprila do julija 2020 razhajajo tudi za faktor dva. Od septembra dalje se koncentracije aktivnosti za obe vzorcevalni mesti zmanjšujejo. V vodovodu Spodnji Stari Grad so decembra 2020 vrednosti prakticno enake kot za crpališce Rore, medtem ko so se na primer od februarja do oktobra 2018 razlikovale tudi za faktor tri. V vodi na crpališcu Rore je bila povprecna koncentracija aktivnosti 0,55 ± 0,02 kBq/m3. V letu 2020 sta se crpališce Glogov Brod in vodovod Brežice napajala iz istega vodonosnika, kjer prevladuje starejša voda z nizkimi koncentracijami aktivnosti 3H (manj kot 0,1 kBq/m3). Spet je bilo možno zaznati odklon, povezan s visokim pretokom Save in izdatnimi padavinami z višjimi koncentracijami tritija, ki so ga opazili tudi v letu 2018 na crpališcu Glogov Brod. V krškem vodovodu (bencinski servis Petrol) je bila izracunana povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,51 kBq/m3, na bencinskem servisu Petrol v Brežicah pa je bila povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,045 kBq/m3. Vrednosti so v okviru stresanja podatkov primerljive s prejšnjimi leti, rezultati posamicnih vzorcev pa so primerljivi z mesecnimi vrednostmi maticnih vodovodov. Zaradi nadzora izmenjave vode med Savo in podzemno vodo na krško-brežiškem polju, se že od zacetka obratovalnega merilnega nadzora radioaktivnosti v okolici NEK preverja stanje 3H v vrtinah. Te vrtine niso namenjene oskrbi prebivalcev s pitno vodo, ampak služijo le sledenju izpustov iz NEK. Vrtinama E1 na izkljucitvenem obmocju in VOP-4, ki je le 50 m oddaljena od Save, ter hrvaškima vrtinama Šibice in Medsave, so bile sredi leta 2016 ob izgradnji HE Brežice dodane še tri vrtine, in sicer VOP-1, V-7/77 in V-12/77. Vrednosti za VOP-4 so bile v letu 2020 sorazmerno konstantne (940 Bq/m3), kar je primerljivo z mesecnim povprecjem za isto obdobje za reko Savo v Brežicah (1000 Bq/m3). Podobne vrednosti in potek opazimo tudi za ostale obravnavane vrtine. Izjema je vrtina V-7/77, kjer padejo vrednosti koncentracije aktivnosti na primerljivo vrednost z ostalimi vrtinami šele maja 2020, ko izzveni povišanje iz leta 2019, ki je v vrtinah VOP-4 in Medsave doseglo najvišje vrednosti v septembru, v vrtini V-7/77 pa s trimesecnim zamikom. Trimesecni zamik pomeni tudi širši vrh, ki se vrne na osnovno vrednost bistveno kasneje kot pri obeh vrtinah, ki sta veliko bližje reki (slika 145). Slika prikazuje mesecne koncentracije aktivnosti 3H v mesecnih vzorcih vrtin Slika 145: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v mesecnih vzorcih vrtin Skupna letna izpušcena aktivnost 14C v Savo v letu 2020 je bila 0,3 GBq, kar je vec kot v preteklem letu, vendar še zmeraj za velikostni red manj kot je povprecje od leta 2013 (1,7 GBq). 14C je bil v letu 2020 merjen v savski vodi in v ribah. Na lokacijah na levem in desnem bregu akumulacijskega jezera HE Brežice so bili odvzeti enkratni kvartalni vzorci vode. Povprecna koncentracija aktivnosti 14C na desni obali (86 pMC oziroma 9,6 Bq/m3 vode) akumulacijskega jezera je bila enaka povprecni koncentraciji na levi obali (87 pMC oziroma 10,1 Bq/m3 vode). Izmerjena relativna specificna aktivnost 14C v ribi, ki je bila ulovljena v akumulacijskem jezeru HE Brežice, je bila 94 pMC. Vnos radioaktivnega ogljika v ribe poteka preko vode in vodnih rastlin, s katerimi se ribe hranijo. Obstaja popolno ravnovesje med raztopljenim anorganskim ogljikom v vodi in v ribi. To pomeni enako relativno specificno aktivnost 14C (izraženo v pMC) v vodi kot tudi v vodni bioti. Vse vrednosti so nižje od navadne atmosferske aktivnosti 14C, ki je ˜ 103 pMC. Iz teh meritev je razvidno, da ni mogoce lociti vpliva NEK od naravnega ozadja kar je razumljivo, saj je glede na letne izpuste v Savo pricakovati, da bi povprecna koncentracija aktivnosti 14C v Brežicah narasla le okrog 0,01 Bq/m3 (~ 0,09 pmC). 131I je redno prisoten na vseh nadzornih mestih reke Save, tako gorvodno od elektrarne kot nizvodno v Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem. Najvišja povprecna koncentracija aktivnosti 131I je bila od 4,0 Bq/m3 na odvzemnem mestu Brežice, kjer so zabeležili tudi najvišjo vrednost v enkratnih vzorcih (8,3 Bq/m3). Ce primerjamo rezultate meritev z locenim nadzorom v življenjskem okolju v RS so bile povprecne koncentracije v reki Savi v Brežicah podobne, kot jih izmerimo v Savi v Ljubljani (3,4 Bq/m3), in so tudi primerljive z dolgoletnim povprecjem v Brežicah 5,1 Bq/m3. 131I v talnem sedimentu v tem letu ni bil zaznan. V vzorcih rib iz referencnega odvzema (v Krškem nad jezom) in tudi v vzorcih iz nadzornih odvzemnih mest pod jezom NEK ni bila zaznana prisotnost 131I, kar je enako kot v preteklih letih. To je tudi pricakovano, ker na podlagi izmerjenih koncentracij 131I v vodi in bioakumulacijskih faktorjev je pricakovana specificna aktivnost 131I v ribah okrog 0,2 Bq/kg, kar pa je pod mejo detekcije Letni izpust 137Cs iz NEK je bil 0,9 MBq, kar je manj kot v preteklih letih (dolgorocno povprecje 15,1 MBq). Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 137Cs v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) je bila na referencnem mestu v Krškem, enako kot v Jesenicah na Dolenjskem, 0,17 Bq/m3. Na lokaciji HE Brežice je koncentracija aktivnosti znašala 0,41 Bq/m3, v Brežicah pa so vse meritve bile pod mejo detekcije, tako kot na vecini odvzemnih mest. Povprecne koncentracije aktivnosti 137Cs v drugih rekah po Sloveniji so podobne vrednostim, izmerjenim v reki Savi v okolici NEK. Ce upoštevamo letni izpust, povprecni pretok Save in privzamemo razredcitveno razmerje na levem bregu v Brežicah, lahko ocenimo prirastek koncentracije aktivnosti 137Cs v Brežicah na okrog 0,2 mBq/m3. Ocenjeni prirastek koncentracije aktivnosti je dalec pod mejo detekcije oziroma je tri velikostne rede nižja od izmerjenih vrednosti, zaradi cesar tega prispevka ni mogoce lociti od globalne kontaminacije. 90Sr se pojavlja v vodi na referencnem mestu Krško v podobni letni povprecni koncentraciji aktivnosti 1,7 Bq/m3 kot v nadzornem mestu HE Brežice 1,8 Bq/m3, v Brežicah 1,6 Bq/m3 ali v Jesenicah na Dolenjskem 2,1 Bq/m3. Povprecne koncentracije aktivnosti 90Sr v drugih rekah po Sloveniji so podobne, kot jih lahko izmerimo v Savi v okolici NEK. Koncentracije aktivnosti 90Sr v savski vodi so v okviru merskih in vzorcevalnih negotovosti podobne rezultatom iz zadnjih nekaj let. Letno povprecje koncentracije aktivnosti 90Sr v krških crpališcih in vodovodu je bilo 0, 0,61 Bq/m3, kar je vec kot leta 2019 in primerljivo z letom 2018. V brežiškem vodovodnem sistemu je bila vecina izmerjenih vrednosti pod mejo kvantifikacije. V ljubljanskem vodovodu je bila v letu 2020 izmerjena koncentracija aktivnosti stroncija 0,05 Bq/m3, kar je manj kot v vzorcih s krško-brežiškega polja. Kljub temu, tako kot za 137Cs, tudi za 90Sr velja, da prispevka iz NEK ni mogoce lociti od nehomogeno porazdeljene globalne kontaminacije. Vplivi atmosferskih izpustov Pri ovrednotenju vpliva atmosferskih izpustov se upošteva naslednje skupine radionuklidov: - žlahtni plini, ki so izkljucno pomembni za zunanjo izpostavitev ob prehodu oblaka, - cisti sevalci beta, kot sta 3H in 14C, ki sta biološko pomembna le v primeru vnosa v organizem zaradi inhalacije (3H, 14C) in ingestije (14C), - sevalci beta/gama v aerosolih (radionuklidi Co, Cs, Sr itd.) s prenosnimi potmi: inhalacija, zunanje sevanje iz useda, ingestija na rastline usedlih radionuklidov in - izotopi joda v raznih fizikalnih in kemijskih oblikah, pomembnih pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi vnosa v telo z mlekom. Izracuni doz temeljijo na modelskih izracunih, na podlagi razredcitvenih faktorjev za zunanje sevanje iz oblaka in inhalacijo, ki se od leta 2007 ocenjujejo z Lagrangeevim modelom, ki upošteva znacilnosti terena v okolici NEK in vecji nabor meteoroloških spremenljivk. Prispevek sevanja iz useda je bil do leta 2010 ocenjen še z Gaussovim modelom z upoštevanjem talnega izpusta. V okviru programa vrednotenja vpliva atmosferskih izpustov so potekale meritve aerosolnih in jodovih filtrov za dolocanje koncentracij radionuklidov v zraku, meritve suhega in mokrega useda (na vazelinskih plošcah in v vzorcevalnikih padavin), hrane rastlinskega in živalskega izvora, vkljucno z mlekom, zemlje na obdelanem in neobdelanem zemljišcu ter doze zunanjega sevanja na številnih lokacijah, razporejenih okoli NEK. V letu 2020 je bila kolicina padavin na letni v Bregah (meteorološka postaja na letališcu Cerklje na Dolenjskem), Krškem in Dobovi bila za približno 25 % nižja od leta poprej. Najvec dežja je padlo v Krškem, najmanj v Dobovi. V celem letu je najvec padavin padlo na referencnem mestu v Ljubljani (1 263 mm), kar je približno 30 % vec od povprecja v okolici NEK. Mesec januar je bil izrazito suh na vseh vzorcevalnih mestih. Kljub temu, da je 3H prakticno edini radionuklid, ki se ga v naravi v okolici NEK lahko deloma pripiše izpustom jedrske elektrarne, v splošnem velja, da je stanje v Ljubljani in v okolici NEK precej podobno. Povprecja mesecnih koncentracij aktivnosti, z izjemo januarskih vrednosti, so primerljiva s povprecji mesecnih koncentracij v letu 2019. Koncentracije aktivnosti tritija v januarju so na vseh vzorcevalnih mestih v okolici NEK povišane. Ker je bilo padavin malo, se je tritij iz zraka spral z manjšo kolicino padavin in je v vzorcu koncentriran. Najvecji zracni izpust 3H, petina celoletnega, je bil v mesecu novembru. Najvišja mesecna koncentracija tritija v padavinskih vzorcih v okolici NEK je bila v mesecu novembru izmerjena v Bregah, najnižja pa decembra v Dobovi. Na referencni lokaciji v Ljubljani so bile vrednosti primerljive z izmerjenimi vrednostmi v Dobovi. Izjema so koncentracije aktivnosti na lokacijah v Bregah in Krškem, kjer se nedvoumno pozna ucinek delovanja NEK, saj so letna povprecja konstantno višja od referencne lokacije v Ljubljani (slika 146). Slika prikazuje mesecne koncentracije aktivnosti 3H v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani Slika 146: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani Povprecne koncentracije aktivnosti 137Cs v zraku so na lokacijah v okolici NEK v letu 2020 podobne kot v preteklih letih. Povprecje po vseh lokacijah v okolici NEK je celo nekoliko nižje kot drugod po Sloveniji. V letu 2020 je bila najvecja vrednost izmerjena na vzorcevalni lokaciji v Ljubljani 16 ± 20 Bq/m3, za njo po vrsti v aprilu v Bregah 15 ± 1 Bq/m3, v marcu v Dobovi 3 ± 1 Bq/m3 in v februarju v Krškem 0,5 ± 0,5 Bq/m3. V okviru negotovosti je vecina vrednosti zelo podobnih. Vecji odmike, na primer v aprilu v Bregah, bi lahko pripisali vetrovni resuspenziji s tal, v januarju v Ljubljani pa majhni kolicini vzorca.. V izmerjenih povprecnih koncentracijah aktivnosti je samo majhen del posledica resuspenzije 137Cs iz zemlje, bolj pa h koncentraciji aktivnosti v zraku v hladnih mesecih prispeva uporaba trdih goriv (predvsem lesa, briketov in peletov). Radionuklid 131I v letu 2020 ni bil zaznan na nobenem od sedmih merilnih mest v okolici NEK. Primerjave meritev v vzorcih iz okolice NEK in Dobove so v preteklih letih pokazale, da dodatni 14C iz NEK poveca specificno aktivnost 14C v rastlinah v bližnji okolici ograje NEK, predvsem takrat, ko je remont in s tem vecji izpusti potekajo neposredno pred oziroma med vegetacijo, kot na primer v letih 2015 in 2018. Rezultati meritev kažejo pricakovano rahlo povišanje specificne aktivnosti 14C v vzorcih na razdalji do 1 km od osi reaktorja glede na vzorce, vzete na referencni tocki v Dobovi. Povprecne vsebnosti 14C v živilih, vzorcenih v okolici NEK (na razdalji do 1 km od osi reaktorja), so, skladno z modelsko napovedjo, bile najvecje na lokacijah kjer so izracunani najvišji razredcitveni faktorji. Najvišja izmerjena specificna aktivnost 14C je bila izmerjena v koruzi na lokaciji Žadovinek v juliju (242 ± 3 Bq na kilogram ogljika), dokler je vrednost, izmerjena na referencni lokaciji v Dobovi, znašala 233 ± 10 Bq na kilogram ogljika. Najvišja izmerjena vrednost je precej nižja kot v letu 2019 (280 Bq na kilogram ogljika), kar je bilo za pricakovati saj v letu 2020 ni bilo remonta. V številnih vzorcih sta bila izmerjena 137Cs in 90Sr, ki pa izvirata iz splošne kontaminacije okolja zaradi cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Specificna aktivnost 137Cs v živilih v okolici NEK je najvec 0,25 Bq/kg in je primerljiva s specificno aktivnostjo 137Cs v živilih, vzorcenih drugod po Sloveniji, ki znaša najvec 0,18 Bq/kg. Specificne aktivnosti 137Cs v hrani z leti nihajo, vendar je opazna težnja zniževanja vrednosti, v vecini živil je že na ravni predcernobilskega obdobja), medtem ko nesreca v Fukušimi marca 2011 ni vplivala na povišanje specificnih aktivnosti 137Cs. Izmerjena specificna aktivnost 137Cs v mleku je tako že nekaj let na ravni izpred cernobilskega obdobja (1984, 1985), specificna aktivnost 90Sr pa je tudi za faktor 2 nižja kot pred cernobilsko nesreco. Specificna aktivnost 90Sr v živilih v okolici NEK je bila najvec 1,5 Bq/kg, specificna aktivnost 90Sr v živilih, vzorcenih drugod po Sloveniji, pa najvec 1,6 Bq/kg, tako da je porazdelitev koncentracij 90Sr v razlicnih živilih v okolici NEK skladna z rezultati meritev drugod po Sloveniji. 3.3.1.3 Dozne obremenitve prebivalstva Vplivi tekocinskih izpustov Od številnih mogocih prenosnih poti za vnos izpušcenih radionuklidov v vodo sta za prebivalce v okolici NEK najpomembnejši zadrževanje na bregu (zunanje sevanje) in uživanje recnih rib. Na podlagi tega je za tekocinske izpuste bil razvit model, ki kot referencne osebe upošteva ribice in njihove otroke. Ribici lovijo tudi 350 m nizvodno od jeza NEK, preživijo dolocen cas na obrežju in uživajo savske ribe. Modelni izracun, ki temelji na tekocinskih izpustih, podatkih o letnem pretoku reke Save in upoštevajoc znacilnosti omenjenih referencnih oseb, je pokazal, da je efektivna doza za odraslega zaradi izpustov v reko Savo v letu 2020 v Brežicah 0,006 µSv na leto (zadrževanje na obrežju in ingestija rib). Na referencni lokaciji 350 m pod jezom NEK je izracunana letna efektivna doza za odraslega 0,014 µSv (preglednica 22). Letna efektivna doza je znotraj napake izracuna enaka kot prejšnje leto. To je posledica vecjih izpustov 14C in manjših izpustov 3H. K celotni efektivni dozi posledicno najvec prispeva 14C (73 %), pri cemer je prevladujoca prenosna pot ingestija rib. Ce se upošteva samo zadrževanje na bregu, je vecina celotne obremenitve zaradi izpustov izotopov kobalta (60Co 74%, 58Co 15%). Sedanja ocena vplivov izpušcenih radionuklidov temelji na starih predpostavkah in ne vkljucuje novega stanja, ki je nastalo zaradi izgradnje HE Brežice, zaradi cesa je že sprožen postopek revidiranja obstojecega modela izpostavitve referencnih oseb sevanju zaradi tekocinskih izpustov NEK v reko Savo. Iz rezultatov lahko ugotovimo, da so prispevki k letni efektivni dozi za odraslega prebivalca 350 m nizvodno od jezu NEK 0,027 % od predpisane omejitve, prispevek v Brežicah pa le 0,013 %. Preglednica 22: Izpostavitve sevanju referencnih oseb 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2020 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši Letna doza (mSv) zunanje sevanje zadrževanje na obrežju 60Co, 58Co 1,5.10-6 ingestija ribe 14C, 3H 1,2.10-5 skupno 1,4.10-5 Vplivi atmosferskih izpustov Preglednica 23 in preglednica 24 prikazujeta ovrednotenje zracnih emisij z modelnim izracunom razredcitvenih koeficientov v ozracju za leto 2020 in za posamezne skupine radionuklidov za najpomembnejše prenosne poti za prebivalce v naselju Spodnji Stari Grad, ki je najbližje naselje zunaj ograje NEK (preglednica 24) in ob ograji NEK (preglednica 25). Zahtevana omejitev dodatne izpostavitve prebivalstva na robu ožje varstvene cone (500 m od osi reaktorja) in dalje je, da celotna letna efektivna doza prispevkov vseh prenosnih poti na posameznika iz prebivalstva ne sme presegati 50 µSv. Ta omejitev je bila po zacetku obratovanja dopolnjena še z omejitvijo letne efektivne doze zunanjega sevanja na ograji objekta (200 µSv na leto) ter omejitvijo aktivnosti radionuklidov v tekocih in plinastih izpustih. Preglednica 23: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2020 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidi Xe) - aerosoli (131I, Co, 137Cs) 3,6.10-7 6,3.10-16 inhalacija oblak 3H, 14C 6,3.10-6 ingestija rastlinska hrana 14C 0* Skupno 6,7.10-6 * Rezultat je manjši od negotovosti meritve. Preglednica 24: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2020 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radio Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidi Xe) - aerosoli (I, Co, 137Cs) 5,6.10-7 4,7.10-15 inhalacija oblak 3H, 14C 7,3.10-6 ingestija rastlinska hrana 14C 5.10-5 Skupno 5,8.10-5 Prispevki zaradi atmosferskih izpustov k letni efektivni dozi za odraslega prebivalca na ograji NEK, ki je v izkljucitvenem obmocju, predstavljajo 0,1 % od predpisane omejitve 50 µSv, medtem ko je prispevek v Spodnjem Starem Gradu 0,01 % od predpisane omejitve 50 µSv. Ocena za zracno imerzijo v letu 2020 je v okviru stresanja podatkov primerljiva z zadnjimi petimi leti. Ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije 14C je tako v okolici NEK (do 1 km) za 0,05 µSv višja kot na kontrolni tocki v Dobovi. Pri izracunu doze, prejete zaradi 14C v okolici NEK, je konzervativno privzeto, da prebivalci uživajo hrano iz neposredne bližine NEK dva meseca v letu, drugih 10 mesecev pa hrano od drugod (Dobova). Izpusti 14C najvec prispevajo skupni dozi zaradi atmosferskih izpustov, tako preko inhalacijske kot tudi ingestijske prenosne poti, 3H pa predvsem prispeva k inhalacijski dozi. Podatki kažejo, da so bili vsi nacini izpostavitev prebivalstva zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem, doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. Neposredno obsevanje V neposredni okolici nekaterih objektov znotraj ograje NEK je raven zunanjega sevanja nekoliko povišana, avtorizirana meja na ograji je 0,2 mSv/leto. Vpliv teh objektov na izpostavitev prebivalstva sevanju na ograji NEK ali na vecjih razdaljah je nemerljiv in po oceni izvajalcev nadzornih meritev zanemarljiv. Skupni prispevek k dozi zaradi izpustov iz NEK Pri vrednotenju posameznih prispevkov je treba poudariti, da gre za razlicne skupine prebivalstva in je zato seštevek samo groba ocena, ki precenjuje najvišjo letno efektivno dozo za posameznika. V letu 2020 je ta seštevek znašal 0,071 µSv, kar je v znotraj napake metode primerljivo s prejšnjimi leti. Splošno velja, da so razlike v vrednostih ocene doz v zadnjih 15 letih predvsem posledica izboljšanja metodologije ocene, ne pa spremembe vpliva NEK na okoliško prebivalstvo. Naravno sevanje Meritve zunanjega sevanja v okolici NEK so tudi v letu 2020 potrdile ugotovitve iz preteklosti, da gre za znacilno naravno okolje, ki ga najdemo tudi drugje v Sloveniji in v svetu. Letna efektivna doza (ob upoštevanju pretvorbenih faktorjev iz publikacije Radiation Protection 106, EC, 1999) je bila 0,81 mSv na leto, kar je nižje od podatka za svetovno povprecje (0,87 mSv na leto). Meritve specificne aktivnosti naravnih radionuklidov v hrani pokažejo vrednosti, ki so primerljive s povprecnimi vrednostmi v svetu, zato se za ingestijsko efektivno dozo privzema sklepe iz UNSCEAR 2000. Posamezni prispevki k dozi naravnega sevanja so zbrani v preglednici 25. Skupna letna efektivna doza je v letu 2020 ocenjena na 2,39 mSv, kar je primerljivo s prejšnjimi leti ter s svetovnim povprecjem, ki je 2,4 mSv na leto. Preglednica 25: Efektivne doze zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2020 Vir Letna efektivna doza E sevanje gama in neposredno ionizirajoce kozmicno sevanje* kozmicni nevtroni 0,76 0,06 ingestija (K, U, Th, efektivna doza) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn, efektivna doza)** 1,3 Skupaj 2,39 * Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). Pretvorbeni faktorji v obmocju od 100 keV do 6 MeV so v obmocju med 0,84 in 0,89. ** Znacilni prispevek kratkoživih radonovih potomcev k efektivni dozi je bil ocenjen v porocilu za leto 2000 (IJS-DP-8340, #3 na strani 7). Globalna kontaminacija V letu 2020 sta bila, podobno kot v preteklih letih, od antropogenih radionuklidov v zemlji merljiva še 137Cs in 90Sr, ki izvirata iz cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Radionuklidov, ki so ušli v ozracje po nesreci v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi leta 2011, v letu 2020 ni bilo zaznati. Prispevek 137Cs k zunanjemu sevanju je bil ocenjen na manj kot 0,017 mSv na leto, kar je manj kot 2 % povprecne letne zunanje doze zaradi naravnega sevanja v okolici NEK. Ocena je znotraj racunskih napak, primerljiva z vrednostmi v preteklih letih. Predvidena efektivna doza zaradi inhalacije radionuklidov, ki so posledica splošne kontaminacije (137Cs in 90Sr), je za odraslega posameznika ocenjena na 0,27 nSv na leto. 137Cs in 90Sr iz jedrskih poskusov in cernobilske nesrece sta bila izmerjena v sledeh v posameznih vrstah hrane. Efektivna doza zaradi uživanja te hrane je bila za leto 2020 ocenjena na 0,3 µSv na leto za 137Cs in 1,3 µSv na leto za 90Sr, kar je skupaj 0,8 % letne efektivne doze zaradi naravnih radionuklidov (brez 40K) v hrani. Ocenjena doza je primerljiva s tistimi iz prejšnjih let. K letni efektivni dozi v hrani najvec prispeva 14C, ki je v prehransko verigo prišel po naravni poti in zaradi nadzemnih jedrskih poskusov v 60-letih prejšnjega stoletja. 3.3.1.4 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev URSJV je leta 2008 skladno s Pravilnikom JV10 prvic uvedla neodvisne nadzorne meritve, ki jih je že predhodno priporocila evropska verifikacijska komisija po 35. clenu pogodbe Euratom. Namen teh meritev je potrditi in preveriti rezultate rednega monitoringa, ki ga opravljajo NEK in njeni pogodbeni izvajalci, pooblašceni za izvajanje monitoringa. Meritve sme izvajati pooblašcena organizacija, ki ne opravlja meritev iz istega sklopa rednega obratovalnega monitoringa. Programi neodvisnih meritev se izvajajo vzporedno z rednimi meritvami obratovalnega monitoringa in so manjšega obsega. Pri vzorcenju je bil vedno navzoc predstavnik URSJV. Procesi akreditacije in pooblašcanja zahtevajo, da pooblašceni laboratoriji redno in v primernem obsegu sodelujejo pri mednarodnih primerjalnih meritvah. Neodvisni nadzor meritev ima dodano vrednost, ker vkljucuje tudi vzorcenje in pripravo vzorca, ki prispevajo k merilni negotovosti in prav tako vplivajo na primerljivost rezultatov. V letu 2020 sta pri neodvisnem nadzoru emisij NEK – tekocinskih izpustov iz odpadnih merilnih rezervoarjev (WMT – Waste Material Tank) – sodelovala laboratorij NEK kot izvajalec obratovalnega nadzora in laboratorij IJS kot izvajalec neodvisnega nadzora. Pri neodvisnem nadzoru emisij – plinastih izpustov NEK iz glavnega izpuha RM-24 v letu 2020 ni bilo sprememb v programu. Sodelovala sta laboratorija IJS kot izvajalec obratovalnega nadzora in ZVD kot izvajalec neodvisnega nadzora. Za razliko od predhodnih let je v letu 2020 program imisijskih meritev vseboval primerjavo enkratnih sezonskih vzorcev sadja in žitaric. Vzorcevalca ZVD (izvajalec obratovalnega nadzora za vzorce žitaric in neodvisnega nadzora za sadje) in IJS (izvajalec obratovalnega nadzora za vzorce sadja in neodvisnega nadzora za žitarice) sta vzorcila sadje in žitarice socasno pod nadzorom URSJV. Izvajalci neodvisnega nadzora morajo imeti pooblastilo URSJV za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Zaradi poteka pooblastila enega od pooblašcencev sredi leta 2020 je bilo potrebno program meritev v manjši meri spremeniti. Ocena primerjave rezultatov meritev iz programa neodvisnega nadzora meritev vod iz odpadnih merilnih rezervoarjev WMT kaže, da je 3H bil dolocen v vseh 4 vzorcih pri obeh sodelujocih laboratorijih. Primerjava med rezultati NEK in IJS, odsek O-2, potrjuje dobro ujemanje pri vseh štirih vzorcih, pri cemer so rezultati IJS sistematicno nekaj odstotkov nižji od rezultatov NEK. Tu je treba poudariti, da so izmerjene koncentracije aktivnosti tritija zelo visoke v primerjavi z aktivnostmi v okoljskih vzorcih. Primerjava rezultatov meritev vsebnosti radionuklidov v aerosolnih filtrih iz glavnega izpuha RM-24 v letu 2020 ni bilo možno narediti, saj v vecini filtrov ni bilo zaznanih nobenih umetnih radionuklidov nad mejo detekcije, kar je enako kot v letu 2019. Rezultata za 137Cs v februarskem in novembrskem vzorcu, o katerih poroca IJS, sta nižja od meje detekcije, ki jo je za ta dva vzorca dolocil ZVD, kar pomeni, da so rezultati konsistentni. Pri meritvah vzorcev sadja in žitaric se je lahko med seboj primerjalo 21 rezultatov, od teh so pri 4 razlike nad mejo sprejemljivosti. V letu 2020 je primerjava rezultatov med IJS in ZVD boljša kot v letih 2019 in 2018, ko so bile nad mejo sprejemljivosti razlike pri 11 oziroma 14 rezultatih. Ce primerjamo nabora radionuklidov, vidimo, da IJS poroca o 238U v hruškah in žitaricah in 228Th v sadju, ZVD pa ne. Na drugi strani pa ZVD poroca o 137Cs v vseh vzorcih, IJS pa ne. Poudariti je treba, da so aktivnosti teh radionuklidov zelo nizke in so v splošnem nabori radionuklidov v porocilih obeh izvajalcev primerljivi, razlike v vrednostih pa so posledica meritev blizu detekcijskih mej. Glede na zahtevnost postopkov lahko kljub vsemu trdimo, da so ujemanja med izvajalci obratovalnega nadzora in neodvisnega nadzora pri imisijskih meritvah zadovoljiva, saj gre za obravnavo razlicnih realnih vzorcev, ki so bili sicer odvzeti na istem mestu ob istem casu, vendar se postopki vzorcenja, priprave za analizo in samih analiz v obeh laboratorijih razlikujejo. Prepoznana neskladja med objavljenimi rezultati pooblašcenih izvajalcev pri neodvisnem nadzoru imisij v okolju lahko v veliki meri pripišemo vzorcenju in nehomogenosti vzorcenega materiala. Iz teh primerjav lahko sklepamo, da sta vzorcenje in priprava tista elementa postopka, ki lahko bistveno vplivata na rezultate meritve, zato bi bilo v prihodnje tema elementoma smiselno nameniti dodatno pozornost in ustrezno dopolniti program meritev v okviru neodvisnega nadzora. Ena od pomembnih sprememb v novi izdaji standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017 je, da bodo morali preizkusni laboratoriji oceniti in upoštevati tudi prispevek vzorcenja k skupni merilni negotovosti porocanega rezultata. Ocenjevalec ponovno predlaga spremembo programa in ukinitev primerjave plinastih efluentov. Namesto tega bi oba laboratorija (IJS in ZVD) sodelovala pri neodvisnem nadzoru tekocinskih emisij (WMT). Tako bi pridobili dodatno primerjavo med IJS in ZVD pri vzorcih, ki imajo povišane vsebnosti radionuklidov, s tem pa bi oba laboratorija pridobila dodatne izkušnje pri analizi spektrov s povišano vsebnostjo umetnih radionuklidov in izboljšala usposobljenost in pripravljenost na morebitne izredne dogodke. Poleg tega predlaga, da bi vzorce za primerjavo odvzeli med rednim remontom NEK in neposredno po njem, ko je v vzorcih lahko vec umetnih radionuklidov, kar omogoca bolj kakovostno primerjavo. Ocenjevalec je pozitivno ocenil pristop URSJV, da vsako leto izbere drugi nabor okoljskih vzorcev. 3.3.1.5 Inšpekcijski nadzor V letu 2020 je bil opravljen en inšpekcijski pregled NEK, na katerem je obravnavala nadzor, ki ga mora vršiti operater nad radioaktivnostjo v okolici jedrskega objekta. Teme, ki jih je inšpekcija obravnavala ta tem pregledu, so obsegale: - izvajanje obratovalnega monitoringa NEK torej tako nadzor radioaktivnosti v okolici NEK kot tudi nadzor radioaktivnih izpustov, - pregled izvajalcev meritev in ustreznih pooblastil za izvajanje monitoringa, - delovanja mreže 13 avtomatskih merilnikov MFM in Atomtex, - status pogodb za izvajanje izrednega monitoringa, - uvedbo novega modela za tekocinske izpuste zaradi HE Brežice in verifikacijo tega modela. Inšpekcija je ugotovila, da NEK že v oddaji javnega narocila za izvajanje obratovalnega monitoringa zahteva od potencialnih ponudnikov pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa, ki ga izda URSJV ter da izpolnijo vse zahteve iz Pravilnika JV10. NEK ima tudi podpisane štiri letne pogodbe z izvajalci izrednega monitoringa. Potekajo tudi redne vaje ROMENEK ter tudi terenske vaje, o cemer morajo izvajalci pripraviti ustrezna porocila. Inšpekcija pri pregledu ni ugotovila nepravilnosti pri izvajanju nadzora nad radioaktivnostjo v okolici NEK, ki ga izvaja operater. 3.3.1.6 Zakljucki Povzetek izpostavitve prebivalstva v okolici NEK za leto 2020 je prikazan v preglednici 26, kjer so navedeni vplivi NEK ob ograji NEK, preostali vplivi cernobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij ter prispevki naravnega sevanja: - v letu 2020 so bili vsi sevalni vplivi NEK-a ob ograji NEK in 350 m nizvodno od jezu NEK na prebivalstvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,071 µSv na leto, - ocenjena vrednost je majhna v primerjavi z avtoriziranima mejnima dozama za prebivalstvo v okolici NEK (efektivna doza 50 µSv na leto na razdalji 500 m (ograja NEK) za prispevke po vseh prenosnih poteh in doza zunanjega sevanja 200 µSv na leto na ograji NEK), - ocenjena vrednost sevalnih vplivov NEK-a ob ograji NEK je približno 0,003 % znacilnega neizogibnega naravnega ozadja in - k celotni efektivni dozi najvec prispeva zaužitje hrane (86,9 %) z vnosom 14C. Preglednica 26: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2020 Vir Prenosna pot Letna efektivna NEK neposredno sevanje ob ograji NEK neposredno sevanje iz objektov NEK nedolocljivo NEK atmosferski izpusti* (ob ograji NEK) zunanje sevanje iz oblaka zunanje sevanje iz useda (radionuklidi 60Co, 137Cs) inhalacija iz oblaka (3H, 14C) ingestija (14C) 5,6.10-7 4,7.10-15 7,3.10-6 5,0.10-5 NEK tekocinski izpusti (Sava)* referencna oseba (350 m pod jezom NEK) 1,4 .10-5 cernobilska kontaminacija, jedrski poskusi zunanje sevanje** ingestija rastlinske in živalske hrane (brez 14C) ingestija rastlinske hrane (14C) ingestija rib < 0,017*** 1,6.10-3 1,5 10-2 8,9.10-5 naravno sevanje gama in ionizirajoce kozmicno sevanje kozmicni nevtroni 0,76** 0,06 ingestija (K, U, Th) 0,27 Vir Prenosna pot Letna efektivna inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn) 1,30 skupaj naravno sevanje 2,39 * Skupne vsote prispevkov NEK ne navajamo, saj vsi prispevki niso aditivni, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. ** Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). *** V tej oceni ni upoštevano, da se prebivalec zadržuje 20 % casa na prostem in da je faktor šcitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. Gre za konzervativno oceno. Vir: [38] 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh 3.3.2.1 Obseg nadzora Redni nadzor nad radioaktivnostjo v okolju nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu (RŽV) poteka neprekinjeno že poltretje desetletje in je bil vzpostavljen na zacetku poskusne proizvodnje uranovega koncentrata (1985), nadaljeval pa se je tudi v fazi zapiralnih del (1990–2010). Za osnovo programa nadzornih meritev so bile uporabljene ameriške smernice NRC Regulatory Guide 4.14 (1980), ki so bile nadalje tudi osnova smernicam za okoljski monitoring rudnika urana v JV10. Program meritev je bil med rudarjenjem od leta 1985 do leta 1990 prilagojen takratnim karakteristikam rudnika in predelave uranove rude ter posebnostim njegovega okolja. Po prenehanju rudarjenja je prišlo v programu nadzora nad radioaktivnostjo do sprememb, tako, da je po letu 2005 program nadzora radioaktivnosti v okolici usklajen z »Letnim programom nadzora radioaktivnosti okolja RUŽV med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt«, h kateremu je URSJV dal soglasje. V letu 2015 je Agencija za radioaktivne odpadke prevzela v upravljanje odlagališce Jazbec v skladu z Uredbo o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15), medtem, ko odlagališce Boršt upravlja RŽV d. o. o. Odlagališce Jazbec ni vec sevalni objekt. Trenutno sta za izvajanje programa monitoringa okolja odgovorna oba upravljavca odlagališc. Program monitoringa radioaktivnosti okolja Rudnika Žirovski vrh je iz dokumenta »Dopolnitev varnostnega porocila za odlagališce rudarske jalovine Jazbec, št. elaborata UZJVOP/01A, številka projekta UJZV-B103/048, september 2012«. URSJV je dne 24. 9. 2019 izdal odlocbo št. 3570-2/2019/9, s katero je odobril spremembo Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec v skladu z dokumentom »Dopolnitev varnostnega porocila – odlagališce rudarske jalovine Jazbec rev. A-4, Poglavje 14A: Dolgorocni nadzor po zaprtju (št. 05-01-002, junij 2019)«. S tem se je program nadzora radioaktivnosti odlagališca rudarske jalovine Jazbec spremenil in obseg zmanjšal. Upravljalcu odlagališca Boršt Rudniku Žirovski vrh d. o. o. je URSJV z dopisom, št. 3540-1/2015/38 z dne 13. 01. 2016, naložil izvajanje programa monitoringa za cetrto leto prehodnega obdobja, v letu 2020 pa se je po navodilih URSJV izvajal enak program kot v 5. letu prehodnega obdobja, kar bo tudi v prihodnje, vse do zaprtja odlagališca. Meritve v letu 2020 so izvajali Institut »Jožef Stefan«, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in ERICo Velenje d. o. o. ZVD je kot pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ocenil vplive na okolje ter izracunal dozno obremenjenost prebivalstva zaradi izvajanja koncne ureditve odlagališca Boršt, oceno izpostavljenosti prebivalstva v okolici odlagališca Jazbec, ki jo je izdelal ARAO, je potrdil pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji Dr. Milko Križman. Celotni program zajema meritve zraka (222Rn in bioindikatorji), vode (elementi uranove razpadne verige v bližnjih vodotokih in v podtalnici), sedimentov (238U, 226Ra, 210Pb), rib in vzorcev hrane (226Ra in 210Pb) ter zunanjega sevanja. 3.3.2.2 Rezultati meritev v okolju Med rednim obratovanjem je bila radioaktivnost v neposredni okolici rudnika opazno višja kot na oddaljenih primerjalnih mestih, kjer vplivov rudnika ni mogoce zaznati. Po prenehanju obratovanja, predvsem pa v sedanji zakljucni fazi zapiranja rudnika, so se zmanjšale skupne emisije radioaktivnih prašnih delcev, radona in tekocih radioaktivnih iztokov v okolje in so se zato tudi imisijske koncentracije radionuklidov v vzorcih posameznih medijev postopoma zniževale. Zrak V letu 2020 so bile izvedene meritve koncentracije radona po dolini Brebovšcice. Iz preglednice 27 so razvidna povprecja izmerjenih koncentracij 222Rn v okolici rudnika. Z njimi spremljamo le še vrednosti, ne pa vec obnašanja oziroma modela razširjanja radona po dolini. Preglednica 27: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2005–2020 v Bq/m3 Lokacija 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Todraž 42 29 30 40 32 51 27 35 22 21 24 16 / / 30 Gor. Dobrava 34 27 31 28 33 41 25 25 24 20 20 24 / / 27 26 Gorenja vas 29 19 22 30 22 34 21 21 17 17 17 19 / / 22 21 Ljubljana 17 23 26 26 15 23 19 17 17 17 20 16 17 19 19 19 Nižje vrednosti koncentracij radona po letu 2000 v okolju se lahko pripiše zmanjšanju emisij radona iz jame (prenehanje delovanja jamske ventilacije, zrakotesno zaprtje podkopa P-10) ter dodatnemu prekrivnemu nasutju na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecne koncentracije 222Rn v okolici rudnika, merjene z detektorji jedrskih sledi, so se obicajno gibale med 22 – 39 Bq/m3, medtem ko so bile dolgoletne referencne vrednosti, merjene v Gorenji vasi, okoli 20 Bq/m3. V letih 2013-2016 so vrednosti izmerjene z detektorji sledi v Todražu na najnižji ravni v zadnjih letih. Sploh koncentracija v zimskem obdobju 2015/2016 (oktober 2015 - april 2016) je nenavadno nizka (9 ± 2 Bq/m3). V letu 2019 pa so vrednosti spet višje, primerljive z zacetkom prejšnjega desetletja. Ustrezne razlage, tako za nizke vrednost v letu 2016, kot tudi za nihanja v celotnem obdobju od ureditve, ni, izkljucene pa so korelacije s kolicino padavin in z nezanesljivostjo merskih metod. Dolocevanje rudniškega prispevka radona je v dosedanjem obdobju nadzora potekalo na primerjavah z rezultati meritev na referencnih lokacijah, zunaj vplivnega dosega. Po opravljenih ureditvenih delih na RŽV do konca 2009 se je izkazalo, da so se emisije radona precej znižale, kar je tudi vplivalo na znižanje prispevka radona, tako da ta nacin dolocevanje ni vec bil primeren. Uporablja se nacelo sorazmerja: kolikor so se znižale koncentracije na izvoru radona, za tolikšen faktor se zniža tudi radonski prispevek v dolini Brebovšcice. V letu 2020 sta prvic izdelana locena izracuna za odlagališci Jazbec in Boršt. Iz razmerja koncentracije radona na odlagališcu Jazbec v tekocem letu in v obdobju po zaprtju rudnika, ko se še niso zacela izvajati zapiralna ali ureditvena dela (1991 – 1995) in povprecnega prispevka rudniškega radona na lokaciji v Gorenji Dobravi v tem istem obdobju, se lahko racuna prispevek rudniškega radona v Gorenji Dobravi v tekocem letu. Z uporabo navedene metodologije so izvajalci ocenili za leto 2020 prispevek radona iz odlagališca Jazbec na lokaciji Gorenja Dobrava na najvec 3,3±0,2 Bq/m3. Prav tako je bil ocenjen prispevek radona iz odlagališca Boršt na 0,1 Bq/m3. Vpliv radona iz odlagališca Boršt na dolino Todrašcice in naprej v dolino Brebovšcice je bistveno manjši zaradi orientiranosti doline Todrašcice in njene zaprtosti ter majhnosti precnega preseka doline v primerjavi s precnim presekom doline Brebovšcice. Na sliki 147 so razvidni ocenjeni prispevki rudniškega radona v preteklih letih. Povprecna vrednost letnega prispevka RŽV k koncentraciji radona v obdobju 1993 do 2007, ko je že bila izvedena vecina zapiralnih del, je povprecno znašala 7,2 Bq/m3. Izrazit padec prispevka h koncentraciji radona v okolici RŽV leta 2008 je posledica izvedenih delih na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecna vrednost povecanja koncentracije radona v obdobju 2008-2020 znaša 3,0 Bq/m3 in je skoraj dvakrat nižja kot v obdobju pred letom 2008. 0 2 4 6 8 10 12 1993-2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Koncentracija radona (Bq/m3) Leto Slika 147: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2020 V letu 2020 se izvedli meritve ekshalacije na obeh odlagališcih. Radon še vedno najvec prispeva k obremenjenosti prebivalcev in se le z meritvami na viru samem lahko spremlja kakovost prekrivke na odlagališcih. Izmerjene vrednosti ekshalacije radona 0,012 Bq/m2s na odlagališcu Jazbec in 0,048 Bq/m2s na odlagališcu Boršt so nekajkrat manjše od avtorizirane vrednosti za ekshalacijo radona iz površine odlagališca: (0,7 Bq/m2s za Boršt in do leta 2019 0,1 Bq/m2s za Jazbec). Radioaktivnost površinskih voda Viri onesnaževanja voda, ki so ostali po prenehanju rudarjenja urana na Žirovskem vrhu, so jamska voda in odcedne vode iz odlagališca jamske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt. Zaradi razlicne dinamike zapiranja odlagališc Jazbec in Boršt se je program meritev radioaktivnosti v Todrašcici in Brebovšcici spremenil. Dodatno so upravljavci odlagališc loceno zbirali in analizirali podatke, tako da je v letu 2020 bila otežena izdelava skupne slike stanja v okolju in primerjava s preteklimi meritvami. V letu 2020 so izvedene meritve koncentracij najpomembnejših dolgoživih radionuklidov v kvartalnih vzorcih Todrašcice, izvedene so bile tudi meritve enkratno odvzetih vzorcev vode v Brebovšcici pred in po izlivu jamske vode in izcedne vode iz odlagališca Jazbec. Na ta nacin je bilo možno oceniti povecanje koncentracije naravnih radionuklidov v vodotokih zaradi izpustov iz odlagališc in izpusta jamske vode. Meritve so enkratne, vendar so bile opravljene v pogojih, ko je bil pretok primerljiv s povprecnimi letnimi pretoki vode. Tekocinske emisije so namrec mocno odvisne od kolicine padavin. Ko je vec padavin, je vec izpiranja in posledicno vec emisij urana in radija, vendar so pretoki višji, tako da se trenutne koncentracije radionuklidov zmanjšajo. RŽV je izvedel meritve koncentracije naravnih radionuklidov v enkratnih vzorcih v Todrašcici PRED in Todrašcici PO dotoku zalednih voda iz odlagališca Boršt. Koncentracije 238U se v Todrašcici po dotoku voda iz Boršta povecajo za skoraj 10 krat, 226Ra pa za 2 krat. V preglednici 28 je prikazan vpliv pritoka jamske vode in iztokov iz odlagališca Jazbec na koncentracije radionuklidov v Brebovšcici v zadnjih letih. Preglednica 28: Povecanje koncentracije 238U in 226Ra v Brebovšcici zaradi izpustov v letih 2016–2020 Radionuklid Lokacija 2016 2017 2018 2019 2020 226Ra (Bq/m3) Brebovšcica PRED 1,6 2,0 2,4 Brebovšcica PO 8,1 3,7 3,4 9,1 4,0 238U (Bq/m3) Brebovšcica PRED 9,9 4,8 2,1 Brebovšcica PO 371 124 131 309 124 V Gorenji Dobravi je v letu 2020 izmerjena koncentracija 91 Bq/m3 za 238U in 3,8 Bq/m3 za 226Ra. Iz zbranih podatkov o pretokih in koncentracijah lahko sklepamo, da je vpliv izpustov iz posameznega odlagališca približno desetkrat manjši kot prispevek iz jame. Prispevek odlagališca Boršt se je po izvedenih sanacijskih delih zmanjšal in je podoben, ce ne manjši, kot prispevek odlagališca Jazbec. Vplivno obmocje sega še naprej v dolino Sore. Brebovšcica v reko Soro prinese 238U in 226Ra. Pretekle meritve so potrdile, da je povecanje koncentracije v Sori približno v razmerju pretokov Sore in Brebovšcice, ki je približno 9:1. Druge meritve V sedimentih v Todrašcici PO so koncentracije 238U, 226Ra in 210Pb v obdobju 2017-2020 približno konstantne in nekaj višje kot leta pred tem. Iz enkratnih vzorcev bi lahko sklepali, da kakšnega vecjega povecanja izlocanja sedimentov iz Boršta ni. Meritve vzorcev sena/trave so bile izvedene za lokacije na Borštu in v Gorenji Dobravi v sklopu programa nadzora radioaktivnosti v krmi.. V 2019 in 2020 pa celo ni razlike med koncentracijo 238U in 226Ra v vzorcih iz Boršta in Gorenje Dobrave. Vrednosti so bistveno nižje kot v casu pred ureditvijo. Naravni radionuklidi pridejo v travo na odlagališcih iz materiala prekrivke, ki ima bistveno nižjo vsebnost naravnih radionuklidov, kot jo ima jalovina iz obdobja rudarjenja. Izmerjene hitrosti doze na površini odlagališca Jazbec so bile v okviru pricakovanih vrednosti, ki le malo odstopajo od znacilnih vrednosti v naravnem okolju. Nadzor je še enkrat pokazal, da odlagališce Jazbec ne prispeva vec povišane doze gama sevanja v okolici odlagališca, prav tako pa niso presežene avtorizirane vrednosti 0,2 µGy/h (0,2 µSv/h, ce upoštevamo pretvorbeni faktor med Gy in Sv 1). Enako velja za meritve hitrosti doze na odlagališcu Boršt, iz katerih je razvidno, da odlagališce ne prispeva k povecanju doze zunanjega sevanja v okolici. 3.3.2.3 Dozne obremenitve prebivalstva Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo zaradi virov in emisij RŽV so upoštevane naslednje prenosne poti: - inhalacija radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev, - inhalacija dolgoživih radionuklidov, - ingestija (vnos z vodo in hrano) po vodni in kopni prehrambeni poti ter - zunanje sevanje gama. V letu 2020 je prvic loceno obravnavana doza zaradi odlagališc Jazbec in Boršt. V preglednici 29 so zaradi sledljivosti podani tudi skupni rezultati. Za odlagališce Jazbec je izracun narejen na podlagi nove metodologije, ki je opisana v Dopolnitvi varnostnega porocila – odlagališce rudarske jalovine Jazbec, rev. A-4, poglavje 14A: Dolgorocni nadzor po zaprtju, ARAO 05-01-002, junij 2019. V skladu s navedenim, pooblašcenec je v letu 2020 upošteval le prispevek inhalacije radona in njegovih potomcev. Dozni prispevek od ingestije in zunanjega obseva je konservativno ocenjen na 40 µSv/leto in se ne ocenjuje na podlagi meritev. Odlagališce Jazbec je sedaj v fazi dolgorocnega nadzora, v kateri ne pricakujemo vecjih sprememb vpliva. V skladu s tem je skrcen tudi program nadzora, ki je bolj kot na meritve v okolju osredotocen na meritve na samem odlagališcu, s katerimi zagotavljamo spremljanje stanja pokrivke in odlagališca. Vpliv nekdanjega rudnika v okolici pa je že nekaj let nemogoce lociti od naravnega ozadja v dolini Brebovšcice. Potrebno je poudariti, da je vrednost prispevka 40 µSv/leto zelo precenjena in lahko pripelje do napacnega sklepa, da so se doze za prebivalstvo povecale, saj vrednost, ocenjena na podlagi modelov in omejenih meritev, ki so na voljo, dejansko ne presega 10 µSv/leto. Ocena je izdelana za osebo znotraj širše referencne skupine prebivalstva, ki prejema letno najvišje dodatne doze. To so prebivalci iz naselja Gorenja Dobrava, ki leži 1,3 km severno od nekdanjih zunanjih obratov RŽV (porocilo IJS 1990). Ti prejmejo najvecji prispevek zaradi inhalacije radonovih kratkoživih potomcev. Tudi tukaj je prišlo do spremembe metodologije, ker se je do sedaj za Jazbec upoštevalo povprecje dveh kriticnih skupin (prebivalci Gorenje Dobrave ki ne zapušcajo doma za delo na drugi lokaciji in tisti, ki delajo drugod), kar ni v skladu z metodologijo predpisano v Pravilniku o monitoringu radioaktivnosti. Na podlagi povecanja koncentracije radona v dolini Brebovšcice zaradi odlagališca Boršt je ocenjena tudi pripadajoca efektivna doza. Zaradi nizkih vrednosti, omenjamo le dozo zaradi inhalacije radonovih potomcev. Tako kot je že omenjeno, najbolj izpostavljeni so kmetje, ki vseskozi živijo na obmocju vpliva rudnika in so v letu 2020 prejeli dozo 2,5 ± 0,7 µSv. Prispevek preko drugih prenosnih poteh je že upoštevan v konservativni oceni 40 µSv/leto, ki je uporabljena za odlagališce Jazbec, saj so povecane koncentracije naravni radionuklidov v Brebovšcici posledica obstoja obeh odlagališc. Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti sevanju zaradi nekdanjega rudnika urana je v letu 2020 znašala za odraslega prebivalca 0,125 mSv, in je manjša od avtorizirane mejne vrednosti 0,300 mSv na leto. Iz preglednice 29 so razvidne efektivne doze za odraslo referencno osebo po razlicnih prenosnih poteh in zaradi razlicnih virov sevanja na RŽV. Preglednica 29: Efektivne doze za referencne odraslo osebo zaradi virov sevanja na RŽV leta 2020 Na Pomembnejši radionuklidi Jazbec Boršt [mSv] Skupna ef. doza inhalacija – aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) – samo 222Rn – Rn – kratkoživi potomci - 0,0019 0,080 - 0,00005 0,0025 (prenosne poti ni vec) 0,0020 0,0825 ingestija – pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) – ribe (226Ra in 210Pb) – kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) 0,040 (skupni prispevek ocenjen v skladu z dopolnitvijo VP) (0,009) * (0,002) ** (0,007) ** 0,040 zunanje sevanje – imerzija in depozicija (sevanje iz oblaka in useda) – depozicija dolgoživih radionuklidov (used) – neposredno sevanje gama z odlagališc 0,00025 - - Skupna efektivna doza (zaokroženo): 0,122 0,0028 0,125 mSv * Dozni prispevek zaradi ingestije vode iz potoka Brebovšcice se ne upošteva v koncni oceni, saj se ta voda ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. ** Ni ocenjeno, v oklepaju so vrednosti izracunane na podlagi zadnjih meritev rib in hrane narejenih leta 2015. Povecanje vrednosti v primerjavi z letom 2019, ko je efektivna doza za odraslega prebivalca znašala 71 µSv/leto, je izkljucno posledica upoštevanja nove metodologije, ki je v skladu z trenutno veljavnim varnostnim porocilom za odlagališca in navodili iz Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti. Dejansko so vrednosti podobne tistim iz leta 2019 in so v skladu s povprecji zadnjih let. Ob upoštevanju stare metodologije racunanja bi efektivna doza za odraslega prebivalca znašala 74 µSv/leto. 3.3.2.4 Inšpekcijski nadzor V letu 2020 je inšpekcija URSJV opravila dva pregleda, povezana z nekdanjim rudnikom urana Žirovski vrh. Eden je bil namenjen aktivnostim ARAO, drug pa aktivnostim Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d. o. o. Inšpekcija je na pregledu ARAO obravnavala aktivnosti ARAO na lokaciji odlagališca rudarske jalovine Jazbec. Inšpekcija je obravnavala: - dolgorocni nadzor radioaktivnosti in sicer trenutni upravni status tega nadzora, - izvajanja dolgorocnega nadzora radioaktivnosti na lokaciji odlagališce v letu 2020. URSJV z odlocbo 24. 09. 2019 ARAO odobrila spremembo Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec in sicer spremembo avtoriziranih mejnih vrednosti (AMV) emisij iz zaprtega odlagališca Jazbec in v iztoku jamske vode za obdobje dolgorocnega nadzora. Inšpekcija je pri pregledu ugotovila, da je Program meritev ARAO skladen s to spremembo in tudi s Pravilnikom JV10. Skupna dozna obremenitev kljub spremembam AMV ostaja 300 µSv na leto. Ta še vedno velja za vse vire, ki so posledica opravljanja nekdanjih rudniških dejavnosti in so po koncanih ureditveni delih še vedno prisotni v prostoru. V zvezi z omenjenim dolgorocnim nadzorom je inšpekcija ugotovila, da hitrosti doze zunanjega sevanja gama znotraj odlagališca meri ARAO, meritve v okolju s TLD pa neodvisno izvaja ZVD d. o. o., kar je smiselno in v skladu z zahtevami 20. clena JV10. Inšpekcija je tudi ugotovila, da mora v skladu z dolocbami 33. clena Pravilnika JV10 URSJV zagotoviti izvajanje neodvisnega nadzora nad nadzorom, ki ga sicer izvaja ARAO v 2020. V ta namen se vrste vzorcev izbirajo v sodelovanju z ARAO, po možnosti morajo biti izbrani tako, da bodo v nekaj letih pokrite vse vrste meritev. Inšpekcija je na pregledu Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d. o. o. (RŽV d. o. o.) obravnavala izvajanja radiološkega monitoringa, ki se nanaša na odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt. Ugotovljeno je bilo, da se je ta izvajal skorajda v celoti z odobrenim Varnostnim porocilom za odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt iz RŽV. Ni pa bila izvedena VL spektrometrija gama vzorcev mleka, ki je v programu, ker na vplivnem podrocju odlagališca Boršt, to je dolina potoka Todrašcica, ni vec kmetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka. Zato ni bilo mogoce pridobiti ustreznega vzorca mleka.. Ugotovljeno je bilo tudi, da je meritve v sklopu monitoringa emisij izvedel RŽV, d. o. o. Te meritve obsegajo 3-4 dnevno kontinuirno vzorcenje radona in radonovih potomcev ter obcasne meritve radonovih potomcev in izhajanje radona iz tal. V 2021 bo zacel s postopkom pridobivanja pooblastila za monitoring, ki obsega meritve izhajanja radona iz tal. 3.3.2.5 Zakljucki Obsevna obremenitev odraslega okoliškega prebivalstva je bila leta 2020 ocenjena z novo metodologijo na 0,124 mSv. Najvecji vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju RŽV še vedno ostaja 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci (0,084 mSv), za ostale prispevke se upošteva konservativna ocena 0,040 mSv. Zaporedje letnih prispevkov efektivne doze prebivalstva zaradi rudnika urana je prikazano na sliki 148. Izstopajoca ocena doznega prispevka leta 2003 (glej diagram na sliki 148) realno ni pogojena s povecanimi izpusti radioaktivnosti v okolje, temvec je odraz metodologije vrednotenja rezultatov pri merjenju radioaktivnosti v okolju, kar velja tudi za povecanje leta 2020. Ocenjena izpostavljenost je tretjina letne mejne vrednosti doze 0,3 mSv, ki jo je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji za RŽV predpisal leta 1996 takratni Zdravstveni inšpektorat. V primerjavi s celotno obsevno obremenitvijo prebivalstva so posledice nekdanjega rudarjenja uranove rude na RŽV okoli 2 % povprecne obsevne obremenitve zaradi naravnega sevanja v tem okolju (po oceni IJS iz leta 1990 okrog 5,5 mSv na leto). Meritve radioaktivnosti v okolju RŽV in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da so ustavitev rudarjenja in doslej izvedena zapiralna dela precej zmanjšali in ustalili vplive na okolje ter na prebivalstvo. 0 0.05 0.1 0.15 0.2 0.25 0.3 0.35 0.4 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 mSv Slika 148: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu Vir: [34] 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju Program nadzora radioaktivnosti okolice Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljevanju RIC) Instituta »Jožef Stefan« (IJS) na Brinju v letu 2020 je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA MARK II (IJS-DP-10675, revizija 7, 2017). Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi URSJV, št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. 11. 2000, in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom JV10 Priloga 5: Zasnova programa obratovalnega monitoringa raziskovalnega jedrskega reaktorja. Nadzorne meritve opravlja Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (SVPIS), razen meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri, ki jih opravlja pooblašceni izvajalec monitoringa radioaktivnosti. Program meritev RIC je vsebinsko povsem locen od programa nadzora Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na isti lokaciji na Brinju. 3.3.3.1 Obseg nadzora Nadzor radioaktivnosti RIC obsega meritve emisij in meritve koncentracij v okolju. Program meritev radioaktivnih emisij na izvoru zajema atmosferske (aerosole in pline na izpuhu iz reaktorske hale) in tekocinske izpuste (radioaktivne izpustne vode iz Odseka IJS za znanosti o okolju, v nadaljevanju O-2, in možne izpuste iz vroce celice). Meteorološke podatke (smer in hitrost vetra, padavine) zagotavlja avtomatska meteorološka postaja, ki je postavljena na kontrolni tocki ob zahodni ograji zemljišca reaktorskega centra. Meritve radioaktivnosti v okolju reaktorskega centra obsegajo meritve radioaktivnosti zraka, podtalnice (iz vodnjaka), radioaktivnosti savskega sedimenta, radioaktivno kontaminacijo tal ter meritve zunanjega sevanja (zunanja doza merjena s TL dozimetri ter sprotno spremljanje hitrosti doze z avtomatskim merilnikom). 3.3.3.2 Rezultati meritev v okolju Meritve v okolju omogocajo splošno oceno stanja radioaktivnosti na obmocju Reaktorskega centra, oceno morebitnih vplivov obratovanja reaktorja in drugih objektov znotraj centra, kot tudi vplive dogodkov zunaj centra, npr. cernobilske nesrece. Meritve v okolju so obicajno pod mejo detekcije in podajajo predvsem osnovno sliko o nicelnem stanju nekaterih radioloških parametrov na obmocju Reaktorskega centra in v bližnji okolici. V letu 2020 so bile aktivnosti umetnih radionuklidov v vseh izmerjenih vzorcih pod detekcijsko mejo, razen 137Cs, ki je posledica globalne kontaminacije. Aktivnosti naravnih radionuklidov so bile obicajne za naravno okolje. 3.3.3.3 Dozne obremenitve prebivalstva Dozna ograda, ki jo je za obratovanje reaktorja postavila URSJV za referencne osebe, je 50 µSv na leto. Efektivna letna doza za okoliškega prebivalca zaradi atmosferskih izpustov je bila za leto 2020 ocenjena po metodologiji, ki upošteva Gaussov model disperzije 41Ar za talni izpust in obsevanje gama iz koncnega oblaka. Ob predpostavki, da se clovek zadržuje 65 ur/leto ob ograji Reaktorskega centra, je efektivna letna doza 0,01 µSv. V oddaljenosti 500 m (Pšata) je ob celoletnem zadrževanju efektivna letna doza 0,38 µSv. Vrednosti so zaradi manjših izpustov ustrezno manjše kot v letu 2019. Ocenjuje se, da je efektivna letna doza, prejeta preko te prenosne poti, zanemarljiva. V primeru, da bi reaktor obratoval celo leto na polni moci, bi bila prejeta letna doza na oddaljenosti 500 m okoli 10 µSv. V letu 2020 niso v tekocinskih izpustih iz cisterne O-2 zaznali nobenih umetnih radionuklidov, posledicno je letna ingestijska doza bila ocenjena na 0 µSv. Na podlagi tega lahko sklepamo, da preko te prenosne poti ni bilo prejete efektivne letne doze.. 3.3.3.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami Pravilnika JV10 so v letu 2020 izvedli primerjavo z neodvisno meritvijo pooblašcene organizacije (ZVD). Primerjali so meritve zracnega filtra dimnika reaktorja ob dolgotrajnejšem obratovanju reaktorja na polni moci, kar je zagotovilo da je v vzorcu bilo prisotno vec umetnih radionuklidov. Rezultate meritev so med seboj statisticno primerjali in pokazali, da se rezultati meritev dobro ujemajo. 3.3.3.5 Inšpekcijski nadzor V letu 2020 ni bilo inšpekcijskega nadzora. 3.3.3.6 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice RIC na Brinju je bil leta 2020 v celoti izvajan v skladu s potrjenim programom nadzora. Izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, ocenjena po vseh prenosnih poteh zaradi dejavnosti RIC, je bila manj kot 1 % upravno predpisane dozne omejitve (dozne ograde) za prebivalstvo, ki znaša 50 µSv/leto. Vir: [32] 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov v Brinju Program nadzora radioaktivnosti v okolici CSRAO na Brinju je skladen s Pravilnikom JV10 in je podrobno dolocen v Varnostnem porocilu za CSRAO v Brinju, Poglavje 13, rev. 2, ARAO-04-01- 026-001, april 2018. Program nadzora sta izvajali pooblašceni organizaciji Inštitut "Jožef Stefan" in ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. 3.3.4.1 Obseg nadzora Centralno skladišce na Brinju je bilo leta 2004 po skoraj dveh desetletjih obratovanja rekonstruirano, kar je vplivalo na zmanjšanje emisij radioaktivnih snovi v ozracje, površinske vode in podtalnico. V letu 2020 je ARAO v skladišcnem prostoru objekta CSRAO in na ožji lokaciji opravljal rutinska dela, ki so vkljucevala vnos in iznos paketov RAO, izvajanje rednih pregledov in vzdrževanje SSK, izvajanje nadzornih meritev, obiske inšpekcij ter vodenje strokovnih ogledov. Nekateri viri so bili pripravljeni za odvoz v tujino zaradi reciklaže. CSRAO je varno obratovalo vse dni v letu, izrednih dogodkov ali nezgod ni bilo, tako da ni bilo dejavnosti, ki bi lahko dodatno sevalno obremenjevala okolico objekta CSRAO. Meritve radioaktivnih emisij leta 2020 so obsegale nadzor zracnih izpustov (222Rn kot posledica skladišcenja virov 226Ra in zasnove objekta) in odpadnih voda (radionuklidi v podzemnem zbiralniku, ki je brez iztoka v okolje). Program meritev v okolju je obsegal meritve koncentracije radona, meritve koncentracije sevalcev gama v podtalnici in zunanjega sevanja. Poleg tega so bile kot meritve za vzdrževanje pripravljenosti izvedene tudi meritve kontaminacije tal ter koncentracije radionuklidov v suhem usedu iz zraka v bližini skladišca. 3.3.4.2 Rezultati meritev v okolju Povišanje koncentracije 222Rn v okolici skladišca zaradi emisij so ocenili na podlagi Gaussovega disperzijskega modela za talni izpust in spremljajocih meteoroloških podatkov na lokaciji Reaktorskega infrastrukturnega centra. Tako naj bi maksimalno povišanje koncentracije 222Rn v okolici skladišca, ocenjeno na osnovi modela za povprecne vremenske razmere, znašalo na ograji Reaktorskega centra okrog 0,5 Bq/m3. Vrednost je konservativna, saj velja le, ce bi vetrovi pihali stalno v eni smeri. Dejansko znaša letna povprecna vrednost prispevka 222Rn koncentracij le okrog 30 % zgoraj navedenih vrednosti v najpogostejši smeri vetra. Rezultati meritev 222Rn v neposredni okolici objekta CSRAO v letu 2020 so se gibali med 17 in 25 Bq/m3, kar so obicajne koncentracije v okolju, primerljive z rezultati meritev iz preteklih let (15 Bq/m3 – 35 Bq/m3). Zaradi majhnih izpustov, ki so skoraj dva velikostna razreda manjši od naravnih vrednosti, vpliva 222Rn v okolju ni mogoce zaznati z obstojecimi merilnimi metodami. Vzorci vode podtalnice so bili vzeti na južni in severni vrtini. Obe lokaciji sta približno 30 m od CSRAO. Podtalnica se giblje od severa proti jugu, tako da je severna vrtina referencna, medtem ko se na južni vrtini meri morebitni vpliv CSRAO. V vzorcu podtalnice iz obeh vrtin so bili prisotni samo naravni radionuklidi, v koncentracijah obicajnih za naravno okolje. Mesecne doze zunanjega sevanja gama (okoliškega ekvivalenta doze H*(10)) se merijo na vratih odlagališca in na razdaljah 10, 30 in 50 m. Izmerjena letna doza (okoljski ekvivalent doze H*(10)) na zunanji strani tovornih vrat CSRAO je bila 0,85 mSv in je podobna kot v preteklih letih po prepakiranju RAO v ustreznejšo embalažo in boljšo razmestitev radioaktivnih odpadkov. Izmerjena letna doza 10 m od vrat je bila 0,73 mSv in je bila nižja kot na lokaciji 30 m od vrat ali na referencni lokaciji na ograji Reaktorskega Centra (0,95 mSv). Tako lahko zakljucimo, da je bil vpliv skladišca iz vidika zunanjega sevanja nemerljiv. Letne doze na ostalih merskih tockah zelo malo odstopajo od preteklih let. Razlike med posameznimi lokacijami so odvisne od sestave tal in s tem povezanega nivoja naravnega sevanja. 3.3.4.3 Dozne obremenitve prebivalstva Pri oceni doze se od obsevnih poti upošteva inhalacija radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišca za najbolj izpostavljene posameznike. Obsevnih obremenitev zaradi izpustov radioaktivnih tekocin ni, saj ni tekocinskega izpušcanja v okolje. Dozna ograda za posameznika iz referencne skupine prebivalstva je 100 µSv na leto. Ocena prejetih doz je bila izdelana za tri referencne skupine posameznikov iz prebivalstva. Najvišjo dozo prejmejo sodelavci IJS iz vzhodnega krila reaktorskega centra, ki je bila v letu 2020 konservativno ocenjena na 1,4 µSv na leto. Precej manj prejme pri svojih rednih obhodih varnostnik (0,7 µSv na leto), medtem ko je bila ocenjena letna doza za kmetovalca pri opravljanju poljskih del ob ograji zavarovanega obmocja (100 m) le okrog 0,03 µSv na leto. Vrednosti so podobne kot v letu 2019, kar je pricakovano glede na podobne izpuste. Najvišja zgoraj navedena letna izpostavljenost posameznika še zmeraj pomeni približno 1,5 % avtorizirane mejne doze za referencno osebo (100 µSv) ali približno 0,05 % doze zaradi naravnega ozadja. 3.3.4.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti so bile v letu 2020 izvedene primerjave meritev povprecne koncentracije radona v skladišcu med ARAO in pooblašcenimi izvajalci IJS in ZVD. Ujemanje meritev povprecne koncentracije radona je bilo odlicno, saj je odstopanje bilo znotraj 2 %. 3.3.4.5 Inšpekcijski nadzor V letu 2020 ni bilo inšpekcijskega pregleda. 3.3.4.6 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice CSRAO je v letu 2020 ponovno pokazal, da je vpliv obratovanja skladišca na okolje primerljiv s preteklimi leti. Vpliv se je bistveno zmanjšal leta 2009 zaradi rekonstrukcije in prepakiranja odpadkov, od takrat pa so variacije izpustov znotraj negotovosti modelske ocene. Ocena obsevne obremenitve za prebivalstvo kaže, da je prejeta doza za posameznika iz referencne skupine delavcev reaktorskega centra znatno pod predpisanimi doznimi ogradami za prebivalstvo. Vir: [33] 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi naravnih virov sevanja Vec kot polovico letne efektivne doze, ki jo prebivalci prejmejo od vseh naravnih virov ionizirajocih sevanj, v povprecju prispeva radon s svojimi kratkoživimi radioaktivnimi razpadnimi produkti. Najbolj izpostavljeni posamezniki lahko prejmejo doze, ki so znatno višje od povprecne doze zaradi naravnih virov. Njihovo izpostavljenost se ocenjuje v okviru vladnega programa »Sistematicno pregledovanje in izvajanje meritev radona«, ki ga zagotavlja URSVS, izvajajo pa pooblašcene institucije. V okviru tega programa je na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke, ki so bili izpostavljeni vrednostim nad 300 Bq/m3. Od skupaj 146 izidov sta dve ocenjeni letni dozi presegli mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 7 mSv v delovni sobi in predavalnici Zdravstvenega doma Šiška zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 2.000 Bq/m3. V 52 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 45 primerih med 1 in 1,99 mSv, v 47 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. Program meritev radona v bivalnih prostorih pa je leta 2020 izvajala švedska družba Radonova . Tudi njihovi strokovnjaki so ocenili efektivne doze. Od skupaj 480 izidov jih je kar 180 (38%) preseglo 6 mSv. V 158 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 76 primerih med 1 in 1,99 mSv, v 66 primerih pa nižje od 1 mSv. Na podrocju ozavešcenosti o škodljivih vplivih radona je URSVS financirala izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene srednješolcem. Delavci v idrijskem in mežiškem rudniku od leta 2009 niso vec pod dozimetricnim nadzorom kot izpostavljeni delavci. Rudnika sta zaprta, le posamezni rovi so namenjeni turisticnim obiskom. Vodniki v jamah so izpostavljeni obcasno, trenutno pa so obravnavani kot posamezniki iz prebivalstva. Nadzorovani so v sklopu nacionalnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi naravnih virov sevanja. V letu 2020 se je njihova sevalna obremenjenost zaradi epidemije covid-19 znatno zmanjšala. Oceno doz poklicno izpostavljenih delavcev (vodici v kraških jamah in delavci v Rudniku Žirovski vrh), mora zagotoviti njihov delodajalec. Podatki o individualnih dozah poklicno izpostavljenih delavcev zaradi radona so zbrani v poglavju 4. V letu 2020 je URSVS nadaljevala financiranje analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije skladno s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi (Uradni list RS, št. 74/15, 76/17 – ZVISJV-1 in 104/20). Meritve je izvedel IJS. Vzorcenje je pokrivalo celotno ozemlje Slovenije, pri cemer je bil v letu 2020 vecji poudarke na vzorcenju manjših vodovodnih sistemih. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa se pojavljajo v obmocju do 0,14 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,029 Bq/kg. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev beta so do 0,22 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,085 Bq/kg. Vrednosti so tako za sevalce alfa kot beta podobne kot v letu 2019. Pet vzorcev je preseglo priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa (0,1 Bq/l). Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so tudi v teh primerih ocenjene vrednosti za prejeto dozo dalec pod indikativno dozo 0,1 mSv/leto. 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ROKO (Radioaktivnost v OKOlju) je ime URSJV baze podatkov o meritvah radioaktivnosti v Sloveniji. Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija prevzela obveznost, ki neposredno izhaja iz 36. clena pogodbe Euratom in posredno iz evropske direktive o temeljnih varstvenih standardih. Tudi 158. clen ZVISJV-1 zahteva spremljanje trendov radioaktivnosti okolja in ocenjevanje prejetih doz prebivalstva. Bazo okoljskih podatkov je URSJV zasnovala leta 2004, leta 2007 pa sta bila baza in prikazovalni program razširjena, vanjo pa so bili vkljuceni tudi podatki o izpustih iz jedrskih objektov. Leta 2019 je bila baza dopolnjena z vsemi razpoložljivimi podatki iz letnih porocil, tako da sedaj vsebuje vec kot 300.000 podatkov o meritvah. Vsaka meritev v bazi vsebuje podatke o: - vrsti monitoringa in lokaciji meritve, - izmerjenem radionuklid in vrednosti oz. meji detekcije, - napaki, - merski enoti, - vrsti vzorcev in nacinu priprave, - zacetku in koncu meritve, - tipu meritve, - instrumentu in izvajalcu meritev ter - viru iz katerega so crpani podatki. V bazo so vpisani podatki monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji od leta 1980 dalje ter vsi podatki obratovalnih monitoringov NEK (meritve v okolju in podatki o izpustih), RŽV, Reaktorskega centra in CSRAO v Brinju, vecinoma s prepisovanjem iz tiskanih dokumentov. Del baze so tudi ocenjeni podatki o izpustih iz bolnišnic. Ti izpusti nastajajo kot posledica uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu in jih je posredovala URSVS. Baza je dostopna vsem na spletnem naslovu www.radioaktivnost.si in jo lahko uporablja kdorkoli kot pripomocek pri razlicnih študijah in analizah radioaktivnosti v okolju. Po dolocbah pravilnika o monitoringu radioaktivnosti morajo od leta 2008 naprej vsi izvajalci monitoringa, poleg tiskanega letnega porocila, zagotoviti tudi zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo doloci pristojni upravni organ. Takšen nacin porocanja lajša vsakoletno dopolnjevanje baze. Slovenija mora v skladu s 36. clenom pogodbe Euratom Evropski komisiji porocati o rezultatih merjenja radioaktivnosti v okolju in o izpustih iz jedrskih elektrarn in drugih objektov. Ti podatki morajo vsebovati vse parametre, ki jih je Evropska komisija predhodno definirala v svojih priporocilih. Baza je zasnovana tako, da je mogoce vse potrebne podatke s pomocjo orodij enostavno izvoziti v obliki, ki jo je predpisala Evropska komisija. Poleg vpisa rednih vsakoletnih meritev v sklopu monitoringa okolja in obratovalnega monitoringa, je naloga URSJV tudi vpis podatkov iz razpoložljivih raziskovalnih študij iz podrocja merjenja radioaktivnosti okolja v Sloveniji. Baza podatkov vsebuje rezultate meritev razlicnih vzorcev iz vse Slovenije (lokacije so oznacene na karti na sliki 149). Pricakovano, najvec rezultatov je v bližini jedrskih objektov, posebej NEK. Slika prikazuje zemljevid Slovenije z lokacijami vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO Slika 149: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO Kot primer prikaza rezultatov meritev lahko vidimo mesecni potek izmerjene specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani, ki nazorno prikaže prispevek zadnjega kitajskega zracnega jedrskega poskusa jeseni leta 1980, cernobilske nesrece leta 1986, nezgodne stalitve vira 137Cs v železarni v Španiji leta 1998 in nesrece v Fukušimi leta 2011 (slika 150). Vrednosti leta 2004 so posledica merskih napak. Na sliki 151 lahko opazimo tudi vsakoletna nihanja v zadnjih letih, katere pripisujemo uporabi lesnih kuriv. Slika prikazuje graf povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani v mBq/m3 od leta 1981 do 2020 Slika 150: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani Slika prikazuje graf Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani po mesecih od leta 2012 do 2020. Slika 151: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so v letu 2020 izvajali zdravniki iz petih pooblašcenih organizacij: Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Ljubljana, Aristotel d. o. o. Krško, Zdravstveni dom Krško in Zdravstveni dom Ljubljana Center. Podatki o opravljenih zdravniških pregledih so zbrani v preglednici 30. Preglednica 30: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2020 Moški Ženske Mlajši od 40 Starejši od Skupaj Izpolnjuje 1727 962 1429 1260 2689 Izpolnjuje z omejitvami 213 107 102 218 320 Zacasno ne izpolnjuje 13 0 3 10 13 Ne izpolnjuje; predlagano drugo delo 2 0 1 1 2 Ne izpolnjuje 15 1 6 10 16 Ocene ni mogoce podati 13 13 14 12 26 Zdravstveni nadzor po koncu dela 0 0 0 0 0 Skupaj 1983 1083 1555 1511 3066 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Leta 2020 je URSVS ukrepala v treh primerih, ko je bila prekoracena operativna mesecna doza 1,6 mSv oziroma dozna ograda na roke. Zahtevala je pojasnilo od izpostavljenega delavca in od odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ter dokazila o izpolnjevanju pogojev za izpostavljenega delavca. V enem primeru je bila opravljen tudi poglobljeni inšpekcijski pregled. URSVS vodi centralno evidenco osebnih doz (CEOD), v katero pooblašceni izvajalci dozimetrije porocajo prejete doze ionizirajocega sevanja za vse izpostavljene delavce. Izmerjene doze zaradi zunanjega obsevanja praviloma porocajo mesecno, doze zaradi notranjega obsevanja pa praviloma porocajo letno. Pooblašceni izvajalci osebne dozimetrije za meritve zunanjih doz za leto 2020 so ZVD, NEK in IJS, pooblašceni izvajalec dozimetrije zaradi izpostavljenosti radonu pa ZVD. Projekt centralne evidence osebnih doz je pricel Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije leta 1999. Leta 2020 sta se nadaljevala razvoj in polnjenje evidence in bosta potekala tudi leta 2021, do zdaj pa je bilo vanj vkljuceno 18.745 oseb (vkljucno z osebami, ki so v obdobju 2000–2020 prenehale delati z viri sevanj). Od leta 2010 so v CEOD vkljucene osebne doze, ki jih prejmejo delavci slovenskih podjetij pri izvajanju remontnih del v nuklearnih elektrarnah in drugih dejavnosti v tujini, od leta 2015 pa je v CEOD dodatno vkljuceno približno 960 gasilcev. Za leta od 2010 do 2018 se v CEOD vodijo tudi osebne doze letalskega osebja podjetja Adria Airways zaradi izpostavljenosti kozmicnemu sevanju med letalskimi poleti. Za od leta 2019 ti podatki zaradi stecaja družbe vec niso vkljuceni v CEOD. Upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, mora preveriti ali so doze, ki so jih ti delavci prejeli v skladu z mejnimi dozami in doznimi ogradami. Potrdilo o prejetih dozah v preteklem obdobju iz CEOD izda URSVS na podlagi vloge delavca ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v podjetju, kjer je delavec zaposlen. V letu 2020 je URSVS izdala potrdila za 14 delavcev iz 4 podjetij oziroma institucij. Podatki na podlagi CEOD o prejetih dozah sevanja leta 2020 po UNSCEAR klasifikaciji so zbrani v preglednicah 31 in 32. Preglednica 31: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval. 0-ND ND 1 5 10 15 20 = 30 Skupaj ZUNANJE SEVANJE 5150 2558 69 2 0 0 0 0 7779 NEK (1) 223 539 18 2 0 0 0 0 782 NEK notranji 115 233 16 2 0 0 0 0 366 NEK zunanji 108 306 2 0 0 0 0 0 416 reaktor IJS(3) 27 27 0 0 0 0 0 0 54 dejavnosti v tujini 0 1 0 0 0 0 0 0 1 industrija (2,3) 496 125 9 0 0 0 0 0 630 industrijska radiografija 96 60 9 0 0 0 0 0 165 industrija ostalo 400 65 0 0 0 0 0 0 465 medicina in veterina 3087 1536 40 0 0 0 0 0 4663 nuklearna medicina(2,3) 47 154 28 0 0 0 0 0 229 interventna radiologija(2,3) 110 89 0 0 0 0 0 0 199 radiologija ostalo (2,3) 2368 1049 9 0 0 0 0 0 3426 brahiterapija(3) 17 9 0 0 0 0 0 0 26 radioterapija (3) 151 57 0 0 0 0 0 0 208 zobni (2) 290 103 1 0 0 0 0 0 394 0-ND ND 1 5 10 15 20 = 30 Skupaj medicina ostalo (2,3) 15 20 0 0 0 0 0 0 35 veterina (2) 89 55 2 0 0 0 0 0 146 ostalo (2,3) 1317 330 2 0 0 0 0 0 1649 letalski prevozi RADON 0 27 40 11 0 0 0 0 78 RŽV(4,5,6) 0 8 0 0 0 0 0 0 8 kraške jame(4,7) 0 19 40 11 0 0 0 0 70 SKUPAJ 5150 2585 109 13 0 0 0 0 7857 Preglednica 32: Kolektivna doza v clovek mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti. ND 1 5 10 15 20 =30 skupaj pov povpre ZUNANJE SEVANJE 355,22 111,15 11,42 0 0 0 0 477,79 0,06 0,18 NEK (1) 85,36 34,79 11,42 0 0 0 0 131,57 0,17 0,24 NEK notranji 33,52 32,15 11,42 0 0 0 0 77,09 0,21 0,31 NEK zunanji 51,84 2,64 0 0 0 0 0 54,48 0,13 0,18 reaktor IJS(3) 2,45 0 0 0 0 0 0 2,45 0,05 0,09 dejavnosti v tujini 0,93 0 0 0 0 0 0 0,93 0,93 0,93 industrija (2,3) 22,42 12,91 0 0 0 0 0 35,33 0,06 0,26 industrijska radiografija 15,75 12,91 0 0 0 0 0 28,66 0,17 0,42 industrija ostalo 6,67 0 0 0 0 0 0 6,67 0,01 0,10 medicina in veterina 213,42 59,06 0 0 0 0 0 272,48 0,06 0,17 nuklearna medicina(2,3) 47,76 40,61 0 0 0 0 0 88,37 0,39 0,49 interventna radiologija(2,3) 9,31 0 0 0 0 0 0 9,31 0,05 0,10 ND 1 5 10 15 20 =30 skupaj pov povpre radiologija ostalo (2,3) 125,72 14,36 0 0 0 0 0 140,08 0,04 0,13 brahiterapija(3) 0,49 0 0 0 0 0 0 0,49 0,02 0,05 radioterapija(3) 5,82 0 0 0 0 0 0 5,82 0,03 0,10 zobni (2) 13,13 1,67 0 0 0 0 0 14,80 0,04 0,14 medicina ostalo (2,3) 1,03 0 0 0 0 0 0 1,03 0,03 0,05 veterina (2) 10,16 2,42 0 0 0 0 0 12,58 0,09 0,22 ostalo (2,3) 30,64 4,39 0 0 0 0 0 35,03 0,02 0,11 letalski prevozi RADON 8,73 106,63 75,25 0 0 0 0 190,61 2,44 2,44 RŽV(4,5,6) 0,59 0 0 0 0 0 0 0,59 0,07 0,07 kraške jame(4,7) 8,14 106,63 75,25 0 0 0 0 190,02 2,71 2,71 SKUPAJ 363,95 217,78 86,67 0 0 0 0 668,40 0,09 0,25 ND- nivo detekcije (1) - Izvajalec meritev NEK. ND = 0,01 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (2) - Izvajalec meritev ZVD. ND = 0,04 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (3) - Izvajalec meritev IJS. ND = 0,001 mSv, nedolocenost ozadja je 0,01 mSv/mesec. IJS poroca vsako pozitivno odstopanje od ozadja. (4) - Izvajalec dozimetrije je radonski laboratorij ZVD. (5) - Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem in zunanjemu sevanju. (6) - Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 65 (7) - Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 32. Visoke individualne doze zaradi zunanjega sevanja prejmejo delavci, ki izvajajo remontna dela v nuklearnih elektrarnah v tujini, sodelujejo pri delih v NEK ter izvajajo industrijsko radiografijo. V preglednici 31 in preglednici 32 so njihove doze upoštevane v razlicnih kategorijah, zato skupne individualne doze niso razvidne. V letu 2020 zaradi epidemije covid-19 ni bilo primera, da bi ista oseba opravljala dela, ki vkljucujejo izpostavljenost ionizirajocim sevanjem, v tako Sloveniji kot v tujini. Pri remontu jedrske elektrarne v tujini je sodelovala samo ena oseba in prejela individualno dozo 0,93 mSv. Zelo visoke doze v Sloveniji zaradi naravnega notranjega sevanja prejemajo delavci v Postojnski jami (PJ), kjer na podlagi odlocbe URSVS iz leta 2004 zavezanec nadaljuje ukrepe glede varstva svojih delavcev in zacasno zaposlenih študentov, izpostavljenih visokim vsebnostim radona in njegovih potomcev v zraku jame. Nadzorne meritve je v letu 2020 izvajal ZVD, ki je delavcem dolocal tudi sevalne obremenitve. V letu 2020 so bile prejete doze sevanja zaradi upada turizma kot posledica epidemije covid-19 znatno nižje kot v preteklih letih. Nihce od delavcev ni prejel doze nad 10 mSv, 11 delavcev je prejelo doze med 5 in 10 mSv, 37 delavcev pa je prejelo doze nižje od 5 mSv. Kolektivna doza je bila 152 clovek·mSv, kar je znatno manj kot v letu 2019 (996 clovek-mSv). Povprecna prejeta doza na delavca je bila 3,2 mSv, kar je manj kot leta 2019 (8,6 mSv). Najbolj izpostavljen posameznik je prejel efektivno dozo 9,2 mSv. (17,5 mSv v letu 2019). Ocena doz je negotova, ker se kontinuirane meritve radonovih potomcev zaradi previsoke vlage in cene ne izvajajo stalno, meteorološke razmere (predvsem temperaturna razlika zunaj in znotraj jame) pa imajo zelo mocan ucinek na vsebnosti radona in njegovih potomcev v zraku. Med majem in avgustom so vodniki najvec ur v jami, razlike med trenutnimi in povprecnimi izmerjenimi vrednostmi pa zelo vplivajo na seštevek kolektivne doze. V Škocjanskih jamah v letu 2020 nihce ni prejel doze nad 5 mSv. 22 delavcev je skupaj prejelo 38 clovek-mSv, v povprecju pa 1,7 mSv. Tako kolektivna doza kot povprecna individualna doza sta znatno manjši kot leta 2019 (139 clovek-mSv in 2,6 mSv). Izsledki študije ZVD z oznako LMSAR-100/2005-PJ o ugotavljanju izpostavljenosti posameznikov v turisticnih jamah iz leta 2005, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi vecjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat vecji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem porocilu so navedene prejete doze za turisticne delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji iz ICRP 65. 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajocih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravocasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja opravljata pooblašceni organizaciji IJS in ZVD. Usposabljanje zunanjih delavcev v NEK opravlja NEK v sodelovanju z IJS. V letu 2020 je usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji opravilo 1.212 oseb. 4.4 IZPOSTAVLJENOST ZARADI UPORABE VIROV SEVANJ V ZDRAVSTVENE NAMENE Uporaba virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu prispeva najvecji delež k izpostavljenosti prebivalstva zaradi uporabe umetnih virov ionizirajocih sevanj. Slovenija je v letih 2010 in 2011 v okviru projekta Dose DataMed2, ki je potekal pod okriljem Evropske komisije, ocenila prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnosticnih posegih v medicini. Rezultati študije kažejo, da povprecen prebivalec Slovenija zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z racunalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 % skupne doze, klasicna rentgenska diagnostika prispeva okoli 20 %, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 %. Rezultati kažejo, da je izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji nekoliko pod evropskim povprecjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca. Zaradi narašcajoce vloge rentgenske diagnostike v sodobni medicini in na podlagi trendov v drugih razvitih državah pricakujemo nadaljnje narašcanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Zato URSVS izvaja aktivnosti za doslednejše uveljavljanje nacel upravicenosti in optimizacije, pri cemer posebno pozornost posveca preiskavam z racunalniško tomografijo in intervencijskih posegom. Kljucne aktivnosti, povezane z optimizacijo radioloških posegov so predstavljene v poglavju 4.5, posvecenemu izpostavljenosti pacientov. Drugo kljucno nacelo uporabe ionizirajocega sevanja v medicini je nacelo upravicenosti. Številne mednarodne študije kažejo, da je lahko neupravicenih ali neustreznih tudi vec deset odstotkov diagnosticnih radioloških posegov. To vodi do nepotrebne izpostavljenosti pacientov, hkrati pa predstavlja dodatno ekonomsko obremenitev zdravstvenega sistema. Tako se v zadnjih letih izvajanju nacela upravicenosti posveca narašcajoca pozornost. Kot najustreznejša rešitev se kaže uporaba napotnih kriterijev, še posebej v povezavi s sistemom elektronskega narocanja in digitalnimi sistemi za klinicno podporo pri narocanju. Žal napotni kriteriji in omenjeni podporni sistemi v Sloveniji še niso uveljavljeni. Da bi ocenili nivo izvajanja nacela upravicenosti v praksi, je URSVS v novembru 2016 v okviru koordinirane akcije pristojnih upravnih organov številnih evropskih držav izvedla sistematicen nadzor v petih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Ugotovitve kažejo, da vsaj v primeru napotitev na dozno najbolj obremenjujoce posege (slikanje z racunalniško tomografijo in intervencijski posegi) vse napotitve pred izvedbo posega pregledajo zdravniki, ki lahko nosijo klinicno odgovornost za radiološki poseg. To predstavlja dobro podlago za zagotavljanje upravicenosti napotitev, žal pa resno oviro boljšemu izvajanju predstavljajo pogosto zelo pomanjkljive klinicne informacije s strani napotnih zdravnikov. Tako bi k boljšemu izvajanju nacela upravicenosti lahko bistveno pripomoglo bolj popolno izpolnjevanje napotnic in/ali enoten zdravstveni informacijski sistem, kakršnega že uporabljajo številne evropske regije in države. Zato se je URSVS aktivno vkljucila v pobudo za oblikovanje smernic za napotitve na radiološke preiskave, pripravljene na podlagi napotnih kriterijev Evropskega združenja za radiologijo, in vpeljavo elektronskega sistema za podporo napotnim zdravnikom pri izboru najprimernejših radioloških preiskav. V letu 2020 je Uprava RS za varstvo pred sevanji vzpostavila sodelovanje s predstavniki Medicinske fakultete ter strokovnih združenj s podrocja dentalne medicine, ki je usmerjeno v pripravo smernic za napotitve v dentalni radiologiji ter promocijo njihove uporabe med doktorji dentalne medicine. V okviru mreže HERCA se je URSVS v letu 2019 v sodelovanju z drugimi upravnimi organi, pristojnimi za podrocje varstva pred sevanji, vkljucila tudi v akcijo osvešcanja napotnih zdravnikov. V zacetku leta 2020 so bile zakljucene vse priprave za izvedbo navedene akcije v Sloveniji, vendar zaradi osredotocenosti zdravstvenega sistema na obvladovanje epidemije covid-19 z izvedbo nismo priceli. Predvidoma bomo z aktivnostmi nadaljevali po koncu epidemije. 4.5 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji (ICRP - International Commission on Radiological Protection) je leta 1996 predstavila koncept diagnosticnih referencnih ravni (DRR) in s tem spodbudila proces optimizacije radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprecno izpostavljenostjo na tem aparatu in vrednostjo DRR, pridobljene na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR je znatno ucinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile na podlagi zbranih podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2019 uradno postavljene posodobljene vrednosti DRR za 29 rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji ter strokovnih smernicah je namrec potrebno diagnosticne referencne ravno redno posodabljati. To omogocajo podatki o izpostavljenosti pacientov, ki jih morajo izvajalci radioloških posegov ovrednotiti vsaj vsakih pet let, hkrati pa ti podatki omogocajo dober vpogled na stanje optimizacije radioloških posegov v Sloveniji. Posodobljene vrednosti DRR so objavljene na spletni strani URSVS in za uporabnike predstavljajo referencne vrednosti, s katerimi primerjajo tipicne izpostavljenosti svojih pacientov. Ob tem Slovenija sodeluje v projektih Mednarodne agencije za atomsko energijo z oznakama RER-9-147 in RER-6-038, ki sta namenjena varstvu pacientov pri zdravstvenih posegih z uporabo ionizirajocega sevanja in dvigu kakovosti pri teh posegih. Uporaba DRR omogoca identifikacijo rentgenskih aparatov, pri katerih tipicna izpostavljenost pacientov znatno presega pricakovane vrednosti. Osredotocenje na optimizacijo posegov na teh aparatih vodi do izboljšanja radiološke prakse in znižanja izpostavljenosti pacientov. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino le teh se v procesu izdaje potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. V primeru, da povprecna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, upravni organ zahteva optimizacijo protokolov za izvedbo te preiskave. Ceprav je ta proces pomemben pri vseh radioloških posegih, se posebno pozornost posveca posegom, ki vodijo do visoke izpostavljenosti pacientov, med katerimi izstopajo intervencijski posegi ter racunalniška tomografija. Ti podrocji radiologije namrec prispevata okoli 70 % celotne izpostavljenosti, ki je posledica medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. URSVS je zato pricela z aktivnostmi za obsežnejše sistematicno zbiranje podatkov o izpostavljenosti pacientov pri teh posegih, ki bi temeljilo na avtomatskem zbiranju podatkov za vse paciente. URSVS je v letu 2020 financirala nadaljevanje avtomatskega zbiranja podatkov. Ob koncu leta 2020 je bilo v sistem za avtomatsko zbiranje podatkov o izpostavljenosti pacientov,, ki poleg dolocitve povprecne doze za standardne preiskave omogoca tudi spremljanje drugih parametrov kot so širina porazdelitve, porazdelitev po spolu ali starosti in podobno, vkljucena že skoraj polovica vseh naprav za racunalniško tomografijo v Sloveniji, tudi mamografija v okviru programa DORA ter številne druge rentgenske naprave. Podatki se zbirajo anonimizirano, vsebujejo pa informacijo o spolu in starosti pacienta ter vse potrebne parametre za oceno doze. Podatki bodo med drugim omogocili postavitev diagnosticnih referencnih ravni za pediatricne paciente ter za številne posege, za katere DRR do sedaj niso bili doloceni Tovrstno sledenje izpostavljenosti ni namenjeno individualni oceni doze pri radioloških posegih za posameznega pacienta. Podatke o prejeti dozi zaradi radiološkega posega lahko namrec vsak pacient ali njegov zakoniti zastopnik pridobi pri zdravniku, odgovornem za radiološki poseg. V nuklearni medicini se namesto diagnosticnih referencnih ravni uporabljajo priporocene aktivnosti apliciranega radioizotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temvec se uporabljajo mednarodna priporocila (pretežno priporocila Evropske zveze za nuklearno medicino, ENMA) ob upoštevanju tehnicnih znacilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipicne vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta Dose DataMed 2 izvedla tudi sistematicen pregled tipicnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. 4.6 POROCILO O DELU ZVD ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ) na ZVD d. o. o. je leta 2020 deloval na osnovi pooblastil (preglednica 33), ki jih je pridobil na URSVS pri Ministrstvu za zdravje. Preglednica 33: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD d. o. o. Podrocje pooblastitve Datum Pregled virov v zdravstvu in veterini (RTG in zaprti viri) 25.8.2022 Pregled virov v zdravstvu in veterini (odprti viri) 25.8.2022 Pregled virov v industriji 25.8.2022 Varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih 25.8.2022 Izpostavljenost zaradi naravnih radionuklidov 25.8.2022 Zunanje obsevanje 19.5. 2022 Notranje obsevanje - odprti viri 19.5. 2022 Izpostavljenost zaradi radona in torona 19.5. 2022 Potrjen program usposabljanja 13.9.2024 Pooblastilo za usposabljanje 13.9.2024 LDOZ je izvajal nadzor nad dejavnostmi, ki zajemajo uporabo ionizirajocega sevanja, predvsem reden strokovni nadzor virov ionizirajocega sevanja in postopkov dela s temi viri ter osebno dozimetrijo. Pri uporabi sevanja v zdravstvu vsebuje strokovni nadzor tudi elemente preverjanja kakovosti radiološke opreme s poudarkom na sprejemljivosti opreme za namen, za katerega se uporablja. Skupno število virov, ki jih sicer nadzira Zavod za varstvo pri delu d. o. o., ni natancno enako številu opravljenih pregledov v posameznem letu, saj se nekateri viri zaradi npr. okvare trenutno ne uporabljajo, nekaj virov pa smo zaradi vecjih sprememb (servisov, zamenjave bistvenih delov ...) pregledali veckrat. Vsa porocila o pregledih je poleg uporabnika dobila tudi URSVS ali URSJV. 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih V letu 2020 je bilo v osebno dozimetrijo na Zavod za varstvo pri delu d. o. o. vkljuceno okoli 4.600 oseb, zaposlenih v okrog 700 delovnih organizacijah. Zavod za varstvo pri delu d. o. o. porocila o izmerjenih dozah pošilja uporabnikom dozimetrije in Upravi RS za varstvo pred sevanji, ki vodi centralni dozimetricni register Republike Slovenije. V letu 2020 niso pri nobenem delavcu izmerili dozo nad letno dozno omejitvijo 20 mSv. V skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti je ZVD nadaljeval z izdelavo »Ocen varstva pred sevanji«. 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji V letu 2020 je Zavod za varstvo pri delu d. o. o organizirali vec seminarjev s podrocja usposabljanja za varno delo z viri ionizirajocih sevanj. Kot vsako leto so organizirali tri splošne seminarje (na Zavodu za varstvo pri delu d. o. o.) in vec prilagojenih seminarjev pri uporabnikih virov. Za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji so znacilne 5 – letne periode, saj pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti zahteva, da delavci z viri sevanja vsakih 5 let opravijo izpit iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Vir: [38] 4.7 POROCILO O DELU INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja Nadzor izpostavljenosti na delovnih mestih je leta 2020 obsegal 25 nadzornih pregledov pri zunanjih narocnikih v industriji, medicini in znanstvenih organizacijah. 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih Laboratorij je leta 2020 opravljal meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 2050 izpostavljenih delavcih, od tega na IJS pri 130 delavcih, ki poklicno redno ali obcasno prihajajo v stik z viri ionizirajocega sevanja. Po njihovi delni statistiki letnih efektivnih doz so bile v letu 2020 izmerjene naslednje doze: nic doz v obmocju nad 5,01 mSv, 5 doz v obmocju 1,01 - 5,00 mSv, 41 doz v obmocju 0,21 - 1,00 mSv, 36 doz v obmocju 0,10 - 0,20 mSv, vse ostale doze pa so bile manj kot 0,10 mSv. Podatke redno pošiljajo na URSVS v centralni register prejetih doz sevanja. 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja in izvedene meritve V letu 2020 so v Laboratoriju za dozimetricne standarde obnovili obsevalno napravo in zamenjali dva vira, 137Cs (22. 07. 2020) in 60Co (21. 10. 2020). Potekalo je tudi ocenjevanje Slovenske akreditacije. V okviru tega ocenjevanja so potrdili ustreznost inštalacije novih virov in nove umeritve polja ter uvedli razširjeno obmocje pri kalibraciji merilnikov ionizirajocega sevanja z viri 137Cs in 60Co. Laboratoriji še niso prejeli dokoncno porocilo o morebitnih neskladnostih. Laboratorij za dozimetricne standarde je nosilec slovenskega nacionalnega etalona za dozimetricno velicino Ka, za velicine v varstvu pred ionizirajocimi sevanji Hp(10) in H*(10) ter za površinsko kontaminacijo s sevalci alfa in beta. Služba SVPIS je v letu 2020 obseg akreditacije razširila še na meritve radonovih potomcev v zraku in pridobila pooblastilo URSJV za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Na podlagi njihovih rezultatov primerjalnih (interkomparacijskih) meritev najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM, in sicer 5 CMC-jev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. Podrobni podatki so dosegljivi na spletni povezavi. Laboratorij za dozimetricne standarde na IJS je leta 2020 opravil 208 kalibracij, od tega 161 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 12 kalibracij osebnih elektronskih dozimetrov in 35 kalibracij merilnikov kontaminacije. Poleg tega so izdali še 116 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD in OSL). V letu 2020 so izdali 43 porocil o opravljenih meritvah sevalcev gama, 230 meritev vsebnosti tritija v vodnih vzorcih, meritve vsebnosti sevalcev alfa in beta v 179 vzorcih pitne vode in meritve okoljskih doz z TL dozimetri na 130 lokacijah. 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo IJS so leta 2020 iz varstva pred sevanji izvedli skupno 35 tecajev za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo zaprtih ali odprtih virov ionizirajocega sevanja in dva mednarodna tecaja. Vir: [39], [40] 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IG Do konca leta 2015 je v Republiki Sloveniji veljala Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom (ReNPROJG), ki je dolocila cilje in naloge za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje od 2006 do 2015. Dne 22. aprila 2016 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novo Resolucijo o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 (ReNPRRO 16-25). Resolucija vsebuje tako politiko ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom kot tudi programe (konkretne ukrepe) za dosego zastavljenih ciljev. Glavni cilj strategije je zašcita ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj zaradi ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Koncni cilj je odlaganje tovrstnih odpadkov v odlagališca, ki bodo varna za vse bodoce generacije. ReNPRRO 16-25 s tem ciljem, kot glavnim vodilom, postavlja okvirje za ravnanje z nizko- in srednje radioaktivnimi odpadki, z izrabljenim jedrskim gorivom oziroma visoko radioaktivnimi odpadki, usmerja dejavnosti glavnih jedrskih in sevalnih objektov na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, se dotakne potrebne znanstveno raziskovalne dejavnosti, financiranja in komunikacije z javnostmi. Ena izmed temeljnih zavez te resolucije je tudi transparentnost in sledljivost realizacije zastavljenih ciljev. Potrebne informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom bodo tako dostopne delavcem in prebivalstvu. Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG je podano v preglednici 34. Preglednica 34: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2020 4.1 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki med obratovanjem jedrskih in sevalnih objektov U1/1 NEK skladišci RAO v obstojecem skladišcu z uporabo že uveljavljenih nacinov skladišcenja ter meril sprejemljivosti za odlaganje, spremenjenih postopkov optimizacije ravnanja z RAO in postopkov zmanjševanja prostornine že nastalih RAO ter uporabo prostora za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem NSRAO – stalno do odvoza NSRAO z lokacije. NEK Skladišcenje poteka skladno z odobrenim Varnostnim porocilom. U1/2 Zgraditev objekta za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem RAO v NEK do leta 2016. Gradnja se je pricela v letu 2016 in je bila ob koncu leta 2017 zakljucena. V letu 2018 so potekala zakljucna gradbena, instalacijska in obrtniška dela. Izveden je bil tehnicni pregled skladno z gradbeno zakonodajo in izdano uporabno dovoljenje. V prostore je bila namešcena netehnološka oprema in del predvidene tehnološke opreme. V letu 2019 je bila namešcena in delno v uporabi vecina tehnološke opreme. Superkompaktor zaradi obsežnejših vzdrževalnih del še ni premešcen v nov objekt. U1/3 Priprava na odlaganje NSRAO iz NEK in NSRAO drugih imetnikov med obratovanjem odlagališca (predvidoma v letih 2020–2025 ali 2028 v primeru razširjenega scenarija odlaganja) lahko za potrebe izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki poteka tudi v NEK. NEK, ARAO, IJS Predvideno kasneje. U1/4 Z radioaktivnimi snovmi, ki nastajajo med obratovanjem reaktorja TRIGA Mark II, upravljavec reaktorja ravna v skladu z dosedanjo prakso zbiranja, sortiranja, locevanja, opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo in zacasnega shranjevanja v objektu vroce celice ter oddaje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki z namenom skladišcenja v CSRAO in koncnega odlaganja radioaktivnih odpadkov – stalno. IJS Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO, ki jih preda ARAO. 4.2 Ravnanje z RAO, nastalimi zaradi rabe radioaktivnih virov v industriji in raziskavah U2/1 Primarno je treba vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki jih ustrezno obdelajo in pripravijo ter uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO Poteka. Viri, ki se uporabljajo za industrijsko radiografijo in viri, ki se uporabljajo v plinskih kromatografih (63Ni) ter manjši delež izrabljenih ionizacijskih javljalnikov požara, se vracajo dobaviteljem. V letu 2020 je ARAO z namenom zmanjšanja prostornine RAO v CSRAO in zagotavljanja skladišcnega prostora v enem prevozu nevarnega blaga odpeljal 1.039 ionizacijskih javljalnikov požara na reciklažo v tujino, kjer bodo tudi ostali. U2/2 Upravljavec CSRAO poskrbi za izvedbo obcasnega varnostnega pregleda in podaljšanje ter razširitev obratovalnega dovoljenja za CSRAO za nadaljnjih 10 let – do konca leta 2018. ARAO Obcasni varnostni pregled je potekal po nacrtu odobrenem z odlocbo URSJV z dne 26. 01. 2016 in se zakljucil v oktobru 2017 ko je bilo pripravljeno koncno porocilo in posredovano URSJV v odobritev. Februarja 2018 je URSJV izdala odlocbo o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu ter s tem naložila upravljavcu implementacijo nacrta izvedbe ukrepov v naslednjih treh letih. Odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu je bila tudi podlaga za obnovo obratovalnega dovoljenja v aprilu 2018. U2/3 Država zagotavlja pogoje za redno izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki od prevzema, prevoza do obdelave, skladišcenja in odlaganja – stalno. MzI Poteka. 4.3 Ravnanje z NSRAO v medicini U3/1 Primarno je treba zaprte vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO v medicini Poteka. U3/2 Primarno se nastali trdni RAO shranjujejo v shrambah do možnosti brezpogojne ali pogojne opustitve nadzora. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivni odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Poteka. U3/3 Redcenje in disperzija prehodnih tekocih RAO ter izpust v kanalizacijski sistem v skladu z odobrenimi mejnimi vrednostmi za izpuste – stalno. Poteka Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO U4/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu Vlada RS Poteka. Meddržavna komisija je na svoji 11. seji novembra 2017 dolocila ARAO kot organizacijo, ki je zadolžena za pripravo Tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. S povzetkom tretje revizije Programa razgradnje NEK 4.4 4.4 Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. in tretje revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK se je Vlada RS seznanila na seji decembra 2019 ter na svoji 202. seji januarja 2020 še Vlada RH. Hrvaški sabor se je z dokumenti tretje revizije seznanil na svoji 16. seji februarja 2020. Oba dokumenta tretje revizije sta bila potrjena na 14. seji meddržavne komisije julija 2020. ARAO je sodeloval z MzI pri pripravi seje meddržavne komisije in pri pripravi vladnega gradiva za dolocitev nove višine vplacil v Sklad NEK. Na osnovi tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG ter Programa razgradnje in drugih strokovnih podlag je bila za Sklad NEK izdelana projekcija stroškov za ravnanje z RAO in IG iz NEK do leta 2043. Projekcija je bila pripravljena za potrebe priprave študije o zmožnosti financiranja investicij Sklada NEK pri izdelavi katere je sodeloval tudi ARAO. V okviru sodelovanja z NEK d. o. o. in Fond NEK iz Hrvaške ARAO sodeluje pri pripravi posebne študije, ki bo s tehnicnega in organizacijskega vidika podala potrebne predpogoje in zahteve za izvedbo delitve in prevzema NSRAO iz NEK. V 2020 je bilo izvedenih vec sestankov z izdelovalci študije in ostalimi sodelujocimi. ARAO je za izdelavo študije zagotovil vse potrebne podatke in usmeritve. Julija 2020 se je meddržavna komisija sestala na 14. seji ter sprejela tudi sklep, da ARAO, Fond NEK in NEK d. o. o. pricnejo z aktivnostmi za izvedbo naslednje cetrte revizije obeh programov. V ta namen je ARAO v 2020 že sodeloval s Fond NEK. Vec v poglavju 5.6.1. Slovenija je Republiko Hrvaško pozvala za sodelovanje v projektu odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v odlagališcu Vrbina. V ta namen je meddržavna komisija ustanovila Koordinacijski odbor, katere namen je poiskati skupno rešitev odlaganja NSRAO. Meddržavna komisija se je septembra 2019 seznanila s porocilom Koordinacijskega odbora o iskanju skupne rešitve za odlaganje NSRAO, in ugotovila, da skupna rešitev ni možna. Glede na to, da trenutno ni dogovora o skupni rešitvi, mora vsaka država poskrbeti za svoj del NSRAO. U4/2 Izdelava meril sprejemljivosti za odlaganje – do leta 2017. ARAO V letu 2017 so bila pripravljena merila sprejemljivosti za odlaganje, ki so v fazi pregleda in bodo potrjena v okviru varnostnega porocila v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja U4/3 Pridobitev gradbenega dovoljenje za odlagališce – do konca leta 2017. V letu 2020 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije. Projektant IBE d. d. je v letu 2020 izdelal revidirane PGD projekte odlagališca NSRAO in sicer loceno za objekte odlagališca ter za infrastrukturne objekte in pripravil PZI dokumentacijo. Dokumentacija posameznih tematskih sklopov se je na osnovi odlocbe URSJV iz leta 2019 postopoma pripravljala in posredovala URSJV v pregled ter dopolnjevala na osnovi zahtev URSJV. Za podrocje uporabe betonov je URSJV imenovala izvedenko, ki je v imenu URSJV tudi spremljala izdelavo Študije proizvodnje, vgradljivosti in karakteristik koncnih betonskih mešanic za izvedbo sekundarne armiranobetonske obloge silosa odlagališca NSRAO. V letu 2020 je bila pripravljena tudi dokumentacija za izvedbo razpisa za izvajalca gradnje odlagališca. Razpis bo objavljen v letu 2021. U4/4 Posodobitev investicijskega programa za gradnjo in obratovanje odlagališca za NSRAO, v katerem je treba ponovno preveriti prostornino RAO, ki se bodo odložili, in razmerje med posameznimi financerji. Posodobitev se opravi do pridobitve gradbenega dovoljenja – do konca leta 2017. Poteka. Oktobra 2020 je bila izdelana Študija izvedbe investicije, Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, IBE d. d., oktober 2020. Študija je prilagojena posebnostim investicijskega projekta in vsebuje popis vseh potrebnih aktivnosti s casovnim nacrtom in organizacijske ter druge rešitve za izvedbo investicije. Novembra 2020 je bil izdelan dokument Investicijski program, Rev. E, Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, november 2020. Dopolnitev dokumenta je bila potrebna predvsem zaradi februarja 2020 uveljavljenih sprememb Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14, 46/15 in 76/17 – ZVISJV-1 in 8/20), zaradi posebnega porocila neodvisnega revizorja (Delloite) o sprejemljivem zagotovilu o pregledu podatkov za investicijo odlagališca NSRAO in porabe sredstev ARAO, zaradi spremenjene dinamike izvajanja investicije ter zaradi novih ocen inventarja NSRAO in drugih sprememb na podlagi julija 2020 potrjene tretje revizije Programa razgradnje NEK in tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. Pogodba o financiranju je bila z MzI podpisana v konec maja 2020. S Skladom NEK je bil sklenjen aneks k pogodbi o financiranju ARAO za nemoteno izvajanje del v letu 2020 po starem programu dela, pogodba pa je bila sklenjena v juniju 2020. U4/5 Gradnja odlagališca v obdobju 2017–2019. Predvideno kasneje. U4/6 Poskusno obratovanje odlagališca v letu 2020 in 2021. Predvideno kasneje. U4/7 Skladišcenje radioaktivnih odpadkov malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO v letu 2024 pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. Osnovni scenarij (brez dogovora z Republiko Hrvaško) U4 O/1 Redno obratovanje odlagališca, na katero se odložijo polovica vseh obratovalnih NSRAO iz NEK in odpadki iz CSRAO – 2022 do 2025. ARAO ARAO Predvideno kasneje. U4 O/2 Mirovanje odlagališca do leta 2050, med tem se ustrezno in po potrebi izvaja operativno skladišcenje NSRAO v NEK in CSRAO ali na lokaciji odlagališca NSRAO (glede na ugotovitve upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO iz strategije 8). Predvideno kasneje. U4 O/3 Leta 2050 se odlagališca ponovno odpre, vanj se odložijo preostali NSRAO iz NEK in razgradnje NEK ter preostali radioaktivni odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 O/4 Odlagališce obratuje do leta 2061. Predvideno kasneje. U4 O/5 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2061, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje. Predvideno kasneje. Razširjen scenarij (dogovor z Republiko Hrvaško do leta 2023) U4 R/1 Mirovanje odlagališca do leta 2050, operativni RAO iz obratovanja NEK se skladišcijo v NEK. ARAO Predvideno kasneje. U4 R/2 Gradnja drugega silosa v letih 2049 in 2050. Predvideno kasneje. U4 R/3 Obratovanje odlagališca od 2051 do 2061, med katerim se odložijo druga polovice odpadkov iz obratovanja NEK, odpadki, ki bodo nastali med razgradnjo NEK, odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 R/4 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2062 z možnostjo zgraditve dodatnih silosov, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca. Predvideno kasneje. 4.5 4.5 Skladišcenje in odlaganje IG in VRAO Skladišcenje in odlaganje IG in VRAO U5/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. Vlada RS Poteka. Glej U4/1. ARAO je v letu 2020 nadaljeval z izvajanjem razvojnih dejavnosti na podrocju nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IG in VRAO. V okviru priprave tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je bila izdelana revizija študije geološkega odlaganja IG in VRAO v trdnih kamninah. Izdelan je dopolnjen tehnicno-konceptualni del odlaganja VRAO in IG, razširjen še z oceno potrebnih stroškov za iskanje lokacije, potrditev lokacije, gradnjo, obratovanje in zapiranje odlagališca za VRAO in IG in vkljucuje tudi vse odgovore na pripombe in komentarje pregledovalcev. U5/2 NEK zgradi suho skladišce za IG v NEK z obratovalno dobo 60 let z možnostjo podaljšanja obratovanja. Zacetek obratovanja do leta 2018. NEK V letu 2020 je bil glaven poudarek na integralnem postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za nov objekt suhega skladišcenja izrabljenega goriva v NEK. Integralni postopek, ki ga je vodil Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, je vkljuceval postopek pridobitve okoljskega kot tudi gradbenega dovoljenja. Po zakljucku postopka cezmejne presoje, v kateri sta sodelovali Avstrija in Hrvaška, je Ministrstvo za okolje in prostor dne 23. 12. 2020 izdal gradbeno dovoljenje za objekt za suho skladišcenje izrabljenega goriva v obmocju NEK na zemljišcu parcelne št. 1197/44 k.o. 1321 Leskovec. V letu 2020 se je pricel tudi postopek za odobritev varnostno pomembne spremembe NEK, ki jo predstavlja novo skladišce izrabljenega goriva, v skladu z zahtevami ZVISJV-1. Gre za obsežen upravni postopek, ki pa v letu 2020 še ni bil zakljucen. Izgradnja suhega skladišca za izrabljeno gorivo naj bi se pricela v zacetku letu 2021, prenos dela izrabljenih gorivnih elementov (prvi prenos) pa je nacrtovan do konca leta 2022 ali v zacetku leta 2023. U5/3 NEK kot imetnik IG izdela analizo možnosti ter varnostne in ekonomske upravicenosti predelave izrabljenega goriva. NEK je leta 2012 izdelala dokument »Evaluation of Spent Fuel Storage Options« (NEK ESD-TR-03/12, rev. 0). V dokumentu sta obravnavani dve možnosti ravnanja z IG in sicer predelava in suho skladišcenje. V zvezi s predelavo so podane ugotovitve, da je v dani situaciji kompleksnejša in težko izvedljiva v zastavljenem roku. Ne glede na navedeno, je prestavitev goriva iz mokrega v suho skladišce skupen korak pri obeh možnostih. U5/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, raziskovalne institucije in pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost spremljajo mednarodni razvoj na podrocju ravnanja z IG ter odlaganja IG in VRAO – stalno. Poteka. V letu 2020 je ARAO izvajal razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IG in VRAO. 4.5 ARAO V okviru evropskega projekta skupnega ravnanja z RAO in IG - EURAD, delovnega paketa ROUTES, je ARAO skupaj z Elektro Inštitutom Milana Vidmarja, ki tudi sodeluje v projektu, pripravili odgovore na vprašalnik glede klasifikacije, karakterizacije, inventarja in postopkov obdelave in priprave RAO ter odgovore glede mednarodnega sodelovanja in odlaganja VRAO in IG. Kot del sodelovanja v projektu EURAD na delovnem paketu UMAN je ARAO pripravil odgovore na vprašanja glede nedolocenosti inventarja RAO in IG, ocene stroškov ter dinamike skladišcenja in odlaganja. Pripravili so tudi odgovore na vprašalnik o potrebah in pobudah za usposabljanje zaposlenih na podrocju ravnanja z RAO in IG. V juniju 2020 so v okviru paketa ROUTES še dodatno odgovarjali na nekatera vprašanja v zvezi z merili sprejemljivosti ter v juliju pregledali in dopolnili prvo porocilo projekta. ARAO je sodeloval pri pripravi vsebin za drugi val aktivnosti projekta EURAD. V 2020 je ARAO postal clan End User Group EU projekta PREDIS, ki je namenjen ravnanju z RAO in IG pred odlaganjem. ARAO je, tako kot prejšnja leta, tudi v letu 2020 sodeloval v delovni skupini Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališca – ERDO-WG. Na sestankih v 2019 je bil dosežen dogovor o treh skupnih projektih za karakterizacijo odpadkov, oceno stroškov in financiranja ravnanja z RAO in IG ter odlaganju VRAO in IG v globokih vrtinah. Junija 2020 je bil izveden virtualni sestanek clanic ERDO. Na tem sestanku so razpravljali o predvidenem preoblikovanju delovne skupine v združenje, ki bo omogocalo lažje in ucinkovitejše delovanje ter izvajanje skupnih projektov. Na sestanku so bili predstavljeni že prvi rezultati vseh treh skupnih projektov. Kasneje v letu 2020 je bila pripravljena vsa podporna dokumentacija za registracijo združenja, dopisi zainteresiranim clanicam, medijem, nova spletna stran združenja, izveden bo tudi poseben virtualni dogodek s predstavitvijo aktivnosti in dosedanjih dosežkov. Aprila 2020 je ARAO pripravil posebno porocilo o inventarju RAO in IG v RS za potrebe morebitnega odlaganja v globokih vrtinah. Septembra so sodelovali pri pripravi in izvedbi dvodnevne delavnice na temo odlaganja VRAO in IG v globokih vrtinah ter oktobra še delavnice glede karakterizacije RAO. Skupna projekta odlaganja v globokih vrtinah in karakterizacije RAO dobro napredujeta in bosta predvidoma koncana v drugi polovici 2021. ARAO je sodeloval tudi v nekaterih aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP, ki omogoca pridobivanje znanj in kompetenc za izgradnjo geološkega odlagališca za IG in VRAO, ki je nacrtovano v eni izmed držav EU do leta 2025. ARAO je s sorodnimi organizacijami sodeloval pri ustvarjanju predlogov za morebitne skupne aktivnosti v okviru IGD-TP, ki bodo podlaga za drugi val v projektu EURAD ter sodeloval pri posodobitvi nove verzije dokumenta IGD-TP Strategic Research Agenda. V letu 2020 je ARAO nadaljeval delo v mednarodnem združenja za sodelovanje na podrocju jedrske energije (IFNEC – The International Framework For Nuclear Energy Cooperation). V okviru teh aktivnosti je na dveh virtualnih delavnicah sodeloval tudi s predstavitvami. ARAO je od leta 2017 dalje vkljucen v projekt MAAE INPRO (The International Project on Innovative Nuclear Reactors and Fuel Cycles). V okviru »Collaboration Project Study on Cooperative Approaches to the Back End of the NFC: Drivers and Institutional, Economic and Legal Impediments« sodeluje s pripravo poglavja o mednarodnih odlagališcih. Delo na pripravi dokumenta je potekalo tudi v 2020. ARAO kot clan WNA (World Nuclear Association) sodeluje v delu dveh skupin tega združenja na podrocju ravnanja in odlaganja RAO in IG ter razgradnje. U5/5 Sprejet državni prostorski nacrt za lokacijo odlagališca IG in VRAO do leta 2055. Predvideno kasneje. U5/6 Gradnja odlagališca IG in VRAO v letih 2055–2065. Predvideno kasneje. U5/7 Zacetek obratovanja odlagališca IG in VRAO v letu 2065. Predvideno kasneje. U5/8 Zaprtje odlagališca IG in VRAO ter zacetek institucionalnega nadzora in vzdrževanje odlagališca po letu 2075. Predvideno kasneje. 4.6 Razgradnja NEK U6/1 Program razgradnje NEK in Program odlaganja NSRAO in IG se med veljavnostjo tega dokumenta posodabljata vsakih 5 let – konec leta 2016 in konec leta 2021. NEK, ARAO Poteka. Glej U4/1 U 6/2 Pri izdelavi Program razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG je treba upoštevati nova in spremenjena dejstva, uvajanje in uporabo novih in izboljšanih metod razstavljanja/demontaže in dekontaminacije ter opraviti analizo pristopov takojšnje in odložene razgradnje. Glej U4/1. U6/3 Ministrstvo, pristojno za energijo, mora poskrbeti, da bodo vplacila v Sklad za razgradnjo NEK trajnostno urejena, da bodo sredstva pravocasno zbrana s preucitvijo vseh vidikov, upoštevaje tudi znižanje nadomestil za omejeno rabo prostora. Rok do konca leta 2016 oziroma do potrditve naslednjega Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG. MzI, ARAO V novih revizijah programa razgradnje in programa odlaganja so bila na novo ovrednotena sredstva, ki so potrebna za razgradnjo in program odlaganja RAO in IG. Na osnovi tega zneska je bil na novo izracunan slovenski prispevek v sklad za razgradnjo, in sicer v višini 4,8 EUR za vsako prevzeto MWh elektricne energije proizvedene v NEK. Na odhodkovni strani je bila na podlagi novih izracunov že v letu 2019 sprejeta tudi spremenjena Uredba o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora (UV8), ki upošteva nove predpostavke in izracune iz programov. 4.7 Razgradnja raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II U7/1 Upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II razišceta možnost za podaljšanje dogovora o vracilu IG v državo izvora ZDA do maja 2019. IJS S sklepom znanstvenega sveta z dne 18. 06. 2015 se je obratovanje reaktorja podaljšalo vsaj do zakljucenega naslednjega obcasnega varnostnega pregleda, ki bo predvidoma leta 2024. Predhodno nacrtovani razgovori o vracilu IG v državo izvora ZDA do maja 2019 so zato postali brezpredmetni. Posledicno v letu 2020 ni bilo aktivnosti v zvezi z ukrepom. U7/2 Ce bo mogoce, se IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II vrne v ZDA dve leti po prenehanju obratovanja reaktorja. Predvideno kasneje. U7/3 Ce vrnitev IG v ZDA ne bo mogoca, upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II skupaj z izvajalcem obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki poišceta rešitev za skladišcenje IG iz raziskovalnega reaktorja po koncu njegovega obratovanja. Rešitev mora biti znana do konca leta 2022. Ta možnost bo obravnavana v koncni verziji Programa razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. U7/4 Za raziskovalni reaktor TRIGA Mark II mora upravljavec izdelati podroben program razgradnje do konca leta 2020. V letu 2017 je IJS pripravil osnutek revizije Programa razgradnje in ga v letu 2018 nadgrajeval. IJS je v letu 2018 zaprosil Vlado RS za nakazilo v resoluciji predvidenih namenskih sredstev za izdelavo programa razgradnje. Realizacija nakazila je bila zavrnjena. Revizija programa razgradnje je bila izdelana v letu 2020 in posredovana URSJV v pregled, ta pa je po pregledu podal usmeritve za dopolnitev programa. Program do konca leta 2020 še ni bil dokoncno dopolnjen. U7/5 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki išce možnosti preveritve predelave, skladišcenja in odlaganja IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II hkrati z iskanjem rešitev za IG in VRAO iz NEK – stalno do koncnega odlaganja. ARAO V letu 2015 je bil izdelan prvi del študije analize razlicnih možnosti dolgorocnega ravnanja z IG in VRAO iz NEK in raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II s poudarkom na predelavi in skladišcenju IG in VRAO, ki jo je izdelalo francosko podjetje AREVA s katerim je ARAO podpisal okvirni sporazum o nadaljnjem sodelovanju na podrocju nacrtovanja dolgorocnega ravnanja z VRAO in IG. V aprilu 2016 je ARAO za slovenske deležnike izvedli enodnevno delavnico z namenom predstavitve te študije. Glej tudi U5/4. 4.8 Razgradnja centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov U8/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki upravlja CSRAO, pripravi analizo upravicenosti in potreb po nadaljevanju obratovanja CSRAO po letu 2025, ko je predvidena odložitev radioaktivnih odpadkov iz CSRAO v odlagališce. Analiza upravicenosti se naredi do leta 2024. ARAO Predvideno kasneje. U8/2 Glede na izsledke analize upravicenosti nadaljevanja obratovanja CSRAO po letu 2025 se zacnejo postopki dekontaminacije CSRAO ali pa se nadaljuje njegovo obratovanje. Predvideno kasneje. U8/3 Skladišcenje RAO malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. 4.9 Rudnik Žirovski vrh – odlagališci Jazbec in Boršt U9/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje objekta državne infrastrukture odlagališce rudarske jalovine Jazbec – stalno. ARAO Poteka. U9/2 Rudnik Žirovski vrh, d. o. o., konca sanacijo odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt z ustreznimi rešitvami, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji za zaprtje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – do konca leta 2017. RŽV V letih 2016/2017 so izvrtali dodatne drenažne vrtine z namenom dodatnega zmanjšanja nivoja podzemne vode v kamninski podlagi odlagališca Boršt in s tem zmanjšanja hitrosti premikanja plazu. V letu 2019 je bilo izdelanih devet piezometrov, ki bodo omogocili boljši nadzor stabilnosti odlagališca HMJ Boršt ter opazovanje gladin podzemne vode v obmocju drsne cone in v hribinski podlagi na širšem obmocju odlagališca. Kamninska podlaga odlagališca in z njo odlagališce Boršt se premikata s hitrostjo približno 2 cm na leto, zato poteka nadzor nad stabilnostjo odlagališca Boršt. RŽV je leta 2020 pripravil spremembo Varnostnega porocila, v katerega so vkljucili rezultate študije o obsegu možne splazitve dela odlagališca Boršt z raznosom hidrometalurške jalovine v dolini Todrašcice in Brebovšcice in študije o izpostavljenosti sevanju prebivalcev v vplivnem okolju takega dogodka. V njem so ovrednotili tudi tveganja in pripravili podroben nacrt dolgorocnega nadzora in vzdrževanja z merili, na podlagi katerih se bo glede na rezultate monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališca odlocalo o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališcu. V letu 2020 je pooblašceni izvedenec za sevalno varnost izdelal strokovno mnenje na spremembo Varnostnega porocila. Strokovno mnenje še ni dokoncano, saj je bil v njem podan predlog za razširitev geodetskega nadzora, postavitev avtomatskega ekstenziometra v drenažnem rovu in preveritev verjetnosti nastanka najbolj neugodnega scenarija, pri katerim bi prišlo do zdrsa plazu v dolino Potoške grape, zacasne zajezitve Todrašcice in preboja tako nastale pregrade ter raznos tudi radioaktivnega materiala iz odlagališca HMJ ob reki navzdol. V letu 2021 bo GeoTrias v ta namen izdelal študijo Variante in verjetnost scenarijev možnih premikov plazu Boršt, v kateri bodo ocenjene posledice, ki bi jih povzrocil tak dogodek z vidika varstva pred sevanji ter ocena dodatne izpostavljenosti sevanju prebivalcev in delavcev, ki bi sanacijo izvajali. U9/3 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki zacne izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanja objekta državne infrastrukture odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt – do leta 2018. ARAO Predvideno kasneje. U9/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – stalno. Predvideno kasneje. 4.10 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki z naravnimi radionuklidi U10/1 Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izvajata program spremljanja sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja [19] – stalno. URSJV, URSVS Poteka (glej poglavje 2.2.8 Viri naravnega sevanja) U10/2 S programom sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja se zagotovi tudi odkrivanje materialov/dejavnosti, pri katerih se kopicijo materiali/odpadki z naravnimi radionuklidi. Poteka. 4.11 Izpusti radioaktivnih snovi U11/1 Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi – stalno. NEK, ARAO, RŽV, izvajalci Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti poteka znotraj predpisanih mejnih vrednosti (glej poglavje 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov) sevalnih dejavnosti U11/2 Imetniki radioaktivnih odpadkov morajo skrbeti za cim manjše in nadzorovano izpušcanje radioaktivnih odpadkov v okolje – stalno. NEK, ARAO, RŽV Poteka v skladu s programi gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki. U11/3 Morebitne spremembe predpisanih mejnih vrednosti je treba izpeljati v skladu s predpisi in na pregleden nacin. URSJV Agenciji za radioaktivne odpadke, ki je upravljavec objekta državne infrastrukture Odlagališce rudarske jalovine Jazbec je bil 24. 09. 2019 z odlocbo št. 3570-2/2019/9 odobren novi program dolgorocnega nadzora izpustov iz odlagališca. Glede na to, da je odlagališce okoljsko sanirano, je program dolgorocnega nadzora v poobratovalnem obdobju usmerjen predvsem v kontrolo tistih parametrov, s katerim se neposredno ali posredno preverja stanje odlagališca in pravocasno zazna morebitne spremembe stanja. Obenem so se na podlagi analiz preteklih rezultatov meritev in izracunov v sklopu priprave programa nadzora revidirale avtorizirane mejne vrednosti za izpuste iz odlagališca Jazbec. Nove avtorizirane mejne vrednosti so izracunane na podlagi smernic iz Uredbe o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Uradni list RS, št. 18/18) in zagotavljajo, da bo doza za prebivalce še naprej manjša od skupne (za odlagališce Boršt in Jazbec in iztok iz jame) izhodišcne omejitve, ki znaša 300 mikroSv/leto. 4.12 Vzdrževanje zakonodajnega in institucionalnega okvirja ter raziskav in razvoja za podporo izvajanja resolucije U12/1 Državni organi sproti spremljajo ustreznost zakonodajnih in institucionalnih rešitev ter po potrebi predlagajo njihove spremembe – stalno. URSJV, URSVS, MzI Poteka redno. U12/2 Država poskrbi, da se prek ARAO ali pa kot del širšega raziskovalnega programa, izvajanega v skladu z Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti, izvajajo tudi raziskave in razvoj na podrocju ravnanja z RAO in IG – stalno. ARAO V letu 2020 je ARAO izvajal razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IG in VRAO. V okviru evropskega projekta skupnega ravnanja z RAO in IG - EURAD, delovnega paketa ROUTES, je ARAO skupaj z Elektro Inštitutom Milana Vidmarja, ki tudi sodeluje v projektu, pripravili odgovore na vprašalnik glede klasifikacije, karakterizacije, inventarja in postopkov obdelave in priprave RAO ter odgovore glede mednarodnega sodelovanja in odlaganja VRAO in IG. Kot del sodelovanja v projektu EURAD na delovnem paketu UMAN je ARAO pripravil odgovore na vprašanja glede nedolocenosti inventarja RAO in IG, ocene stroškov ter dinamike skladišcenja in odlaganja. Pripravili so tudi odgovore na vprašalnik o potrebah in pobudah za usposabljanje zaposlenih na podrocju ravnanja z RAO in IG. V juniju 2020 so v okviru paketa ROUTES še dodatno odgovarjali na nekatera vprašanja v zvezi z merili sprejemljivosti ter v juliju pregledali in dopolnili prvo porocilo projekta. ARAO je sodeloval pri pripravi vsebin za drugi val aktivnosti projekta EURAD. V 2020 je ARAO postal clan End User Group EU projekta PREDIS, ki je namenjen ravnanju z RAO in IG pred odlaganjem. Glej tudi U5/4. 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO Med obratovanjem NEK nastajajo razlicni nizko- in srednje radioaktivni odpadki v plinastem, tekocem in trdnem stanju, ki se predelajo v sistemu za predelavo radioaktivnih odpadkov. Sistem je konstruiran tako, da omogoca zbiranje, predelavo, shranjevanje in pakiranje odpadkov v primerno obliko za skladišcenje ter minimizira izpust radioaktivnih snovi v okolico. Uporabljajo se trije osnovni sistemi za ravnanje z nizko- in srednje radioaktivnimi odpadki: sistemi za tekoce, trdne in plinaste radioaktivne odpadke. 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednje radioaktivni odpadki v letu 2020 V letu 2020 je bilo v skladišce NEK uskladišcenih 186 standardnih sodov s trdnimi nizko in srednje-radioaktivnimi odpadki. Skupna aktivnost sevalcev gama v standardnih sodih je znašala 3,00.1010 Bq in skupna aktivnost sevalcev alfa 8,18.106 Bq, kar je razvidno iz preglednice 35. Radioaktivni odpadki so shranjeni v razlicnih embalažah (208 l sodih, 320 l sodih itd.) in jih oznacujemo z enotnim izrazom paket. Preglednica 35: Vrsta nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2020 Vrsta odpadkov Oznaka Število Aktivnost Aktivnost Prostornina posušeni koncentrat DC 9 1,75·109 1,70·105 1,8 posušene usedline DS 1 3,39·107 6,30·103 0,2 stisljivi odpadki CW* 114 6,95·108 9,28·105 23,7 ostali odpadki O* 28 4,54·108 2,06·106 5,8 Skupaj standardnih sodov 152 vsebniki TTC, v katere so vloženi standardni sodi TI 34 2,70·1010 5,01·105 29,5 Skupni nastali prirastek aktivnosti in prostornine 186 3,00·1010 8,18·106 61 * RAO paketi se nahajajo v WMB Na sliki 152 je prikazana kolicina uskladišcenih radioaktivnih odpadkov po vrstah, od stisljivih odpadkov, koncentrata izparilnika, filtrov, izrabljenih ionskih izmenjalnikov in ostalih odpadkov do pepela, ki ga je NEK v letih 1999, 2004, 2006, 2009, 2013 in 2015 dobila iz Studsvik RadWaste, Švedska, potem ko je v letih poprej tja poslala v sežig vecjo kolicino sodov z gorljivimi radioaktivnimi odpadki. 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Število sodov Leto izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (PR) izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (BR) izrabljene smole ionskih izmenjevalcev obdelane s cementacijo (SR) filtri (F) ostali (O) koncentrat izparilnika obdelan z IDDS tehnologijo (DC) posušene usedline obdelane z IDDS tehnologijo (DS) koncentrat izparilnika (EB) stisljivi odpadki (CW) pepel (A) Slika 152: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK V preteklih letih je bil z metodami redukcije volumna, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, zmanjšan volumen nastalih radioaktivnih odpadkov, tako da je znašal 2.302,6 m3 ob koncu leta 2020. Na sliki 152 je po letih podana kumulativna bilanca odpadkov v skladišcu nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NEK. Iz slike 153 je razvidno obcasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, taljenja in sežigov. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe novega sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izlocijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju zacasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. Prav tako je bilo v zgradbi za dekontaminacijo zacasno shranjenih 53 paketov posušenih izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga (BR) in 229 paketov stisljivih odpadkov, ki cakajo na nadaljnjo obdelavo. NEK je v letu 2013 zacela nacrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (WMB – Waste Manipulation Building), saj je zasedenost skladišca radioaktivnih odpadkov v letu 2012 dosegla že 95 % razpoložljivih skladišcnih kapacitet. Nova stavba bo omilila težave zaradi zamud z gradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). V letu 2020 je bilo v zgradbi WMB zacasno shranjenih 114 paketov stisljivih odpadkov in 28 paketov ostalih odpadkov. Preglednica 36 prikazuje stanje v zgradbi WMB ob koncu leta 2020. Preglednica 36: Stanje zacasno shranjenih RAO paketov v WMB zgradbi NEK, v letu 2020 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost Aktivnost Prostornina stisljivi odpadki CW 114 6,95·108 9,28·105 23,7 ostali odpadki O 28 4,54·108 2,06·106 5,8 Skupaj 142 1,15·109 2,99·106 29,5 V letu 2018 je bila koncana gradnja objekta. Z novo zgradbo je omogocen umik merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišca. S tem ukrepom bo v skladišcu pridobljen dodatni prostor za skladišcenje. S tovrstno reorganizacijo skladišca bo po oceni NEK zagotovljeno dovolj prostora za skladišcenje radioaktivnih odpadkov le do leta 2023. Za normalno obratovanje NEK po letu 2023 je tako nujno, da se aktivnosti za izgradnjo odlagališca NSRAO pospešijo in se cimprej zagotovi zacetek prevzema NSRAO odpadkov. V novi stavbi se pripravljajo paketi za skladišcenje ali sežig. Slika 153 prikazuje kolicino radioaktivnih odpadkov v skladišcu. 0 500 1,000 1,500 2,000 2,500 3,000 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 prostornina (m3) leto Superkompaktiranje Stiskanje Taljenje Sežig Sežig Slika 153: Kolicina RAO v skladišcu Prikazane so naslednje obdelave odpadkov: - superkompaktiranje paketov v letih 1995/1996 in od leta 2006 do 2014, - odvoz pripravljenih odpadkov na sežig na Švedsko v letih 1998, 2001, 2005, 2009, 2013, 2015, 2018, - taljenje pripravljenih odpadkov leta 2005, 2013 in - prva kampanja stiskanja radioaktivnih odpadkov leta 1988/89. Preglednica 37 podaja stanje v skladišcu dne 31. decembra. 2020. Navedeni so podatki o vrsti, kolicini, aktivnosti in prostornini radioaktivnih odpadkov. Leta 2006 je NEK pricel s sprotnim stiskanjem z vgrajenim superkompaktorjem v skladišcu. Skupni volumen radioaktivnih odpadkov v skladišcu se je zmanjšal za 2 m3 v primerjavi z letom poprej. Trenutno poteka projekt prestavitve opreme v novo stavbo. Preglednica 37: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2020 Vrsta odpadkov Oznaka Število Aktivnost Aktivnost Prostornina produkti sežiganja A 170 5,14·109 1,14·108 14,6 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 1 8,80·108 1,33·106 0,2 stisljivi odpadki CW 7 1,95·108 3,34·105 1,5 Vrsta odpadkov Oznaka Število Aktivnost Aktivnost Prostornina posušeni koncentrat izparilnika DC 9 1,75·109 1,70·105 1,8 posušene usedline DS 1 3,39·107 6,30·103 0,2 koncentrat izparilnika EB 2 2,28·108 1,19·105 0,4 izrabljeni filtri F 117 1,10·1011 4,74·107 24,3 drugi odpadki O 7 3,56·108 1,28·106 1,5 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga PR 1 1,43·1010 9,69·106 0,15 stisnjeni odpadki leta 1988, 1989 SC 617 1,29·1010 2,09·108 197,4 izrabljeni ionski izmenjevalci SR 689 1,87·1012 3,75·109 143,3 TTC, v katere so vloženi stisnjeni odpadki leta 1994 in 1995 ter stiskanci sprotnega superkompaktiranja 2006, 2007, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014. ST 2 1853 5,32·1011 6,73·108 1601,0 TTC, v katere so vloženi standardni nestisnjeni sodi TI 3 364 1,23·1013 1,93·1010 316,2 Skupaj 3.738 1,49·1013 2,41·1010 2.302,6 * Aktivnost alfa je dolocena na osnovi razmerja aktivnosti sevalcev alfa in aktivnosti radionuklida 137Cs, kot je bilo ugotovljeno v referencnih vzorcih. 1 39 paketov s produkti sežiga je bilo vstavljeno v 13 cevastih vsebnikov TTC. 19 paketov je locirano v DB. 2 V letu 2020 se je 6 paketov A vstavilo v 2 ST. 3 V letu 2020 se je 15 paketov DS in 81 paketov DC vstavilo v 34 TI. 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki Po ZVISJV-1 in UV1 se opusti nadzor nad radioaktivnimi odpadki le s predhodnim dovoljenjem pristojnega upravnega organa, ne glede ali specificna aktivnost presega ali ne vrednosti, ki so navedene v tabeli 1 v Pravilniku UV1. Leta 2020 je URSJV izdala štiri odlocbe o opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi. Za nameravane opustitve, ki jih je najavila NEK pred uveljavitvijo nove UV1, sta dve opustitvi potekali po tedaj veljavni zakonodaji. Laboratorij radiološke zašcite v NEK je v letu 2012 postal akreditiran za merjenje aktivnosti radionuklidov, in sicer za merjenje aktivnosti alfa in beta (skupna aktivnost alfa – proporcionalni detektor), za metodo gama spektrometrije in za gamo spektrometrijo vzorcev oglja in smol. NEK je na URSJV podala vlogo za opustitev nadzora nad materiali skupne mase 18,5 tone betonskega in kovinskega odpada (beton, zašcitni cevlji, odpadno olje, ventili, filtri ter drug kovinski material), 6,6 tone izrabljenih smol, ki izvirajo iz kaluženja uparjalnikov, in 2 toni oglenega granulata iz ventilacijskih sistemov. K vlogam je NEK priložil porocilo o meritvah specificnih aktivnosti, ki sta jih opravila pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji ZVD in IJS ter z akreditiranimi metodami laboratorij radiološke zašcite v NEK. Vse meritve so pokazale, da se je snovi lahko obravnavalo kot neradioaktivni material. Ves odpadni material je bil predan pooblašcenim podjetjem za ravnanje s takimi odpadki. Viri: [41], [42], [43], [44], [45] 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo Leta 1999 je bil za skladišcenje starih uparjalnikov NEK zgrajen poseben objekt »Zgradba za dekontaminacijo«, ki se po namenu deli na tri prostore: - prostor za dekontaminacijo, - prostor za urjenje na modelih in - prostor za skladišcenje starih uparjalnikov. Preglednice 38, 39 in 40 prikazujejo stanje materialov v prostoru za dekontaminacijo, preglednica 41 pa prikazuje stanje materialov v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov 31. decembra 2020. Preglednica 38: Stanje v prostoru za dekontaminacijo dne 31. 12. 2020 Vrsta materiala Kos Prostornina [m3] Masa Radiološko Embalaža napenjala za Rx vijake 5 5 5.200 100 Bq/dm2 PE folija Rx glava st. -CRDM 4 3 1.200 500 Bq/dm2 PE folija Rx glava st.- DRPI 4 3 600 400 Bq/dm2 PE folija hladilnik iz RB 8 50 24.000 1000 Bq/dm2 folija Betonski blok RCP-1 4 10 19000 100 Bq/dm2 folija GHPARS plošce 880 1 880 <200 Bq/dm2 PE folija Skupaj 905 72 50880 Preglednica 39: Stanje v WMB zgradbi NEK dne 31. 12. 2020 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost Aktivnost Prostornina stisljivi odpadki CW 164 9,21·108 1,15·106 34,1 ostali odpadki O 28 4,54·108 2,06·106 5,8 Skupaj 192 1,38·109 3,22·106 39,9 Preglednica 40: Stanje v DB zgradbi NEK dne 31. 12. 2020 Vrsta odpadkov Oznaka Število Aktivnost Aktivnost Prostornina Produkti sežiganja A 19 3,99·108 1,43·106 4,0 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 53 1,48·109 2,40·106 10,6 stisljivi odpadki CW 229 1,00·109 1,58·106 47,6 Skupaj 301 2,96·109 5,41·106 62,2 Preglednica 41: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2020 Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža SGR # 1, 2 2 600 6,46·105 < 3,00·1012 Bq N / A Rx GLAVA - stara 1 21 7,00·104 2 mSv/h kontejner moder Betonski BLOKI 3 25 9,00·104 5 µSv/h PE folija KONTEJNER 5 150 4,00·104 6.000 Bq/dm2 zabojniki modri Radlock 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10 10 36 2.500 10.000 Bq/dm2 PE zbiralniki Reg. izmenj. + top. izmenj.WS 2 4 4.500 3,5 mSv/h kontejner Oprema TO.VZST + RCP osi 2 2 1.900 1 mSv/h zabojnik kovinski Jeklene vrvi 8 1 1.300 300 Bq/dm2 zabojnik Orodje za nad. tlaka tesnila pokr. 1 2 1.300 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Tesnilo pokrova starih uparjalnikov 4 4 1.300 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Pokrov Rx posode Al 1 1,4 1.300 1.600 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema Framatom SGR 4 1 1.300 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podpore rotorja RCP 1 3 800 3.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Orodje RCP 2 4 1.000 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izrabljeni deli RCP 1 2 800 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Insert za crpalko CSA5PCH01 1 1 500 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stara dvig. za Rx + dvig. TTC 4 1 300 400 Bq/dm2 PE folija Podporne plošce SGR iz kont. 6 10 1 2.000 400 Bq/dm2 PE folija Stari tesnilni obroc Rx 1 1 500 2 mSv/h PE folija Novi tesnilni obroc Rx 1 1 500 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Potapljaška oprema od SFP 2 2 300 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža Pokrov Rx posode 1 16 1.500 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Dvigalo za RCP 1 2 500 300 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stiskalnica za CW RAO odpad. 1 2 400 100 Bq/dm2 PE folija Priroc. dvig. za RCP 3 2 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema INETEC 2 5 2.500 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Cilinder supercomp. 4 1 1.000 20.000 Bq/dm2 PE folija Svinceni šciti 15 15 20.000 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podstavek za RCP motor 2 2 700 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Kabli od DRPI 4 4 1.000 500 Bq/dm2 zabojnik leseni Vitel rezervni FHSCMCHST 1 0,5 300 500 Bq/dm2 PE folija Oprema za suš. SG 1 1,5 200 N/A zabojnik kovinski Oprema za RCP motor 4 1 300 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema SEG za WP 2 6 4.000 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Hladilnik. Olja RCP motor 1 1 1000 100 Bq/dm2 *Ingoti-kov RAO 80 8,8 49.700 <0,05 mSv/h odlitki Fe in Al Stator RCP01 motorja 1 4 8.200 500 Bq/dm2 kovinsko stojalo Motor od vent. RB-126 3 3 3.000 100 Bq/dm2 PE folija Izmenj. toplote SS 2 0,5 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izolacija in vent. RTD 7 7 3.400 10 mSv/h zabojnik kovinski Ohišja filtrov iz RB126 35 5 700 Aktivirani N/A Sesalec VAC-PAC elekt. 2 2 500 200 Bq/dm2 N/A Pogoni fisijskih celic st. 3 6 4.000 500 Bq/dm2 IP2 zabojniki Kabli elekt. za meritev v USA 3 3 900 100 Bq/dm2 kov. zaboj Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža Recombiner stara iz RB 2 4 1.200 500 Bq/dm2 PE folija PVT pokrov 1 3 5000 <400 Bq/dm2 Zaboj Kovinski * Material je zacasno shranjen v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov (inventar je podan v prejšnji preglednici). Masa je korigirana na osnovi pridobljene koncne dokumentacije o taljenju. 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1.694 celic. Že v letu 2004 je NEK prešla na daljši gorivni cikel, po katerem premešcanje izrabljenih gorivnih elementov poteka na 18 mesecev. V letu 2020 sicer ni bilo rednega remonta v NEK, a je prišla pošiljka (56 elementov, sveže gorivo) iz ZDA v Slovenijo že konec novembra 2020. Ob koncu leta 2020 je bilo tako v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1.323 gorivnih elementov oziroma zasedenih pozicij, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami (»SBFR1« in »FRSB1). Preglednica 42 podaja podatke o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih. Preglednica 42: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih Leto Iz sredice V bazenu 2010 56 985 2011 0 985 2012 56 1.041 2013 56 (+1) 1.098 2014 0 1.098 2015 56 1.154 2016 56 1.210 2017 0 1.210 2018 56 1.266 2019 56 1.323 2020 0 1.323 Na sliki 154 je prikazano število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK. 0 200 400 600 800 1,000 1,200 1,400 0 10 20 30 40 50 60 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Št. elementnv v bazenu Št. zamenjenih elementov Leto Zamenjani elementi Elementi v bazenu Slika 154: Število letnih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« Pri delovanju reaktorja, delu v vrocih celicah in v nadzorovanem obmocju Odseka za znanosti o okolju v povprecju letno nastane na IJS okrog 40 l izrabljenih ionskih smol, okrog 200 l aktivirane ali kontaminirane eksperimentalne opreme in zašcitnih sredstev ter okrog 100 l aluminijastih obsevalnih kontejnerjev. Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO. Zaradi oddaje zgodovinskih odpadkov iz sanacije hale K1 iz leta 2007 je IJS v letu 2020 predal v CSRAO nekoliko vecjo kolicino radioaktivnih odpadkov (skupna masa 483 kg in prostornina 1,5 m3). V februarju so odpeljali sedem paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO (masa 300 kg in prostornina 0,7 m3). V juniju in juliju so opravili odvoz dveh zaprtih virov (60Co in 137Cs) iz NDS v CSRAO. V juniju so izvedli opustitev nadzora nad dvema sodoma skupne mase 258 kg in prostornine 0,4 m3, ki izhajata iz sanacije hale K1 ter v decembru predali štiri sode v CSRAO skupne mase 183 kg in prostornine 0,84 m3, ki prav tako izhajajo iz sanacije hale K1. Izvaja se tudi nadzor nad opremo, orodjem, embalažo ali ostalimi materiali (odpadna zašcitna plastika, obsevani vzorci ali druge snovi), ki se nahajajo v nadzorovanem obmocju. Nad temi predmeti se lahko opravi opustitev nadzora, pod pogojem, da zadošcajo kriterijem najvecje dovoljene aktivnosti ali površinske kontaminacije. 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU Onkološki inštitut v Ljubljani ima urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekocih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specificne aktivnosti, ki jo opravi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Zacasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Klinika za nuklearno medicino Klinicnega centra Ljubljana nima sistema za zadrževanje odpadnih vod, vendar se po doktrini MAAE gradnja takih zadrževalnikov zaradi minimalnega vpliva, ki ga imajo izpusti na zdravje ljudi in okolje, ne šteje za upraviceno. Druge bolnišnice v Sloveniji imajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov, zato zadrževalniki niso potrebni. Zaprte radioaktivne vire, ki jih zdravstvene ustanove prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v CSRAO v Brinju. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja zacasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih po meritvah odložijo kot navadne odpadke. 5.5 GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA RAVNANJA Z RAO 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ARAO je v letu 2020 zagotavljal vse aktivnosti, za katere je zadolžen, opravljene so bile varno, z upoštevanjem in izpolnjevanjem predpisov in standardov varstva pred ionizirajocim sevanji in jedrske varnosti, varstva okolja, ter varnosti in zdravja pri delu. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri uporabi virov sevanja v industriji, medicini, raziskovalni dejavnosti in drugih institucionalnih dejavnosti (t. i. malih povzrociteljih) je obsegal zbiranje radioaktivnih odpadkov pri imetnikih, obdelavo in pripravo za namen skladišcenja ter skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Poleg osnovnih nalog ARAO v okviru javne službe upravlja infrastrukturni objekt za skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Vec o tem je napisanega v poglavjih 2.1.3 in 5.5.1.1. Sistem vodenja Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (Uradni list RS, št. 74/16 in 76/17 – ZVISJV-1) zahteva, da upravljavec jedrskega objekta zagotavlja sistem vodenja, ki daje prioriteto varnosti in skladnosti z zakonodajo. Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti, izvajati in redno izboljševati ucinkovit in celovit sistem vodenja, ki zagotavlja sevalno in jedrsko varnost. Sistem vodenja ARAO deli glavne procese prvenstveno na podlagi nalog javne službe in prepoznava podporne procese, ki so kljucni za nemoteno izvajanje njenih nalog. Temelji na mednarodnem standardu ISO 9001:2015, navedenem pravilniku in vkljucuje zahteve za jedrsko in sevalno varnost s poudarkom na voditeljstvu in varnostni kulturi skladno z zahtevami MAAE GSR Part 2: Leadership and Management for Safety. 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO V letu 2020 je bilo v 43 prevzemih od razlicnih povzrociteljev prevzetih 112 paketov radioaktivnih odpadkov s skupno bruto prostornino 3,1 m3 (vkljucno z embalažo in ohišji zaprtih virov sevanja), maso 1,2 tone in aktivnostjo 89,7 GBq. Pri prevzemih zdravje imetnikov odpadkov, splošne populacije in delavcev ni bilo ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali notranje obsevanosti, ki bi jo povzrocil vnos radioaktivnih snovi v telo. Prav tako ni prišlo do onesnaženja okolja z radioaktivnimi snovmi. V preglednici 43 je prikazano število sprejetih odpadkov leta 2020, v preglednici 44 pa so prikazani opravljeni prevzemi leta 2020. Preglednica 43: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2020 Število paketov 112 Število paketov z dolgoživimi radionuklidi: 241Am, 63Ni, 226Ra, 238U, 232Th, 14C 101 Število paketov s kratkoživimi radionuklidi: 60Co,137Cs, 90Sr, 85Kr, 106Ru, 3H, 57Co 11 Prostornina prevzetih odpadkov 3,1 m3 Masa prevzetih odpadkov 1.169 kg Skupna aktivnost prevzetih odpadkov 89,7 GBq Preglednica 44: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2020 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum 1 HELLA SATURNUS SLOVENIJA, d.o.o., Letališka cesta 17, 1000 Ljubljana 84 javljalnikov požara 241Am 2,52 17.01.2020 1 DEMA PLUS, d.o.o., Tbilisijska ulica 59, 1000 Ljubljana 15 javljalnikov požara 241Am 40,5 22.01.2020 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d.o.o., Šaranoviceva cesta 35 (Vir), 1230 Domžale 1 javljalnik požara 241Am 2,7 22.01.2020 3 ISKRAEMECO, d.d., Savska loka 4, 4000 Kranj 32 javljalnikov požara 241Am 86,4 22.01.2020 22 javljalnikov požara 241Am 0,6 22.01.2020 1 javljalnik požara 226Ra 1,3 22.01.2020 1 MEGNETI LJUBLJANA, d.d., Ljubljana, Stegne 37, 1000 Ljubljana 5 javljalnikov požara 241Am 0,15 22.01.2020 1 ISKRA, d.o.o., Stegne 21 , 1000 Ljubljana 2 javljalnika požara 241Am 0,06 22.01.2020 1 NLB, d.d., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana 2 javljalnika požara 241Am 0,06 22.01.2020 1 AHA EMMI d.o.o., Kolodvorska ulica 37 A, 2310 Slovenska Bistrica 3 javljalniki požara 241Am 0,09 22.01.2020 1 TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,03 24.01.2020 1 AFORMX, d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje Trdni odpadki T4, 0,5 L, merilna naprava z radijevo barvo 226Ra 2 24.01.2020 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum odstranjena iz simulatorja letenja MiG-21 1 URI - SOCA, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana 6 javljalnikov požara 241Am 0,18 7.02.2020 2 MEHANO, d.o.o., Polje 9, 6310 Izola 53 javljalnikov požara 241Am 143 13.02.2020 53 javljalnikov požara 241Am 143 13.02.2020 1 APROS, d.o.o., Obcinska cesta 10, 2000 Maribor 1 naprava TROXLER, 3430, serijska št. sonde 23824 137Cs 241Am/Be 1800 10.06.1994 1 UKC MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor 6 javljalnikov požara 241Am 0,18 17.02.2020 1 MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana 97 javljalnikov požara 241Am 6,74 19.02.2020 1 DINOS, d.d., Šlandrova ulica 6, 1231 Ljubljana Trdni odpadki T4, 1 L, prikazovalnik oziroma gumb z radijevo barvo 226Ra 0,5 11.02.2020 1 UKC MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor 1 javljalnik požara 241Am 0,03 2.03.2020 7 INSTITUT JOŽEF STEFAN (RIC, OVC, O2), Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Trdni odpadki T4, 210 L, RAO v kovinskem sodu 46Sc 54Mn 57Co 58Co 59Fe 60Co 65Zn 110mAg 113Sn 125Sb 152Eu 6,86 3.10.2019 Trdni odpadki T3, 210 L, RAO v kovinskem sodu 54Mn 60Co 65Zn 125Sb 134Cs 137Cs 152Eu 154Eu 10,32 29.08.2019 Trdni odpadki T1, 210 L, RAO v kovinskem sodu 46Sc 54Mn 60Co 65Zn 110mAg 125Sb 134Cs 1,33 29.08.2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum 137Cs 152Eu 154Eu Trdni odpadki T1, 36 L, RAO v plasticni vreci 60Co 152Eu 210Pb 0,215 29.08.2019 Trdni odpadki T1, 30 L, RAO v plasticni vreci 226Ra 0,007 30.08.2020 Trdni odpadki T4, 0,7 L, RAO v plasticnem vsebniku 238U 232Th 0,623 30.08.2020 1 javljalnik požara (del) 226Ra 0,045 30.08.2020 1 NACIONALNI INŠTITUT ZA BIOLOGIJO (NIB), Vecna pot 111, 1000 Ljubljana Trdni odpadki T4, 8 L, kontaminiran plasticni material za PCR, kontaminirana steklena embalaža in utrjeni odpadki z Nochar 14C 13,4 19.12.2019 1 LES-MMS, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana 69 javljalnikov požara 241Am 2,07 25.03.2020 1 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Trdni odpadki T4, 0,3 L, igle odstranjene iz kompasov M 53 226Ra 0,04 12.02.2020 3 SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA, Polje 40, 6310 Izola 94 javljalnikov požara 241Am 6,9 5.05.2020 94 javljalnikov požara 241Am 6,9 5.05.2020 30 javljalnikov požara 241Am 81 5.05.2020 1 MERKUR, d.d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo 88 javljalnikov požara 241Am 6,5 7.05.2020 2 PETROL, d.d., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana 8 javljalnikov požara 241Am 0,592 7.05.2020 6 javljalnikov požara 241Am 16,2 7.05.2020 1 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana 4 javljalniki požara 241Am 0,296 7.05.2020 1 TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 3 javljalniki požara 241Am 0,222 7.05.2020 1 KOLPA, d.d., Metlika, Rosalnice 5, 8330 Metlika 2 javljalnika požara 241Am 0,148 7.05.2020 1 SPB DOMŽALE, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale 1 javljalnik požara 241Am 0,074 7.05.2020 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum 1 FRAGMAT TIM, d.d., Spodnja Recica 77, 3270 Laško 1 javljalnik požara 241Am 0,074 7.05.2020 1 REYAN, d.o.o., Neubergerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,074 7.05.2020 1 UZIN UTZ SLOVENIJA, d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana-Šmartno 1 javljalnik požara 241Am 0,074 7.05.2020 1 ADRIA TEHNIKA, VZDRŽEVANJE LETAL, d.o.o., Zgornji Brnik 130D, 4210 Brnik 1 javljalnik požara 241Am 0,074 7.05.2020 1 ENGROTUŠ, d.o.o., Cesta v Trnovlje 10A, 3000 Celje 8 javljalnikov požara 241Am 0,24 7.05.2020 1 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana 29 javljalnikov požara 241Am 1,5 7.05.2020 1 HELIOS, d.o.o., Kolicevo 65, 1230 Domžale 12 javljalnikov požara 241Am 0,36 7.05.2020 1 MLM, d.d., Oreško nabrežje 9, 2000 Maribor 1 javljalnik požara 241Am 0,074 7.05.2020 1 PRS ZARJA ELEKTRONIKA, d.o.o., Kovinarska cesta 4, 1241 Kamnik 1 javljalnik požara (del) 241Am 0,25 7.05.2020 1 INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE (IHPS), Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec 1 naprava AGILENT TECHNOLOGIES G2397A, št. U2838 (RAV0223) 63Ni 555 1.05.2001 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d.o.o., Šaranoviceva cesta 35 (Vir), 1230 Domžale 8 javljalnikov požara 241Am 21,6 4.06.2020 1 ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 2,7 4.06.2020 1 DOMEL, d.o.o., Otoki 21, 4228 Železniki 31 javljalnikov požara 241Am 0,93 4.06.2020 1 TABOR UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE, d.o.o., Tabor 9, 1000 Ljubljana 3 javljalniki požara 241Am 0,09 4.06.2020 1 PLASTIK SI, d.o.o., Kolodvorska cesta 9, 5213 Kanal 1 javljalnik požara 241Am 0,03 4.06.2020 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum 1 DOM UPOKOJENCEV NOVA GORICA, Gregorciceva ulica 16, 5000 Nova Gorica 1 javljalnik požara 241Am 2,7 4.06.2020 1 ISKRAEMECO, d.d., Savska loka 4, 4000 Kranj 2 javljalnika požara 241Am 0,06 4.06.2020 1 VELIKA PLANINA, d.o.o., Kamniška Bistrica 2, 1242 Stahovica 2 zaprta vira sevanj, ki sta bila vpletena v pogonske pletenice (RAV0149 in RAV1253) 60Co 140 1.01.1982 1 INSTITUT JOŽEF STEFAN (F2), Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Zaprti vir sevanja z oznako NDS 2 (Iradiator 2Pi - kalibracija) iz "Revolver obsevalnika" (RAV0286) 60Co 120 14.05.2020 1 FILC, d.o.o., Trata 48, 4220 Škofja Loka 1 naprava MAHLO Gravimat Qualiscan, št. NU 881 (RAV0912) 85Kr 3000 1.06.2006 1 ALPINUM HOTELI, d.o.o., Ribcev Laz 51, 4265 Bohinjsko jezero 9 javljalnikov požara 241Am 0,666 2.07.2020 1 INSTITUT JOŽEF STEFAN (F2), Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Zaprti vir sevanja z oznako NDS 1 (Iradiator 2Pi - kalibracija) iz "Revolver obsevalnika" (RAV0285) 137Cs 74400 17.06.2020 2 UKC LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (lokacija demontaže: UKC LJ - Porodnišnica Ljubljana, Šlajmerjeva 6A, 1000 Ljubljana) 76 javljalnikov požara 241Am 2,28 29.07.2020 77 javljalnikov požara 241Am 2,31 29.07.2020 1 ELMA TT, d.d., Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana-Crnuce 85 javljalnikov požara 241Am 2,55 12.08.2020 1 ISKRA, d.o.o., Stegne 21 , 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,555 12.08.2020 1 TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,03 12.08.2020 2 DOMEL, d.o.o., Otoki 21, 4228 Železniki 4 javljalniki požara 241Am 0,12 12.08.2020 2 javljalnika požara 241Am 5,4 12.08.2020 1 OBCINA SLOVENSKA BISTRICA, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica 10 javljalnikov požara 241Am 0,3 31.08.2020 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum 1 CINKARNA, d.d. Kidriceva ulica 26, 3001 Celje 6 javljalnikov požara 241Am 0,837 31.08.2020 1 JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana 1 naprava SHIMADZU CORPORATION GC 2010, št. 7AK2708 (RAV2315) 63Ni 370 13.04.2018 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor 1 naprava AGILENT TECHNOLOGIES G2397A, št. U28051 (RAV2234) 63Ni 555 1.11.2015 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER LJUBLJANA, Ocesna klinika, Grabloviceva ulica 46, 1525 Ljubljana 3 ocesni aplikatorji BEBIG Isotopen und Medizintech, št. CCB (2676), CIB (0544) in COC (0593) 106Ru 17,5 6.10.2020 6 Etažni lastniki poslovne stavbe, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana 40 javljalnikov požara 241Am 108 19.10.2020 40 javljalnikov požara 241Am 108 19.10.2020 40 javljalnikov požara 241Am 108 19.10.2020 42 javljalnikov požara 241Am 113 19.10.2020 48 javljalnikov požara 241Am 3,6 19.10.2020 2 javljalnika požara 226Ra 2,6 19.10.2020 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor 1 naprava HEWLETT PACKARD G1533A, št. K3587 (RAV0222) 63Ni 555 1.01.1997 1 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana 29 javljalnikov požara 241Am 0,87 23.10.2020 1 AKRIPOL, d.o.o., Prijateljeva cesta 11, 8210 Trebnje 3 javljalniki požara 241Am 0,09 23.10.2020 1 HELIOS, d.o.o., Kolicevo 65, 1230 Domžale 1 javljalnik požara 241Am 0,03 23.10.2020 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d.o.o., Šaranoviceva cesta 35 (Vir), 1230 Domžale 8 javljalnikov požara 241Am 0,592 23.10.2020 1 ADRIA TEHNIKA, VZDRŽEVANJE LETAL, 7 javljalnikov požara 241Am 0,518 23.10.2020 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum d.o.o., Zgornji Brnik 130D, 4210 Brnik 1 KONUS KONEX, d.o.o., Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice 4 javljalniki požara 241Am 0,296 23.10.2020 1 TERME MARIBOR, d.o.o., Ulica heroja Šlandra 10, 2000 Maribor 2 javljalnika požara 241Am 0,148 23.10.2020 1 ELEKTRO PRIMORSKA, d.d., Erjavceva ulica 22, 5000 Nova Gorica 2 javljalnika požara 241Am 0,06 23.10.2020 1 SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRCA PTUJ, Potrceva cesta 23, 2250 Ptuj 2 javljalnika požara 241Am 0,148 23.10.2020 1 FRAGMAT TIM, d.d., Spodnja Recica 77, 3270 Laško 1 javljalnik požara 241Am 0,074 23.10.2020 1 ZDRAVSTVENI DOM DR. BOŽIDARJA LAVRICA - CERKNICA, Cesta 4. maja 17, 1380 Cerknica 1 javljalnik požara 241Am 0,074 23.10.2020 1 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,074 23.10.2020 1 SPB DOMŽALE, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale 1 javljalnik požara 241Am 0,033 23.10.2020 1 SAVA TURIZEM, d.d., Dunajska cesta 152, 1000 Ljubljana 2 javljalnika požara 241Am 5,4 23.10.2020 1 JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana Trdni odpadki T4, 0,3 L, znacke odstranjene z zastavic za oznacevanje kontaminiranih obmocij KonZ 3H 10000 23.09.2020 1 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Trdni odpadki T4, 40 L, kovinske instrumentalne plošce z Ra-226 odstranjene iz reaktivnega letala Sabre (evidencna št. 147) 226Ra 0,5 30.09.2020 1 Etažni lastniki poslovne stavbe, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,074 23.10.2020 1 PLAMA-PUR, d.d., Podgrad 17, 6244 Podgrad 39 javljalnikov požara 241Am 105 13.11.2020 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek Radionuklid Aktivnost Datum 1 BETI, d.d., Tovarniška cesta 2, 8330 Metlika 43 javljalnikov požara 241Am 1,29 13.11.2020 1 REINA, d.d., Savska loka 1, 4000 Kranj 2 javljalnika požara 241Am 0,06 13.11.2020 1 NAŠE OKOLJE, d.o.o., Košetovo 4, 1420 Trbovlje 5 javljalnikov požara 241Am 0,15 13.11.2020 1 VVZ KEKEC GROSUPLJE, Trubarjeva cesta 15, 1290 Grosuplje 13 javljalnikov požara 241Am 35 18.11.2020 1 NEZNANI POVZROCITELJ 1 naprava DR-M3, št. 098630982 (kalibracijski radioaktivni vir sevanja Sr-90 kot del merilnika sevanja DR-M3, ki je bil najden v zapušcenem prirocnem skladišcu na lokaciji Ulica bratov Židan v Ljubljani 90Sr 0,22 1.09.1986 4 INSTITUT JOŽEF STEFAN (K1), Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Trdni odpadki T1, 210 L, RAO v kovinskem sodu 238U 0,088 7.01.2010 Trdni odpadki T1, 210 L, RAO v kovinskem sodu 238U 0,061 8.01.2010 Trdni odpadki T1, 210 L, RAO v kovinskem sodu 238U 0,258 6.01.2010 Trdni odpadki T1, 210 L, RAO v kovinskem sodu 238U 0,052 6.01.2010 3 ALPLES, d.d., Cešnjica 48A, 4228 Železniki 40 javljalnikov požara 241Am 108 3.12.2020 40 javljalnikov požara 241Am 108 3.12.2020 35 javljalnikov požara 241Am 94,5 3.12.2020 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor 3 naprave AGILENT TECHNOLOGIES G2397A, št. U14330 (RAV1444), U25782 (RAV2188) in U26529 (RAV2189) 63Ni 1600 22.12.2020 Slika 155 prikazuje število opravljenih prevzemov. 2 6 20 30 65 63 40 40 36 64 58 39 48 37 45 45 37 38 45 43 0 10 20 30 40 50 60 70 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Število prevzemov Leto Slika 155: Število opravljenih prevzemov Preglednica 45 in slika 156 prikazujeta kolicino in delež sprejetih paketov radioaktivnih odpadkov v letu 2020, glede na vrsto radioaktivnega odpadka. Glavnino prevzetih radioaktivnih odpadkov še vedno predstavljajo ionizacijski javljalniki požara. Deleži v kategorijah zaprtih virov se lahko spreminjajo, saj so doloceni z aktivnostjo, ki se zaradi razpada z leti zmanjšuje. Preglednica 45: Število paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2020 Vrsta radioaktivnih odpadkov Št. T1 (trden, stisljiv, gorljiv) 7 T3 (trden, nestisljiv, gorljiv) 1 T4 (trden, nestisljiv, negorljiv) 8 ZV0 (javljalnik požara) 84 ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A =3,7 GBq) 11 ZV3 (izrabljen zaprti vir z: 37 [GBq] 370 GBq) 3 Skupaj 713 Skupna aktivnost paketov 3,1 TBq Skupna prostornina paketov 89,2 m3 Skupna masa paketov 50,4 t 103; 14.4% 125; 17.5% 29; 4.1% 172; 24.1% 97; 13.6% 142; 19.9% 34; 4.8% 8; 1.1% 3; 0.4% T1 (trden, stisljiv, gorljiv) T2 (trden, stisljiv, negorljiv) T3 (trden, nestisljiv, gorljiv) T4(trden, nestisljiv, negorljiv) ZV0 (javljalnik požara) ZV1(izrabljen zaprti vir z: A=3,7 [GBq]) ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 [GBq]370 [GBq]) Slika 159: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2020 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki V letu 2020 je ARAO pridobil dovoljenje za opustitev nadzora nad neradioaktivnimi deli ionizacijskih javljalnikov požara, ki so nastali pri razstavljanju že uskladišcenih RAO. Skupna kolicina materiala, nad katerim je bil opušcen nadzor, je bila 331 kg. S tem se je v skladišcnem prostoru CSRAO sprostil dodaten prostor v obsegu 1,8 m3. 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO V letu 2020 se je delo na aktivnostih, povezanih s pripravo dokumentov in vsega potrebnega za pridobitev soglasij in dovoljenj za odlagališce NSRAO, odvijalo na vseh podrocjih. Nadaljevalo se je z delom na projektni dokumentaciji, kjer se je zakljucila revizija PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) in priprava PZI (projekt za izvedbo), s tehnicnim delom potrebnim za razpis za izvajalca gradnje odlagališca NSRAO. Predvidoma bo razpis za izbiro izvajalca gradnje izveden v letu 2021. Vzporedno z delom na projektni dokumentaciji je potekalo delo na drugih dokumentih, kot so Porocilo o vplivih na okolje, Varnostno porocilo in Projektne osnove. Omenjena dokumentacija je zahtevana za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ter gradbenega dovoljenja. Pripravljena je bila tudi vecina poglavij Varnostnega porocila za odlagališce NSRAO. Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja se je v letu 2020 intenzivno odvijalo. Priceli so se tudi postopki cezmejne presoje vplivov na okolje. Intenzivnost dela na podrocju nacrtovanja odlagališca NSRAO je tudi v letu 2020 narekovalo financiranje. Pogodba o financiranju je bila z Ministrstvom za infrastrukturo (MzI) podpisana v konec maja 2020. S Skladom NEK je bil sklenjen aneks k pogodbi o financiranju ARAO za izvajanje del v letu 2020 po starem programu dela, pogodba pa je bila sklenjena v juniju 2020. Podrobneje so aktivnosti v letu 2020 opisane v nadaljevanju. Priprava lokacije Cilj aktivnosti je na podlagi Državnega prostorskega nacrta (DPN) za odlagališce NSRAO zagotoviti razpolaganje z zemljišci za namen gradnje odlagališca. Odkup zemljišc na lokaciji DPN za odlagališce NSRAO Vrbina v Krškem, se je pricel po pridobitvi pooblastila v juniju 2014. ARAO je na podlagi sklepa Vlade RS upravljavec dveh parcel oziroma zemljišca za gradnjo odlagališca od oktobra 2015 dalje. Poteka evidentiranje sprememb v zemljiški knjigi. V letu 2017 se je pricelo in nato nadaljevalo s pridobitvijo pravic za gradnjo infrastrukturnih objektov na podlagi izdelane projektne dokumentacijo PGD (vodovod, cesta, kanalizacija). Aktivnosti so bile izvedene s strani ARAO in podizvajalcev (cenitve, priprava pogodb, overovitve). V letu 2020 so bile pridobljene pravice na vecini zemljišc, urejajo se še zemljišca v lasti obcine Krško. Sofinanciranje obnove in širitve obstojecega opticnega omrežja v obcini Krško in placilo odškodnine za uporabo in obrabo cest v casu gradnje v letu 2020 ni bilo realizirano. Terenske raziskave in monitoring Vecina potrebnih terenskih raziskav za odlagališca NSRAO, je bila že izvedena v preteklih letih. V okviru projekta se še vedno sodeluje z investitorji na širšem obmocju lokacije odlagališca NSRAO in pridobiva podatke o njihovih raziskavah. Pridobljeni podatki bodo uporabljeni pri potencialnih nadgradnjah hidravlicnih, hidroloških in geoloških modelov širšega obmocja lokacije odlagališca NSRAO. Projektna in tehnicna dokumentacija V letu 2020 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije, svetovalne storitve s podrocja projektiranja in gradnje. S strani projektanta so bile v letu 2020 izdelane revizije PGD projekta odlagališca NSRAO in sicer, loceno za objekte odlagališca ter za infrastrukturne objekte in pripravljena PZI dokumentacija. V letu 2020 je bila pripravljena tudi dokumentacija za izvedbo razpisa za izvajalca gradnje odlagališca. Razpis bo objavljen v letu 2021. V oktobru 2020 je bila izdelana Študija izvedbe investicije, Odlagališca NSRAO Vrbina v Krškem. Študija je prilagojena posebnostim investicijskega projekta in vsebuje popis vseh potrebnih aktivnosti s casovnim nacrtom in organizacijske ter druge rešitve za izvedbo investicije. V novembru 2020 je bil izdelan dokument Investicijski program, Rev. E, za Odlagališce NSRAO Vrbina v Krškem. Dokument je bil dopolnjen zaradi uveljavljenih sprememb v februarju 2020, iz Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14, 46/15 in 76/17 – ZVISJV-1 in 8/20), zaradi posebnega porocila neodvisnega revizorja (Delloite) o sprejemljivem zagotovilu o pregledu podatkov za investicijo odlagališca NSRAO in porabe sredstev ARAO, zaradi spremenjene dinamike izvajanja investicije ter novih ocen inventarja NSRAO in drugih sprememb, v juliju 2020 potrjene tretje revizije Programa razgradnje NEK in tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. Varnostne analize in vplivi na okolje V letu 2020 se je nadaljevalo z delom na projektu izdelave varnostnih analiz in meril sprejemljivosti. Pripravljen in revidiran je bil Implementacijski plan za leto 2020. V okviru vecfaznega projekta »Safety Analysis (SA) and Waste Acceptance Criteria (WAC) preparation for Low and Intermediate Level Waste Repository in Slovenia« se je nadaljevalo delo za dopolnitev obstojecih meril sprejemljivosti, glede na razvoj projekta za odlagališce NSRAO. Nadaljevalo se je z delom na varnostnih analizah in razvoju meril sprejemljivosti za fazo pridobitve gradbenega dovoljenja in priprave Varnostnega porocila. ARAO je v letu 2018 pridobil pozitivno mnenje pooblašcenca za jedrsko varnost na revizijo 1 Projektnih osnov in Porocila o vplivih na okolje, ki vkljucuje tudi osnutek Varnostnega porocila. Pripravljene so bile revizije Projektnih osnov za osnutek Varnostnega porocila in pridobil osnutek predhodnega soglasja k jedrski in sevalni varnosti, ki ga je izdala URSJV. Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja se je v letu 2020 intenzivno odvijalo, pricelo se je tudi s postopki cezmejne presoje vplivov na okolje. Vloga za postopek presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja je bila na ARSO predana v maju 2017. Dokumenti vloge so Porocilo o vplivih na okolje (PVO), Osnutek varnostnega porocila (osnVP), POs in projektna dokumentacija idejne zasnove (IDZ). V letu 2018 se je vloga dopolnjevala za doseganje popolnosti vloge, pridobljena so bila mnenja v postopku ter pripravljena izjasnitev do mnenj. V letu 2018 in 2019 je potekalo pridobivanje osnutka predhodnega soglasja URSJV o sevalni in jedrski varnosti, ki je bilo izdano v aprilu 2019. Pripravljena je bila revizija dokumentov za javno razgrnitev. V letu 2020 so bile izveden vse javne razgrnitve in dokumenti dopolnjeni na podlagi pripomb. Za cezmejno presojo, ki jo vodi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), je bil v letu 2018 pripravljen Izvlecek o presoji cezmejnih vplivov na okolje in preveden v angleški in hrvaški jezik. V letu 2019 so bili izdelani; angleški in hrvaški prevod PVO, osnVP in POs, hrvaški prevod PVO ter nemški in italijanski prevod Izvlecka za cezmejno presojo vplivov na okolje. Izvedena je bila javna razgrnitev v Avstriji in na Hrvaškem. V okviru javne razgrnitve je bila v decembru 2019 predstavitev projekta zainteresirani javnosti v Zagrebu. V letu 2020 se je nadaljevalo na aktivnostih cezmejne presoje. Zaradi epidemije covid-19 je bil organiziran sestanek preko omrežja. Zakljucitev cezmejne presoje je predvidena v letu 2021. Gradnja odlagališca NSRAO Pripravljalna dela za odlagališce NSRAO so bila zakljucena v letu 2017. ARAO je v letu 2020 izvajal obcasno kontrolo stanja na lokaciji za odlagališce NSRAO. Reklamacij na izvedbo pripravljalnih del v letu 2020 ni bilo, brežine so stabilne in dobro utrjene. ARAO je pridobil zunanjega izvajalca, ki je na obmocju lokacije odlagališca izvedel košnjo in zatiranje invazivnih rastlin na nasipu. 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ARAO je v letu 2017 podal vlogo na ARSO za izdajo okoljevarstvenega soglasja. V okviru tega postopka je ARSO v maju 2018 podal vlogo na URSJV za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti na osnovi 65.b clena ZVISJV. URSJV je pregledala dokumentacijo, ki je obsegala Porocilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega porocila, Idejno zasnovo, Projektne osnove, strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost ter referencno dokumentacijo in nanjo prvic julija 2018 podal pripombe. ARAO je vlogo veckrat dopolnjeval, zadnjic v marcu 2019. URSJV je nato v zacetku aprila izdala osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti. To je bil pogoj za zacetek javne razgrnitve in cezmejne presoje vplivov na okolje. Slednja se je zacela v septembru 2019, ko je Ministrstvo za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, pozval vse sosednje države, da se izjavijo o tem, ce se želijo vkljuciti v postopek cezmejne presoje vplivov na okolje. Avstrija in Hrvaška sta se vkljucili v postopek, ki ob koncu leta 2020 še ni bil zakljucen. Javna razgrnitev Porocila o vplivih na okolje v Sloveniji se je zacela v letu 2020, vendar do konca leta še ni bila zakljucena. URSJV v letu 2020 še ni bila pozvana za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti. URSJV je junija 2019 izdala novo odlocbo o delitvi vsebin za dokazovanje izpolnjevanja kriterijev za izdajo soglasja h gradnji, saj dostava dokumentacije po rokih iz prejšnje odlocbe, izdane leta 2017, ni bila realizirana. ARAO je nato proti koncu julija podal vlogo za izdajo soglasja h gradnji, in sicer s posredovanjem dokumentacije za prve tematske sklope. Kasneje proti koncu leta je posredoval tudi dokumentacijo za nekatere druge tematske sklope. URSJV je za dodaten strokoven pregled imenovala tudi izvedenko za podrocje uporabe betona. V letu 2020 je intenzivno potekal pregled in dopolnjevanje dokumentacije, ki je bila posredovana na vecino tematskih sklopov z izjemo Varnostnih analiz in Sistema vodenja. URSJV izvedenka za podrocje uporabe betona je aktivno spremljala Študijo proizvodnje, vgradljivosti in karakteristik koncnih betonskih mešanic za izvedbo sekundarne armiranobetonske obloge silosa odlagališca NSRAO ter sodelovala pri pregledu dokumentacije za izdajo soglasja h gradnji, ki se je nanašala na betonske konstrukcije, njihove lastnosti ter procese, ki vplivajo na dolgorocno varnost odlagališca. 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2020 komuniciral o svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni, v lokalnih skupnostih, kjer deluje ter neposredno z imetniki RAO. Komunikacija je potekala zlasti preko sporocil in odgovorov medijem (nacionalnim, regionalnim, lokalnim, specializiranim), objav na spletnih straneh in osebnih stikov ARAO s kljucnimi deležniki. Zaradi epidemije covid-19 je bilo to podrocje v letu 2020 nekoliko okrnjeno, saj situacija ni dovoljevala izvedbe dogodkov. Najnujnejše je bilo izvedeno v casu, ko je bilo to mogoce ali pa v virtualni obliki. V obcini Krško, kjer je lokacija bodocega odlagališca NSRAO, je ARAO komunicirala s komisijo za spremljanje odlagališca NSRAO, obcinskim svetom in županom. V postopku presoje vplivov na okolje za odlagališce NSRAO je bila izvedena javna razgrnitev od 19. junija 2020 do 20. julija 2020. V obcini Gorenja vas-Poljane, kjer se nahaja zaprto odlagališce rudarske jalovine Jazbec, je ARAO komunicirala z obcinskim svetom in vodstvom obcine. Komunikacijske aktivnosti so usklajene z aktivnostmi, ki jih izvaja RŽV d. o. o. v zvezi z zakljucnimi zapiralnimi deli za odlagališce hidro-metalurške jalovine Boršt. Izvedeno je bilo uspešno sodelovanje z uporabniki storitev javne službe, industrijo, inštituti, državnimi inštitucijami, organi, komisijami ipd. Na spletnem mestu ARAO so bili v letu 2020 ažurirani okoljski podatki v zvezi z dejavnostjo javne službe na podrocju ravnanja z institucionalnimi RAO in okoljski podatki v zvezi z nadzorom in vzdrževanjem zaprtega odlagališca Jazbec. 5.6 SKLAD NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Sklad je posredni proracunski uporabnik, ki se ne financira iz sredstev proracuna Republike Slovenije. Stroške svojega poslovanja pokriva iz svojih ustvarjenih financnih prihodkov. GEN energija, d. o. o., vplacuje v Sklad prispevek za razgradnjo NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, in sicer v višini 0,0048 evra za kWh elektricne energije, proizvedene v NEK in prodane v Republiki Sloveniji. Obracun prispevka se izvaja na podlagi obracuna polovice celotne proizvedene kolicine elektricne energije v NEK. Meddržavna komisija je 14. julija 2020 potrdila tretjo revizijo Programa razgradnje NEK in tretjo revizijo Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Na osnovi sprejetih programov je vlada dolocila novo višino prispevka, in sicer je na 27. redni seji 23. julija 2020 sprejela sklep, s katerim je družbi GEN energija, d. o. o., naložila, da 1. avgusta 2020 zacne vplacevati v Sklad znesek v višini 0,0048 evra za vsako prevzeto kWh elektricne energije, proizvedene v Nuklearni elektrarni Krško. Do sprejetja tretje revizije obeh programov je prispevek znašal 0,003 evra za vsako prevzeto kWh elektricne energije, proizvedene v NEK. Sklad je imel 31. decembra 2020 za 212.235.478 evrov financnih naložb v vrednostne papirje (knjižno stanje, slika 160).2 Ob upoštevanju nerazporejenih denarnih sredstev na TRR v višini 3.703 evrov in natecenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose v skupnem znesku 1.635.734 evrov je tržna vrednost portfelja Sklada 31. decembra 2020 znašala 213.874.915 evrov. 2 Knjižno stanje ne zajema prostih denarnih sredstev na TRR, natecenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose. Skozi leta Sklad beleži povecanje obsega vrednosti portfelja predvsem na osnovi ustvarjenega donosa kot posledica kakovostnega in odgovornega upravljanja sredstev. slika prikazuje knjižno stanje portfelja sklada med leti 1996 in 2020 v milijonih evrov Slika 160 : Prikaz knjižnega stanja portfelja Sklada med leti 1996 in 2020 v milijonih evrov 5.6.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz prispevka za razgradnjo V letu 2020 je podjetje GEN energija, d. o. o., v Sklad vplacalo 10,9 milijona evrov prispevka za razgradnjo ter tako v celoti in v dogovorjenih rokih poravnalo vse svoje obveznosti do Sklada v letu 2020. V obdobju od 1995 do 2020 sta NEK in GEN energija, d. o. o., Skladu nakazala predpisani prispevek za razgradnjo v višini 213,8 milijona evrov. Sklad je zavezan financirati delovanje ARAO in placati nadomestilo Obcini Krško zaradi omejene rabe prostora. V letu 2020 je Sklad financiral dejavnosti, ki jih izvaja ARAO, v višini 1,4 milijona evrov, v obdobju od 1998 do konca leta 2020 pa je za izvajanje aktivnosti ARAO placal 46,2 milijona evrov. Od tega so nadomestila za omejeno rabo prostora Obcini Krško, ki jih je sklad nakazal ARAO, ta pa lokalni skupnosti, znašala 14,9 milijona evrov. Nadomestilo za omejeno rabo prostora je Sklad placeval Obcini Krško skladno z Uredbo o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta (UV8, Uradni list RS, št. 92/14, 46/15, 76/17 in 8/20). Sklad je od leta 2015 na podlagi uredbe, ki je zacela veljati v tem letu, zavezan placevati nadomestilo samo Obcini Krško. V letih od 2004 do 2020 je Sklad obcinam, ki so bile upravicene do nadomestila, placal skupaj 61,5 milijona evrov. V obdobju od leta 1995 do konca leta 2020 je skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delovanje družbe ARAO in obcinam (sredstva, vplacana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil obcinam za omejeno rabo prostora, niso valorizirana), znašala 107,7 milijona evrov. 31. decembra 2020 je navedeni znesek transferjev za obcine in ARAO predstavljal kar 50,75 % vrednosti portfelja Sklada, ki je na zadnji dan preteklega leta znašal 212,2 milijona evrov (knjižno stanje). Prikaz sredstev Sklada na zadnji dan v letu 2020 je predstavljen na sliki 161. 0 50 100 150 200 250 300 350 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 mlijon evrov leto odlivi portfelj Slika 161: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2020 v milijonih evrov 5.6.2 Naložbe in poslovanje v letu 2020 Enaintridesetega decembra 2020 je bilo 85,46 % portfelja Sklada naloženega v dolžniških vrednostnih papirjih, kamor se uvršca tudi naložbeni razred instrumentov denarnega trga, 14,54 % naložb pa je bilo naloženih v lastniških vrednostnih papirjih. Osrednji naložbeni razred portfelja so državne obveznice, ki so 31. decembra 2020, skupaj z razredom državnih podjetij in nadnacionalnih inštitucij, znašale 90.787.927 evrov oziroma 42,78 % vrednosti portfelja Sklada. Glede na vrednost 31. decembra 2019 se delež tega razreda v portfelju ni spremenil, ceprav se je vrednost naložb v tem razredu v letu 2020 povišala za 2.825.697 evrov. Najobsežnejši naložbeni razred je razred državnih obveznic, ki predstavlja naložbe v vrednosti 79.281.744 evrov oziroma 37,36 % knjižne vrednosti portfelja. Vrednostno se je razred v letu 2020 povišal za 3.184.257 evrov, medtem ko se je delež v portfelju povišal za 0,49 odstotne tocke. Za ta naložbeni razred so znacilne izredno nizke donosnosti do dospetja, ki so se v letu 2020 še bolj pomaknile v negativno obmocje tudi za rocnosti, ki presegajo 10 let. Razred državnih podjetij in nadnacionalnih institucij je 31. decembra 2020 obsegal 11.506.183 evrov in se je vrednostno ohranil na ravneh iz konca leta 2019; obsegal je 5,42 % portfelja. V letu 2020 so bile naložbene aktivnosti izvedene v skladu z Naložbeno politiko Sklada za leto 2020, oziroma v okviru naložbenih razredov, ki izhajajo iz te politike. Sklad je vodil konservativno naložbeno politiko ob upoštevanju nacel varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti. Portfelj Sklada je izpostavljen razlicnim vidikom tveganja. Portfelj Sklada je v najvecji meri izpostavljen ravno obrestnemu tveganju, pri cemer dvig obrestnih mer pomeni zniževanje vrednosti obvezniških naložb. Nahajamo se v obdobju nizkih obrestnih mer, kar pomeni, da se v prihodnje obeta njihov dvig. Upravljanje kreditnega tveganja portfelja se izvaja na podlagi bonitetnih ocen vodilnih svetovnih ocenjevalcev (Moody's, Standard & Poor's, Fitch), skladno z veljavno naložbeno politiko pa Sklad investira v naložbe iz investicijskega naložbenega razreda. V letu 2020 je ohranjal nizko raven tržnega tveganja, ki ga merimo z uporabo uveljavljene metode izracuna tvegane vrednosti, tako imenovane Value at Risk (VaR). Cetudi so dogodki v povezavi z epidemijo v letu 2020 povišali tveganost portfelja, pa le-ta ostaja na izredno nizkih ravneh. S tem sledimo nacelu ohranjanja varnosti portfelja kot primarnega nacela Sklada. Nizka vrednost VaR se dosega s kratkim trajanjem portfelja, ki omejuje obrestno tveganje obvezniških naložb. Z uravnavanjem trajanja naložb in simulacijami ucinkov se analizirajo vplivi sprememb obrestnih mer na spremembo portfelja. Sklad je v letu 2020 ustvaril 15,1 milijona evrov prihodkov, v primerjavi z letom 2019 so bili prihodki višji za kar 21,7 %. Glavnina povišanja gre na racun nove višine prispevka, ki se je s septembrom 2020 povišal s 3 na 4,8 evra za vsako prevzeto MWh elektricne energije proizvedene v NEK, zaradi cesar je Gen energija, d. o. o., Skladu izplacala 1,82 milijona evrov vec, kot bi sicer. V istem letu je Sklad ustvaril 4,2 milijona evrov financnih prihodkov, v letu 2019 pa 4,1 milijona evrov. V financnih prihodkih so zajete vse izplacane obresti, dividende in druga izplacila, niso pa upoštevane natecene obresti. Celotni odhodki Sklada so konec leta 2020 znašali 7,9 milijona evrov in so bili nižji kot v letu 2019, ko so znašali 8,5 milijona evrov. V letu 2020 je bil realiziran presežek prihodkov nad odhodki v višini 7,2 milijona evrov. Uresnicitev presežka prihodkov nad odhodki je bila 82,67 % višja kot leta 2019, in sicer predvsem zaradi višjih realiziranih financnih prihodkov in nižjih odhodkov v letu 2020. Delež stroškov poslovanja je konec leta 2020 znašal le 0,25 % celotne vrednosti financnega portfelja Sklada. Še leta 2001 so stroški poslovanja znašali 0,44 % vrednosti portfelja financnih naložb. Ne glede na uspešnost upravljanja portfelja pa ostajajo stroški služb Sklada v zadnjih letih na primerljivih ravneh. V letu 2020 je donosnost portfelja Sklada, ki se izracunava prek notranje stopnje donosa (IRR – Internal Rate of Return), znašala 1,65 %. Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 je prikazana na sliki 162. 7.6 6.8 6.2 6.4 -11.8 6.3 2.5 -2.2 7.6 3.6 8.6 3.2 2.9 1.8 -0.9 4.7 1.7 -15 -10 -5 0 5 10 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Donos (%) Leto Slika 162: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2020 v odstotkih3 3 V skladu s spremembami Pravilnika o razclenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) iz leta 2007, je sklad za leto 2008 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoce pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o racunovodstvu. Za leto 2010 pa je v skladu s spremembami pravilnika prvic ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. Leto 2020 je bilo zaznamovano z epidemijo covid-19, ki je na kapitalskih trgih okrepila negotovosti in povzrocila izredno nihajnost tecajev. Kljub vsemu je Sklad posloval uspešno. Doseženi donos portfelja sklada je bistveno presegel minimalno zajamceno donosnost za leto 2020, ki je znašala 0,28 %. Donos Sklada tudi v daljšem obdobju obcutno presega povprecno letno raven minimalne zajamcene donosnosti; bistveno je presegel predvideni donos iz naložbene politike Sklada za leto 2020, v kateri sta za leto 2020 predvidena volatilnost in donos postavljena v obmocje med -2,5 % in 1,5 %. Sklad je poslovanje portfelja za leto 2020 zakljucil z donosom 1,97 %, kar je vec od ciljnih 1,9 %, postavljenih ob tretji reviziji programov razgradnje NEK. Zaradi prestrukturiranja ene izmed naložb je moral donos prevrednotiti (prevrednotenje cene obveznice DZS2), in sicer na 1,65 %. V letu 2020 je donos Sklada bistveno presegel donosnost desetletnih državnih obveznic v državah z evrom, ki je znašala -0,472 %. Doseganje donosa v višini donosnosti 10-letnih državnih obveznic v državah z evrom je bil vse do sprejetja nove uredbe tudi vsebinski kriterij za doseganje donosa portfelja Sklada in v letu 2020 je Sklad ta kriterij obcutno presegel. Donos portfelja Sklada je bil na vrhu tudi glede na obvezniške vzajemne sklade in pokojninske sklade z zajamcenim donosom. Sklad se zaveda pomembnosti nalog, ki jih opravlja. Posebno pozornost bo tudi v prihodnje namenjena spremljanju in obvladovanju razlicnih vrst tveganj, ki jim je pri upravljanju portfelja in poslovanju izpostavljen Sklad. Upravljavsko bosta še naprej upoštevana konservativna naložbena politika in sledenje zastavljenim naložbenim nacelom. Vir: [46] 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Kljucni del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Zato morajo biti vse pristojne organizacije v državi v primeru jedrskega ali sevalnega izrednega dogodka sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih nacrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesrece so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje ter zahtevajo zašcitne ukrepe. Vsak izredni dogodek v splošnem še ne pomeni nastanka nesrece. Lahko gre le za zmanjšanje jedrske ali sevalne varnosti, ki pa ravno tako zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oz. ukrepanje pristojnih organizacij v Sloveniji doloca Državni nacrt zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. Glavni nosilec državnega nacrta je Uprava RS za zašcito in reševanje (URSZR), URSJV pa ima svetovalno vlogo. 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega osnovne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID in - zagotavljanje operativnosti opreme, prostorov in dokumentacije za potrebe SID. V primeru izrednega dogodka se na URSJV aktivira SID, ki jo vodi direktor za obvladovanje izrednega dogodka (DID). Operativno vodenje SID izvaja vodja SID, ki je tudi namestnik DID. SID ima v sestavi vhodne in izhodne komunikatorje za komunikacijo z zunanjimi organizacijami, dve strokovni skupini (strokovno skupino za analizo jedrske nesrece in strokovno skupino za oceno doz) ter tehnicno podporo, predstavnika v Štabu civilne zašcite RS, v Zunanjem podpornem centru NEK in v Medresorski operativni skupini. Polna sestava šteje 19 clanov, delo pa poteka dvoizmensko. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV za primer izrednega dogodka poteka z rednim usposabljanjem clanov SID, z rednim vzdrževanjem in preverjanjem delovanja programske in ostale opreme, z rednimi pregledi vseh pripadajocih organizacijskih predpisov in navodil, s sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih, s preverjanjem odzivnosti ter s preverjanjem celotne pripravljenosti sistema z domacimi in mednarodnimi vajami. Ker se naloge med izrednim dogodkom vecinoma bistveno razlikujejo od rednega dela, je usposabljanje clanov SID zelo pomembno. Epidemija covid-19 je v letu 2020 vplivala tudi na izvedbo usposabljanj in vaj na URSJV. Od marca do maja in od oktobra do konca leta 2020 je vecina zaposlenih delala od doma z namenom zagotoviti cim manjšo prisotnost zaposlenih na sedežu uprave. Vecina usposabljanj je bila prilagojenih situaciji in so se izvajala v manjših zakljucenih skupinah ali na daljavo, na ta nacin so clani SID sodelovali tudi na spletnih seminarjih MAAE o ukrepanju in pripravljenosti na izredne dogodke. Skupno je URSJV v letu 2020 izvedla 105 individualnih in skupinskih usposabljanj, preizkusov in vaj v skupnem obsegu 286 ur z 277 udeležbami clanov SID. URSJV je sodelovala tudi na dveh radioloških vajah v septembru 2020, ki sta bili izvedeni v okviru projekta ENRAS (ENsuring RAdiation Safety), na vaji ARAO in telekomunikacijskih testih z mednarodnimi organizacijami (MAAE, EU). Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covid-19 pa URSJV v letu 2020 ni sodelovala na vajah MAAE, nekatere nacrtovane vaje pa so bile odpovedane (vaji NEK in vaja državnega pomena). Kljub epidemiji je URSJV na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke redno sodelovala z drugimi organizacijami v Sloveniji in tujini, kar je kljucnega pomena za prenos novih znanj in dobrih praks, tako da se pripravljenost ves cas izboljšuje. 6.1.1 Odziv URSJV ob izrednih dogodkih v 2020 Zaradi izrednih dogodkov v letu 2020 se je SID delno aktivirala ob dveh dogodkih. Prvic, 22. 03. 2020 zaradi potresa magnitude 5,1 v bližini Zagreba (Hrvaška), drugic pa 29. 12. 2020 zaradi potresa magnitude 6,1 v okolici Petrinje (Hrvaška), ki je povzrocil tudi samodejno ustavitev NEK. Pregledi v NEK ob obeh dogodkih so pokazali, da potresa nista povzrocila poškodb na sistemih in opremi. URSJV je dogajanje spremljala, bila ves cas v kontaktu z NEK in o tem seznanjala slovensko javnost, odgovarjala na vprašanja medijev, obvešcala sosednje države in MAAE. Poleg potresov na Hrvaškem se je URSJV v letu 2020 odzvala tudi ob naslednjih izrednih dogodkih: - Požari v bližini Cernobila meseca aprila 2020: Zaradi zapušcine Cernobila in preteklih izkušenj je bil strah javnosti in zanimanje medijev velik. Kljub temu, da so se požari zgodili v izkljucitveni coni, kjer se nahaja vec kriticnih jedrskih objektov in odlagališc, noben od njih ni bil ogrožen. Potrebni niso bili niti dodatni varnostni ukrepi. Sevanju so bili najbolj izpostavljeni gasilci, vendar so meritve in izracuni pokazali, da se kontaminacija zraka ob požarih ni bistveno povecala. Gorenje travnikov in gozdov ter posledicen prenos radioaktivnih snovi iz tal v zrak je povzrocil kratkotrajno povišanje koncentracij radionuklidov v zraku na lokaciji požarov. Na podlagi vseh podatkov, posredovanih iz Ukrajine MAAE, se je sklepalo, da je bilo povišanje zelo majhno in ni predstavljalo nobene grožnje lokalnemu prebivalstvu. URSJV je tudi med požarom spremljala avtomatske meritve hitrosti doze v izkljucitveni coni v okolici Cernobila in ni zaznala nobenih povišanj. Dogajanje je URSJV spremljala in o tem obvešcala slovensko javnost. - Zaprosilo za mednarodno pomoc Libanona MAAE po eksploziji v Bejrutu 4. 08. 2020: URSJV je uradno zaprosilo MAAE za mednarodno pomoc prejela 20. 08. 2020 preko sistema RANET (Response and Assistance NETwork), s katerim je Libanon zaprosil za pomoc pri izvajanju meritev in dekontaminaciji na lokaciji po eksploziji v Bejrutu ter pomoc pri analizi vzorcev, ki bi se izvajala na ozemlju države ponudnice. URSJV se je na prošnjo odzvala in uspešno uskladila predlog mednarodne pomoci z URSZR in IJS, ki je bil MAAE posredovan 25. 08. 2020. Naknadno je bilo iz strani slovenskih varnostnih organov zaradi negotovih varnostnih razmer v Bejrutu ekipi odsvetovano odpotovati na lokacijo eksplozije, zato je URSJV 28. 08. 2020 MAAE sporocila, da lahko Slovenija Libanonu ponudi zgolj pomoc pri analizi vzorcev z lokacije eksplozije, ki bi se izvedla na ozemlju RS. Po pregledu vseh prejetih prošenj se je Libanon odlocil za ponujeno pomoc od Danske in Francije za delo na terenu ter od Francije in Švice za analizo vzorcev. - Ustavitev finske jedrske elektrarne Olkiluoto: Finska Uprava za varstvo pred sevanji in jedrsko varnost (STUK) je 10. 12. 2020 obvestila Evropsko komisijo in MAAE, da je na enoti 2 jedrske elektrarne Olkiluoto prišlo do zaustavitve reaktorja. Reaktor je bil varno zaustavljen zaradi izmerjenega povišanega sevanja v objektu. Do izpustov v okolje ni prišlo, kar so potrdili tudi podatki o meritvah radioaktivnosti na in v okolici elektrarne. Kemicna analiza vode v primarnem krogu je pokazala, da gorivo ni bilo poškodovano, z nadaljnjimi analizami pa so identificirali vzrok dogodka, in sicer okvaro sistema za kemijsko cišcenje primarnega hladila. Po zaustavitvi reaktorja je bil izveden inšpekcijski nadzor, ki je pokazal, da so vsi varnostni sistemi elektrarne delovali pravilno, tako da je elektrarna lahko pricela ponovno z obratovanjem. Tudi ob tem dogodku je URSJV situacijo spremljala in obvešcala slovensko javnost. 6.1.2 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom KID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom KID (Komunikacija med izrednim dogodkom) je spletno orodje za komuniciranje med organi vodenja na državni ravni. Prva verzija komunikacijskega sistema, imenovana M/KSID (Medresorski komunikacijski sistem med izrednim dogodkom) je bila preizkušena decembra 2008, leta 2010 pa je sistem ob sprejemu državnega nacrta uradno postal orodje za komunikacijo med vsemi organizacijami, ki ukrepajo ob jedrski ali radiološki nesreci. Leta 2018 je URSJV poenostavila njegovo ime in ga preimenovala v KID. V letu 2020 je nabor uporabnikov, ki dostopajo do KID, ostal enak kot leta 2019 in zajema: - PCZRS (Poveljnik Civilne zašcite Republike Slovenije), - CZ Posavje (Štab Civilne zašcite posavske regije), - CZ Zasavje (Štab Civilne zašcite zasavske regije), - CZ Dolenjska (Štab Civilne zašcite dolenjske regije), - CZ V. Štajerska (Štab Civilne zašcite vzhodno-štajerske regije), - CZ Z. Štajerska (Štab Civilne zašcite zahodno-štajerske regije), - CZ Ljubljana (Štab Civilne zašcite ljubljanske regije), - CZ Krško (Štab Civilne zašcite obcine Krško), - CZ Brežice (Štab Civilne zašcite obcine Brežice), - CZ Sevnica (Štab Civilne zašcite obcine Sevnica), - CZ Kostanjevica (Štab Civilne zašcite obcine Kostanjevica na Krki), - CORS (Center za obvešcanje Republike Slovenije), - ReCO Brežice (Regijski center za obvešcanje Brežice), - ReCO Novo mesto (Regijski center za obvešcanje Novo mesto), - ReCO Trbovlje (Regijski center za obvešcanje Trbovlje), - ReCO Celje (Regijski center za obvešcanje Celje), - ReCO Maribor (Regijski center za obvešcanje Maribor), - ReCO Ljubljana (Regijski center za obvešcanje Ljubljana), - UKOM (Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje), - URSJV (Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost), - URSVS (Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji), - URSZR (Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje), - ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje), - NEK TPC (Nuklearna elektrarna Krško, Tehnicni podporni center, Krško), - NEK ZPC (Nuklearna elektrarna Krško, Zunanji podporni center, Ljubljana), - NEK Javnost TPC (Nuklearna elektrarna Krško, Služba za odnose z javnostmi v tehnicno podpornem centru, Krško), - NEK Javnost ZPC (Nuklearna elektrarna Krško, Služba za odnose z javnostmi v zunanjem podpornem centru, Ljubljana), - EHI (Enota za hitre reševalne intervencije), - ELME (Mobilna enota Instituta Jožef Stefan), - MZ (Ministrstvo za zdravje), - MZI (Ministrstvo za infrastrukturo), - ZVD (Mobilna enota Zavoda za varstvo pri delu), - Hrvaška RCZ MUP (Ravnateljstvo civilne zaštite, MUP - Hrvaška), - MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve), - Policija (Generalna policijska uprava Ljubljana, Policijska uprava Novo Mesto, Operativno komunikacijski center), - MOP (Ministrstvo za okolje in prostor), - MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), - MZZ (Ministrstvo za zunanje zadeve) IN - ARAO (Agencija za radioaktivne odpadke). URSJV platformo KID redno vzdržuje ter izvaja usposabljanja za zunanje uporabnike. Enkrat letno se izvede tudi »Vaja KID« za vse uporabnike komunikacijskega sistema. KID predstavlja eno od najboljših prepoznanih rešitev na tem podrocju, tako v Evropi kot v svetu, saj v primeru odziva na jedrsko ali radiološko nesreco predstavlja varno, hitro, zanesljivo, kontrolirano in pregledno orodje za komunikacijo in koordinacijo zašcitnih ukrepov vseh deležnikov v državi, prav tako pa omogoca ucinkovito in hitro cezmejno komunikacijo in harmonizacijo s hrvaškim upravnim organom za jedrsko varnost, kar je kljucnega pomena glede na lokacijo nuklearne elektrarne Krško v bližini meje. 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE URSZR je leta 2020, skladno z zakonskimi pristojnostmi, vzdrževala, razvijala in zagotavljala pripravljenost za ucinkovit odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami na jedrske in radiološke nesrece. URSZR je v letu 2020 izvajala naloge iz Akcijskega nacrta po misiji EPREV (»Emergency Preparedness REView«). Tako je kot nosilka nalog zakljucila nalogi Izdelati program vaj, ki vkljucuje vse organizacije, vkljucene v pripravljenost in odziv na jedrske in radiološke nesrece in Vzpostaviti ucinkovit sistem vodenja v vseh organizacijah, vkljucenih v pripravljenost in odziv na jedrske in radiološke nesrece. Dela so potekala tudi na prenovi Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreci, v katerega bodo med drugim dodane vsebine 10.a in 10.b clena Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16 in 26/19). Sodelovala je tudi pri pripravi Zašcitne strategije ob jedrski in radiološki nesreci v RS. URSZR skrbi za ažurno stanje veljavnega Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci, verzija 3.0. Tako je v letu 2020 ažurirala skupne priloge in dodatke k nacrtu ter v sodelovanju z ministrstvi dopolnjevala nacrte dejavnosti. Aktivnosti so potekale tudi na podrocju zagotavljanja predhodne delitve tablet kalijevega jodida prebivalcem Posavja. V ta namen URSZR še naprej vzdržuje spletno stran, kjer lahko obiskovalci dobijo informacije o tabletah, zašcitnemu ukrepu zaužitja tablet kalijevega jodida, zamenjavi tablet in nadaljevanju predhodne delitve tablet. V letu 2020 nacrtovana državna vaja na temo pripravljenost na jedrsko nesreco v NEK ni bila izvedena zaradi epidemije covid-19. Vaja je bila prenesena v leto 2021, skladno z Nacrtom vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v letu 2021, ki ga je Vlada RS sprejela s sklepom št. 84300-15/2020/4, z dne 07. 01. 2021. Vir: [47] 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Dejavnosti NEK na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2020 obsegale: - usposabljanja in urjenja, - vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, - posodabljanje Nacrta zašcite in reševanja NEK (NZiR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter - kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za primer izrednega dogodka (uvajalnega usposabljanja ob vstopu v sestav organizacije NUID se je udeležilo 12 oseb). Cilji jedrskih in sevalnih dejavnosti Cilji mednarodnega sodelovanja Cilji zakonodaje Cilji na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke Cilji na podrocju izobraževanja, raziskav in razvoja Stalnega usposabljanja vezano na NZiR se je udeležilo 1.674 udeležencev iz NEK in 383 udeležencev zunanjih izvajalcev del, skupaj 2.057 udeležencev. Zaradi epidemioloških razmer skupni letni vaji nista bili izvedeni. Trenutno celotna organizacija za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov, ki jo tvori osebje NEK in zunanji izvajalci, šteje 448 oseb, vkljucno z varnostniki in obratovalnim osebjem. NEK je tudi v letu 2020 aktivno sodeloval z nacrtovalci in izvajalci nalog zašcite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). 6.4 IZVAJANJE AKCIJSKEGA NACRTA PO MISIJI EPREV Leta 2017 je bila v Sloveniji izvedena misija EPREV, mednarodni pregled delovanja vseh organizacij, ki so po Državnem nacrtu zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci vkljucene v odziv na morebitno jedrsko ali radiološko nesreco. Ugotovila je, da Slovenija dobro zagotavlja varnost na jedrskem in radiološkem podrocju. Podala je 19 priporocil (»recommendations«), ki pomenijo ukrepe za odpravo neskladja z zahtevami in standardi MAAE ter 12 predlogov (»suggestions«), ki predstavljajo ukrepe za ucinkovitejše izvajanje zahtev in standardov, predvsem zahtev GSR Part 7 (Preparedness and Response for a Nuclear or Radiological Emergency, General Safety Requirements, No. GSR Part 7). Na podlagi navedenih priporocil in predlogov so vsi udeleženci pripravili Akcijski nacrt z 31 akcijami za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma za izboljšave na dolocenem podrocju, ki ga je Vlada RS sprejela aprila 2018. O izvedbi nacrta je URSJV porocala Vladi RS 12. 03. 2020, ponovno pa v zacetku leta 2021. Od vseh 31 akcij, kolikor jih obsega Akcijski nacrt po misiji EPREV, so bile do konca leta 2020 v celoti izvedene 4 od 5-ih kratkorocnih akcij, 4 od 9 srednjerocnih akcij in 10 od 14 dolgorocnih akcij. Tri akcije, pri katerih so roki doloceni s predpisi, so še v izvajanju. Med akcijami, pri katerih roki niso doloceni s predpisi, je bilo po porocanju nosilcev in sodelujocih do januarja 2021 izvedenih 64 % akcij v zastavljenih rokih, kar je glede na kompleksnost mnogih nalog uspeh. Ostale akcije (36 %) so vse še v izvajanju in so vsaj deloma že izvedene. Izvedba Akcijskega nacrta po misiji EPREV pocasi in kljub vplivu epidemije covid-19 vztrajno napreduje, s cimer se pripravljenost na jedrske in radiološke nesrece postopoma izboljšuje. V letu 2021 je predvideno, da Slovenija povabi MAAE na t. i. ponovno pregledovalno misijo EPREV (EPREV »follow-up mission«), ki bo predvidoma izvedena v drugi polovici leta 2022. Datum izvedbe je odvisen tudi od kapacitet MAAE in razmer prehoda v fazo po epidemiji covid-19. 7 NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO 7.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI Cilj 1 Jedrski in sevalni objekti in izvajalci sevalnih dejavnosti izpolnjujejo zakonske zahteve, skrbijo za stalno izboljšanje jedrske in sevalne varnosti ter tesno sledijo razvoju v mednarodnem prostoru. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Približujejo se roki za zakljucek Programa nadgradnje varnosti, ki je bil koncipiran po nesreci JE Fukušima. V letu 2020 je potekala tretja, zadnja faza Programa. Glavna dela so zajemala projektiranje in zacetek gradnje kljucnih dodatnih varnostnih sistemov in Suhega skladišca izrabljenega goriva. Zacele so se tudi priprave za 3. obdobni varnostni pregled, ki bo še posebej pomemben za podaljšanje obratovanja NEK. Izpolnjevanje zakonskih zahtev, izvajanje pregledov vlog za varnostne nadgradnje in izdaja dovoljenj, ter stalno preverjanje in izboljševanje stopnje jedrske varnosti pri vseh jedrskih in sevalnih objektih in dejavnostih v Sloveniji je glavna prioriteta h kateri smo sledili v Sloveniji. Skrb za varnost se odvija na vec nivojih in pri razlicnih dejavnostih. V objektih skrbijo za nenehno izboljševanje projekta, pravilno in kvalitetno vzdrževanje in testiranje opreme, uporabi obratovalnih izkušenj, kvalitetnem usposabljanju kadrov, itd. Upravni organ pa v skladu z zakonodajo, ki se nenehno preizkuša in izboljšuje v cilju ucinkovitega nadzora, spremlja obratovanje objektov. Glede na ugotovitve oz. morebitna odstopanja se nacrtujejo in izvajajo korektivni ukrepi. Slovenija se trudi tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja uspešno in racionalno dosegati cilje iz Resolucije. Cilj 2 Republika Slovenija se naceloma pridružuje mednarodnim konvencijam, sporazumom, pogodbam ali drugim vrstam sodelovanja, ki spodbujajo in omogocajo hitro ter enakopravno izmenjavo informacij ali medsebojno pomoc za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti in zmanjšanje tveganj za ljudi in okolje tako na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi drugje. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizicnega varovanja so skušali biti dejavni kljub pandemiji covida-19 v mednarodnih združenjih glede na potrebe in prednosti, ki jih daje tovrstno clanstvo, in sicer v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, HERCA in tudi v njihovih delovnih skupinah. Prav tako so sodelovali v posvetovalnem odboru raziskovalnega programa Euratom - Cepitev in spremljali delo odbora Instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti. Od zacetka marca je bilo to sodelovanje omejeno na virtualna srecanja, ki imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti. Republika Slovenija ali slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti sklepajo dvostranske sporazume o sodelovanju, da bi dosegli zastavljene cilje ter krepili visoko raven jedrske in sevalne varnosti. Taki sporazumi, med drugim, omogocajo Sloveniji hiter dostop do informacij ob morebitni radiološki nesreci na obmocju druge države pa tudi drugih informacij. V letu 2020 so bili obicajni dvostranski stiki odpovedani ali preloženi razen sestanka z Avstrijo, ki je bil organiziran virtualno. Cilj 3 Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v vseh dejavnostih znotraj EU, kjer je njena prisotnost obvezna, t. j. pri predlaganju, sprejemanju in izvajanju skupne evropske zakonodaje, in tistih, v katerih lahko uveljavlja svoje posebne dolgorocne interese. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Republika Slovenija je bila dejavna v okviru možnosti, ki so omejevale fizicna srecanja, v skupini Sveta EU za jedrsko varnost, in v skupini, ki je bila ustanovljena po 31. clenu pogodbe Euratom, medtem ko je, kot obicajno, spremljala delo skupin, ustanovljenih po 35. in 36. clenu ter 37. clenu pogodbe Euratom na daljavo. Slovenski predstavniki so se udeležili jesenskega virtualnega sestanka ENSREG, kjer so tvorno sodelovali, medtem ko je bil spomladanski odpovedan. Med drugim so aktivno sodelovali pri izvajanju pomoci tretjim državam, ki jo podpira Evropska komisija, v letu 2020 pa so zaceli sodelovati tudi pri tretjem projektu pomoci iranskemu upravnemu organu. Izdelano je bilo tudi drugo porocilo o izvajanju direktive o jedrski varnosti. Cilj 4 Republika Slovenija je in ostaja aktivna clanica MAAE. Kot clanica te agencije prispeva obvezno clanarino, v skladu s svojimi možnostmi pa tudi dodatne kadrovske in financne prispevke predvsem na podrocjih, kjer lahko pricakuje posredno ali neposredno uveljavljanje svojih interesov. Na podrocju tehnicnega sodelovanja Slovenija podpira projekte, ki imajo velike razvojne možnosti predvsem v državah, ki so geografsko blizu, v državah, ki imajo sorodne programe ali tehnologije, in predvsem na podrocjih, kjer so slovenski strokovnjaki sposobni nuditi pomoc. Republika Slovenija bo prejemala tehnicno pomoc predvsem na podrocjih, kjer še nima domacih sposobnosti za doseganje dolocenih ciljev jedrske in sevalne varnosti. Republika Slovenija želi spremeniti svoj položaj iz države prejemnice tehnicne pomoci v državo donatorko. Republika Slovenija bo še naprej spodbujala svoje strokovnjake za strokovno delo v tretjih državah v sklopu MAAE in vabila mednarodne strokovne skupine na obcasne svetovalne preglede svojih objektov in institucij, da bi neodvisno preverili njene sposobnosti. Predvsem pa bo vabila tiste skupine, ki jih je Slovenija zavezana povabiti. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Slovenija redno poravnava clanarino do MAAE in prispevek za tehnicno sodelovanje, kar prispeva k stabilnemu financiranju MAAE in nemotenemu izvajanju njenih projektov. Pri tehnicnem sodelovanju je Slovenija podpirala projekte, ki imajo velike razvojne možnosti, predvsem v državah, ki so ji geografsko blizu, in v državah, ki imajo sorodne programe ali tehnologije, in sicer predvsem na podrocjih, na katerih so slovenski strokovnjaki sposobni ponuditi pomoc. V letu 2020 se je pricel nov cikel tehnicne pomoci 2020-2021, kjer ima Slovenija zagotovljeno financiranje za skupni projekt URSJV in ARAO. Pripravljeni so tudi osnutki štirih projektov za cikel 2022-2023, o katerih bo odloceno v letu 2021, ce bodo šli v izvajanje. Prav tako bomo še naprej spodbujali in omogocali pomoc slovenskih strokovnjakov v tretjih državah, ki jo organizira MAAE, obenem bo Slovenija omogocala izobraževanje tujim štipendistom MAAE, organizirala tecaje in delavnice MAAE ter vabila mednarodne strokovne misije na preglede ali presoje slovenskih objektov in institucij, da bi neodvisno preverili domace sposobnosti. Predvsem pa bo Slovenija vabila pregledovalne misije, ki jih je zavezana povabiti. Slovenski strokovnjaki v letu 2020 niso sodelovali v okviru misij IPPAS. Misije v letu 2020 so bile v dobršni meri prestavljene zaradi pandemije (covid-19). V minulih letih pa je bil vzpostavljen mehanizem za nove pregledovalce v prihodnjih letih. V letu 2020 ni bilo predhodnih aktivnosti v okviru 10-letnega cilja in cikla misij IPPAS v Sloveniji. K slednjemu bo treba aktivneje pristopiti v naslednjem obdobju. Cilj 5 Republika Slovenija ostaja aktivna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Za njeno delovanje prispeva izracunani znesek clanarine. V skladu s svojimi kadrovskimi in financnimi možnostmi sodeluje v delu njenih odborov, NEA Data bank in tistih pododborov, ki so pomembni za zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Znesek clanarine do NEA je bil poravnan v celoti, prav tako pa slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu odborov in delovnih skupin NEA, še posebej na podrocju dejavnosti upravnih organov, varnosti jedrskih naprav, varstva pred sevanji, ravnanja z RAO in IJG, jedrskega prava in raziskav. Cilj 6 Ker Republika Slovenija nima nikakršne želje za nemiroljubno uporabo jedrske energije, ostaja trdno zavezana spoštovanju pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in s tem popolnoma odprta za inšpekcijske preglede glede jedrskih snovi (»safeguards«). Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih organizacijah, povezanih z neširjenjem jedrskega orožja in blagom za dvojno rabo in še zlasti izpolnjuje zaveze o porocanju in nadzoru blaga z dvojno rabo, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih pa prispeva k svetovnim naporom za preprecevanje širjenja jedrskega orožja. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Slovenija izpolnjuje zaveze glede »safeguards«, spremlja mednarodne inšpekcije, izpolnjuje zaveze o porocanju v mednarodne baze oziroma mednarodnim organizacijam ter združenjem, spremlja dogajanja na podrocju blaga z dvojno rabo in jedrskega varovanja ter terorizma, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih ter v skladu s prioritetami prispeva k svetovnim prizadevanjem za neširjenje jedrskega orožja in v zvezi z jedrskim varovanjem. Kakor izhaja iz zgornjih poglavij, Slovenija dosega zastavljeni cilj. Na podrocju zakonodajnega in institucionalnega okvira si Resolucija zastavlja dva cilja. Cilj 7 Republika Slovenija vzdržuje svojo zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Zakonodaja zagotavlja prednost jedrski in sevalni varnosti ob hkratnem omogocanju glavnega namena uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrep za doseganje cilja Državni organi iz 6.1 podpoglavja Resolucije redno spremljajo mednarodni razvoj na podrocju jedrske in sevalne varnosti, ga primerjajo z domaco zakonodajo in po potrebi predlagajo njene spremembe. Uresnicevanje cilja v letu 2020 URSJV si prizadeva na podrocju jedrske in sevalne varnosti v pravni sistem Republike Slovenije v najvecji meri tekoce in pravocasno prenašati EU pravni red (direktive), sproti usklajevati domace predpise z WENRA sprejetimi standardi ter pravocasno izpolnjevati sprejete zaveze po vseh relevantnih mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je država. Tudi v letu 2020 opravljeno delo na tem podrocju je v veliki meri pogojeno s prizadevanji po usklajenosti domace zakonodaje z mednarodnim razvojem in najboljšo prakso, predvsem pa že uveljavljenimi mednarodnimi zavezami in standardi. V poglavju 7.3 so podrobno opisani realizirani cilji. Cilj 8 Republika Slovenija vzdržuje ustrezno locenost in neodvisnost upravnih organov, pristojnih za nadzor jedrske in sevalne varnosti, od tistih subjektov, katerih primarna naloga je promocija uporabe jedrske energije ali virov ionizirajocega sevanja. Nadzorni organi imajo zadostna financna sredstva in ustrezen kader za opravljanje svojih nalog. Ukrepi za doseganje cilja Ureditev upravnega nadzora varstva pred sevanji in jedrske varnosti se bo statusno in organizacijsko prilagodila zaradi optimalne ureditve za ucinkovito in smotrno opravljanje upravnih, razvojnih ali strokovnih nalog na tem segmentu državne pristojnosti. S prilagoditvami bo razbremenjen državni proracun in bodo doseženi financna stabilnost upravnega organa, gospodarnejše poslovanje in odprava administrativnih ovir, neodvisnost od vpliva na odlocanje o upravnih zadevah ter ucinkovita kadrovska in financna prilagodljivost. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Organiziranost upravnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je ustrezna in se v letu 2020 ni spreminjala, saj za to ni bilo potrebe. Cilj 10 Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih, da bi v takih primerih kar najbolj zmanjšali posledice za ljudi in okolje. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Na podlagi zgoraj povzetih aktivnosti v letu 2020 je Uprava RS za jedrsko varnost pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji kljub epidemiji covid-19 primerno skrbela za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci je v letu 2020 še naprej koordinirala pripravljenost na državni ravni in spremljala izvajanje nalog iz Akcijskega nacrta po misiji EPREV. URSZR je kot vodja komisije sprožila postopek nacrtovane okrepitve vloge komisije z iskanjem novih, predvsem vplivnih, predstavnikov pristojnih resorjev, ki jih bo imenovala Vlada RS. Cilj 9 Sistem pooblašcenih izvedencev omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti, pri cemer je zagotovljeno, da povzrocitelj oziroma vložnik krije stroške priprave strokovnega mnenja. Ukrepi za doseganje cilja S spodbujanjem in financiranjem usmerjenih razvojnih nalog je zagotovljena pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti s pooblašcenimi izvedenci iz Slovenije in neodvisnost njihovega obstoja od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Sistem pooblašcenih izvedencev v Sloveniji omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti. V letu 2017 spremenjeni zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1, je ohranil enako rešitev kot je veljala v preteklosti: Stranka, ki je sprožila upravni postopek, pri katerem je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, mora kriti stroške priprave takega strokovnega mnenja. Konec leta 2020 je bilo pooblašcenih 10 izvedencev iz Republike Slovenije, ki so sposobni pokrivati vsa podrocja jedrske in sevalne varnosti. Še nadalje zakon omogoca tudi pooblastitev tujih strokovnih organizacij (konec leta 2020 sta imeli veljavno pooblastilo dve organizaciji iz Avstrije in pet iz Hrvaške), kar zagotavlja vecjo pokritost strokovnih podrocij. Zakon prav tako še nadalje vsebuje dolocila o zagotavljanju neodvisnosti pooblašcenih izvedencev od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Poleg neposrednega financiranja izdelave strokovnih mnenj so pooblašceni izvedenci financirani tudi skozi raziskovalne in razvojne projekte, kar je opisano v nadaljevanju pri doseganju cilja 12. Cilj 11 V slovenskih izobraževalnih ustanovah obstajajo študijski programi, katerih diplomanti po ustreznem dodatnem usposabljanju lahko prevzemajo pomembne položaje v delovnih organizacijah, na katerih bodo lahko zagotavljali jedrsko varnost. Ukrepi za doseganje cilja Slovenske izobraževalne ustanove zagotovijo ustrezne študijske programe, pri cemer država neposredno financno podpira tiste, ki so mednarodno primerljivi in priznani. Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov, izvajalci sevalnih dejavnosti in državni organi, pristojni za jedrsko in sevalno varnost, podpirajo izobraževalne programe s podrocij fizike, reaktorske tehnike, jedrske varnosti, obvladovanja težkih nezgod s taljenjem sredice, tehnologij razgradnje jedrskih objektov ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in pri teh programih tudi sodelujejo. Uresnicevanje cilja v letu 2020 Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se v okviru Oddelka za fiziko izvaja 2. stopenjski magistrski program »Jedrska tehnika«. V študijskem letu 2020/21 se je v program vpisalo osem študentov, ki skupaj s 6 študenti 2. letnika poslušajo šest strokovnih predmetov programa Jedrska tehnika, približno polovico dodatnih kreditnih tock pa pridobijo s predmeti drugih študijskih programov. Nekaj študentov je vpisanih v dodatno leto. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa potekajo predavanja le pri osmih strokovnih predmetih in še pri teh v ciklicnem nacinu: izvajajo se vsako drugo leto. Magistrski študij jedrske tehnike sta v letu 2020 koncala dva diplomanta. Študijski program izvajajo ucitelji - sodelavci Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za strojništvo. Vsi v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. V letu 2018 je Univerza v Ljubljani s konzorcijem treh drugih evropskih univerz uspešno kandidirala za sredstva EU razpisa Erasmus Mundus za mednarodni magistrski študijski program jedrske tehnike. Ime programa je SARENA (SAfe and REliable Nuclear Applications). Prvih 9 študentov se je v program vpisalo v letu 2019/20. V šolskem letu 2020 so se štirje od njih vpisali v 2. letnik magistrskega programa Jedrska tehnika v Ljubljani. Sprememba pozitivno vpliva tudi na domace študente: v šolskih letih 2020 do 2023 se bodo v 3. semestru v angleškem jeziku vsako leto predavali štirje strokovni predmeti, ki so del programa Jedrska tehnika in istocasno del mednarodnega programa jedrske tehnike SARENA. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je trenutno 15 študentov, v letu 2020 sta se v 1. letnik vpisala dva študenta, dva študenta pa sta v 2020 doktorirala. Ocenjujemo, da v trenutnih okolišcinah v Sloveniji obseg študija in število študentov približno ustrezata potrebam stroke. Pri tem velja omeniti, da na podrocje jedrske tehnike vsako leto pride tudi nekaj inženirjev z drugih tehnicnih in naravoslovnih fakultet, ki jedrsko znanje pridobijo izven fakultet z usposabljanjem po zaposlitvi. Cilj 12 V Republiki Sloveniji so vzpostavljene stabilne razmere za financiranje in izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na podrocju jedrske in sevalne varnosti, s katerimi je zagotovljena »kriticna masa« strokovnjakov za kompetentno pokrivanje vseh kljucnih vidikov varne uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrepi za doseganje cilja - Država aktivno podpira in sofinancira sodelovanje slovenskih znanstvenih in raziskovalnih organizacij v mednarodnih raziskovalnih projektih in programih pod okriljem EU, OECD/NEA, US NRC in podobnih uveljavljenih organizacij, - Raziskovalni programi, financirani iz državnega proracuna ali drugih virov, omogocajo temeljne raziskave na podrocjih jedrske in sevalne varnosti, - Sredstva, zbrana od upravljavcev jedrskih in sevalnih objektov in oplemenitena s sredstvi državnega proracuna, omogocajo uporabne raziskave in razvoj za podporo reševanju sprotnih izzivov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v gospodarstvu. URSJV v sodelovanju z uporabniki pripravi program teh raziskav in razvoja in - Zagotoviti je treba motivacijo raziskovalnih organizacij za udeležbo na aplikativnih raziskavah za gospodarstvo. Uresnicevanje cilja v letu 2020 URSJV redno zbira podatke o tem koliko sredstev je bilo izplacanih slovenskim organizacijam izven glavnih jedrskih objektov in državnih organov, predvsem pooblašcenim izvedencem na podrocju jedrske in sevalne stroke. Skupna vsota za raziskovalo dejavnost raziskovalcem s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je bila v letu 2020 nekaj vec kot 3 milijone eurov. Ker se povprecna cena enega strokovnjaka (1 FTE) giblje okoli 75.000 evrov na leto, zgornji znesek pomeni dovolj sredstev za financiranje okoli 40 strokovnjakov. Celoten znesek, ki je bil izplacan v letu 2020 za raziskovalno dejavnost, aplikativne projekte in aktivnosti povezane z ZVISJV-1 znaša 9,7 milijonov eurov. Nekatere pooblašcene organizacije opozarjajo, da Slovenija nima dolgorocno stabilnega raziskovalnega programa na podrocju jedrske varnosti ter da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Financiranje raziskovalne dejavnosti je zlasti na podrocju t.i. aplikativnih raziskav pretežno prepušceno potrebam posameznih deležnikov (upravljavci jedrskih objektov, investitorji, izvajalci javnih služb, upravni organi idr.) in tržnim zakonitostim pri narocanju tovrstnih storitev. Da bi zagotovili enakomerno in zadostno pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti v državi, bi bilo smiselno pripraviti širšo strategijo raziskav in razvoja na podrocju jedrske varnosti, ki bi bila podlaga za izbiro raziskovalnih podrocij pri razpisih ARRS in oporna tocka pri sklepanju individualnih pogodb za razvojne potrebe posameznih narocnikov. 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI Konec leta 2020 je Slovenija prejela Uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije vseh predpisov za prenos Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (kršitev št. 2020/2264). URSVS je sodelovala pri pripravi odgovorov na opomin, v nekaterih zadevah pa je predlagala spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1) in Pravilnika o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz. S tem bodo v slovenski pravni red natancneje prenesene zahteve Direktive Sveta 2013/59 in upoštevane vse pripombe Evropske komisije. V letu 2020 sta bili sprejeti še spremembi Uredbe o nacionalnem radonskem programu in Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi, ki ju je pripravila URSVS. Sprememba Uredbe doloca, da se v uredbi opredeljena metodologija za oceno doz pricne uporabljati v letu 2023, v spremembi pravilnika pa se natancneje doloci pogostost vzorcenja za majhne sisteme za oskrbo s pitno vodo. Najpomembnejši predpis na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Sprejet je bil leta 2002 (ZVISJV, Uradni list RS, št. 67/02), prvic je bil dopolnjen leta 2003 (ZVISJV-A, Uradni list RS, št. 24/03), drugic leta 2004 (ZVISJV-B, Uradni list RS, št. 46/04), tretjic leta 2011 (ZVISJV-C, Uradni list RS, št. 60/11) in cetrtic leta 2015 (ZVISJV-D, Uradni list RS, št. 74/15). Po vrsti novel zakona iz leta 2002 je bil sprejet novi Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 76 dne 22. decembra 2017, je zacel veljati 6. januarja 2018. Zaradi zaznanih problemov pri izvajanju dolocb o varnostnem preverjanju tujih državljanov, ki opravljajo ali bodo opravljali dela v kontroliranem objektu ali prostoru, fizicno nadzorovanem objektu ali obmocju in vitalnem objektu ali obmocju jedrskega objekta, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in prevozu jedrskih snovi je URSJV v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1A), ki je bil v Državnem zboru sprejet dne 16. aprila 2019. Objavljen je bil v Uradnem listu, št. 26/19 z dne 26. 04. 2019, veljati pa je zacel 11. maja 2019. Sprejeta novela zakona je postopek varnostnega preverjanja za tuje državljane v pretežni meri uredila na vsebinsko soroden nacin, kot je dolocen za državljane Republike Slovenije. Kot posledica uradnega opomina EU zaradi nenotifikacije vseh predpisov za prenos Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (kršitev št. 2020/2264) ter z namenom ureditve izvajanja predvidene obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki predvideva preoblikovanje sedanjega javnega gospodarskega zavoda ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke, Ljubljana, (v nadaljevanju ARAO) v javno podjetje, je URSJV pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1B). Za odpravo nedoslednosti pri prenosu Direktive Sveta 2013/59/Euratom v slovenski pravni red predlog sprememb in dopolnitev zakona vkljucuje dopolnitve, povezane s prenosom navedene direktive, kot so npr. dodana definicija pojma radiološki objekt, dolocena obveznost sodelovanja pooblašcenih izvedencev varstva pred sevanji s pooblašcenimi izvedenci medicinske fizike, kjer je to potrebno, podrobnejša dolocitev podatkov, ki jih mora zunanji izvajalec sevalne dejavnosti sporociti upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti, kot doloca Direktiva Sveta 2013/59/Euratom itd. Razlog za predlog spremembe zakona pa je zlasti dolocitev izjeme glede upravljanja kapitalske naložbe države. Zaradi nameravanega organizacijskega preoblikovanja Agencije ARAO iz sedanjega javnega gospodarskega zavoda v javno podjetje, se za preoblikovano Javno podjetje za radioaktivne odpadke ARAO, d. o. o., z dnem uveljavitve novele zakona (ZVISJV-1B) ne bo vec uporabljal Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14). Predlog novele zakona je bil objavljen na spletni strani eDemokracija dne 16. novembra 2020, konec decembra 2020 pa je bil osnutek, še pred nadaljevanjem notranje pravnega postopka za njegov sprejem, v skladu s 33. clenom Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) preko Stalnega predstavništva v Bruslju poslan tudi na Evropsko komisijo, Direktorat za energijo. V letu 2020 je URSJV v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo usklajevala predlog Uredbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in Odloka o ustanovitvi javnega podjetja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Ponovno je bila opravljena krajša javna obravnava obeh predlogov. Obenem pa sta bila predloga predpisov v novembru 2020 poslana tudi v medresorsko usklajevanje, in sicer ministrstvu za finance, ministrstvu za infrastrukturo, ministrstvu za javno upravo, ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Službi Vlade RS za zakonodajo. Postopek medresorskega usklajevanja se do konca leta 2020 še ni zakljucil. URSJV je osnutka obeh predpisov pripravljala že pred leti, vzporedno s pripravo ZVISJV-1, po sprejemu zakona in njegovem zacetku veljavnosti v januarju 2018 pa je delo intenzivirala in poslala oba predpisa po opravljeni javni razpravi konec marca 2018 v medresorsko usklajevanje. Po mnenju Ministrstva za finance je sprejemanje tovrstnih predpisov presegalo izvajanje tekocih poslov tedanje vlade, obenem pa je naštelo vrsto odprtih vprašanj, katerih uskladitev med Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za infrastrukturo je predstavlja vsebinski pogoj za njihovo mnenje v postopku usklajevanja navedenih osnutkov predpisov. Ministrstvo za infrastrukturo pa je v svojem odgovoru naceloma pozdravilo pripravo obeh podzakonskih aktov, obenem pa navedlo, da zaradi pomembnih sistemskih sprememb, ki jih vsebujeta predloga obeh predpisov, potrebuje dodaten cas za proucitev in morebitne popravke. Zaradi navedenega se je nadaljnja priprava obeh predlogov predpisov za vec kot leto dni zaustavila. Eden od glavnih ciljev novih predpisov je dolociti takšno organizacijsko obliko ter pogoje za delovanje ARAO, ki bodo le-tej omogocili ucinkovitejše izvajanje njenih nalog, zlasti še aktivnosti pri gradnji odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini. Namesto dosedanje oblike (javni gospodarski zavod) je predlagano preoblikovanje ARAO v javno podjetje. Ker bi po veljavni zakonodaji morala biti tako preoblikovana družba v upravljanju SDH, d. d., je URSJV pripravila tudi predlog sprememb Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1B). Februarja 2020 je bila v Uradnem listu RS, št. 8/20 z dne 07. 02. 2020, objavljena Uredba o spremembah Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta. Novembra 2020 pa je bil v Uradnem listu RS, št. 162/20 z dne 12. 11. 2020, objavljen tudi nov Pravilnik o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih (JV4), ki med drugim ureja tudi strokovno usposabljanje in preizkus znanja delavcev jedrskih elektrarn. Ker se je del vsebine veljavnega JV4 podvajal z dolocbami Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljalca energetskih naprav, ter tako zavezancu NEK ustvarjal nepotrebno administrativno ter tudi vsebinsko breme sta se na pobudo NE Krško tako URSJV kot tudi ministrstvo za infrastrukturo skupaj odlocila za spremembo obeh pravilnikov, s katero je bilo odpravljeno podvajanje preizkusov znanja za dolocene kategorije delavcev, ki so zaposleni v jedrski elektrarni. V letu 2020 se je zacel tudi pregled podzakonskih predpisov s podrocja fizicnega varovanja v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve, katerega rezultati bodo pojasnili, ali so potrebne spremembe in dopolnitve dveh predpisov s tega podrocja. Prav tako so bili v skladu z internim URSJV organizacijskim predpisom OP 4.1 – Priprava in spremljanje predpisov, ki je del Sistema vodenja izvedeni periodicni pregledi že sprejetih predpisov z namenom, da se s spremljanjem prakticne uveljavitve predpisa ugotavlja uresnicevanje ciljev, ki so bili zastavljeni s sprejetim predpisom. Presoja posledic predpisa se izvaja na podlagi meril, opredeljenih v postopku priprave predpisa. Ce cilji niso doseženi ali so doseženi le delno, je treba ugotoviti, kaj je temu vzrok: neustrezna zasnova predpisa, nerealno zastavljeni cilji, neustrezno izvajanje ali nepredvideni dogodki. Taka presoja naj bi odgovorila na vprašanje o potrebnosti sprejema sprememb ali dopolnitvi veljavnih predpisov. Na ta nacin so bili presojani predpisi, izdani na podlagi ZVISJV-1, vendar potrebe po takojšnji noveli posameznega predpisa, pregledovalci niso zaznali. V letu 2020 je URSJV pripravila spremenjeno Prakticno smernico PS 1.01 »Vsebina in obseg obcasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta«, ki pa je bila formalno izdana prve dni januarja 2021. Nova izdaja druge prakticne smernice sledi spremembam Pravilnika JV9 in temelji na varnostni smernici MAAE, SSG-25 »Periodic Safety Review for Nuclear Power Plants«, 2013. Nova izdaja prakticne smernice vsebuje tri nove varnostne vsebine: Radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo, Fizicno varovanje in Varstvo pred sevanji. Obseg prakticne smernice je vecji tudi zaradi vkljucitve opisa metodologije pregleda varnostnih vsebin v okviru obcasnega varnostnega pregleda. Na osnovi pripomb iz javne razprave osnutka je URSJV dopolnila dolocbe prakticne smernice. Prakticna smernica je v pomoc upravljavcem sevalnih ali jedrskih objektov, ki morajo v skladu z zakonskimi obvezami izvajati obcasne varnostne preglede objektov ter s tem izpolniti pogoj za podaljšanje obratovalnega dovoljenja. Podrobnejši prikaz že sprejetih predpisov in predpisov, ki so v pripravi, je podan na spletni strani URSJV. Zaradi sprejetih pomembnih novosti v mednarodnih standardih s širšega podrocja jedrske in sevalne varnosti je vcasih potrebno spremeniti ali dopolniti veljavne nacionalne predpise, zato URSJV redno spremlja mednarodne standarde, priporocila in druge relevantne dokumente. V širši okvir podrocja zakonodaje tako sodi tudi odlocitev vodstva URSJV, sprejeta v letu 2019, o pripravi tabel skladnosti (ToC) glede nekaterih kljucnih standardov MAAE in njene zbirke Varnostnih standardov (Safety Standards): Splošne varnostne zahteve (GSR - General Safety Requirements) od 1-6, ki zajema podrocja Part 1: vladni, pravni in zakonodajni okvir varnosti; Part 2: vodenje in upravljanje z varnostjo; Part 3: varstvo pred sevanji in varnost virov sevanja; Part 4: varnostna ocena objektov in dejavnosti; Part 5: ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem in Part 6: razgradnja objektov. Prav tako so bili v pregled vkljuceni tudi standardi iz zbirke specificnih varnostnih zahtev (SSR - Specific Safety Requirements): Part 2/1: varnost jedrskih elektrarn: projektiranje in Part 2/2: varnost jedrskih elektrarn: izgradnja in obratovanje, Part 5: odlaganje radioaktivnih odpadkov in Part 6: razgradnja objektov. Do konca leta 2020 je bila zakljucena priprava vseh tabel skladnosti z MAAE standardi – GSR Parts 1-6, SSR Parts 2/1 in 2/2, SSR-5 in SSR-6. Niso pa še zakljuceni pregledi pripravljenih tabel skladnosti. 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18, 84/18, 10/19 in 64/19) doloca, da URSJV opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, ravnanja z radioaktivnimi odpadki, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo, opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora na naštetih podrocjih in ob izrednih radioloških ali jedrskih dogodkih sodeluje s Štabom Civilne Zašcite Republike Slovenije pri dolocanju zašcitnih ukrepov za prebivalstvo in obvešcanju ter izpolnjuje mednarodne obveznosti in opravlja naloge mednarodne izmenjave podatkov. Pravno podlago za upravne in strokovne naloge s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji ter za inšpekcijski nadzor na tem podrocju dajejo ZVISJV-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list SFRJ, št. 22/78 in 34/79) in Zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list SRS, št. 12/80), ki oba še veljata do popolne uveljavitve novega Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1, Uradni list RS, št. 77/10), Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno precišceno besedilo, 41/09, 97/10 in 56/15) ter podzakonski akti s širšega podrocja jedrske in sevalne varnosti in ratificirane ter objavljene mednarodne pogodbe s podrocja jedrske energije in jedrske ter sevalne varnosti. Podrobnejši prikaz veljavne zakonodaje, vkljucno s pripadajocim pravnim redom EU s tega podrocja, se nahaja na spletnih straneh URSJV. 7.3.1 URSJV med epidemijo covid-19 Zaradi narašcanja števila okužb z nalezljivo boleznijo covid-19 (t.i. koronavirus) je bila v Sloveniji dne 12. 03. 2020 razglašena epidemija. URSJV se je na organiziranje dela od doma pripravljala že nekaj dni prej. Tekom prvega vala epidemije je URSJV pripravila interni OP 1.32 z naslovom Delovanje URSJV v izjemnih okolišcinah. V njem je zajeto organiziranje dela od doma, obveznost delodajalca zagotavljati varno in zdravo delovno okolje, obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okolišcin, izraba letnega dopusta v izjemnih okolišcinah, dodatek za delo v rizicnih razmerah, javno narocanje v casu izjemnih okolišcin ter druge posebnosti dela v izjemnih okolišcinah, kot so uporaba videokonferencnih sistemov, odpoved službenih poti in sestankov, objava obvestil o delovanju URSJV za stranke in druga obvestila na spletni strani, izvajanje inšpekcijskih pregledov. Opisan je celoten postopek od razglasitve izjemnih okolišcin na državni ravni, izvajanja odrejenih zašcitnih ukrepov do rahljanja odrejenih ukrepov in vracanja zaposlenih na delo v poslovne prostore. Na URSJV je bilo delo od doma v casu prvega vala epidemije nalezljive bolezni covid-19 organizirano od ponedeljka, 16. marca do petka, 29. maja 2020. Ponovno je bilo odrejeno v jesenskem casu, še pred drugim valom epidemije, in sicer od ponedeljka, 28. septembra 2020. URSJV je tako opravljala svoje naloge vse do konca koledarskega leta 2020. Delo od doma je bilo organizirano na nacin, da je vecina zaposlenih svoje delo opravljala od doma v skladu z vnaprej dolocenimi tedenskimi razporedi, nekaj zaposlenih pa je bilo dolocenih v dežurno ekipo in so delo opravljali v prostorih URSJV. Tudi dežurne ekipe so bile oblikovane na tedenski ravni. V jesenskem casu so bile dežurne ekipe, tj. zaposleni, ki so delo opravljali na URSJV, nekoliko vecje, in sicer povprecno 8 do 9 zaposlenih. Z razglasitvijo ponovne epidemije nalezljive bolezni covid-19 pa so bile le-te od 18. oktobra 2020 dalje zmanjšane, in sicer obsegale so povprecno 6 zaposlenih. O organiziranju dela od doma je URSJV redno obvešcala tako kadrovsko službo kot tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo. V skladu z Nacrtom dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, št. 842-2/2020/10 z dne 21. septembra 2020, verzija 1.0, je URSJV zagotavljala vse kljucne upravne funkcije v zmanjšanem obsegu, izvajala (nujne) inšpekcijske preglede, zagotavljala pripravljenost in odziv na izredni dogodek, ki bi lahko radiološko ogrozil ozemlje RS, ohranjala nujno mednarodno sodelovanje (npr. zagotavljanje morebitne pomoci MAAE, izmenjave informacij o stanju jedrskih objektov ipd.) ter zagotavljala lastna financna sredstva in zaloge potrebnih materialno- tehnicnih sredstev (zašcitne opreme) za delovanje URSJV. Vse službene poti, usposabljanja, izobraževanja, delavnice, seminarji, so bili od 12. marca 2020 dalje odpovedani. Najprej so se dogodki prestavljali, nato pa delno odpovedovali, praviloma pa izvajali virtualno. Redne storitve in postopki v zvezi z izdajo dovoljenj in registracij virov sevanja je URSJV, kot je to tudi sicer obicajno, izvajala elektronsko ali po pošti. URSJV je redno spremljala obratovanje jedrskih in sevalnih objektov in je bila dnevno v stikih z NE Krško ter po potrebi tudi z ostalimi upravljavci. Inšpekcije niso bile prekinjene. Postopoma so se zaceli izvajati tudi virtualni inšpekcijski nadzori. Inšpektorji pri zavezancih preverjajo tudi upoštevanje ukrepov za zajezitev širjenja okužb z nalezljivo boleznijo covid-19. Nekatere zahtevnejše inšpekcije so bile prestavljene, nekatere od njih pa so nacrtovane tako, da je en inšpektor prisoten na lokaciji, drugi inšpektorji in strokovni sodelavci pa sodelujejo na daljavo preko video konference ali v celoti preko videokonference. Inšpekcije virov sevanja v industriji se izvajajo kombinirano, delno preko video konference in delno na lokacijah. V casu epidemije je URSJV redno dnevno in tedensko porocala Ministrstvu za okolje in prostor. V letu 2020 so bili na URSJV trije primeri okužbe s covid-19, 3 zaposleni so bili v karanteni in 11 zaposlenih v samoizolaciji. 7.3.2 Organigram URSJV Kadrovski nacrt MOP za leti 2020 in 2021 za URSJV doloca kvoto 41 zaposlenih. V zadnjih petnajstih letih se je kadrovski nacrt konstantno zmanjševal. Enotni kadrovski nacrt za leti 2004 in 2005 je URSJV dovoljeval skupno število 48 zaposlenih na zadnji dan v letu. V letu 2006 se je skupno dovoljeno število znižalo na 47 in je takšno ostalo do vkljucno 2007. S spremembami in dopolnitvami enotnega kadrovskega nacrta se je leta 2008 dovoljeno število zaposlenih dodatno znižalo na 46. Ta kvota je zdržala dve leti, nato pa se je zacela sistematicno zniževati. Za leto 2010 je najprej dolocala 45 zaposlenih, konec leta pa že 44. V letu 2013 se je kvota drasticno znižala na 41 zaposlenih in pri tem številu tudi umirila in ostaja še naprej v veljavi. Kadrovsko podhranjenost URSJV rešuje s kratkorocnimi projektnimi zaposlitvami. V zacetku leta 2020 je bilo na URSJV zaposlenih 44 javnih uslužbencev. Med letom sta odšla 2 javna uslužbenca, 1 javni uslužbenec, ki ga bo URSJV nadomestila v zacetku leta 2021, se je upokojil, 1 javni uslužbenec pa je bil zacasno premešcen na opravljanje dela v tujini zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Namesto njega je bila za dolocen cas zaposlena 1 javna uslužbenka, ki ni zasedla njegove kvote. Konec leta 2020 je bilo na URSJV zaposlenih 43 javnih uslužbencev. V številu zaposlenih so zajeti vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju za dolocen in nedolocen cas, ne glede na vir financiranja. Na dan 31. decembra 2020 so bile iz naslova projektnih zaposlitev financirane tri javne uslužbenke, ena pa je zaposlena za cas nadomešcanja, kar ne šteje v kadrovski nacrt. Od 43 zaposlenih 4 ne štejejo v kadrovski nacrt, 1 kvoto bo URSJV zasedla v zacetku leta 2021, 1 pa caka premešcenega, ki se vrne po koncu predsedovanja, zato je URSJV tudi konec leta 2020 dosledno izpolnjevala doloceno kvoto zaposlitev. Sestava 43 zaposlenih na zadnji dan leta 2020 je bila sledeca: - 41 uradnikov in 2 strokovno-tehnicna delavca, - število zaposlenih za dolocen cas: 4, - spol: število žensk: 21 oz. 49 %, moških: 22 oz. 51 % in - starost: povprecna starost zaposlenih: 50,6 let; razpon od 24 do 67 let. Demografskemu trendu staranja prebivalstva posledicno sledi tudi staranje delovne populacije, kar kažejo tudi podatki o starostni strukturi zaposlenih v URSJV. Slovenija se z novo pokojninsko reformo (ZPIZ-2G) za nadaljnjo vzdržnost pokojninske blagajne ni odlocila za dodatno zaostritev upokojitvene zakonodaje, ki bi nas prisilila v poznejšo upokojitev, temvec je ponudila obilico spodbud, ki nas bodo k poznejši upokojitvi pozitivno motivirale. Stopnja strokovne usposobljenosti 44 zaposlenih na URSJV je prikazana v preglednici 47. Preglednica 47: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV Stopnja izobrazbe Število Delež (%) visoka izobrazba 5 12 % univerzitetna izobrazba 17 40 % magisterij 10 23 % doktorat znanosti 11 24 % URSJV opravlja svoje naloge v notranjih organizacijskih enotah, kot so razvidne s slike 163. Slika prikazuje organigram URSJV. Slika 163: Organigram URSJV URSJV kljub zmanjševanju števila zaposlenih in krcenju financnih sredstev z ucinkovito optimizacijo zagotavljala visoko raven jedrske in sevalne varnosti v državi. URSJV opozarja, da so notranje rezerve prakticno izcrpane, URSJV pa dobiva vedno vec dodatnih nalog. Tako je nova evropska direktiva o temeljnih varnostnih standardih varstva pred sevanji prinesla URSJV kar nekaj novih nalog, potrebe po kadrovski okrepitvi pa so bile opredeljene tudi v gradivu ZVISJV-1, ki je v naš pravni red to direktivo prenesel. S temi potrebami se je seznanila tako Vlada RS kot tudi Državni zbor RS, dodatna zaposlitev pa do sedaj še ni bila realizirana. Kadrovska okrepitev URSJV je nujna za zagotavljanje visoke ravni jedrske varnosti v državi. V kolikor bi prišlo do odlocitve za krepitev jedrske opcije v prihodnje, je to še toliko bolj nujno, saj je za zadostno usposobljenost novih strokovnjakov potrebnih vec kot pet let usposabljanj in izkušenj na tem podrocju. 7.3.3 Financna sredstva Že v prejšnjih letih je URSJV porocala, da se je umirjanje gospodarske krize poznalo tudi pri financnem poslovanju URSJV. Iz preglednice 48 je razvidna višina sredstev, ki jih je imela URSJV na razpolago v letu 2020. Poleg tistih, ki jih je imela zagotovljene s proracunom (t. i. integralna sredstva) so prikazana tudi sredstva, ki jih ima na postavkah, kamor se knjižijo prilivi iz naslova sodelovanja URSJV v mednarodnih projektih (t. i. projektna sredstva). Višina integralnih sredstev se je med letom nekoliko spreminjala, tako da je s prerazporeditvami med proracunskimi uporabniki veljavni proracun za leto 2020 znašal 2.659.046 evrov, upoštevaje tudi projektna sredstva. Preglednica 48: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2013 in 2020 Proracunska 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 7911 Projekt EURANOS 85.598 0 0 153360 Projekt IPA (sodelovanje URSJV v projektih pomoci EK in MAAE) 40.905 273.680 74.000 7.324 0 0 153361 PREPARE projekt 8.400 9.677 8.280 4.320 0 0 0 153362 PREPARE projekt 3.200 2.560 2.760 1.200 0 0 0 160295 Projekt »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana« 90.000 71.498 0 0 153354 Place 1.416.855 1.381.010 1.378.652 1.360.516 1.607.791 1.540.651 1.666.986 1.638.865 Proracunska 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 335510 (153355) Materialni stroški 342.819 502.523 539.624 540.000 276.500 117.129 199.679 76.373 502010 (153357) Jedrska varnost 50.330 32.902 69.991 58.800 80.000 110.668 80.633 29.445 781810 (153358) Radiološka varnost 100.965 128.133 100.965 101.000 101.000 136.803 140.489 164.332 782110 (153356) Investicije in vzdrževanje 8.090 15.790 20.090 20.000 21.000 66.500 79.906 46.269 574810 (153359) Clanarine 348.415 348.415 150.000 290.827 280.827 401.461 372.099 536.102 180097 (Izvajanje projektov URSJV – projekti) 105.000 75.800 13.000 180102 (Iranski projekt) 65.300 74.200 145.772 150011 Prevozna sredstva – sredstva odškodnin 16 16 16 150010 Stvarno premoženje – sredstva kupnin 2.585 4.435 4435 200315 – Obladovanje epidemije – Covid-19 979 200160-Dodatki po 71.cl.ZIUZEOP 3.458 7.3.4 Izobraževanje Leta 2020 je URSJV, tako kot vsa prejšnja leta, namenjala veliko pozornosti izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, z namenom spremljanja in razvijanja kariere javnih uslužbencev in ustvarjanja pogojev za izboljšanje strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih, ceprav je bilo to zaradi razglašene epidemije covid-19 velikokrat onemogoceno ali vsaj otežkoceno. Dogodki (tecaji, delavnice, konference) so se sprva prestavljali, v nadaljevanju pa deloma odpovedovali, praviloma pa prestavljali v virtualno okolje. V letu 2020 se je 8 javnih uslužbencev URSJV udeležilo 8 razlicnih vsebin pomembnejših usposabljanj v Sloveniji, pretežno organiziranih s strani Upravne akademije, kot so npr. obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, usposabljanje kadrovskih strokovnjakov/notranjih trenerjev za uporabo kompetencnega modela v državni upravi, usposabljanje glede spletne dostopnosti za ranljive skupine, usposabljanja na podrocju javnih narocil. Trije javni uslužbenci URSJV so v letu 2020 opravili tudi zacetni ali obnovitveni tecaj iz varstva pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoradioaktivnih virov sevanja in prenosne XRF spektroskopije na Institutu »Jožef Stefan«. Do zacetka epidemije marca 2020 se je 7 javnih uslužbencev URSJV udeležilo 6 razlicnih usposabljanj v tujini. Ker so bila vsa potovanja v tujino od sredine marca 2020 odpovedana zaradi razglašene epidemije z nalezljivo boleznijo covid-19, so bila posledicno tudi vsa usposabljanja sprva odpovedana. Kasneje od jeseni dalje pa so se povecini prestavila v virtualno okolje. Na tak nacin je bilo opravljenih okvirno 11 usposabljanj, pretežno organiziranih s strani MAAE. V navedeni statistiki pa seveda niso vkljucena sodelovanja v najrazlicnejših delovnih skupinah, odborih in združenjih, o cemer se podrobneje poroca v nadaljevanju tega porocila (poglavja 9.2 do 9.5). V letu 2020 je bilo zaradi epidemije covid-19 izvedenih precej manj internih usposabljanj s podrocja pripravljenosti na izredne dogodke, o katerih se obširneje poroca v poglavju 6.1 tega porocila in niso zajeta v zgornji statistiki. URSJV ima na podlagi ustrezne izobrazbe oziroma dodatnega usposabljanja imenovano: - odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, ki je na podlagi 52. clena ZVISJV-1 odgovorna za izvajanje in nacrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajocimi sevanji v skladu z omenjenim zakonom, - delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11), - pooblašceno osebo za varstvo osebnih podatkov v skladu s 37. clenom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, - pooblašcenca za napotitev sodelavcev URSJV na obdobne preventivne zdravstvene preglede in - svetovalko za pomoc in informacije o ukrepih, ki so na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpincenjem v skladu z Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 36/09 in 21/13 – ZDR-1). V letu 2020 je URSJV nadaljevala z uvajanjem sistema za zagotavljanje kompetenc in optimizacijo notranje organiziranosti URSJV na podlagi priporocil MAAE. Nabor vec stotih podrobnih kompetenc sodelavcev URSJV je bil zožen na 196 širših kompetenc, ki so bile pripravljene za vkljucitev v vprašalnik v letu 2014 in se uporablja vse od tedaj. V letu 2020 je bil seznam osnovnih in dodatnih usposabljanj dopolnjen, v prihodnjih letih pa URSJV namerava dopolniti svoj sistem še z ostalimi elementi sodobnega kadrovskega nacrta. 7.3.5 Delo strokovnih skupin 7.3.5.1 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) strokovno pomaga ministrstvu, pristojnemu za okolje, in URSJV na podrocju sevalne in jedrske varnosti, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. SSSJV se je v letu 2020 sestal na eni redni seji, tri seje pa so potekale v korespondencni obliki. Novi direktor URSJV je predstavil vizijo delovanja URSJV in letni nacrt dela. Nato je porocal o stanju na podrocju jedrske in sevalne varnosti. Svet se je seznanil s predlogom novega pravilnika o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih, s predlogom nove prakticne smernice o vzpostavitvi, uvedbi, izvajanju in stalnemu izboljševanju celovitega sistema vodenja PS 1.07, in s predlogom prakticne smernice o vsebini in obsegu obcasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta PS 1.01. Clani Sveta so razpravljali o pripravi na gradnjo odlagališca radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem ter o radonu in s tem povezanimi težavami projektantskih rešitev v zakonodaji. Obravnavali ter potrdili so še vsebini Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2019 in sedmo Nacionalno porocilo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom ter drugo Nacionalno porocilo Republike Slovenije po clenu 9.1 Direktive Sveta 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov. 7.3.5.2 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (pregled HJ 16., 22.02.2020) Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (v nadaljevanju Komisija), je imela leta 2020 skupno sedem sej. Prva seja Komisije je bila namenjena organizacijskim pripravam izpitov, s katerimi se preverja strokovna usposobljenost obratovalnega osebja NEK, to so glavni operaterji reaktorja, operaterji reaktorja in inženirji izmene. Preostalih šest sej je bilo namenjenih izvajanju teh izpitov. Jeseni 2020 je Komisija organizirala šest izpitnih rokov za obratovalno osebje NEK in sicer za sedem kandidatov. Za delovno mesto operaterja reaktorja je izpit uspešno opravil en kandidat, za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja pa pet kandidatov. Vsi ti so torej obnovili svoja dovoljenja. En kandidat za glavnega operaterja reaktorja pa je v tem obdobju uspešno opravil preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja. V letu 2020 ni bilo kandidatov za pridobitev prvega dovoljenja za operaterja reaktorja NEK. Prav tako ni bilo kandidatov za prvo pridobitev dovoljenja za delovno mesto inženirja izmene in tudi ne za obnovitev takšnega dovoljenja . Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II je v 2020 en kandidat uspešno opravil preverjanje usposobljenosti in obnovil dovoljenje za operaterja raziskovalnega reaktorja. Izpitov za delovno mesto Vodja skladišca radioaktivnih odpadkov v CSRAO v letu 2020 ni bilo. Vsem kandidatom NEK in TRIGA Mark II, ki so uspešno pridobili ali obnovili dovoljenje, je URSJV na osnovi predloga Komisije izdala dovoljenja. 7.3.6 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj URSJV svoje delo na podrocju spremljanja tujih obratovalnih izkušenj opravlja skladno z organizacijskim navodilom[1], ki zagotavlja izpopolnjen proces pregleda in obravnave tujih obratovalnih izkušenj z namenom uciti se iz tujih izkušenj in napak ter prepreciti ponavljanje enakih napak v slovenskih jedrskih objektih ter tako povecati varnost in zanesljivost obratovanja le-teh. Sodelavci URSJV, predvsem pa skrbnik procesa tujih obratovalnih izkušenj, spremljajo informacije o obratovalnih izkušnjah jedrskih in tudi sevalnih objektov po svetu. Po preliminarnem pregledu posamezne informacije v smislu pregleda uporabnosti informacije za slovenske jedrske objekte ali za URSJV, se zanimive informacije podrobneje analizira. Na podlagi predhodno ugotovljenega stanja v jedrskih objektih na URSJV ter analiz, se predlagajo primerni ukrepi in zadolžitve za nadaljnje izboljšanje jedrske varnosti, kot so predlogi sprememb v jedrskem objektu, dodatne analize, spremembe v postopkih ali predlog spremembe zakonodaje. Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev je podprto z zgoraj omenjenem organizacijskim navodilom [1], ki doloca proces iskanja informacij, presejanje in analiziranje dogodka, odgovornosti in podrocja dela, ki jih pokrivajo sodelavci URSJV. Tuje obratovalne izkušnje so dokumentirane v modulu podatkovne baze URSJV, ki služi kot pregledovalno in urejevalno orodje, prav tako pa tudi kot orodje za obvešcanje o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti. Podatkovna baza tujih obratovalnih izkušenj je na voljo sodelavcem URSJV iz sektorjev za jedrsko varnost, inšpekcijo, sevalno varnost, službi za mednarodne zadeve in vodstvu, ter glede na naravo dela tudi drugim sodelavcem URSJV. Od vpeljave procesa pa do konca leta 2020 je bilo obravnavanih 553 izkušenj, od tega je bilo opravljenih 480 podrobnejših analiz. V letu 2020 je bilo presejanih skupaj 63 tujih obratovalnih izkušenj od teh pa 23 izbranih za analizo. 21 tujih obratovalnih izkušenj je bilo v letu 2020 zakljucenih od tega sedem iz leta 2020 ostalih 14 pa iz preteklih let, 16 izkušenj iz leta 2020 pa je trenutno še v obravnavi. Iz opravljenih podrobnejših analiz tujih izkušenj so sledile aktivnosti URSJV kot je izvedba posameznih tematskih inšpekcij in pošiljanje številnih vprašanj v NEK z dopisom. Na pobudo URSJV NEK vkljucuje izkušnje/vprašanja v že odprte korektivne programe oz. izdelajo zahtevek za korektivni program ter pripravljajo številne analize. Izpostaviti velja, da je v letu 2020 URSJV imenovala novega predstavnika v delovno skupino obratovalnih izkušenj pod okriljem mednarodne agencije za atomsko energijo kot tudi predstavnika v skupino Clearinghouse namenjeno izmenjavi obratovalnih izkušenj, ki deluje pod okriljem Evropske komisije. Delovnega sestanka omenjenih skupin se je virtualno oz. fizicno udeležil imenovani predstavnik URSJV. Prav tako v letu 2020 je URSJV skupaj z NEK za mednarodno bazo obratovalnih izkušenj IRS (International Report System), ki deluje pod okriljem mednarodne agencije za atomsko energijo, pripravil analizo dogodka izguba zaprtosti penetracije zadrževalnega hrama iz remonta 2019. Vir: [48], [49] 7.3.7 Projektne naloge URSJV URSJV je v letu 2019 razpisala in v letu 2020 izvedla projektno nalogo s podrocja jedrske varnosti z naslovom »lzzivi obratovanja NE Krško v obdobju po 40. letu življenjske dobe«. Cilj študije je bil na osnovi pregleda stanja razvoja v svetu, obratovalne prakse, izkušenj in dogodkov, najnovejših raziskav in odkritij ter tehniških standardov in upravnih zadev na utemeljen nacin predstaviti izzive dolgorocnega obratovanja NEK po originalno predvideni 40 letni življenjski dobi. Cilji študije so bili doloceni s projektno nalogo: (a) predlogi za možne izboljšave na osnovi tujih dobrih praks ter rezultatov mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov, (b) konkretna priporocila za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v projektu objekta NEK (vkljucno z DEC sistemi), (c) možni ukrepi v primeru pomanjkanja dobaviteljev rezervnih delov opreme v NEK, (d) priporocila za pregled ali morebitno dopolnitev veljavnih analiz staranja opreme NEK in (e) priporocila za izvedbo ali dopolnitev procesov nadzora staranja v NEK. Kljucni izziv dolgorocnega obratovanja je obvladovanje staranja za varnost pomembne opreme v jedrskih elektrarnah, ki je ni mogoce zamenjati. Posledicno študija podrobneje obravnava: (i) reaktorsko posodo, (ii) podzemne cevovode, (iii) kable in (iv) betonsko zgradbo zadrževalnega hrama. Projektno nalogo je izvedel IJS, Odsek za reaktorsko tehniko. 7.3.8 Sistem vodenja URSJV 7.3.8.1 Uvod Cilj sistema vodenja URSJV je zagotavljanje izvajanja poslanstva in doseganje njene vizije z upoštevanjem vrednot ob optimalni izkorišcenosti vseh razpoložljivih sredstev. Sistem vodenja URSJV je opisan v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in ostali dokumentaciji sistema vodenja, predvsem v organizacijskih predpisih in organizacijskih navodilih. Poslovnik je vodilo za delo in razvoj URSJV. URSJV je leta 2001 zacela uvajati sistem vodenja v skladu s tedaj veljavnimi standardi ISO 9001:2000 in standardi MAAE. V letu 2006 je URSJV nadgradila sistem vodenja in ga uskladila z novimi MAAE standardi: - IAEA Safety Standards No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, Julij 2016 in - IAEA Safety Standards No. GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, Julij 2006. URSJV je 20. decembra 2007 pridobila certifikat skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001:2000 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve« in kasneje v letu 2009 s posodobljenim standardom ISO 9001:2008. Sistem vodenja URSJV je bil istocasno tudi skladen z navedenimi varnostnimi standardi MAAE. S certifikacijsko presojo, recertifikacijsko presojo in kontrolnimi presojami, ki jih je izvajala certifikacijska hiša Bureau Veritas Certification, je URSJV redno obnavljala certifikat sistema vodenja vse do konca leta 2013. Zaradi pomanjkanja financnih sredstev se URSJV ni odlocila izvesti druge recertifikacjske presoje, ki bi morala biti v decembru 2013 in je tako izgubila certifikat skladnosti sistema vodenja s standardom ISO 9001:2008. Kljub temu, da URSJV nima vec formalnega certifikata skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001 pa še naprej izvaja vse aktivnosti v skladu z zahtevami standardov serije ISO 9000 kakor tudi z zahtevami MAAE standardov, ki se nanašajo na sistem vodenja in skrbi za nenehno izboljševanje uspešnosti in ucinkovitosti svojega delovanja. Vsekakor pa bi vsakoletne zunanje presoje in nenazadnje koristni nasveti zunanjih presojevalcev še dodatno pripomogli k: - še doslednejšemu spoštovanju nacel, dolocenih v standardih sistemov vodenja in - uveljavljanju stalnih izboljšav sistema vodenja. Na vodstvenem pregledu za leto 2016 je bilo sklenjeno, da se sistem vodenja uskladi z novimi izdajami standardov, ki se nanašajo na sistem vodenja in sicer z: - IAEA Safety Standards No. GSR Part 2 »Leadership and Management for Safety«, Dunaj, 2016 in - ISO 9001:2015 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve«. Aprila 2019 je bila izdana nova, 12. izdaja, Poslovnika URSJV, ki poleg že omenjenih standardov ISO 9001:2015 in MAAE GSR Part 2 upošteva tudi nove MAAE smernice ki se nanašajo na sisteme vodenja v regulatornih organih: - IAEA General Safety Guide No. GSG-12 »Organization, Management and Staffing of the Regulatory Bodyfor Safety«, Dunaj 2018 in - IAEA General Safety Guide No. GSG-13 »Functions and Processes of the Regulatory Body«. V letu 2020 je URSJV izdelala tabelo skladnosti (TOC) MAAE standarda GSR Part 2 »Leadership and Management for Safety« s »Pravilnikom o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti« (Pravilnik JV 5), 5. poglavje »Sistem vodenja« in z obstojeco dokumentacijo sistema vodenja URSJV. Ugotovljena odstopanja bodo prenesena v novo izdajo Pravilnika JV 5. Prav tako bo na osnovi ugotovljenih odstopanjih posodobljena dokumentacija sistema vodenja URSJV. 7.3.8.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV V letu 2020 so zaposleni v URSJV v skladu z ON 1.21.7 »Obvladovanje organizacijskih postopkov (OP) in organizacijskih navodil (ON)« redno pregledovali dokumentacijo sistema vodenja. Ce je bilo potrebno, se je dokumentacija tudi revidirala. Modul InfoURSJV »Opomniki« redno opominja skrbnike postopkov, kdaj zaceti in kdaj zakljuciti izvajanje posameznih periodicnih dejavnosti, kot npr. pregledovanje OP in ON, pregledovanje Opomnikov NUID, pregledovanje prakticnih smernic in pregledovanje zakonodaje. V tem obdobju je URSJV izdala 5 novih postopkov in sicer: - ON 1.1.3 »Tehnicno navodilo o porocanju«, - OP 1.25 »Lobiranje«, - OP 1.32 »Delovanje URSJV v izjemnih okolišcinah«, - ON 5.6.4 »Vaje za ukrepanje ob izrednih dogodkih", - Opomnik »Predstavnik URSJV v ŠCZRS«. Na podlagi rednih pregledov dokumentacije je URSJV objavila 59 novih posodobljenih izdaj OP in ON ali Opomnikov, od tega 32 za proces Pripravljenost za izredne dogodke (NUID). Poleg tega so bili izdelani v zacetku leta 2020 še naslednji dokumenti: - Letni plan dela URSJV za leto 2020, - Letni plan inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2020 in - Register tveganj za leto 2020. V letu 2020 ni bil ukinjen noben postopek. Vsa dokumentacija sistema vodenja je dokumentirana v bazi InfoURSJV in je objavljena tudi na IntraURSJV. Zadnja revizija »Poslovnika Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in »Poslovna politika URSJV« sta objavljeni še dodatno na internetnih straneh URSJV. S sistemom vodenja in dokumentacijo sistema vodenja so zaposleni redno seznanjeni in sicer: - direktor periodicno predstavi zaposlenim vizijo, poslanstvo, vrednote in politiko vodenja URSJV ter poziva zaposlene, da predlagajo izboljšave oziroma spremembe in - direktor na mesecnih porocanjih, seznanja sodelavce s spremembami in izboljšavami sistema vodenja ter predstavi in obravnava mnenja strank. Vse predstavitve direktorja so objavljene na URSJV intranetnih straneh pod »Za zaposlene«. Vodja sistema vodenja sproti obvešca zaposlene o novih izdajah postopkov in njihovih revizijah in na intranetnih straneh objavi letni plan notranjih presoj in zapisnik vodstvenega pregleda. 7.3.8.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV URSJV je v letu 2020 izvajala številne aktivnosti v zvezi z izvajanjem sistema vodenja in uvajala izboljšave. V letu 2020 URSJV ni izvedla presoje celotnega sistema vodenja, ampak je v skladu s priporocilom iz presoje v letu 2019 odlocila, da presodi vsako leto le polovico procesov sistema vodenja. To leto se je odlocila za presoje naslednjih procesov: - 04. 12. 2020 - Proces št. 5: Pripravljenost na izredne dogodke – NUID, - 15. 12. 2020 - Proces št. 2.2: Nadzor sevalne in jedrske varnosti – SVM. - 16. 12. 2020 - Proces št. 2.1: Nadzor sevalne in jedrske varnosti – JV, - 18. 12.2020 - Proces št. 3: Inšpekcija in nadzor – INS. Notranje presoje URSJV je v letu 2020 so se izvedle virtualno, izvajalo jih je 7 usposobljenih notranjih presojevalcev sistema vodenja. Notranje presoje navedenih procesov so pokrile zahteve MAAE standarda GSR Part 2 »Leadership and Management for Safety« kot tudi zahteve standarda ISO 9001:2015. Na presojah za leto 2020 ni bilo ugotovljenih neskladij. Podana pa so bila: 2 priporocili, 4 izboljšave in 1 dobra praksa. Zakljucki presoje so se obravnavali na zakljucnem sestanku dne 21. 12. 2020. Splošne ugotovitve notranjih presoj, izvedenih v letu 2020 so naslednje: - kljub delu od doma, delo poteka normalno, glavne naloge se izvajajo brez problema, dogovarjanje pa vcasih vzame nekoliko vec casa, - inšpekcija je optimizirala plan inšpekcij glede na novo (corona) situacijo. Inšpekcije v NEK se ne izvajajo virtualno, - usposabljanja na daljavo so se dobro obnesla, - usposabljanja NUID potekajo dobro, razen vaj, ki se do nadaljnjega ne bodo izvajale in - presoje na daljavo so se korektno in uspešno izvedle. Kot to zahtevata standarda ISO 9001: 2015 in MAAE GSR Part 2 URSJV vsako leto izvede vodstveni pregled. Za leto 2020 je bil prav tako izveden virtualno in je potekal štiri dni in sicer 20. 01. 2021 od 9.00 do 11.30, 21. 01. 2021 od 9.00 do 12.15, 22. 01. 2021 od 9.00 do 12.45 in 26. 01.2021 od 11.30 do 12.45. Na vodstvenem pregledu so bili prisotni direktor in vodje sektorjev oziroma njihovi namestniki ter vodje služb kot skrbniki procesov ter vodje oddelkov, vodja sistema vodenja in še dodatno ena notranja presojevalka. Na vodstvenem pregledu se je obravnavalo naslednje: - porocila skrbnikov procesov, vkljucno z izpolnjenjem zahtev z lanskega vodstvenega pregleda in iz lanskega letnega plana, - porocilo vodje sistema vodenja, - pregled in potrditev letnega plana 2021 in - sklepi in ugotovitve. Pred pripravo porocil so bili skrbniki procesov naprošeni, da v porocilih še posebej poudarijo predvidena tveganja, ki se lahko pojavijo pri izvajanju posameznih procesov. Predvidena tveganja in ukrepi za zmanjšanje le teh bodo vkljucena v register tveganj. Poleg tega so bili skrbniki procesov naprošeni, da v svojih porocil navedejo primere dobre ali slabe varnostne kulture. Na vodstvenem pregledu je bil prepoznan kot eden kljucnih izzivov stalno vzdrževanje visoke ravni varnostne kulture. Skrbniki procesov so porocali, da zaposleni pri delu upoštevajo organizacijske postopke in se tako skoraj ne odmikajo od ustaljenega dela. Odstopanj v zelo dobro ali zelo slabo, ko govorimo o varnostni kulturi, ni bilo zaznati. Ker cilja z leto 2020, ki se nanašata na pripravo in objavo politike varnostne kulture in izdelavo ter objavo organizacijskega predpisa o nacelih varnostne kulture na URSJV in njihovo izvajanje, nista bila realizirana, sta se prenesla v leto 2021. Izvedena pa sta bila vrednotenje in samovrednotenje varnostne kulture prek spletnega vprašalnika. Analiza bo izvedena in predstavljena vsem zaposlenim na URSJV v letu 2021. Na vodstvenem pregledu za leto 2020 je bilo ugotovljeno, da pet sklepov iz preteklih vodstvenih pregledov še ni bilo realiziranih (3 sklepi iz leta 2017 in 2 sklepa iz leta 2019). Poleg tega so bili na vodstvenem pregledu sprejeti 3 novi sklepi. V letu 2020 se je vsake štiri mesece spremljala in evidentirala realizacijo letnih temeljnih ciljev in letnih izvedbenih ciljev, dolocenih v »Letnem planu dela Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2020«. V zvezi s tem je bil v letu 2020 izdelan dokument »Realizacija Letnega plana dela Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2020, stanje 31. 12. 2020«. Realizacija izvedbenih ciljev je razvidna iz preglednice 50, primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti pa je predstavljena v preglednici 2. Preglednica 49: Realizacija temeljnih in izvedbenih ciljev URSJV v letu 2019 Skupno število ciljev (temeljni in izvedbeni): 244 100,00 % Število doseženih ciljev: 203 83,20% Število nedoseženih ciljev (zunanji vzroki): 16 6,55% Število nedoseženih ciljev (vzrok URSJV): 14 5,74% Odpovedani cilji (cilji ni bil vec aktualen): 4 1,64% Preglednica 50: Primerjava realizacije (temeljnih in izvedbenih) ciljev iz leta 2020 s preteklimi leti Realiziran 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Zakljucen/Dosežen letni cilj 73,4 84,5 80,4 79,6 84,4 78 91,03 87,8 85,65 84,68 88,43 85,22 83,55 83,20 Delno realizirani letni cilji 17,8 6 10,8 9,9 6,5 10,5 1,28 0 0 0 0 6,09 0 0 Zamuda/Nedosežen letni cilj – vzrok URSJV 4,8 1,3 3,4 0,6 4 0 0,64 3,05 10,53 8,51 7,85 2,61 10,13 5,74 Neizpolnjen / Nedosežen letni cilj – zunanji vzrok 4 8 5,4 9,9 4,5 6,5 0,64 0,64 1,44 5,11 2,07 3,91 4,21 6,55 Odpovedan letni cilj 0 0 0 0 4 5 6,41 0 2,38 1,7 1,65 2,17 2,11 1,64 Cilji brez aktivnosti 2,8 V skladu z zahtevami 1. clena Uredbe o spremembah Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 101/2010) in 14., 15. in 16. clena Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/2018), ki je pricela veljati dne 17. aprila 2018, URSJV še naprej redno izvaja mesecno anketiranje zadovoljstva strank na podlagi izpolnjenih vprašalnikov strank. V letu 2020 je URSJV poslala 226 vprašalnikov prejetih je bilo 110 (53,5 %) izpolnjenih vprašalnikov, povprecna ocena pa je bila 4,88. V letu 2020 je URSJV od strank dobila dva predloga za izboljšave: - možnost oddaje obrazcev prek spleta z digitalnim potrdilom za vse postopke in - spletni dostop uporabnikov virov sevanj do podatkov glede dovoljenj, datumov preteka in stanja poslane vloge. Omenjena predloga strank sta bila obravnavana na vodstvenem pregledu za leto 2020. Uvedba obeh izboljšav bi bila možna z uvedbo spletnega portala, kjer bi bili strankam dostopni omenjeni podatki. Izvedba bi bila zaradi financnih stroškov možna v naslednjih nekaj letih. V letu 2017 je URSJV zacela še dodatno zbirati povratne informacije strank od drugih državnih organov in mednarodnih institucij s cimer skuša URSJV dobiti popolnejšo podobo o zadovoljstvu vseh naših deležnikovi in ne samo strank v upravnih postopkih. Podatke zbira vodja sistema vodenja. Te informacije se prejemajo predvsem preko e-mailov. V letu 2019 so zaposleni na upravi tudi dobili pohvale med njimi tudi iz tujine. Konec leta 2020 je URSJV ponovno izvedla anketo o zadovoljstvu zaposlenih, katere odziv je bil mnogo boljši kot prejšnja leta. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila anketa obširnejša in izvedena preko spletne aplikacije. Anketa bo ovrednotena v letu 2021. 7.3.8.4 Usposabljanja za sistem vodenja Usposabljanja za sistem vodenja so v URSJV potekala v okviru danih možnosti. Presojevalci so svoje znanje izpolnjevali predvsem v okviru izvajanja notranjih presoj, placljivih usposabljanj v tudi letu 2020 prakticno ni bilo. URSJV ima trenutno usposobljenih 7 notranjih presojevalcev sistema vodenja. V letu 2020 je so vsi presojevalci sodelovalo pri izvedbi notranjih presoj, ki so bile izvedene v novembru in decembru 2020. Kljub temu, da je bilo na vodstvenem pregledu ugotovljeno, da se je kakovost izvajanja notranjih presoj v zadnjem letu izboljšala, pa presojevalci ponovno ugotavljajo, da bi bilo treba za ucinkovitejše in kakovostnejše izvajanje notranjih presoj kot tudi drugih dejavnosti v zvezi s sistemi vodenja na URSJV vec pozornosti posvetiti usposabljanju s podrocja sistemov vodenja, integriranih sistemov in seznanitvi z novimi dognanji na tem podrocju. Žal pa so dolocena zelo kakovostna usposabljanja placljiva. Vodja sistema vodenja je na povabilo MAAE sodelovala kot ekspert za sisteme vodenja v naslednjih misijah: - IAEA National Workshop on Establishment of Integrated Management System in Regulatory Body based on IAEA Safety Standards, 10-14 February 2020, Sri Lanka, Colombom, - IAEA IRRS Follow-up mission to Republic of Lithuania, Vilnius, 10 November to 2 December 2020. To je bila prva IRRS misija izvedena virtualno. - Technical Meeting on Managing Regulatory Experience (Virtual Meeting WebEx) Dunaj 27.- 30. October 2020. Vodja sistema vodenja in ena od presojevalk sistema vodenja sta sodelovali na iranskih kot tudi na Ganskem projektu kot ekspertinji za sistem vodenja 7.3.9 Obvešcanje javnosti Interni akti URSJV, predvsem Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v URSJV in Poslovnik URSJV, dolocajo, da javnost dela, ki jo URSJV poleg splošne zakonodaje nalaga tudi ZVISJV-1 (v 11. toci 4. clena - nacelo javnosti in 8. clenu - javnost podatkov), zagotavlja direktor, predvsem z dajanjem uradnih sporocil ter na druge nacine, ki omogocajo javnosti, da se seznani z delom URSJV in reševanjem vprašanj z njenega delovnega podrocja. URSJV javnost obvešca predvsem z objavo informacij preko svojih spletnih strani. Zaradi razvojnega projekta P11: Prenova in optimizacija spletnih mest celotne državne uprave, ki ga je Vlada potrdila julija 2016, je bil opravljen prenos vsebin iz arhivske strani na novo osrednje spletno mesto GOV.SI. Spletno mesto GOV.SI je bilo objavljeno 01. 07. 2019, rok za prenos vseh vsebin pa je bil 12. marec 2020. Za spletišce je 23. september 2020 zacel veljati Zakon o dostopnosti do spletišc in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18), ki ureja ukrepe za zagotavljanje dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti pa za uporabnike z razlicnimi oblikami oviranosti in v naš pravni red prenaša dolocbe Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L št. 327 z dne 2. 12. 2016, str. 1). Vse vsebine, namenjene za objavo na spletu, morajo odslej biti pripravljene v obliki, ki je dostopna ranljivim skupinam. Spletne vsebine so v stalnem posodabljanju, pri cemer je posamezna vsebina podana na vec mestih. Pomembnejše teme in novice je mogoce tudi izpostaviti, kar omogoca uporabnikom hiter dostop do takih zadev. Rubrika »Novice« je namenjena aktualnim dogodkom, povezanim z delom uprave, za katero se URSJV trudi, da je sveža in informativna. V letu 2020 je bilo objavljenih 39 takih novic, povprecno torej nekaj vec kot tri na mesec. Pomembno mesto zavzema katalog informacij javnega znacaja, oblikovan po zahtevah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno precišceno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odlocba US, 102/15 in 7/18) ter pripadajoce EU uredbe. Na tej osnovi je URSJV v letu 2020 prejela 8 zahtevkov za dostop do informacij javnega znacaja ter jim tudi vsem v celoti ugodila. URSJV je tudi v letu 2020 nadaljevala s prakso izdajanja Sevalnih novic, s katero je zacela že pred vec kot petnajstimi leti. Pripravljeni sta bili dve številki (52 in 53), ki sta tudi objavljeni na spletni strani URSJV. Sevalne novice št. 52, ki so izšle oktobra 2020, so namenjene intervencijam inšpekcij v letu 2019, delu URSJV v casu epidemije korona virusa in dogodkom iz tujine, objavljenih v informacijskem sistemu IAEA NEWS v letu 2019. V Sevalnih novicah št. 53, ki so izšle decembra 2020, je obravnavan dogodek - izvlecek rocice iz Troxler sonde, v kateri so bili viri sevanja, opisano pa je tudi pravilno oznacevanje vozil s tablami (velikimi nalepkami) nevarnosti med prevozom radioaktivni snovi. URSJV za tujino, predvsem za tuje upravne organe s podrocja jedrske in sevalne varnosti, že od leta 2010 pripravlja tudi t. i. »News from Nuclear Slovenia« s standardizirano vsebinsko zasnovo, ki se jo dvakrat letno aktualizira. V letu 2020 je bila aprila objavljena številka 22, številka 23 pa oktobra. Obe številki sta bili pripravljeni in objavljeni tudi v slovenski razlicici. V sklop obvešcanja javnosti nedvomno sodi tudi vsakoletna priprava Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji, katerega pripravo doloca ZVISJV-1. Porocilo za leto 2019 je obravnavala in sprejela Vlada RS na 26. redni seji dne 16. 07. 2020 in ga posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je s porocilom seznanila na svoji 49. seji dne 31. 08. 2020, Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa se je kot maticno delovno telo s porocilom seznanil na svoji 20. seji dne 30. 09. 2020. Obenem porocilo predstavlja osnovni nacin obvešcanja širše javnosti o stanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi, kateri je, v prvi vrsti, tudi namenjeno. 7.4 UPRAVA RS ZA VARSTVO PRED SEVANJI URSVS je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. URSVS opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj, sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajocih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprecevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajocih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblašcanja izvedencev varstva pred sevanji. Organiziranost URSVS je prikazana na sliki 164. Na sliki je prikazan organigram Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji Slika 164: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji V okviru URSVS deluje kot posebna organizacijska enota inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor virov ionizirajocih sevanj v medicini in veterini ter izvajanja predpisov na podrocju varstva ljudi pred ionizirajocimi sevanji. Na URSVS je bilo v letu 2020 šest stalno zaposlenih sodelavcev. Težišce delovanja URSVS je bilo tudi v letu 2020 izvajanje nalog na podrocju varstva pred sevanji in utrditev sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je URSVS izvajala naslednje naloge: - izvajanje dolocil ZVISJV in sprejetih podzakonskih predpisov, - izdajanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo virov ionizirajocih sevanj, ter izdajanje dovoljenj za uvoz in prevoz radioaktivnih snovi, - izdajanje pooblastil izvedencem s podrocja varstva pred sevanji, - izvajanje inšpekcijskega nadzora, - obvešcanje javnosti in osvešcanje o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi ucinki sevanja ter - mednarodno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) in drugimi mednarodnimi institucijami. Predstavnik URSVS je clan Odbora za standarde sevalne varnosti (RASSC - Radiation Safety Standards Committee ) pri MAAE in clan Odbora za varstvo pred sevanji in javno zdravje (CRPPH - Committee on Radiological Protection and Public Health ) pri OECD-NEA. V letu 2020 se je URSVS takoj po zacetku epidemije covid-19 organizirala tako, da je delo potekalo cim bolj nemoteno ob upoštevanju vseh ukrepov za preprecevanje širjenja epidemije. Sodelavci URSVS so vecino dela opravi od doma, vseh sestankov in mednarodnih srecanj pa so se udeleževali po spletu. URSVS je na svojih spletnih straneh stranke redno obvešcala o izvajanju upravnih in inšpekcijskih postopkov, ki so potekali nemoteno. Zacasno je bila prekinjena le izposoja in vracilo merilnikov radona. V letu 2020 so bili na URSVS ni bilo nobenega primera okužbe s covid-19. Ostale aktivnosti Sodelavci URSVS so v letu 2020 sodelovali na naslednjih dogodkih: - Delavnica »IAEA RER/9/153 Regional Workshop on Establishment of Effective Regulatory Control for Exposure due to Radon at Workplaces«, 14. – 17. 01. 2020, ATOMKI, Debrecen, Madžarska; - koordinacijski sestanek regionalnega projekta MAAE RER-6-038, 27.-29. 01. 2020, IAEA, Dunaj, Avstrija, - redni sestanek evropske mreže European ALARA Network (EAN) 9.10. 06. 2020, izvedba po spletu, - HERCA 25th Meeting of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities 3.-4.6.2020, izvedba po spletu, - koordinacijski sestanek regionalnega projekta MAAE RER-6-038, 30. 6. 2020, izvedba po spletu, - redni sestanek delovne skupine za medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja evropske mreže HERCA, 17.-18. 09. 2020, izvedba po spletu, - spremljevalni dogodek 64. Generalne konference MAAE z naslovom »From Regulation to Clinical Practices: Ensuring Safety and Quality of Medical Radiological Procedures in Europe and Central Asia«, 29. 09. 2020, izvedba po spletu, - Delavnica Regional Virtual Workshop on the Legal and Regulatory framework for E&T in Radiation Protection and Safety: RASIMS 2.0 – TSA6, 28.9.-2.10.2020, IAEA, izvedba po spletu, - tehnicni sestanek MAAE z naslovom »Technical Meeting on the Justification and Optimisation of Protection of Patients Requiering Multiple Imaging Procedures«, 19.-23. 10. 2020, izvedba po spletu, - redni sestanek evropske mreže European ALARA Network (EAN) 17. in 19. 11. 2020, izvedba po spletu, - HERCA 26th Meeting of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities 19.-20.11.2020, izvedba po spletu, - sestanek delovne skupine HERCA Network on occupational dose collection registration and reporting (ODCRR), 26.11.2020, izvedba po spletu, - sestanek Upravnega odbora Information System on Occupational Exposure, 9.-10.12.2020. izvedba po spletu, - delavnica projekta QuADRANT na temo implementacije klinicnih presoj, 14. – 16. 12. 2020, izvedba po spletu. 7.4.1 Povzetek Tudi v letu 2020 je bil poudarek dela URSVS na podrocju ucinkovitega izvajanja upravnih nalog in inšpekcijskega nadzora skladno z dolocili ZVISJV-1. V letu 2020 se je URSVS takoj po zacetku epidemije covid-19 organizirala tako, da je delo potekalo cim bolj nemoteno ob upoštevanju vseh ukrepov za preprecevanje širjenja epidemije. Sodelavci URSVS so vecino dela opravi od doma, vseh sestankov in mednarodnih srecanj pa so se udeleževali po spletu. URSVS je na svojih spletnih straneh stranke redno obvešcala o izvajanju upravnih in inšpekcijskih postopkov, ki so potekali nemoteno. Zacasno je bila prekinjena le izposoja in vracilo merilnikov radona. V letu 2020 so bili na URSVS ni bilo nobenega primera okužbe s covid-19. Zagotovljena je bila primerna varnost pri izvajanju posameznih sevalnih dejavnosti in pri uporabi virov sevanj. V letu 2020 je URSVS izvedla skupno 209 inšpekcijskih postopkov. Inšpekcija URSVS je opravila 8 poglobljenih inšpekcijskih pregledov na podrocju izpostavljenosti radonu in izdala 8 opozoril z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti enem primeru pa tudi za izdelavo ocene varstva pred sevanji. V zdravstvu in veterinarstvu je bilo opravljenih 5 poglobljenih inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih je bil en rentgenski aparat, ki se hrani v rezervi, zapecaten ter izdane 3 odlocbe z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, so bile izdane 3 zahteve za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 34 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 155 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala trikrat, ko je bila presežena operativna mesecna osebna doza 1,6 mSv. Celovit nadzor je bil zagotovljen s sodelovanjem strokovnih institucij, ki redno preverjajo stanje na tem podrocju. V letu porocanja je URSVS izdala 150 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 374 dovoljenj za uporabo virov sevanj, 14 potrdil o prejetih dozah, 21 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi ter eno potrdilo o ustreznosti dovoljenja za prevoz radioaktivnih snovi. Izdano je bilo 7 pooblastil izvajalcem strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj. URSVS je nadaljevala s spremljanjem ravni radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode ter z izvajanjem vladnega programa sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Program je bil izveden v enakem obsegu kot leta 2018, ko je bil razširjen glede na prejšnja leta. Povecan je bil obseg meritev v šolah in vrtcih, program pa je leta 2018 prvic razširjen tudi na bivalne prostore. V letu 2020 je URSVS financirala monitoring radioaktivnosti pitne vode ter analizo skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije, ki je podlaga za zasnovo monitoringa pitne vode v Sloveniji v prihodnih letih. Na podrocju izpostavljenosti radonu je URSVS financirala še izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene srednješolcem ter analizo vpliva radona na pojavljanje pljucnega raka v Sloveniji, na podrocju izpostavljenosti pacientov pa študijo o izpostavljenosti pacientov pri diagnosticnih radioloških posegih. Nadaljevalo se je vodenje evidence virov sevanj, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu ter razvoj in polnjenje centralne evidence osebnih doz izpostavljenih delavcev. Nadaljevalo se je tudi vzpostavljanje evidence meritev radona, ki se je zacelo v letu 2018. Vsi navedeni podatki govorijo o velikem obsegu in številu opravljenih nalog tudi v letu 2020. URSVS je že do sedaj delovala z majhnim številom zaposlenih in s skromnimi financnimi sredstvi. Kljub temu je zagotavljala visoko raven varstva pred sevanji na podrocjih, ki so v njeni pristojnosti. To je dosegala z ucinkovito optimizacijo delovnih procesov in porabe razpoložljivih sredstev. Kadrovsko podhranjenost je leta 2017 opazila tudi misija EPREV, ki je opozorila, da se URSVS v primeru izrednega dogodka v sedanji sestavi ne bi zmogla ustrezno odzvati na dogodek in hkrati opravljati svojih rednih nalog. Nadalje, ZVISJV-1 nalaga URSVS nove naloge, predvsem na podrocju varovanja zdravja ljudi zaradi izpostavljenosti radonu in varovanja zdravja pacientov pri radioloških posegih. Skladno s tem so bila URSVS zagotovljena dodatna financna sredstva za zagotavljanje ukrepov varstva pred sevanji na podrocju izpostavljenosti radonu in varstva pacientov. Potrebe po kadrovski okrepitvi URSVS so bile opredeljene tudi v obrazložitvi ZVISJV-1, ki jo je obravnaval Državni zbor v procesu sprejemanja zakona. Tako URSVS nima notranjih kadrovskih rezerv, s katerimi bi lahko zagotovila izvajanje dodatnih nalog na njeno delovanje pa je v letu 2020 vplivalo tudi dosledno izvajanje ukrepov proti širjenju novega korona virusa. Kljub novi zaposlitvi v 2019 je nadaljnja kadrovska okrepitev URSVS s stalnimi sodelavci nujna za zagotavljanje zakonsko dolocenih obveznosti in ustrezne ravni varstva pred sevanji. 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO – JEDRSKO POOL GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: Jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem clanic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v R Sloveniji) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Pool-a za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. V letu 2020 so bile clanice Jedrskega Pool-a GIZ naslednje (po)zavarovalnice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Adriatic Slovenica, d. d. (po pripojitvi clanica Generali zavarovalnica, d. d.), - Pozavarovalnica Triglav, Re, d. d. - Zavarovalnica Sava, d. d., - Merkur zavarovalnica, d. d. Jedrski Pool GIZ deluje kot gospodarsko interesno združenje. V Jedrskem Pool-u GIZ so imele v letu 2020 najvecje deleže naslednje clanice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d. Jedrski Pool GIZ ima sedež v prostorih Zavarovalnice Triglav, d. d. Miklošiceva 19, Ljubljana. Jedrski Pool GIZ zavaruje domaci jedrski objekt in pozavaruje tuje jedrske naprave v okviru kapacitet in deležev, ki jih zagotavljajo clanice Jedrskega Pool-a GIZ za vsako leto posebej. Odgovornost uporabnika jedrskega naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je zacel veljati 4. 4. 2011. Po tej polici Jedrski Pool GIZ krije v zakonu predpisane nevarnosti in s tem zagotavlja poplacilo oškodovancev v primeru jedrske nesrece, kriti pa so tudi stroški, obresti in izdatki, ki jih je sklenitelj zavarovanja dolžan povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesreco. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovancevega delovanja in njegove posesti premoženja, ce škodo povzroci nesreca na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Tudi v letu 2020 ni zacel veljati protokol k Pariški konvenciji o odgovornosti za jedrsko škodo iz leta 2004, katere podpisnica je tudi R Slovenija. Omenjeni protokol bo prinesel bistveno višje limite odgovornosti in vecji nabor nevarnosti za katere obstaja odgovornost uporabnika jedrske naprave in katero mora imeti zavarovano. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrske škode sodeloval na riziku do višine svojih kapacitet, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih pool-ih. 8 NEŠIRJENJE IN JEDRSKO VAROVANJE 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju NPT) je bila podpisana leta 1968 in je stopila v veljavo dve leti kasneje. Ima tri prepoznavne »stebre«, in sicer razoroževanje, neširjenje in miroljubno uporabo jedrske energije. Cilji NPT so ustavitev nadaljnjega širjenja jedrskega orožja, zagotovitev varnosti državam, ki so se odlocile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zagotovitev pogojev za miroljubno uporabo jedrske energije in spodbuda nadaljnjih pogajanj, ki bi v prihodnosti vodila k odpravi jedrskega orožja. Na podlagi NPT države sklepajo sporazum o varovanju (t. i. »safeguards« sporazum; v prevodih dokumentov EU se pojavlja tudi izraz »nadzorni ukrepi«), ki je bil nadgrajen z Dodatnim protokolom k temu sporazumu. Vsakih pet let je sklicana pregledna konferenca NPT, kjer so obravnavana uspešnost izvajanja konvencije ter politicna in varnostna vprašanja, povezana z neširjenjem jedrskega orožja. Mednarodna skupnost namenja neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Pozicija Slovenije je skladna s pozicijo EU, ki se nanaša na vse tri stebre NPT, na nastanek prostega obmocja na Bližnjem vzhodu glede orožja za množicno unicevanje, da bi CTBT (Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov) vstopila v veljavo in univerzalnost NPT. 5. marca 2020 je bila tudi okrogla obletnica, saj je minilo pol stoletja od datuma, ko je NPT stopila v veljavo. Tega dogodka so se spomnili tako visoki politiki držav v skupnih izjavah, kot tudi pomembne nevladne organizacije in njihovi predstavniki. Med drugim je to pomembno pogodbo in obletnico omenil v svojem govoru tudi slovenski predsednik Borut Pahor (v okviru splošne razprave na 73. zasedanju Generalne skupšcine Združenih narodov). Leto 2020 se je zacelo z velikimi pricakovanji pred pomembno pregledno konferenco (»RevCon« – 10th Review Conference), predvideno za obdobje 27. april – 22. maj 2020. Žal pa je pandemija (covid-19) zavrla vrhunec procesa, ki je tekel vec let preko predhodnih sestankov in vseh povezanih spremljanj in sorodnih tem. Najprej je bil podan okvir, da bo predstavitev omenjene konference do najvec aprila 2021, potem je bil sestanek prestavljen na poletje 2021. Predvsem MZZ in pa tudi URSJV bosta ustrezno spremljala tematiko. Priprave na NPT je spremljala tudi skupina CONOP (Delovna skupina za neširjenje orožja), ki deluje v okviru EU. URSJV je zadevo pasivno spremljala (na sestankih aktivno sodelujejo predstavniki MZZ). V zacetku decembra 2020 je bila objavljena posodobljena zbirna tabela (»matrica«) po resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov, znana pod oznako 1540 (2004). MZZ je sodeloval z ostalimi slovenskimi pristojnimi organi (URSJV, Urad za kemikalije, Financna uprava) pri pripravi podatkov, ki so se nanašali na vidike neširjenja orožja za množicno unicevanje in njegovih nosilcev. Odbor po omenjeni resoluciji je slovenske podatke objavil oziroma posodobil – in so dostopni tudi za druge države. Oktobra 2020 je 50. ratifikacijo dosegla tudi Pogodba o prepovedi jedrskega orožja (»Treaty on the Prohibition of Nuclear Weapons - TPNW), tako da bo postala veljavna za države, ki so se ji pridružile (Slovenije ni med njimi) že konec januarja 2021. Viri: [50], [51], [52], [53], [54], [55], [56] 8.2 UKREPI VAROVANJA JEDRSKEGA BLAGA V REPUBLIKI SLOVENIJI (»SAFEGUARDS«) V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom jedrske snovi v NEK, na IJS, ki upravlja raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov, ki ga upravlja ARAO ter jedrske snovi pri t. i. »malih imetnikih jedrskih snovi«. Nekateri mali imetniki jedrskih snovi so leta 2018 predali del svojega inventarja v CSRAO ali iznesli v tujino. URSJV ugotavlja, da se izven jedrskih objektov uporabljajo zelo majhne kolicine jedrskih snovi, ki so majhnega pomena s stališca neširjenja jedrskega orožja in blaga; trenutno je aktivnih osem takih obmocij MBA (material balance area), ki imajo ustrezne kodne znake, vsi razen enega pa imajo olajšavo letnega porocanja (namesto vsakomesecnega) ter porocanja ob spremembah jedrskega inventarja. Porocanje o jedrskih snoveh poteka na nacin in v formatu, ki je bil podan v Uredbi Komisiji (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi dolocb Euratom o nadzornih ukrepih. Obenem se od leta 2008 uporablja tudi slovenska Uredba o varovanju jedrskih snovi, ki doloca nacin in obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi, prenosa podatkov in informacij, ki se nanašajo na izvajanje varovanja jedrskih snovi ter pristojni organ – URSJV. Za veliko vecino malih imetnikov jedrskih snovi je v veljavi olajšava oziroma poenostavljeno porocanje (t. i. »derogacija«) v skladu z njihovo predhodno zahtevo za odstopanje objekta od pravil, ki urejajo obliko in pogostnost porocil. Leta 2020 je bilo sedem inšpekcij MAAE in Evropske komisije ter en tehnicni obisk (preglednica 51). URSJV je sodelovala na vseh mednarodnih inšpekcij, ki so potekale v vseh treh jedrskih objektih ter pri dveh imetnikih manjših kolicin jedrskih snovi. Od omenjenih inšpekcij je MAAE (ob prisotnosti Euratoma) junija 2020 izvedla inšpekcijo po Dodatnem protokolu (v smislu t.i. »dodatnega dostopa«) na lokaciji RIC-IJS, kjer se nahaja tudi Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II. Preglednica 51: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2020 Od Do Prisotni Lokacija 23.06.2020 23.06.2020 MAAE, Euratom WVEF 23.06.2020 23.06.2020 MAAE, Euratom WVEA (Dodatni protokol) 24.06.2020 24.06.2020 MAAE, Euratom WVEX 24.06.2020 24.06.2020 MAAE, Euratom WVEU 4.08.2020 4.08.2020 MAAE, Euratom WVEC 7.10.2020 7.10.2020 MAAE, Euratom WVEC 17.11.2020 19.11.2020 Euratom WVEC (tehnicni obisk) 7.12.2020 7.12.2020 MAAE, Euratom WVEC Pošiljanje podatkov na MAAE v zvezi z Dodatnim protokolom poteka zdaj na tri nacine: - podatki, ki jih pripravi in pošlje URSJV – po clenu 2.a. (i), 2.a. (iv), 2.a. (ix)(a), 2.a. (x) in 2.b. (i), - podatki, ki jih pripravi URSJV in pošlje na Euratom – po clenu 2.a. (iii) in 2.a. (viii), - podatki, ki jih pripravi in pošlje Euratom – po clenu 2.a. (v), 2.a. (vi), 2.a. (vii). Od zgoraj omenjenih podatkov je najbolj obširno (in pomembno) porocanje po clenu 2.a. (iii); URSJV je podatke uskladila z NEK in IJS ter jih marca 2020 posredovala na Euratom. Težišce omenjenih podatkov – letnega porocila je bilo kot obicajno v opisu sprememb zgradb, namembnosti ipd. na lokacijah jedrskih objektov. URSJV je porocala tudi o statusu nacrtovanega suhega skladišc(enj)a izrabljenega jedrskega goriva v NEK (po clenu 2.a. (x)). MAAE je že 9. 9. 2005 obvestila URSJV (Republiko Slovenijo), da s 15. 9. 2005 zacenja z izvajanjem t.i. integriranega varovanja (»integrated safeguards«), ki je nadgradnja obstojecega sistema varovanja, obenem pa je bil leta 2006 opazen spremenjeni nacin inšpekcijskega nadzora – nekoliko manjša pogostost samih inšpekcij ter možnost nenapovedanih inšpekcij. Dodati velja, da je MAAE po pregledu in intenzivnih posvetovanjih z Evropsko komisijo sprejela sporazum o integriranemu varovanju v vseh clanicah EU, ki niso države z jedrskim orožjem, a imajo »pomembne jedrske dejavnosti«. Tako je sistem integriranega varovanja vpeljan že v vec kot 50 državah po svetu. MAAE je obvestila decembra 2016 Euratom in URSJV o statusu »pristopa do varovanja na ravni države« za Slovenijo – t. i. »State-level safeguards approach – SLA«, za države s celovitim pristopom do varovanja (»comprehensive safeguards agreement – CSA«), kar Slovenija je. MAAE je zakljucila s postopkom posodobitve SLA za Slovenijo, pri cemer gre za nadaljevanje ukrepov »safeguardsa«, upoštevajoc mednarodne predpise in Dopolnilne dogovore (t. i. »Subsidiary Arrangements«). URSJV/Slovenija je v l. 2018 na kratko porocala na MAAE o svojih pogledih in pobudah glede omenjenega pristopa SLA. URSJV se je konec leta 2019 obrnila na Evropsko komisijo (Euratom) glede tolmacenja manjših kolicin jedrskih snovi in ustreznega pristopa do omenjenega. Odgovor je bil prejet v letu 2020. Evropska komisija sklicuje obdobne sestanke s predstavniki držav clanic, zadolženih za podrocje »safeguards«, v Luksemburgu, in sicer glede izvajanja nadzornih ukrepov (»Meeting with Member States on EURATOM Safeguards Implementation«). Zadnji sestanek je bil leta 2019, naslednji bo najverjetneje v letu 2021. Situacija zaradi pandemije (covid-19) v letu 2020 ni bistveno vplivala na izvajanje »safeguards« inšpekcij. Vse inšpekcije so bile izvedene, upoštevajoc zašcitne ukrepe (maske, razdalje, razkuževanje). NEK je naslovila dopis na URSJV, ki ga je slednja razširila in poslala dne 18. 8. 2020 na MAAE ter v vednost Evropski komisiji. Med drugim je bilo nakazano stališce upravljavca jedrskega objekta (NEK), da mednarodni inšpektorji kot »obiskovalci« pošljejo dokazilo o negativnem testu na covid-19 (ki ni starejši kot 48 ur, opravljen kjerkoli v EU). V zacetku jeseni 2020 se je na Slovenijo (URSJV) obrnilo tudi združenje ESARDA (IS WG; njegova delovna skupina za izvajanje »safeguards« - Implementation of Safeguards Working Group, ki jo vodi Francija). Pripravljen je bil dokaj celovit vprašalnik o izvajanju režima mednarodnih inšpekcij »safeguards« v Sloveniji. URSJV je vprašalnik preucila in ustrezno odgovorila (septembra). Viri: [57], [58], [59], [60], [61] 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) prepoveduje vse poskusne eksplozije jedrskega orožja. CTBTO uvaja globalni kontrolni sistem s pomocjo številnih merilnih postaj, katerih podatki se preko komunikacijskih satelitov pošiljajo v obdelavo v podatkovni center. Slovenija je pogodbo podpisala leta 1996 in ratificirala v letu 1999. Trenutno je 184 držav podpisnic pogodbe, od tega je že 168 držav pogodbo tudi ratificiralo (ni sprememb glede na leto pred tem; sta pa trenutno po svetu certificirana že 302 objekta v mreži »IMS«). Poleg zaznave jedrskih poskusov lahko merilne postaje uporabljajo tudi v civilne namene, npr. pri zaznavi cunamijev. Ob jedrski nesreci na Japonskem l. 2011 so npr. postaje zaznavale premike jedrskih delcev po svetu in merile višine radioaktivnosti, kar je pomagalo pri oceni nevarnosti. Glavni izziv organizacije, katere izvršni sekretar je Lassina Zerbo, je, da Pogodba še ni stopila v veljavo. Ta bo stopila v veljavo, ko jo bo ratificiralo še preostalih 8 od 44 držav, ki so navedene v aneksu 2 k Pogodbi (Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja in ZDA). Seznam v aneksu 2 zajema, ob petih jedrskih silah, še države s sposobnostmi izdelave jedrskega orožja. Kljub temu, da Pogodba še ni veljavna, je doslej pozitivno vplivala na zmanjšanje jedrskih poskusov. Slovenija bilateralno in v okviru multilateralnih srecanj aktivno sodeluje pri opozarjanju na pomen uveljavitve Pogodbe in poziva države, ki k njej še niso pristopile, da to storijo cim prej. Le tako bo dosežen njen cilj - popolna prepoved jedrskih poskusov. Izvršni sekretar CTBTO, Lassina Zerbo je v minulih letih (nazadnje l. 2017) veckrat obiskal Slovenijo oziroma sodeloval npr. na Blejskem strateškem forumu (BSF - Bled Strategic Forum). V letu 2020 k sreci (spet) ni bilo »neobicajnih seizmicnih dogodkov« oziroma jedrskih poskusov, ovrednotenih kot cloveški dejavnik oz. eksplozija. Leto 2020 je bilo zaznamovala tudi z zacetkom izbirnega postopka za novega izvršnega sekretarja te organizacije. Poleg obstojecega se za to prestižno mesto poteguje tudi avstralski kandidat in strokovnjak na podrocju neširjenja in varovanja (Robert Floyd). 8.4 NADZOR NAD BLAGOM Z DVOJNO RABO Slovenija je že vse od leta 2000 clanica v mednarodnih nadzornih režimih Skupina jedrskih dobaviteljic (Nuclear Suppliers Group – NSG) in v Zanggerjevem odboru (Zangger Committee). Izmenjava informacij med obema mednarodnima režimoma in Slovenijo (URSJV) poteka s sodelovanjem MZZ ali Stalnega predstavništva Republike Slovenije na Dunaju. V zacetku leta 2020 je bil kot obicajno poslan t. i. »Annual Return« (letno porocilo na Zanggerjev odbor), v katerem je bilo sporoceno, da v minulem letu ni bilo izvozov blaga s t. i. »Trigger« seznama v države, ki niso države z jedrskim orožjem. Letno plenarno zasedanje NSG, ki bi moralo biti junija v Bruslju v okviru belgijskega predsedovanja tej skupini, je bilo prestavljeno zaradi pandemije (covid-19) na konec »mandata«, predvidoma na junij 2021. Jeseni je NSG vseeno izpeljala del tehnicnih sestankov in porocanje predsedujocega preko virtualnega nacina. Že od 1. maja 2004 se v Sloveniji uporablja Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR), v letu 2010 pa je zacel veljati še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR-A; Ur. l. RS, št. 8/2010). Leta 2010 je vstopila v veljavo tudi Uredba o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 34/2010), ki je bila dopolnjena l. 2012 (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 42/2012)). Že od 27. avgusta 2009 velja uredba EU (Svet EU je sprejel Uredbo št. 428/2009, ki vzpostavlja v Skupnosti nadzor izvoza, transferjev, posredništva in tranzita blaga z dvojno rabo), ki je bila veckrat dopolnjena, nazadnje z delegirano Uredbo komisije (EU) 2020/1749 z dne 7. oktobra 2020 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo). Pred koncem leta 2020 je bila objavljena še Uredba (EU) 2020/2171 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o spremembi Priloge IIa k Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 glede izdaje splošnega izvoznega dovoljenja Unije za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo iz Unije v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. V skladu z omenjenimi predpisi mora izvoznik/dobavitelj za prenos dolocenega blaga znotraj Evropske skupnosti ali za izvoz blaga z dvojno rabo pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarske dejavnosti in tehnologijo (MGRT), ki ga izda na podlagi predhodnega mnenja Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. V komisiji so predstavniki MG, MZZ, MO, MNZ in Policije, Urada za kemikalije (URSK), Financne uprave (carine), Slovenske obvešcevalno-varnostne agencije (SOVA) in URSJV. V skladu s poslovnikom omenjene komisije so seje vecinoma dopisne. V letu 2020 so bile tri redne in 25 dopisnih sej. Vloga URSJV se nanaša predvsem na odobravanje izvoza blaga, ki bi ga bilo mogoce uporabiti pri izdelavi jedrskega orožja oziroma jedrskega blaga z dvojno rabo. V letu 2020 sta bili odobreni tudi obe letni porocili komisije za minuli dve leti. MGRT je pripravil v letu 2020 za obravnavo tudi Odlok o ustanovitvi, sestavi in nacinu dela Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. Viri: [62], [63], [64] 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizicno varovanje objektov in prevozov opravljali v skladu z nacrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ), po predhodnem soglasju URSJV. Za usklajevanje in spremljanje nalog s podrocja fizicnega varovanja deluje Komisija za fizicno varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (v nadaljevanju: Komisija). Komisija podaja mnenja o oceni ogroženosti, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizicnega varovanja, podaja priporocila za izboljšanje ukrepov fizicnega varovanja in predloge pri pripravi predpisov s podrocja fizicnega varovanja. V letu 2020 se je Komisija sestala dvakrat na svoji redni seji, na katerih je obravnavala predloge ocen ogroženosti za jedrske objekte v Republiki Sloveniji za leto 2020, oceno ogroženost za nacrtovano odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO Vrbina) za leto 2020, oceno ogroženosti prevoza jedrske snovi (jedrskega goriva) in oceno ogroženosti za prevoze radioaktivnih snovi v cestnem prometu za leto 2020. Clani komisije so bili tudi obvešceni o predlogu spreminjanja in dopolnitev Pravilnika o fizicnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi ter Odredbe o dolocitvi programa osnovnega strokovnega usposabljanja in programa obdobnega strokovnega izpopolnjevanja varnostnega osebja, ki izvaja fizicno varovanje jedrskih objektov, jedrskih ali radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi. Clani so bili pozvani k podaji sprememb in dopolnitev. Komisija se je seznanila tudi z analizo dogodka med prevozom jedrskih snovi v letu 2019 in sprejela ustrezne ukrepe, ki so bili upoštevani pri naslednjem prevozu jedrskih snovi, ki je bil izveden v novembru 2020. Zaradi epidemiološke situacije je bilo delo komisije oteženo, kljub temu so bila izvedena vsa nujna opravila, pomembna na podrocju fizicnega varovanja. MNZ je izdalo tri odlocbe in sicer odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja prevoza jedrskih snovi in odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja za NEK ter ARAO (NSRAO Vrbina). Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSNZ) je v skladu z Letnim nacrtom dela za leto 2020 nacrtoval in izvedel en redni inšpekcijski nadzor na podrocju fizicnega varovanja jedrskih objektov. Nadzirana je bila Nuklearna elektrarna Krško (v nadaljevanju: NEK d. o. o.). V izvedenem nadzoru je bilo preverjeno izvajanja ukrepov glede presoje skladnosti VNC in pomožnega nadzornega centra. Ugotovljeno je bilo, da NEK d. o. o. izvaja dela pri izgradnji novega VNC v skladu s svojim terminskim planom in v okviru s strani inšpektorja odrejenega roka. Glede na to, da je Sekretariat Sveta za nacionalno varnost na svoji 9. redni seji dne 4. 2. 2020 sprejel sklep št. 2/9, s katerim je IRSNZ in URSJV naložil izvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora glede objave dokumentov na spletni strani Obcine Krško vezanih na NEK d. o. o., je bil izveden izredni inšpekcijski nadzor. Zaradi ugotovljenih manjših pomanjkljivosti predvsem na podrocju varovanja tajnih podatkov, so bili podjetju NEK d. o. o. odrejeni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, ki pa so bili v postavljenem roku v celoti realizirani, inšpekcijski postopek pa je bil ustavljen. Na Generalni policijski upravi (GPU) je bila v letu 2020 izdelana oziroma ažurirana ocena ogroženosti za jedrske objekte in izdelana letna ocena za prevoze radioaktivnih snovi v cestnem prometu. Izdelana je bila tudi ocena ogroženosti prevoza jedrske snovi (jedrskega goriva). V novembru 2020 je bilo opravljeno spremstvo prevoza jedrskega goriva iz Luke Koper v NEK d. o. o. Sodelovanje s službo varovanja NEK d. o. o. je potekalo v skladu z vsemi operativnimi in tehnicnimi znacilnostmi upravljanja, posebnosti pri tem niso bile zaznane. Služba varovanja NEK d. o. o. in policija sta sodelovanja v skladu s protokoli ugotovili, da do ogrožanj v letu 2020 ni prišlo. V letu 2020 Policija ni obravnavala primera ogrožanja jedrskih objektov in dogodkov, ki bi bili neposredno povezani z varnostjo jedrskih objektov. Prav tako ni bilo zasledenih podatkov o kriminalnih združbah oz. posameznikih, ki bi ogrožali varnost jedrskih objektov oz. bi skušali nepooblašceno priti do radioaktivnih snovi. MNZ je v letu 2020 v skladu s 155. cl. ZVISJV-1 izvajal varnostno preverjanje tujih državljanov. Izvedeno je bilo 307 postopkov varnostnih preverjanj tujih državljanov. Pri tem ni bilo zaznanih varnostnih zadržkov za delo na jedrskih objektih oziroma pri prevozih jedrskih snovi. V decembru so se predstavniki MNZ, URSJV in MZZ udeležili virtualnega srecanja pripravljalnega odbora konference clanic podpisnic Spremenjene Konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov (CPPNM-A) v organizaciji MAAE. V oktobru 2020 je bila imenovana projektna skupina URSJV in MNZ za »varnostni faktor« fizicno varovanje v okviru širšega procesa obcasnega varnostnega pregleda (PSR3 – Nuklearne elektrarne Krško). Skupina je bila imenovana za dolocitev obsega in vsebine »varnostnega faktorja« fizicno varovanje, uskladitev omenjenega faktorja s predstavniki Nuklearne elektrarne Krško, pripravo predloga usklajenega faktorja, ki bo šel v prakticno smernico PS 1.01 URSJV (v poglavje 17. Fizicno varovanje) ter pregled dokumentov, ki jih bo pripravila NEK v sklopu PSR3. Sodelovanje med MNZ, Policijo, Upravo za jedrsko varnost, upravljavci jedrskih objektov ter ostalimi organizacijami, s katerimi poteka sodelovanje pri fizicnem varovanju, je bilo v letu 2020, kljub težjim epidemiološkim pogojem, zelo dobro in korektno. 8.6 KIBERNETSKA VARNOST Vse od leta 2012 je URSJV zelo aktivna na podrocju kibernetske varnosti v jedrskem sektorju, tako iz vidika nadzornih organov kot upravljavcev jedrskih objektov. Aktivnosti na tem podrocju potekajo tako v domacem kot mednarodnem okolju in obsegajo pripravo strokovnih in znanstvenih clankov, predavanja (sodelavcem URSJV, na konferencah, na fakultetah, dogodkih ipd.), izvedbo presoj kibernetske varnosti in sodelovanje z domacimi (SI-CERT, SIGOV-CERT, MO, MNZ, Policija, upravljavci jedrskih objektov idr.) ter tujimi organizacijami (ENSRA, WENRA, WINS, ICTP idr.). Še posebej aktivno je sodelovanje z MAAE pri pripravi mednarodnih standardov, IPPAS misijah, konferencah in pripravi ter izvedbi tecajev za vse države clanice, vkljucno s Slovenijo, na podrocju zavedanja kibernetske varnosti, presoj kibernetske varnosti in odziva na kibernetski napade. Leta 2015 je URSJV prav zaradi vse pogostejših kibernetskih napadov na jedrske objekte ustanovila nacionalno Delovno skupino za kibernetsko varnost, kateri tudi predseduje, skupina pa se sestaja vsaj enkrat letno. Glavni cilji delovne skupine so vzdrževati krog zaupanja, izmenjava izkušenj in znanj. V casu delovanje skupine je bilo izvedenih vec nalog, poudarili pa bi lahko: reševanje tehnicnih težav, koordinacijo udeležb na nacionalnih in mednarodnih dogodkih, podajanje priporocil za izboljšanje ukrepov na podrocju kibernetske varnosti in sodelovanje na skupnih vajah za primer kibernetskega napada. V letu 2020 smo na URSJV izdelali vsebino za nov proces št. 10 »Informacijska varnost«. Proces je nastal na podlagi zahtev Zakona o informacijski varnosti in Uredbe o informacijski varnosti v državni upravi. Proces vkljucuje sledece elemente: - Informacijsko varnostno politiko - Sistem upravljanja informacijske varnosti - Zašcitne ukrepe - Sistem odziva na kibernetske napade - Domace in mednarodno sodelovanje - Upravljanje in uporabo IKT sredstev ter storitev Izvajanje novega procesa se je pricelo v zacetku leta 2021 oziroma v casu pisanja tega porocila. Po zelo uspešni izvedbi vaje KiVA2019, smo v letu 2020 priceli z organizacijo druge državne vaje KiVA2021. Pri organizaciji sodelujeta tudi MAAE in Avstrijski inštitut za tehnologije (AIT), saj vsebina vaje ne bo le na podlagi papirnih vhodnih podatkov, temvec tudi na podlagi dejanske IKT opreme, ki se uporablja v jedrskih objektih. V vajo se namerava poleg domacih igralcev vkljuciti še mednarodne opazovalce, saj je bilo ugotovljeno, da tovrstnih vaj, ki bi poleg kibernetske varnosti vkljucevale še jedrsko varnost, varovanje in pripravljenost na izredne dogodke, še nihce izvaja. Izvedba vaje je planirana za jesen 2021. V tem letu smo prav tako izvedli prvi virtualni sestanek Skupine za racunalniško varnost v jedrskih objektih, sodelovali pri pripravi tehnicnih navodil MAAE na podrocju zagotavljanja kibernetske varnosti v dobavni verigi, bili v pomoc romunskem upravnem organu pri pripravi navodil za izvajanje inšpekcij, prenovili eno-tedenski tecaj MAAE za izvajanje presoj kibernetske varnosti v jedrskih objektih, izvedli izobraževanje z vajo za naše zaposlene ter mnogo drugih aktivnosti. 8.7 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI 8.7.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji V zacetku leta 2019 je bila na novo sprejeta Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora. Omenjena uredba je nadgradila in nadomestila Uredbo o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin iz leta 2007. Uredba doloca zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morajo upoštevati pošiljatelj prevzemnik in organizator prevoza pri izvozu, iznosu, uvozu ali vnosu pošiljk odpadnih kovin v Republiko Slovenijo, pri tranzitu pošiljk odpadnih kovin s povišanim sevanjem in pri domacem prometu s pošiljkami odpadnih kovin, zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morajo izvajati upravljalci vecjih poštnih centrov, letališc, pristanišc. Uredba doloca tudi zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morajo izvajati odpadi in predelovalni obrati odpadnih kovin in sicer zbiralci odpadkov, izvajalci obdelave odpadkov, izvajalci obdelave odpadne elektricne in elektronske opreme ter upravljavci centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, ter ukrepe, da se preprecita cezmerna izpostavljenost delavcev in prebivalstva ter kontaminacija okolja zaradi nezadostnega nadzora nad viri sevanja neznanega izvora ter da se prepreci vecja premoženjska škoda ob odpravljanju posledic zaradi kontaminacije nad predpisano mejo. Nova uredba je zacela veljati 2. marca 2019, pri cemer se obveznosti za nove izvajalce zacnejo uporabljati dvanajst mesecev po njeni uveljavitvi, to je 2. marca 2020. V letu 2020 je bilo skupaj 24 pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk, eden vec kot leto prej. Seznam pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk se skupaj z veljavnostjo njihovega pooblastila, vrsto, podrocjem in obsegom izvajanja monitoringa radioaktivnosti, za katero velja pooblastilo, nahaja na spletni strani URSJV. V letu 2020 je bilo po prejetih podatkih iz letnih porocil opravljenih 651.722 posamicnih meritev radioaktivnosti pošiljk in pregled 743.504 ton (predvsem v livarnah) pošiljk sekundarnih kovinskih surovin (odpadnih kovin); kar je vec kot v zadnjih letih. Iz poslanih porocil izvajalcev meritev je razvidno, da je bilo v letu 2020 zaznano povišano sevanje, ki za vec kot 50 % presega hitrost doze naravnega sevanja v naslednjih organizacijah v sedmih primerih, in sicer SIJ Acroni d. o. o. (2 pošiljki), Odpad Pivka d. o. o. (2), DINOS d. d. (2) in Surovina d. o. o. (1). 8.7.2 Aktivnosti v svetu 8.7.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami Na obmocju bivše Jugoslavije je bilo v preteklem desetletju vzpostavljeno neformalno sodelovanje organov, ki so pristojni za sevalno varnost ter carinske zadeve. Rezultat dosedanjega dela je izboljšano komuniciranje in obvešcanje med državami, za kar so vzpostavljene kontaktne tocke v posameznih državah. Informacije o izgubljenih in najdenih virih sevanja (ali detekciji povišanega sevanja) se izmenjujejo po elektronski pošti. MAAE je kot zanimivost to sodelovanje že pred leti ocenila kot pomembno in »vzorcno«, gledano skozi prizmo trenutnega dogajanja po svetu in nujnosti potreb po sodelovanju. Omeniti velja še druge podobne pobude glede detekcije, nedovoljenega prometa ipd., ki obcasno potekajo v razlicnih soorganizacijah (MAAE, veleposlaništev ZDA, Evropska komisija,…). URSJV sodeluje že vec let z osebjem MAAE (Division of Nuclear Security) tudi v okviru šole jedrskega varovanja (Nuclear Security School), ki poteka v Trstu v sosednji Italiji in v luki Koper. Žal je zaradi pandemije covid-19 omenjena šola odpadla (je bila prestavljena na leto 2021, ko bo tudi okrogla 10-letnica tovrstnega prenašanja znanj na slušatelje iz celega sveta). Viri: [65], [66], [67] 8.7.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (ITDB) in problematika nedovoljenega prometa Podatkovna zbirka ITDB vkljucuje med drugim nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi – dogodke, ki so povezani z nedovoljeno pridobitvijo (npr. s krajo), dobavo, posestjo, uporabo, prenosom ali odlaganjem – z ali brez preckanja meje. Zbirka vkljucuje tudi dogodke, ko gre za neuspešne akcije ali preprecena dejanja omenjena zgoraj, izgubo snovi in najdbo nenadzorovanih snovi. ITDB je vsebovala do konca leta 2020 (podatek iz platforme NUSEC, na kateri tece e-baza) skoraj 3800 potrjenih dogodkov, pri cemer je število sporocenih dogodkov na leto okrog 150, lahko tudi vec. Gre za tri vrste dogodkov: - potrjena ali verjetna dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe ali prevar (vkljucno s poskusi); - nedolocena dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi); - potrjena ali verjetna odsotnost dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi). Iz podatkov na podlagi ITDB je moc razbrati, da se nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi nadaljuje, kažejo se »ranljiva mesta« v zvezi z varovanjem, evidencami, zmožnostjo detekcije in v nadzoru, ki ga izvajajo upravni organi. Informacije o dogodkih, sporocenih v ITDB, nakazujejo, da: - obstajajo jedrske in druge radioaktivne snovi, ki niso ustrezno varovane, - ucinkovit nadzor meje pripomore k detekciji nedovoljenega prometa, cetudi ucinkovitost nadzora ni porazdeljena enakomerno na mednarodnih mejnih prehodih, - so se posamezniki in skupine pripravljeni ukvarjati z nedovoljenim prometom s temi snovmi, - številni dogodki v zvezi z nedovoljenim ali neprijavljenim shranjevanjem radioaktivnih snovi nakazujejo, da države nimajo celovitega upravnega nadzora nad tovrstnimi snovmi. Slovenija (URSJV) je februarja 2020 porocala v ITDB o najdbi 3 paketov s 14C na Nacionalnem inštitutu za biologijo (šlo je za »zgodovinske vire«). Do konca leta 2020 je URSJV ovrednotila še nekaj drugih primerov, ki še cakajo na porocanje v ITDB, in sicer: - zavrnjena pošiljka odpadnih kovin iz Italije (premerjena že septembra 2019), ki je bila februarja razložena v Ljubljani (Dinos d. o. o.), pri cemer je ZVD d. o. o. (pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji) februarja 2020 opravil nadzor pri razkladanju; najden je bil predmet v obliki gumba (z 226Ra, ocenjene aktivnosti do 0,5 MBq), ki je bil prepeljan v CSRAO; - podjetje SIJ Acroni d. o. o. (Jesenice) je odkrilo povišano sevanje v vagonu z odpadnimi kovinami, ki so prišle iz Pivke (dobavitelj Odpad Pivka d. o. o.); obvešcena sta bila URSJV in ZVD d. o. o. (pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji), ki je decembra 2020 opravil nadzor pri razkladanju; najden je bil predmet (po vsej verjetnosti stikalo s svetilno barvo, »zgodovinski vir« z 226Ra, ocenjene aktivnosti do 100 kBq), ki bo v skladu s priporocilom prepeljan v CSRAO; - V Naklu (Dinos d. o. o., Center za predelavo Naklo) je bilo izmerjeno povišano sevanje na napolnjenem vagonu z odpadno kovino (100-kratno ozadje na površini), pri cemer sta bila obvešcena URSJV in ZVD d. o. o. (pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji); slednji je konec decembra opravil nadzor pri razkladanju, pri cemer je bil najden 152Eu, na sreco zaprt v kovinski kapsuli (neznanega izvora – dobavitelja) z ocenjeno aktivnostjo do 1 GBq. URSJV je sicer že decembra 2015 prešla na elektronsko porocanje v IAEA ITDB preko varnega spletnega portala NUSEC. URSJV v letu 2020 ni sklicala posebnega sestanka deležnikov glede nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Vseeno pa je decembra 2020 vsem poslala e-dokument s kratkim pregledom, ki je vkljuceval tudi aktualno tematiko tihotapljenja radioaktivnih snovi za potrebe igralništva (igralne karte in drugi namenski predmeti) po svetu. URSJV je bila povabljena na 7. konferenco Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov ("REC2020; Nova zakonodaja-novi investicijski izzivi na podrocju ravnanja z odpadki, oktober 2020), ki je bila izpeljana kot hibridna oziroma spletna konferenca, pri cemer je v aktualnem predavanju podala izhodišca Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora, ter preprecevanje nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Viri: [68], [69], [70], [71] 8.7.2.3 MAAE: portal NUSEC, odbor NSCG, misije IPPAS in nekatere druge aktivnosti NUSEC (Nuclear Security Information Portal) je varen spletni portal MAAE, v uporabi od leta 2010. Nad omenjenim portalom bdi osebje Urada za jedrsko varovanje (prenovljeni Division of Nuclear Security; »NUSEC Team«). Vseh skupaj je sicer trenutno že preko 6300 uporabnikov tega portala v vec kot 170 državah clanicah, vkljucno z nekaj mednarodnimi partnerskimi organizacijami. V Sloveniji je trenutno že 18 dostopov do portala NUSEC. V okviru portala NUSEC se nahaja vec podrocij z omejenim dostopom. Na portalu se nahajajo tudi nekateri osnutki novih priporocil in drugih dokumentov MAAE s tega podrocja. Leta 2012 je bila ustanovljena (in v letih 2015 in 2018 ponovno potrjena) skupina – Odbor za pregledovanje dokumentov (priporocil in drugih) s podrocja varovanja (NSGC - Nuclear Security Guidance Committee). Slovenija je tako kot številne druge clanice MAAE predlagala svoja predstavnika v NSGC. Omenjena skupina se je leta 2020 sestajala v virtualnem okolju zaradi pandemije covid-19). Kljucne naloge NSGC so bile delo in priprave (do objave) razlicnih dokumentov s podrocja jedrskega varovanja (NSS - Nuclear Security Series). Še posebej so bili vzeti pod drobnogled kljucni priporocilni dokumenti (NSS 20 in NSS 13, 14 ter 15). Pomemben je bil tudi vprašalnik, ki ga je pripravila MAAE za clanice glede uporabe razlicnih dokumentov iz serije NSS. URSJV je posredovala sredi junija 2020 svoj strnjen odgovor na MAAE; pred tem je pridobila vhodne podatke tudi od nekaterih drugih slovenskih deležnikov. V zacetku leta 2021 bo šel v potrditev naslednji (4.) sklic predstavnikov držav clanic v tem odboru. MAAE organizira obdobno tudi misije IPPAS (International Physical Protection Advisory Service), ki so eden najbolj prepoznavnih »orodij« za preverjanje ustreznosti pristopov k fizicnemu in jedrskemu varovanju. Slovenija je gostila tovrstni misiji leta 1996 (usklajevala URSJV) in 2010 (usklajevala MNZ, strokovno sodelovanje predstavnikov URSJV). V skladu s sprejeto Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji za obdobje 2013-2023 povabi MNZ v razmiku najvec 10 let mednarodno skupino IPPAS na pregled ukrepov za fizicno varovanje jedrskih objektov in dejavnosti. To je tudi eden od ukrepov v cilju št. 4 omenjene resolucije. V tem trenutku ni natancnejšega nacrta v Sloveniji, kako naprej na tem podrocju, a vrsta držav – cakajoc na misijo – je tudi zaradi neizvajanja misij v leta 2020 (zaradi covid-19) vse daljša, tako da je po optimisticnem scenariju realno leto 2023 za ponovno misijo v Sloveniji. Trenutno vsebujejo misije IPPAS pet modulov (država, ki povabi misijo, odloci, katere module bo sprejela), dotaknejo pa se tudi drugih povezanih podrocij (npr. varovanje in jedrsko knjigovodstvo). Od leta 2018 naprej se slovenski predstavniki niso udeleževali misij IPPAS v tujini. Februarja 2020 je potekala na Dunaju pod pokroviteljstvom MAAE tudi mednarodna konferenca o jedrskem varovanju z delovnim podnaslovom »Prizadevanja za vzdrževanje in nadgradnjo« (Sustaining and Strengthening Efforts). Konference se je udeležila tudi delegacija Republike Slovenije, ki jo je vodila veleposlanica Barbara Žvokelj. MAAE je tokratno konferenco, sestavljeno iz ministrskega segmenta ter znanstvenega in tehnicnega programa, organizirala že tretjic. Mednarodna konferenca je bila namenjena izmenjavi izkušenj pri doseganju ucinkovitega jedrskega varovanja in njegove nadaljnje krepitve, za izboljšanje razumevanja trenutnih pristopov k jedrskemu varovanju po vsem svetu in za prepoznavanje trendov. V svojem nastopu na otvoritvam delu konference je bilo v slovenskem nastopu poudarjeno, da Slovenija ostaja trdno zavezana, da tudi v prihodnje nadgrajuje režim jedrskega varovanja na razlicnih tematskih podrocjih. Na konferenci je bila – kot je to obicajno – sprejeta tudi sklepna ministrska deklaracija o jedrskem varovanju. Tudi ta zaobjame razlicna podpodrocja jedrskega varovanja, poudarja pomembnost mednarodnega sodelovanja, omenja izzive in grožnje, pri cemer je za režim jedrskega varovanja v posamezni državi odgovorna država, upoštevajoc nacionalne in mednarodne predpise oziroma obveznosti. Zakljucki konference bodo vplivali tudi na koncno besedilo prihodnjega nacrta MAAE glede jedrskega varovanja za 4-letno obdobje 2022 – 2025. Slovenska delegacija se je ob robu konference srecala še s predstavniki Paragvaja. Izmenjali so nekatera stališca in pristope k jedrskemu varovanju ter nakazali morebitne sticne tocke za nadaljnje sodelovanje in poglabljanje prenosa dobrih praks. Viri: [72], [73], [74], [75], [76], [77], [78] 8.7.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM Z ratifikacijo Sprememb h Konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (CPPNM), ki je mednarodno priznani in obvezni (od maja 2016 na globalni ravni) pravni akt, se je zacelo novo poglavje tudi na tem podrocju. MAAE organizira na Dunaju obdobne tehnicne sestanke (Technical Meeting of the Representatives of States Parties to the Convention on the Physical Protection of Nuclear Material (CPPNM) and the CPPNM Amendment). Omeniti velja, da je Slovenija pripravila prvo porocilo po clenu 14.1 omenjene konvencije in ga posredovala marca 2018 na MAAE v objavo (portal NUSEC). Neposredno iz sprememb h konvenciji izhaja, da se sklice konferenco držav pogodbenic pet let po zacetku veljavnosti sprememb (torej 2021), da se preverita izvajanje konvencije in njena ustreznost (kar zadeva preambulo, celoten izvedbeni del in priloge z vidika takratnih razmer). URSJV bo nudila vso strokovno podporo MNZ v predvidenem pregledovalnem procesu, skupaj z MZZ. V letu 2020 je organizirala MAAE kratek virtualni dogodek (webinar; konec julija) o konvenciji – z namenom njene nadaljnje promocije in izvajanje. V zacetku decembra je bil izpeljan še kratek sestanek tehnicnih predstavnikov držav clanic omenjene konvencije (virtualno). Decembra 2020 je bil izpeljan še virtualni sestanek Pripravljalnega odbora (Meeting of the Preparatory Committee for the 2021 Conference of the Parties to the A/CPPNM). Glavni tematiki omenjenega sestanka sta bila oblikovanje in usklajevanje dokumenta o postopkih (Rules of Procedures) za konferenco naslednje leto in njen urnik (Agenda). Nadaljnje usklajevanje obeh dokumentov se bo predvidoma nadaljevalo v prvem cetrtletju leta 2021. Tematiko slednjega so spremljali predstavniki MZZ, URSJV in MNZ. Prihajajoca konferenca v letu 2021 bo izpeljana na podlagi clena 16.1 spremenjene konvencije (A/CPPNM). Izvajanje omenjene konvencije se bo nanašalo zlasti na njen »operativni del« pa tudi na anekse – v luci »of the then prevailing situation«. Slednja fraza je ohlapna pahljaca razlicnih podtem, o katerih pa mora biti seveda doseženo soglasje. Konferencna razprava in dovolj širok nabor tem (»robust agenda«) sta ambiciozna cilja za podrocje jedrskega varovanja. To je v zadnjih desetih oziroma 15 letih naredilo korake naprej, tako da je smiselno zastavljanje prihodnjih naporov in ciljev konference vizionarsko in strateško. »Konvergenca« do pregledne konference bo še kako pomembna in Slovenija ter njeni deležniki si bodo prizadevali po svojih moceh, da bodo imeli v naslednjem obdobju bolj aktivno vlogo. Predsedujoci državi konferenci sta že doloceni, to sta Švica in Nigerija. Viri: [79] 8.7.2.5 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN Že leta 2003 je bila sprejeta strategija EU za preprecevanje širjenja orožja za množicno unicevanje (Strategy against the Proliferation of Weapons of Mass Destruction). V naslednjih letih je bilo izdanih še vec dokumentov. Med njimi l. 2008 Nove smernice za delovanje EU (New lines for actions by the European Union in combating the proliferation of weapons of mass destruction and their delivery system). Omenjene smernice so namenjene povecanju ucinkovitosti in pristopa EU k neširjenju, z željo vecje uporabnosti ter usklajevanja znotraj EU. Decembra 2009 je Svet za pravne in notranje zadeve EU (Justice and Home Affairs Council) sprejel obširen dokument in sicer Akcijski nacrt »Council conclusions on strengthening chemical, biological, radiological and nuclear (CBRN) security in the European Union«. Krovni cilj Akcijskega nacrta je zmanjšanje ogroženosti in škode v primeru kemijskih, bioloških, radioloških ali jedrskih dogodkov, kot posledice nesrec, bodisi naravnega bodisi namernega izvora. URSJV je v letih 2008 – 2016 spremljala dogajanje glede tematike, ob koncu omenjenega nacrta je prišlo do upocasnitve ritma s strani Evropske komisije in prizadevanj za pripravo nove platforme, ki bi gradila naprej na doseženemu, obenem pa ne bi bila tako razpršena, kot je bil s svojimi 124 predvidenimi akcijami stari nacrt. Oktobra 2017 je Evropska komisija izdala dokument – komunikcijo (COM(2017) 610 final), »Action Plan to enhance preparedness against chemical, biological, radiological and nuclear security risks«. Opredeljeni akcijski nacrt temelji na štirih stebrih, in sicer: - zmanjšanje dostopnosti do snovi v zvezi s CBRN, - zagotovitev vecje robustnosti pri pripravljenosti in ukrepanju v zvezi z dogodki in CBRN, - gradnja mocnih notranjih in zunanjih povezav v zvezi s CBRN – s kljucnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji EU, - povecanju znanja o tveganjih v zvezi s CBRN. Države EU so vecinoma imenovale nacionalne usklajevalce za dejavnosti CBRN (Slovenija tega še ni storila). Sistem sicer predvideva tudi »podkordinatorje« za podrocja C-, B-, R- in N V letu 2020 je bilo predvsem zaradi pandemije covid-19 dogajanje »preseljeno« v virtualno okolje. Poudarek je bil seveda na tematikah, povezanih z biologijo in biološkimi agensi. Predstavniki iz URSJV se niso aktivneje vkljucevali v delo oziroma sestanke Svetovalne skupine – »Advisory Group« v okviru CBRN. Posebnih sestankov o tematiki »RN« ni bilo. V preteklosti je bil pripravljen tudi (že) okvirni dokument o varovanju radioaktivnih virov, predvsem v medicini. DG HOME je v svoji obdobni publikaciji »CBRN Newsletter« ob koncu leta 2020 objavil tudi clanek v svoji rubriki »Member States’ perspective« - Nuclear security and RN-related part within CBRN«, ki je bil pripravljen na URSJV. Viri: [80], [81], [82], [83], [84], [85] 8.7.2.6 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti GICNT (Global Initiative to Combat Nuclear Terrorism) je nastala v sodelovanju med ZDA in Rusko federacijo (pobuda Bush/Putin – 2006). Pobuda vkljucuje že 89 držav in šest organizacij kot »uradnih opazovalk«. Poziva države, da pospešijo in okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti jedrskemu terorizmu v skladu z nacionalno zakonodajo in z obveznostmi, ki jih imajo v mednarodnih pravnih okvirih, kot so Konvencija ZN o zatiranju dejanj jedrskega terorizma, Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala ter njena dopolnitev iz leta 2005 ter resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 1373(2001) in 1540(2004). Globalna pobuda pomembno prispeva k naporom mednarodne skupnosti za preprecevanje dejanja jedrskega terorizma. Vlada Republike Slovenije je že leta 2007 sprejela izjavo o nacelih GICNT. Slovenija je kot pristopnica h GICNT imenovala kontaktne osebe na MZZ, MNZ in URSJV. URSJV je že leta 2008 pridobila dostop do varnega informacijskega portala, preko katerega pregleduje relevantne objavljene dokumente in porocila. Junija 2019) je bil izpeljan plenarni sestanek GICNT v Buenos Airesu (Argentina), v letu 2020 ga ni bilo; naslednji (12. po vrsti) je predviden leta 2021 v Južni Koreji. Delo GICNT je osredotoceno preko treh delovnih skupin (v originalu: »Nuclear Detection«, »Nuclear Forensics« in »Response and Mitigation«). V letu 2020 je bilo predvsem zaradi pandemije covid-19 dogajanje »preseljeno« v virtualno okolje. Omeniti velja npr. kratke, a koristne predstavitve s podrocja forenzike in detekcije (Best Practices for Forensics Coordination with Law Enforcement; Best Practices of Establishing Nuclear Security Detection Architectures and a Case Study of Nuclear Detection at the Port of Rotterdam). Viri: [86], [87] 9 MEDNARODNO SODELOVANJE 9.1 SODELOVANJE Z EU 9.1.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) V prvi polovici leta 2020 je Svetu EU predsedovala Hrvaška. Skladno s programom dela so bili poudarki dela na obravnavi dokumentov, povezanih z vecletnim financnim okvirjem EU, pripravah na pregledovalna sestanka po Konvenciji o jedrski varnosti in Skupni konvenciji o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Delegati so obravnavali porocila Evropske komisije o implementaciji Direktive o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter Direktive o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Predstavljene so bile ugotovitve t. i. »preveritvene« IRRS misije na Madžarskem in porocilo Evropskega racunskega sodišca o delu Evropske komisije na podrocju izvajanja Euratom pogodbe. ATO v prvem polletju ni obravnaval novih zakonodajnih predlogov. Med predsedovanjem Nemcije v drugi polovici leta se je nadaljevala razprava o še neusklajenih dolocilih predlogov uredb za financiranje razgradnje jedrskih elektrarn in uredbe o evropskem instrumentu za jedrsko varnost za pomoc tretjim državam. Na vec sestankih so potekale razprave o morebitnih odprtih vprašanjih na podrocju jedrske varnosti zaradi izstopa Združenega Kraljestva iz EU. Evropska Komisija je porocala o stanju obstojecih predpisov, ki omogocajo uporabo spremenjene Konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (CPPNM/A), o pripravah na njen pregledovalni sestanek in o trenutnem stanju na podrocju varovanja jedrskega materiala. O svojem delu je porocala tudi Agencija Euratoma za oskrbo z jedrskim gorivom (ESA – Euratom Supply Agency). 9.1.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) Skupina ENSREG (European Nuclear Safety Regulators Group) je neodvisno strokovno telo, ustanovljeno leta 2007 s sklepom Evropske komisije. Sestavljena je iz najvišjih predstavnikov upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnih odpadkov iz vseh držav clanic Evropske unije, v njej pa enakopravno sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije. Vloga ENSREG je pomagati vzpostaviti razmere za stalno izboljševanje in doseganje skupnega soglasja na podrocju jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Na jesenskem rednem letnem sestanku so udeleženci med drugim obravnavali porocilo Evropskega racunskega sodišca o delu in pristojnostih Evropske komisije na podrocju jedrske varnosti. Sodišce je pregledalo zakonodajno-pravni okvir, obveznosti obvešcanja držav clanic med izrednim dogodkom, preverjanje držav clanic pri izvajanju monitoringa radioaktivnosti v okolju ter obvešcanje o novih investicijah. Dokoncno je bila potrjena tema drugega tematskega strokovnega pregleda (TPR – Topical Peer Review), ki bo zašcita jedrskih objektov pred požari. Nadaljevale so se tudi priprave na ENSREG konferenco v letu 2021. Precej pozornosti je bilo namenjene nacrtovani opazovalni misiji v Belorusiji za pregled izvajanja akcijskega nacrta po izvedenih stresnih testih, ki pa je bila zaradi prepovedi potovanj in drugih splošnih omejitev za zajezitev epidemije korona virusa prestavljena. Študija o izvajanju clenov 8a – 8c spremenjene Direktive o jedrski varnosti (direktiva 2014/87/Euratom o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov), ki jo je izvajala organizacija ETSON (European Technical Safety Organisations Network), je v zakljucni fazi. Znotraj ENSREG delujejo posamezne delovne skupine, slovenski predstavniki pa sodelujejo v prvi in v drugi delovni skupini. Prva delovna skupina, ki se ukvarja z jedrsko varnostjo, je ugotovila, da v nekaterih državah še vedno prihaja do zamud pri izvajanju nacionalnih akcijskih nacrtov na podlagi ugotovitev prvega TPR. Druga delovna skupina za razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom se je vecinoma ukvarjala s preucevanjem indikatorjev uspešnosti izvajanja nacionalnih programov ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom (KPI – Key Performance Indicators) in med državami clanicami izvedla posebno študijo, v kateri se sodelovala tudi Slovenija. Tretja delovna skupina za transparentnost delovanja je izdelala politike komuniciranja ENSREG in pripravlja še komunikacijsko strategijo. 9.1.3 Posvetovalni odbori v okviru pogodbe Euratom V okviru pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje vec tehnicnih posvetovalnih odborov. URSJV svoje obveznosti izvršuje v treh takšnih odborih: v odboru po 31. clenu Euratom, odboru po 35. clenu Euratom in odboru po 37. clenu Euratom. Odbor po 31. clenu pripravlja priporocila Evropski komisiji za pravne akte, ki se navezujejo na varstvo pred sevanjem in javno zdravje. V letu 2020 so se delegati seznanili z akcijskim nacrtom projekta SAMIRA (Strategic Agenda for Medical, Industrial and Research Applications of Nuclear and Radiation Technology), znotraj katerega se izvaja evropski program za boj proti raku, s projektom EU Taxonomy za izdelavo enotne klasifikacije trajnostnih gospodarskih dejavnosti in projektom EUCLID (European Study on Clinical Diagnostic Reference Levels for X-ray Medical Imaging), ki preucuje podrocje medicinskega obsevanja. V sklopu rednega sestanka odbora je bil izveden znanstveni seminar o vplivu izpostavljenosti otrok radioaktivnemu sevanju. Slovenska predstavnica je predsedovala delovni skupini za naravne radionuklide, ki se je ukvarjala predvsem s pripravo dokumenta o radionuklidih v gradbenih materialih na podlagi zahtev Direktive o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja (direktiva BSS). Namen dokumenta je predvsem poenotenje evropskih standardov in zahtev na obravnavanem podrocju. Delo odbora po 35. clenu se nanaša na zahteve pogodbe Euratom, da države clanice EU na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju, ki ga ima Evropska komisija (EK) pravico verificirati, in sicer, ali je tak sistem vzpostavljen in ali je usklajen s postavljenimi zahtevami (35. clen) ter da o rezultatih redno porocajo Evropski komisiji (36. clen). V letu 2020 ni bilo sestankov tega odbora. Odbor po 37. clenu pregleduje podatke o vsakem nacrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki jih morajo države clanice poslati Evropski komisiji, preden ta nacrt dobi dovoljenje, da tako Komisija lahko ugotovi prihodnje ucinke takšnega nacrta na okolje v drugi državi clanici. Odbor se sestaja v glavnem dopisno, kadar je potrebno, da Evropska komisija poda mnenje o vecjih rekonstrukcijah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. V letu 2020 ni bilo sestankov odbora po tem clenu. 9.1.4 Posvetovalni odbor INSC Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) je svetovalno telo, ki svetuje Komisiji glede programa in uresnicevanja pomoci na podrocju jedrske in sevalne varnosti tretjim državam. Posvetovalni odbor INSC je bil ustanovljen leta 2007 in je deloval celotno obdobje prejšnje financne perspektive. V letu 2013 je bil za obdobje 2014-2020 INSC ponovno vzpostavljen z uredbo Sveta (Euratom) 237/2014 z dne 13. decembra 2013. Posvetovalni odbor INSC predpisuje tudi prej omenjena uredba Euratoma, odbor pa je ustanovljen in deluje skladno z dolocili uredbe (EU) št. 182/2011 kot t. i. komitološki odbor. Pisni postopek za odobritev letnega akcijskega nacrta za 2020 (Annual Action Programme 2020 for Nuclear Safety Cooperation) je bil sprožen v juniju. Po zakljucenem pisnem postopku, kjer se je vzdržala samo Litva, je bil sprejet akcijski nacrt, ki obsega štiri podrocja: - jedrsko varnost (9 mio €, 29%), - ravnanje z radioaktivnimi odpadki (13,5 mio €, 43%), - varovanje jedrskih snovi (5 mio €, 16%), - podporni ukrepi(3,9 mio €, 12,4%). Znotraj podrocja jedrske varnosti gre za promoviranje jedrske varnostne kulture v državah sosešcine (Armeniji in Belorusiji) in Zahodnem Balkanu ter izvajanje usposabljanja in mentorstva (training and tutoring), ki obsega vse države, ki jih zanima jedrska energija. V Armeniji in Belorusiji gre za pomoc upravnemu organu za jedrsko varnost. Pri Armeniji bodo skušali zagotoviti usklajevanje armenske zakonodaje z direktivami EU in referencnimi ravnmi, ki jih je postavilo Združenje zahodnoevropskih jedrskih regulatorjev (WENRA). Okrepili bodo zmogljivosti upravnega organa (ANRA – Armenian Nuclear Regulatory Authority) in njegove tehnicne podporne organizacije (NRSC – Nuclear and Radiation Safety Center). V Belorusiji bo poudarek na postopku izdaje dovoljenj za jedrsko elektrarno Ostrovets in nadaljnjemu izvajanju akcij, ki izhajajo iz stresnih testov. Predlog vkljucuje tudi namestitev sistema za odlocanje ob izrednih dogodkih (decision support system). Pri zahodnem Balkanu bodo nadaljevali s krepitvijo pripravljenosti na izredne dogodke in se nanje odzivati z vzpostavitvijo integrirane regionalne mreže za spremljanje sevanja, t. i. mreže zgodnjega opozarjanja (MZO). MZO bo upravnim organom zahodnega Balkana omogocil vecjo informiranost in bolj skladne odlocitve o obvladovanju izrednih dogodkov. Namen usposabljanja in mentorstva je zagotoviti usposabljanje strokovnjakov upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij. S tem se podpira nacionalne upravne organe pri njihovih prizadevanjih, da postanejo samozadostni glede svojih nalog in odgovornosti glede upravljanja in tehnicnih sredstev. Na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki je predvidena podpora Moldaviji in Ukrajini. Podpora Moldaviji je osredotocena na izvajanje nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki je bila pripravljena s podporo EU in švedskega upravnega organa (SSM – Swedish Radiation Safety Authority). Cilj ukrepa je prispevati k izboljšanju ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Moldaviji s povecanjem zmogljivosti upravljavca odpadkov in podpirati izvajanje nacionalnih strategij ravnanja z odpadki. V Ukrajini nameravajo pomagati kemijski tovarni Prydniprovskiy, kjer je cilj dokoncati nujne ukrepe, ki se izvajajo za podporo sevalni varnosti in varnosti radiološko onesnaženih snovi, ki se nahajajo na lokaciji. Na lokaciji Cernobil nameravajo izdelati priporocila v zvezi z možnimi tehnološkimi rešitvami za prihodnje upravljanje objekta Pidlisnyi in tamkajšnjih radioaktivnih odpadkov, ki izvirajo iz cernobilske nesrece, kar bo privedlo do trajnega prenosa znanja v zvezi z dolgorocnim ravnanjem z obstojecimi radioaktivnimi odpadki. Pri varovanju jedrskih snovi bo pomoc namenjena Iranu. Ukrep bo podpiral vzpostavitev ucinkovitega in ucinkovitega sistema varovanja jedrskih snovi v Iranu z dobavo posebne tehnicne in znanstvene opreme za merjenje, kategorizacijo in karakterizacijo jedrskih materialov v skladu z najboljšimi mednarodnimi standardi, da se omogoci pravilno knjigovodstvo jedrskih snovi v Iranu, pa tudi zagotoviti varstvo inšpektorjev pred sevanjem. Ta dobava opreme je potrebna za Center za jedrsko varnost (NSC – Nuclear Safety Center) in bo dopolnjevala prejšnje projekte INSC (Instrument for Nuclear Safety Cooperation), katerih namen je bil razviti popolnoma delujoc NSC v Iranu. Glede podpornih ukrepov gre za programe in študije, t. j. pripravo projektov in splošnih študij, ki lahko privedejo do pomoci EU, podporo izvajanju projektov ali programov (odbori, skupine strokovnjakov itd.) in vrednotenje njihovih rezultatov ter misije, ki jih je treba izvesti, vkljucno z delavnicami in seminarji ter potrebna komunikacija. 9.1.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom – Cepitev Z zacetkom raziskovalnega programa Obzorje 2020, t. j od leta 2014, je bil ustanovljen komitološki odbor Euratom, ki mu predseduje EK. Clani sestavljajo dve konfiguraciji, in sicer »cepitev« in »zlitje«. Marca je bil podan predlog za dopolnilo Euratomovega delovnega programa 2019-2020 (Euratom Work Programme) z novo akcijo s podrocja ravnanja in zašcite patentov in drugih intelektualnih pravic, kar je pomembno za krepitev prenosa tehnologij. Denar bo namenjen skupnim raziskovalnim središcem za zašcito in vzdrževanje Euratomovih patentov. Aprila je EK izdelala osnutek seznama prve serije (batch) uspešnih prosilcev za Euratomov razpis 2019-2020, v katerem je bilo osemnajst projektov. Ker so bili roki za precej za podelitev sredstev precej kratki, je EK že ob koncu tega meseca poslala osnutek seznama v odobritev. Že maja je sledil drugi osnutek seznama uspešnih prosilcev s trinajstimi projekti, oktobra pa še tretji seznam, na katerem je bil zgolj en projekt, in sicer s podrocja naprednih sistemov, hlajenih s tekoco kovino (PASCAL). V decembru je EK zacela s pripravo Euratomovega delovnega programa za obdobje 2021-2022 in je tudi razposlala clanom programskega odbora tudi osnutek le-tega, in ki je bil namenjen obravnavi na sestanku programskega odbora v januarju 2021. Delovni program za podrocje »cepitev (fisija)« obsega naslednja podrocja: - Jedrsko varnost, ki se nanaša na varnost reaktorskih sistemov in gorivnih ciklov, ki se uporabljajo v Skupnosti vkljucno z ohranitvijo širokega strokovnega znanja o jedrski varnosti v Skupnosti. Obsega pa tudi vrste reaktorjev in njihovi celotni gorivni cikli vkljucno z locevanjem in transmutacijo, ki se bodo lahko uporabljali v prihodnosti. - Varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, kjer bo v ospredju ravnanje in zlasti dejavnosti pred odlaganjem in odlaganje srednje- in visoko- radioaktivnih ter dolgoživih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Prav tako je tu odlaganje radioaktivnih odpadkov iz drugih tokov odpadkov in procesov, za katere je industrijsko dodelani procesi obdelave odpadkov trenutno ne obstajajo ali bi jih bilo mogoce izboljšati. Gre tudi za zmanjšanje kolicine radioaktivnih odpadkov in zmanjšanje radiotoksicnosti teh odpadkov ter upravljanje in prenos znanja in kompetenc med generacijami in med programi držav clanic na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. - Razgradnja obsega raziskave za razvoj in vrednotenje tehnologij za razgradnjo in okolijsko sanacijo jedrskih objektov ter podporo za izmenjavo najboljših praks in znanja o razgradnji. - Uporaba jedrske znanosti in ionizirajocega sevanja, varstvo pred sevanjem, pripravljenost na izredne dogodke je skupina podrocij, kjer gre za uporabo jedrske znanosti in tehnologij ionizirajocega sevanja na medicinskem, industrijskem in drugih raziskovalnih podrocjih. Preucevali bodo ucinke in tveganja pri nizkih dozah sevanja zaradi industrijske, medicinske ali okoljske izpostavljenosti, Tu so pripravljenost na izredne dogodke s sevanjem in raziskave radioekologije. Pomembna je varna in zanesljiva dobava in uporaba radioizotopov. Gre tudi za izboljšave modelov za simulacijo porazdelitve radioaktivnosti v okolju (dispersion and transport models) in podporo za izmenjavo podatkov, za opozorilne sisteme (mreže zgodnjega obvešcanja) in sodelovanje pri merilnih metodah za merjenje radioaktivnosti. Decembra je bil tudi dosežen politicni dogovor o besedilu Euratomovega programa raziskav in usposabljanja za obdobje 2021–2025, ki bo izdan v obliki uredbe (Regulation), ki obsega naslednja podrocja: - fuzijske raziskave in razvoj (t. i. posredni ukrepi); - jedrske cepitev (fisijo) in varstvo pred sevanjem (t. i. posredni ukrepi); - delo skupnih raziskovalnih središc (JTC – Joint Research Centers) - t. i. neposredni ukrepi. Program nadaljuje kljucne raziskovalne dejavnosti sedanjega programa (jedrska varnost, fizicno varovanje (security), varstvo pred sevanji, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in fuzijska energija), razširil bo raziskave ne-energetskih uporab ionizirajocega sevanja in izboljšal podrocja izobraževanja, usposabljanje in dostop do raziskovalne infrastrukture. Poleg tega bo podpiral mobilnost raziskovalcev na jedrskem podrocju v okviru ukrepov Marie Sklodowska-Curie (MSCA) v programu Obzorje Evropa. Program Euratom uporablja iste instrumente in pravila za sodelovanje kot Obzorje Evropa. 9.1.6 Sodelovanje v projektih EU Projekt »Usposabljanje in mentorstvo za strokovnjake jedrskih upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij za razvoj in krepitev njihovih tehnicnih kompetenc« izvaja URSJV skupaj s konzorcijem, ki ga vodi italijansko podjetje ITER. URSJV sodeluje predvsem z zagotavljanjem mentorstva (tutoring) za osebje upravnih organov za jedrsko in/ali sevalno varnost iz partnerskih držav, obcasno pa se vkljucuje v pripravo tecajev in delavnic, ki jih organizirajo clani konzorcija. V letu 2020 je potekal tecaj »Requirements and Safety Evaluation NPP SAR«. V letu 2020 pa se je tudi koncalo delo na tem projektu. Od leta 2017 URSJV sodeluje pri projektu Evropske komisije »INSC – Krepitev strokovnosti iranskega upravnega organa za jedrsko varnost in podpora izvedbi stresnih testov za JE Bušer«. Cilj tega projekta je pomagati iranskemu upravnemu organu za jedrsko in sevalno varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev, posodobil upravno infrastrukturo ter delovanje upravnega organa cim bolj približal praksi podobnih upravnih organov držav z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju jedrske varnosti. URSJV sodeluje v konzorciju, ki ga sestavljajo upravni organi za jedrsko varnost iz Ceške, Slovaške in Madžarske ter avstrijsko podjetje ENCO. Vecino pogodbenih obveznost je URSJV opravila v letih 2017 in 2018. V letu 2020 URSJV ni opravila nobenih nalog na tem projektu. Konzorcij, ki sodeluje v t. i. prvem iranskem projektu, ki je opisan zgoraj, izvaja še drugi iranski projekt z naslovom »INSC – Podpora iranskemu upravnemu organu INRA«. Pri drugem projektu je konzorcij okrepljen še z nemškim podjetjem TÜV Nord. URSJV je zadolžen za nadaljnji razvoj sistema vodenja iranskega upravnega organa, ki je namenjen tudi centru za jedrsko varnost, za katerega je URSJV izdelala študijo izvedljivosti v okviru prvega projekta pomoci Iranu. Poleg tega je URSJV dejavna pri pripravljenosti in ukrepanju ob izrednem dogodku, kjer je URSJV v letu 2020 opravila pregled osnutka navodila za pregled nacrta ob izrednem dogodku v jedrski elektrarni in pripravila osnutek dokumenta o izvedbi vaj za primer izrednega dogodka Politicna situacija v Iranu in pandemija covid-19 sta znatno upocasnili izvajanje projekta, saj v tem letu ni bilo organizirane nobene delavnice ali tecaja in tudi vsa potovanja v in iz Irana so bila od marca onemogocena. V letu 2019 se je zacel projekt »INSC – Podpora ganskemu upravnemu organu za jedrsko varnost«, pri katerem URSJV sodeluje z madžarskim in slovaškim upravnim organom ter podjetjem ENCO. Cilj tega projekta je pomagati ganskemu upravnemu organu za jedrsko varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev in dosegel cim vecjo stopnjo neodvisnosti. V letu 2020 je URSJV zacel z izvajanjem nalog na podrocju izdelave strategije in sistema vodenja upravnega organa. Pri podrocju »strategija« je izdelal in analiziral vprašalnik za oceno stanja, izdelal primerjalno analizo treh strategij tujih upravnih organov in organiziral virtualno delavnico na temo priprave strategije upravnega organa. V zvezi s sistemom vodenja je URSJV izdelal in analiziral vprašalnik za oceno stanja na tem podrocju. Ob koncu leta 2019 je Evropska komisija objavila, da je bil URSJV skupaj s konzorcijskimi partnerji izbran za izvajanje projekta »INSC – Podpora upravnemu organu Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost«. Cilj tega projekta je pomagati upravnemu organu Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost pri izvedbi naloge izdaje dovoljenja za obratovanje skladišca za radioaktivne odpadke, obenem pa okrepiti zmogljivosti države na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. V letu 2020 je URSJV opravil pregled zakonodaje s podrocja ravnanja z radioaktivnimi odpadki in sodeloval pri izvedbi virtualne delavnice, kjer so bili predstavljeni rezultati pregleda zakonodaje. V letu 2020 je bil URSJV skupaj s konzorcijem, ki ga sestavljajo še slovaški in madžarski upravni organ ter podjetje ENCO, uspešen pri pridobitvi še tretjega iranskega projekta z naslovom »INSC – Krepitev sposobnosti iranskega upravnega organa za jedrsko varnost (INRA) za ucinkovito varnostno kulturo in izvajanje najstrožjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanji«. Cilj tega projekta je, da INRA doseže ucinkovito stopnjo jedrske varnostne kulture in pri tem uporablja sodobne mednarodne standarde jedrske varnosti in varstva pred sevanji. URSJV bo sodelovala pri pregledu izpolnjevanja akcijskega nacrta po stresnih testih, pri vzpostavljanju sistema vodenja Centra za jedrsko varnost in pri dolocanju specifikacij za opremo, ki se uporablja pri ukrepanju ob izrednem dogodku. V letu 2020 je bil junija organiziran zacetni (kick-off) sestanek projekta, medtem ko drugih dejavnosti ni bilo. 9.2 SODELOVANJE Z MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO 9.2.1 Uvod MAAE je specializirana mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1957 s sklepom Generalne skupšcine Organizacije združenih narodov. Naloge, kot jih definira statut MAAE, so razširiti in povecati prispevek jedrske energije k miru, zdravju in napredku v celotnem svetu, predvsem pa tudi pospešiti raziskave in razvoj na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije in izmenjava znanstvenih in tehnicnih informacij, vzpostavitev in vzdrževanje sistema nadzora nad jedrskimi materiali ter pripraviti in sprejeti zdravstvene in varnostne standarde v zvezi z uporabo jedrske energije. Republika Slovenija je bila sprejeta v clanstvo MAAE leta 1992. Od septembra 2020 je v MAAE vkljucenih 172 držav clanic. 9.2.2 Generalna konferenca in Svet guvernerjev MAAE 9.2.2.1 Generalna konferenca Od 21. do 25. septembra je bila na Dunaju organizirana 64. generalna konferenca MAAE, ki se sestaja enkrat letno in predstavlja najvišjo obliko odlocanja v tej mednarodni organizaciji. Zaradi pandemije covid-19 je prvic potekala v hibridni obliki. Fizicno sta se generalne konference lahko udeležila le po dva predstavnika veleposlaništev držav clanic, drugi clani delegacij pa so konferenco spremljali po spletu. Na zasedanje se je kljub vsemu prijavilo vec kot 500 delegatov iz 141 držav clanic ter mednarodnih in nevladnih organizacij. Za predsednika konference je bil soglasno izvoljen veleposlanik Maroka Azzedine Farhane. Generalni direktor MAAE Rafael M. Grossi je ob svojem prvem nastopu na generalni konferenci poudaril polno delovanje Agencije v casu pandemije covid-19. MAAE je z dobavo opreme za testiranje na prisotnost koronavirusa pomagala vec kot 120 državam clanicam. V govoru je izpostavil pomen bodocega medregionalnega projekta ZODIAC, ki bo okrepil globalne zmogljivosti za zaznavanje bolezni, ki se lahko prenašajo z živali na ljudi (t.i. zoonotske bolezni). MAAE na ta nacin sodeluje pri reševanju globalnih izzivov, kot sta svetovno zdravje in podnebne spremembe. V nadaljevanju je izpostavil, da ‘dekarbonizirana’ družba brez jedrske energije ni dosegljiva. Agencija pomaga državam, ki stopajo na pot jedrsko energije, tako kot npr. v zalivskih državah. Obenem tudi pomaga pri prenosu jedrskih tehnologij, ki prispevajo k boljšemu zdravju, cistejši vodi in varnejši preskrbi s hrano v tistih državah, ki takšnih tehnologij še nimajo. Med plenarnim delom zasedanja so predstavniki držav clanic nastopili s svojimi izjavami. Vecina izjav držav clanic je bila posnetih vnaprej. Prvi je nastopil švedski premier, ki je med globalnimi izzivi naštel pandemijo, podnebno krizo in proliferacijsko krizo. Poudaril je, da je MAAE dober primer delujocega multilateralizma, ki podpira na pravilih temeljeco mednarodno ureditev. Slovensko izjavo je predstavil minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, ki se je v imenu Slovenije Agenciji zahvalil za dobavo dveh kompletov za testiranje na prisotnost koronavirusa. Prav tako se je zahvalil ZDA kot enemu najvecjih donatorjev za to opremo. Izpostavil je uspešno nadaljevanje dela Agencije med pandemijo in poudaril potrebo po ohranitvi skupnega celovitega akcijskega nacrta (JCPOA – Joint Comprehensive Plan of Action). Pri tem je Iran pozval k polnemu spoštovanju sporazuma. K spoštovanju svojih obveznosti in k denuklearizaciji je pozval tudi Demokraticno ljudsko republiko Korejo (DLR Korejo). Na koncu je poudaril vlogo MAAE pri izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons) in izrazil visoka pricakovanja pri razpletu pregledne konference (NPT) v letu 2021. Prispevek Slovenije v sklad za pomoc in tehnicno sodelovanje MAAE je 0,073 odstotka. Naša država se je zavezala, da bo za leto 2021 vanj prispevala celoten delež, ki znaša 65.377 evrov. Na generalni konferenci je bilo sprejetih 16 resolucij. Ob robu zasedanja generalne konference so potekali še nekateri drugi stranski dogodki, ki pa so bili glede na svetovno zdravstveno situacijo okrnjeni. Vsa dvostranska srecanja in sestanek kvadrilaterale so zaradi pandemije odpadli. Znanstveni forum, ki tradicionalna poteka vzporedno z generalno konferenco, je potekal v štirih sekcijah pod geslom: jedrska energija in prehod k cisti energiji. Predavanja so obsegala spekter od novih inovativnih sistemov pridobivanja jedrske elektrike do inovacij in napredka v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Vsi prispevki bi lahko bili združeni pod skupen naslov »Brez jedrske energije ne bodo doseženi cilji zmanjšanja izpustov CO2«, s cimer se mnogi zagovorniki obnovljivih virov ne strinjajo, saj menijo, da bo kmalu rešen temeljni problem skladišcenja elektricne energije. Srecanje visokih predstavnikov jedrskih regulatorjev je obravnaval izzive za upravnih organe in dobre prakse na podrocju jedrske in sevalne varnosti, varnosti prevoza radioaktivnih snovi in varnosti radioaktivnih odpadkov ter jedrskega varovanja. Na sestanku tehnicnega sodelovanja evropske regije (TCEU – Technical Cooperation Programme) se je predstavila nova direktorica Eve-Külli Kala. Obravnavano je bilo porocilo o delu TCEU med pandemijo. Agencija uspešno izvaja najvecji projekt, ki je izobraževanje za uporabo in dobava testnih kompletov za covid-19, za katere je zaprosilo vec kot 120 držav clanic, od tega 23 iz TCEU . V Sloveniji sta bila prejemnika te pomoci oziroma diagnosticnih kompletov, ki z jedrsko-izpeljanimi tehnikami (verižna reakcija polimeraze v realnem casu, kjer so oznacevalce, ki so bili prvotno radioizotopi, nadomestili s fluorescencnimi barvili) omogocajo hitro testiranje pri bolnikih s sumom na okužbo s koronavirusom, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V regiji v novem ciklu tehnicne pomoci in sodelovanja, ki se je zacel januarja 2020, poteka 78 novih nacionalnih projektov in 15 novih regionalnih projektov, ki sledijo smernicam, kot so zapisane v strategiji in regionalnem profilu regije. Spomladi 2020 so se tudi zacele priprave na prihodnji dvoletni cikel s pricetkom leta 2022. Dogodek mednarodne skupine strokovnjakov za jedrsko varnost (INSAG – International Nuclear Safety Group) je bil namenjen vplivu pandemije na obratovanje jedrskih elektrarn in na delovanje upravnih organov. Agencija je predstavila svoje aktivnosti, ki so neposredno povezane z odkrivanjem koronavirusa in pandemijo, aktivnosti v zvezi z varovanjem jedrskega materiala med pandemijo in aktivnosti povezane z jedrsko varnostjo. 9.2.2.2 Svet guvernerjev MAAE Leta 2020 se je svet guvernerjev sestal na svojih rednih zasedanjih marca, junija, septembra in novembra. Maja je zasedal v sestavi programskega in proracunskega odbora in novembra v sestavi odbora za tehnicno pomoc in sodelovanje. Na marcevskem zasedanju je dnevni red srecanja vkljuceval morebitne nove prijave za clanstvo v Agenciji, okrepitev aktivnosti Agencije na podrocju jedrske varnosti, varstva pred sevanji, varnosti transporta ter ravnanja z jedrskimi odpadki. Predstavljen je bil pregled jedrske varnosti za leto 2020; seznanili so se s porocilom generalnega direktorja o verifikaciji in monitoringu izvajanja jedrskih zavez Irana iz JCPOA; in tudi z jedrsko verifikacijo v DLR Koreji in Siriji. Predstavljeno je bilo tudi porocilo o jedrski tehnologiji za leto 2020. Maja je potekalo zasedanje programskega in proracunskega odbora. Na zasedanju odbora sta najprej imela govor generalni direktor Agencije ter namestnik generalnega direktorja o odzivu Agencije na izbruh covid-19 in o njenem delu in organiziranosti med pandemijo. Nato so predstavili financno porocilo MAAE za leto 2019 in porocilo zunanjega revizorja. Predstavljeno je bilo porocilo o notranjih revizijskih dejavnostih za leto 2019 in porocilo o evalvaciji programov za leto 2019, ter osnutek programa in proracuna za leto 2021. Junija je po spletu potekalo redno junijsko zasedanje sveta guvernerjev MAAE. Obravnavali so letno porocilo MAAE za 2019, porocilo MAAE o tehnicnem sodelovanju za 2019, porocilo odbora za program in proracun, verifikacijo in monitoring izvajanja jedrskih zavez Irana iz JCPOA, porocilo o nadzornih ukrepih za 2019, ki vkljucuje DLR Korejo in Sirijo in sporazum o nadzornih ukrepih z Iranom, imenovanje clanov sveta guvernerjev MAAE za obdobje 2020 - 2021, osnutek dnevnega reda 64. zasedanja generalne konference MAAE in zastopanost ostalih organizacij na 64. zasedanju generalne konference MAAE, pandemijo covid-19 ter razno. Na zacetku je nastopil generalni direktor Rafael M. Grossi, ki je predstavil in izpostavil zadnje aktivnosti Agencije na njenih kljucnih podrocjih. Kljub težavnim razmeram zaradi pandemije covid-19 je Agencija zagotovila nemoteno izvajanje nadzornih ukrepov ter se odzvala na prošnje številnih držav za pomoc pri njihovem soocanju s covid-19. S pomocjo MAAE in drugih donatorjev je do tedaj skoraj 90 držav prejelo opremo za testiranje na prisotnost koronavirusa. Generalni direktor je pozval k zagotoviti dodatnih financnih sredstev za pokritje vseh narašcajocih potreb. Svet guvernerjev je obvestil o pobudi za novi medregionalni projekt ZODIAC glede ustanovitve globalne mreže nacionalnih diagnosticnih laboratorijev za izvajanje koordiniranega nadzora, spremljanja in zgodnjega odkrivanja izbruhov, ki se lahko prenašajo z živali na ljudi (t.i. zoonotskih boleznih). 5. junija 2020 je v Seibersdorfu potekala otvoritev novega laboratorija Yukiya Amano. Generalni direktor je glede izvajanja nadzornih ukrepih Irana izrazil resno zaskrbljenost. Agencija ni zasledila sprememb pri iranskem izvajanju jedrskih zavez iz JCPOA in sodelovanju z Agencijo, saj je Iran v zacetku leta 2020 najavil, da se odpoveduje spoštovanju vseh svojih operativnih omejitev, kot izhajajo iz sporazuma. Iranska stran v vec kot štirih mesecih Agenciji ni omogocila dostopa do dveh lokacij ter ji v vec kot letu dni ni posredovala zahtevanih odgovorov na njena vprašanja. Glede sodelovanja med Agencijo in DLR Korejo ter Sirijo je povedal, da Agencija ni zasledila bistvenih sprememb. Pri porocilu o notranjih revizijskih aktivnostih je menil, da gre za podrocje, v zvezi s katerim bi bilo potrebno razmisliti o nacinih za javno objavo ugotovitev v skladu s prakso, ki že obstaja znotraj sistema OZN. Glede zagotavljanja enake zastopanosti žensk in moških med zaposlenimi v profesionalnih in višjih kategorijah do leta 2025 je obvestil, da so sprejeli posebne ukrepe za uresnicitev omenjenega cilja. Izrazil je zadovoljstvo v zvezi z odzivom držav na vzpostavitev štipendijskega programa Marie Sklodowska-Curie, namenjenega spodbudi ženskam k študiju jedrskih tematik in nadaljevanju kariere na tem podrocju. Septembrsko zasedanje sveta guvernerjev MAAE je potekalo med 14. in 17. septembrom 2020 in je bilo ponovno zaznamovano z razpravo o Iranu v okviru dveh tock dnevnega reda: o izvajanju jedrskih zavez iz JCPOA in o izvajanju celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih. V zvezi z JCPOA je zlasti izstopala razprava o znatnem dvigu zalog obogatenega urana v zadnjem cetrtletju 2020. Razprava o izvajanju celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih v zvezi z dostopom Agencije do dveh lokacij v Iranu se je v primerjavi z junijskim zasedanjem umirila. Svet je obravnaval tudi prošnjo Gvineje za clanstvo v Agenciji; pobudo za medregionalni projekt ZODIAC; porocilo o izvajanju programa Agencije za leti 2018 - 2019; jedrsko in sevalno varnost; jedrsko varovanje; krepitev aktivnosti Agencije povezanih z jedrsko znanostjo, tehnologijo in aplikacijami; verifikacijske aktivnosti v DLR Koreji in Siriji; in izvajanju nadzornih ukrepov na Bližnjem vzhodu. Pod tocko razno je potekala razprava o obmocju brez orožja za množicno unicevanje na Bližnjem vzhodu in o izraelskih jedrskih zmogljivostih, o Pogodbi o prepovedi širjenja jedrskega orožja (NPT) ter pomoci Agencije in držav clanic Libanonu po eksploziji v bejrutskem pristanišcu in enakosti spolov na jedrskem podrocju. 23. 11. 2020 je potekalo zasedanje sveta guvernerjev MAAE v novi sestavi. Gre za srecanje, ki vedno poteka takoj po zakljucku zasedanja generalne konference. Na srecanju so kot nove clanica sodelovale Argentina, Avstrija, Egipt, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Peru, Poljska, Senegal, Švica, Združeni arabski emirati. Dnevni red zasedanja je vkljuceval izvolitev predsedujocega in podpredsedujocih svetu guvernerjev, verifikacijo poverilnic za guvernerje, zadeve povezane s 64. zasedanjem generalne konference MAAE, seznam prihodnjih zasedanj sveta guvernerjev in njegovih podteles. 16. in 17. novembra je bilo zasedanje odbora za tehnicno pomoc in sodelovanje, ki je bilo namenjeno obravnavi predloga programa tehnicnega sodelovanja za 2021 ter porocila pisarne za interni nadzor o evalvaciji aktivnosti tehnicnega sodelovanja v 2020. Med razpravo so bila izmenjana stališca o tem, da lahko Agencija pri tehnicni pomoci in sodelovanju z Iranom, sredstva namenja le za humanitarne namene (kmetijstvo, zdravstvo, ipd.). Za naslednjih pet let naj bi bilo po najavah dovolj financnih sredstev znotraj pobude za miroljubno uporabo jedrskih tehnologij (PUI – Peaceful Uses Initiative). Odbor je na zasedanju tudi potrdil projekt ZODIAC. 18. in 19. novembra 2020 pa je potekalo novembrsko zasedanje sveta guvernerjev. Uvodni govor je imel generalni direktor Rafael M. Grossi, ki je napovedal nadaljevanje inšpekcijskih aktivnosti Agencije, ne glede na razmere, ki jih povzroca epidemija. MAAE je v zvezi s covid-19 dostavila opremo za diagnosticiranjem prisotnosti koronavirusa 126 državam med katerimi je bila tudi Slovenija. Porocal je o verifikacijskih aktivnostih v Iranu, DLR Koreji in Siriji. Povsod je bilo stanje nespremenjeno. Glede prihodnjih aktivnosti Agencije je naznanil nadaljevanje obnove laboratorijev v Seibersdorfu (ReNuAL – Renovation of the Nuclear Applications Laboratories), zacetek izplacevanja sredstev štipendistkam programa Marie Sklodowska-Curie in organizacijo prve mednarodne konference o jedrskem pravu. Svet guvernerjev je tudi potrdil program tehnicnega sodelovanja Agencije za leto 2021. 9.2.3 Programi MAAE MAAE je za pomoc državam clanicam razvila programe varnosti na podrocjih upravnega nadzora, varnosti pri obratovanju in pri nacrtovanju ter varnostnih dosežkih in vrednotenju varnosti. Na zahtevo držav clanic so na MAAE na razpolago varnostni servisi, ki ocenijo skladnost prakse v državi z varnostnimi standardi MAAE. Pokrivajo vsa podrocja standardov: upravna organiziranost, raziskovalni reaktorji, obratovanje, nacrtovanje in lokacija jedrskih elektrarn, sevalna varnost, varnostna kultura, varnost med transportom ter varnost radioaktivnih odpadkov: - Celostna ocena varnosti raziskovalnih reaktorjev (INSARR – Integrated Safety Assessment of Research Reactors) je v pomoc državam clanicam pri zagotavljanju in izboljševanju varnosti delujocih raziskovalnih reaktorjev. - Skupina za pregled ocene varnostne kulture (SCART - Safety Culture Assessment Review Team) identificira stanje in možnosti za izboljšave varnostne kulture. - Program za krepitev varnostne kulture (SCEP – Safety Culture Enhancement Programme) pomaga državam clanicam pri dvigu varnostne kulture v jedrskih objektih. - Skupina za oceno obratovalne varnosti (OSART) je v pomoc državam clanicam pri dvigu obratovalne varnosti v jedrskih elektrarnah. Obenem pospešuje stalen razvoj obratovalne varnosti med vsemi državami clanicami. - Pregled izkušenj z uporabo obratovalnih informacij (PROSPER) pospešuje v posameznih jedrskih elektrarnah proces in prakso ucenja iz obratovalnih izkušenj z namenom dviga njihove varnosti. - Mednarodna skupina za oceno verjetnostne varnostne analize (IPSART): njen namen je izboljšati kakovost verjetnostnih varnostnih analiz in omogociti prenos tehnologije med državami clanicami. - Mednarodna skupina za oceno dela upravnega organa (IRRS) svetuje in pomaga državam clanicam, da dvignejo in okrepijo ucinkovitost svojih upravnih organov za jedrsko varnost. - Strokovni pregled programa ukrepov v sili (RAMP) omogoci svetovanje in pomoc upravljavcu jedrske elektrarne, pri pripravi ucinkovitega programa za ukrepanje v primeru nesrece. - Svetovalna skupina za upravljanje s staranjem (AMAT) svetuje in pomaga državam clanicam (upravnim organom, lastnikom in upravljavcem jedrskih elektrarn) ojacati in povecati ucinkovitost programov in zakonodaje za upravljanje s staranjem. - Ocena izobraževanja in usposabljanja (ETRS) je pomoc državam clanicam, da pripravijo nacionalne trajnostne programe izobraževanja in usposabljanja. ki bodo v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi. - Servis za varnostno oceno projekta (DSRS) pomaga državam clanicam uveljaviti MAAE zahteve, navodila in standarde za nacrtovanje in omogoca dosledno oceno varnosti. - Servis za oceno požarne varnosti (FSRS) je pomoc državam clanicam, da ocenijo primernost požarne varnosti v jedrskih objektih, da ugotovijo pomanjkljivosti in da izvedejo primerne ukrepe za izboljšanje varnosti. - Servis za varnostno oceno lokacije (SITE-SRS) svetuje in pomaga upravnim organom in upravljavcem pri varnostni oceni lokacije glede na zunanje nevarnosti in lastnosti lokacije. - Servis za varnostno oceno potresne varnosti (SSRS) svetuje državam clanicam pri varnostni oceni lokacije glede na seizmicne vplive. - Servis za varnostno oceno programske opreme (SWSRS) je pomoc jedrskim elektrarnam ali upravnim organom držav clanic, da zagotovijo varnost programske opreme, ki upravlja z varnostnimi sistemi. - Pregled in ocena pripravljenosti na izredne dogodke (EPREV) je pomoc pri pripravi nacrtov ukrepov v primeru jedrske nesrece, pri razvoju primernih programov usposabljanja, pri pripravi zakonodaje na tem podrocju in pomoc pri pripravi programov monitoringa. - Ocena programa poklicnega varstva pred sevanji (ORPAS) pregleda in oceni program poklicnega varstva pred sevanji. - Ocena infrastrukture sevalne varnosti (RaSSIA) oceni ucinkovitost upravne infrastrukture za sevalno varnost. - Servis za oceno transportne varnosti (TranSAS) poda oceno upoštevanja transportnih standardov MAAE. - Svetovalna služba za jedrsko varovanje (INSServ) pomaga državam clanicam pri krepitvi zmogljivosti za preprecevanje, odkrivanje in odzivanje v primeru jedrskega terorizma. - Mednarodna skupina za pregled jedrske infrastrukture (INIR) pomaga pri pregledu posameznih vprašanj razvoja infrastrukture na jedrskem podrocju. - Skupina za zagotavljanje trajnostnega jedrskega energetskega sistema (NESA) svetuje državam clanicam pri odlocanju o jedrski energiji od priprav na jedrski objekt vkljucno do in po razgradnji. - Servis za državni sistem knjigovodstva in nadzora jedrskega materiala (ISSAS) pomaga državam clanicam, ki imajo jedrske materiale in jedrske objekte, pri postopkih in praksi, dolocenimi s sporazumom o varovanju jedrskih materialov. - Servis za pomoc pri izbiri in oceni lokacije, naprav, sistemov in komponent pred zunanjimi in notranjimi nevarnostmi (SEED). - Ocena varnosti razgradnje je pomoc državam pri pripravi programov razgradnje, zakonodajne ureditve razgradnje in izvajanja programov razgradnje. Pripravi varnostno oceno programov razgradnje. - Servis za pregled upravljanje in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in jedrskim gorivom (ARTEMIS). - Servis za pregled in svetovanje o možnih podrocjih za uporabo novih ali obstojecih integriranih raziskovalnih reaktorjev (IRRUR). Informacijski sistemi omogocajo izmenjavo informacij in izkušenj med upravnimi organi in izvajalci jedrskih dejavnosti: - Informacijski servis mednarodne lestvice jedrskih dogodkov (INES) daje širši pogled na nezgode in nesrece v jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih s tem, da pojasni na preprost nacin njihovo pomembnost in pomen za prebivalstvo. - Internetno podprt informacijski sistem za jedrske dogodke (NEWS) omogoca hitro, fleksibilno in avtoritativno informacijo o jedrskih dogodkih, ki so zanimivi za mednarodno skupnost. - Sistem za porocanje o dogodkih (IRS) omogoca izmenjavo informacij med upravnimi organi o dogodkih v jedrskih elektrarnah, ki so pomembni s stališca varnosti in o izkušnjah iz teh dogodkov. - Sistem za porocanje o dogodkih na raziskovalnih reaktorjih (IRSRR) omogoca zbiranje, analizo in distribucijo informacij o dogodkih v raziskovalnih reaktorjih. - Informacijska mreža o raziskovalnih reaktorjih (RRIN), ki je namenjena promociji in pospeševanju izmenjave znanstvenih in tehnicnih informacij o raziskovalnih reaktorjih. - Informacijski servis o pripravljenosti in odzivu v primeru izrednega dogodka (EPRIMS). - Informacijski sistem o monitoringu radioaktivnega sevanja (IRMIS). - Sistem za obvešcanje in analizo dogodkov povezanih z gorivom (FINAS). - Informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti v medicini, industriji in raziskavah (ISEMIR). - Informacijski sistem za mocnostne reaktorje (PRIS). - Sistem za upravljanje informacij o varstvu pred sevanji (RASIMS). - Informacijski sistem o izrabljenem gorivu in radioaktivnih odpadkih (SRISS). 9.2.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje 9.2.4.1 Srecanja v okviru MAAE Leto 2020 je bilo v znamenju pandemije covid-19, zato je MAAE lahko v fizicni obliki organizirala le nekaj delavnic, tecajev, seminarjev in konferenc v prvih treh mesecih leta. V Sloveniji smo nacrtovali organizacijo najmanj dveh dogodkov: regionalno delavnico o razvoju regionalnega akcijskega nacrta za pripravo pravnega okvirja in predpisov pri monitoringu sevanja v okolju in mednarodno delavnico o obvladovanju posledic v primeru izrednega dogodka. Oba dogodka sta bila sprva prestavljena, nato pa je bila regionalna delavnica organizirana v virtualni obliki, mednarodna delavnica pa je bil dokoncno prestavljen v leto 2021. Kljub temu, da je Agencija znatno število mednarodnih dogodkov prestavila v leto 2021, je veliko dogodkov organizirala virtualno, kjer so slovenski strokovnjaki dejavno sodelovali s predstavitvijo prispevkov ali posterjev. Prav tako so bila odpovedana ali prestavljena mnoga druga strokovna srecanja in misije, kar nekaj pa jih je kljub pandemiji potekalo v virtualni obliki, kjer so kot eksperti in predavatelji sodelovali tudi slovenski predstavniki: - sodelovanje eksperta na sestanku za dokoncanje izobraževalnega materiala na temo odzivanja na kibernetske napade, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na tecaju o informacijski varnosti na jedrskem podrocju, Dunaj, Avstrija - sodelovanje eksperta na misiji za pregled upravnega organa (IRRS), Tokio, Japonska, - predavanje eksperta na mednarodni konferenci o jedrskem varovanju, Dunaj, Avstrija, - predavanje eksperta na regionalni delavnici iz odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, Sydney, Avstralija, - sodelovanje eksperta na misiji o celostni oceni varnosti raziskovalnih reaktorjev (INSARR), Praga, Ceška, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pripravo publikacije o informacijski varnosti pri ravnanju z radioaktivnim materialom, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta pri izdelavi ucnih gradiv za tecaj za usposabljanje za clane misij za pregled upravne infrastrukture (IRRS), - sodelovanje ekspertinje na tecaju pri pripravi državne strategije o detekciji radioaktivnih virov, Freetown, Sierra Leone, - sodelovanje eksperta pri pregledu programa usposabljanja MAAE, dela varnostnega porocila, ki opisuje eksperimente na reaktorju ter svetovanje pri izvedbi in vrstah eksperimentov, ki bi jih lahko naredili na reaktorju PRR1, - predavanje ekspertinje na nacionalni delavnici o vzpostavitvi sistema vodenja v upravnem organu na podlagi varnostnih standardov, Kolombo, Šrilanka, - sodelovanje ekspertinje na virtualni delavnici za afriško regijo o pripravi nacionalnih nacrtih v primeru radiološke nesrece, - sodelovanje ekspertinje pri dopolnitvi postopkov in pripravi delovnih opomnikov za obdelavo in pripravo zaprtih virov sevanja kategorij 3-5, ki se ne uporabljajo vec ter njihovo odlaganje v vrtine z uporabo mobilnega objekta in opreme (MTKF – Mobile Tool Kit Facility), - sodelovanje ekspertinje pri pregledu in reviziji koncepta MAAE o pooblašcenih kvalificiranih tehnicnih centrih, - sodelovanje eksperta pri pripravi posebnih smernic za pripravo politik in strategij ravnanja z RAO v državah z majhnim jedrskim programom ali z majhnim inventarjem odpadkov, - sodelovanje eksperta pri pripravi posebne študije o kooperativnih postopkih koncnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gradivom s poudarkom na ekonomskih vidikih, - sodelovanje eksperta pri pripravi tehnicnega dokumenta o možnih rešitvah, ko varnostno pomembna komponenta ni izdelana in dobavljiva po standardih, ki veljajo za varnostno opremo, je pa sprejemljiva za vgradnjo v varnostno pomembne sisteme in bo z gotovostjo sposobna opraviti zahtevano varnostno funkcijo. Kadri Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja 9.2.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski Drugi dve podrocji sodelovanja Slovenije in MAAE v okviru programa tehnicne pomoci in sodelovanja sta štipendiranje in znanstveni obiski. V pandemicnem letu 2020 je MAAE Sloveniji posredovala manjše število prošenj za izpopolnjevanje tujih strokovnjakov, ce bi se razmere s koronavirusom umirile in bi strokovnjake bilo možno usposabljati. V letu 2020 zaradi pandemije ni bilo mogoce realizirati niti ene prošnje za usposabljanje. V letu 2020 je bilo dokoncano le usposabljanje strokovnjaka iz Gane, ki je šestmesecno štipendijo s podrocja znanosti v okolju zacel leta 2019. 9.2.4.3 Raziskovalne pogodbe Na Mednarodni agenciji za atomsko energijo vzpodbujajo širjenje in razvijanje aplikativne znanosti na podrocju jedrske energije v miroljubne namene. MAAE tesno sodeluje z zainteresiranimi državami clanicami na podrocju raziskovalnega dela ter sofinanciranja vecjih (nacionalnih) projektov v sklopu koordiniranih raziskovalnih projektov. 9.2.4.4 Projekti tehnicne pomoci Projekti tehnicne pomoci so najobsežnejša in najzahtevnejša oblika sodelovanja med RS in MAAE, saj tako sodelovanje predvideva precejšnje financno angažiranje lastnih sredstev ter intenzivno strokovno sodelovanje prijavitelja, projekti so praviloma dveletni, lahko pa trajajo tudi vec let. Program tehnicnega sodelovanja in pomoci se pripravlja, ocenjuje, izvaja in vrednoti v skladu s statutom MAAE, strategijo tehnicnega sodelovanja in še nekaterimi drugimi dokumenti MAAE. Sodelovanje v programu obsega dejavnosti pri nacionalnih, regionalnih in med-regionalnih projektih. Sodelovanje pri projektih programa tehnicne pomoci in sodelovanja pomeni izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja (udeležba na tecajih, delavnicah oz. sestankih, znanstveni obiski in štipendije), prenos znanja ekspertov in strokovnih misij, dobavo opreme. Program tehnicne pomoci in sodelovanja se izvaja v dvoletnih ciklih. Aktualni dvoletni program se je zacel 1. januarja 2020 in bo trajal do 31. decembra 2021. MAAE si nenehno prizadeva izboljšati podrocje tehnicnega sodelovanja z državami clanicami, predvsem si prizadeva, da so sredstva, ki jih v okviru posameznih projektov namenja državam clanicam, dodeljena tistim podrocjem in tistim državam, ki sredstva nujno potrebujejo, stremi pa tudi k zagotavljanju trajnostnega razvoja teh podrocij. Iz teh razlogov je oblikovala mehanizem t. i. »CPF – Country Programme Framework« (Okvir za pripravo programa tehnicnega sodelovanja z MAAE). V zadnjih letih MAAE poudarja doseganje trajnostnih razvojnih ciljev tudi pri vkljucevanju le-teh v dokument CPF. Slovenija je do sedaj takšen dokument podpisala trikrat. Tretji okvir za sodelovanje v programu tehnicnega sodelovanja je bil podpisan konec januarja 2018 za obdobje do leta 2022. V slovenskem okvirju so še nadalje najpomembnejša naslednja prednostna podrocja: ohranjanje visoke stopnje obratovalne varnosti v NEK ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov jedrske varnosti, krepitev znanja z jedrskega podrocja, varovanje okolja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, varnostna ocena za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, uporaba jedrskih tehnik v medicini, uporaba jedrskih tehnik pri raziskavah v okolju in kmetijstvu, upravljanje z znanjem in krepitev upravnih organov odgovornih za jedrsko in sevalno varnost, pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku. Izpopolnjevanje domacih strokovnjakov preko štipendij in znanstvenih obiskov je povezano z izvajanjem posameznega nacionalnega projekta tehnicne pomoci ter nekaterimi regionalnimi in medregionalnimi projekti. V letu 2020 so zaradi svetovne pandemije covid-19 odpadla vsa usposabljanja slovenskih strokovnjakov v tujini. V letu 2020 sta obe instituciji skupnega nacionalnega projekta Onkološkega inštituta Ljubljana in Klinike za nuklearno medicino Izboljšava varnosti in kvalitete radioloških storitev s pomocjo razvoja oddelkov za medicinsko fiziko ter razvoj teranosticnih principov na podrocju nuklearne medicine (SLO/6/006 »Improving Safety and Quality of Radiology Services through the Development of Medical Physics Department and Enhancing the Theranostic Nuclear Medicine Approach«), prejeli opremo, za katero sta zaprosili. Onkološki inštitut je prejel fantom za preverjanje poravnanosti in popacenj slik pri hibridnih slikovnih sistemih, Klinika za nuklearno medicino pa števec delcev za ciste prostore za pripravo radiofarmakov in izkljucevalec kontaminacije. Agencija je zaradi pandemije projekt podaljšala še za eno leto. Nacionalni projekt Biotehniške fakultete Izboljšanje kakovosti vode v ranljivih in plitvih vodonosnikih v okviru dveh intenzivnih obmocij pridelave sadja in zelenjave (SLO/5/004 »Improving Water Quality in Vulnerable and Shallow Aquifers under Two Intensive Fruit and Vegateble Production Zones«) je bil najprej odobren kot projekt, ki je moral pridobiti zanimanje in financna sredstva iz drugih virov. Zaradi ugodne financne situacije je MAAE poleti 2018 projekt uvrstila med redne projekte tehnicnega sodelovanja in mu dodelila sredstva iz sklada za tehnicno sodelovanje. Leta 2020 je bil v Ljubljani organiziran sestanek o pregledu napredka projekta in nadaljnjih aktivnostih. Izvedena je bila tudi zakljucna delavnica za deležnike s predstavitvijo rezultatov. Biotehniška fakulteta je prejela opremo kot npr. prenosni in-situ merilnik za alkalnost, prenosni merilnik kolicine vode v tleh, merilnik potenciala vode v tleh in samostojni mini tenziometer ter razlicen potrošni material. Del potrošnega materiala za izvedbo delavnice že prej prejeli tudi na IJS. Zadnja dobava opreme je bila opravljena konec leta 2020. S tem se je projekt tudi zakljucil. Novembra 2019 je svet guvernerjev za Slovenijo potrdil nov nacionalni projekt, Uprave RS za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke Krepitev zmogljivosti upravnega organa in izvajalske organizacije za radioaktivne odpadke pri varnem obratovanju jedrskih in sevalnih naprav (SLO/9/020 »Enhancing the Capacities of the Regulatory Authority and the Implementing Organization on Radioactive Waste Management for the Safe Operation of Nuclear and Radiation Facilities«). Projekt se je zacel izvajati v zacetku leta 2020. Sodelavki URSJV sta se udeležili delavnice o obvešcanju, porocanju in pomoci v primeru jedrskega ali radiološkega izrednega dogodka. Na Agencijo je bila naslovljena prošnjo za nabavo opreme za URSJV in ARAO. 9.3 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ 9.3.1 Odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RWMC) Delo odbora in njegovih delovnih skupin zajema obravnavanje celostnega (holisticnega) pristopa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ob upoštevanju glavnih aspektov in sicer upravni, okoljski, družbeni in ekonomski skozi vsa obdobja objektov za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in skozi vse faze ravnanja od nastanka pa do koncnega odlaganja. Obicajno poleg rednega letnega sestanka poteka tudi forum regulatorjev (RWMC Regulators' Forum, RWMC-RF), ki po ustanovitvi novega Odbora za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi (CDLM – Committee on Decommissioning of Nuclear Installations and Legacy Management) iz upravnega stališca tematsko pokriva delo obeh odborov. Na forumu regulatorjev, ki je imel 23. zasedanje, sta bila sprejeta »Izjava foruma« v zvezi s pokrivanjem dela obeh odborov (RWMC in CDLM) in revidiran program dela za obdobje od 2020 do 2022, ki se bo dopolnil z rezultati prihajajocih delavnic. Na forumu regulatorjev je bila izvedena tematska razprava o upravnih izzivih pri koncnem stanju (zakljucku) razgradnje. Kanada, Francija, Avstralija in predstavnik MAAE kot nosilke COMDEC (Completion of Decommissioning) projekta so predstavile izzive pri zakljucku razgradnje glede nadaljnje uporabe izbrane lokacije bodisi brez omejitev (green field) ali z dolocenimi omejitvami, tako imenovani (brown field). Izpostavljeni so bili sledeci izzivi: pomanjkanje upravnih smernic za razgradnjo in s tem povezanega stopenjskega pristopa, omejitve uporabe lokacij zaradi ne-radioloških (kemicnih) komponent, vloga upravnih organov pri dosegu zaupanja v celotnem proces razgradnje. Forum je bil seznanjen z rezultati delavnice o ravnanju z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem, ki je bila izvedena v februarju 2020, kjer so bili izpostavljeni pomen zgodnjega sodelovanja regulatorjev pri celotnem procesu, vzpostavitev financnega mehanizma za celotno ravnanje z RAO in IG od nastanka do odlaganja, upoštevanje ne-radioloških nevarnosti, zlasti pri odpadkih pri razgradnji (npr. azbest, svinec, PCB, itd.). Forum je bil seznanjen tudi z aktivnostmi priprave delavnice o upravljanju s kompetencami, ki bo izvedena, ko bodo razmere dopušcale. RWMC je na svojem 53. sestanku pregledal aktivnosti v preteklem letu in se seznanil z vsebino dela posameznih delovnih skupin: Integration Group for the Safety Case (IGSC) ter Expert Group of Characterisation Methodology on Unconventional and Legacy Waste (EGCUL), ki je pripravila porocilo o metodologiji za karakterizacijo nekonvencionalnih in historicnih odpadkov in ga je odbor tudi potrdil. Odbor je bil seznanjen z aktivnostmi na drugi delavnici glede koncnega odlaganja VRAO in IG, ki je potekala februarja v organizaciji NEA, z aktivnostmi pri pripravi revizije porocila o statusu in trendih ravnanja z RAO in IG, ki je skupni projekt MAAE, EK in NEA, z aktivnostmi pri pripravi delavnice za razvoj »safety case« za razlicna odlagališca radioaktivnih odpadkov in z aktivnostmi priprav na mednarodno konferenco o geoloških odlagališcih (ICGR – International Conference on Geological Repositories). Predstavljene so bile tudi aktivnosti odborov CDLM in NLC. 9.3.2 Odbor za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi (CDLM) Odbor je bil ustanovljen leta 2018 in deluje kot forum za strokovnjake državnih upravnih in regulatornih organov, odgovornih na podrocjih oblikovanja politik in vzpostavljanja programov razgradnje jedrskih objektov, za strokovnjake iz raziskovalnega podrocja ter za druge deležnike. Odbor spodbuja izmenjavo izkušenj in informacij pri oblikovanju politik in praks na podrocjih razgradnje in ravnanja s preteklimi dejavnostmi. Poleg tega pa je cilj odbora tudi spodbujanje oblikovanja okolijskih, financnih in družbenih stališc na navedenih podrocjih. Glavni vsebinski podrocji dela odbora sta razgradnja jedrskih objektov in razvoj prakticnih smernic za upravljanje zgodovinskih odpadkov, odlagališc in izpustov. Septembra je najprej potekal samostojni sestanek odbora, nato pa še skupni sestanek z odborom RWMC, saj so njuna podrocja dela mocno povezana. Na samostojnem sestanku so se udeleženci ukvarjali s prihodnjo sestavo vodstva, programom dela odbora in ustanavljanjem novih delovnih skupin, seznanjanjem o rezultatih dela foruma za vzpostavitev zaupanja med kljucnimi deležniki ter predstavitvijo o usmerjenem odlocanju o razgradnji z uporabo digitaliziranih orodij in platform upravljanja znanja in izkušenj za uspešno izvedbo razgradnje. Na drugem skupnem sestanku odborov RWMC in CDLM so predstavniki NEA in predsedujoci delovnim skupinam ter forumu regulatorjev predstavili pregled aktivnosti, ki jih je izvajala agencija, ali pa so bili doseženi z delom delovnih skupin in razlicnih forumov. Nadaljevanje sestanka je bilo namenjeno posebni tematiki iskanja sinergij za aktivnosti in delo obeh odborov. Predstavniki mednarodnih organizacij (MAAE, Evropska komisija in EPRI – Electric Power Research Institute) so podali informacije o dogodkih na mednarodni ravni in o napredku pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Delegati držav clanic so predstavili svoja letna porocila o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter o razgradnji jedrskih objektov. V slovenskem porocilu so bili predstavljeni predvsem zadnji pozitivni dogodki v zvezi z napredkom pri izgradnji odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), sprejetjem tretje revizije Programa razgradnje NEK in tretje revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK ter spremembo zakonodaje. Slovenski predstavnik v CDLM se je udeležil tudi delavnice z naslovom »NEA Joint Workshop on the Multifactor Optimisation of Predisposal Management of Radioactive Waste«. 9.3.3 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) Naloga odbora je pravocasno zagotoviti prepoznavanje novih in nastajajocih vprašanj povezanih s sevanjem, analizirati njihove morebitne posledice ter priporociti ali sprejeti ukrepe za reševanje teh vprašanj. Odbor želi s svojim delom doseci vzpostavitev konsenza med strokovnjaki za varstvo pred sevanji v državnih upravnih organih glede smernic za izboljšave na predmetnem podrocju, ki bi se nato morale upoštevati pri razvoju novih pristopov in mednarodnih priporocil. Redni letni sestanek odbora, ki je bil nacrtovan v marcu 2020 je bil zaradi epidemije covid-19 prestavljen in izveden v spletni obliki septembra 2020. Slovenska predstavnica se spletnega sestanka ni udeležila. 9.3.4 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI) Delo odbora za varnost jedrskih naprav obsega pomoc državam clanicam pri ohranjanju in nadaljnjem razvoju znanstvenega in tehnicnega znanja, potrebnega za ocenjevanje varnosti jedrskih reaktorjev in gorivnega cikla. Odbor je sestavljen iz predstavnikov upravnih organov in izkušenih znanstvenikov in raziskovalcev iz podrocij razvoja varnostnih tehnologij in raziskovalnih programov, ki delujejo v državah clanicah OECD. Sestanki praviloma potekajo dvakrat letno. CSNI obravnava teme, ki se nanašajo na tehnicna vprašanja projektiranja, gradnje in obratovanja jedrskih naprav, s posebnim poudarkom na jedrski varnosti, in je forum za izmenjavo tehnicnih informacij in sodelovanje med organizacijami, ki lahko prispevajo k raziskavam, razvoju in usmerjanju na jedrskem podrocju. Odbor prednostno obravnava energetske reaktorje in druge jedrske naprave, ki se gradijo ali že obratujejo. Raziskave, ki jih usmerja CSNI, praviloma potekajo v okviru mednarodnih delovnih skupin. Odbor CSNI se je v letu 2020 sestal dvakrat, junija in decembra. Zaradi izrednih razmer sta obe zasedanji potekali v obliki videokonferenc. Zasedanj so se udeležili predstavniki vseh držav clanic, ki sodelujejo pri delu tega odbora. Porocila in predstavitve opravljenih nalog ter sprejemanje sklepov o porocilih so na obeh zasedanjih potekala po ustaljenih dnevnih redih. Otvoritvi s porocilom o organizacijski strukturi in o kadrovskih spremembah je sledil sprejem dnevnega reda in sprejem zapisnikov prejšnjih sestankov CSNI. Nato sta o svojem delu porocala odbor CNRA in Programska skupina CSNI (CSNI Program Review Group), zatem pa še posamezne delovne in strokovne skupine odbora CSNI. Predstavljeni so bili rezultati sestanka biroja CSNI in statusno porocilo o tekocih raziskovalnih projektih OECD in novih predlogih projektov. Udeleženci so se seznanili še s porocili o stanju v Fukušimi, o najnovejših aktivnostih Evropske komisije in MAAE ter o koordinaciji z ostalimi aktivnostmi NEA. Na zasedanjih so bila prednostno obravnavana vprašanja, povezana z izboljšanjem ucinkovitosti organizacije poslovanja tako samega odbora kot tudi programskih delovnih skupin. Posebna ocenjevalna komisija je pregledala minulo delovanje in rezultate in predlagala odboru vrsto ukrepov in izboljšav. Splošna ocena dosedanjega delovanja odbora pa je bila izrazito pozitivna, ker je pokazala, da so raziskave in analize, ki potekajo pod njegovim okriljem, izjemno koristne za vse clanice, ne le za tiste, ki neposredno sodelujejo pri samih raziskavah. Slovenska predstavnika sta v letu 2020 sodelovala v dveh delovnih skupinah odbora, in sicer v skupini za upravljanje in analizo v primeru nesrec WGAMA in skupini za cloveške in organizacijske dejavnike WGHOF. Glavni za Slovenijo relevantni podrocji WGAMA sta, vse dokler se v NEK izvaja program nadgradnje varnosti, podrocji termohidravlicnih analiz in analiz težkih nesrec. Novo pa je podrocje raziskav pasivnih sistemov. Poleg predstavnikov držav clanic v delovni skupini sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije, Rusije in Kitajske, kot povabljene države. WGHOF pa predstavlja forum za mednarodno izmenjavo izkušenj iz hitro razvijajocih in spreminjajocih se podrocij cloveških in organizacijskih dejavnikov, ki vplivajo na varnost jedrskih objektov in naprav. 9.3.5 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) Odbor sestavljajo visoki predstavniki državnih upravnih organov, njegove glavne naloge pa so izmenjava informacij in izkušenj med upravnimi organi, pregled dogodkov, ki bi lahko vplivali na zahteve upravnih organov, ter pregled dosedanjih praks in operativnih izkušenj. Najpomembnejša podrocja, ki jih odbor pokriva, so obravnava obratovalnih izkušenj in njihova mednarodna izmenjava, inšpektorske prakse ter sodelovanje med upravnimi organi. V letu 2019 je imel odbor dva redna sestanka. Junijski sestanek se je zacel z razpravo o posodabljanju strategije in poslanstva ter dolocitvi prednostnih nalog odbora, pri cemer so clani odbora poudarili, da je pri opredeljevanju novih nalog pomembno izpostaviti edinstveno vlogo in vpliv NEA v primerjavi z drugimi mednarodnimi združenji, predvsem zaradi osredotocenosti na teme in podrocja, ki so pomembni za države z zrelimi jedrskimi programi. V zvezi z odzivanjem na pandemijo korona virusa je bilo poudarjeno preucevanje izkušenj s poudarki na dolgorocnih vplivih, inšpekcijskih praksah, uporabi tehnologij oddaljenega nadzora, informacijski varnosti in problematiki dobave jedrskega goriva. Udeleženci so se strinjali, da je kljub resnim izzivom, nastalim zaradi izbruha korona virusa, vendarle vzpodbudno dejstvo, da v tem casu v jedrskih reaktorjih ni prišlo do nevarnih situacij ali varnostnih zapletov. Na jesenskem sestanku so delegati nadaljevali razpravo o predlogih nove strategije in nove sestave odbora ter o zmanjšanju števila delovnih skupin. Sledila so porocila o izvedenih aktivnostih obstojecih delovnih skupin in odobritve predlogov novih aktivnosti. Na koncu so bili predstavljeni izbrani obratovalni dogodki, prepoznani kot pomembni za upravne organe ostalih sodelujocih držav. Med zanimivejšimi sta bila pojav razpok v grafitu na vec reaktorjih v Združenem kraljestvu ter vpliv hitrega porasta vodne gladine bližnje reke na varnost elektrarne Kaiga v Indiji. Slovenska predstavnika sta v letu 2020 sodelovala v delovni skupini za inšpekcijske prakse WGIP in v delovni skupini za obratovalne izkušnje WGOE. WGIP na osnovi aktivnega sodelovanja držav clanic pripravlja porocila o dobrih praksah pri izvajanju inšpekcijskega nadzora na pomembnih podrocjih delovanja jedrskih elektrarn, izvaja tematske mednarodne delavnice jedrskih inšpektorjev in mednarodne opazovalne inšpekcije v državah z jedrskimi programi. WGOE pa se ukvarja s preucevanjem izboljšanja jedrske varnosti z deljenjem znanja in izkušenj, analizami in upoštevanjem rezultatov raziskav. Glavni namen njihovih srecanj je, da udeleženci predstavijo dogodke in obratovalne izkušnje iz svojih jedrskih elektrarn. 9.3.6 Odbor za jedrsko pravo (NLC) Odbor se ukvarja s pravnimi zadevami na podrocju jedrske energije, s spodbujanjem razvoja in harmonizacije zakonodaje, ki ureja uporabo jedrske energije v miroljubne namene ter z organiziranjem izobraževanj na teh podrocjih. Letni sestanek odbora obicajno poteka vzporedno s sestankom pogodbenic Pariške konvencije o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije, katere depozitar je generalni sekretariat OECD. Na junijskem sestanku pogodbenic Pariške konvencije (CPPC – Contracting Parties to the Paris Convention) je bil najprej kot obicajno obravnavan napredek držav pri sprejemanju notranje-pravne zakonodaje za uveljavitev obeh protokolov iz leta 2004 (Protokola k Pariški konvenciji – PK in Protokola k Bruseljski dopolnilni konvenciji – BDK). Obravnavana sta bila predloga za oblikovanje dveh delovnih skupin CPPC ter vprašanje potencialnega konflikta obligacij Pariško-Bruseljskega režima in Konvencije o dopolnilnem financiranju (CSC – Convention on Supplementary Compensation for Nuclear Damage), sprejete in uveljavljene pod okriljem MAAE. Na jesenskem sestanku CPPC so udeleženci predstavili stanje v svoji državi glede na posamezne izpostavljene teme. Tudi Slovenija je porocala o stanju v zvezi z notranje-pravnimi in administrativnimi postopki za uveljavitev obeh protokolov, o obsegu zavarovalnega kritja za operaterje jedrskih objektov ter o državnem jamstvu za t. i. odklonjeno zavarovalno kritje. Do zacetka januarja 2022 naj bi vse države pogodbenice izpolnile pogoje za predajo ratifikacijskih listin depozitarjema obeh Protokolov. Zato je bil tudi dolocen termin protokolarne predaje teh listin, ki bo predvidoma 3. januarja 2022. Na rednem sestanku odbora za jedrsko pravo so se udeleženci seznanili z delom NEA na razlicnih podrocjih, ki so povezana z delovanjem NLC, ter z dogodki, ki so jih organizirale druge mednarodne organizacije in združenja. Turcija, Kanada in Luksemburg so predstavile svoje napredke na podrocju jedrskega prava. Koncern TEPCO (Tokyo Electric Power Company) je predstavil izkušnje z izplacevanjem odškodnin po nesreci v Fukušimi. Sledilo je porocanje delovnih skupin NLC, v katerih pa Slovenija formalno ne sodeluje z lastnimi predstavniki. Na dnevnem redu je bilo tudi porocanje o napredku pri uveljavljanju protokolov k Pariški konvenciji in k Bruseljski dopolnilni konvenciji, in sicer so bile poleg splošnih informacij podane tudi informacije o reviziji kompilacije DRI (Decisions, Recommendations and Interpretations) k Pariški konvenciji. Nova sestava sodnikov razsodišca za jedrsko energijo (Nuclear Energy Tribunal) je bila potrjena na Svetu OECD, njihov mandat pa traja do konca leta 2024. Obravnavana sta bila še napredek pri sprejemanju smernic za uporabo Espoo konvencije (Convention on Environmental Impact Assessment in a Transboundary Context) za primere podaljšanja življenjske dobe jedrskih elektrarn in sodba Evropskega sodišca glede zakonskega podaljšanja življenjske dobe za belgijski elektrarni Doel 1 in 2. Nova clanica NEA Bolgarija je predstavila svojo jedrsko zakonodajo, Sekretariat pa je, ob odsotnosti indijskega predstavnika, predstavil indijski zakon, ki odstopa od splošnih nacel konvencijskih ureditev vprašanj odgovornosti za jedrsko škodo, kar razburja velike jedrske sile in morebitne kupce oz. dobavitelje jedrske tehnologije. 9.3.7 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) Odbor se ukvarja z vprašanji jedrske energetike iz ekonomskega in širšega gospodarskega vidika, delo odbora pa vkljucuje tako raziskovanje gospodarske upravicenosti uporabe jedrske energije kot tudi vrednost in dostopnost razlicnih virov, pomembnih za uporabo jedrskih tehnologij. S takšnimi temami se tako podrobno in specificno ne ukvarja nobena druga mednarodna organizacija, zato je udeležba v tem odboru za Slovenijo, ki naj bi kot clanica OECD svoje politike in usmeritve oblikovala ob upoštevanju najbolj razvitih držav, zelo koristna za potrebe usmerjanja politik in vodenja na podrocju uporabe jedrske tehnologije za proizvodnjo energije. Sestanek odbora je potekal pod vplivom pandemije korona virusa. Zaradi zaustavljanja gospodarstva in manjšega obsega transporta v tem obdobju so se izpusti ogljikovega dioksida na svetovni ravni nekoliko zmanjšali. OECD je zato pozval, naj se ta trend nadaljuje z vecjo uporabo jedrske energije, ki naj zamenja fosilne vire. Na sestanku je bil tudi potrjen program dela odbora NDC za leti 2021 in 2022. Odbor NDC izvaja študije, ki so pomembne za analiziranje ucinkov razvoja jedrske energije na ekonomijo in tehnologijo. Izdelava takšnih študij, ki jih politicni odlocevalci lahko dejansko uporabijo pri svojem delu, je namrec zelo pomembna in naloga vseh clanov odbora je širjenje vsebin študij pri lastnih vladah ter spodbujanje uporabe njihovih rezultatov in ugotovitev. Najpomembnejše nove študije NDC iz leta 2020, ki so bile predstavljene na sestanku, so: »REDCOST – Reduction of Cost for New Nuclear Power Plants« in »Projected Costs of Electricity Generation 2020«. Slovenski predstavnik je sodeloval tudi v mednarodnem združenju za sodelovanje na podrocju jedrske energije INFNEC (International Framework for Nuclear Energy Cooperation), katerega tehnicni sekretariat vodi NEA. Slovenski predstavnik je sopredsedujoci delovni skupini za zanesljivost dobave jedrskega goriva in je v letu 2020 med drugim organiziral in vodil vec spletnih seminarjev. 9.3.8 Odbor za jedrsko znanost (NSC) Glavni cilji odbora za jedrsko znanost so pomagati državam clanicam pri razvijanju obstojecega znanja, potrebnega za izboljšanje delovanja in varnosti obstojecih jedrskih sistemov, prispevati k oblikovanju trdne znanstvene in tehnicne podlage za razvoj jedrskih sistemov prihodnje generacije in ohranjati osnovno znanje z jedrskega podrocja. Na rednem sestanku odbora so se udeleženci najprej seznanili z aktivnostmi rednih delovnih in strokovnih skupin NEA, ki delujejo na podrocju jedrskih znanosti. Sledile so poglobljene razprave o pomanjkanju raziskovalnih reaktorjev nizke moci. Udeleženci so ocenili, da je to razlog za skrb, saj je brez raziskovalne infrastrukture prakticno nemogoce vzdrževati in razvijati znanje na podrocju jedrske znanosti in tehnologij, ki je seveda tesno povezano z ucinkovitim in varnim obratovanjem jedrskih objektov ter nadziranjem tega obratovanja. Druga poglobljena razprava je bila na temo uporabe silicij-karbidnih (SiC) goriv v prehodnih jedrskih reaktorjih. 9.3.9 Usmerjevalni odbor Usmerjevalni odbor je najvišji organ agencije, katerega naloga je usmerjati delo posameznih odborov in sekretariata ter porocati OECD o delu agencije. V njem sodelujejo višji predstavniki upravnih teles za jedrsko energijo in predstavniki ministrstev držav clanic, ki se ukvarjajo s podrocjem jedrske energije, ter tudi predstavnika MAAE in Evropske unije. Na julijskem posvetovalnem sestanku so bili delegati obvešceni o prilagoditvah dela osebja agencije zaradi pandemije korona virusa, o pripravah delovnega nacrta in proracuna NEA za obdobje od 2021 do 2022, za katerega je, kljub višjim fiksnim stroškom, nacrtovana nicelna nominalna rast v primerjavi s prejšnjim. Izpostavljena je bila potreba po opredelitvi prioritetnih nalog v stalnih odborih in delovnih skupinah. Pripravlja se nova strategija NEA za obdobje od 2023 do 2028, pri postopku sodelujejo tudi države clanice. Redni sestanek odbora je potekal konec meseca oktobra. Generalni direktor NEA g. Magwood je porocal, da se januarja 2021 pricakuje sprejem Bolgarije kot polnopravne clanice NEA, napredek je bil narejen tudi v pogajanjih z Brazilijo, pogovori o vclanitvi pa potekajo še z Združenimi arabskimi emirati. Med prednostne naloge sta bili uvršceni posodobitev informacijske in komunikacijske infrastrukture agencije in vzpostavitev novega podatkovnega centra. Sledila so porocila vodij posameznih oddelkov s poudarki na delovanju programa MDEP (Multinational Design Evaluation Programme) po letu 2022, vzpostavljanju ucinkovite izmenjave podatkov o izdaji dovoljenj za jedrske naprave, izvajanju študije ucinkov majhnih doz, ratifikaciji Pariške konvencije o odgovornosti za jedrsko škodo, ustanovitvi delovnih skupin (task force) na podrocju znanosti o jedrskem gorivnem ciklu, transmutacijah in locevanju (partitioning) ter posodabljanju podatkovne baze »Thermochemical Database«, ki jo upravlja podatkovna banka NEA. Potekala je podrobnejša razprava o vsebini prihodnjega proracuna in predlogu NEA o povecanju razpoložljivih sredstev. Evropske clanice so vecinoma izrazile podporo povecanju proracuna, medtem ko so nekatere druge (ZDA, Kanada in Argentina) vztrajale pri nicelni nominalni rasti. Sprejet je bil predlog, da se za prihodnji dveletni proracun potrdi nicelna nominalna rast, vendar pa bodo delegati na prihodnjem sestanku ponovno razpravljali o možnostih njegovega povecanja. Na podrocju financnih zadev je bil obravnavan še predlog sekretariata agencije glede ocenjevanja vpliva spremenjene metodologije dolocanja prispevkov clanic; sekretariat namrec vsako leto izdela oceno prispevkov za tekoce leto, ki vsebuje tudi projekcijo za štiri leta vnaprej. Na dnevnem redu so bili tudi nadaljevanje razprave o izdelavi strateškega nacrta NEA za obdobje od leta 2023 do leta 2028, razprava o spodbujanju enakopravnosti žensk pri izobraževanju in izbiri poklica ter obravnava predloga o ustanovitvi foruma z nazivom »Global Forum on Nuclear Education, Science, Technology and Policy«, katerega namen bo krepitev sodelovanja med NEA in izobraževalnimi ustanovami. Delegati so se seznanili s porocilom o izvedeni okrogli mizi glede mednarodnega sodelovanja pri koncnem odlaganju visoko radioaktivnih odpadkov. Predstavljeni sta bili dve novi izdani publikaciji: prva je obravnavala postopke za dolgorocno obratovanje jedrskih objektov v posameznih državah, druga pa analizirala vplive na stroške gradnje novih jedrskih objektov. Med predstavitvami novih projektov velja omeniti projekt ROSAU (Reduction of Severe Accident Uncertainities), ki naj bi prispeval nove podatke glede vpliva blaženja posledic za zadrževalni hram ter kratkorocnih in dolgorocnih ucinkih obvladovanja težkih nesrec. Med postopkovnimi zadevami je bil potrjen nacrt sodelovanja držav neclanic v posameznih odborih v vlogi opazovalk ali pridruženih clanic, odbor se je seznanil s posodobljeno verzijo memoranduma o sodelovanju s korporacijo CANDU Owners Group, udeleženci pa so na koncu dolocili še seznam konferenc in simpozijev, na katerih bo NEA eden od sponzorjev. Tema za strokovno razpravo na naslednjem sestanku bo vpliv držav dobaviteljic na jedrsko varnost in varovanje v bodocih jedrskih državah. 9.4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI 9.4.1 WENRA WENRA je neformalno združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskimi programi. Glavne naloge združenja so razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti, zagotavljanje neodvisnih pregledov jedrske varnosti v državah kandidatkah za vstop v EU ter izmenjava izkušenj. V združenju je zastopanih osemnajst držav clanic in trinajst držav opazovalk. Z namenom harmonizacije pristopov k jedrski varnosti so ustanovljene tri delovne skupine, ki pripravljajo podlage za varnostne standarde za podrocja varnosti jedrskih elektrarn, jedrske varnosti skladišc radioaktivnih odpadkov in razgradnje jedrskih elektrarn ter za harmonizacijo jedrskih inšpekcijskih praks. Na plenarnem zasedanju so udeleženci potrdili predlog za poenotenje dolocenih varnostnih ciljev (SRL – Safety Reference Levels), da bodo postali univerzalno uporabni za vse jedrske objekte. Predstavljeni so bili sodelovanje z združenjema ETSON in ENISS (European Nuclear Installations Safety Standards), postopek sodelovanja WENRA pri izboru tematike za naslednji TPR in aktivnosti delovnih skupin, ki so podrobneje opisane spodaj. Razprava je tekla tudi o še neobjavljenih zakljuckih študije ETSON in Evropske komisije o izvajanju clenov 8a – 8c spremenjene direktive o jedrski varnosti. Posamezne države so porocale o stanju svojih jedrskih programov: Madžarska o projektu izgradnje novih enot elektrarne Paks, Belorusija o prikljucitvi prve nove elektrarne na omrežje, Litva pa je ponovno izrazila dvome, da nove beloruske elektrarne ustrezajo zahtevanim varnostnim standardom. Delovna skupina za jedrske odpadke in razgradnjo (WGWD – Working Group on Waste and Decommissioning) je organizirala delavnico z naslovom »Regulatory Aspects of Decommissioning«, ki so jo spremljali tudi mediji. Delovna skupina za harmonizacijo jedrskih reaktorjev (RHWG – Reactor Harmonisation Working Group) je na plenarnem zasedanju predstavila novo revizijo SLR, ki so jo delegati tudi potrdili in poudarili, da se morajo cilji cim prej prenesti v notranje-pravne sisteme držav clanic. Potrjeno je bilo letno porocilo o implementaciji SRL iz leta 2014, ki jih je nekaj držav, med njimi tudi Slovenija, v celoti preneslo v svoje zakonodaje. Z delom je zacela nova stalna delovna skupina za raziskovalne reaktorje (WGRR – Working Group on Research Reactors), ki je že pripravila predloge SLR za to podrocje. 9.4.2 ENSRA (European Nuclear Security Regulators' Assosiacion) Združenje predstavnikov upravnih organov, ki pokrivajo jedrsko varovanje (ENSRA), je bilo formalno ustanovljeno že leta 2004. Slovenija se je pridružila ENSRI leta 2008, s tem da sta clana združenja predstavnika URSJV in Ministrstva za notranje zadeve. V združenju ENSRA trenutno sodelujejo predstavniki upravnih organov iz naslednjih držav: Belgija, Ceška, Finska, Francija, Litva, Madžarska, Nemcija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. ENSRA zasleduje predvsem naslednje cilje: izmenjavo informacij o jedrskem varovanju, aktualnih varnostnih vprašanjih in dogodkih, razvoju celovitega razumevanja temeljnih nacel fizicnega varovanja in spodbujanje skupnih principov do varovanja v Evropi. Pomembno je sodelovanje predstavnikov ENSRE (Trojke) s predstavniki MAAE, vzpostavitev medsebojnega obvešcanja z združenjem WENRA (Western European Nuclear Regulators' Association), dodatno prepoznavnost ENSRI pa daje tudi zakljucno porocilo skupine Ad-Hoc Group on Nuclear Security (ADGNS) iz leta 2012. Obicajnega letnega sestanka, ki bi ga morala gostiti Švica (ENSI), ni bilo zaradi pandemije covid-19. Kljub vsemu je bil proti koncu leta 2020 izpeljan virtualni sestanek (v dveh delih), v okviru katerega so predstavniki držav v združenju posvetili pozornost predvsem reviziji poslovnika združenja (ToR – Terms of Reference) in izmenjavi informacij o delovanju in glavnih poudarkih o varovanju ter zakonodaji in pristopih. Združenju trenutno predseduje predstavnik finskega jedrskega upravnega organa, naslednji letni oz. plenarni sestanek pa naj bi bil v l. 2021 (v Švici). Vir: [88], [89] 9.4.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) INLA (International Nuclear Law Association) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem podrocju, izmenjava spoznanj med njegovimi clani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je vclanjenih okoli 600 strokovnjakov iz vec kot 60 držav in mednarodnih organizacij. INLA deluje v šestih delovnih skupinah, in sicer: Varnost in predpisi; Odgovornost za jedrsko škodo in zavarovanje; Mednarodno jedrsko trgovanje/nove gradnje; Ravnanje z odpadki; Jedrsko varovanje in Transport. INLA praviloma organizira kongres na dve leti, zadnji je bil v letu 2018 v Abu Dhabiju, kongres, ki je bil predviden leta 2020 v Washingtonu, pa je bil zaradi pandemije koronavirusne bolezni covid-19 prestavljen za eno leto in naj bi se izvedel v oktobru 2021. Leta 2005 je bil INLA kongres organiziran v Sloveniji, v Portorožu. 9.4.4 NRC (CAMP) URSJV sodeluje na podlagi sporazuma z US NRC (Zvezno jedrsko upravno komisijo ZDA) v mednarodno raziskovalno-razvojnem programu CAMP (Code Application and Maintenance Programme). Program CAMP omogoca sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na podrocju preprecevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Pri tem sodelujejo, na podlagi pogodbe iz leta 2018, ko se je pricela nova petletna faza programa CAMP za Slovenijo, poleg URSJV še NEK in IJS. Nacionalni koordinator za program CAMP je predstavnik IJS, ki redno spremlja in poroca o dejavnostih CAMP in s svojimi prispevki aktivno sodeluje pri razvoju in uporabi NRC racunalniških programov. Pogodba CAMP zagotavlja dostop do racunalniških programov, ki se razvijajo v okviru programa. Uporabnikom so na voljo najnovejše verzije programskih orodij, to so: RELAP5/MOD3.3 Patch 05, TRACE V5.0 Patch 5, skupaj s programoma PARCS v3.3.2 in SNAP Version 3.1.3 ter APTPlot V7.0.1 za risanje grafov. Za leto 2020 je IJS pripravil prispevek v naravi z naslovom »Simulation of Total Loss of Feedwater LOFT LP-FW-1 Test Using RELAP5/MOD3.3«. Simulirani poizkus na eksperimentalni napravi LOFT predstavlja popolno izgubo napajalne vode in uporabo postopka polnjena in praznjenja na primarni strani (»feed and bleed« postopek). Takšen scenarij je po WENRA in MAAE kvalificiran kot razširjena projektna nesreca. Izdelana je bila analiza popolne izgube napajalne vode z najnovejšim racunalniškim programom RELAP5/MOD3.3.. Prvotno nacrtovano spomladansko srecanje »2020 Spring CAMP Meeting« v Tajvanu je zaradi širjenja korona virusa odpadlo, naknadno pa je bilo organizirano krajše, virtualno srecanje v juniju. V novembru je bilo izvedeno virtualno srecanje »Fall 2020 CAMP Meeting«, skupaj z jesenskim sestankom Tehnicnega programskega odbora. Na jesenskem srecanju je bil predstavljen IJS predlog prispevka v naravi za leto 2021 z naslovom »RELAP and TRACE Simulation of Bethsy 9.1b Test With Accuracy Quantification«, predstavljeni so bili tudi preliminarni rezultati analize. Gre za preracun poskusa Bethsy 9.1b z najnovejšim programom RELAP5/MOD3.3 Patch 05 in TRACE V5.0 Patch 5 ter oceno natancnosti preracunov z novo metodo, na podlagi hitre Fourierjeve transformacije (FFTBM) in izboljšano metodo FFTBM z zrcaljenjem signalov (FFTBM-SM), ki je bila razvita na IJS. Predlog je tehnicni programski odbor CAMP odobril. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CAMP so se v letu 2020 srecali julija in novembra na virtualnih sestankih. Na sestankih je nacionalni koordinator programa podrobneje predstavil najnovejša dogajanja v raziskovalnem programu CAMP ter svoje delo in aktivnosti IJS na tem podrocju. 9.4.5 NRC (CSARP) V letu 2015 je Slovenija obudila sodelovanje v US NRC raziskovalnem programu na podrocju težkih nesrec CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Pri tem sodelujejo, na podlagi aneksa k pogodbi za CAMP, poleg URSJV še NEK in IJS, nacionalni koordinator za program CSARP je predstavnik IJS. Pogodba CSARP zagotavlja dostop do racunalniškega programa MELCOR za simulacijo težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CSARP so se v letu 2020 srecali v decembru na virtualnem delovnem sestanku. Nacionalni koordinator je predstavil status raziskovalnega programa CSARP v Sloveniji, kronologijo aktivnosti, udeležbo na virtualnem srecanju CSARP/MCAP, predstavitev referatov IJS in URSJV, povezanih z MELCOR-jem, na konferenci NENE 2020 ter realizacijo nacrtovanih aktivnosti. Realizirane so bile vse nacrtovane aktivnosti. 9.4.6 Nuclear Security Contact Group Kontaktna skupina za jedrsko varovanje (NSCG) je združenje, ki je nastalo po koncu 4. Vrha jedrskega varovanja, ki se je odvil v l. 2016. Skupini so se pridružile še nekatere druge države, ki niso sodelovale na omenjenih vrhovih. Slovenija se je formalno pridružila skupini marca 2017, s tem pa se je nadgradilo slovenske aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja. Sodelujejo imenovani predstavniki MZZ in URSJV. Ena od zavez, izhajajoc iz minulih Vrhov jedrskega varovanja, so tudi posamezni tematski sklopi – podporo katerim so dale razlicne skupine držav. Slovenija (preko MZZ) je avgusta 2018 poslala uradno obvestilo, da se je pridružila dvema pobudama: INFCIRC/910 (ki se nanaša na varovanje visoko radioaktivnih snovi) in INFCIRC/918 (preprecevanje tihotapljenja jedrskih/radioaktivnih snovi). URSJV je v l. 2020 sodelovala s predstavniki MZZ (in tudi MNZ) pri vclanitvi Slovenije v mednarodno pobudo INFCIRC/908 o zmanjševanju notranjega ogrožanja (»insajderskih groženj«). S tem se je Slovenija pridružili skupini držav, ki daje ustrezno pozornost tej aktualni tematiki in po potrebi sodeluje na mednarodni ravni. Delo NSCG trenutno usklajuje Madžarska, ki je l. 2019 organizirala osrednji sestanek v Budimpešti, na katerem so sodelovali tudi slovenski predstavniki (MZZ, URSJV). Posebnih sestankov v l. 2020 ni bilo; tudi tu je bil glavni vzrok pandemija covid-19. Kot zanimivost je bil izpeljan sredi novembra vsaj virtualni webinar »Global Threat Study on Non-State Actors and Their Potential Use of CBRNE Materials«. Vir: [90], [91], [92], [93], [94], [95], [96] 9.4.7 Združenje Evropskih upravnih organov za prevoz radioaktivnih snovi (EACA) EACA (European Association of Competent Authorities) je združenje upravnih organov pristojnih na podrocju prevoza radioaktivnih snovi. Glavna naloga združenja, ki sta ga l. 2008 ustanovili Francija in Združeno kraljestvo (VB), je skupni pristop in razumevanje zahtev predpisov s tega podrocja, ki veljajo v Evropi. Združenje na razlicne nacine omogoca izpolnjevanje omenjenega cilja, in sicer z razvojem mreže upravnih organov pristojnih na podrocju varnega prevoza, s širjenjem znanja in dobrih praks med clanicami, dela v delovnih skupinah ter z razvojem skupnega razumevanja in ucinkovitejšega sodelovanja upravnih organov na delovni ravni. URSJV od leta 2015, ko je bila Slovenija opazovalka, v celoti pa od leta 2016 deluje pri delu EACA. Obicajnega letnega sestanka, ki bi ga morala gostiti Švedska (SSM), ni bilo oziroma je bil prestavljen na leto 2021 zaradi pandemije (covid-19). Kljub vsemu je bil proti koncu leta 2020 izpeljan virtualni sestanek, v okviru katerega so predstavniki držav v združenju posvetili pozornost razlicnim temam, med drugim kratkim nacionalnim preletom glavnih poudarkov, sodelovanju z MAAE (TRANSSC) in drugimi organizacijami, vprašalnikom o vidikih prevoza in prevoznih dogodkov in izmenjavi informacij o delovanju regulatornih organov na tem podrocju. Predstavniki so bili dejavni tudi v pregledu dolocenih sprememb, ki jih prinaša ADR v letu 2021. Vir: [97] 9.5 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB 9.5.1 Dvostranski sporazumi Obicajno so vsako leto potekala redna srecanja v okviru bilateralnih sporazumov med Ceško, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, t. i. kvadrilaterale, ki jih je izmenicno gostila ena od sodelujocih držav. Kvadrilateralna srecanja so namenjena predvsem izmenjavi izkušenj in medsebojnemu obvešcanju o pomembnih dogajanjih na podrocju jedrske varnosti. V letu 2020 bi srecanje moralo potekati na Ceškem, vendar je zaradi veljavnih ukrepov omejitev zbiranj in potovanj z namenom preprecevanja širjenja korona virusa odpadlo oziroma je bilo prestavljeno v leto 2021. Sodelujoce države so si tako zgolj izmenjale kratke pisne povzetke o pomembnih dogodkih. Redno letno srecanje med Slovenijo in Avstrijo po sporazumu o zgodnjem obvešcanju in vprašanjih skupnega interesa s podrocja jedrske varnosti, namenjeno medsebojnemu informiranju o pomembnejših dogodkih v casu od zadnjega srecanja, je potekalo 6. oktobra 2020 v obliki video konference. Udeleženci so si že predhodno pisno izmenjali informacije, izkušnje in novosti na podrocjih zakonodaje, radiološkega monitoringa, pripravljenosti na izredne dogodke, ravnanja z radioaktivnimi odpadki, obratovanja raziskovalnih reaktorjev in NEK. Sam sestanek pa je potekal v obliki vprašanj in odgovorov na gradivo, ki so ga udeleženci dobili v predhodnem koraku in preucili vnaprej. Med pomembnejšimi vsebinskimi poudarki velja omeniti zacetek veljavnosti novega avstrijskega zakona o sevalni varnosti, prenos vec pristojnosti na avstrijsko Zvezno ministrstvo za zašcito podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo ter nadaljevanje posodabljanja avstrijskega državnega centra za obdelavo radioaktivnih odpadkov v Seibersdorfu. Slovenija je med drugim porocala o aktualnem stanju projekta izgradnje novega suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo v Vrbini pri Krškem in o obratovanju NEK ter o izvajanju programa varnostne nadgradnje elektrarne. Obe državi v letu 2022 pricakujeta misijo ARTEMIS za pregled programov ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Redni letni sestanek po bilateralnem sporazumu z Republiko Hrvaško o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti je bil prestavljen v leto 2021, ko ga bo gostila Hrvaška. 9.5.2 Konvencija o jedrski varnosti V letu 2020 naj bi se zakljucil osmi pregledovalni cikel po Konvenciji o jedrski varnosti s pregledovalnim sestankom na Dunaju v obdobju od 23. marca do 3.aprila 2020. Zadnje dejanje tega cikla za države pogodbenice pred pregledovalnim sestankom je bila priprava in objava odgovorov na zastavljena vprašanja drugih pogodbenic, kar je bilo opravljeno februarja 2020. Z zacetkom marca je bila v vecini evropskih držav razglašena epidemija covid-19 in njeni ukrepi so povzrocili, da je predsednica 8. pregledovalnega sestanka Dana Drabova predlagala, da pregledovalni sestanek prestavijo na marec 2021. Po izbruhu drugega vala epidemije v jeseni je zastavila vprašanje, ali bi sestanek prestavili, da bi sovpadel s sestankom 9. cikla, t. j. leta 2023. Samo Litva in Kanada sta predlagali, da bi v letu 2021 imeli neke vrste hibridni dogodek, kjer bi se skušali delno fizicno sestati, nekaj pa bi opravili virtualno s spletnimi orodji. Ta predlog ni bil sprejet in 28. decembra 2020 je predsednica Drabova poslala vsem pogodbenicam pismo, v katerem je bil predlog, kako nadaljevati oziroma zakljuciti 8. pregledovalni cikel. Glavno izhodišce predloga je, da bo leta 2023 skupni pregledovalni sestanek za 8. in 9. cikel. V osmem ciklu so bili prakticno vsi koraki zakljuceni (predaja nacionalnih porocil, zastavljanje vprašanj, priprava odgovorov, analiza vprašanj in odgovorov) – manjkal je samo še pregledovalni sestanek. URSJV je pripravila tudi že osnutek predstavitve za sestanek, ki bi moral biti lani marca. Funkcionarji (officers) iz 8. cikla naj bi nadaljevali delo tudi v 9. ciklu, ce se bodo s tem strinjali. Pravzaprav že od marca 2020 tece 9. cikel, vendar aktivnosti do zdaj še ni bilo. Predsednica Dana Drabova se namerava na sestanku funkcionarjev (officers meeting), ki bo februarja ali marca 2021, posvetovati, kako zakljuciti ta cikel (razen skupnega sestanka, ki bo leta 2023). Predlaga in namerava izdelati nekakšno zakljucno porocilo (»compendium«, ki bo vsebovalo dejstva brez vsakih zakljuckov in evaluacij). Podrobnosti tega porocila pa bodo dorekli na tem sestanku. 9.5.3 Meddržavna pogodba o solasništvu NEK Leta 2002 sta se Slovenija in Hrvaška medsebojno uskladili o lastništvu in obratovanju NEK ter sklenili Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03 - Mednarodne pogodbe; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba), ki je zacela veljati v mesecu marcu 2003. Po tej pogodbi sta skrb in odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz NEK naloga obeh držav njenih lastnic, saj z njo pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili ucinkovito skupno rešitev za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Meddržavna pogodba doloca še, da bosta pogodbenici sporazumno iskali rešitve in skupne rešitve tudi financirali v enakih deležih. Ce pogodbenici ne bi dosegli sporazuma o skupnem reševanju, bosta vsaka zase na svoje stroške poskrbeli za koncno odlaganje svojega dela radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK, ki bodo nastali zaradi njenega obratovanja in razgradnje, bodisi na svojem ozemlju bodisi v tretjih državah. Državi pogodbenici sta za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe skladno z njenim 18. clenom ustanovili meddržavno komisijo. Vsaka od pogodbenic ima v komisiji predsednika in štiri clane. Meddržavna komisija poleg spremljanja izvajanja meddržavne pogodbe potrjuje Program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK in Program razgradnje NEK ter obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja, ki jih obravnava meddržavna pogodba in je kljucno telo za urejanje odnosov med pogodbenicama. V skladu z meddržavno pogodbo se mora ravnanje RAO in IG ter razgradnja NEK izvajati v skladu s programoma odlaganja RAO in IG ter razgradnje NEK, ki morata biti potrjena s strani meddržavne komisije. Po pripravi tretje revizije obeh programov ter njuni obravnavi na pristojnih organih obeh držav pogodbenic (v Sloveniji s strani vlade, na Hrvaškem s strani vlade in sabora) je bil marca 2020 izpolnjen pogoj za njuno dokoncno potrditev. Meddržavna komisija NEK je na 14. zasedanju 14. julija 2020 dokoncno potrdila tretji reviziji programov razgradnje NEK in odlaganja RAO in IG iz NEK. Kratek povzetek obeh programov, potrjenih v 2020, je opisan spodaj. Razgradnja NEK Med nacrtovanjem trenutnega programa razgradnje NEK ni bilo najdenih nobenih kriticnih tehnicnih problemov in tudi ni pricakovati da bodo v prihodnje. Dosedanje stanje ustrezne tehnologije razgradnje in demontaže je dovolj razvito za izvajanje vseh sedanjih in prihodnjih projektov razgradnje. Glede na to, da bo obseg razgradnje jedrskih objektov in še posebej jedrskih elektrarn v naslednjih desetletjih dosegel raven, ki še nikoli ni bila obravnavana, bo napredek vec vidikov obstojecih tehnik razgradnje povsem zaželen, na primer glede zmanjšanja doz zaradi ionizirajocega sevanja, poenostavitve postopkov, vecje ucinkovitosti, zmanjševanja nastajanja odpadkov in znižanja stroškov. Ravnanje in skladišcenje IG in VRAO pred odlaganjem Skladno s sprejetima nacionalnima politikama v Sloveniji in na Hrvaškem je nacrtovana in odobrena gradnja suhega skladišca izrabljenega goriva na lokaciji NEK, in sicer z obratovalno dobo najmanj 60 let (projektna doba 100 let) in z možnostjo podaljšanja obratovanja. Zmogljivost suhega skladišca zadošca za skladišcenje vsega nacrtovanega inventarja IG in VRAO od zacetka njegovega obratovanja leta 2023 do koncne praznitve bazena za izrabljeno gorivo v letih 2048–2051 (obratovanje NEK do konca leta 2043). Poleg tega bo projekt suhega skladišca zagotovil varno in ekonomicno rešitev za skladišcenje VRAO, ki bodo nastali pri razgradnji NEK, vkljucno z visoko aktiviranimi kovinskimi komponentami. Obratovalno obdobje in razgradnja suhega skladišca izrabljenega goriva sta obravnavana v dveh ocenah možnosti: osnovni oceni in oceni poudarjene obcutljivosti. Ravnanje in odlaganje IG Lokacija odlagališca je zaenkrat še genericna s predpostavko, da bo nekje na ozemlju RS ali RH. Pripravljen je bil referencni scenarij trajnega odlaganja v primerno trdno kamnino. Upoštevane so bile možnosti odlaganja IG v regionalno odlagališce in/ali uporaba skupnega regionalnega objekta za enkapsulacijo IG. V odlagališce IG bo mogoce odlagati tudi VRAO, ki bodo nastali pri razgradnji NEK, in dolgožive NSRAO iz obratovanja in razgradnje jedrskih objektov in drugih jedrskih aktivnosti. Ravnanje z NSRAO pred odlaganjem Kapaciteta skladišca radioaktivnih odpadkov v NEK je skoraj zapolnjena. Sedanji predlog delitve NSRAO na osnovi podporne študije je pravicen in razumen, z vidika dolgorocne varnosti in obremenitve okolja pa najpomembnejši vidik predstavlja vsebnost dolgoživih radionuklidov v odpadkih. Pogodbenici nameravata odlagati NSRAO v razlicnih zabojnikih: RS v zabojnikih tipa N2d, RH pa v zabojnikih tipa RCC. Izvaja se tehnicna študija izvedbe delitve in prevoza NSRAO v Vrbino in na Hrvaško, pri kateri sodelujeta ARAO in hrvaški Fond – zakljucena bo do poletja 2021. Slovenski del NSRAO pred vstavljanjem v betonske odlagalne zabojnike N2d predvidoma ne bo potrebno prepakirati, ampak se bodo lahko samo vstavili v zabojnik in zalili z malto. Tretja revizija programa razgradnje NEK predpostavlja, da bo po letu 2043 na lokaciji NEK na voljo zmogljivost za pripravo odpadkov iz razgradnje. V naslednji reviziji programa razgradnje bo potrebno to problematiko tehnicno nasloviti in se dogovoriti o morebiti spremembi tehnologije za pakiranje NSRAO. Odlaganje NSRAO Program odlaganja RAO in IG predvideva loceni rešitvi odlaganja RAO; v Sloveniji je predvidena izgradnja odlagališca NSRAO na Vrbini, na Hrvaškem pa najprej zacasno skladišcenje NSRAO na lokaciji Cerkezovac in nato koncno odlaganje na isti lokaciji. RS in RH imata razlicna programa in dinamiko ravnanja z RAO in tudi razlicne tehnologije skladišcenja in odlaganja. Na podlagi potrjenih programov je Vlada RS s sklepom, št. 36000-6/2020/3 z dne 23. 07. 2020, naložila GEN energiji, d. o. o., da 1. avgusta 2020 zacne vplacevati v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK znesek v višini 0,0048 evra za vsako prevzeto kWh elektricne energije, proizvedene v Nuklearni elektrarni Krško. Sklad bi moral ob takšni vrednosti vplacil in izplacil (nadomestilo obcinam za omejeno rabo in financiranje del ARAO) dosegati povprecni letni donos v višini 2,2 % nad inflacijo, kar pod predpostavko 1,8 % stopnje inflacije pomeni 4 % na letni ravni. Meddržavna komisija je na svojem 14. zasedanju strokovne organizacije NEK, ARAO in FOND zavezala k zacetku del na pripravi cetrte revizije programov odlaganja RAO in IG ter razgradnje NEK. 15. zasedanje meddržavne komisije je predvideno v letu 2021. 9.5.4 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki V Republiki Sloveniji se Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Skupna konvencija) nanaša na varno ravnanje z izrabljenim gorivom v Nuklearni elektrarni Krško in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, na uskladišcene radioaktivne odpadke v Nuklearni elektrarni Krško, na odpadke iz razgradnje rudnika Žirovski vrh in radioaktivne odpadke malih povzrociteljev, ki so uskladišceni v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov v Brinju. Ob koncu leta 2020 je bila Skupna konvencija zavezujoca za 83 držav pogodbenic med katerimi je tudi Republika Slovenija. V letu 2020 je bilo pripravljeno sedmo nacionalno porocilo po Skupni konvenciji. Mednarodni agenciji za atomsko energijo, ki zagotavlja storitve sekretariata za sestanke pogodbenic, je bilo posredovano 26. oktobra 2020. Porocilo, ki ga je pripravila Uprava RS za jedrsko varnost v sodelovanju z Upravo RS za varstvo red sevanji, Agencijo za radioaktivne odpadke, Nuklearno elektrarno Krško, Institutom »Jožef Stefan«, Rudnikom Žirovski vrh, Klinicnim centrom - Kliniko za nuklearno medicino in Onkološkim Inštitutom, bo predstavljeno na sedmem pregledovalnem sestanku pogodbenic, ki je bil zaradi razmer v zvezi s korona virusom, prestavljen v leto 2022 in bo potekal na Dunaju od 27. junija do 8. julija 2022. Nacionalno porocilo za obdobje 2017, 2018, 2019, podaja informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, podatke o inventarju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v Republiki Sloveniji na dan 31. 12. 2019, pravni red, ki zadeva to podrocje dela ter obseg in nacin izpolnjevanja obveznosti po Skupni konvenciji. Nacionalno porocilo obsega 136 strani in je napisano v angleškem jeziku. V nacionalnem porocilu je podana ocena, da sta slovenska zakonodaja in praksa na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom skladni z zahtevami iz Skupne konvencije. V okviru priprav na sedmi pregledovalni sestanek se je delegacija Republike Slovenije udeležila organizacijskega sestanka pogodbenic, ki je potekal virtualno preko sistema WebEx od 28. do 30. 9. 2020 in 2. 10. 2020. Na organizacijskem sestanku so se pogodbenice dogovorile o organizacijskih zadevah v zvezi z izvedbo sedmega pregledovalnega sestanka. Za predsedujocega sedmega pregledovalnega sestanka je bil izvoljen gospod Hans Wanner iz Švice. Prestavitev porocil na pregledovalnem sestanku bo potekala v osmih skupinah. Slovenija je bila skupaj z Lesotom, Madžarsko, Slovaško, Norveško, Portugalsko, Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Gruzijo, Japonsko in Irsko razporejena v skupino 3. 9.6 OBISKI IZ TUJINE Zaradi pandemije korona virusa tujih obiskov skorajda ni bilo. 28. oktobra je URSJV obiskala skupina francoskih novinarjev, ki porocajo za spletni portal Courrier des Balkans, namenjen obvešcanju o dogajanju v srednjeevropski in balkanski regiji v francoskem jeziku. Zanimale so jih splošne informacije v zvezi z odlaganjem radioaktivnih odpadkov v Sloveniji, in sicer glede strategije, izvajanja projektov in nacrtov v prihodnosti. Podrobneje pa jih je zanimalo sodelovanje s Hrvaško in na mednarodni ravni ter še posebej, kako napreduje izvajanje projekta odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini. 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS Predstavnik URSVS je clan Združenja direktorjev upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (HERCA – Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities). V letu 2020 se je udeležil dveh rednih sestankov, ki sta bila izvedena po spletu. URSVS sodeluje v Committee on Radiation Protection and Public Health (CRPPH). CRPPH je odbor OECD-NEA, ki usmerja njeno delo na tem podrocju. V odboru sodelujejo predstavniki držav clanic in predstavniki mednarodnih organizacij in združenj (MAAE, EC, ICRP, IRPA UNSCEAR in druge). CRPPH usmerja delo številnih delovnih skupin preko katerih se izvajajo aktivnosti, ki jih odbor prepozna kot potrebne in koristne. Redni letni sestanek odbora, ki je bil nacrtovan v marcu 2020 je bil zaradi epidemije covid-19 prestavljen in izveden v spletni obliki septembra 2020. Slovenska predstavnica se spletnega sestanka ni udeležila. URSVS sodeluje pri International System of Occupational Exposure - ISOE. ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajocim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - Agencija za nuklearno energijo (OECD/NEA) ter MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo tehnicni centri ob podpori navedenih organizacij in ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. Slovenska predstavnica se je udeležila rednega sestanka Upravnega odbora ISOE, ki je bil izveden preko spleta. URSVS je aktivno sodelovala pri projektu European Study of Occupational Radiation Exposure - ESOREX, ki je bil namenjen zbiranju, obdelavi in primerjavi podatkov o dozah ionizirajocega sevanja, ki jih prejmejo izpostavljeni delavci, na meddržavnem nivoju. V okviru projekta države izmenjujejo izkušnje tudi na podrocju organizacije osebne dozimetrije in vodenja nacionalnih dozimetricnih registrov. Projekt je v preteklosti financira Evropska komisija, sedaj pa naj bi ga vzdrževale države clanice same. V letu 2019 se je projekt preoblikoval v Mrežo nacionalnih dozimetricnih registrov v okviru HERCA (Združenje vodij evropskih upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji). V letu 2020 so pripravili vprašalnik za regulatorne organe o registraciji osebnih doz izpostavljenih delavcev. Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (EAN – European ALARA Network), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre ALARA prakse v industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem sektorju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka posvecena specificnemu podrocju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja prakticne primere implementacije principa ALARA, primere dobre prakse in ostale novice s podrocja varstva pred sevanji, ima aktivno vlogo pri študijah Evropske komisije in ostalih mednarodnih organizacij s podrocja varstva pred sevanji ter deluje na ostalih podrocjih implementacije principa ALARA v prakso. Pod okriljem EAN deluje tudi vec pod-omrežij, pri cemer URSVS aktivno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (European Radioprotection Authorities Network), namenjeno operativni izmenjavi informacij s podrocja zakonodaje in nazora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. V letu 2020 so bile aktivnosti, povezane z izvajanjem projektov MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu, znatno okrnjene zaradi epidemije covid-19. Prvi projekt, pri katerem sodeluje URSVS, (projekt RER-6-038 z naslovom »Applying Best Practices for Quality and Safety in Diagnostic Radiology«) je usmerjen k izboljšanju kakovosti in varnosti v diagnosticni radiologiji predvsem z vidika zagotavljanja in preverjanja kakovosti. Pomemben del aktivnosti je zato usmerjen v usposabljanje kljucnih strokovnih delavcev, torej medicinskih fizikov, radioloških inženirjev in zdravnikov radiologov. Ker tovrstna usposabljanja pogosto vkljucujejo prakticni del njihova izvedba vecinoma ni bila prenesena na splet temvec je bil vecji del aktivnosti usmerjen v pripravo »prirocnika« za izvajanje tehnicne kontrole kakovosti rentgenskih naprav. Drugi projekt, RER/9/147 »Enhancing Member States' Capabilities for Ensuring Radiation Protection of Individuals Undergoing Medical Exposure«, je namenjen izboljšavam sistema varstva pred sevanji pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja s poudarkom na krepitvi sodelovanja med pristojnimi upravnimi organi in profesionalnimi združenji ter na implementaciji mednarodnih Osnovnih varnostnih standardov (BSS - GSR Part 3) pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja. V tem okviru so aktivnosti Slovenije usmerjene predvsem na podrocja optimizacija s poudarkom na oblikovanju diagnosticnih referencnih nivojev za CT preiskave pediatricnih pacientov, oblikovanje in implementacijo smernic za napotovanje na radiološke preiskave ter izboljšanje sistemov za porocanje o izrednih dogodkih v radioterapiji ter pri radioloških preiskavah z visoko izpostavljenostjo pacientov. Medtem ko je bil na prvih dveh podrocjih kljub vplivu epidemije covid-19 dosežen znaten napredek (opazna razširitev centralnega sistema za spremljanje izpostavljenosti pacientov ter pomembni koraki k pripravi smernic za napotovanje na radiološke preiskave v dentalni medicini), zahteva vzpostavitev in nadgradnja sistemov za spremljanje izrednih dogodkov velik vložek klinicnih partnerjev, ki ga v pogojih epidemije razumljivo niso mogli zagotoviti. Sodelovanje v navedenih projektih omogoca ne le udeležbo izbranih radioloških inženirjev, zdravnikov, medicinskih fizikov in delavcev pristojnega upravnega organa na strokovnih usposabljanjih in delavnicah, ki jih organizira in financira MAAE, temvec tudi dostop do strokovnega znanja, smernic in relevantnih dokumentov MAAE, ki bodo omogocili hitrejšo in ucinkovitejšo implementacijo zastavljenih nalog. V letu 2020 so se v okviru sodelovanja z MAAE na podrocju uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu predstavniki Slovenije udeležili dveh koordinacijskih sestankov projekta RER-6-038 in tehnicnega sestanka na temo optimizacije in upravicenosti pri pacientih, ki potrebujejo veckratne radiološke preiskave, predstavnik URSVS pa je imel tudi predstavitev na spremljevalnem dogodku 64. Generalne konference MAAE z naslovom »From Regulation to Clinical Practices: Ensuring Safety and Quality of Medical Radiological Procedures in Europe and Central Asia«. URSVS sodeluje v odboru MAAE za standarde na podrocju varstva pred sevanji (Radiation Safety Standards Committee - RASSC). RASSC je eden od štirih odborov, ki je odgovoren za prejemanje mednarodnih standardov MAAE. Standarde pripravlja sekretariat MAAE ob pomoci držav clanic. RASSC se sestaja dvakrat letno in obravnava standarde v razlicni fazi priprave. V letu 2020 se je predstavnica URSVS ni udeležila sestankov. URSVS sodeluje v delovni skupini za podrocje medicinske uporabe ionizirajocega sevanja mreže evropskih upravnih organov HERCA. Med številnimi podrocji izjemno pomembne izmenjave informacij o aktualnih problemih s podrocja varstva pred sevanji v medicini bi v letu 2020 izpostavili komunikacijo med pristojnimi upravnimi organi glede odziva na epidemijo covid-19. Ker so izredne razmere zahtevala dolocene prilagoditve v nacinu delovanja upravnih in inšpekcijskih organov, je izmenjava informacij in izkušenj znatno pripomogla k vzdrževanju ustreznega nivoja varstva pred sevanji v zdravstvu. Na regionalnih tehnicnih projektih MAAE s podrocja radona URSVS sodeluje od leta 2014. Leta 2018 se je zacel štiriletni projekt RER 9/153 z naslovom »Enhancing the Regional Capacity to Control Long Term Risk to the Public due to Radon in Dwellings and Workplaces«. Cilj je pomoc državam vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze na podrocju izvajanja nacionalnega radonskega programa ter nadzora in ozavešcanja v zvezi s tveganji zaradi radona v bivalnem in delovnem okolju. URSVS je zadolžena za koordinacijo udeležb na delavnicah, tecajih in drugih srecanj s tega podrocja. Januarja 2020 se je URSVS udeležila delavnice z naslovom »Regional Workshop on Establishment of Effective Regulatory Control for Exposure due to Radon at Workplaces« v Debrecenu, Madžarska. URSVS je porocala o napredku Slovenije in izmenjali izkušnje z drugimi državami. Prejeli smo nekaj napotkov, kako naj nadaljujemo v svojih državah. Zaradi epidemije covid-19 je bilo nekaj delavnic prestavljenih v leto 2021 ali spremenjenih v virtualne. Projekt se kljub težavam povezanim z epidemijo covid-19 nadaljuje in bo predvidoma trajal do konca leta 2021. 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST V letu 2020 je imelo pooblastilo skupaj sedemnajst pravnih oseb. Na osnovi 89. clena ZVISJV-1 URSJV v letu 2020 ni podaljšala veljavnost obstojecih pooblastil, tudi novih pooblastitev ali sprememb pooblastil v tem letu ni bilo. Pregled podrocij, za katera so bile organizacije in posamezniki pooblašceni, je objavljen na spletnih straneh URSJV. 10.1 APOSS D. O. O. 10.1.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve APOSS d. o. o. je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-5/2016/2 z dne 30. 05. 2016, ki jo je URSJV izdala v skladu z ZVISJV. Pooblastilo velja do 30. 05. 2021. 10.1.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu APOSS d. o. o. je pooblašcen za izvajanje del na podrocju jedrske varnosti tudi s strani DZRNS (Državni zavod za radiološku i nuklernu sigurnost) republike Hrvaške od 23. 10. 2009. (številka 568-05-09-06). Pooblastilo velja do preklica. V letu 2020 ni prišlo do sprememb števila zaposlenih v APOSS-u (2 zaposlena). Tudi pri izobrazbi zaposlenih ni bilo sprememb (en doktor znanosti na podrocju elektrotehnike smer jedrska tehnologija, en magister znanosti na podrocju elektrotehnike smer jedrska tehnologija). Program zagotovitve kakovosti APOSS d. o. o. je bil re-certificiran po ISO standardu ISO 9001-2015 z dne 28. 01. 2020. V letu 2020 so bili narejeni redni interni QA audit s strani Qnorma-e iz Zagreba in nadzorni QA s strani ICR Adriatica Zagreb. APOSS d. o. o. je nosilec AAA+ bonitetne izvrstnosti za leto 2020. 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 so strokovnjaki APOSS d. o. o. aktivno sodelovali pri izdelavi dveh neodvisnih strokovnih mnenj: - za projektno spremembo 1267-MS-L »Vgradnja izolacijskih AOV ventilov pred MOV 20124 ter 20125« v skladu s pravilnikoma JV3 in JV5. Neodvisno strokovno porocilo je bilo naroceno s strani NEK z narocilnico, št. 3201765 z dne 20. 11. 2020. Koncno neodvisno strokovno mnenje je podano v tehnicnemu porocilu APOSS-FIER-2020-1 z datumom 18. 01. 2021 v predpisanemu formatu po JV3, Priloga 3. APOSS-ovi strokovnjaki so imeli nekaj priporocil, ki so bila upoštevana s strani NEK z novimi revizijami licencnih dokumentov. Ocena sprejemljivosti s strani strokovnjakov APOSS-a je bila pozitivna; - za pregled NEK MAAP 5.0.3 Model, ki se uporablja pri reviziji NEK PSA level 2 študije, v sodelovanju s FER Zagreb, Univerza Zagreb. Koncno neodvisno strokovno mnenje je podano v tehnicnemu porocilu FER-ZVNE/SA/SO-FR01/20-0 z datumom 23. 12. 2020. APOSS-ovi strokovnjaki so imeli nekaj priporocil, ki bodo upoštevana s strani NEK z novo revizijo NEK MAAP 5.0.3 Engineering Hanbook-a in pripadajocega modela (.PAR datotek). Ocena sprejemljivosti s strani strokovnjakov APOSS-a je bila pozitivna. 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Strokovnjaki APOSS-a so, kot zunanji strokovnjaki MAAE, sodelovali kot povabljeni predavatelji na tecajih/delavnicah izpisanih v preglednici 52, ki vkljucuje tudi druge dogodke pri katerih so APOSS-ovi strokovnjaki prispevali kot predavatelji na podrocju varnostih analiz. Preglednica 52: Spisek sodelovanj strokovnjakov APOSS-a kot predavateljih pri MAAE aktivnostih ter pri drugih tecajih in dogodkih Projekt Naziv Aktivnosti Mesto Datum APOSS IAEA Expert Mission under TAL-NSNI20200504-002 Consultancy Meeting on the enhancement of the GSAN for technical subject areas of the Technical Safety Review Service (TSR) MAAE, Vienna, Virtualno 18 - 20 Maj 2020 I. Bašic, zunanji sodelovec IAEA Expert Mission under EVT1903888 Consultancy Meeting IAEA on Refinement and Advancing Data Support for the IAEA technology Assessment (RTA) Methodology MAAE, Vienna, Virtualno 29 - 30 Junij 2020 I. Bašic, zunanji sodelovec IAEA Expert Mission under TAL-TCAP20200929-004 Training course: Enhancing the Level of Operational Safety and Reliability of the Bushehr Nuclear Power Plant- MAAE, Vienna, Virtualno Workshop on Severe Accident Analysis 12 - 13 Oktober 2020 I. Bašic, predavatelj IAEA Expert Mission under TAL-NSNI20200923-002 Training Workshop on the Development of Severe Accident Management Guidetines Using the IAEA's Severe Accident Management Guideline Development Toolkit MAAE, Vienna, Virtualno Workshop 19 - 23 Oktober 2020 I. Bašic, predavatelj Purchase Order: Nuccon GmbH; Lecture for JRC Root Cause Analysis Training Program Live-Training Webinar on Root Cause Analysis and Event Investigation EUROPEAN COMMISSION DG Joint Research Centre – JRC 26 - 30 Oktober 2020 I. Vrbanic: predavatelj Strokovnjaki APOSS-a so v letu 2020 sodelovali kot so-avtorji pri objavi naslednjih strokovnih clankov: - »A decision-support approach to severe accident management in nuclear power plants«, Journal of Decision Systems, December 2020 (DOI: 10.1080/12460125.2020.1854426), - »Severe Accident Simulations Dedicated to the SAMG Decision Making Tool – Demonstration«, NUTECH-2020, Varšava, 4 - 7 Oktober 2020, - »Severe Accident Simulations Dedicated to the SAMG Decision-Making Tool Demonstration«, NENE 2020, Portorož, 7 – 10 September 2020, - »A Framework for Modern Risk-Informed Root Cause Analysis Process«, Journal of Energy and Power Engineering 14, Julij 2020, 211-224 doi:10.17265/1934-8975/2020.07.001 in - »Supporting Severe Accident Management in Nuclear Power Plants« (poster), 6th International Conference on Decision Support System Technology – ICDSST 2020 on Cognitive Decision Support Systems & Technologies, University of Zaragoza, Spain, 27 - 29 Maj 2020, Editors: I. Linden, A. Turón, F. Dargam, U. Jayawickrama, ISBN: 978-84-18321-00-9. Projekti APOSS je, kot podizvajalec, sodeloval na številnih mednarodnih inženirskih projektih, kot pregledovalec analiz in porocil izdelanih s strani projektantov, ali pa kot izvajalec analiz. Kot rezultat so v letu 2020 bila narejena naslednja tehnicna porocila pri katerih so APOSS-ovi strokovnjaki bistveno prispevali: - ENS-3.5.6.1-T32-07, Final Report on Decommissioning Plan – IFMIF-DONES, Eurofusion, - ENCO-FR-(20)-65, Interim Technical Report on Angra 1 Low Power and Shutdown PSA: Main Report, - ENCO-FR-(20)-66, Interim Technical Report on Angra 1 Low Power and Shutdown PSA: Accident Sequences and Event Tree Modeling, - ENCO-FR-(20)-67, Interim Technical Report on Angra 1 Low Power and Shutdown PSA: Systems Analysis and Fault Tree Modeling, - ENCO-FR-(20)-68, Interim Technical Report on Angra 1 Low Power and Shutdown PSA: Human Reliability Analysis, - ENCO-FR-(20)-69, Interim Technical Report on Angra 1 Low Power and Shutdown PSA: Supporting Deterministic Analyses and Calculations, - ENCO-FR-(20)-70, Interim Executive Summary Report on Angra 1 Low Power and Shutdown PSA, - ENCO-FR-(20)-117: Interim Technical Report on Angra 1 Seismic Probabilistic Safety Analysis: Main Report, - ENCO-FR-(20)-118: Interim Technical Report on Angra 1 Seismic Probabilistic Safety Analysis: Fragility Analysis, - ENCO-FR-(20)-119: Interim Technical Report on Angra 1 Seismic Probabilistic Safety Analysis: Seismic Walkdowns in - ENCO-FR-(20)-120: Interim Executive Summary Report on Angra 1 Seismic Probabilistic Safety Analysis. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško APOSS je kot podizvajalec nadaljeval pri pripravi projektnih sprememb z naslova Programa Nadgradnje Varnosti v NEK (kot podizvajalec SIPRO, Krško oz. IBE, Ljubljana) na podrocju priprave varnostnih presoj (SES/SE, per 10CFR50.59), sprememb KVP, sprememb TS in DECTS ali pa posameznih varnostih evaluacij: - IBE: 1010-AF-L, Alternate AF, - IBE: 1005-SI-L, Alternate SI in - IBE: 1024-BS-L, BB2 s podpornimi sistemi. Dela na drugih projektih doma in v tujini Strokovnjaki APOSS-a-a so v letu 2020 bili vkljuceni tudi v druge projekte na domacem in v tujini, ki še vedno potekajo in za katere so porocila še vedno v razlicnih fazah priprave. Projekti vkljucujejo: - Nadaljevanje podpore za izdelavo aplikacije RI-ISI programa za elektrarno tipa PWR, - Nadaljevanje svetovanja pri izdelavi projekta SFP PSA za Electrabel ENGIE (Belgija) v sodelovanju z ENCO Dunaj, - Sodelovanje z ENCO-Dunaj na izdelavi PSA analiz za NPP Angra, Brazilija, - Sodelovanje na raziskovalnemu projektu NARSIS (HO2020) - ožje sodelovanje Gen Energija - IJŠ - APOSS na podrocju »decision support system« pri obvladovanju težkih nesrec, - Nadaljevanje sodelovanja s INETEC Zagreb na projektu DONES (DEMO-Oriented Neutron Source), - Sodelovanje z EKONERG, Zagreb pri pripravi projektne spremembe 1259-CY-L (»Installation of magnetic sludge removal devices (MSRDs) into the main condenser«) na podrocju priprave varnostnih presoj (SES/SE, per 10CFR50.59)in sprememb KVP in - Sodelovanje z Worley Nuclear Services JSC, Sofija, Bolgarija na pregledu preliminarnega varnostnega porocila za jedrsko elektrarno El Dabaa (VVER-1200), ki naj bi se leta 2024 gradila v Egiptu. Strokovnjaki APOSS-a v sodelovanju s svojimi podizvajalci (strokovnjaki FER Zagreb) so pregledavali podrocje deterministicnih varnostnih analiz (PSAR poglavje 15). Kadri Zagotavljanje kakovosti, zašcita okolja, zašcita zdravja in zašcita pri delu Oprema Vir: [98] 10.2 EKONERG - INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA 10.2.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Podjetje EKONERG d. o. o., Institut za energetiku i zaštitu okoliša, je pooblašceno z odlocbo, št. 3571-5/2019/3, z dne 08. 03. 2019, ki ga je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.2.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Kadrovska struktura se v letu 2020 ni spremenila. Strokovni kadri se stalno usposabljajo preko tecajev, seminarjev in literature, ter s sodelovanjem z MAAE na podrocju varstva okolja. Od leta 1995 ima EKONERG vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2020; EKONERG ima vzpostavljen sistem kakovosti v skladu z ameriško zakonodajo, in sicer 10CFR50 Appendix B, 10 CFR Part 21 in NQA-1; Od leta 2010 ima EKONERG vzpostavljen sistem zašcite okolja v skladu s standardom ISO 14001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2020; Od leta 2013 ima EKONERG vzpostavljen sistem Zašcite zdravja in zašcite pri delu v skladu s standardom BS OHSAS 18001, oziroma ISO 45001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2020; Od leta 2016 ima EKONERG vzpostavljen Sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 50001, Sistem za upravljanje z energijo; Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2020. Znotraj Oddelka za meritve in analitike so trije neodvisni laboratoriji. Laboratoriji za testiranje: - Merjenje kakovosti zraka (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) in - Merjenje emisij škodljivih snovi v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025). Kalibracijski Laboratorij: - Umerjanje in preizkušanje tehnicnih znacilnosti analizatorja za merjenje kakovosti zraka in prenosnega analizatorja zgorevalnih plinov (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) in - Preverjanje natancnosti in umerjanje sistema za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku. Laboratorij za testiranje zmogljivosti: - Organizacijska preskušanja strokovnosti laboratorijev na podrocju spremljanja kakovosti zraka z med-laboratorijski primerjavami (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043) in - Organizacija preskušanja zmogljivosti laboratorija na podrocju merjenja emisije plinastih onesnaževal v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043). Oddelek je opremljen z vsemi potrebnimi sredstvi za izvajanje testiranja, kalibracije in preskusa zmogljivosti iz svojega podrocja. Odlocbe za opravljanje dejavnosti so navedene v nadaljevanju: - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti kakovosti zraka, - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti emisij škodljivih snovi v zrak iz nepremicnih virov, - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti preverjanja merilnega sistema za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku iz nepremicnih virov, v skladu z zahtevami norme HRN EN 14181 in - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za opravljanje zagotavljanja kakovosti pri merjenju in zbiranju podatkov zraka za referencne metode. Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 EKONERG ni opravljal strokovnih mnenj za URSJV. Za NEK Izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v NEK za SKV.QA: - Sodelovanje pri izvajanju notranjih presoj in presoj dobaviteljev v skladu z letnim planom, priprava porocil o presojah ter spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov, - Izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v sklopu procesa modifikacij (sodelovanje v skupinah za pripravo modifikacij, pregledovanje in procesiranje dokumentacije, izdelava planov nadzora, nadzor izdelave in testiranja opreme, spremljanje izvajanja ter dokumentiranje modifikacij, itn.), - Pregled delovnih in pred-remontnih paketov, planov kontrol ter ostale dokumentacije posameznih izvajalcev del, - Izvajanje opazovanj aktivnosti TO.VZ in ING.MOD, - Pregledovanje ter procesiranje postopkov in programov posameznih oddelkov elektrarne, - Pregledovanje ter procesiranje nabavne dokumentacije v skladu s procesi eBS (zahtevki, specifikacije, ponudbe, itn.) in - Porocilo o vplivih na okolje (PVO) za podaljšanje obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let do leta 2043., Nuklearna elektrarna Krško, izdelava v teku. Za Fond NEK - Analiza dokumentacije odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina z vidika varstva na okolje za potrebe tehnicnih posvetovanj v postopku cezmejnega vrednotenja vplivov na okolje, 2019.-2020 in - Koncno mnenje o dokumentu »Analiza dokumentacije odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina« z vidika varovanja okolja za potrebe tehnicnih posvetovanj v postopku cezmejnega vrednotenja vplivov na okolje, 2019. (sprejem odgovora na komentarje), 2020. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Projekti V letu 2020 ni bilo rednega remonta v NEK. 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve - DMP 1224-FO-L, Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare, - Modifikacije znotraj projekta »NEK Safety Upgrade Project - Phase 3 »(PNV-faza III): DMP 1005-SI-L, DMP 1010-AF-L, DMP 1024-BS-L, 1030-EE-L in - 3DMP 1259-CY-L, »Installation of magnetic structures into the condenser«. Dejavnosti na podrocju konvencionalnih energetskih objektov Projektiranje Vecji projekti ki so bili izvedeni leta 2020: HEP - Projekt rekonstrukcije portalnega žerjava v CSRV v TE-TO Sisak, - Idejni projekt za rekonstrukcijo izpuha ekspanderja obcasnog razsoljevanja v TE-TO Sisak, - Projekt rekonstrukcije tlacnega cevovoda od crpalk za dopolnitev toplovoda v TE-TO Sisak, - Projekt selitve in rekonstrukcije postaje za regerancijo na KPV v TE-TO Sisak, - Glavni projekt kotlovnice za toplo vodo VK3 do VK6 v TE-TO Zagreb, - Rekonstrukcija ogrevalnega sistema kotla št.3 v Belišce - DS Smith, - Študija izvedljivosti razširitve in rekonstrukcije toplotne postaje TE-TO ZAGREB in obrazložitev nadomestitve transformatorja na odcepikih plinskih turbin bloka K in rekonstrukcije SN stikališca, - Izvedbeni projekt Akumulatorja toplote v EL-TO Zagreb in - HEP TE-TO ZG - Idejni projekt elektricnih kotlov 4x40 MW. INA - Glavni in izvedbeni projekt objekta za Revitalizacijo sistema za hlajenje i gašenje S skupine rezervoarjev v RN Rijeka. Plinacro - Glavni in izvedbeni projekt mednarodnega plinovoda Zagvozd - Imotski - Posušje DN 500/75. Vzdrževanje objektov EKONERG izvaja aktivnosti vzpostavitve, organizacije in implementacije programske podpore v sistemih za upravljanje vzdrževalnih del. V letu 2020 so bile izvajane naslednje aktivnosti: - Svetovanje pri uporabi sistema upravljanja vzdrževalnih del v proizvodnih objektih (termoelektrarne in hidroelektrarne) HEP-Proizvodnje d. o. o. in centraliziranih sistemih za prenos toplote HEP-Toplinarstva d. o. o., - Izdelava pravilnika vzdrževanja HEP-Proizvodnje d. o. o. in pravilnika vzdrževanja posameznih termoelektrarn in hidroelektrarn, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za termoelektrarno-toplarno TE -TO Sisak, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za elektrarno-toplarno EL -TO Zagreb, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za termoelektrarno-toplarno TE -TO Osijek, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za hidroelektrarne proizvodnega podrocja (PP) HE Zapad (GHE Vinodol; HE Gorski kotar – HE Zeleni vir, CHE Fužine, RHE Lepenica; HE Reka; GHE Senj; HE Sklope), - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Vodovod in kanalizacija d. o. o. Reka, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za hidrotehnicne sisteme Hrvatskih voda, - Inženirske storitve povezane z kontinuirano revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, analiza kriticne opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za 17 plinskih platform v severnem delu Jadranskega morja, z katerim upravlja podjetje INA d. d., Proizvodnja Jadran in - Izdelava pravilnika vzdrževanja termoenergetskih sistemov v objektih in lokacijah Ministrstva za obrambo Republike Hrvaške. Varovanje okolja V letu 2020 so bile izdelane naslednje pomembnejše študije in elaborati: - Strokovna podlaga za potrebe spremembe pogojev okoljskega dovoljenja za obstojeci obrat za proizvodnjo aluminijevega cementa Calucem d. o. o., - Strokovna podlaga zahteve za obravnavo pogojev okoljskega dovoljenja za obstojeci obrat Gradska Toplarna d. o. o. Karlovca, - Študija za pridobitev mnenja za rekonstrukcijo kurilnega sistema kotlov VK3 in VK4 (EL-TO Zagreb), - Študija varstva okolja za oceno potrebe po presoji vplivov na okolje za projekt: mala hidroelektrarna TE-TO Zagreb, - Študija razlage odstopanja mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida iz kupolaste peci tovarne kamene volne ROCKWOOL ADRIATIC d. o. o. od ravni emisij, povezanih z NRT, - Strokovna podlaga za zahtevo za spremembo in upoštevanje pogojev okoljskega dovoljenja za obstojeci obrat TE-TO Osijek, - Študija varstva okolja za oceno potrebe po presoji vplivov na okolje za spremembo projekta v obstojecem obratu za proizvodnjo aluminijevega cementa Calucem d. o. o. s povecanjem zmogljivosti mletja klinkerja, Mesto Pula, Istrska županija, - Strokovna podlaga za zahtevo po spremembi in upoštevanje pogojev odlocitve o integriranih pogojih varstva okolja EL-TO Zagreb, - Študija varstva okolja za oceno potrebe po presoji vplivov na okolje za projekt: Sprememba v tovarni apna 2 INTERCAL d. o. o. v Siracu z uvedbo biomase kot dodatnega goriva, - študija varstvo okolja, za oceno potrebe po presoji vplivov na okolje za projekt: odstranitev sedimenta iz jezera Jarun v mestu Zagreb, - Služba za promocijo in prepoznavnost projekta, ki ga sofinancira EU za sanacijo in zapiranje odlagališca »Muškovo-Kljuc«, Obcina Vrbanja, - Analiza in predlog meril za raziskovanje in izbiro lokacij, namenjenih ravnanju z odpadki okrožnega in lokalnega pomena v mestu Zagreb, - Porocilo o stanju okolja za nakupovalni center Spiona v Dubrovniku, - Porocilo o stanju okolja za veleblagovnico Doma v Osijeku, - Študija varstva okolja, Projekt : odstranitev avtomatske merilne postaje Sisak-2 Galdovo, - Študija varstva okolja, Projekt : Rekonstrukcija plinskega prikljucka Ivanic – Grad, - Študija varstva okolja, Projekt: Rekonstrukcija produktnega cevovoda v plinovod, PC Slobodnica - meja z BiH zaradi oskrbe Rafinerije nafte Brod z zemeljskim plinom, sodelavec v študiji, - Študija varstva okolja: Sprememba Projektov znotraj obstojecega polja izkorišcanja ogljikovodikov »Žutica« z vbrizgavanjem ogljikovega dioksida in »slane vode« v obstojeca nahajališca po metodi EOR, - Študija za pridobitev mnenja za projekt: Rekonstrukcija kotlovnice za vrelo vodo TE-TO Zagreb, - Študija o skladnosti glavnega projekta: 2 fazi gradnje ceste Kosinj most - Bakovac v sistemu HES Kosinj z elementi varovanja okolja in programa monitoringa okolja: gradnja: Cesta Kosinj Most – Bakovac, - Okoljsko porocilo za stavbo v Splitu, Gunduliceva 26a, - Študija varstva okolja Projekt: Ureditev vodnih struktur na vodotoku »Županijski kanal«, - Osnovno porocilo za obrat Plomin, faza I - III., - Študija varstva okolja za projekt: dovodni tlacni cevovod tehnološke in hladilne vode, mocnostni transformator, SN napajalni kabel in opticni komunikacijski kabel za TE-TO Osijek, - Študija za pridobitev mnenja, Projekt: Rekonstrukcija kurilnega sistema parnega kotla Blok C v TE-TO Zagreb, - Študija o skladnosti glavnega projekta 3. faze rekonstrukcije ceste Sudenci - Sklope v sistemu HES Kosinj z elementi varovanja okolja in programom spremljanja okolja, Gradnja: Cesta Studenci – Sklope, - Študija o skladnosti glavnega projekta etape 5 - odcep ceste, Studenci - Krš - Rudinka proti mostu Kosinj v okviru sistema HES Kosinj z elementi varstva okolja in programom spremljanja okolja, Gradnja: Odcep ceste Studenci - Krš - Rudinka proti mostu Kosinj, - Študija varstva okolja, Projekt: Gradnja geotermalne elektrarne v obcini Legrad, - Študija varstva okolja Projekt: Ureditev vodotoka Novljanska Ricina v Novem Vinodolskem, - Študija varstva okolja, Projekt: Predelava reaktorske naprave R9 za proizvodnjo uretanijevega akrilata, obstojece naprave za proizvodnjo sinteticnih smol in kemikalij SCOTT BADER d. o. o. v Zagrebu, - Študija varstva okolja, Projekt: Ureditev vodnih struktur na vodotoku »Županijski kanal«, - Storitev analize ucinka zelenih javnih narocil na emisije toplogrednih plinov; - Akcijski nacrt za izboljšanje kakovosti zraka za mesto Vinkovci in - Študija varstva okolja za postopek okoljske presoje o potrebi po oceni vpliva širitve letališca Grabovnica. Varovanje zraka V letu 2020 so bile izdelane naslednje pomembnejše študije in elaborati: - Strokovna podlaga za revizijo Strategije razvoja nizkoogljicnih izdelkov Republike Hrvaške za obdobje do leta 2030 z namenom do leta 2050, 2020, Narocnik: Ministrstvo za varstvo okolja in energetiko, - Izracun emisij v zrak Republike Hrvaške za leto 2018 in preracun dela postavke za prikljucitev druge prilagoditve in statisticna odstopanja za obdobje 2008 - 2017, 2020, Narocnik: Državni zavod za statistiko, - Porocilo o popisu toplogrednih plinov na ozemlju Republike Hrvaške za obdobje 1990 - 2018 (NIR 2020), 2020, Narocnik: Ministrstvo za varstvo okolja in energije, - Informativno porocilo o popisu emisij onesnaževal zraka v Republiki Hrvaški 2020 (za obdobje 1990–2018), predložitev v skladu s Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje cez mejo (CLRTAP) in Direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala (NECD), Program zbiranja podatkov o dejavnostih po posameznih sektorjih za 2019, 2020,Narocnik: Ministrstvo za varstvo okolja in energetiko, - Letno porocilo o spremljanju emisij onesnaževal zraka iz nepremicnih virov na ozemlju Republike Hrvaške v letih 2019, 2020, Narocnik: Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj, - Izboljšave proracuna emisij LRTAP za sektorje: energetika, kmetijstvo in proizvodni procesi, 2020, Narocnik: Ministrstvo za varstvo okolja in energetiko, - Vzpostavitev seznama virov emisij toplogrednih plinov in priprava izracuna emisij toplogrednih plinov s strani skupine Aluflexpack, 2020, financnik: skupina Aluflexpack, - Tehnicna pomoc ministrstvu za cetrto obdobje sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, 2020, Narocnik: Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj, - Svetovalne storitve za pripravo nacrta metodološkega spremljanja in osnovnega porocila družbe DS Smith Belišce Croatia d. o. o., 2020, Narocnik: DS Smith Belišce Croatia d. o. o. in - Svetovalne storitve na podrocju trgovanja z emisijami toplogrednih plinov Evropske unije za obrate Hrvaške industrije sladkorja d. d., 2020, Narocnik: Hrvaška industrija sladkorja d. d. Študije energetike V letu 2020 so bile izdelane naslednje pomembnejše študije in elaborati: - Priprava tehnicnega poglobljenega snemanja projekta elektrarne za soproizvodnjo biomase v Gospicu in priprava spremnega dokumenta v angleškem jeziku z naslovom »Tehnicna primernost primera za kogeneracijsko obrino Gospic«, Narocnik: Energana Gospic 1 d. o. o., - Priprava energetske izkaznice za objekt »Rekonstrukcija kompleksa KB Sveti Duh z dodatkom dnevne bolnišnice s podzemno garažo«, Narocnik: Zagrebacki Holding d. o. o., - sodelovanje pri energetskem pregledu velikega podjetja hrvaške zracne navigacijske službe v mehanicnem delu, Narocnik: HELB d. o. o., - Poglobljeno snemanje projekta proizvodnje energije iz biomase BE-TO Brinje, Narocnik: ŠERIF EXPORT - IMPORT d. o. o. Analiza in predlog meril za raziskovanje in izbiro lokacij, namenjenih ravnanju z odpadki obcinskega in lokalnega pomena v mestu Zagreb, Narocnik: Mesto Zagreb, - Tehnološka rekonstrukcija bloka K z namenom povecanja ucinkovitosti postrojenja TE-TO Zagreb, Narocnik: HEP Proizvodnja d. o. o., - Analiticni pregled postrojenja, zajetih v sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Republiki Hrvaški, Narocnik: Minstrstvo zašcite okolja in energetike, - Študija stroškovne ucinkovitosti za izlocanje in prevzem energetskih storitev kompleksnih športnih objektov v mestu Sisak, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., Pogon Sisak, - Študija izvedljivosti prevzema storitvi upravljanja in vzdrževanja z energijo Splošne bolnišnice v Sisku, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., Pogon Sisak, - Študija možnosti uporabe povratnega kondenzata iz CTS-a v TE TO Sisak, Narocnik: HEP Proizvodnja d. o. o., Pogon TE-TO Sisak, - Študija izvedljivosti gradnje kombi-kogeneracijskeag postrojenja na lokaciji TE TO Osijek, Narocnik: HEP d. d., - Idejna zasnova za rekonstrukcijo sistema centralnega ogrevanja tovarne Karolina d. o. o. Osijek, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., Pogon Osijek in - Energetsko certificiranje stavbe, Rekonstrukcija kompleksa klinicne bolnišnice Sveti Duh – prizidek dnevne bolnišnice z garažo in hidro-postajo, Narocnik: Zagrebacki holding d. o. o., Podružnica Upravljanje projektima, Jankomir 25/III, Zagreb. Aktivnosti nadzora/zagotavljanja kakovosti EKONERG izvaja aktivnosti zagotavljanja kakovosti in nadzora tudi na konvencionalnih energetskih objektih. V letu 2020. so bile izvajane aktivnosti zagotovitve kakovosti in nadzora na naslednjih objektih: - Strokovni nadzor in zagotavljanje kakovosti pri izdelavi predizoliranega omrežja z toplo vodo .v mestu Zagreb in Osijek, - Strokovni nadzor mehanicnih, elektricnih in MRU del ter koordinacija ZVD v fazi projektiranja in izvedbe gradnje pomola s pomožnimi napravami in visokotlacnim prikljucnim cevovodom za sprejemni LNG terminal na otoku Krku, - Nadzor kakovosti (QA / QC) strojnih in elektricnih del ter specialisticni varilni nadzor pri rekonstrukciji naprave in krmiljenja crpalk vodnjaka, pitne in procesne vode v TE-TO Zagreb, - Strokovni nadzor, kontrola kakovosti strojnih del, vodenje projekta in svetovalne usluge pri pregledu projekta za sanacijo glavnega parovoda DN200 bloka K v TE-TO Zagreb, - Strokovni nadzor med »Zamenjavo bloka A z novo kombi-kogeneracijsko enoto v pogonu EL-TO Zagreb – blok „L“, 150 MWe, 114 MWt«, - Strokovni nadzor nad izgradnjo kombi-kogeneracijske elektrarne (1MWe i 4.1 MWt (pogon na posekani les) - Žakanje, Hrvatska in - Strokovni nadzor nad rekonstrukcijo produktovoda v neposredni plinovod PC Slobodica - Rafinerija nafte Brod (dolžina 5166 m, premer DN 400, pritisk 50 bar). Tecaji Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna mnenja in ocene za druge narocnike V letu 2020 ni bilo tecajev. Vir: [99] 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR 10.3.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-7/2017/2, z dne . 22. 11. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.3.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V okviru oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) deluje delovna skupina za nuklearno podrocje. Novi sodelavec g. Matija Simon bo predvidoma koncal letno šolanje v izobraževalnem centru IJS s programom TJE. Trenutno izobraževanje poteka v NEK-u in je v zakljucni fazi (do sedaj je bil uspešen). Po zakljucku izobraževanja, ki bo koncano predvidoma konec meseca marca, bo aktivno vkljucen v remontne aktivnosti RE2021, ki se pricne 01. 04. 2021. V oddelku za Fizikalno-Kemijsko diagnostiko transformatorje sta se zaposlili dve novi sodelavki in sicer ga. Nina Križan in ga. Tanja Lukan. Merilno in preizkusno opremo ter metode za izvajanje elektricnih meritev in preizkusov dolocajo predpisi, pravilniki in standardi za meritve v elektroenergetiki, ki jih EIMV stalno spremlja in svoje postopke ustrezno dopolnjuje v skladu z novimi standardi, predpisi in veljavno zakonodajo. Merilno in preizkusno opremo EIMV umerja in kalibrira v predpisanih intervalih. Poleg redne kalibracije merilne opreme je EIMV v letu 2020 nadgradil merilni sistem za preizkušanje visokonapetostnih kablov z resonancno metodo, ki omogoca preizkušanje in meritve na VN kablih vseh napetostnih nivojev do 400 kV. EIMV ima certifikat ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015 sta bila z dnem 26. 01. 2021 uspešno podaljšana za tri leta, tj. z veljavnostjo od 01. 02. 2021 do 26. 01. 2024. Registrska številka certifikata je 12 100/104 23886 TMS. Certifikata pokrivata podrocje razvojno-raziskovalne dejavnosti, inženiring, svetovanje, strokovno ocenjevanje ter preizkušanje na podrocju elektroenergetike in splošne energetike. EIMV je uvedel in vzdržuje tudi sistem vodenja kakovosti in sistem ravnanja z okoljem. EIMV ima tudi akreditacijske listine za preizkuševalne laboratorije: Laboratorij Oddelka za vplive elektromagnetnih naprav na okolje (OVENO), Laboratorij Oddelka za okolje (OOK), Laboratorij Oddelka za fizikalno-kemijsko diagnostiko transformatorjev (OFKDT) in Laboratorij za visoke napetosti Oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) za potrebe meritev v laboratoriju in na terenu. 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom EIMV v letu 2020 ni opravil nobene strokovne naloge za URSJV. EIMV je v letu 2020 za druge narocnike opravil naslednja strokovna mnenja: - Strokovno mnenje glede možnosti sodelovanja NEK v omejenem frekvencno obcutljivem nacinu v skladu z zahtevami ki jih predpisuje Nacrt o ohranitvi sistema, (strokovno mnenje, št. 2359-4/20, Rev. 0, 22. 12. 2020), - Strokovno mnenje o pregledu Porocila o vplivih na okolje (PVO) za posodobitev tehnologije skladišcenja izrabljenega goriva (IG) z uvedbo suhega skladišcenja v NEK, (Koncno porocilo 1021-4/20, Rev. 1, 02. 06. 2020), - Strokovno mnenje o pregledu Porocila o vplivih na okolje (PVO) za posodobitev tehnologije skladišcenja izrabljenega goriva (IG) z uvedbo suhega skladišcenja v NEK, (koncno porocilo, 831-4/20, Rev. 0, 29. 04. 2020, - Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 7, Strokovno mnenje EIMV št.: 4064/20, december 2020, - Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 10, Strokovno mnenje EIMV št.: 4056/20, december 2020, - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Porocilo o vplivih na okolje za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Strokovno mnenje EIMV št.: 4054/20, november 2020, - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 3, Strokovno mnenje EIMV št.: 4026/20, november 2020, - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 15, Strokovno mnenje EIMV št.: 4018/20, julij 2020, - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 8 in Poglavje 11, Strokovno mnenje EIMV št.: 4059/19, junij 2020, - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 9, Strokovno mnenje EIMV št.: 4051/19, maj 2020, - Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 3, Strokovno mnenje EIMV št.: 4026/20, maj 2020, - Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 15, Strokovno mnenje EIMV št.: 4018/20, marec 2020, - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 5, Strokovno mnenje EIMV št.: 4003/20, februar 2020 in - Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 13, Strokovno mnenje EIMV št.: 4086/19, februar 2020. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Meritve v letu 2020 v NE Krško V letu 2020 ni bilo remonta. Porocilo o preiskavah olj iz energetskih transformatorjev v NEK v obdobju OLM 2020: - GT1,GT2 Porocilo PK-17444/2, april 2020, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo PK-17563/5, junij 2020, - GT1, GT2 Porocilo PK-17712/2, september 2020, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo PK-17887/5, december 2020, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo TK-12119/5, junij 2020, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo TK-12357/5, december 2020, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo K-10298/5, junij 2020, - GT3 rezerva, T1/T2 rezerva Porocilo K-10489/2, september 2020 in - Porocilo o pregledu in meritvah vgrajenega sistema zašcite pred strelo v NE Krško, Strokovno porocilo, VENO 4331, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, 2020. 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve - EURAD Programme: Effective and Efficient Pubic RD&D Funding in Europe. NENE 2020, 29th International Conference Nuclear Energy for New Europe, September 7-10, Portorož-Slovenia / ŽELEZNIK, Nadja Leon Cizelj, Leon Kegel, 2020, - N. Zeleznik, EIMV, B. Zorko JSI, L. Benighaus, C. Benighaus, O. Renn, DIALOGIK gGmbH; V. Tafili, D. Mitrakos, EEAE; T. Duranova, VUJE; R. Sala, S. Germán, S. López-Asensio, C. Oltra, CIEMAT (2020), D9.27 - Identification of mental models of uncertainty management in emergency situations, CONFIDENCE project deliverable, https://concert-h2020.eu/en/Publications, - GEYSMANS, R., ŽELEZNIK, Nadja, ABELSHAUSEN, Bieke, DURANOVA, Tatiana, SCHIEBER, Caroline, SCHNEIDER, Thierry, CROUAIL, Pascal, TURCANU, Catrinel, LIUTSKO, Liudmila, CANTONE, Marie Claire. Broadening and strengthening stakeholder engagement in emergency preparedness, response and recovery. Radioprotection. 2020, vol. , suppl., str. 1 - 7. ISSN 0033-8451. https://www.radioprotection.org/articles/radiopro/pdf/first/radiopro200037s.pdf, DOI: 10.1051/radiopro/2020037. [COBISS.SI-ID 16497923], - SCHIEBER, Caroline, PÖLZL-VIOL, Christiane, CANTONE, Marie Claire, ŽELEZNIK, Nadja, ECONOMIDES, S., GSCHWIND, Régine, ABELSHAUSEN, Bieke, SAVU, Diana, LAFAGE, Sandra, LIUTSKO, Liudmila, CHARRON, Sylvie, TURCANU, Catrinel, GEYSMANS, R. Engaging health professionals and patients in the medical field: role of radiological protection culture and informed consent practices. Radioprotection. 2020, vol. , suppl. , str. 1-4. ISSN 0033-8451. https://www.radioprotection.org/articles/radiopro/pdf/first/radiopro200039s.pdf, DOI: 10.1051/radiopro/2020039. [COBISS.SI-ID 16547843], - DURANOVA, Tatiana, TURCANU, Catrinel, GEYSMANS, R., SCHIEBER, Caroline, PÖLZL-VIOL, Christiane, ŽELEZNIK, Nadja, BARAZZA, F., ECONOMIDES, S., FALLON, Catherine. Knowledge base concept for designing and documenting participation in radiological protection. Radioprotection. 2020, vol. , suppl. , str. 1-4. ISSN 0033-8451. https://www.radioprotection.org/articles/radiopro/pdf/first/radiopro200042s.pdf, DOI: 10.1051/radiopro/2020042. [COBISS.SI-ID 16519427], - ŽELEZNIK, Nadja, BENIGHAUS, Ludger, MITRAKOS, Dimitris, TAFILI, Vasiliki, DURANOVA, Tatiana, SALA, Roser, BENIGHAUS, Christina. Mental models in nuclear emergency management. Radioprotection. 2020, vol. , suppl. , str. 1-6. ISSN 0033-8451. https://www.radioprotection.org/articles/radiopro/pdf/first/radiopro200026s.pdf, DOI: 10.1051/radiopro/2020026. [COBISS.SI-ID 16505091], - TURCANU, Catrinel, PERKO, Tanja, BAUDÉ, Stréphane, HÉRIARD-DUBREUIL, M. Gilles, ŽELEZNIK, Nadja, OUGHTON, Deborah Helen, TOMKIV, Yevgeniya, SALA, Roser, OLTRA, Christian, TAFILI, V., BENIGHAUS, Christina, MAÎTRE, Mélanie, SCHNEIDER, Thierry, CROUAIL, Pascal, DURANOVA, Tatiana, PAIVA, I. Social, ethical and communication aspects of uncertainty management. Radioprotection. 2020, vol., suppl., str. 1-5. ISSN 0033-8451. https://www.radioprotection.org/articles/radiopro/pdf/first/radiopro200024s.pdf, DOI: 10.1051/radiopro/2020024. [COBISS.SI-ID 16480771], - TOMKIV, Yevgeniya, PERKO, Tanja, SALA, Roser, ŽELEZNIK, Nadja, MAÎTRE, Mélanie, SCHNEIDER, Thierry, OUGHTON, Deborah Helen. Societal uncertainties recognised in recent nuclear and radiological emergencies. Radioprotection. 2020, vol. , suppl., str. 1-5. ISSN 0033-8451. https://www.radioprotection.org/articles/radiopro/pdf/first/radiopro200025s.pdf, DOI: 10.1051/radiopro/2020025. [COBISS.SI-ID 16462339], - TURCANU, Catrinel, OUDHEUSDEN, Michiel Van, ABELSHAUSEN, Bieke, SCHIEBER, Caroline, SCHNEIDER, Thierry, ŽELEZNIK, Nadja, GEYSMANS, R., DURANOVA, Tatiana, PERKO, Tanja, PÖLZL-VIOL, Christiane. Stakeholder engagement in radiological protection. Radioprotection. 2020, vol. , suppl. , str. 1-8. ISSN 0033-8451, https://www.radioprotection.org/articles/radiopro/pdf/first/radiopro200036s.pdf, DOI: 10.1051/radiopro/2020036. [COBISS.SI-ID 16515075], - N. Železnik, L.Cizelj, L.Kegel (2020): EURAD Programme: Effective and Efficient Public RD&D Funding in Europe, Proceedings of the International Conference Nuclear Energy for New Europe, Portorož, Slovenia, September 7 . 10, 2020 in - Zeleznik N., Kulka U., Birschwilks M., Fevrier L., Madas B., Salomaa S., Fronka A., Perko T., Wojcik A., (2020): Strategy and plan for communication, dissemination and exploitation of results. Final version as of 30. 11. 2020 of deliverable D8.1 of project RadoNorm. Mednarodni projekti: - EURAD - EUropean Joint Programme on RADioactive Waste Management: sodelovanje v štirih projektih znotraj EURAD programa, ki je del EURATOM Obzorja 2020 (2019-2024), - RadoNorm: managing risk from radon and NORM: sodelovanje v EURATOM projektu in vodenje WP, (2020-2025) in - SITEX_Network: Sustainable Network for Independent Technical Expertise on radioactive waste management – clanstvo v združenju, ki je bilo ustanovljeno januarja 2018, ter opravljanje mesta blagajnika v upravnem odboru. Izvajanje aktivnosti: priprava porocila o Deep Borehole Disposal. Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Kadri Vir: [100] 10.4 ENCONET CONSULTING G. M. B. H 10.4.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ENCONET Consulting Ges.m.b.H. (ENCO) je bil pooblašcen z odlocbo, št. 3571-6/2018/4 z dne 13. 03. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.4.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu ENCO nadaljuje z ohranjanjem visokega nivoja strokovnega osebja posebej usposobljenega za jedrsko in sevalno varnost ter podobna podrocja. Tako kot v prejšnjih letih je ENCO tudi v letu 2020 vlagal v izboljšanje usposobljenosti zaposlenih na podrocju jedrske in sevalne varnosti, na podrocju skladišcenja in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, na podrocju varovanja jedrskih ter sevalnih objektov, ter na ostalih podrocjih, za katera je ENCO osebje usposobljeno. Zaposleni v ENCO so se v letu 2020 udeležili vec pomembnih mednarodnih dogodkov s teh podrocij. V letu 2020 je ENCO zaposlil novega sodelavca, strokovnjaka s podrocja varstva pred sevanji. V svoje projekte, ki so vezani na podrocje jedrske varnosti, ENCO redno vkljucuje visoko usposobljene zunanje izvajalce iz držav EU. Razen racunalniške opreme, ki jo ENCO nenehno posodabljan, ni neposredne potrebe po drugi opremi za opravljanje dejavnosti. V kolikor je ta potrebna se pridobi preko zunanjih izvajalcev. Dne 04. 09. 2020 je akreditacijski organ SGS opravil preveritev skladnosti ENCO QM sistema v skladu s standardom ISO 9001-2015. Pri pregledu implementacij akreditacijski organ ni našel odstopanj ali nepravilnosti in ni imel pripomb. Z novo akreditacijsko listino je ENCO potrjen s standardom ISO 9001-2015 do 01. 10. 2022. ENCO je 01. 10. 2012 pridobil certifikat skladnosti s standardom ISO 14001-2004 (Sistem ravnanja z okoljem). Preveritev skladnosti z ISO 14000-2015 je akreditacijski organ opravil 04. 09. 2020, in je s tem akreditiran do 01. 10. 2021. 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Novembra 202O je ENCO izdelal neodvisno strokovno mnenje v skladu z ZVISJV-1, za spremembo 1167-CS-L »Zamenjava aktuatorjev za ventila HCV133 in HCV227«. V letu 2020 ENCO ni izvajal nobenih aktivnosti vezanih za nadzor obratovanja in vzdrževanja NEK. V letu 2020 je ENCO nadaljeval s sodelovanjem pri izvajanju naloge Vgradnja opreme za zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev v pomožni komandni sobi in tehnicnem podpornem centru (ECR/TSC HVAC and Habitability Systems) za NEK, ki še vedno ni koncan zaradi zamud v izvedbi. 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ENCO dosega visok ugled in prepoznavnost na podrocju jedrske in sevalne varnosti vkljucno s poznavanjem zakonodaje v Evropi in izven. ENCO je tudi v letu 2020 nadaljeval s podporo svojim strankam v državah EU, v ne-EU državah Evrope (Ukrajina in državah zahodnega Balkana), v Aziji (Indija, Armenija, Iran, Kitajska, in 10 državah ASEAN-s) kot tudi v Afriki, posebno v Tanzaniji in Gani. V letu 2020 je ENCO nadaljeval delo na velikem projektu celotne PSA analize za JE Angra 1 v Braziliji. ENCO je nosilec projektov EC ki so namenjeni kot pomoc upravnim organom v Jordaniji in Iranu, kot tudi za namestitev programa JRODOS v državah GCC, kot v državah Zahodnega Balkana. ENCO je v letu 2020 zacel novi projekt, katerega cilj je izboljšanje ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Bosni in Hercegovini. ENCO je nadaljeval s pomocjo Norveškemu upravnemu organu za pregled varnostnega porocila (SAR) za vse objekte kjer se shranjujejo izrabljeno jedrsko gorivo ali radioaktivni odpadki. Vir: [101] 10.5 ENCONET INTERNATIONAL D.O. O. 10.5.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ENCONET International d. o. o. je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-4/2017/2 z dne 24. 02. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV in velja do 07. 09. 2022. 10.5.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V podjetju ENCONET je bilo dne 31.12. 2020. zaposlenih skupno 28 delavcev (enako kot v letu 2019). Štirje delavcev ima naslov doktor ali pa magister znanosti, 19 delavcev ima visoko, 3 delavci višjo, ter 2 delavca srednjo strokovno izobrazbo. V razlicnih oddelkih v NEK dela 18 delavcev, na ostalih projektih pa 7 delavcev. Trije delavci delajo v skupnih službah podjetja. ENCONET izvaja kontinuirano usposabljanje delavcev glede na letni plan. Delavci ENCONET-a so v letu 2020., med ostalim, obiskovali naslednje tecaje: - EPRI Winter Cable User Group, EPRI, Washington DC, SAD, 20. in 22. 01. 2020, - Winter 2020 International Workshop on Age-Related Degradation of Cables, NRC, Rockville, Maryland, SAD, 23. in 24. 01. 2020, - VOTES Infinity AOV Data Acquisition & Basic Analysis Training, CRANE NUCLEAR, Kennesaw, GA, USA, 03. - 07. 02. 2020, - Circuit Breaker Users Group (CBUG) Web Conference, Electric Power Research Institute (EPRI), 15. - 26. 06. 2020. - Visual Testing Level II, QTechna, Krško, Slovenija, 23. - 26.11.2020. - System and Component Performance in Nuclear Power Plant, Krsko NPP (on-line), 31.11.-06. 12. 2020. - Safety Aspects of Long Term Operation (SALTO) workshop and preparatory meeting for Krsko NPP, MAAE, Krško, Slovenija, 01. - 04. 12. 2020. Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Število obiskanih tecajev je manjše od nacrtovanega, saj je bila vecina tecajev preložena ali odpovedana zaradi pandemije covid-19. ENCONET je tako tehnicno kakor tudi z opremo, napravami, sredstvi in podatki ustrezno opremljen za dela, za katera je pridobil pooblastilo. Tehnicna sredstva so pravilno vzdrževana, kvalificirana oziroma umerjena. Na projektu nadzora staranja elektricnih kablov v NEK ENCONET uporablja svojo merilno opremo, ki se ustrezno vzdržuje in umerja v skladu z zahtevami ustrezne zakonodaje in programa nadzora merilne in testne opreme. Za ostale redne aktivnosti ENCONET trenutno nima potrebe po merilni in preizkuševalni opremi. ENCONET ima uveden sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 od leta 2000. Certifikacijski organ podjetja SGS preverja delovanje sistema kakovosti enkrat letno (nadzorni audit) in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnje recertifikacijsko preverjanje je bilo izvedeno dne 20. 11. 2018. Zadnji nadzorni audit je izveden 12. 11. 2020. Certifikacija je veljavna do 07. 12. 2021. ENCONET tudi izpolnjuje zahteve kakovosti v skladu z zahtevami Ameriške zakonodaje 10CFR50 App. B. NE Krško izvaja redno preverjanje ENCONET-a vsaka tri leta. Zadnje preverjanje NE Krško (SA20-02) je bilo izvedeno dne 26. in 27. 02. 2020. Naslednji audit je nacrtovan v letu 2023. Interni auditi se izvajajo v skladu z letnim nacrtom. Identificirana odstopanja se rešujejo z uporabo korektivnega procesa. ENCONET je na seznamu usposobljenih dobaviteljev NEK. 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ENCONET v letu 2020 ni pripravljal strokovnih mnenj po ZVISJV-1. Delavci ENCONET-a so sodelovali v razlicnih projektih, ki jih izvaja NE Krško, kot so EQ, MOV in program staranja kablov, priprava AOV programa, zagotovitev in kontrola kakovosti razlicnih modifikacij in podobno: - kontinuirane storitve zagotavljanja kakovosti in kontrole kvalitete za potrebe SKV, - vzdrževanje in obdelava podatkov MECL, ter podpora projektom, - podpora in priprava revizij obstojecih opisov sistemov in komponent (SDD-jev), - storitve vodenja na podrocju elektricnih del na projektu izgradnje pomožne komandne sobe (ECR), - inženirska podpora za kvalifikacijo opreme pomembne za jedrsko varnost, - podpora pri razvoju AOV Programa, - pregled pri izvajanju MOV projekta oz. programa ED-13, - podpora pri nadzoru staranja elektricnih kablov in - izdelava projektne dokumentacije za BB2 projekt (NEK Safety Upgrade Project - PHASE 3). Dela opravljena za Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK Dela opravljena za Hrvatsku elektroprivredu (HEP) Sodelovanja v mednarodnih projektih Sodelovanja na domacih ali mednarodnih strokovnih srecanjih Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ENCONET je v letu 2020 za Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NE Krško zagotavljal storitve strokovne pomoci in sodeloval pri razvoju študije »Study of best industry practice and necessary technology changes/upgrades needed at NEK's RWSB and WMB for LILW package preparation and transport to Slovenian and Croatian central disposal/long term storage facility« (Studija o najboljoj industrijskoj praksi i potrebnim izmjenama/nadogradnji tehnologije u skladištu radioaktivnog otpada u NE Krško za pripremu i transport paketa nisko i srednje radioaktivnog otpada za slovensko središnje odlagalište i hrvatsko dugorocno skladište). Za potrebe Hrvatske Elektroprivrede (HEP-a), ENCONET nenehno spremlja spremembe zakonodajnih, operativnih in varnostnih vidikov NEK ter obcasno sporoca o spremembah in podaja strokovna mnenja. Delavec ENCONET-a je kot vodilni strokovnjak vkljucen v izvajanje mednarodnega projekta »Emergency Preparedness and Response in the West Balkan Region«. Projekt financira Evropska unija, izvaja pa se od leta 2020 do 2022. Zaradi pandemije covid-19 delavci ENCONET-a v letu 2020 niso sodelovali na nobenem domacem ali mednarodnem strokovnem srecanju povezanim z delom na podrocjih pooblastitve. Vsi takšni dogodki so odpovedani ali preloženi. Vir: [102] 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 10.6.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Fakulteta za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani je pooblašcena z odlocbo št. 3571-5/2018/3, z dne 01. 03. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.6.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V kadrovski zasedbi Fakultete za elektrotehniko ni bilo pomembnih sprememb. Glede opreme ni bilo bistvenih sprememb. Na podrocju zagotavljanja kakovosti s podrocja pooblastitve ni prišlo do bistvenih sprememb. 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Fakulteta za elektrotehniko je opravljala naslednje strokovne naloge: - Pregled in priporocila projektne dokumentacije za projekt: »EUROfusion DEMO Project«. Pooblastilo s strani URSJV Pooblastilo s strani DZRNS Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za URSJV in NEK 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Fakulteta za elektrotehniko je sodelovala na znanstvenih srecanjih. Rezultat sodelovanja so objavljene znanstvene objave. FE je sodelovala tudi pri organizaciji znanstvenih konferenc in pri urejanju znanstvenih revij. Vir: [103] 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU 10.7.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo (FER) je pooblašcena z odlocbo, št. 3571-10/2018/3 z dne 9.11.2018, ki jo je URSJV izdala v skladu z ZVISJV. V skladu s pooblastilom bo FER glavnino aktivnosti opravljal samostojno. Za dolocene aktivnosti FER nacrtuje sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v glavnem z drugih fakultet Univerze v Zagrebu. V letu 2020 ni bilo drugih sprememb glede statusa FER, kot pooblašcene organizacije za posamezna vprašanja s podrocja sevalne in jedrske varnosti in izdelavo varnostnih porocil ter druge dokumentacije v zvezi z jedrsko in sevalno varnostjo. Državni zavod za nuklearnu sigurnost (DZNS) Republike Hrvaške je izdal odlocbo, št. UP/I-542-03/07-01-02, z dne 31. 05. 2007, s katerim se Fakulteti za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu, Unska 3, 10000 Zagreb dovoljuje opravljanje dolocenih del s podrocja jedrske varnosti. Pooblastilo je bilo sprva izdano z dveletnim rokom veljavnosti, le to je bilo pozneje veckrat podaljšano. 10.7.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2020 ni bilo pomembnejših sprememb pri pooblašcenem izvedencu. V letu 2020 na FER ni bilo pomembnejših kadrovskih sprememb. V letu 2020 na FER ni bilo pomembnejših sprememb glede opreme. Redno periodicno vzdrževanje obstojece in nabava nove strojne ter programske opreme se opravlja v skladu z letnim programom FER. Trenutno je v veljavi QA program FER, revizija 06. Revizija št. 6 QA programa je že posredovana URSJV-ju. FER je na seznamu usposobljenih dobaviteljev NE Krško. 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom FER izvaja neodvisno kontrolo doz in kriticnosti za suho skladišcenje izrabljenega goriva na lokaciji NEK in izdana je bila strokovna ocena: - »Independent Expert Evaluation Report of Spent Fuel Dry Storage Modification Documentation for Spent Fuel Cask Criticality and Dose Assessment«, FER-ZVNE/SA/SO-FR01/19-4 Izdelane so bile tudi naslednje analize: - Kot del strokovne ocene, je bil opravljen tudi dodatni neodvisen izracun kriticnosti ter doz za HI-TRAC in HI-STORM vsebnike ter doz v DSB zgradbi ter zunaj nje. - Izdelana je bila ocena vpliva atmosferskih pražnjenj na delovanje opreme in sistemov NEK. - Neovisna analiza razloga kvara, analiza posljedica i predlaganje rješenja za smanjenje osjetljivosti NEK na djelovanje munja“, FER-ZVNE/SA/DA-TR01/20-0 - Izdelana je bila ocena modela NEK za program MAAP 5.03 in primerjava z izboljšanim modelom NEK za program MELCOR. - Independent Review of NEK MAAP 5.03 Model, FER-ZVNE/SA/SO-FR01/20-0 - V teku je izdelava strokovne ocene 5. faze modifikacije "1007-XI-L, Construction of Emergency Control Room " v zvezi z detektorjem sevanja v izpustu PCFV. Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti V letu 2020 FER ni opravil nobenega strokovnega mnenja za druge narocnike iz jedrskega podrocja. V letu 2020 ni bilo remonta NEK. 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve FER je v letu 2020 nadaljeval delo na podrocju razvoja programskih orodij in analiz vezanih za NEK. FER je za NEK nadaljeval delo na integriranju nevtronskih, termohidravlicnih, ter analiz goriva s programi, ki so dostopni v okvirju programov CAMP in CSARP. FER je koncal update modela NEK za program MELCOR 1.8.6 in 2.2 in pregled modela NEK za program MAAP. Opravljeni so dodatni neodvisni preracuni neutronskih in gama doz za HI-TRAC in HI-STORM vsebnike (kontejnerje) ter za zgradbo za suho skladišcenje na lokaciji NE Krško. Skupaj z IJS se izvajajo dela na projektu izracuna lastnosti izrabljenega goriva v NEK in optimizacije razvršcanja izrabljenega goriva v zabojnikih HI-STORM za potrebe projekta SFDS. Razviti so bili modeli za izracun radiološkega vpliva NEK za projektne in zunajprojektne nesrece za programe RADTRAD, MACCS in RODOS. Izvajajo se dela na izracunu vpliva EM motenj atmosferskega vira na delovanje sistemov in opreme NEK. Doslej uporabljani racunalniški programi so bili v letu 2020 dopolnjeni z novo verzijo programa ANSYS ver. 2020R1. GOTHIC program je v fazi vzdrževanja, ter je trenutno v uporabi verzija 8.3. Za nevtronske izracune se standardno uporabljajo naslednji programi: SCALE 6.2.4, spektralni program DRAGON 5.0.6, Monte Carlo programi MCNP 6.2 in SERPENT 2.1.32, ter nodalni program PARCS v. 3.3. Pridobljene so bile nove verzije programov: RELAP5/SCDAP, ASYST, TRACE, PARCS, ASTEC, MELCOR in WinMACCS. Del aktivnosti je dokumentiran v internih porocilih, del pa v porocilih izdelanih za NE Krško: - »NEK Steady State Qualification Report for MELCOR 1.8.6 Code«, Report number FER-ZVNE/SA/DA-TR02/19-1 - »NEK Transient Report for MELCOR 1.8.6 Code«, Report number FER-ZVNE/SA/DA-TR03/19-0 - »NEK MELCOR 1.8.6. Nodalization Notebook«, (NEK ESD-TR-02/13), ZVNE/SA/DA-TR03/16-1, - »NEK Steady State Qualification Report for MELCOR 1.8.6 Code«, (NEK ESD-TR-04/13), ZVNE/SA/DA-TR04/16-1, - »NEK Transient Qualification Report for MELCOR 1.8.6«, FER-ZVNE/SA/DA-TR01/17-1, - »NEK Steady State Qualification Report for MELCOR 2.2 Code«, FER-ZVNE/SA/DA-TR02/20-0. V letu 2020 je FER nadaljeval vecletno sodelovanje z MAAE v obliki strokovne pomoci pri organiziranju tecajev in strokovnih misij. FER sodeluje v mednarodnem projektu: - »Integrated Approach to Fluoride High Temperature Reactor Technology and Licensing Challenges (FHR-IRP)«, US DOE NEUP project led by Georgia Insitute of Technology FER sodeluje v mednarodnem projektu NUGENIA TA2/SARNET: - Šadek, Siniša; Grgic, Davor, TA2/SARNET, ASCOM Technical report, Contribution of FER to the WP4: summary report for the second year, SARNET Report reference: SARNET-ASCOM-RUNPLANT-R22, Technical Area 2 - Severe Accidents Mednarodne konference in tecaji Delavci FER so sodelovali na naslednjih mednarodnih strokovnih srecanjih: - Technical Meeting on Topical Issues in the Development of Nuclear Power Infrastructure, 28-21 Jannuary 2020, Vienna, ME-RER2017-1907817 - Core Committee of the European Nuclear Society Young Network Generation, 14 – 16 February 2020, Budapest, Hungary - 7 konferenco mladih jedrskih strokovnjakov, 28 February 2020, Ljubljana, Slovenia - Regional Meeting on the prospects and impediments of Small Modular Reactor deployment within the framework of low carbon strategies and the Paris Agreement, 19-21 Februrary 2020, Vienna, ME-RER2017-1907817 - 2020 SCALE User's group Workshop, 27 – 29 July 2020, Online - CSARP/MCAP Meeting, 31 August – 4 September 2020, online - 29th International Conference Nuclear Energy for New Europe, 7 – 10 September 2020, online - IAEA Scientific Forum 2020 - Nuclear Power and the Clean Energy Transition, 22-23 September 2020, Vienna, CN-283; EVT1902959, online - Customisation Webinar “Emergency Preparedness and Response in the Western Balkan Region, 24 September 2020, Online Virtual Event: Technical Meeting to Review the IAEA’s Methodologies and Analytical Tools for Sustainable Energy Development, 29. September – 2 October 2020, Vienna, EVT1904474, online Mednarodne publikacije FER je v letu 2020 izdala naslednje mednarodne publikacije: - Duckic, Paulina; Grgic, Davor; Matijevic, Mario; Jecmenica, Radomir. Analysis of the HI-TRAC VW Transfer Cask Dose Rates During Nuclear Power Plant Krsko Spent Fuel Dry Storage Campaign One // NENE 2020 Conference Proceedings / Snoj, Luka ; Cufar, Aljaž (ur.). Ljubljana: Nuclear Society of Slovenia, 2020. str. 605-1 (predavanje, medunarodna recenzija, cjeloviti rad (in extenso), znanstveni) - Šadek, Siniša; Grgic, Davor; Bencik, Vesna; Vlahovic, Štefica. Analysis of the upflow conversion modification and influence on selected LOCA accidents in a PWR plant // Nuclear Engineering and Design, 369 (2020), 110854, 14 doi:10.1016/j.nucengdes.2020.110854 (medunarodna recenzija, clanak, znanstveni) - Grganic, Hrvoje; Grgic, Davor; Šadek, Siniša. Room Classification Based on EMC Conditions in Nuclear Power Plants // Energies, 13 (2020), 2; 359, 18 doi:10.3390/en13020359 (medunarodna recenzija, clanak, znanstveni) Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Vir: [104] 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.8.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, je pooblašcena z odlocbo, št. 3571-4/2016/3, z dne 17. 03. 2016, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.8.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Fakulteta za strojništvo v svojem osnovnem poslanstvu skrbi za izobraževanje kadrov, predvsem v okviru dveh dodiplomskih študijskih programov I. stopnje (Projektno aplikativni – PA program, in Razvojno raziskovalni – RR program) in študijskega RR programa II. stopnje ter doktorskega študijskega programa III. stopnje. V letu 2020 ni bilo nakupa nove opreme. Fakulteta za strojništvo, njene katedre in laboratoriji, ki sodelujejo z Nuklearno elektrarno Krško, stalno razvijajo in izpopolnjujejo svoje znanje ter posodabljajo svojo raziskovalni infrastrukturo. Fakulteta za strojništvo ima sprejet noveliran Poslovnik za zagotavljanje kakovosti, z dne 17. 10. 2019. Poslovnik za zagotavljanje kakovosti kot glavni dokument sistema kakovosti UL-FS: - podaja pregleden opis sistema kakovosti, - sistematizira vse obstojece predpise in navodila za postopke ter - uvaja poenotenje postopkov za zagotavljanje kakovosti. Strokovna mnenja, opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom - UREVC, Janez, NABERGOJ, Matija, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, CELAREC, Daniel, MOLE, Nikolaj. Assessment of loads acting on nozzles and supports of CC heat exchanger 002. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2020. 61 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 17072923], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, RUS, Primož, MACEK, Andraž, KASTELIC, Tomaž, MOLE, Nikolaj. BB2 project mechanical analyses, specifications and other documents : review report. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2020. 85 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 39996419], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, RUS, Primož, MACEK, Andraž, OBID, Štefan, MOLE, Nikolaj. Expert review report of BB2 Project mechanical analyses, specifications and other documents (mod. 1005-SI-L, 1010-AF-L, and 1024-BS-L). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 113 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 28709635], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, JENKO, Marjan, OBID, Štefan, MACEK, Andraž, CVELBAR, Robert, SUBAN, Marjan, MOLE, Nikolaj. Final independent review of modification DMP 1005-SI-L Part 2 »Alternate Safety Injection« documents. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 186 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 25512963], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, JENKO, Marjan, RUS, Primož, MACEK, Andraž, CVELBAR, Robert, SUBAN, Marjan, MOLE, Nikolaj. Final independent review of modification DMP 1010-AF-L Part 2 »Alternate Safety Injection« documents. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 147 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 25516035], - KOC, Pino, STARMAN, Bojan, UREVC, Janez, NABERGOJ, Matija, HALILOVIC, Miroslav (avtor, recenzent). Independent evaluation report of ARHR heat exchanger and pump structural analyses documents DMP 1029-RH-L. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 33 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 21837315], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, OBID, Štefan, MACEK, Andraž. Independent expert evaluation of analyses KBB2-1005-A013-DR and KBB2-1010-A008-DR supporting the installation of ABWT and ACYT. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 20 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 19030531], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, JENKO, Marjan, OBID, Štefan, MACEK, Andraž, CVELBAR, Robert, SUBAN, Marjan. Preliminary independent review of modification DMP 1005-SI-L Part 2 »Alternate Safety Injection« documents. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 204 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 19020547] in - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, JENKO, Marjan, RUS, Primož, MACEK, Andraž, CVELBAR, Robert, SUBAN, Marjan. Preliminary independent review of modification DMP 1010-AF-L Part 2 »Alternate Auxiliary Feedwater« documents. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 167 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 19013635]. V letu 2020 ni bilo rednega remonta ali drugih nadzorstvenih aktivnosti obratovanja, pri katerem bi Fakulteta za strojništvo sodelovala. 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve V letu 2020 je Fakulteta opravila vec strokovnih mnenj na podlagi meritev in ekspertiz s podrocja pooblastitve: - KUŠTRIN, Igor. Meritve temperatur v kurišcu po ukrepih za znižanje emisij NO [sub] x kotla Babcock-Wilcox 64 t/h : Vipap Videm Krško (februar 2020). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. [30] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 17063963], - KUŠTRIN, Igor. Temperature v kurišcu kotla : Termoelektrarna Šoštanj. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2020. 15 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 17048091], - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Analiza letnega izkoristka 2017 do 2019 Termoelektrarne Toplarne Ljubljana : Energetika Ljubljana (november 2020). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2020. 35 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 35360771], - KUŠTRIN, Igor. Garancijski preizkusi parnega kotla na lebdeco plast in protitlacne parne turbine : Kolicevo karton. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2020. 31 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 21200643], - KUŠTRIN, Igor. Izracun vhodnih podatkov za modeliranje širjenja emisij iz plinsko-parne enote : Termoelektrarna toplarna Ljubljana (april 2020). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2020. 6 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 13452291], - KUŠTRIN, Igor. Kontrola obratovalne meritve proizvodnje sveže pare parnega kotla št. 1284 TPK-EPO Zagreb : Tanin Sevnica (avgust, september 2020). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2020. 21 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 28482563], - KUŠTRIN, Igor. Preizkus obratovanja parne turbine 2 z ekstremno majhnim pretokom sveže pare : Energetika Ljubljana (november 2020). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2020. 9 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 38051075], - KUŠTRIN, Igor. Termicni preizkusi kotla 3 po uvedbi sekundarnih ukrepov za redukcijo emisije NOx : Energetika Ljubljana enota Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (februar 2020). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2020. 38 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 17077019] in - KUŠTRIN, Igor. Termoenergetski preizkusi parnega kotla št. 1284 TPK-EPO Zagreb : Tanin Sevnica (maj 2020). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2020. 10 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 18303491]. Kadri Strokovna znanja in pooblastitve delavcev Oprema Sistem vodenja Strokovna mnenja, opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Vir: [105] 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING 10.9.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve IBE, d. d. Svetovanje, projektiranje in inženiring (IBE) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-5/2017/2 z dne 08. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.9.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2020 v družbi ni prišlo do pomembnih sprememb glede kadrovskih in drugih zmogljivosti. V družbi je bilo na dan 31. 12. 2020 162 zaposlenih, od tega 3 doktorji znanosti, 12 magistrov znanosti, 10 oseb z magisterijem (2. bolonjska stopnja), 61 z univerzitetno izobrazbo, 1 z univerzitetno izobrazbo 1. bolonjske stopnje, 21 z visoko strokovno izobrazbo, 16 z višjo izobrazbo, 33 s srednješolsko izobrazbo ter 5 s poklicno ali nižjo stopnjo izobrazbe. 78 zaposlenih je clanov Inženirske zbornice Slovenije (IZS) oziroma Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). 9 zaposlenih ima opravljen tecaj Osnove tehnologije jedrskih elektrarn. V družbi je 6 presojevalcev sistema vodenja, 3 izdelovalci presoje vplivov na okolje (pooblastilo ni vec zahtevano), 3 izdelovalci požarnih študij in 2 izvajalca strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu. V letu 2020 so se na podrocju strojne in programske racunalniške opreme, poleg vsakoletnega ustaljenega neprestanega posodabljanja obstojece opreme (najem in obnova licenc, narocnine, vzdrževalne pogodbe za strojno in programsko opremo, nadgradnje obstojecih programskih in aplikativnih rešitev ipd.), kljub precejšnjim operativnim in casovnim omejitvam zaradi covid-19 epidemije ali pa prav zaradi le-te, izvajali številni projekti prenove, nadgradenj in investicij v novo IT infrastrukturo in njeno uporabo. Med pomembnejše sodi npr. povsem priprava sistema (racunalnikov, periferne opreme, strežniške infrastrukture itd. za virtualno privatno omrežje, organizacija dela v MS oblaku..) za skupno delo vseh zaposlenih na razpršenih lokacijah od doma v casu covid-19 epidemije in po njej, nova strežniška in diskovna infrastruktura v Poslovni enoti Maribor ter v Poslovni enoti Krško, nova oprema za tracno arhiviranje podatkov, nakup in dorazvoj nove programske rešitve podporo brezpapirnemu procesu potnih nalogov (vse faze - od zahtevka, odobravanja do obracuna – pricetek uporabe 01. 01. 2021), dvig standarda uporabe racunalniških monitorjev na vseh delovnih mestih, nov vzporeden alternativni sodobnejši sistem za virtualno privatno omrežje za podporo delu od doma itd. Družba IBE ima od leta 1995 vzpostavljen sistem vodenja, ki ga vzdržuje in stalno izboljšuje. Sistem vodenja je usklajen z zahtevami standarda SIST EN ISO 9001:2015. Osnovni dokument vodenja kakovosti je Poslovnik kakovosti QM, Izdaja 14. Za potrebe izvajanja storitev za NEK s podrocja objektov in naprav, ki so razvršcene v razreda »safety related« (jedrska varnost) ali »augmented quality« (povecana kakovost), ima IBE izdelan dodatek k splošnemu poslovniku kakovosti (Dodatek QM-JV). Dodatek se lahko uporablja tudi za vse druge sevalne in jedrske objekte in je usklajen z zahtevami NEK specifikacije QS 610 – Generic quality assurance program specification, z zahtevami Dodatka B k ameriškemu zveznemu zakonu 10CFR50 - Domestic Licensing of Production and Utilization Facilities in z zahtevami standarda ASME NQA-1 – Quality Assurance Requirements for Nuclear Facility Applications. Ustrezno vodenje kakovosti pri podpogodbenikih se zagotavlja z vkljucitvijo podpogodbenikov v sistem vodenja kakovosti IBE oziroma s presojanjem sistema vodenja kakovosti podpogodbenikov. Presoje podpogodbenikov vodi in izvaja vodilni presojevalec, ki ima v skladu z ASME NQA-1, Part I, Req. 2, Par. 400, ustrezno kvalifikacijo. V letu 2020 je IBE pri vseh podpogodbenikih, pri katerih je bila v preteklih letih opravljena presoja, izvedel ocenjevanja (evalvacije) v skladu s smernicami NQM-1, Part III, Subpart 3.1, Nonmandatory Appendix 18A-1, par. 203), v okviru katerih je bilo preverjeno ali podpogodbeniki ohranjajo zahtevano ustreznost vodenja kakovosti. S stališca doseganja zahtev standarda SIST EN ISO 9001:2015 je presojo sistema vodenja družbe IBE v recertifikacijski presoji v juliju 2020 opravil Bureau Veritas - Podružnica Ljubljana. Narocnika storitev družbe IBE: NEK in Holtec International, sta zunanji presoji sistema vodenja s stališca zahtev Dodatka B k 10CFR50 oziroma ASME NQA-1 opravila v aprilu oziroma avgustu 2020. URSJV je 01. 12. 2020 opravila inšpekcijski pregled družbe s stališca preveritve izpolnjevanja zahtev 88. in 89. clena ZVISJV-1 in izpolnjevanja zahtev Pravilnika o pooblašcenih izvedencih za sevalno in jedrsko varnost. V celoviti sistem vodenja družbe so od leta 2017 vkljucene zahteve standardov SIST EN ISO 14001:2015 - Sistemi ravnanja z okoljem ter SIST-TS BS OHSAS 18001:2012 - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Zahteve so obravnavane v dodatkih k splošnemu poslovniku kakovosti; v Dodatku QM-RO in v Dodatku QM-VZD. 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 družba IBE ni izdelala nobenega strokovnega mnenja. V letu 2020 družba IBE ni izvajala del pooblašcenega izvedenca pri nadzoru letnega remonta, vzdrževanja na moci (OLM) in medobratovalnih pregledih (ISI). Modifikacija 1210-RC-L – Modifikacija na drenažnem sistemu reaktorskih crpalk Modifikacija obravnava izvedbo drenažnih cevovodov od cevovoda tesnilne vode (seal injection) do cevovoda, ki se prikljuci na cevovod, ki vodi proti odvodnemu rezervoarju hladilne tekocine reaktorja (Reactor Coolant Drain Tank). V letu 2020 je bila obdelana sprememba projekta za del cevovoda (Field Design Change Request – FDCR-7), ki se v prejšnjem remontu ni izvedel. Modifikacija 1058-VA-L - ECR/TSC HVAC and Habitability Systems Modifikacija je del projekta nadgradnje varnosti v NEK. V okviru modifikacije je v obstojeci zgradbi BB1 vgrajen nov prezracevalni sistem, ki zagotavlja ustrezne bivalne pogoje za osebje v pomožni kontrolni sobi in tehnicnem podpornem centru med normalnim obratovanjem, kakor tudi v primeru predpostavljenih projektnih in razširjenih projektnih nesrec. Prezracevalni sistem obsega naslednje glavne komponente: klimatski napravi za prezracevanje, ogrevanje in hlajenje, filtrska enota s HEPA in oglenimi filtri in hladilna agregata z zracno hlajenima kondenzatorjema. V letu 2020 so se nadaljevala in tudi zakljucila dela povezana z vgradnjo opreme. Opravljeni so bili vsi predvideni preizkusi. Operabilnost modifikacije je bila razglašena v mesecu decembru 2020. V letu 2021 se bodo nadaljevala dela na pripravi dokumentacije izvedenih del (As-built) in zakljucne primopredajne dokumentacije (TOP). Modifikacija 1027-NA-L – Rekonstrukcija objekta BB1 in izgradnja novih kabelskih povezav Modifikacija obravnava arhitekturne in gradbene posege v objektu BB1, povezane z vgradnjo pomožne komandne sobe (ECR) ter gradbene posege, povezane z novimi kabelskimi povezavami med objektom BB1 in pomožno zgradbo AB. Do konca leta 2020 je bilo za predmetni projekt izdelanih 53 FDCR-jev. V letu 2021 bo izdelana dokumentacija izvedenih del. Modifikacija 1218-EE-L – Prestavitev transformatorja TP6 Za potrebe izgradnje suhega skladišca na platoju NEK je bila potrebna predhodna prestavitev vse obstojece infrastrukture na obmocju previdene gradnje suhega skladišca. V letu 2020 je bil predan TOP. Modifikacija je zakljucena. Modifikacija 1217-AB-L – Zgradba izrabljenega goriva Za potrebe nadaljnjega obratovanja NEK in povecanja varnosti skladišcenja izrabljenega goriva se v NEK vpeljuje nova tehnologija pasivnega suhega skladišcenja izrabljenega goriva. V ta namen je predvidena izgradnja skladišcnega objekta na platoju NEK. V letu 2020 je bilo izdelano porocilo o vplivih na okolje za potrebe projekta izrabljenega goriva (v sodelovanju z E-net, ZVD in Aquarius) in vložena potrebna dokumentacija za pricetek integralnega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Konec leta 2020 je bilo na osnovi predane dokumentacije in javnih razgrnitev izdano gradbeno dovoljenje. IBE je aktivno sodeloval pri pojasnjevanju projektnih rešitev tako zainteresirani javnosti kot pooblašcenim organizacijam. V novembru je bila predana (na osnovi ugotovitev in komentarjev NEK ter pooblašcenih organizacij dopolnjena) DMP dokumentacija. Suho skladišce izrabljenega goriva – Program predobratovalnega monitoringa (Št. dokumentacije: NEKDSB-5P/20) Program je izdelan kot priloga k vlogi za pridobitev soglasja h gradnji v skladu s 24. clenom Pravilnika o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5). Program je izdelan v obliki predloga obsega in trajanja izvajanja predobratovalnega monitoringa. Modifikacija 1177-FP-L – Zamenjava FP kontrolnih panelov Projekt zajema zamenjavo obstojecih protipožarnih (Fire protection) kontrolnih panelov. Namen zamenjave je bil posodobitev starih panelih, katerih delovanje je temeljilo še na relejski tehniki in jih zamenjujejo novi paneli na mikroprocesorski tehniki. V letu 2020 je bila v vecjem delu zakljucena faza izdelave As-built dokumentacije ter priprava TOP. Modifikacija 1069-TZ-L – Tehnicno varovanje ECR in TPC Z modifikacijo zagotavljamo tehnicno varovanje za objekte/prostore, ki so oziroma bodo na novo zgrajeni, in za prostore, katerim bo spremenjena namembnost v sklopu BB1 projekta. V letu 2020 je bil v casu izvajanja del izdelan in potrjen FDCR 03 (dodatne tocke nadzora v objektu BB1). Modifikacija 1092-TZ-L – Tehnicno varovanje deponije remontnih zapornic RD Modifikacija je izvedbeno zakljucena. Predan je del As-built risb ter deloma izdelan Turn over package (TOP). Modifikacija 1251-TZ-L – Tehnicno varovanje stavbe BB2 Modifikacija obravnava varovanje stavbe BB2. Izdelan je bil DMP in predan narocniku, na katerega so bile s strani narocnika podane pripombe. Pripravila se je detajlna uskladitev glede novih zahtev, ki so posledica gradnje objekta, ter izdelala koncna oblika DMP za potrditev. Modifikacija 1137-TZ-L – Izdelave Fire Hazard Analize Kot dopolnitev osnovnega projekta je bila izdelana FHA analiza. Osnutek je bil predan NEK. Modifikacija 1053-PC-L – Nadgradnja komunikacijskih sistemov Faza-1 te modifikacije zajema zamenjavo telefonske centrale ter nadgradnjo dodatne telefonske centrale v ECR. Poleg telefonske centrale se je vzpostavil še sistem radijskega linka (Telekom) ter satelitskih komunikacij. V letu 2020 je bil pripravljen osnutek FDCR 4, ki zajema nove vhodne podatke pri postavitvi satelitskih krožnikov za potrebe satelitske telefonije. Faza-2 te modifikacije zajema zamenjavo glavnih vozlišc brezžicnega sistema ter postavitev dveh glavnih vozlišc z obstojecim sistemom anten. V obsegu razpoložljivih vhodnih podatkov je bil izdelan in predan ter potrjen DMP. Projekt BB2 Projekt je uvršcen v III. fazo programa PNV. Projekt BB2 zajema modifikacije: 1024-BS-L – Zgradba BB2 s pomožnimi sistemi, 1005-SI-L – Alternativni sistem za varnostno vbrizgavanje (ASI), 1010-AF-L – Alternativni sistem pomožne napajalne vode (AAF) in 1030-EE-L – Varnostno elektricno napajanje BB2 zgradbe. V letu 2020 so bili predani DMP za modifikacije 1005-SI-L, 1010-AF-L in 1024-BS-L. V letu 2020 so se izdelovale tudi dopolnitve projektnih rešitev (FDCR). Modifikacija 1240-SY-L – Lastna raba Modifikacija zajema izboljšanje in poenostavitev otocnega napajanja lastne rabe NEK iz termoelektrarne Brestanica (TEB). DMP je bil izdelan, predan ter potrjen s strani NEK. Modifikacija 1095-XR-L – Zamenjava TR lastne rabe Modifikacija obravnava zamenjavo transformatorja lastne rabe (T3 110/6,3k). V letu 2020 je bila zakljucena izdelava vecine As-built nacrtov. Modifikacija 1056-NA-L – Izgradnja Operativnega podpornega centra (OPC) Modifikacija obravnava razširitev objekta in nadgradnjo sistemov OPC (EE, FP, CH, EE, VA, RM, PC,…). DMP, ki je bil v letu 2019 izdelan v okviru razpoložljivih podatkov, je bil v letu 2020 dopolnjen in predan. Sledila je še veckratna nadgradnja rešitev v obliki izdelave FDCR-jev. Modifikacija 714-AB-L – Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (WMB) Sistemi DD, IA, CA, BR, FD, WD, VA in FP v WMB so v celoti prikljuceni na obstojece sisteme NEK. Prav tako sistema VA in SA za potrebe prezracevanja, ogrevanja in hlajenja. V letu 2020 so bili v casu izvajanja del izdelani in predane vsi kljucne risbe (essential drawing) ter urejen vecji del ostalih risb ostalih sistemov (non-essential drawing). Izdelan je bil vecji del TOP in urejen vecji del MECL tabele za potrebe nadaljnje uporabe sistema. Modifikacija 1255-SY-L – Izdelava tehnicnega dela CDP za modifikacijo 1255-SY-L Modifikacija zajema izdelavo tehnicnega dela CDP, ki je bil narejen in predan v NEK. CDP obravnava dva sklopa modifikacij v 400/110 kV stikališcu NEK, ki predstavlja funkcionalno celoto z RTP 400/110 kV Krško (ELES). Sklopa modifikacij sta naslednja: - implementacijo zašcite pred izpadom ene faze na 110 kV in 400 kV povezavah med NEK in stikališcem in vkljucitev opreme te zašcite v obstojeco primarno in sekundarno opremo; ter - zamenjavo sekundarne opreme v 110 kV polju SYEB01 in v 400 kV transformatorskih poljih SYCA01 ter SYCA02. Dela v zvezi z drugimi objekti, ki vplivajo na NEK Dela v zvezi z drugimi jedrskimi in sevalnimi objekti Modifikacija 1283-HE-L – Izgradnja Operativnega podpornega centra (OPC) Modifikacija obsega instalacijo novega dvigala v zgradbi RWS (Radioactive Waste Storage), el.100.15, prostor 01, vkljucno z opremo za videonadzor procesa, komunikacijo in razsvetljavo. V letu 2020 je bil pripravljen DMP in poslan v pregled. Podaljšanje obratovalne dobe s 40 na 60 let – Porocilo o vplivih na okolje - PVO (Projekt št. B056/298) V sodelovanju s podpogodbeniki E-net Okolje, Ekonerg, ZVD in Aquarius je bila izdelana vsebina in struktura PVO. V letu 2020 družba IBE ni izvajala storitev v zvezi z drugimi objekti, ki vplivajo na NEK. ARAO Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PGD, Rev. C (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca in projekt NRVB-B052/058-3 – Infrastrukturni objekti) Projektne rešitve zagotavljajo zmogljivosti za odložitev polovice NSRAO iz NEK in vseh slovenskih neelektrarniških odpadkov. Odpadki bodo pripravljeni na odlaganje v enotnih odlagalnih zabojnikih. V letu 2020 sta bili izdelani (v skladu z usmeritvami MOP) in predani dopolnilni vodilni mapi. Pridobljeno je bilo pozitivno mnenje neodvisnega strokovnega izvedenca FGG in pozitivno mnenje revidenta (DDC) v zvezi s PGD nacrti za odlagalni silos. Celovit dopolnjen PGD je bil predan narocniku. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Referencna dokumentacija (projekt NRVB-B052/058-1) Za potrebe varnostnega porocila je bila izdelana revizija in dopolnitev referencne dokumentacije Nacrt fizicnega varovanja (NFV). Dodatno je bil za potrebe zagotavljanja fizicnega varovanja med gradnjo izdelan Nacrt fizicnega varovanja med gradnjo (NFVG). Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PZI (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca) Izdelani so bili PZI nacrti gradbenih konstrukcij nadzemnih objektov, arhitekture in krajinske arhitekture ter varnostni nacrt. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PZI za dodatne rešitve na zahtevo soglasodajalca Na zahtevo soglasodajalca Kostak je bil izdelan poseben PZI, potreben za doseganje projektnih pogojev. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Investicijski program - INP, Rev. E (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca) Nova izdaja investicijskega programa (INP, Rev. E) je bila izdelana kot dopolnitev obstojecega INP, Rev. D z elementi in vsebinami, ki bodo investitorju omogocala odlocanje o investiciji. Dopolnitve se nanašajo na ugotovitve o pregledu INP, Rev. D in zlasti na usmeritve za rešitev odprtih vprašanj, ki jih je podal MzI in ki so, kar zadeva INP, predvsem: - razširitev obmocja vrednosti pricakovane diskontne stopnje v analizi obcutljivosti; in - preverba tveganj in priložnosti, ki se nanašajo na pripravo NSRAO na odlaganje v NEK in na sodelovanje Republike Hrvaške v skupnem projektu odlagališca NSRAO. Udeležba na usposabljanjih za NEK Udeležba na strokovnih srecanjih Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Ostale dejavnosti v skladu s pooblastilom Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Poleg navedenih dopolnitev na pobudo MzI so v novi izdaji upoštevana dolocila novih izdaj Programa razgradnje in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK kot tudi ažurna dejstva v zvezi z zacetkom gradnje odlagališca (ki je iz leta 2019 prestavljen v leto 2021), koncem obratovanja odlagališca v letu 2058 (namesto 2061) in posledicnim skrajšanjem obratovanja odlagališca po obdobju mirovanja za tri leta, revaloriziranimi vrednostmi investicijskih in obratovalnih stroškov ter že porabljenimi sredstvi. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Študija izvedbe investicije (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca) Kot dopolnitev investicijskega programa je bila za potrebe priprave na gradnjo in oddaje del izdelana Študija izvedbe investicije - v skladu z dolocili 14. clena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podrocju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Rudnik Žirovski Vrh Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt – Strokovni projektni svet Svetovanje clana strokovnega projektnega sveta v zvezi z odlagališcem HMJ Boršt. Varnostno porocilo za sevalni objekt Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt Izdelana so bila posamezna poglavja izdaje B varnostnega porocila. 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Usposabljanja za potrebe dostopa v NEK (organizator NEK) se je udeležilo okoli 20 oseb, usposabljanja z podrocja varstva pred sevanji (RZ-2 ali RZ-3) pa okoli 10 oseb. - Udeležba na konferenci 29th International Conference, Nuclear energy for new Europe 2020 (NENE2020), september 2020. (1 oseba) in - Aktivna udeležba na 27. Slovenskem kolokviju o betonih (IRMA, december 2020) z osrednjo temo: Beton za sekundarno oblogo silosa Odlagališca NSRAO (4 osebe). Vir: [106] 10.10 INSTITUT »JOŽEF STEFAN« 10.10.1 Splošno Pooblastilo in podrocje pooblastitve Institut »Jožef Stefan« (IJS) je s pooblašcen z odlocbo, št. 3571-3/2017/2 z dne 06. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Na kljucnih funkcijah pooblašcenega izvedenca v letu 2020 ni prišlo do sprememb. Ostale kadrovske spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Spremembe v opremi so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. V letu 2020 so bili na nivoju IJS posodobljeni doloceni postopki programa zagotovitve kakovosti (PZK), da so v skladu s standardom ISO 9001:2015 in domaco zakonodaje ob upoštevanju zahtev tujih standardov in zakonov s podrocja jedrske in sevalne varnosti (10CFR50, App. B). Zahteve navedenih standardov in zakonodaje so upoštevane po obsegu in vsebini, primerni naravi dela na IJS. Ostale spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Kakor je razvidno iz preglednice 53 je IJS v letu 2020 podal štiri ponudbe za pripravo strokovnih mnenj po ZVISJV-1 za NEK (Nuklearne elektrarne Krško). Tako je IJS v letu 2020 na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravil dve strokovni mnenji. Preglednica 53: Strokovna mnenja, ki jih je v letu 2020 pripravil IJS Narocnik Naslov Obdobje Strokovno mnenje NEK Independent Evaluation of the report KRŠKO - Assessment of »Increased Cycle Burnup« for Reload Safety Evaluation 2020 IJS-DP-13379 NEK Izdelava strokovnega mnenja za projektno spremembo 1267-MS-L »Vgradnja izolacijskih AOV ventilov pred MOV 20124« ter 20125 2020 IJS ni bil izbran NEK Izdelava strokovnega mnenja " Independent Evaluation Review of changes to NEK TS LCO 3.3.3.6 and USAR 7.5 " 2020 IJS ni bil izbran NEK Izdelava strokovnega mnenja " Independent Evaluation of USAR, NEK Technical Specifications, RETS and DECTS Changes" 2020 IJS-DP-13283 Strokovno mnenje o spremembah tehnicnih specifikacij in varnostnega porocila Nuklearna elektrarna Krško je pri Institutu »Jožef Stefan« narocila pripravo neodvisnega strokovnega mnenja o predlaganih spremembah v tabelah 2.2-1 (RTS instrumentation trip setpoints), 3.3-1 (RTS instrumentation), 3.3-3 (RTS instrumentation surveillance requirements) in 3.6-1 (Containment isolation valves) tehnicnih specifikacij (TS) in tabeli 6.2-50 (Containment isolation valving application) varnostnega porocila (USAR). Kasneje je elektrarna pripravila dodatne predloge sprememb tabel 6.2-50 in 7.2-1 (List of reactor trips) ter poglavja 7.2.1.1.2 (Reactor trips) varnostnega porocila. V neodvisnem strokovnem mnenju sta obravnavani dve temi, ki vplivata na spremembo dokumentacije povezane z jedrsko varnostjo. Prva tema je povezana s posodobitvijo seznama izolacijskih ventilov zadrževalnega hrama. Druga tema je povezana s spremembo imena signala hitre zaustavitve reaktorja, nastavitvenih vrednosti in logike. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, PROŠEK, Andrej. Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : technical specifications (Tables 2.2-1, 3.3-1, 3.3-3 and 3.6-1) and USAR (Tables 6.2-50 and 7.2-1, Chapter 7.2.1.1.2) changes. 2020. IJS delovno porocilo, 13283, rev.0. [COBISS.SI-ID 41107715] Strokovno mnenje o »Assessment of "Increased Cycle Burnup" for Reload Safety Evaluation« Strokovno mnenje se nanaša na dokument »KRŠKO - Assessment of “Increased Cycle Burnup” for Reload Safety Evaluation«. Dokument pokaže, da s do 5 % povecanjem izgorelosti glede na ravnovesno izgorelost 18-mesecnega cikla, ki je bila uporabljena v varnostni analizi radioloških posledic projektnih nezgod (brez dodatnih sprememb, ki bi lahko vplivale na analizo doz), ne bo presežen kriterij »vec kot minimalno« kot je definiran v smernicah NEI 96-07. Glede na to oceno je nadalje ugotovljeno, da ni bilo varnostnih zadržkov v vseh prejšnjih 18-mesecnih ciklih, kjer izgorelost ni presegla 21451 MWD/MTU povezanih s povišanjem radioloških doz ob povecani izgorelosti cikla. Za prihodnje 18-mesecne cikle NEK, kjer izgorelost ne presega 21451 MWD/MTU (in ne vsebujejo dodatnih sprememb, ki bi lahko vplivale na analizo doz), lahko prihodnje varnostne ocene sveže polnitve goriva uporabijo obravnavan dokument kot dokazilo, da specificna dolžina cikla ne poveca doz za vec kot minimalno. Prav tako so bile pregledane ustrezne spremembe v varnostni oceni sveže polnitve za cikel 31. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: KROMAR, Marjan, SNOJ, Luka. Independent evaluation of the report KRŠKO - assessment of »increased cycle burnup« for reload safety evaluation. Revision 0. Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, 2020. 8 str. IJS delovno porocilo, 13379. [COBISS.SI-ID 45624323] V letu 2020 ni bilo aktivnosti. IJS ponovno opozarja, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. IJS v letu 2020 ni dobil sredstev, ki jih v skladu s 174. clenom ZVISJV-1 zagotavlja URSJV za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Je pa URSJV zagotovil sredstva za izvedbo razvojne študije v obsegu nekaj clovek-mesecev. Lastni raziskovalni program sodi med temeljna zagotovila za nenehno obnavljanje in plemenitenje znanja in spretnosti, torej tudi za dolgorocni program usposabljanja kadrov pooblašcenega izvedenca. Smiselno je poudariti, da ARRS (Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost) financira raziskave, ki jih na javnih razpisih oceni kot najbolj prodorne in kvalitetne. Vsebinskih prioritet ARRS pri razpisih v zadnjih letih ni uporabljal. ARRS je hkrati edini financer znanstveno raziskovalne dejavnosti v Sloveniji iz javnih sredstev. Zakljuci se lahko, da Slovenija nima dolgorocno stabilnega raziskovalnega programa na podrocju jedrske varnosti oz. podrocjih pooblastitve IJS. Dodatno financiranje raziskovalnih dejavnosti je IJS tudi v letu 2020 deloma uspel vzdrževati z dejavnostmi v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Raziskovalne, izobraževalne in ostale dejavnosti IJS na podrocjih pooblastitve so povzete v priloženih porocilih posameznih organizacijskih enot. 10.10.2 Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu V letu 2020 se je ekipi ELME pridružila Tanja Murn, mag. prof. pouc. biologije in kemije. Tanja Murn je v dolžnostnem sestavu nadomestila mag. Denis Glavic-Cindro, ki v ELME ostaja kot prostovoljka. V delo ELME se je vkljucil tudi Rok Roš Opaškar. V letu 2020 so kupili: tri elektronske dozimetre, prenosno GPS napravo, detektor za nevarne pline, prenosni racunalnik, tablicni racunalnik ter novo programsko opremo za izvedbo spektrometrije gama na terenu. Hkrati so se s pomocjo URSZR opremili s sedmimi modernimi digitalnimi postajami Motorola. Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo opravljeno v dveh delih: 17. in 18. 9. 2020 je bilo opravljeno ocenjevanje sistema vodenja kakovosti (Franjo Kranjcevic, Slovenska akreditacija) ter strokovno ocenjevanje v Mobilnem ekološkem laboratoriju na podrocju spektrometrije gama ter meritev aktivnosti radona-222 z aktivnimi merilniki (ocenjevalec Pierino De Felice). 20. 10. 2020 pa je bilo opravljeno strokovno ocenjevanje na podrocju dozimetrije (ocenjevalka Aleksandra Nikolic). O korektivnih ukrepih po prvem delu ocenjevanja so porocali 23. 11. 2020, po drugem delu ocenjevanja pa 5. 1. 2021. Informacije o pregledu in potrditvi korektivnih ukrepov in nove priloge k akreditacijski listini še niso prejeli. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 ELME ni izdal strokovnih mnenj za URSJV. V letu 2020 ELME ni izdal strokovnih mnenj za druge narocnike. V letu 2020 so od 24. 108. do 26. 08. 2020 in od 05. 10. do 07. 10. 2020 v skladu s pogodbo št. POG-3192192 z NEK opravili obhoda mobilne enote v okolici NE Krško. Vse podrobnosti so opisane v porocilih - ROMENEK 1/2020 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (ZVD-LMSAR-62/2020-GO, september 2020) in - ROMENEK 2/2020 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (IJS DP-13349, december 2020). Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Dežurstvo ELME – zagotavljanje stalne pripravljenosti ELME za zašcito, reševanje in pomoc ob radioloških, kemijskih ali bioloških nesrecah za URSZR - ENRAS, SLO-HR103- Ensuring Radiation Safety for First Responder Teams in Case of Nuclear or Radiological Accidents (Zagotavljanje varnosti intervencijskih ekip v primeru jedrskih ali radioloških nesrec), Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi Organa upravljanja Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška, Prioritetna os 3: Krepitev partnerstev med javnimi organi in deležniki za zdrava, varna in dostopna obmejna obmocja; Projekt ENRAS (ENsuring RAdiation Safety) razvija cezmejne storitve na podrocju zagotavljanja varnosti (civilne zašcite) v primeru jedrske ali radiološke nesrece. Skupni izziv programskega obmocja je, kako zagotoviti ustrezno usklajene in varne skupne intervencije v primeru tovrstnih nesrec. Pricetek projekta 1. 10. 2018, zakljucek 31. 12. 2020 V letu 2020 so clani ELME bilo opravljenih 8 usposabljanj ekip GEŠP v Sloveniji, skupno je bilo usposobljenih 87 intervencijskih delavcev. - Dne 12. februarja 2020 je v Ivanic Gradu na Hrvaške potekala skupna vaja v okviru projekta ENRAS. Udeležili so se je gasilci izbranih slovenskih GEŠP enot, hrvaške gasilske enote, enote, clani Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in IMI ter predstavnica GZS. - Dne 22. septembra 2020 in dne 28. septembra 2020 sta na Igu potekali zadnji skupni vaji v okviru projekta ENRAS v Sloveniji. Udeležili so se je gasilci izbranih slovenskih GEŠP enot, hrvaške gasilske vrste, enota Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in IMI ter predstavniki URSJV, ARAO in GZS. - Dne 19. junija 2020 je na Reaktorskem centru v Podgorici potekalo prvo redno usposabljanje Mobilnega radiološkega laboratorija ELME, RUME 1/2020, s poudarkom na iskanju izgubljenega vira in obnašanju v polju visoko radioaktivnih virov. Ugotovitve in zakljucki usposabljana so zbrani v IJS delovnem porocilu IJS-DP-13431. - Od 23. oktobra do 1. decembra 2020 je na IJS potekalo drugo redno usposabljanje ekip Mobilnega radiološkega laboratorija ELME, RUME 2/2020. Na vaji so preverjali usposobljenost clanov ELME za nadzor radioaktivnega joda v šcitnici. Ugotovitve in zakljucki usposabljana so zbrani v IJS delovnem porocilu IJS-DP-13418. - Sodelovanje Mobilnega radiološkega laboratorija pri dopolnilnih usposabljanjih gasilcev za izvajanje intervencij ob nesrecah z nevarnimi snovmi v Izobraževalnem centru za zašcito in reševanje RS: 2. marca 2020, 10. septembra 2020 in 9. oktobra 2020. - Sodelovanje pri vaji KID 17. 6. 2020 (URSJV) - Organizacija in udeležba na Primerjalnih meritvah hitrosti doze PRIMER 2020 (IJS DP 13396) na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, 14. 10. 2020. Na primerjalnih meritvah so sodelovali predstavniki 15 inštitucij ali laboratorijev iz Slovenije in 1 iz Hrvaške. Financna podpora URSJV po 174. clenu ZVISJV-1 Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovne naloge, opravljene za druge narocnike V letu 2020 ELME ni prejel sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. 10.10.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Copica (ICJT) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V zacetku leta 2020 je ICJT zapustil en predavatelj pripravnik; posledicno je bilo ob koncu leta 2020 osem redno zaposlenih (vodja, 3 predavatelji, 1 predavatelj pripravnik in 3 administrativno-tehnicni sodelavci). Pri izvedbi usposabljanja poleg redno zaposlenih sodeluje še z upokojeni sodelavec ICJT, po potrebi pa tudi raziskovalci iz drugih odsekov IJS ter sodelavci NEK in drugi zunanji predavatelji. V letu 2020 so zaradi pandemije opremili predavalnice s pleksi zašcito katedrov, razkužilniki rok, termometrom na vhodu v ICJT ter zmanjšali število stolov v predavalnicah oziroma povecali razmik med njimi. Sicer pa ni bilo vecjih sprememb v opremljenosti ucnih prostorov in/ali pripomockov. ICJT je v letu 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000, in sicer za usposabljanje in strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007 – 2018 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2018 je bil tudi posodobljen v ISO 9001:2015. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 je ICJT izvedel naslednje strokovne naloge - Tecaj Tehnologija jedrskih elektrarn, ki je zacetek usposabljanja bodocih operaterjev jedrske elektrarne Krško. Zaradi epidemije so v marcu prekinili predavanja v živo in jih nadaljevali po spletu. S 1. junijem so, ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, nadaljevali v predavalnicah ter z vajami na reaktorju TRIGA. Zaradi manjše intenzivnosti usposabljanja v casu dela na daljavo se je trajanje tecaja podaljšalo za mesec in pol. - 32 tecajev iz varstva pred sevanji za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo virov ionizirajocega sevanja. Med temi tecaji velja posebej izpostaviti je bil tudi 6-tedenski zacetni tecaj za delavko organizacijske enote varstva pred sevanji na reaktorju TRIGA (RZ-1), ki je bil prva izvedba takega tecaja v celoti v Sloveniji. - 2 mednarodna tecaja. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Podrocje pooblastitve Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja, opravljena za URSJV Strokovna mnenja, opravljena za druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Financna podpora URSJV po 174. clenu ZVISJV-1 Raziskovalno razvojno delo Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Informiranje javnosti se je prav tako prilagodilo preventivnim ukrepom ob pandemiji. Del predavanj in delavnic je bilo izvedenih preko videokonferencnega sistema. Skupaj z obiski v živo so imeli 63 skupin oziroma 2351 poslušalcev. Od odprtja informacijskega centra leta 1993 je bilo skupno 189770 obiskovalcev. Seznam vseh tecajev je v preglednici 54. Preglednica 54: Seznam tecajev na ICJT Datum Naslov tecaja Udele Preda Tednov Tecajnik 1 20.01. - 24.01. Requirements and safety evaluation for NPP SAR 12 9 0,8 9,6 2 21.01. - 12.06. Usposabljanje delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji (RZ1) 1 15 6 6 3 21.01. - 11.08. Tehnologija jedrskih elektrarn - teorija 18 16 28 504 4 9.03. - 11.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije 9 3 0,6 5,4 5 09.03. - 11.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoaktivnih virov sevanja 1 3 0,6 0,6 6 09.03. - 13.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije 3 5 1 3 7 01.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 9 3 0,2 1,8 8 01.06. - 02.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 1 4 0,4 0,4 9 01.06. - 04.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 10 7 0,8 8 10 04.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije - obnovitev 2 3 0,2 0,4 11 04.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk - obnovitev 4 3 0,2 0,8 12 04.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda – obnovitev 4 4 0,2 0,8 13 04.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti - obnovitev 7 3 0,2 1,4 Datum Naslov tecaja Udele Preda Tednov Tecajnik 14 04.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoaktivnih virov sevanja - obnovitev 1 3 0,2 0,2 15 04.06. - 05.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije – obnovitev 3 3 0,4 1,2 16 08.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 15 3 0,2 3 17 18.06. Usposabljanje za izvedbo nadzora radioaktivnosti pošiljk 10 1 0,2 2 18 22.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk 14 2 0,2 2,8 19 11.08. - 20.08. "Usposabljanje delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji (RZ1)" – obnovitev 8 1 1 8 20 14.09. - 15.09. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine – obnovitev 46 4 0,4 18,4 21 28.09. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 4 3 0,2 0,8 22 28.09. - 29.09. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 5 3 0,4 2 23 28.09. - 01.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 2 6 0,8 1,6 24 28.09. - 02.10. Uppsala University Dedicated Practical Educational Course »Experimental reactor physics« 6 4 1 6 25 30.09. - 01.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za delavce izpostavljene radonu in toronu 3 4 0,4 1,2 26 01.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda – obnovitev 7 4 0,2 1,4 27 01.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije - obnovitev 1 3 0,2 0,2 28 01.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti - obnovitev 7 3 0,2 1,4 29 01.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoaktivnih virov sevanja - obnovitev 1 3 0,2 0,2 30 01.10. - 02.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije – obnovitev 3 3 0,4 1,2 31 05.10. - 07.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije 6 3 0,6 3,6 32 05.10. - 09.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije 3 5 1 3 33 19.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk - obnovitev 7 1 0,2 1,4 Datum Naslov tecaja Udele Preda Tednov Tecajnik 34 20.10. - 5.11. "Usposabljanje delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji (RZ1)" – obnovitev 10 1 1 10 35 26.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk - obnovitev 6 1 0,2 1,2 SKUPAJ 249 142 48,8 613 10.10.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) LABORATORIJ ZA DOZIMETRICNE STANDARDE (NDS) Kalibracije merilnikov v varstvu pred sevanji: dozimetricne velicine (kerma v zraku) in velicine v varstvu pred sevanji (ekvivalentna doza in odziv merilnika površinske radioaktivne kontaminacije). Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Vodenje laboratorija in celotno dejavnost od leta 2009 dalje opravlja mag. Matjaž Mihelic, ki je clan laboratorija od ustanovitve dalje. V letu 2014 se je Boštjan Crnic, dipl. inž. fiz. usposobil za izvajanje vseh dejavnosti v NDS. V letu 2020 kadrovskih sprememb ni bilo. V letu 2020 so v NDS obnovili obsevalno napravo, zamenjali so dva vira, 137Cs (22. 07. 2020) in 60Co (21. 10. 2020), katerih aktivnost je od casa inštalacije znatno padla. Tako so z novimi viri povecali obseg jakosti polja ionizirajocega sevanja pri 137Cs za faktor p5 pri 60Co pa za faktor 30. Nabavili so štoparico in jo kalibrirali, s tem zagotavljajo boljšo sledljivost meritev casovnega intervala.. Ocenjevanje SA v NDS v letu 2020 je bilo opravljeno v dveh delih: 16. 09. in 17. 09. 2020 je bilo opravljeno ocenjevanje sistema vodenja kakovosti (Franjo Kranjcevic, Slovenska akreditacija) ter strokovno ocenjevanje na elektrotehnicnem podrocju pri prenosu sledljivosti pri umeritvi polja ionizirajocega sevanja (Borut Pintar), ter 19. in 20. 10. 2020 na podrocju dozimetrije (Aleksandra Nikolic). V okviru tega ocenjevanja so tudi potrdili ustreznost inštalacije novih virov in nove umeritve polja ter predlagali razširjeno obmocje pri kalibraciji merilnikov ionizirajocega sevanja z viri 137Cs in 60Co. O korektivnih ukrepih po prvem delu ocenjevanja so porocali 23. 11. 2020, po drugem delu ocenjevanja pa 05. 01. 2021. Informacije o pregledu in potrditvi korektivnih ukrepov in nove priloge k akreditacijski listini še niso prejeli. Na podlagi naših rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM in sicer 5 CMCjev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. Podrobni podatki so dosegljivi na spletni povezavi https://www.bipm.org/kcdb/. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 so v NDS opravili 208 kalibracij (od tega 161 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 12 kalibracij elektronskih osebnih dozimetrov in 35 kalibracij merilnikov kontaminacije). Poleg tega so izdali 116 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL...). Za URSJV v letu 2020 ni bilo strokovnih mnenj. Za druge narocnike v letu 2020 ni bilo strokovnih mnenj. V letu 2020 je NDS za NEK izvajal redna mesecna kalibracijska obsevanja osebnih dozimetrov za potrebe kalibracije OSL dozimetricnega sistema. V letu 2020 NDS ni prejel sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Raziskovalno - razvojno delo na podrocju dozimetrije sevanja gama in rentgenskega sevanja ter vzdrževanja etalonov in preskušanja merilnih sistemov, ki se uporabljajo v varstvu pred sevanji, je bilo v letu 2020 usmerjeno v izboljševanje postopkov merilne sledljivosti, zmanjševanje merilne negotovosti in vzdrževanje obstojecega sistema. V letu je bil velik poudarek na študiji kako varno, hitro in uspešno zamenjati vire 137Cs in 60Co v obsevalniku. LABORATORIJ ZA MERITVE RADIOAKTIVNOSTI (LMR), LABORATORIJ ZA TERMOLUMINISCENCNO DOZIMETRIJO (TLD) in LABORATORIJ ZA TEKOCINSKOSCINTILACIJSKO SPEKTROMETRIJO (LSC) Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu V Laboratoriju za meritve radioaktivnosti se je v letu 2020 upokojil Drago Brodnik, na novo pa je zaposlil Rok Roša Opaškar, ki je prevzel njegove zadolžitve V teku so posodobitve in testiranja racunalniškega sistema za spektrometrijo gama v LMR – prehod na digitalno obdelavo signalov in na novo racunalniško platformo (vecletni proces) ter ureditev prezracevanja in zagotavljanja stabilnih pogojev v Laboratoriju za tekocinskoscintilacijsko spektrometrijo. Ocenjevanje SA je bilo v letu 2020 izvedeno v dveh delih: 16. 09. in 17. 09. 2020 je bilo opravljeno ocenjevanje sistema vodenja kakovosti (Franjo Kranjcevic, Slovenska akreditacija) ter strokovno ocenjevanje na podrocju radioaktivnosti (Pierino de Felice), ter 19. in 20. 10. 2020 na podrocju dozimetrije (Aleksandra Nikolic) ter sistema vodenja kakovosti (Franjo Kranjcevic). Na podrocju radioaktivnosti so obseg akreditaciji širili še na meritve radonovih potomcev v zraku. O korektivnih ukrepih po prvem delu ocenjevanja so porocali 23. 11. 2020, po drugem delu ocenjevanja pa 05. 01. 2021. Informacije o pregledu in potrditvi korektivnih ukrepov in nove priloge k akreditacijski listini še niso prejeli. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 so bile opravljene naslednje dejavnosti: - Meritve koncentracij sevalcev gama v vzorcih iz delovnega, življenjskega in naravnega okolja, vzorcih iz tehnoloških procesov, vzorcih vode za pitje, vzorcih hrane in krme. V letu 2020 so izdali 43 porocil o opravljenih meritvah sevalcev gama. Od tega je 9 letnih oziroma cez daljše casovno obdobje in sicer v okviru monitoringa radioaktivnosti v okolici NE Krško, monitoringa radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji, neodvisnega nadzora obratovalnega monitoringa NEK, meritev plinastih efluentov iz dimnika RM24 v NEK, monitoringa radioaktivnosti pitne vode v Republiki Sloveniji, monitoringa radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca RAO v Brinju, sistematicnega pregledovanja delovnega okolja v dejavnostih z materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, monitoringa radioaktivnosti podzemnih vod na obmocju odlagališca NSRAO in nadzora vhodnih surovin v Cinkarni Celje. Skupno so v laboratoriju LMR opravili 706 meritev v okviru rednih programov nadzora, za sporadicne zunanje narocnike pa 10 meritev (9 porocil). Od tega je eno porocilo v okviru novega pooblastila MKGP (UVHVVR). - Meritve s tekocinskoscintilacijsko spektrometrijo: v letu 2020 so v okviru monitoringov radioaktivnosti v okolici NE Krško in v R Sloveniji opravili 168 meritev vsebnosti tritija v vodnih vzorcih. Za sporadicne zunanje narocnike so ugotavljali vsebnost tritija v 16 vzorcih, v okviru študije v vplivnem obmocju HE Mokrice v 46 vzorcih. V raziskovalne namene je bilo pomerjenih 220 vzorcev. Izdali so 6 samostojnih porocil za tritij v vzorcih vode. Izmerili so 243 QA/QC vzorcev, nujno potrebnih za vzdrževanje akreditacije za ugotavljanje H-3 v vzorcih vode. Nadaljevali so z validacijo metode za dolocevanje organsko vezanega tritija (OBT) in tritija v prosti celicni vodi (tissue free water tritium, TFWT). V letu 2020 so TFWT in OBT dolocili v 69 vzorcih. V raziskovalni študiji o vsebnosti sevalcev alfa in beta v vzorcih pitne vode v Sloveniji so vzorcili in analizirali 197 vzorcev, še 5 v dodatni študiji, 179 vzorcev je bilo pripravljenih in pomerjenih v QA in 77 v raziskovalne namene. Opravili so 30 meritev vsebnosti C-14 v gorivih, etanolu in melaminskih smolah v prvotni obliki in kot CO2, izdani sta bili 2 samostojni porocili. V letu 2020 niso ugotavljali vsebnosti tritija v urinu in 226Ra/228Ra v vodah. - Meritve osebnih doz s termoluminiscencnimi dozimetri (po pooblastilu URSVS): v letu 2020 so opravili meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 2050 izpostavljenih delavcih, od tega na IJS pri 130 delavcih. Podatke redno pošiljajo na URSJV v centralni register prejetih doz sevanja, po naši delni statistiki letnih efektivnih doz pa so bile v letu 2020 izmerjene naslednje doze: nic (0) doz v obmocju nad 5,01 mSv, 5 doz v obmocju 1,01–5,00 mSv, 41 doz v obmocju 0,21–1,00 mSv, 36 doz v obmocju 0,10–0,20 mSv, vse ostale doze pa so bile manj kot 0,10 mSv. - Meritve doz v okolju s termoluminiscencnimi dozimetri: v letu 2020 so opravili meritve okoljskih doz s TL-dozimetri na 130 razlicnih lokacijah. Strokovna mnenja, opravljena za URSJV V letu 2020 so bila opravljena naslednja strokovna mnenja za URSJV: - Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa NE Krško za leto 2020 in - Monitoring radioaktivnosti v življenjskem okolju v RS za leto 2020 Strokovna mnenja, opravljena za druge narocnike V letu 2020 so bila opravljena naslednja strokovna mnenja za druge narocnike: - Monitoring radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca RAO v Brinju za leto 2020 za ARAO, - Monitoring radioaktivnosti podzemnih vod na obmocju odlagališca NSRAO za leto 2020 za ARAO, - Monitoring radioaktivnosti pitne vode v R Sloveniji za leto 2020 za URSVS in - Primerjava metod za ugotavljanje radioaktivnosti v pitni vodi za URSVS Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško - Izvajanje programa monitoringa radioaktivnosti v okolici NEK, - Meritve plinastih efluentov s spektrometrijo gama in - Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa NEK Financna podpora URSJV po 174. clenu ZVISJV-1 Raziskovalno razvojno delo V letu 2020 LSC ni prejel sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Infrastrukturne skupine za meritve ionizirajocega sevanja so izvajali raziskave in razvoj na podrocju merskih in analiznih metod v spektrometriji gama, v termoluminiscencni dozimetriji in pri tekocinskoscintilacijski spektrometriji: - EMPIR 2016 – Preparedness – Metrology for mobile detection of ionising radiation following a nuclear or radiological incident (zakljucevanje projekta), - EMPIR 2017 17RPT01 DOSEtrace - Research Capabilities for Radiation Protection Dosimeters, - EMPIR 2019, JNT-w08 supportBSS - Podpora Evropski metrološki mreži za zanesljivo zakonodajo na podrocju zašcite pred sevanji in - PR-02570-1 – Priprava referencnih in interkomparacijskih vzorcev, sodelovanje z IARMA 4Sodelovanje na strokovnih srecanjih in konferencah Sodelavci Odseka F-2 so se v letu 2020 udeležili naslednjih strokovnih srecanj in konferenc, povezanih z delom na podrocju pooblastitve: - letno srecanje EURAMET – Ionizing radiation contact person meeting EURAMET, Lizbona, Portugalska, 28. 1.-30. 1. 2020, - letno srecanje EURADOS Annual Meeting 2020, Firence, Italija, 27. 1.–30. 1. 2020, - spletni koordinacijski sestanki za EU projekt SRT-i22 »EMIRA« Enhanced Metrology for Innovative RAdon measurement and management, september 2020, - spletno srecanje Consultancy Meeting on iNET EPR Portal, IAEA, 28. 9.–2. 10. 2020, - spletni sestanek COST Action: CA18130 - European Network for Chemical Elemental Analysis by Total Reflection X-Ray Fluorescence, WG4 Web Meeting, Farmacevstko-biokemijska fakulteta; Zagreb, Hrvaška 9. 10. 2020, - spletna delavnica EPRW 18th European Week of Regions and Cities, Living with radioactivity, EU Commission – JRC, 14. 10. 2020, - delovni sestanek projekta EMPIR Preparedness »Preparedness video meeting«, 21. 10. 2020, - spletni sestanek izvršilnega odbora ICRM, Bukarešta, Romunija, 22. 10. 2020, - spletna delavnica Meeting of the ICRM Gamma Spectrometry Working Group, LNE-LNHB, Francija, 29. 10.–20. 10. 2020, - spletna delavnica Regional Workshop for Development of a Regional Action Plan on Legal Framework and Regulations for Environmental Radiation Monitoring based on National and Regional Priorities, IAEA, 16. 11.–2. 11. 2020, Ref. No.: ME-RER7014-1907677, - spletni delovni sestanek projekta EMPIR Preparedness »M36« JRP Web-Meeting of EMPIR 16ENV04 »Metrology for mobile detection of ionising radiation following a nuclear or radiological incident«, 30. 11. 2020, - spletni koordinacijski sestanek TC Meeting on the Coordination of ALMERA Network, 11. 2. 12. 2020 in - spletni sestanek General meeting ICRM, 10. 12. 2020. Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Kadri 10.10.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu V letu 2020 je z delom na odseku zacel 1 doktorski študent. Trije raziskovalci so doktorirali Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. V letu 2020 so uspešni izvedli razpis za nakup racunske gruce. V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS Odsek za reaktorsko fiziko sodeluje pri stalnem uvajanju izboljšav kot enega pomembnih ciljev kakovosti. V sklopu tega sta bila v letu 2020 prenovljena dva QA postopka odseka F8. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Odsek v letu 2020 ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174 clenu ZVISJV-1 (ZVISJV-1A), ki govori o zagotavljanju sredstev za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV-1 V letu 2020 je bilo za NEK izdelano eno strokovno mnenje. Independent Evaluation of the report KRŠKO - Assessment of »Increased Cycle Burnup« for Reload Safety Evaluation. Strokovno mnenje se nanaša na dokument »KRŠKO - Assessment of »Increased Cycle Burnup« for Reload Safety Evaluation«. Dokument pokaže, da s do 5 % povecanjem izgorelosti glede na ravnovesno izgorelost 18-mesecnega cikla, ki je bila uporabljena v varnostni analizi radioloških posledic projektnih nezgod (brez dodatnih sprememb, ki bi lahko vplivale na analizo doz), ne bo presežen kriterij »vec kot minimalno« kot je definiran v smernicah NEI 96-07. Glede na to oceno je nadalje ugotovljeno, da ni bilo varnostnih zadržkov v vseh prejšnjih 18-mesecnih ciklih, kjer izgorelost ni presegla 21.451 MWD/MTU povezanih s povišanjem radioloških doz ob povecani izgorelosti cikla. Za prihodnje 18-mesecne cikle NEK, kjer izgorelost ne presega 21.451 MWD/MTU (in ne vsebujejo dodatnih sprememb, ki bi lahko vplivale na analizo doz), lahko prihodnje varnostne ocene sveže polnitve goriva uporabijo obravnavan dokument kot dokazilo, da specificna dolžina cikla ne poveca doz za vec kot minimalno. Prav tako so bile pregledane ustrezne spremembe v varnostni oceni sveže polnitve za cikel 31. Strokovno mnenje je podano v IJS delovnem porocilu: »Independent Evaluation of the report KRŠKO - Assessment of “Increased Cycle Burnup” for Reload Safety Evaluation«, IJS-DP-13379, Izd. 0, december 2020, avtorji: M. Kromar, L. Snoj. V letu 2020 v NEK ni bilo remonta oz. menjave goriva. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko IJS so v letu 2020 aktivno sodelovali pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini. Na podrocju reaktorske fizike so nadaljevali z razvojem in validacijo metod za reševanje transporta nevtronov. Uspešno so sklopili deterministicne in stohasticne metode ter jih uporabili na nekaterih težjih prej nerešljivih problemih kot je npr. izracun doznega polja v okolici odlagališca NSRAO. V delu je priprava podrobnega modela izracunov znotraj zadrževalnega reaktorja NEK. Razvili so metodo za izracun produkcije takojšnih in zakasnelih žarkov gama v sredici jedrskega reaktorja ter aktiviranih materialih, tako konstrukcijskih kot tudi primarnega hladila ter jo validirali z eksperimenti na reaktorju TRIGA. Raziskovalno delo poteka tudi na podrocju jedrskih podatkov, kovariancnih matrik ter razvoju metod za obcutljivostne študije ter študije propagacije negotovosti zaradi jedrskih podatkov. Nadaljevali so delo na aplikativnem ARRS projektu (sofinancer NEK) z naslovom »Razvoj metod za izracun nevtronskega polja v zadrževalnem hramu tlacnovodne jedrske elektrarne« (ARRS šifra L2-816). V letu 2020 so v NEK pridobili projekt »Optimizacija vlaganja v zabojnike za suho skladišcenje - SFDS«. V sklopu tega projekta bodo izvedli karakterizacijo izrabljenega goriva in predlagali optimirane vzorce polnitve goriva v suhe zabojnike. V letu 2020 so zaceli z izvajanjem triletnega projekta J2-2493 Obcutljivost fizikalnih parametrov jedrskega reaktorja na termicne jedrske podatke. Cilj raziskave je generirati podatke sipalnih presekov termicnih nevtronov in pripadajocih kovariancnih podatkov z natancno metodo, ki temelji na prvih principih, z uporabo najsodobnejših atomskih simulacij, ki se v kombinaciji z izracuni atomske rešetke ali molekularne dinamike zanaša na teorijo funkcionalne gostote. Težava tega raziskovalnega podrocja je tudi shranjevanje in prikazovanje negotovosti sipalnih presekov termicnih nevtronov, t. i. kovariacna matrika sipalnih presekov termicnih nevtronov, ker trenutno še ne obstaja format za kovariance termicnih jedrskih podatkov. Proizvedeni bodo popolnoma novi podatki za aplikacije reaktorske fizike, ki bodo znanstvenikom po vsem svetu zagotavljali informacije o negotovostih, ki so sedaj redno spregledane. Rezultati bodo odprli povsem nov del na podrocju znanosti jedrskih podatkov, saj bodo lahko ocenjene negotovosti jedrskih podatkov, ki prej niso bile upoštevane, prav tako pa bo mogoce analizirati njihov vpliv. V letu 2020 so zaceli z izvajanjem triletnega projekta L2-2612 Stabilnost jedrskih reaktorjev pri obratovanju v nacinu sledenja bremenu. Glavni cilj raziskave je preuciti omejitve pri obratovanju jedrskih elektrarn v nacinu sledenja bremenu, iz jedrskega vidika na reaktorsko sredico in gorivo ter zagotoviti ucinkovite rešitve operaterjem za optimizacijo obratovanja elektrarne. Razvili bodo metodologijo modeliranja v znižanem redu (ROM) za simulacije obratovanja reaktorja v realnem casu, s poudarkom na podpori obratovanja v nacinu sledenja bremenu. ROM bo povezan z razvitim paketom za podrobno analizo sredice (ICM), ki bo zagotavljal potrebne podatke za reaktivnost sistema in porazdelitev moci gorivnih palic. Metodologijo bodo uporabili za analizo celotnega faznega prostora obratovanja v nacinu sledenja bremenu, primer je fazni prostor vhodnih parametrov, kot je potek bremena, kot tudi fazni prostor stanja reaktorja. Razvili bodo optimalne strategije obratovanja reaktorja. Poleg tega bodo dolocili omejitve obratovanja v nacinu sledenja bremenu, ki bodo držala fizikalne parametre reaktorja, kot so konicni faktorji moci, rezerva ustavitve, itd. znotraj omejitvenih kriterijev. Zaradi kompleksnosti problema bodo uporabili algoritme strojnega ucenja, da razišcejo nekonvencionalna stanja obratovanja in za ukrepanje za ublažitev ksenonskih oscilacij ter združitvi ROM z vremensko napovedjo preko povratne zanke. Ocenili bodo vse negotovosti s poudarkom na negotovostih pri izracunih zaradi negotovosti v jedrskih podatkih. V letu 2020 so zaceli z izvajanjem raziskovalnega projekta NC-0012 Napredne metode za analizo termicnih sipalnih presekov v sodelovanju s CEA. Cilja raziskave je izboljšanje termicnih sipalnih presekov za UZrH ter ocena negotovosti izracunanih fizikalnih parametrov reaktorja zaradi negotovosti v termicnih sipalnih presekih. Na reaktorju TRIGA so v sodelovanju s CEA Razvijali in validirali so metode za merjenje in racunanje doz v mešanih (nevtroni in gama) poljih. Potekale so obsežne priprave na meritve gretja zaradi žarkov gama v razlicnih materialih, ki bodo izvedene v letu 2021 S partnerji so v okviru NATO SPS projekta »Enhancing security at borders and ports (E-SiCure2)« razvijali detektorje nevtronov na osnovi SiC. S partnerji iz industrije so razvijali na sevanje odporne elektronske komponente. S slovenskim podjetjem Dito lighting so sodelovali pri razvoju na sevanje odpornih LED luci. Raziskave so potekale tudi v okviru Evropskih projektov in bilateralnih mednarodnih projektov. V okviru H2020 so sodelovali v projektu EURAD, kjer izvajajo karakterizacijo izrabljenega goriva, ter projektih SANDA, kjer vrednotijo jedrske podatke in negotovosti ter validacijo jedrskih podatkov in integralnih poskusov in ARIEL, v sklopu katerega pripravljajo izobraževalni tecaj na temo teorije motenj jedrskih podatkov, analize obcutljivosti oz. negotovosti in priprave in uporabe podatkovne baze referencnih eksperimentov šcitenja. S Slovaško tehnicno univerzo v Bratislavi, Tehnicno univerzo na Dunaju, Ceško tehnicno univerzo v Pragi in Univerzo za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti v sklopu projekta ENEEP sodelujejo pri vzpostavitvi evropske jedrske eksperimentalne izobraževalne platforme. V okviru projekta TOURR pa delajo na optimizaciji uporabe raziskovalnih reaktorjev v Evropi. V okviru projektov CRP MAAE so opravljali raziskavi kineticnega pristopa k modeliranju in meritvam postrgane plazme tokamaka ter dolocitve negotovosti lastnosti izrabljenega goriva glede na variacije materiala goriva in njegove zgodovine zgorevanja. V okviru Evropskega konzorcija EUROfusion sodelujejo na projektih MST1 in MST2, kjer so opravljali merilne kampanje na srednje velikih tokamakih ter delali na pripravi srednje velikih tokamakov na uporabo. Razširili so raziskave na podrocju nevtronike fuzijskih reaktorjev. Slednje so potekale tudi v okviru mednarodnih projektov, F4E, Eurofusion – H2020. Sodelovali so na vec projektih za najvecji fuzijski reaktor Joint European Torus – JET, Velika Britanija. Pri tem so opravili analizo eksperimentalnih podatkov za obsevalno napravo O-LTIS, pridobljenih med obsevanji v spektru DD nevtronov v letu 2019. Obsevani so bili materiali, kot bodo uporabljeni v fuzijskem reaktorju ITER, ki je v gradnji. Nadalje so dolocili nevtronsko polje in spekter znotraj tokamaka JET za primer uporabe plazme tritij-tritij, obratovanje s tako plazmo je planirano za leto 2021. Podobne izracune so opravili tudi za primer plazme devterij-tritij, kar je prav tako planirano za leto 2021 ko bo reaktor JET predvidoma dosegel rekordno fuzijsko moc. Rezultate vseh izracunov so posredovali osebju JET, ki jih potrebuje za planiranje eksperimentov. Sodelovali so tudi pri izboljšanju izracuna izsevanih nevtronov v odvisnosti od lastnosti plazme za posamezen pulz – do sedaj se je uporabljalo genericen/povprecen model za dolocitev izsevanih nevtronov. Opisani model so razširili tudi z dodatkom izsevanih plazemskih gama žarkov. Izpopolnjevali so znanje pri modeliranju referencnih testnih primerov, ki služijo za preveritev tako racunskih modelov transporta nevtronov in fotonov, kot jedrskih podatkov. Tudi ta dela so potekala v okviru mednarodnih projektov. Rezultate raziskav so objavili v znanstvenih clankih ter prispevkih v zbornikih mednarodnih konferenc. Na podrocju varnosti pred nehoteno kriticnostjo so nadaljevali aktivno delo na podrocju preracunov kriticnosti in evalvacije kriticnih referencnih eksperimentov. Slednje je potekalo v okviru delovne skupine OECD/NEA ICSBEP. V letu 2020 so analizirali eksperiment nabora visoko-obogatenih uranovih plošc, moderiranih z materialom Lucite, kar je pomembno z vidika uporabe tega materiala pri shranjevanju in transportu urana. Evalvacijo so opravili v sodelovanju s kolegi iz Los Alamos National Laboratory, kjer so eksperiment tudi izvedli. Na podrocju eksperimentalne reaktorske fizike in validacije racunskih orodij in jedrskih podatkov so nadaljevali aktivno delo v okviru delovnih skupin OECD/NEA IRPhEP. Dodatno so v sklopu OECD/NEA vpeti tudi v delovne skupine na podrocju šcitenja pred nevtroni in žarki gama (SINBAD), na podrocju negotovosti (UAM) ter jedrskih podatkov (WPEC). 10.10.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V Odseku za reaktorsko tehniko IJS je v letu 2020 prišlo do sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve. V letu 2020 je prišlo do spremembe števila zaposlenih in do spremembe strukture zaposlenih: - en strokovni sodelavec je zapustil odsek in - en znanstveni sodelavec se je zaposlil na odseku. Financna podpora s strani URSJV Oprema Zagotavljanje kakovosti Financiranje raziskovalnega dela Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Izobraževanja Mednarodna porocila Mednarodni programi Mednarodna združenja Mednarodni projekti – fisija Mednarodni projekti – fuzija Domaci projekti Kadri Za usposabljanje v letu 2020 Odsek za reaktorsko tehniko IJS ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174. clena ZVISJV-1. Je pa URSJV iz naslova iz naslova 174. clena ZVISJV-1 zagotovila sredstva za izvedbo razvojne študije. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. So pa na sodelovanje pomembno vplivale omejitve zaradi bolezni covid-19. V laboratoriju za termohidravliko vecfaznih tokov (THELMA) so nadaljevali z eksperimenti konvektivnega vrenja v geometriji, ki predstavlja del gorivne palice v svežnju lahkovodnega jedrskega reaktorja. Po meritvah v vodoravnem položaju palice so bili izvedeni tudi prvi testi v navpicnem položaju palice. V enofaznem toku hladila so bile opravljene meritve za izracun toplotnih bilanc, ki so jih uporabili za validacijo CFD modela celotne testne sekcije. Prenos toplote v testni sekciji so preucevali v seriji CFD simulacij, ki so bile izracunane za razlicne primere, ko sta primarna in sekundarna tekocina enakih in razlicnih temperatur. V dvofaznem režimu pretoka so s hitro kamero opazovali mehurckasto vrenje in iz pridobljenih slik pridobili informacijo o porazdelitvi mehurckov. V ta namen so bile slike obdelane s programom, ki ga razvijajo sami. V naši delavnici razvijajo tudi novo izboljšano testno sekcijo, ki bo omogocala doseci višje toplotne tokove. Eksperimentalna proga za opazovanje Taylorjevega mehurja je bila izboljšana tako, da omogoca vecje pretoke vode, boljši nadzor pretoka ter boljšo osvetlitev in kakovost slike. Okoli prozorne steklene cevi je bila namešcena steklena škatla, ki zmanjša opticna popacenja posnetih slik mehurjev v cevi. Meritve razpadanja Taylorjevega mehurja so uporabili za potrjevanje simulacij Taylorjevih mehurjev v režimu protitocnega toka. Sestavili so novo eksperimentalno zanko, v kateri so preucevali prenos toplote v kanalu kvadratnega preseka, ki ga na izbranem odseku grejejo s tanko kovinsko folijo prikljuceno na elektricno napetost. Temperaturne turbulentne fluktuacije so opazovali na zunanji strani folije s hitro infrardeco kamero. Vzporedno z meritvam so isti pojav modelirali z metodo LES. S simulacijami so uspešno napovedali izide meritev, vkljucno s spektrom temperaturnih fluktuacij na greti foliji. V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS Odsek za reaktorsko tehniko sodeluje pri stalnem uvajanju izboljšav kot enega pomembnih ciljev kakovosti. V letu 2020 so bili na nivoju IJS posodobljeni doloceni postopki programa zagotovitve kakovosti (PZK), da so v skladu s standardom ISO 9001:2015 in domaco zakonodaje ob upoštevanju zahtev tujih standardov in zakonov s podrocja jedrske in sevalne varnosti (10CFR50, App. B). Zahteve navedenih standardov in zakonodaje so upoštevane po obsegu in vsebini, primerni naravi dela na IJS. Odsek za reaktorsko tehniko sledi postopkom PZK na nivoju IJS, ob tem da ima za specificne procese uvedene svoje dokumente in postopke. Za financiranje raziskovalnega dela so v letu 2020 uspeli pridobiti del raziskovalnih sredstev s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Stabilizacijo financiranja raziskav so tudi v letu 2020 deloma uspeli nadomestiti s dejavnostmi v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Ponovno opozarjajo, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2020, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravili eno strokovno mnenje. Strokovno mnenje o spremembah tehnicnih specifikacij in varnostnega porocila Nuklearna elektrarna Krško je pri Institutu »Jožef Stefan« narocila pripravo neodvisnega strokovnega mnenja o predlaganih spremembah v tabelah 2.2-1 (RTS instrumentation trip setpoints), 3.3-1 (RTS instrumentation), 3.3-3 (RTS instrumentation surveillance requirements) in 3.6-1 (Containment isolation valves) tehnicnih specifikacij (TS) in tabeli 6.2-50 (Containment isolation valving application) varnostnega porocila (USAR). Kasneje je elektrarna pripravila dodatne predloge sprememb tabel 6.2-50 in 7.2-1 (List of reactor trips) ter poglavja 7.2.1.1.2 (Reactor trips) varnostnega porocila. V neodvisnem strokovnem mnenju sta obravnavani dve temi, ki vplivata na spremembo dokumentacije povezane z jedrsko varnostjo. Prva tema je povezana s posodobitvijo seznama izolacijskih ventilov zadrževalnega hrama. Druga tema je povezana s spremembo imena signala hitre zaustavitve reaktorja, nastavitvenih vrednosti in logike. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, PROŠEK, Andrej. Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : technical specifications (Tables 2.2-1, 3.3-1, 3.3-3 and 3.6-1) and USAR (Tables 6.2-50 and 7.2-1, Chapter 7.2.1.1.2) changes. 2020. IJS delovno porocilo, 13283, rev.0. [COBISS.SI-ID 41107715]. V letu 2020 ni bilo aktivnosti. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2020 aktivno sodelovali pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter pri vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. Sodelovanje pri izvajanju univerzitetnega izobraževanja na podrocju jedrske tehnike Pri študijskem programu sodelujejo 3 ucitelji in 4 asistenti z Odseka za reaktorsko tehniko IJS. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa se predavanja izvajajo v ciklicnem nacinu: vsak predmet se izvaja vsako drugo leto. Vsi ucitelji v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. V šolskem letu 2020/21 so v 3. semester študija vkljuceni 4 študentje mednarodnega študijskega programa jedrske tehnike SARENA, ki ga financira EU, zato je nabor predmetov, ki se izvajajo širši kot obicajno in bo takšen ostal štiri šolska leta. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je na odseku trenutno aktivnih 5 študentov. DG ENER »Analysis to support implementation in practice of Articles 8a-8c of Directive 2014/87/Euratom« Zakljucili so porocilo, v katerem so analizirane prakse in pristopi pri varnostnih nadgradnjah jedrskih elektrarn in zakonodaje v Sloveniji, Franciji, Finski, Nemciji, Romuniji in Madžarski po uveljavitvi Evropske Direktive 2014/87/Euratom. Porocilo sodi v delovni sklop 3 projekta ENER/17/NUCL/S12.769200, ki ga je Direktorat za energijo Evropske komisije narocil pri združenju ETSON v podporo državam clanicam pri vzpostavljanju konsistentne prakticne implementacije zahtev Evropske Direktive 2014/87/Euratom v nacionalne zakonodaje. CAMP Mednarodni program CAMP (Code Applications and Maintenance Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se jesenskega srecanja CAMP 2020 na daljavo in o tem porocali zainteresiranim organizacijam v Sloveniji. Preracun poskusa Bethsy 9.1b je bil izveden z najnovejšima verzijama programov RELAP5 in TRACE (trenutno sta to programa RELAP5/MOD3.3 Patch 05 in TRACE V5.0 Patch 5). Ocena tocnosti preracunov je bila narejena z metodo na podlagi hitre Fourierjeve transformacije (FFTBM) in izboljšano metodo FFTBM z zrcaljenjem signalov (FFTBM-SM), razvito na IJS. BETHSY je integralna testna naprava, ki je pomanjšan model tri-zancne jedrske elektrarne Framatome s termicno mocjo 2775 MW. Naprava sestoji iz tlacne posode, reaktorskih hladilnih crpalk in cevovodov, sistema za generacijo toplote, sistema za simulacijo zloma cevi, instrumentacije in krmilnih sistemov. Poskus BETHSY 9.1.b predstavlja pomanjšan zlom, ki predstavlja zlom referencne elektrarne v hladni veji velikosti 5.08 cm s predpostavko, da visokotlacno varnostno vbrizgavanje ni razpoložljivo (tj. razširjena projektna nesreca, DEC A po WENRA) ter ravnanjem v nezgodi (upoštevan je zakasnjen ukrep zniževanja tlaka na sekundarni strani). Simulacijo so izvedli do 8200 s. Dobljeni rezultati so se zelo dobro ujemali z izmerjenimi podatki. Ocena tocnosti je pokazala, da sta izracuna dobljena z RELAP5 in TRACE primerljiva, in kvantitativno ocenjena kot dobra. Naše delovanje v programu CAMP financira NEK d.o.o. CSARP Mednarodni program CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se srecanja CSARP/MCAP (MELCOR Code Assessment Program) na daljavo. Na sestanku slovenskih in hrvaških udeležencev v programu CSARP, ki ga je gostil NEK na daljavo in so se ga udeležili predstavniki URSJV, NEK, FER in IJS, so predstavili status programa v Sloveniji in predlog prihodnjih aktivnosti za program. Pripravili so tudi porocilo o izvajanju programa v Sloveniji. Naše delovanje v programu CSARP financira NEK d. o. o. ENEN Združenje ENEN (European Nuclear Edcuation Network) združuje vec kot 60 univerz z jedrskim programom, raziskovalnih inštitutov in industrije v EU in širše. Cilj združenja je ohranjati in povecevati kvaliteto izobraževanja in usposabljanja na vseh podrocjih, ki so kakorkoli povezana z jedrsko energijo. Prof. dr. Leon Cizelj je v letu 2020 zakljucil s predsedovanjem združenja in nadaljuje delo kot clan upravnega odbora. ETSON – združenje evropskih pooblašcencev za jedrsko varnost ETSON (European Technical Safety Organisations Network) združuje Evropske pooblašcence za jedrsko varnost, ki jedrskim upravnim organom zagotavljajo znanstveno in tehnicno podporo. Cilj ETSON-a je razvoj in promocija najboljše prakse pri izdelavi jedrskih varnostnih ocen. Na osnovi izkušenj svojih clanic, ETSON prispeva k harmonizaciji prakse na podrocju jedrske varnosti v Evropski skupnosti. ETSON med drugim nudi tudi forum za sodelovanje pri varnostnih analizah, raziskavah in razvoju. Potrebna pogoja za clanstvo v ETSON-u, sta neprofitnost in razvita lastna raziskovalna dejavnost organizacije. IJS je edina izmed slovenskih pooblašcenih organizacij, ki je clanica ETSON-a. Prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko, je clan upravnega odbora združenja. MAAE TSOF MAAE je leta 2010 ustanovila »Technical and Scientific Forum«, ki spodbuja sodelovanje med pooblašcenih organizacij z ostalimi organizacijami, ki jih zanimajo tehnicna in znanstvena problematika s podrocja jedrske varnosti. Dr. Mitja Uršic, sodelavec Odseka za reaktorsko tehnika, se je udeležil letnega srecanja upravnega odbora. Udeležbo podpira URSJV. SNETP – tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo Namen SNETP (Sustainable Nuclear Energy Technology Platform), v kateri sodeluje vec kot 120 raziskovalnih ustanov, podjetij in drugih organizacije iz EU, je usmerjati raziskave na naslednjih podrocjih jedrske energije: razvoj materialov in goriv, simulacijska orodja za nacrtovanje in varnost reaktorjev, termicni in hitri reaktorji, gorivni cikli, procesi v radioaktivnih odpadkih, infrastrukture za izobraževanje ter raziskave in razvoj, lahkovodni reaktorji, ter visokotemperaturni reaktorji in procesi. Od leta 2019 je del platforme za trajnostno jedrsko energijo SNETP tudi združenje NUGENIA (Nuclear Generation II & III Association). NUGENIA je bila ustanovljena kot organizacija za podporo napredku varnega, zanesljivega in ucinkovitega upravljanja z jedrskimi elektrarnami. NUGENIA vzpostavlja, na viden in transparenten nacin, znanstvene in tehnicne osnove tako, da inicira in podpira mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in programe. NUGENIA na ta nacin prispeva k inovacijam ter spodbuja razširjanje in uporabo rezultatov razvoja in raziskav. Prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko, je clan upravnega odbora platforme SNETP. Doc. dr. Ivo Kljenak, sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko, je v združenju NUGENIA v okviru podrocja TA2 »Severe accidents« vodja podpodrocja TA2.3 »Containment«. Evropski projekt AMHYCO V letu 2020 se je pricel vecstranski evropski raziskovalni projekt AMHYCO (v okviru programa Obzorje 2020), ki bo trajal do leta 2024. Projekt obravnava blaženje težke nesrece v jedrski elektrarni s ciljem zmanjševanje tveganja zgorevanja vodika in ogljikovega monoksida. Koncni cilj projekta je, na osnovi simulacij težkih nesrec in poskusov posameznih pojavov, predlagati izboljšave postopkov za blaženje težke nesrece (Severe Accident Management Guidelines). Evropski projekt APAL Da bi zagotovila potrebno oskrbo z elektricno energijo v naslednjih desetletjih, si EU prizadeva za podaljšanje življenjske dobe obstojecih jedrskih elektrarn, kar ustvarja potrebo po naprednih metodah za preverjanje njihovega varnega delovanja. Ena najbolj omejujocih varnostnih ocen dolgorocnega obratovanja (LTO) je analiza celovitosti reaktorske tlacne posode v režimu toplotnega šoka pod tlakom (PTS). V okviru projekta APAL (Advanced PTS Analysis for LTO) bodo razvite napredne deterministicne in verjetnostne metode ocenjevanja PTS ter ovrednotene varnostne rezerve za dolgorocno obratovanje. Vsa priporocila in sklepi, zbrani v okviru projekta, bodo uporabljeni za dolocitev najboljših praks, ki zajemajo vse vidike naprednih analiz PTS za LTO. Projekt se je zacel 1. oktobra 2020 in bo trajal 4 leta. Vecstranski projekt ASCOM Projekt ASCOM se je pricel leta 2018 na iniciativo Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije, poteka brez financiranja v okviru mednarodnega združenja NUGENIA (Nuclear GENeration II & III Association), in bo trajal do leta 2022. V okviru projekta udeleženci s sistemskim programom ASTEC simulirajo razlicne pojave tekom težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. S sodelovanjem v projektu na IJS pridobivajo tudi informacije, ki so lahko koristne pri izvajanju simulacij za varnostne analize za JE Krško. V okviru projekta smo v letu 2020 simulirali poskus obnašanja nehomogene atmosfere zadrževalnega hrama, izvedenega v eksperimentalni napravi THAI (Becker Technologies, Nemcija). Evropski projekt ATLAS+ Glavni namen projekta je obravnavati napredna orodja za ocenjevanje strukturne celovitosti komponent za varno in dolgorocno obratovanje jedrskih elektrarn. V projektu, ki ga koordinira VTT iz Finske, sodeluje poleg IJS še vec kot sedemnajst evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 01. 06. 2017 in bo trajal do 30. 11. 2021. Bilateralni projekt CROSSING Projekt CROSSING (Crossing borders and scales - an interdisciplinary approach) vzpostavlja strateško partnerstvo med Helmholtz-Zentrum Dresden Rossendorf (HZDR) v Nemciji in Institutom Jožef Stefan (IJS) v Sloveniji. Namen projekta je razširitev obstojecih raziskovalnih dejavnosti na trajnostno in dolgorocno sodelovanje obeh institucij. Poleg znanstvenih tematik projekt vkljucuje tudi uporabo in razvoj raziskovalne infrastrukture obeh organizacij. Trije znanstveni pod-projekti segajo na podrocja raziskav žive snovi in materialov, okolijske kemije, mikrobioloških tehnologij in visoko zmogljivih racunalniških sistemov ter racunalniških simulacij. V okviru projekta se na odseku za reaktorsko tehniko (R4) ukvarjajo predvsem s simulacijami in razvojem modelov prenosa toplote in mase v dvofaznem razslojenem toku plina in kapljevine. Pri tem R4 sodeluje s sorodnim odsekom za racunalniško dinamiko tekocin na HZDR, s katerim so individualno sodelovali že v okviru razlicnih evropskih projektov v zadnjih desetih letih. Med 01. 09. 2019 in 31. 08. 2020 je bil dr. Matej Tekavcic na podoktorskem usposabljanju kot gostujoci raziskovalec na HZDR, kjer se je ukvarjal z razvojem modelov za simuliranje turbulentnega razslojenega toka plina in kapljevine v kanalu z uporabo odprtokodne CFD zbirke OpenFOAM. Projekt se je pricel 01. 01. 2019 in bo trajal do 31. 12. 2021. Evropski projekt ECC-SMART Glavni namen projekt je ovrednotiti izvedljivost malega modularnega reaktorja hlajena z vodo pri nadkriticnih pogojih in identificirati njegove pasivne lastnosti. V projektu, ki ga koordinira CVR iz Ceške, sodeluje poleg IJS še 14 evropskih partnerjev, 3 kitajski partnerji in 1 kanadski partner. Projekt se je pricel 01. 09. 2020 in bo trajal do 31. 08. 2024. Evropski projekt ENEN+ Naslov projekta je »Pritegni, zadrži in razvij nove jedrske talente z vec kot le akademskim izobraževanjem«. Glavni namen projekta je bil obravnavati vkljucenost mlajše generacije v izobraževanje in usposabljanje na razlicnih podrocjih jedrske tehnologije in znanosti. V projektu je poleg IJS sodelovalo vec kot dvajset evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 01. 01. 2017 in je trajal do 31. 12. 2020. Evropski projekt EURAD Glavni namen projekta EURAD (European Joint Programme on Radioactive Waste Management) je nuditi podporo clanicam pri uporabi direktive 2011/70/Euratom. V projektu, sodeluje poleg IJS še vec kot petdeset evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 01. 06. 2019 in bo trajal do 31. 12. 2023. Vecstranski raziskovalni projekt IPRESCA V letu 2020 se je nadaljeval projekt IPRESCA (Integration of Pool Scrubbing Research to Enhance Source-term Calculations), katerega namen so raziskave na podrocju bazenskega filtriranja (»pool scrubbing«). Projekt, ki se je pricel na iniciativo podjetja Becker Technologies iz Eschborna (Nemcija), poteka brez financiranja v okviru mednarodnega združenja NUGENIA (Nuclear GENeration II & III Association). Pri bazenskem filtriranju tekom težke nesrece v jedrski elektrarni se plin, kontaminiran s cepitvenimi produkti v obliki delcev (aerosolov in vecjih delcev), prevaja preko kapljevite vode. Ko se plin pretaka skozi vodo v obliki mehurckov, delci preko medfazne površine prehajajo v vodo, kar omogoca vecje zadrževanje cepitvenih produktov in zmanjševanje eventualnih poznejših izpustov radioaktivnih snovi v okolico. V okviru projekta so v letu 2020 nadaljevali simulacije bazenskega filtriranja v obmocju mehurckastega dvigovanja. Pri tem je bil uporabljen štiri-fluidni model (kapljevita voda, zrak v mehurckih, delci v mehurckih in delci v vodi). Evropski projekt NARSIS NARSIS (New Approach to Reactor Safety ImprovementS) je štiriletni evropski projekt okvirnega programa Obzorje 2020, katerega glavna cilja sta zapolniti identificirane pomanjkljivosti pri varnostnih analizah zunanjih nevarnosti in predlagati priporocila za bodoco zakonodajo. Prvi trije delovni sklopi so raziskovalne narave, cetrti in peti pa aplikativne narave. Institut »Jožef Stefan«, Odsek za reaktorsko tehniko (IJS, R-4) sodeluje v prvih štirih delovnih sklopih in šestem delovnem sklopu. Prvi delovni sklop je namenjen karakterizaciji fizicnih groženj zaradi razlicnih zunanjih nevarnosti in scenarijev. Drugi delovni sklop je namenjen oceni glavnih kriticnih komponent jedrske elektrarne. Tretji delovni sklop je namenjen skupnemu tveganju in varnostnim analizam, cetrti pa primerjavi razlicnih varnostnih pristopov za oceno varnosti na primeru dejanskega reaktorja. Peti delovni sklop je namenjen orodju za podporo ravnanju med težkimi nesrecami, šesti pa širjenju rezultatov doseženih v projektu. Projekt se je pricel 01. 09. 2017 in bo trajal do 31. 11. 2021. V letu 2020 so v okviru tretjega delovnega sklopa ukvarjali z omejevanjem negotovosti za nezgodo dolgotrajne zatemnitve elektrarne. Upoštevali so najbolj vplivne parametre, ki vplivajo na verjetnostno varnostno analizo ter z metodo na podlagi hitre Fourierjeve transformacije z zrcaljenjem signalov (FFTBM-SM) ocenili vpliv spreminjanja parametrov (cas delovanja dizel generatorja, vrsta izgube hladila, zakasnitev hlajenja sredice in zniževanja tlaka), ki so zelo vplivni za dogodek in lahko kvalitativno spremenijo tok dogodkov, ki se naprej obravnava z verjetnostno varnostno analizo. Zato je zelo pomembno, da se omeji negotovosti za omenjene parametre. Evropski projekt PIACE Vecstranski evropski raziskovalni projekt PIACE (v okviru programa Obzorje 2020), ki se je pricel 2019 in bo trajal do leta 2022, obravnava koncept pasivnega izolacijskega kondenzatorja, ki je primeren za samodejno omejevanje hlajenja reaktorske sredice tekom nesrece. V primeru reaktorja, hlajenega s tekocim svincem, je koncept primeren za preprecevanje strjevanja svinca, v primeru lahkovodnih in težkovodnih reaktorjev pa za preprecevanje termicnih šokov v stenah posod in cevovodov. V letu 2020 so pripravili predlog poskusa na eksperimentalni napravi SIRIO (ki jo sestavljajo v podjetju Siet v Piacenzi v Italiji) v katero je vkljucen pomanjšani model pasivnega izolacijskega kondenzatorja. Najprej so s pomanjševanjem dolocili toplotni tok v uparjalniku naprave. Nato so s simulacijami prehodnega pojava v napravi s sistemskim programom RELAP5 dolocili potrebne konstrukcijske spremembe naprave, da bi delovanje ustrezalo pomanjšanju iz prave lahkovodne tlacnovodne elektrarne. Vecstranski raziskovalni projekt SAMHYCO-NET V letu 2020 se je nadaljeval projekt SAMHYCO-NET (Towards an improvement of safety management procedures for severe accident late phase including hydrogen and carbon monoxide mitigation and explosion risk assessment models), katerega namen so raziskave na podrocju tveganja zaradi vodika v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne. Projekt, ki se je pricel na iniciativo Francoskega inštituta za radiološko zašcito in jedrsko varnost (IRSN - Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire) iz Francije, poteka brez financiranja v okviru mednarodnega združenja NUGENIA. V letu 2020 so v okviru projekta s sistemskim programom ASTEC simulirali poskusa zgorevanja vodika, izvedena v eksperimentalni napravi ENACCEF II, ki se nahaja v Znanstvenoraziskovalnem nacionalnem centeru v Orleansu v Franciji (Centre National de la Recherche Scientifique). Poleg tega so z nekaterimi popravki ponovili simulacijo drugega scenarija nezgode v genericnem modelu zadrževalnega hrama jedrske elektrarne. Evropski projekt sCO2-4-NPP Projekt sCO2-4-NPP (Innovative sCO2-Based Heat Removal Technology for an Increased Level of Safety of Nuclear Power Plants) je triletni evropski projekt okvirnega programa Obzorje 2020, ki se je zacel septembra 2019. Glavni cilj projekta sCO2-4-NPP je pripeljati inovativno tehnologijo na podlagi superkriticnega oglikovega dioksida za odvajanje zaostale toplote iz sredice jedrskega reaktorja bližje tržišcu. Tehnologija sCO2-4-NPP bo rezerva sistemu za hlajenje reaktorja v primeru dolgotrajne izgube vsega izmenicnega elektricnega napajanja. V projektu sodeluje 11 partnerjev, med njimi tudi Institut "Jožef Stefan". V letu 2020 so identificirali zakonodajne zahteve za projektiranje komponent in sistema za pasivno hlajenje sredice sCO2-4-NPP. Vodenje raziskovalne enote na podrocju jedrske fuzije v Sloveniji Raziskovalna enota na podrocju jedrske fuzije v Sloveniji se imenuje Slovenska Fuzijska Asociacija (SFA) in je del »Program Management Unit« v okviru EUROfusion programa, Obzorje 2020, tematsko podrocje EURATOM. Slovenska fuzijska asociacija združuje in koordinira fuzijske aktivnosti na IJS in na Univerzi v Ljubljani. SFA vodi doc. dr. Boštjan Koncar, sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko. Raziskovalni projekt »Diagnostics and Control« Projekt WPDC (Diagnostic & Control) poteka v okviru programa EUROfusion, katerega dolgorocni cilj je izgradnja demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO. Cilj projekta WPDC je zagotoviti integriran koncept zasnove diagnosticnih in kontrolnih sistemov v elektrarni DEMO. Odsek za reaktorsko tehniko IJS na projektu izvaja analize na podrocju racunalniško podprtega nacrtovanja in inženirske analize na sistemih za nevtronsko in gama diagnostiko, magnetno diagnostiko in sistemih za merjenje toplotnega toka na divertorju. Projekt se je pricel 01. 01. 2015 v sklopu programa Eurofusion, Obzorje 2020, in je trajal do 31. 12. 2020. Projekt »Education« Projekt »Education« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je spodbujanje dodiplomskega in doktorskega študija na podrocju fuzije. Projekt se je pricel 01. 01. 2014 in je trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak« Projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je izracun toplotnih izgub ter termicnih raztezkov sistemov tokamaka bodoce fuzijske elektrarne DEMO. Koncni cilj projekta je zasnova termicnih šcitov tokamaka DEMO in optimizacija kriogenskega hlajenja šcitov in sistema superprevodnih magnetov. Projekt, ki ga v celoti izvaja IJS, poteka v okviru širšega projekta zasnove fuzijske elektrarne »Project Plant Level System Engineering, Design Integration and Physics Integration«. Projekt se je pricel 01. 01. 2014 in je trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »Nadgradnja in izkorišcanje manjših in srednje velikih tokamakov« Projekt »Nadgradnja in izkorišcanje manjših in srednje velikih tokamakov« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. V okviru tega projekta IJS izvaja simulacije termicnega odziva vecnamenske intruzivne sonde za merjenje parametrov plazme v obstojecih tokamakih TCV (Francija) in AUG (Nemcija). Koncni cilj projekta je razvoj nove univerzalne sonde, ki bo lahko uporabljena v razlicnih tokamakih. Projekt se je pricel s 01. 01. 2017 in je trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »NBI-DTT« Projekt NBI-DTT poteka znotraj EUROfusion programa. Pri tem projektu Odsek za reaktorsko tehniko IJS razvija kalorimeter za sistem vbrizgavanja nevtralnih žarkov, ki bo namešcen v fuzijskem reaktorju Divertor Test Tokamak (DTT), v Italiji. Kalorimeter se uporablja kot element za zaustavitev in merjenje moci žarka pred vstopom v reaktor. Projekt se je pricel s 01. 01. 2019 in je trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »WPSAE – jedrska varnost fuzijske elektrarne« Projekt WPSAE je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. V okviru tega projekta je Odsek za reaktorsko tehniko IJS zadolžen za pripravo poglavja o oceni vplivov zunanjih tveganj na jedrsko varnost fuzijske elektrarne. Poglavje bo pripravljeno v sklopu GSSR (Generic Site Safety Review) porocila. Projekt se je pricel s 01. 01. 2019 in je trajal do 31. 12. 2020. ARRS projekt »Proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih« »Proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih« je projekt, katerega namen je raziskati proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih. Projekt je financiran s strani ARRS. Triletni projekt se je v letu 2020 zakljucil. ARRS projekt »Koncepti ucinkovitega hlajenja visoko toplotno obremenjenih komponent v fuzijskem reaktorju« Glavni cilj projekta »Koncepti ucinkovitega hlajenja visoko toplotno obremenjenih komponent v fuzijskem reaktorju« je razvoj ucinkovitega koncepta hlajenja tarc diverterja s helijem za demonstracijski fuzijski reaktor DEMO. Triletni projekt, ki je financiran s strani ARRS se je pricel 01. 07. 2018. ARRS projekt »Raziskave turbulentnega prenosa toplote v kanalu z naprednimi eksperimentalnimi in racunskimi metodami« V okviru projekta »Raziskave turbulentnega prenosa toplote v kanalu z naprednimi eksperimentalnimi in racunskimi metodami« z meritvami v lastnem laboratoriju in s simulacijami analizirajo prenos toplote na zunanji strani grete cevi ali kanala. Ob natancnih meritvah in simulacijah prenosa toplote v tekocini so analizirali tudi temperaturne fluktuacije v steni kanala. Tovrstne raziskave predstavljajo osnovo za študij toplotnega utrujanja materialov. Triletni projekt, ki je financiran s strani ARRS se je pricel 01. 07. 2018. 25% delež raziskav sofinancira NEK. ARRS projekt »Razumevanje stratificiranih parnih eksplozij v reaktorskih razmerah« Mocne spontane parne eksplozije, ki so jih nedavno nepricakovano opazili med eksperimenti v razslojenih razmerah, predstavljajo pomembno negotovost, povezano z jedrsko varnostjo. Namen aplikativnega raziskovalnega projekta je izboljšati razumevanje in modeliranje parnih eksplozij v stratificirani konfiguraciji in uporaba razvitega modela v reaktorskih razmerah. Projekt je financiran s strani ARRS in NEK. Triletni projekt se je pricel 01. 07. 2019. ARRS projekt »Simulacija izbranih razširjenih projektnih nesrec brez taljenja sredice« Po nesreci v jedrski elektrarni Fukušima Daici leta 2011 je bila v slovensko zakonodajo prenesena posodobljena evropska direktiva o jedrski varnosti, ki zahteva preprecevanje in blaženje težkih nesrec tudi za obstojece reaktorje. Namen projekta je neodvisna simulacija izbranih razširjenih projektnih nesrec brez taljenja sredice za namene neodvisnega preverjanja licencnih izracunov in globljega razumevanja odziva jedrskega reaktorja na veckratne okvare in cloveške napake. Projekt je financiran s strani ARRS in NEK. Triletni projekt se je pricel 01. 07. 2019. URSJV projekt »lzzivi obratovanja NE Krško v obdobju po 40. letu življenjske dobe« Izvedena je bila študija, na osnovi pregleda stanja razvoja v svetu, obratovalne prakse, izkušenj in dogodkov, najnovejših raziskav in odkritij ter tehniških standardov in upravnih zadev, ki na utemeljen nacin predstavlja izzive dolgorocnega obratovanja NEK po originalno predvideni 40 letni življenjski dobi. 10.10.7 Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (SVPIS) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Do konca leta 2019 so bili v organizacijski enoti SVPIS zaposleni štirje sodelavci: - mag. Matjaž Stepišnik, univ. dipl. fiz., vodja SVPIS (pooblašceni izvedenec), - dr. Tinkara Bucar, univ. dipl. fiz. (pooblašceni izvedenec), - Thomas Breznik, dipl. inž. rad. in - Tanja Murn, mag. prof. biol. kem. Oprema V letu 2019 so kupili nekaj merilnikov za merjenje koncentracije radona. Ustrezno delovanje obstojece opreme redno preverjamo. Trenutno SVPIS razpolaga s sledeco merilno opremo: - 6 merilnikov hitrosti doze žarkov gama, - 2 merilnika hitrosti doze nevtronov, - 5 merilnikov površinske kontaminacije , - 1 prenosni spektrometer NaI(Tl), - 3 visokolocljivostne spektrometre gama (HPGe), - 15 merilnikov radona in potomcev (sodelovanje z odseki O2 in F2-ELME). Zagotavljanje kakovosti Izdelava strokovnih mnenj in izvajanje radioloških meritev Kadri V sklopu radioloških pregledov reaktorja, laboratorijev na IJS in zunanjih narocnikov SVPIS izvaja meritve hitrosti doze, kontaminacije, spektrometrije gama in meritve radona po akreditirani metodi (LP-022, EN ISO/IEC 17025). Akreditacija se vzdržuje v sodelovanju z Odsekom F2 (v okviru ELME). Redne mednarodne primerjalne meritve dokazujejo našo usposobljenost. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 so izvedli vec nadzornih pregledov in izdelali nekaj strokovnih mnenj pri zunanjih narocnikih v industriji, znanstvenih in izobraževalnih organizacijah (skupaj 46, preglednica 55). Sodelavci SVPIS so sodelovali tudi pri vec ocenah vpliva jedrskih objektov na okolje (preglednica 56). Preglednica 55: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah opravljenih v letu 2020 OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12996 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA AMES d.o.o., Avtomatski merilni sistemi za okolje (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) 2/20-Z-1-8 MERITVE ODPADNIH VOD ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA Onkološki inštitut Ljubljana (avtorji: Tanja Murn, dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13016-A RADIOLOŠKI PREGLED ZAPRTIH VIROV SEVANJA Onkološki inštitut Ljubljana, Enota za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (EVPIS) (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13009 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAVE Kovinoplastika Lož d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13032 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI AMES d.o.o., Avtomatski merilni sistemi za okolje (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13033 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAV Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. Letališce Edvarda Rusjana Maribor (mejni prehod – tranzit) (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IIJS-DP-13053 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA OZNAKA NASLOV POROCILA Okrožno sodišce v Slovenj Gradcu – Rentgenska naprava (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13071 RADIOLOŠKI PREGLED ZAPRTEGA VIRA SEVANJA Kmetijski inštitut Slovenije (avtorja: Thomas Breznik, dr. Tinkara Bucar) IJS-DP-13080 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Oddelek za fiziko (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13137 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA Monting SK d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13113 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA METREL Mehanika, sestavni deli in naprave d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13131 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA RS Ministrstvo za obrambo, 107. letalska baza, Vojašnica Jerneja Molana (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12774 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Calcit d.o.o. Stahovica (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13160 RADIOLOŠKI PREGLED PROSTOROV IN VIROV SEVANJA ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13167 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA PIKAS d.o.o., Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13169 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo in Oddelek za materiale in metalurgijo (avtorja: mag. Matjaž Stepišnik, dr. Tinkara Bucar) IJS-DP-13172/B RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA URSZR, Izobraževalni center za zašcito in reševanje, Ig (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13172/A,F RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Ministrstvo za obrambo RS, Letalska baza Brnik in Park vojaške zgodovine Pivke (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13172/E RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Logisticni center izpostave URSZR Ljubljana, Roje (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13178 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI OZNAKA NASLOV POROCILA PIKAS d.o.o., Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Koželj) IJS-DP-13191 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije – ZVKDS (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13192 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA ISKRA ISD GALVANIKA d.o.o (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13193 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA ANTON BLAJ d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13204 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI ANTON BLAJ d.o.o (avtorja: mag. Matjaž Stepišnik, mag.Matjaž Koželj) IJS-DP-13194 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Pošta Slovenije, d.o.o., PE PLC Ljubljana (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13199 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA Orkoplast d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13211 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Okrožno sodišce v Kranju – Rentgenska naprava (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13212 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Okrožno sodišce v Murski soboti – Rentgenska naprava (avtorja: Thomas Breznik, dr. Tinkara Bucar) IJS-DP-13273 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAVE ALPMETAL & CO d.o.o. (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13274 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA KOVIKOR d.o.o., Inženiring, trgovina in posredništvo (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13293 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA Niko d.o.o., Železniki (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13275 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATOV RS Ministrstvo za finance, FURS, Letališce Jožeta Pucnika (mejni prehod – tranzit) (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13276 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATOV OZNAKA NASLOV POROCILA RS Ministrstvo za finance, FURS, Letališce Edvarda Rusjana Maribor (mejni prehod – tranzit) (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13248 STROKOVNO MNENJE O OCENI VARSTVA PRED SEVANJI PRI IZVEDBI LOKALNIH POPRAVIL TLAKA V SKLADIŠCNEM PROSTORU CSRAO Agencija za radioaktivne odpadke ARAO (avtorja: mag. Matjaž Stepišnik, mag. Matjaž Koželj) IJS-DP-13299 RADIOLOŠKI PREGLED LINEARNEGA POSPEŠEVALNIKA ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL RS Ministrstvo za finance, FURS, Izpostava Luka Koper (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13300 OCENA VARSTVA PRED SEVANJI NIKO d.o.o., Železniki (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13308 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo in Oddelek za materiale in metalurgijo (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13312 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA IN PREVZEM VIRA Krka, d.d., Novo mesto (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13324 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATA RENTGEN V., Zlatko Šardi s.p. (avtorja: Thomas Breznik, Mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13323 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Nacionalni inštitut za biologijo – NIB, Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13326 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA TEMAT d.o.o., Družba za tehnicno preizkušanje, storitve in trgovino (avtorja: Thomas Breznik, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13333 RADIOLOŠKI PREGLED OPUSTITEV NADZORA NAD RADIOAKTIVNIMI SNOVMI Onkološki inštitut Ljubljana, Enota za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (EVPIS) – shramba kontaminiranega materiala (avtorja: Dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13353 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATA CP160B / FLATSCAN30 Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (avtorja: mag. Matjaž Stepišnik, dr. Tinkara Bucar) IJS-DP-13361 OCENA VARSTVA PRED SEVANJI Uporaba zaprtih kalibracijskih virov in naprav z vgrajenimi viri sevanja Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanja URSZR, Ministrstvo za obrambo (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-13368 OCENA VARSTVA PRED SEVANJI Hranjenje muzejskih eksponatov vojaškega muzeja Ministrstvo za obrambo (avtorja: mag. Matjaž Stepišnik, dr. Tinkara Bucar) IJS-DP-13415 RADIOLOŠKI PREGLED PO IZREDNEM DOGODKU – RAZLITJE Cisterne za zadrževanje odpadnih vod pri terapiji z I-131 na Onkološkem inštitutu Ljubljana (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) Preglednica 56: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2020 OZNAKA POROCILA NASLOV POROCILA IJS-DP-12999 MERITVE RADIOAKTIVNOST V OKOLICI REAKTORSKEGA CENTRA IJS - POROCILO ZA LETO 2019 (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13068 ISBN 978-961-264-186-3 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NEK, POROCILO ZA LETO 2019, UGOTAVLJANJE STOPNJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ZARADI NADZOROVANIH IZPUSTOV IZ NEK, Poglavje Radioaktivnost v recni vodi, sedimentih in ribah (avtor: mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13041 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI CENTRALNEGA SKLADIŠCA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU - POROCILO ZA LETO 2019 (avtor: mag. Matjaž Stepišnik). 10.10.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V Odseku za znanosti o okolju IJS je v letu 2020 prišlo do naslednjih sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve: - Pet sodelavcev je sodelovalo pri dodiplomskem in podiplomskem študiju na razlicnih fakultetah, - Opravljeni sta bili dve magistrski deli in eno doktorsko delo, - Izobraževanje dveh študentk iz Kazahstana in enega iz Slovaške preko programa Erasmus+, - Udeležba dveh doktorskih študentk na tecaju »Hands on Training in Radioanalytical methods, Prague 2020«, v okviru projekta MEET-CINCH, - Udeležba sodelavca in treh doktorskih študentov na pomladni šoli »The MEET-CINCH spring school: Radiochemistry for society: High School meets University«, - Udeležba na delavnici: Virtual Regional Training Course on Isotope Hydrology, ki poteka v sklopu projekta TN-RER7013-EVT2004399. Delavnica se je izvedla 17. 11., 01. 12. in 15. 12. 2020. Delavnica je potekala vsakokrat od 09:30 do 14:30 (online) in - Sodelovanje na konferencah in strokovnih sestankih po mednarodnih projektih je navedeno v tc. 4.3. Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja, opravljena za URSJV Strokovne naloge opravljene za druge narocnike V letu 2020 je bila zamenjana UPS naprava, ki skrbi za neprekinjeno napajanje merilne opreme. V okviru projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-EPOS« so kupili nekaj kosov raziskovalne opreme za merjenje radona (nekateri modeli merijo tudi toron ter radonove in toronove razpadne produkte (AlphaGuard z Alpha PM, Radon Scout, RTM-1688-2, EQF-3220)). V sodelovanju z MAAE so nabavili šest tockastih virov sevanja gama, ki se uporabljajo za absolutno kalibracijo HPGe detektorja. Proizvajalec virov je CMI iz Ceške. - Vsakoletno porocanje tehnicnemu odboru za kakovost (TC-Q) pri organizaciji EURAMET o spremembah sistema vodenja na O-2 skladno z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025. Porocilo za leto 2019 je bilo posredovano marca 2020. - SA je v maju 2020 izvedla redni nadzor za akreditirane metode (LP-090). Nova priloga k akreditacijski listini LP-090 je bila izdana oktobra 2020, - SA je v septembru 2020 izvedla redni nadzor za akreditirano metodo (LP-022), ki so jo nadgradili, cakajo novo akreditacijsko listino, - Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS) je izvedel kontrolni pregled v okviru nalog, ki jih izvajajo NNE za podrocje Množina snovi: Kemijski elementi v sledovih v anorganskih in organskih materialih. Pregled je na O-2 potekal 16. 9. 2020 in - NEK je v decembru 2020 izvedla redno presojo akreditiranih metod, ki se uporabljajo za analize njihovih vzorcev. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Odsek za znanosti o okolju IJS v letu 2020 ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174 clena ZVISJV-1. Sodelavci Odseka za znanost o okolju IJS so v letu 2020, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj opravljali naslednje naloge: Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, ter dolocanje radionuklidov Sr-89/90 in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2020. V letu 2019 je Odsek za znanost o okolju opravil naslednje strokovne naloge za druge narocnike: - Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, dolocanje radionuklidov Sr-89/90 in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2020, dolocanje tritija v živilih in pitni vodi. - Dolocanje tritija v mineralnih in pitnih vodah. - Dolocanje tritija v padavinah, podzemnih in površinskih vodah. - Dolocanje skupne aktivnosti beta v mineralnih vodah. - Dolocanje Ra-226 v vzorcih vod iz okolice TEŠ. - Monitoring radioaktivnosti na obmocju bivšega rudnika urana Žirovski vrh. - Monitoring radioaktivnosti plinastih in tekocih efluentov NEK. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih tal, sedimentov in bioloških vzorcev z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v Si filtrih z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih polietilena z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih mineralnih gnojil z uporabo k0-INAA. - Karakterizacija novega referencnega materiala ERM-CZ110 z uporabo k0-INAA. - Dolocanje radionuklidov v vzorcih tal, mineralnih gnojil in biote iz Kazahstana. - Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa za CSRAO, 222Rn v zraku. Raziskovalno razvojno delo Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Sodelavci Odseka za znanosti o okolju IJS so v letu 2020 izvajali raziskovalno – razvojna dela in aktivno sodelovali v delovnih telesih in mednarodnih projektih kot sledi: - Raziskovalno-razvojno delo na podrocju razvoja metod za dolocanje sledov naravnih in umetnih radionuklidov. - Raziskovalno delo na podrocju razkroja zemelj in sedimentov z razkrojem v talini. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja aktinidov v netopnih ostankih po uporabi razlicnih tehnik razkroja trdnih vzorcev. - Raziskovalno delo na podrocju migracije naravnih radionuklidov in njihovega prenosa po prehranski verigi. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja Sr izotopov z metodo tekocinske scintilacije. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja izotopskih razmerij aktinidov z uporabo masne spektrometrije. - Priprava in uporaba 197Hg radioaktivnega sledilca pri okoljskih raziskavah ter izboljšavah metrologije živega srebra. - Raziskave elektrodepozicijskega nanosa 55Fe. - Raziskovalno delo pri dolocanju razpolovnega casa 209Po. - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod. - Sodelovanje pri certifikaciji referencnih materialov JRC Geel iz Belgije z akreditirano k0-INAA. - Raziskovalno delo pri dolocanju elementne sestave v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih iz Hrvaške z uporabo k0-INAA. - IAEA TC RER1007 »Enhancing Use and Safety of Research reactors through Networking, Coalitions and Shared Best Practices«. - IAEA TC RER7009 »Enhancing Coastal Management in the Adriatic and the Black Sea Using Nuclear Analytical Techniques«. - IAEA CRP F11021: Enhancing nuclear analytical techniques to meet the needs of forensic science. - Sodelovanje z MAAE v okviru raziskav izotopske sestave padavin v Sloveniji in vzpostavljanje Slovenske mreže za opazovanje izotopske sestave padavin (SLONIP). Delovati je pricela spletna stan: https://slonip.ijs.si/. - Sodelovanje z MAAE v okviru RER7013 »Evaluating Groundwater Resources and Groundwater-Surface-Water Interactions in the Context of Adapting to Climate Change«. - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod (padavine, podzemne in površinske vode) v okviru raziskovalnega programa P1-0143. - Raziskava dolocanja razredov stabilnosti atmosfere na osnovi radona v Ljubljani in v Ajdovšcini v okviru raziskovalnega programa P1-0143 in raziskovalnega projekta J2-1716. - Sodelovanje pri izdelavi modela casovnega in prostorskega spreminjanja aktivnosti tritija na obmocju med Jadranskim morjem in Panonsko nižino. Z. Kern, D. Erdélyi, P. Vreca, I. Krajcar Bronic, I. Fórizs, T. Kanduc, M. Štrok, L. Palcsu, M. Süveges, G. Czuppon, B. Kohán, I. G. Hatvani: Isoscape of amount-weighted annual mean precipitation tritium (3H) activity from 1976 to 2017 for the Adriatic-Pannonian region - AP3H_v1 database. Earth System Science Data. 2020, vol. 12, no. 3, str. 2061-2073. ISSN 1866-3508. DOI: 10.5194/essd-12-2061-2020; Animacija dostopna na https://www.youtube.com/watch?v=ekNGTFzT-OE&feature=youtu.be. - Sodelovanje pri evalvaciji rezultatov dolgoletnih raziskav (1976-2018) spreminjanja aktivnosti tritija v padavinah iz Zagreba. I. Krajcar Bronic, J. Barešic, D. Borkovic, A. Sironic, I. Lovrencic Mikelic, P. Vreca. Long-term isotope records of precipitation in Zagreb, Croatia. Water. 2020, vol. 12, no. 1, str. 226-1- 226-29. ISSN 2073-4441. DOI: 10.3390/w12010226. - Raziskave radioliticne degradacije superplastifikatorjev. - Radioekološke raziskave odlagališca pepela na podrocju Jugovinila, Split. Sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah - NPL Environmental radioactivity proficiency test exercise 2019. - Ringversuch zur Bestimmung von Alpha- und Beta- Strahlern im Wasser – Ringversuch 2/2020. - IAEA-RML-2020. - EC REM 2018 Radon-in-Water Proficiency Test. - CCQM-K145, Essential and Toxic Elements in Bovine Liver. - EURAMET.QM-S11, Elements in River Water. - CCQM-K144, Trace elements in alumina powder. - IAEA-475, Trace elements and methyl mercury in candidate CRM: IAEA 475 marine sediment. - PTNAAIAEA/17, IAEA Proficiency Test for Neutron Activation Analysis Techniques Laboratories: Land-plant material and Siliceous material. - SIM.QM-S10 Skim Milk Powder. Udeležba na znanstvenih srecanjih in zborovanjih Zaradi epidemije covid-19 je bila udeležba na znanstvenih srecanjih omejena. Naštete so konference, ki so se jih sodelavci udeležili osebno ali pa na daljavo. - Od 4. – 7. februarja 2020 udeležba na sestanku EURAMET TC-MC v METAS, Bern, Švica - 14. maj 2020, udeležba na WebEx sestanku CCQM IAWG (online). - 18. maj 2020, Ljubljana, Slovenija: udeležba na 12. študentski konferenci Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana (online). - 18. junij 2020, udeležba na WebEx sestanku CCQM IAWG (online). - Od 10. – 13. avgusta 2020, Veszprém, Madžarska: udeležba na VII. Terrestrial Radioisotopes in Environment: International Conference on Environmental Protection (online). - 24. avgust 2020, Koncni sestanek H2020 projekta MEET-CINCH (online). - Od 7. - 10. septembra 2020, udeležba na 29th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE 2020, Portorož, Slovenija. - Od 5. – 6. oktobra 2020, MS Teams, Zacetni sestanek H2020 projekta A-CINCH (online). - Od 2. – 3. novembra 2020, udeležba na WebEx sestanku CCQM IAWG (online). - Od 13. – 14. novembra 2020, udeležba na 4th Conference on Nuclear Analytical Techniques & 6th Symposium on Radiations in Medicine, Space and Power, (NAT2020), Daejeon, Koreja (online) - Od 17. – 18. novembra 2020, udeležba na usposabljanju »Regional Consultancy Fund for Quality Infrastructure – South East Europe2«, PTB, Nemcija (online). - 26. november 2020, Projektni sestanek delovnega sklopa CORI H2020 programa EURAD (online) - 15. december 2020, Projektni sestanek projekta CROSSING (online). - 17. december 2020, udeležba na WebEx sestanku CCQM IAWG and CCQM SAWG (online). Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovne naloge opravljene za URSJV Strokovne naloge opravljene za druge narocnike Vir: [107] 10.11 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. 10.11.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Institut za elektroprivredu d. d. (IE) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-2/2016/2, z dne 17. 02. 2016, ki jo je izdal URSJV v skladu z ZVISJV. 10.11.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Pri dejavnostih opisanih v nadaljevanju je sodelovalo naslednje osebje IE: dr. sc. Srecko Bojic, univ. dipl. ing. el., dr. sc. Milutin Pavlica, univ. dipl. ing. el., mr. sc. Zoran Bertalanic, uvin. dipl. ing. el., mr. sc. Boris Babic, univ. dipl. ing. el., Domagoj Božic, univ. dipl. ing. el., Jozo Galic, univ. dipl. ing. el., Ernest Marušic, , univ. dipl. ing. el., Hrvoje Šemac, bacc. ing. el., Damir Sever, el. teh., Dubravko Šupljika, el. teh., Stjepan Šokcevic,, el .teh., Jeronim Filipovic, el. teh., Natko Soric, univ. dipl. ing. el., Miroslav Vuletic, univ. dipl. ing. el. in Mario Gotovac, univ. dipl. ing. el. Pri opremi v letu 2019 ni bilo sprememb. ISO 9001:2015 Obseg dejavnosti: Scientific research, engineering and consulting in energy sector and water management, Laboratory and field measurements, testing and certifying of energy equipment. Recertifikacijski pregled je bil opravil DQS Zagreb dne 08. 12. 2020. Neskladnosti ni bilo. Veljavnost do 04. 01. 2023. ISO 14001:2015 Obseg dejavnosti: Scientific research, engineering and consulting in energy sector and water management, Laboratory and field measurements, testing and certifying of energy equipment. Recertifikacijski pregled je bil opravil DQS Zagreb dne 08. 12. 2020. Neskladnosti ni bilo. Veljavnost do 04. 01. 2023. ISO 45001:2018 Obseg dejavnosti: Scientific research, engineering and consulting in energy sector and water management, Laboratory and field measurements, testing and certifying of energy equipment. Veljavnost do 04. 01. 2023. 10.11.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 ni bilo opravljenih strokovnih nalog za URSJV. HEP Operator distribucijskog sustava d. o. o., Zagreb - Nadzor kontrole kvalitete (QA/QC) nad izradom, montažom i ispitivanjima dva nova transformatora 40 MVA u TS Zamet Hrvatski operater prijenosnog sustava d. o. o., Zagreb - Nadzor nad kontrolom kvalitete proizvodnje GIS 110 kV za TS Split 3 HEP Proizvodnja d. o. o. - Kontrola kvalitete u kapitalnom remontu generatora A u HE Rijeka - Kontrola kvalitete u kapitalnom remontu generatora A u HE Zeleni Vir - Konzalting i nadzor osiguranja i kontrole kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon monitoringa agregata i blok transformatora A, B i C u HE Gojak - Strucni nadzor remonta generatora ABM u HE Lešce - Kontrola kvalitete u kapitalnom remontu generatora A u HE Zeleni Vir - Ispitivanje generatora A u HE Zeleni Vir 2020. godine s ocjenom stanja - Analiza pogonskog dogadaja u HE Sklope dana 08.09.2020 - SNIMKA STANJA - Blok transformatori, sabirnice i oprema generatorskog napona - Ispitivanje generatora kucnog agregata u HE Gojak 2020. godine s ocjenom stanja Koncar - Inženjering za energetiku i transport d. o. o - Ispitivanje i ocjena stanja sustava uzemljenja TE-TO Zagreb Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja JE Krško Izvajanje aktivnosti zagotovitve kakovosti za podrocje I&C v JE Krško (inženirske storitve, leto 2020/21) Obseg dejavnosti: spremljanje modifikacij, neodvisni nadzor izvedbe del, spremljanje in presoja izvajalcev ter preverjanje proizvajalcev opreme in izvajalcev storitev. Delavec Inštituta (Natko Soric, univ. dipl. ing. el.) je trajno angažiran za QA dejavnosti na podrocju inštrumentacije in regulacije (I&C) od leta 2007. Dela ki jih opravlja, so v skladu s tehnicno specifikacijo "Zagotovitev kvalitete v 2020 in 2021 – Inštrumentacija in kontrola, QAS-045, rev. 0, 06.08.2019, JE Krško«. Nadzor kakovosti pri izdelavi in zamenjavi pomožnega transformatorja T3 60 MVA 110 / 2 × 6,3 kV 10.11.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve HEP - Proizvodna d. o. o. - Zahvat u prostoru: MHE TE-TO ZAGREB, IDEJNI PROJEKT MINI HIDROELEKTRANE TE-TO ZAGREB, Krešimir Galic, dipl.ing.grad., Perica Bušic, mag.ing.aedif., Domagoj Božic, dipl.ing.el., Darko Korlevic, dipl.ing.str., Dražen Piskor, dipl. ing. geod. in - STUDIJA VARIJANTNIH RJEŠENJA IZGRADNJE MHE NA IZLAZNOM KANALU RMV, Krešimir Galic, dipl.ing.grad., Perica Bušic, mag.ing.aedif., Borislav Režek, dipl.ing.stroj., dr.sc. Milutin Pavlica, dipl.ing.el., dr.sc. Srecko Bojic, dipl.ing.el., Domagoj Božic, mag. ing. el. Ana Mužek Vuleta, dipl.oec. INK CONSTRUCTOR d. o. o. - Revizija projektne dokumentacije Glavnog projekta rekonstrukcije HE Jajce ll, Krešimir Galic, dipl.ing.grad., Jozo Galic, dipl. ing. el., Živa Brcar, univ. dipl. ing. stroj., dr.sc. Ivan Kalafatic, dipl.ing.grad., Mario Gotovac, dipl. ing. el. , Domagoj Božic, dipl.ing.el., Ivica Nujic, dipl.ing.el., Darko Korlevic, dipl.ing.str., doc.dr.sc. Miodrag Drakulic, dipl. ing. stroj., mr. sc. Mladen Lozica, dipl. ing. el., Ivan Živkovic, univ. spec. aedif. Hrvatska elektroprivreda d. d. - Glavni projekt - Elektrotehnicki, Strojarnica – Agregat A, Rekonstrukcija HE Varaždin – Faza I.1, Mapa 19/57 Generator i generatorska oprema - izmještanje sustava uzbude generatora A, Jozo Galic, dipl. ing. Elaborati o narejenim preizkusih HEP Proizvodnja d. o. o. - Mjerenje parcijalnih izbijanja u VP Sušak u TS Turnic nakon pronadene anomalije - Mjerenje parcijalnih izbijanja pri pogonskom naponu i mjerenja prije prvog puštanja pod napon na KB 110 kV Sušak - Turnic - Ispitivanje generatora kucnog agregata u HE Vinodol 2020. godine s ocjenom stanja - Ispitivanje transformatora u HE Gorski Kotar 2020. s ocjenom stanja - Ispitivanje blok transformatora u HE Varaždin 2020. godine s ocjenom stanja - Ispitivanje blok transformatora u HE Kraljevac 2020. godine s ocjenom stanja - Ispitivanje blok transformatora u GHE Vinodol 2020. godine s ocjenom stanja - Ispitivanje motor-generatora MG1 u RHE Velebit 2020. godini s ocjenom stanja - Ispitivanje i ocjena stanja sustava zaštite od munje HE Dubrovnik - Ispitivanje generatora A u HE Zeleni Vir 2020. godine s ocjenom stanja - SNIMKA STANJA - Blok transformatori, sabirnice i oprema generatorskog napona - Ispitivanje generatora kucnog agregata u HE Gojak 2020. godine s ocjenom stanja Koncar - Inženjering za energetiku i transport d. o. o - Ispitivanje i ocjena stanja sustava uzemljenja TE-TO Zagreb Porocila o preskusih z oceno stanja Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Število porocil o preskusih z oceno stanja generatorjev, mocnostnih in merilnih transformatorjev je 96. Vir: [108] 10.12 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O. 10.12.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Institut za varilstvo d. o. o. je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-9/2018/3 z dne 23. 07. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.12.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V kadrovski strukturi Instituta za varilstvo ni bilo pomembnih sprememb. Izvajala so se planirana izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, kot tudi programi uvajanja novo zaposlenih sodelavcev. Institut za varilstvo je nabavil nekaj nove opreme za delovanje Tehnološkega in NDT laboratorija. Na novi in obstojeci opremi so se izvajala redna vzdrževalna in kalibracijska dela. Tekom leta so bila izvedena ocenjevanja s strani SA in sicer: - Ocenjevanje laboratorijev (tehnološki, NDT), skladno s SIST EN ISO/IEC 17025:2017. Veljavnost akreditacije je podaljšana, - Ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje osebja, skladno s SIST EN ISO/IEC 17024:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana in - Ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje proizvodov, procesov in storitev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17065:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. Strokovna mnenja, opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Kadri Oprema 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovnih nalog opravljenih po ZVISJV-1 ni bilo. Del pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK ni bilo. 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Ostalih dejavnosti s podrocja pooblastitve ni bilo. Vir: [109] 10.13 INSTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJO 10.13.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Institut za kovinske materiale in tehnologijo (IMT) je pooblašcena z odlocbo št. 3571-6/2017/2 z dne 10. 05. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V sklopu SA akreditiranih dejavnosti Laboratorija za metalografijo sta bila zaposlena Jakob Kraner in Tjaša Kranjec. V letu 2020 je Laboratorij za metalografijo nabavil opremo za pripravo vzorcev: - precizna rezalka Accutom -100, Struers in - brusno-polirna naprava Tegramin-30, Struers. Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za NEK Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja Nuklearne elektrarne Krško na moci Mehanske preiskave Metalografske preiskave V skladu s poslovnikom kakovosti IMT je bila v dneh 15. 07. 2020 in 16. 07. 2020 izvedena notranja presoja sistema vodenja dveh preskuševalnih laboratorijev. Ugotovitve notranje presoje so navedene v »Porocilu o notranji presoji NP-202« z dne 16. 07 .2020. Zunanja presoja laboratorijev s strani Slovenske akreditacije je bila izvedena v dneh 16., 19. in 20. 10. 2020 (deloma na IMT, deloma ocenjevanje na daljavo). Ugotovitve zunanje presoje so navedene v ''Porocilu o ocenjevanju'' št. SA: 3151-0020/20-0015, 3151-0024/20-0013. Iz porocila je razvidno, da v IMT-ju od prejšnjega ocenjevanja ni bilo organizacijskih sprememb. Tudi organiziranost laboratorijev in zasedba kljucnih del. mest ni spremenjena. Sistem vodenja v inštitutu zelo dobro deluje. Odgovorno se pristopi k obravnavanju neskladnosti. Notranja presoja je izvedena korektno, ugotovitve so tehtne, korektivni ukrepi pravocasno izvedeni. Zapis vodstvenega pregleda dokazuje, da so obravnavane vse predvidene vsebine. Laboratoriji razpolagajo z izkušenim in visoko strokovno usposobljenim osebjem na vseh podrocjih delovanja. 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 IMT neposredno za URSJV ni pripravil nobenega strokovnega mnenja. V letu 2020 IMT za NEK ni pripravil nobenega strokovnega mnenja. V letu 2020 IMT ni spremljal aktivnosti NEK na moci. 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Laboratorij je usposobljen za izvajanje mehanskih in tehnoloških preskusov kovinskih in nekovinskih materialov v skladu z veljavnimi standardi SIST, EN, DIN in ISO. Laboratorij izvaja tudi raziskave in ekspertize kovinskih materialov ter izdelkov. Laboratorij za mehanske preiskave IMT je v letu 2020 izpopolnjeval akreditacijo po standardu EN ISO/IEC 17025, kot preskusni laboratorij za merjenjem trdote po Vickersu, Rockwellu in Brinellu, natezni preskus pri sobni temperaturi in ugotavljanje žilavosti po Charpyju. (Slovenska akreditacija, št. akreditacijske listine LP-088). Sodelavci laboratorija so sodelovali na spletnih sestankih združenja ECCC (European Creep Collaborative Committee). V sklopu akreditacij je laboratorij sodeloval v medlaboratorijskih primrjavah pri IfEP in CompaLab. V letu 2020 je LMP na izdal 121 porocil o mehanskih preiskavah za narocnike iz industrije in 58 storitev za potrebe raziskovalnih nalog IMT. V letu 2020 je laboratorij v sodelovanju z Naravoslovno tehniško fakulteto (NTF) Univerze v Ljubljani v sklopu ucnega procesa prva dva meseca leta 2020 izvajal prakticne vaje iz preskušanja kovinskih materialov. Sodelavci laboratorija so se udeležili spletnih izbraževanj (SIQ, Q Techna, Zwick, Slovenska akreditacija). Laboratorij za metalografijo (LM) poleg osnovnih klasicnih metalografskih postopkov priprave vzorcev izvaja tudi novejše postopke namenjenih predvsem elektronski mikroskopiji pri velikih povecavah in elektronski mikroskopiji neprevodnih vzorcev. Sodelavci LM so leta 2020 sodelovali v dveh medlaboratorijskih primerjavah, ki sta jih organizira Institut für Eignungsprüfung (IfEP) in CompaLab: - CompaLab medlaboratorijska primerjava dolocitve velikosti kristalnega zrna po ISO 634, - podrocje opticne metalogarfije (MET-OI-2020-2013). Kemijske preiskave Strokovna mnenja Laboratorij je v letu 2020 izvedel karakterizacijo mikrostrukture kovinskih materialov na 2.466 pripravljenih vzorcih za razlicne narocnike iz industrije in za raziskovalno delo IMT, ter izdal 62 porocil o opravljenih analizah materialov. Dejavnosti laboratorija za analizno kemijo so raziskave in razvoj analiznih metod za karakterizacijo nekovinskih in kovinskih materialov. Kemijske analize osnovnih, spremljajocih in sledov elementov v razlicnih kovinskih materialih se izvajajo z metodo opticne emisijske spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES), plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in z rentgensko fluorescencno spektrometrijo (XRF). Dolocanje vsebnosti ogljika in žvepla poteka z metodo infrardece absorpcije po sežigu v indukcijski peci, dolocanje vsebnosti dušika pa po Kjeldahl-ovem postopku. Z uporabo zgoraj omenjenih metod so v letu 2020 je kemijski laboratorij opravili dolocitve razlicnih elementov v 948 vzorcih in izdal 272 porocil za razlicne narocnike. Seznam strokovnih mnenj s podrocja pooblastitve v letu 2020 povzetih iz on-line baze podatkov Cobbis: - Analiza vzroka netesnosti kotla, [COBISS.SI-ID 33164291], - Preiskava ACSR vodnikov, [COBISS.SI-ID 27254531], - Analiza vzroka pokanja kovic in dolocitev parametrov žarenja, [COBISS.SI-ID 33037315], - Analiza kaljenja jekla S600, [COBISS.SI-ID 1544618], - Analiza materiala kovinskih komponent sencila [COBISS.SI-ID 43944963], - Analiza nitrirane plasti in velikosti kristalnega zrna, [COBISS.SI-ID 1558442], - Analiza cevi iz VK1 ter ocena stanja VK1 in VK2. Ljubljana [COBISS.SI-ID 49270019], - Analiza katalizatorskih plošc in vzorcev pepelov iz LUVO bloka 5 in 6 [COBISS.SI-ID 49291523], - Analiza vzroka preloma ostrice kretnice št. 1 postaje Hrastovlje [COBISS.SI-ID 49325571], - Dolocanje velikosti kristalnih zrn na mejnih primerih in analiza gostote vkljuckov [COBISS.SI-ID 1581994], - Embrittlement of Ti6Al4V samples : technical report, [COBISS.SI-ID 47362051] , - Preiskave na komponentah turboagregata bloka 2 TE-TO [COBISS.SI-ID 49274115]in - Vpliv staranja na spremembe mikrostrukture in mehanskih lastnosti osnovnih materialov na tlacnih delih kotla bloka 6 v TEŠ : drugo vmesno porocilo na projektu [COBISS.SI-ID 49316611]. Udeležba na konferencah oziroma predavanjih Sodelavci Inštituta za kovinske materiale so se udeležili naslednjih konferenc in delavnic: - Obvladovanje merilne opreme - seminar SIQ, - Vodenje laboratorija za pridobitev in vzdrževanje akreditacije ISO/IEC 17025:2017 - seminar SIQ, - Dan akreditacije 2020 – Slovenska akreditacija, - Struers: Cutting Solution for Complex Components, 25.2.2020, - Struers: Grain Size Mesurment Methods, 24.3.2020, - Struers: Grinding and Polishing of Sample Materials for Microstructural Analysis and Hardness Testing, 28.4.2020, - Struers: Thin Section Preparation, 12.5.2020, - Struers: Materialographic Preparation and Evaluation of Microelectronic Devices, 23.6.2020, - Beuhler: Reduce The Metallographic Challenges of Surface Coatings, 29.7.2020, - Struers:Cold mounting of Materialographic Samples with Emphasis on Fast- curing, 25.8.2020 in - Struers: Materialography as a Quality Control Tool, 22.9.2020. Kadri Delo raziskovalcev IMT v obliki clankov in prispevkov na konferencah je zabeleženo v bazi podatkov on-line bibliografskega sistema www.cobiss.si. Vir: [110] 10.14 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE 10.14.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Inštitut za metalne konstrukcije (IMK) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-4/2018/3 z dne 12. 02. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.14.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu Na podrocju kadrov iz obsega pooblastitve IMK v letu 2020 ni bilo sprememb. Sodelavci IMK so se v letu 2020 redno udeleževali usposabljanj, ki so povezana s pooblastitvijo oziroma so za izvajanje nadzora remontnih del v NEK potrebovali nova znanja ali njihovo obnovitev. Izpostavljajo le nekaj pomembnejših: - Slovenski inženirski dan-Integralno projektiranje in vodenje projektov (plenarni in sekcijski del), IZS, - Tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (industrijska radiografija), IJS, - Usposabljanje in certificiranje za NDT (MT-Level 2), Q Techna. Oprema V letu 2020 so bile izvedene naslednje investicije v novo opremo: - OES analizator Hitachi OE 750 (kemijska analiza jekla in aluminija), - merilnik trdote EmsoTEST DuraScan 20 G5 (metodi HV in HB). Zagotavljanje kakovosti Na obstojeci opremi inštituta so se po planu izvajala redna vzdrževalna dela ter kalibracijski postopki. Slovenska akreditacija je v septembru 2020 opravila tri presoje in sicer: - redno nadzorno ocenjevanje s širitvijo v povezavi z akreditacijo laboratorija kovinskih konstrukcij po SIST ISO/IEC 17025:2017 (akreditacijska listina LP-006); - celovito ocenjevanje v povezavi z akreditacijo certificiranja osebja (varilcev in operaterjev varjenja) po SIST ISO/IEC 17024:2012 (akreditacijska listina CO-002); - redno nadzorno ocenjevanje v povezavi z akreditacijo certificiranja notranje kontrole proizvodnje kovinskih konstrukcijskih proizvodov po SIST EN 17065:2012 (akreditacijska listina CP-009). Strokovna naloge, opravljene za URSJV Strokovna naloge, opravljena za druge narocnike V septembru 2020 je inštitut SIQ opravil redno presojo sistema vodenja kakovosti IMK po standardu ISO 9001:2015. 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 ni bilo opravljenih strokovnih nalog za URSJV. Po narocilu NEK je IMK opravil naslednje strokovne naloge: - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Rekonstrukcija Operativno podpornega centra – OPC (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Varovanje deponije remontnih zagatnic (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Rekonstrukcija objekta BB1, Mod. 1027-NA-L (nadaljevanje dela iz leta 2018). Po narocilu UL, Fakultete za strojništvo za potrebe NEK je IMK opravil naslednjo strokovno nalogo: - Strokovno mnenje za projekt Vgradnje crpalke za polnjenje reaktorskega hladilnega sistema Mod. 1005-SI-L in projekt Vgradnje dodatne crpalke za polnjenje uparjalnikov Mod. 1010-AF-L (nadaljevanje dela iz leta 2019). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2020 ni bilo aktivnosti. 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve V letu 202 ni bilo aktivnosti. Vir: [111] 10.15 NUCCON, GMBH 10.15.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve NUCCON, GmbH je pooblašcen z odlocbo, št., 3571-2/2013/8, z dne 09. 01. 2019, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.15.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2020 ni bilo nobenih sprememb ne v kadrih, opremi ali zagotavljanju kakovosti 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 sta bili podani dve koncni strokovni mnenji po ZVISJV-1, in sicer: - »FIER Independent Expert Evaluation of Modification 1024-BS-L, BB2 Building with Support Systems« and - »FIER Independent Expert Evaluation of Modification 1030-EE-L, BB2 Emergency Electrical Power Supply«. Poleg teh dveh koncnih strokovnih mnenj so izdali tudi eno preliminarno strokovno mnenje in sicer: - »PIER Independent Expert Evaluation of the Reconstruction of Operational Support Centre«. Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja, opravljena za URSJV ali druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Interkomparacije V letu 2020 niso bila opravljena kakršnakoli dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško. 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Nobene druge dejavnosti na podrocjih pooblastitve niso bile opravljene v letu 2020. Vir: [112] 10.16 SIPRO INŽENERING D. O. O. 10.16.1 Podrocje pooblastitve SIPRO inženering d. o. o. je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-2/2010/14 z dne 18. 02. 2011, ki jo je URSJV izdala v skladu z ZVISJV. 10.16.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2020 so podjetje zapustili trije delavci iz naslova prezaposlitev. Ostala izobraževanja in usposabljanja so se izvajala glede na periodiko, plan in možnosti, s podrocja nuklearnih vsebin in ostale regulative, skladno z razmerami. Posodobili so racunalniško opremo, kjer je bilo potrebno, obnavljali so licence programske module, ki nam omogocajo izracune cevovodov, konstrukcij in analiz. 16. 01. 2020 je certifikacijska hiša Bureau Veritas izvedla kontrolno presojo procesov po standardih 9001:2008 in 14001:2004, neskladnosti ni bilo ugotovljenih. 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2020 ni bilo aktivnosti za podrocje pooblastil. V letu 2020 ni bilo aktivnosti pri vzdrževanju na moci in medobratovalnih pregledih v NEK. 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Izvedene aktivnosti v letu 2020 se niso nanašale na podrocje pooblastil za izvajanje del pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Vir: [113] 10.17 ZVD ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 10.17.1 Pooblastilo in podrocje pooblastila ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-3/2018/3, z dne 29. 01. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.17.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2020 ni bilo sprememb pri kadrih glede na leto 2019. V preglednici 57 je seznam opreme, ki jo je ZVD nabavil v letu 2020. Preglednica 57: Seznam opreme nabavljene v letu 2020 Naziv osnovnega sredstva Mesec Št. let AM Kolicina Merilni instrument za RADON FTlab Radin Eye Plus2 8.6.2020 3 3 SPEKTROMETER SPIR-ACE Nal GenieXport w/SOCS prenosni 2.10.2020 5 1 Nadgradnja programske opreme GENIE za analizo spektrov gama – identifikacija izotopov in izracun aktivnosti (potrebno 20.04.2020 3 4 Naziv osnovnega sredstva Mesec Št. let AM Kolicina zaradi zastarelosti verzij, ki so stare 10 in vec let) Calibration Software update -GENIE 20.04.2020 5 2 Racunalnik 26.5.2020 3 1 Racunalnik 7.9.2020 3 1 Merilnik hitrosti doze FLUKE 452 7.10.2020 5 2 Merilnik hitrosti doze FLUKE 451P 7.10.2020 5 2 Prenosni racunalnik 27.1.2020 3 1 Na podrocju pooblastitve na ZVD delujeta dva laboratorija: Laboratorij za merjenje specificnih aktivnosti radionuklidov (LMSAR) in Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ). LMSAR LMSAR je marca 2004 pridobil akreditacijo za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov z metodo visokolocljivostne spektrometrije gama po standardu ISO 17025. V letu 2006 je ZVD akreditacijo po standardu ISO 17025 razširil še na meritve koncentracije radona s kasetami z aktivnim ogljem in z aktivnimi merilniki, v letu 2009 pa še na metodo za dolocevanje Sr89/90 in metodo za dolocanja koncentracije radona z detektorji sledi. V letu 2014 je ZVD imel akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjuje zahteve iz standarda ISO 17025. V 2017 so akreditirane metode razširili na meritve koncentracije radona z detektorji sledi V laboratoriju so imeli v 2020 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. Laboratorij nima vecjega števila strank. V letu 2020 pritožb strank niso zabeležili. Laboratorij se je v letu 2020 udeležil vecih mednarodnih primerjalnih meritev. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Dokumente redno posodabljajo in dopolnjujejo (nove revizije). LMSAR je v 2020 sodeloval v naslednjih interkomparacijah: - 41. Ringversuch »Fortluft 2019«, BFS, - NORM Comparison Exercise 2019, NPL, - IAEA-TEL-2019-03, IAEA, - IAEA-TEL-2020-03, IAEA, - Interlaboratory Comparison »Raw Milk 2020«, Max Ruber Institute, - BfS Interlaboratory Comparison and Proficiency Testing Passive Radon detectors 2020 in - 3rd international radon-in-field intercomparison for passive devices: workplaces and dwellings, ARPA Interkomparacije Za vsako interkomparacijo v LMSAR obravnavajo analize pred oddajo organizatorju (naredijo zapisnik) in ko organizator sporoci rezultate (naredijo zapisnik). V 2020 so bili rezultati pri obeh MAAE interkomparacijah v posameznih vzorcih izven meja sprejemljivosti. Laboratorij je rezultate obravnaval in pojasnil. Dodatnih ukrepov niso sprejeli. LDOZ LDOZ je imel v avgustu 2003 prvo presojo Slovenske akreditacije po standardu ISO17025 za meritve osebnih doz Hp(10) s TL dozimetri. V marcu 2004 so akreditacijo po standardu ISO 17025 tudi dobili. V letih 2004 in 2005 so na nadzornih obiskih Slovenske akreditacije potrdili pridobljeno listino, v letu 2006 pa so akreditirane metode razširili še na meritve hitrosti doz ionizirajocega sevanja, meritve površinske kontaminacije in meritve dozimetricnih kolicin v snopu rentgenskega aparata, v letu 2007 pa na meritve doz v okolju s TL dozimetri. V letu 2006 so tudi pridobili certifikat ISO 9001:2000 za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Certifikat obnavljajo vsako leto in so ga tudi v 2019. V letu 2020 niso imeli akreditacijske presoje, na kateri bi Slovenska akreditacija ugotavljala, da še vedno izpolnjujejo zahteve iz standarda ISO 17025. V laboratoriju so imeli v 2020 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. Laboratorij je z rednimi kalibracijami skrbel za merilno opremo. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. V 2020 so nadaljevali z anketiranjem udeležencev po vsakem seminarju iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Ocene predavateljev so vecinoma zelo dobre, celo odlicne: med 4,5 in 5. LDOZ svoje metode preverja na naslednji nacin: - Kerma (Ka) v zraku v koristnih snopih RTG aparatov: Gre za neposredno meritev kolicine, za katero so merilniki umerjeni. Vsako leto izvedejo interno iterkomparacijo vseh merilnikov v uporabi. - Doza / hitrost doze (H*(10)/t): Gre za neposredno meritev kolicine, za katero so merilniki umerjeni. Preverjanje umeritve izvedejo za vsak merilnik na dve leti v akreditiranem laboratoriju. - Doza v vodi (Dw) v radioterapiji: Gre za neposredno meritev kolicine, za katero so merilniki umerjeni. Ob vsakih izvedenih meritvah naše izmerjene vrednosti primerjajo z meritvami uporabnika, ki jih izvaja v okviru svojega QC programa. - Površinska kontaminacija: Merilnike na dve leti umerijo v akreditiranem laboratoriju. Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna menja za druge narocnike Varstvo pred sevanji Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ZVD v 2020 ni izdelal strokovnih mnenj za URSJV. - ZVD je v 2020 izdelal porocilo »Nadzor radioaktivnosti okolja rudnika urana žirovski vrh med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju Rudnika urana Žirovski vrh za leto 2019«, št. LMSAR-27/2020-GO. - Za Ministrstvo za zdravje so v 2020 izdelali »Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2019«, številka LMSAR-20200009-MG-MG. - Sodelovali so pri izdelavi Okoljskega porocila za dopolnjen UN NEK za projekt SFDS (suho skladišcenje izrabljenega goriva), številka naloge 1429-19 OP skupaj s podjetjema AQUARIUS d.o.o. in IBE d.d. Izdelovali so del »Ionizirajoce sevanje«. - Zaceli so z delom za Porocilo o vplivu na okolje za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško s 40 na 60 let., del ionizirajoce sevanje, vodilni partner IBE d. d. V skladu z ZVISJV-1 so v 2020 nadaljevali z izdelavo »Ocen varstva izpostavljenih delavcev«. V 2020 so sodelavci ZVD sodelovali kot pomoc službi Radiološke zašcite v NEK. Delo je obsegalo meritve nivojev sevanja in kontaminacije, nadzor delavcev v podrocju ionizirajocega sevanja, svetovanje delavcem pri uporabi osebne varovalne opreme, meritve opreme itd., pomoc med izvajanjem varstva pred sevanji med remontom. V 2019 so z NEK sklenili pogodbo o vzdrževanju mobilne enote ZVD za primer jedrske nesrece za obdobje 2019-2023, v kateri je glede na leto 2018 bistveno povecan obseg sredstev in ponovno uvedene vaje na terenu. Po letu 2012 so v 2019 spet zaceli s terenskim delom in ugotovili, da se je v sedmih letih precej poslabšala pripravljenost mobilne enote ZVD. Vsekakor prekinitve in podfinanciranje dejavnosti zelo slabo vpliva na delovanje in usposobljenost mobilne enote. Zato je nujno potrebno stabilno in dolgorocno financiranje laboratorija oziroma ekipe za posredovanje v primeru jedrske nesrece. 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Seznam usposabljanj, ki so se jih udeležili sodelavci ZVD iz podrocja pooblastitve: LMSAR - Regional Workshop for Good Laboratory Practice in the Measurement of Radon and Inter-Comparison Exercise for Passive Measurements and Quality Assurance in Measurement of Radon, 24.-26.11.2020, IAEA, Dunaj, virtualno LDOZ - European School for Medical Physics Experts (ESMPE) Innovation in technology in Nuclear Medicine, 23.- 25. januar 2020, Praga, Ceška. - EANM'20 Annual Congress of the European Association of Nuclear Medicine 17. – 21. 10. 2020, Dunaj Avstrija, http://www.eanm.org/congresses-events/future-congress/ - EFOMP 2020 Webinar Series: Medical Physicists during the Covid19 pandemic: - Webinar #5 (12th May 2020): »Implementing a system for automated, remote quality assurance in CT, Radiography and Mammography«, delivered by Erik Tesselaar and Liz Keave, 12. 05. 2020 - Data Analysis with Python for Medical Physicists, 5.-7. 11. 2020. On-line. - Radiotherapy Radiation Protection Series - Episode 3: Image Guided Radiotherapy, 17. 09. 2020, ONLINE - IOMP Webinar: Proton Facility Shielding: Regulatory and Design Aspects Confirmation, 23. 09. 2020, ONLINE - 34th International Austrian Winter Symposium – Radionuclides in Molecular Imaging and Therapy, 20.-22. 01. 2020 - International Conference on Radiation Safety: Improving Radiation Protection in Practice, 9-13. 11. 2020, https://www.iaea.org/events/international-conference-on-radiation-safety-2020 Vir: [114] 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS ZVISJV-1 predvideva delovanje vec vrst pooblašcenih organizacij in izvedencev. Pravilnik o pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji (Uradni list RS, št. 47/18) in Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18) dolocata nacin pooblašcanja in pogoje za pridobitev pooblastil, med drugim tudi zahteve po akreditaciji laboratorijev po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog pooblašcencev so bile v skladu z ZVISJV imenovane posebne strokovne komisije za obdobje petih let, ki so pricele z delom leta 2006. V letu 2015 je minister za zdravje ponovno imenoval komisije, ki so nadaljevale z delom. 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI V letu 2020 je URSVS izdala dve pooblastili izvedencem varstva pred sevanji za fizicne osebe (preglednica 61) in eno pooblastilo za pravne osebe (preglednica 58). Fizicne osebe II. svetovanje glede izvajanja sevalnih dejavnosti, izdelavo ocen varstva pred sevanji in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah oziroma izracunih, o zadevah iz drugega odstavka 42. clena ZVISJV-1, III. podajanje vsebin v okviru usposabljanj iz varstva pred sevanji. Preglednica 58: V letu 2020 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe Ime in priimek, naziv Pooblastilo za Podrocja Datum dr. Milko Križman, univ.dipl.fiz., I. II. 5. dejavnosti v industriji, raziskovanju in šolstvu, kjer se uporabljajo viri sevanj, 7. izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, 8. izpostavljenost zaradi naravnih in tehnološko modificiranih virov sevanja. 17. 12. 2025 Vesna Slapar Borišek, univ.dipl.fiz., II. 1. diagnosticna in intervencijska radiologija v zdravstvu in veterini, 2. radioterapija – teleterapija v zdravstvu in veterini, 3. radioterapija – brahiterapija v zdravstvu in veterini, 4. nuklearna medicina v zdravstvu in veterini, 5. dejavnosti v industriji, raziskovanju in šolstvu, kjer se uporabljajo viri sevanj, 6. varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih, 8. izpostavljenost zaradi naravnih in tehnološko modificiranih virov sevanja, 21.10.2025 Ime in priimek, naziv Pooblastilo za Podrocja Datum 9. ravnanje z radioaktivnimi odpadki, 10. izpostavljenost pri letalskih prevozih, 11. pripravljenost na izredne dogodke. Pravne osebe V letu 2020 je URSVS izdala eno pooblastilo za pravne osebe (preglednica 59). Preglednica 59: V letu 2020 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum Institut »Jožef Stefan« izvajanje usposabljanja oseb, vkljucenih v izvajanje sevalne dejavnosti in izvajalcev radioloških posegov 4. nuklearna medicina v zdravstvu in veterini, 5. dejavnosti v industriji, raziskovanju in šolstvu, kjer se uporabljajo viri sevanj, 6. varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih (delavci v organizacijski enoti varstva pred sevanji, izpostavljeni delavci in izpostavljeni delavci, ki delajo pod nadzorom na Reaktorskem centru IJS, reaktorju TRIGA ter izpostavljeni delavci in izpostavljeni delavci, ki delajo pod nadzorom v Nuklearni elektrarni Krško), 8. izpostavljenost zaradi naravnih in tehnološko modificiranih virov sevanja. 24.6.2025 6. varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih (delavci v organizacijski enoti varstva pred sevanji v Nuklearni elektrarni Krško) 26.5.2022 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE V letu 2020 je bilo izdano pooblastilo NEK za izvajanje meritev osebnih nevtronskih doz. 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE V letu 2020 je URSVS izdala pooblastila trem izvedencem medicinske fizike (preglednica 60). Preglednica 60: V letu 2019 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike Ime in priimek, naziv Na p Datum dr. Valentin Fidler, univ. dipl. fiz. nuklearna medicina 9.3.2025 Petra Rogan, mag.med.fiz radioterapija – teleterapija 11.3.2025 Ime in priimek, naziv Na p Datum Attila Šarvari, univ.dipl.fiz. radioterapija – teleterapija 2.6.2025 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev izvajajo zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev v okviru javne zdravstvene službe. Obseg zdravstvenih pregledov, delovanje pooblašcenih institucij in pogoji za pridobitev pooblastila so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev (Uradni list RS, št. 2/04 in 76/17 – ZVISJV-1). Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in Razširjenega strokovnega kolegija za podrocje medicine dela. V letu 2020 je URSVS podala pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za pet izvajalcev zdravstvenega nadzora iz petih institucij. 11.5 POOBLAŠCENI IZVAJALCI MERITEV RADONA ZVISJV-1 in Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18 in 86/18) dolocata posebna pooblastila za institucije, ki izvajajo vladni Program pregledovanja in izvajanja meritev radona. Pogoji za pridobitev pooblastila so podrobneje doloceni s Pravilnikom o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18). V letu 2020 URSVS ni izdala nobenega pooblastila za izvajanje meritev radona. 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU Konec leta 2020 je bilo na svetu 30 držav s 442 obratujocimi reaktorji za pridobivanje elektricne energije. V gradnji je 53 jedrskih reaktorjev, od katerih se je gradnja štirih jedrskih elektrarn pricela v letu 2020 – tri na Kitajskem in ena v Turciji. Z omrežjem so v letu 2020 povezali pet novih jedrskih elektrarn – dve na Kitajskem ter po eno v Belorusiji, Rusiji in Združenih arabskih emiratih. V letu 2020 so zaprli 6 jedrskih elektrarn, in sicer po dve v Združenih Državah Amerike in Franciji ter po eno v Rusiji in na Švedskem. V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem in Slovaškem ter v Belorusiji, Franciji, Rusiji, Turciji, Ukrajini in Veliki Britaniji. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moci po državah sveta so razvidni iz preglednice 61. Preglednica 61: Število jedrskih elektrarn v letu 2020 in njihova moc Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc štev. moc Belorusija 1 1.110 1 1.110 Belgija 7 5.930 Bolgarija 2 1.966 Ceška 6 3.932 Finska 4 2.794 1 1.600 Francija 56 61.370 1 1.630 Madžarska 4 1.902 Nemcija 6 8.113 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 38 28.578 3 3.459 Slovaška 4 1.814 2 880 Slovenija 1 688 Španija 7 7.121 Švedska 6 6.859 Švica 4 2.960 Turcija 2 2.228 Ukrajina 15 13.107 2 2.070 Velika Britanija 15 8.923 2 3.260 Skupaj Evropa 179 158.949 14 16.237 Argentina 3 1.633 1 25 Brazilija 2 1.884 1 1.340 Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc štev. moc Kanada 19 13.554 Mehika 2 1.552 Združene države Amerike 94 96.553 2 2.234 Skupaj Amerika 120 115.176 4 3.599 Armenija 1 375 Bangladeš 2 2.160 Indija 22 6.255 7 4.824 Iran 1 915 1 974 Japonska 33 31.679 2 2.653 Kitajska 50 47.518 12 11.923 Koreja, republika 24 23.123 4 5.360 Pakistan 5 1.318 2 2.028 Tajvan 4 3.844 2 2.600 Združeni arabski emirati 1 1.345 3 4.035 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 141 116.354 35 36.557 Južna Afrika 2 1.860 Vse skupaj 442 392.454 53 56.393 Vir: [115] 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU 13.1 OPIS INES LESTVICE Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov INES (International Nuclear and Radiological Event Scale) se v svetu uporablja kot orodje za skladno obvešcanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Lestvica INES se uporablja za vse dogodke, tako v jedrskih in sevalnih objektih, kot tudi tiste povezane s prevozom, shrambo in uporabo radioaktivnih snovi in virov sevanja. Dogodki so na INES lestvici razvršceni v sedem stopenj: stopnje od 1 do 3 imenujemo »nezgode«, stopnje od 4 do 7 pa »nesrece« (slika 165). Resnost dogodka je na vsaki naslednji stopnji lestvice približno desetkrat vecja. Dogodke, nepomembne za varnost, imenujemo odstopanja in so razvršceni pod samo lestvico oz. na stopnjo 0. slika2 Slika 165: Ocene dogodkov po INES lestvici INES razvršca jedrske in radiološke nesrece oz. nezgode in druge dogodke z uporabo kriterijev za tri podrocja: - obsevanje prebivalcev in radioaktivni izpusti v okolje, - povišano sevanje in radioaktivna kontaminacija v objektu in - degradacija obrambe v globino. Metodologija in kriteriji za razvršcanje dogodkov po njihovem pomenu za jedrsko ali sevalno varnost so doloceni v prirocniku INES in so dostopni tudi na spletni strani URSJV pod rubriko INES dogodki. MAAE je kratko predstavitev sistema INES za javnost pripravila s posebnim letakom. Mednarodno obvešcanje o dogodkih se izvaja za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali vec, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Porocila o dogodkih so objavljena na spletnem komunikacijskem sistemu NEWS. 13.2 INES DOGODKI V LETU 2020 V sistemu NEWS je bilo objavljenih 12 porocil o dogodkih, ki so se zgodili v letu 2020, od teh je bilo sedem dogodkov stopnje 2, štirje dogodki stopnje 1 in en dogodek stopnje 0. Dogodki so razvršceni v naslednje kategorije: en dogodek v jedrski elektrarni, en dogodek v jedrskem objektu, dva dogodka z obsevanjem osebja v zdravstvu oz. farmaciji, štirje dogodki z obsevanjem delavcev med izvajanjem radiografije ali med uporabo virov sevanja in štirje dogodki povezani z viri sevanja, ki so bili ukradeni ali pa najdeni kot viri sevanja neznanega izvora. Z oceno stopnje 0 po INES lestvici je bil ocenjen dogodek v jedrski elektrarni na Finskem, ki je bil mednarodno odmeven zaradi razglasitve izrednega dogodka stopnje objektna nevarnost. Vzrok dogodka je bil razpad filtrske smole sistema za obdelavo primarnega hladila zaradi vdora prevroce vode. Filtrska smola je kontaminirala primarni sistem in zaznali so povišano sevanje v parovodu ter elektrarno zaustavili. Po izvedenih popravilih in ocišcenju kontaminiranih sistemov so izredni dogodek koncali in so lahko elektrarno ponovno zagnali. V tovarni jedrskega goriva se je kontaminiral delavec v delavnici gorivnih tablet, kjer poteka stiskanje prahu iz mešanice plutonijevega in uranovega oksida. Dela potekajo v suhi komori, vendar pa je zaradi preluknjane rokavice prišlo do razširitve radioaktivnih snovi v atmosfero delavnice. Ocenili so, da je eden od prisotnih delavcev prejel dozo nad 20 mSv, kar pomeni dogodek stopnje 2. Porocali so tudi o dogodku stopnje 2 v proizvodnji radiofarmacevtskih snovi, ki poteka v suhi komori. Pri pobiranju igle se je preluknjala zašcitna rokavica in radioaktivna tekocina iz igle je kontaminirala prst delavca, ki je ob tem prejel dozo nad dovoljeno mejo. Drugi dogodek stopnje 2 v zdravstvu je bil zaradi presežene mejne doze delavca v bolnišnici, kar so zaznali z osebnim dozimetrom delavca. Vzroka obsevanja ali dogodka ni bilo mogoce pojasniti. Štirje dogodki z obsevanjem delavcev v industriji so bili ocenjeni s stopnjo 2 zaradi preseženih mejnih doz za delavce. Prvi dogodek je bil posledica napake v merilni napravi z virom 137Cs, ko je vir padel iz vodila in zašcite pred sevanjem, delavec pa ga je pobral. Pri drugem dogodku je prišlo do padca težkega predmeta na radiografsko kamero, ob cemer se je poškodovalo vodilo in vira ni bilo mogoce vrniti v zašcito kamere. Ob popravilu naprave in shranjevanju vira sta se delavca prekomerno obsevala, uvedeni pa so bili ukrepi za preprecitev takšnih dogodkov v prihodnje. Tretji dogodek se je zgodil med preizkušanjem rentgenske naprave, ko je med pripravo na test delavec poškodoval zašcito naprave in se nato obseval. V cetrtem dogodku je delavec z roko segel v žarek rentgenske naprave za merjenje debeline snovi in ob tem prejel dozo na obsevani roki nad letno omejitvijo. Dva transportna dogodka v Mehiki sta se zgodila zaradi kraje virov. V prvem dogodku so roparji ukradli vozilo z viroma sevanja 192Ir, v drugem dogodku pa iz prtljažnika vozila ukradli napravo z dvema viroma sevanja 192Ir. Civilna zašcita je sprožila iskalno akcijo in našla vse ukradene naprave z viri nepoškodovane. Vsi viri so bili kategorije 2 in oba dogodka sta bila ocenjena s stopnjo 1 po INES lestvici. Najden je bil tudi vir neznanega izvora na tovornjaku z odpadnim bakrom. Med tovorom so našli strelovod s tremi viri 226Ra kategorije 4. Med dogodkom se osebje ni obsevalo. Dogodek je bil ocenjen s stopnjo 1. V jeklarni so ugotovili, da so med talitvijo odpadnega jekla stalili tudi vire sevanja neznanega izvora. Porocilo je navedlo pet primerov, pri katerih stalili vire 241Am kategorije 4 in en primer, ko so stalili vir 133Ba kategorije 5. Virov ob transportu v jeklarno niso zaznali zaradi šcitenja odpadnega jekla. Zaradi fizikalnih lastnosti elementov Am in Ba se vecina aktivnosti zbere v žlindri, dela pa v prašni fazi, ki se ujame na filtrih ventilacije. Nastalo jeklo ni bilo kontaminirano, radioaktivnih izpustov v okolje ni bilo in osebje v jeklarni ni bilo izpostavljeno sevanju. 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI Za upravljavce sevalnega ali jedrskega objekta nacin porocanja o dogodkih doloca 30. clen pravilnika JV9. Porocilo o opravljeni analizi dogodka, ki ga mora upravljavec predložiti URSJV, mora vsebovati tudi klasifikacijo dogodka po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov. V Sloveniji v letu 2020 ni bilo dogodkov, za katere bi porocali v skladu s kriteriji INES. V NEK je bilo v 2020 šest dogodkov, ki so bili ocenjeni s stopnjo 0 po INES lestvici ali niso bili ocenjeni, saj niso ustrezali INES merilom za ocenjevanje. Opis dogodkov v NEK je v poglavju 2.1.1.1. 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2020 Na spletni strani MAAE za obvešcanje o izrednih dogodkih so porocali še o drugih dogodkih v letu 2020, ki niso bili vkljuceni v porocanje v sistem NEWS za INES dogodke. Dogodki niso bili ocenjeni po merilih INES. V jedrski elektrarni v razgradnji se je zgodil požar, ki so ga kmalu pogasili. Med dogodkom ni prišlo do razširjanja radioaktivnih snovi v okolje. Požar se je zgodil tudi v objektu za obogatitev urana v Iranu, kjer pa v zgradbi ni bilo jedrskih ali radioaktivnih snovi in tako ni prišlo do kontaminacije. Vzrok požara ni bil pojasnjen. Požar so gasili tudi v ventilacijskem prostoru objekta s proizvodnjo radioizotopov. Požar so omejili in tako ni dosegel prostorov z radioaktivnimi snovmi ter zato ni bilo razširjanja kontaminacije. Mednarodno odmeven je bil dogodek v Libanonu, kjer je velika eksplozija v pristanišcu v Beirutu povzrocila veliko porušenih zgradb in cloveških žrtev. Preiskali so možnosti, da bi ob tem prišlo do poškodbe ali razpršitve radioaktivnih snovi iz skladišc v pristanišcu, vendar so meritve pokazale, da ni prišlo do kontaminacije. Evidenca virov sevanja je pokazala, da so nekateri viri iz pristanišca bili že pred dogodkom odpeljani v tujino. V afriški državi so iz skladišca podjetja za izvajanje radiografije ukradli pet virov 192Ir in pet virov 137Cs, ki so vsi kategorije 5. Policija je po iskanju našla vire nepoškodovane pri storilcih in jih prijela. Glede na INES merila bi ta dogodek lahko ocenili s stopnjo 0. Dva dogodka sta obravnavala mednarodno razširjanje radioaktivnih snovi. Prvi dogodek je bil gozdni požar v izkljucitvenem obmocju jedrske elektrarne Cernobil, ki je zajel vecjo površino gozdov in travnikov ter so ga uspeli omejiti šele po par dneh. Oblasti so sprožile monitoring radioaktivnosti v okolici tega obmocja in podatke posredovale MAAE. Evakuacija obmocja ni bila potrebna, saj so bile vrednosti aktivnosti zaradi požara mnogo manjše od omejitev. Posledic za zdravje prebivalcev tudi ni bilo. Drugi dogodek je bil povišana aktivnost radioaktivnih snovi 103Ru, 134Cs in 137Cs v zraku, kar je ugotovila MAAE in pozvala druge države k meritvam in izmenjavi podatkov o izmerjenih aktivnostih ter k posredovanju informacij glede morebitnih dogodkov v državi, povezanimi z izpusti izotopov rutenija in cezija. Podatke o meritvah je posredovala tudi Slovenija. V spletnih novicah NucNet so porocali o dogodku pomembnem za varnost v Franciji, ki je bil ocenjen s stopnjo 2 po INES lestvici. V 17 enotah jedrskih elektrarn so ugotovili razlicne pomanjkljivosti opreme potrebne za delovanje dizel generatorjev v primeru potresa. Pomanjkljivosti opreme so nato odpravili. Vir: [116], [117] 14 VIRI [1] Nuklearna elektrarna Krško, Letno porocilo o obratovanju NEK za leto 2020, februar 2021. [2] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2019, URSJV/DP-216/2020. [3] Mesecna porocila o obratovanju NEK v letu 2020. [4] Inšpekcijski zapisnik, št. 15/2020 Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [5] Porocanje o dogodku »Vpliv korona virusa (covid-19) na NEK«, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2020. [6] Zakljucno porocilo »Vpliv korona virusa (covid-19) na NEK«, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [7] Inšpekcijski zapisnik, št. 21/2019 Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2019. [8] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Potres zaznan s seizmicno instrumentacijo NE Krško 22. 03. 2020«- porocanje po tehnicnih specifikacijah, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2020. [9] Zakljucno porocilo »Potres v Zagrebu z dne 22. 03. 2020«, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [10] Inšpekcijski zapisnik, št. 17/2020 Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [11] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Napaka na odklopniku MD2-DG2«- porocanje po tehnicnih specifikacijah, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2020. [12] Zakljucno porocilo »Neoperabilen dizel generator št. 2 - napaka na odklopniku MD2-DG2«, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [13] Porocilo o opravljeni analizi z utemeljitvijo nadaljnjega obratovanja »Merilnik nivoja zadrževalnega hrama«- porocanje po tehnicnih specifikacijah, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2020. [14] Zakljucno porocilo »Odstopanje meritve nivoja hladila v zbiralniku ZH ob DEC pogojih«, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [15] Inšpekcijski zapisnik, št. 32/2020 Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [16] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Avtomatska zaustavitev DG1 zaradi visoke temperature hladilne vode«- porocanje po tehnicnih specifikacijah, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2020. [17] Zakljucno porocilo »Avtomatska zaustavitev DG1 zaradi visoke temperature hladilne vode«, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [18] Inšpekcijski zapisnik, št. 48/2020 Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [19] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Samodejna zaustavitev elektrarne zaradi potresa dne 29. 12.2020«, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2021. [20] Zakljucno porocilo »Samodejna zaustavitev elektrarne zaradi potresa v Petrinji na Hrvaškem«, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2021. [21] Odlocba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, september 2011. [22] NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. [23] URSJV odobritev Programa nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. [24] Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. [25] Posodobljeni post-fukušimski akcijski nacrt (Update of the Slovenian Post-Fukushima Action Plan), URSJV. december 2020. [26] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 3, januar 2017. [27] Odlocba URSJV o odobritvi Programa nadgradnje varnosti NEK rev. 3 in podaljšanju roka za izvedbo, januar 2017. [28] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah NEK za leto 2020. [29] Projekt: Dolgorocno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (2023 - 2043); NEK, februar 2021. [30] Letno porocilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA za leto 2020, IJS-DP-13421, Izdaja 1, IJS, januar 2021. [31] Zakljucno porocilo o izvedbi nacrta sprememb in izboljšav prvega OVP za reaktor TRIGA na IJS, IJS-DP-13203, Izdaja 1, IJS, junij 2020. [32] Bucar T. in Stepišnik M., Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS. Porocilo za leto 2020, Inštitut »Jožef Stefan«, št. del. por. IJS: IJS-DP-13420. [33] Nadzor radioaktivnosti CSRAO v Brinju. Porocilo za leto 2020. IJS-DP-13453, februar 2021. [34] Letno porocilo o izvajanju varstva pred IO sevanji in o vplivu Rudnika Žirovski Vrh na okolje za leto 2020, marec 2021. [35] Nadzor radioaktivnosti okolja Rudnika Žirovski vrh. Porocilo za leto 2020. ZVD, LMSAR-20/2021-GO, marec 2021. [36] Porocilo o Izvajanju programa sistematicnega pregledovanja delovnega okolja v dejavnostih z materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, Porocilo za leto 2020, LMSAR-20200059, ZVD, 2020. [37] Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2019. ZVD, LMSAR-20200009-MG, marec 2020. [38] Porocilo o delu pooblašcene organizacije v letu 2020, ZVD, LDOZ-8/2021-GO, Ljubljana 22. 01. 2021. [39] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2020, Institut »Jožef Stefan«, Odsek za znanosti v okolju (F -2), januar 2020. [40] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2020, Institut »Jožef Stefan«, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Copica (ICJT), januar 2020 [41] Porocilo o meritvah radioaktivne kontaminacije predmetov za iznos iz nadzorovanega obmocja NEK, LMSAR-20190068-A-MG, 13. 02. 2020, ZVD Zavod za varstvo pri delu. [42] Porocilo o meritvah radioaktivne kontaminacije predmetov za iznos iz nadzorovanega obmocja NEK, LMSAR-53/2020, rev.1, 25. 11. 2020, ZVD Zavod za varstvo pri delu. [43] Porocilo o meritvah specificnih aktivnosti oglenih filtrov iz ventilacijskega sistema VA441 in VA571 z mnenjem za opustitev nadzora, TO.RZ-79/2020, 16. 11. 2020, NEK. [44] Porocilo o meritvah specificnih aktivnosti BD smol z mnenjem za opustitev nadzora, TO.RZ-80/2020, 16. 11. 2020, NEK. [45] Porocilo o meritvah specificnih aktivnosti BD smol, TO.RZ-39/2020, 14. 05. 2020, NEK. [46] Porocilo Sklada za financiranje razgradnje NEK, DŠT/TŠ-99/2021, marec 2021. [47] Porocilo URSZR o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS za leto 2020. [48] Organizacijsko navodilo: ON 2.1.2 Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev. [49] Baza InfoURSJV, modul Tuje izkušnje. [50]http://reachingcriticalwill.org/images/documents/Disarmament-fora/npt/prepcom18/statements/23April_Slovenia.pdf [51] http://statements.unmeetings.org/media2/21491900/slovenia.pdf [52] https://www.iaea.org/newscenter/multimedia/videos/2020-npt-review-conference-has-been-postponed [53] https://www.nonproliferation.org/wp-content/uploads/2020/09/EU-As-RevCon-Redeemer.pdf [54] https://www.un.org/en/sc/1540/documents/Slovenia%20revised%20matrix.pdf [55]https://deepcuts.org/news/detail/page?tx_news_pi1%5Bnews%5D=245&cHash=05fec923af524c2c3ab0255e9f45d626 [56]http://www.predsednik.si/up-rs/uprs-eng.nsf/pages/5177812D46C35771C12583A7004DBB2F?OpenDocument [57] https://www.iaea.org/sites/default/files/16/08/statement_sir_2015.pdf [58] https://www.iaea.org/safeguards/symposium/2014/home/eproceedings/sg2014-slides/000388.pdf [59] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-13_en.pdf [60] http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupMeetingDoc&docid=12948 [61] https://www.iaea.org/sites/default/files/18/09/sg-serving-nuclear-non-proliferation.pdf [62] http://ec.europa.eu/trade/import-and-export-rules/export-from-eu/dual-use-controls/ [63] http://www.nuclearsuppliersgroup.org/en [64] http://www.mgrt.gov.si/ [65] http://indico.ictp.it/event/9546/ [66] http://www-ns.iaea.org/downloads/rw/source-safety/scrap-metal-code/workshops/malta-workshop-meeting-report-final.pdf [67] http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/Pub1316_web.pdf [68] http://www-ns.iaea.org/security/itdb.asp [69] https://www.iaea.org/sites/default/files/20/02/itdb-factsheet-2020.pdf [70] https://konferenca-reciklaza.gzs.si/vsebina/Arhiv-2020 [71] https://www.flickr.com/photos/iaea_imagebank/sets/72157694841392731/ [72] http://www-ns.iaea.org/security/nusec.asp?l=31 [73] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-11_en.pdf [74] https://www.iaea.org/publications/10983/self-assessment-of-nuclear-security-culture-in-facilities-and-activities [75] http://csnsecurityconference.org/presentations/keynote-speaker/SS_KMrabit.pdf [76] https://www.iaea.org/newscenter/news/international-physical-protection-advisory-service-twenty-years-of-achievement [77]http://www.dunaj.predstavnistvo.si/index.php?id=962&L=1&tx_ttnews[tt_news]=35480&cHash=eb00650cfbe1dbf13c30d57154853001 [78] https://www.iaea.org/sites/default/files/20/02/cn-278-ministerial-declaration.pdf [79] https://www.dfat.gov.au/sites/default/files/asno_annual_report_2019-2020.pdf [80] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/index_en.htm [81] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/20140505_detection_and_mitigation_of_cbrn-e_risks_at_eu_level_en.pdf [82] https://magazine-the-european.com/wp-content/uploads/2020/07/ESDU_2020_vol35.pdf [83] http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XG0908(01)&from=EN [84] https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-security/20171018_action_plan_to_enhance_preparedness_against_chemical_biological_radiological_and_nuclear_security_risks_en.pdf [85] http://www.fonds-europeens.public.lu/fr/publications/i/isf_publi/cbrn_newsletter.pdf [86] http://www.gicnt.org/ [87] http://www.nti.org/treaties-and-regimes/global-initiative-combat-nuclear-terrorism-gicnt/ [88] http://www.ensra.org/news/10 [89]https://www.amssnursecurityconference.org/sites/default/files/sessions/3_Side%20Event%201_ENSRA.pdf [90]https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/2017/infcirc908a4.pdf [91] https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/2016/infcirc899.pdf [92] https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/2016/infcirc899a4.pdf [93] http://www.nscontactgroup.org/ [94] http://www.mzz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/6/38221 [95] https://www.iaea.org/publications/documents/infcircs/communication-dated-22-march-2017-received-from-the-permanent-mission-of-the-hashemite-kingdom-of-jordan-concerning-a-joint-statement-on-countering-nuclear-smuggling [96]https://www.un.org/counterterrorism/sites/www.un.org.counterterrorism/files/20201116_interpol_uncct_global_study_final.pdf [97] http://euraca.eu/ [98] Porocilo APOSS-a v letu 2020. [99] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2020, EKONERG - Institut za energetiku i zaštitu okoliša, Zagreb. [100] Porocilo »Elektroinštituta Milan Vidmar« o dejavnostih na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v letu 2020, februar 2020. [101] Porocilo ENCO o dejavnostih v letu 2020, februar 2021. [102] Porocilo podjetja ENCONET d. o. o. o dejavnostih v letu 2020, februar 2021. [103] Porocilo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2020. [104] Porocilo Fakultete za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu o dejavnostih na podrocju sevalne in jedrske varnosti v letu 2020. [105] Porocilo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2020. [106] Porocilo IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana o dejavnostih v letu 2020. [107] Porocilo IJS o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2020. [108] Porocilo Instituta za elektroprivredu d. d., Zagreb, Hrvaška o dejavnostih v letu 2020. [109] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2020, Institut za varilstvo, februar 2020. [110] Porocilo Instituta za kovinske materiale in tehnologije o dejavnostih v letu 2020. [111] Porocilo IMK o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2020. [112] Porocilo Nuccon GmbH o dejavnostih v letu 2020. [113] Porocilo podjetja SIPRO inženiring d. o. o. o dejavnostih v letu 2020, februar 2021. [114] Porocilo o delu pooblašcene organizacije v letu 2020. ZVD d. o. o., LDOZ-7/2021-GO , januar 2021. [115] https://pris.iaea.org/PRIS/home.aspx [116] http://www-news.iaea.org [117] NucNet Nuclear News Daily, 6 February 2020.