I ORGANIZACIJSKE SHEME PODJETJA Podjetje predvideva izpopolniti svojo organizacijo s sodobnejšimi metodami; zaradi tega je med prvimi nalogami na tem področju potrebna proučitev obstoječe organizacije. O tem je razpravljal tudi centralni delavski svet in odredil preveritev strukture zaposlenih v podjetju ter izdelavo organizacijskih shem v sodelovanju z direktorji sektorjev, šefov samostojnih oddelkov in obratovodstev. Sheme hodo tudi osnova za določevanje stroškovnih mest, ki morajo biti praviloma prostorninsko ločena, imeti morajo svojo dejavnost in odgovorno osebo. Shema razdelitve podjetja mora dati tudi podlago za obračun stroškov po področjih odgovornosti, kajti v podjetju ne bi smelo biti nobenega stroška, rezultata in sredstev, za katerega ne bi nekdo odgovarjal. Prav tako se z učinkovito organizacijo želi skrajšati pota komunikacij na minimum, to se pravi, čim hitreje in s čim bolj neposredno povezavo realizirati dane naloge, torej na najhitrejši in — naj cenejši način. V podjetju niso obstojale organizacijske sheme za vsa delovna področja, zato je organizacijska služba po predloženih osnutkih shem s strani direk- torjev sektorjev, samostojnih oddelkov in obratovodstev izdelala sheme za naslednja področja: 1. Shema štabnih služb, ki vključuje: a) neposredno vodstvo (glavnega direktorja); b) investicijsko razvojni sektor z obratom grafika; c) plansko analitsko službo; d) organizacijsko službo. LETO XVI. CELJE, 15. JUNIJ 1969 ŠTEVILKA 6 POGLED NA SEDANJOST Naj za začetek orišemo, kaj štejejo za bistvo sedanjosti. O tem je pisal Waren Bennis, ki je najbolje označil sedanje stanje, ko je opisal pojem, ki ga je označil kot anatomijo birokracije. Birokracija je oznaka, ki jo daje sedanjemu konvencionalnemu življenju v organizaciji, kjer imamo najprej delitev na temelju specializacije v posameznih dejavnostih. V različnih delih organizacije imamo različno specializirane ljudi, ki opravljajo posamezne vrste del, poleg tega pa organizacijske podenote, v katerih te večje funkcionalne enote opravljajo še podrobneje spe-cializnirano delo. V konvencionalni organizaciji je točno odrejena hierarhija oblasti, šef je šef; njemu podrejeni imajo samo toliko oblasti, kolikor jo je nanje prenešeno. Poleg tega pa so ljudje na zaporednih stopnjah upravne hierarhije odgovorni navzgor svojim šefom-za izvajanje pristojnosti, ki so bile navzdol prenešene nanje. Za birokratsko obliko organizacije je tipično, da postanejo odnosi med ljudmi v veliki meri brezosebni. Ljudje komunicirajo med seboj z neke distance in pričakujejo, da bo vse teklo gladko, če se bo vsakdo skrbno ravnal po predpisanih postopkih. Ti ljudje bodo vedno ugotavljali isto: »Najbolj pomembno je, da je naloga jasno postavljena in da je delo opravljeno.« V splošni shemi notranje ureditve dobivajo medsebojni odnosi povsem nepomembno mesto ali pa jih štejejo celo za neko nevšečnost. Vodja, ki medsebojnim odnosom ne pripisuje nekega posebnega pomena, bo kdaj pa kdaj dejal: »Se razume, vedno pazim na dobre odnose z ljudmi... Svoje uslužbence včasih malo potrepljam po hrbtu in jih vprašam, kako je kaj z njihovimi ženami in otroki.« NAPAKE IN PROBLEMI Bennis nadalje pokaže, kaj šteje za napake in probleme v tem modelu birokratske organizacije. Najbrž ste se z nekaterimi že srečali tudi vi. Prvič 2. Shema kadrovsko-splošne-ga, komercialnega in finančnega sektorja. 3. Shema tehničnega sektorja, ki vključuje: a) kemijo; b) metalurgijo; c) vzdrževalne obrate; d) varnostno službo; e) transport; f) tehnično kontrolo Kemija vključuje naslednje obrate: obrat barvil in barv, obrat pigmentov — soli in obrat gnojil in zaščitnih sredstev. Metalurgija vključuje naslednje obrate: obrat predelav cinka, obrat rafinacija, obrat topilnica ter obrat pražam in kislin. (Nadaljevanje na 2. strani) NAŠA PRIZADEVANJA ZA USTVARITEV UČINKOVITE ORGANIZACIJE Seznanili se bomo z novim področjem, kjer se moramo sproprijeti s SODOBNO ORGANIZACIJO — s področjem novih vrednot in nove prakse, ki pa bo zelo močno vplivala na življenje naših organizacij v prihodnjih letih. Iz najnovejših izkušenj, ki jih je imel prof. R. Tannenbaum z organizacijami, ki se spoprimejo s takimi novimi problemi je on, kot njegovi sodelavci mnenja, da stojimo pred revolucijo v organizaciji, revolucijo, ki ni nič manj resnična kot tehnološka ali politična, in da bo prihodnost bistveno različna od preteklosti. nastajajo jituacije, ko se šefi srečujejo s podrejenimi, ki se bolj razumejo na tehnologijo, ki razpolagajo z novejšim znanjem in boljšimi metodami (Nadaljevanje na 4. strani) Proizvodnja in produktivnost v maju V mesecu maju je bila 1 j | proizvodnja za 3 % manjša 1 od dosežene v mesecu apri-1 'j ^ lu. D,o--zmanjšanja je prišlo 1 J| zaradi manjšega števila * delovnih dni (prazniki), V zaradi manjše proizvodnje 'Ji i žveplene kisline, kar je po-i sledica remonta na cinkovi' f , liniji, zamak cinka, cinko-Ji vega sulfata (remont), su- d, Ji perfosfata, modre galice d, Ji (iztek kampanje), kemolit d, Ji plošč, modrega bakra, olj- 11 p nega minija in korocinkov. d V primerjavi z istim me- d sečem preteklega leta je d i vrednost blagovne proiz- ' J' P vodnje porasla za 19,2 %, 1J j» če pa primerjamo kumula- Jj f tivne rezultate razdobij 1J obeh let, ugotavljamo, da J' znaša ta porast 22,4 %• •" ______ 48,05 % in Jj1 d je torej presežen za 6,55 %. \ l f Vrednost fakturirane \ i realizacije je dosegla sko- , i raj 25,000.000 N-din in je (ij na planu. j ij i Prodaja v tujino je še Ji'( Ji nadalje ugodno potekala, Jd, i saj je znašala vrednost iz- f\ T voza v maju 791.576 S, kar f J , je za 56,8 °lo več kot pred-f\ i pišu j e ena dvanajstina let-fi (( nega plana. Kumulativno d Ji v petih mesecih smo izvo- ' } žili izdelkov in uslug v 1 (i vrednosti 3,404.982$ in smo (i tako polletni plan izvoza že (( (i v maju presegli za 6,22%. J» p ob ugodni regionalni , p usmerjenosti, saj znaša vrednost izvoza na konvertibilno področje 71 % celotne vrednosti izvoza. V p (Nadaljevanje na 2. strani) p d. Na simpoziju »Cink v gradbeništvu'«, bil je v Rogaški Slatini, so predstavniki zahodnonemške firme Schiebach prikazali praktično uporabo strojev za oblikovanje cinkovih trakov, ki jih uporabljajo za pokrivanje streh (na sliki) ORGANIZACIJSKE SHEME PODJETJA (Nadaljevanje s 1. strani) Shema vzdrževalnih obratov je zaradi obsežnosti obratov prikazna posebej pod 4. 4. Shema vzdrževalnih obratov vključuje naslednje obrate; a) pripravo dela, b) strojni obrat, c) elektro obrat, d) energetiko (strojno) in f) merilni obrat. Sheme so obdelane do delovnih mest, katerih nazive je ob izdelavi novega tarifnega pravilnika na novo določila komisija za tarifni pravilnik in tako zmanjšala število dosedanjih delovnih mest od 347 na 176, kar govori v prid poenostavljenju evidenc. Sheme so bile najprej obravnavane z glavnim direktorjem podjetja in direktorji sektorjev, nato pa 15. aprila 1969 z direktorjem Zavoda za organizacijo in revizijo poslovanja, Ljubljana, tovarišem prof. Nemcem. O pripombah direktorja Zavoda je bil voden zapisnik in o njih obveščen kolegij ter organi upravljanja. Pripombe in priporočila direktorja Zavoda so bile predvsem v tem, da se prouči in se naj proučuje ustreznost številčne zasedbe na vseh delovnih področjih; v proizvodnih obratih naj bi se čim bolj ravnali po obsegu proizvodnje (zaradi znižanja stroškov), predvsem pa,.ker je bolje imeti manj zaposlenih, kvalitetnejše kvalifi- $ PROIZVODNJA IN i PRODUKTIVNOST i (Nadaljevanje s 1. strani) i } V vrednosti izvoza je naj- # # višje udeležena cinkova t f pločevina s 57,6 %, sledijo t i cink v ploščah s 13,9 %, f f cinkov prah z 11 %, iveple- J f na kislina s 7,73 %, ostanek f f pa odpade na ostale proiz- f f vode. J V tem razdobju smo iz- i i vazali v devetnajst držav. > J Posamezne države pa so v i i kumulativni vrednosti iz-, p i voza udeležene, in sicer: 4 7.al:odna Nemčija — 34,7%, f i Italija — 11,8 %. Španija— <) 4 9,7 o/0, Danska — 9,5 %, na- 4 4 to sledijo Francija, Mad- 4 l» tarska, Turčija, Grčija, (i (» Čehoslovaška SR, Švica, (I i1 Avstrija itd. l' f Ker je v tem razdobju l' letošnjega leta v primer- f l' javi s preteklim letom <* f vrednost proizvodnje po- < f rastla za 22%, povprečno v f število zaposlenih pa le za < f 4 " o, je bila proizvodnost ( f dela za 18 % večja, kakor f f v preteklem letu. \ BI kacijske sestave in bolje plačane delavce. Izrazil je mnenje o razvrstitvi nekaterih služb, za katere so bila mnenja neenotna, kot na primer: predlog za uvrstitev varnostne službe v tehnični sektor, službe za raziskavo tržišča v komercialni sektor, oddelka uvoza v nabavno službo, razvoja grafike s proizvodnjo, ki je v znatnem širjenju, v razvojno investicijsko službo, dokumentacijskega centra v razvojno investicijsko službo in več drugih predlogov za posamezna delovna mesta. Predlogi direktorja zavoda za organizacijo in revizijo poslovanja so bili nato obravnavani skupno s shemami na kolegijih 25. in 26. aprila 1969; sheme so bile delno spremenjene. Po nalogu direktorja je komisija za izdelavo tarifnega pravilnika opremila sheme še s številom točk zaradi možnosti boljših medobratnih in medsek-torskih primerjav. Dne 28. aprila 1969 so bile sheme razmnožene in posredovane članom kolegija 30. aprila 1969 v ponoven pregled. Dne 5. in 6. maja 1969 so bile sheme na kolegiju ponovno prediskulirane in spremenjene ter 8. maja 1969 ponovno prerisane. Za novi objekt titanovega belila je v konceptu predvidena posebna shema izven zgoraj omenjenih shem. Sheme od 8. maja 1969 so bile obravnavane in delno spremenjene na sejah upravnega odbora 12., 14. in 19. maja 1969. Dne 21. maja 1969 so bile sheme dopolnjene s spremembami upravnega odbora, črtani so bili razredi in število točk, ki so bili med postopkom tudi delno spreminjeni in so bili vnešeni samo začasno zato, da sc je lahko opravila*primerjava med sektorji in obrati, ni pa običaj, da se v organizacijske sheme vnašajo točke — ocene delovnih mest. V osmih kompletih sq bile sheme posredovane članom centralnega delavskega sveta in obrazložene na seji 23. maja 1969. To so prve organizacijske sheme, ki so bile obdelane do zadnjega delovnega mesta in so zato v mnogih diskusijah doživljale spremembe ter pred- stavljajo izhodišče za učvrstitev bodoče organizacijske strukture podjetja, ki naj bi po mnenju organizacijske službe podjetja in po njenem predlogu potekala v smeri funkcionalno-teamskih sistemov, ki so edini pogoj za ustvaritev učinkovite organizacije. Ponovno poudarjamo v smeri funkcionalno-teamskih sistemov — in kakšni so le-ti smo obrazložili v sestavku »Naši napori za uresničitev učinkovite orga- nizacije«, ki bo posredovan v nadaljevanju v naslednji številki. Še posebej navajamo, da je ustvarjalnost organizacije »te-amskega dela« poudarjena v teoriji in praksi v sodobno organiziranih podjetjih Evrope in Združenih držav Amerike s petimi načeli, ki jih mora upoštevati vsaka modema koncepcija organizacije (z njimi se predvsem seznanimo po Dru-ckerju) in so naslednja; 1. Vsaka funkcija v podjetju mora dobiti ustvarjalen pomen; 2. kadrom je treba pri delu pomagati, toda ne jih zvezati v organizacijski strukturi; 3. organizacija mora biti sposobna, da se prilagodi bistvenim okoliščinam in pogojem; 4. relativna enostavnost raz- nih operacij v delu in poslovanju mora zamenjati dosedanjo zapletenost in podvojenost poslov; 5. uresničiti je treba ravnotežje med funkcijami v podjetju (odpraviti konflikte). Samo z večjimi in pomembnejšimi razlikami in nesporazumi je treba seznanjati višje organe, da o njih odločijo in nenehno je potrebno spodbujati grupno delo zaradi optimalnega uresničenja ciljev podjetja. Torej je uspeh koncepcije funkcjonalno-teamskega , dela odvisen od skupne lastne sile, delovanja in ravnotežja ustreznih kadrov na zares pomembnih funkcijah vsakega podjetja. Centralnemu delavskemu svetu je bilo posredovano tudi priporočilo, da nezasedena delovna mesta zasedejo delavci z ustrezno kvalifikacijo, ki jih podjetje mora na novo sprejeti zaradi lluktuacije. Novi delavci pa naj bodo sprejeti le, kjer je z ozirom na obseg proizvodnje, nove investicije, oziroma eliminiranje tujih uslug vzdrževanja, podana gospodarska ra-čunica. Za nove obrate ali za znatna povečanja ali zmanjšanja obsega proizvodnje morajo obrati dokumentirati spremembo števila ljudi, ki se vnese v organizacijske sheme in je le tako spremenjeno število zaposlenih upravičeno. Želimo še pripomniti, da zahteva učinkovita organizacija organske sisteme, teamsko delo in povezanost specializiranega dela v kompleks z učinkovitim sodelovanjem posameznikov in skupin, zato naj bo naše geslo dneva sodelovanje — skupni napori za uspešnost našega podjetja. -m- CINKARNA - CELJE metalurško kemična industrija RAZPISUJE v šolskem letu 1989/70 2 štipendiji za izučitev poklica reprodukcijski fotograf Pogoj za dodelitev štipendije imajo kandidati, ki so dokončali osemletko najmanj z dobrim uspčhom, ki so telesno in duševno zdravi in ki niso starejši od 17 let. Prednost pri razpisu imajo otroci, katerih starši so člani kolektiva Cinkarne ter otroci članov Zveze borcev. Kandidati naj poleg lastnoročno napisane prošnje predložijo tudi originalno šolsko spričevalo o uspešno dovršeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, življenjepis ter zdravniško spričevalo, izdano od Obratne ambulante Cinkarne Celje. Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne do 25. junija 1969. Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri V aprilu smo dosegli ponovno zmanjšanje števila poškodb in izgubljenih dni. Kljub temu pa ne moremo biti zadovoljni z v celoti visokim številom izgubljenih dni na 1 poškodbo. Rezultati v posameznih ekonomskih enotah so zadovoljivi, vendar se je v kemiji I. zopet povečalo število poškodb, kakor tudi izgubljenih dni. Vzdrževalni obrati morajo posvetiti pozornost preventivnemu preprečevanju števila poškodb, da ne pride do tako velikih raz- ponov med rezultati v posameznih mesecih. Uprava in ostalo pa ima visoko število izgubljenih dni na eno poškodbo zaradi poškodb v transportnem oddelku, ki so terjale prekomerni stalež poškodovanih. PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV april 1969 marec 1969 leto 1968 Poprečno število zaposlenih 6tevilo poškodb pri delu Število izgubljenih dni število poškodb na 100 zaposlenih Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega število poškodb na poti število izgubljenih tl ni___________ Skupaj vseh poškodb Skupaj izgubljenih dni 2126 2137 2062 23 26 24,7 524 552 502 13 14,5 14,3 22,8 21,2 20,4 2,95 3,11 2,92 5 4 3,3 123 222 75 28 30 28 642 774 477 lezni drog, s katerim je tiščal retorto v peč, in mu zvil levo roko v zapestju. Franc ŠMID se je pri odstranjevanju zamaškov iz regenera-torske stene nagnil nazaj ter z glavo udaril v žleb za ogorke. Ivan MARTEK je imel malomarno nameščen ščitnik za obraz, ko je vlekel cink v voziček. , Cink se je odbil od roba vozička ter ga opekel po očesu. Leopold MLAKAR je s hrbtom zadel v vrata pečnih oken, ko je menjal retorte. Vrata so bila na pol odprta. Edi KUNEJ se je pri vlečenju cinka opekel po stopalu. Cink se je odbil od roba vozička ter mu padel v čevelj. Ilija DJUKELIČ si je stisnil tri prste desne roke, ko je odpiral prokov plinskega kanala. Zlato MIKULAN se ni odmaknil iz bližine saržirnega stroja, ko je prediral saržo v re-torti. Zaradi vročine ga je lažje opeklo po desni roki. ANALIZA POŠKODB V POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH Proizvodni proces 11 10 Vzdrževanje 3 5 Interni transport 4 4 Nakladanje — razkladanje 1 3 Mazanje in čiščenje strojev — 1 Čiščenje in vzdrževanje reda in ostalo 4 3 » ANALIZA VZROKOV POŠKODB PRI DELU Neprevidnost 14 16 Neprevidnost in pomanjkljiva organizacija dela 3 4 Neprevidnost in nered na delovišču 1 — Malomarnost in neupoštevanje varstvenih ukrepov 4 5 Pomanjkljiva organizacija dela — — Pomanjkljivi varstveni ukrepi — — Pomanjkljiva kontrola varstvenih ukrepov — — Motnje v tehnološkem postopku — — Pomanjkljivi prostori, naprave, zastarelo — — Fiziološke motnje ponesrečencev_______________1__________— Skupaj 23 26 V NOVI ŽVEPLARNI ‘S’,! Ivan ZDOLŠEK si je pri praz- 2.4 njenju vozička s praženimi grajaj nulami na traktorsko prikolico stisnil dva prsta desne roke. 3.4 V PLINARNI Alojz DETICEK se je opekel 14,3 po gležnju, ko se je umival v 33 kopalnici. Pri odpiranju pipe s o',3 toplo vodo, je iz pipe brizgnila voda pomešana s paro. oj V VALJARNI ]}>* Karl PALIR je zadel z roko ’ v stoječi voziček, ko je peljal 26, ročni voziček, k valjčni progi. _?l* Pri tem si je lažje poškodval 24,7 roko. zmanjšanje številaTo- Iz analize poškodb po vzrokih ugotavljamo škodb povžročenih po osebnem faktorju. PRIMERJAVA REZULTATOV V POSAMEZNIH EKONOMSKIH ENOTAH S POPREČJEM PRETEKLEGA LETA. Delovna enota število poškodb na 100 zaposlenih število izgubljenih dni na 1 poškodbo poškodb april 1969 poprečje 1968 april 1969 poprečje 1968 Metalurgija 23,2 23,7 13,9 20,4 Predelovalni obrati 4,8 16,3 17 16,3 Kemija I, III 14,8 10,5 23,7 27,3 Kemija ii — 2,3 9 Vzdrževalni obrati 16,7 14,8 13,6 18,9 Uprava in ostalo 4 6,3 88,4 22 Skupaj 13 14,3 22,8 20,4 Pri delu so se poškodovali V AGLOMERACIJI Jure BLAŽAN je delal v aglomeraciji; veter mu je pihnil v oko prah s stene. V TOPILNICI Anton STRSOGLAVEC je na tiru obračal voziček z ogorki. Medtem je njegov sodelavec Anton KOŠTOMAJ pripeljal drugi voziček ter mu z njim poškodoval peto na nogi. Tovariš KOŠTOMAJ je s svojo skrajno neprevidnostjo zakrivil poškodbo sodelavca, Osim CRNOVIC je pri tipanju sarže pogledal navzgor prpti lijaku. Pri tem mu je padel drobec sarže v desno oko. Ivanu ARTNAKU je pri vstavljanju retort V peč odškočil že- V KEMIJI I. Pavla FLIS je prelagala plošče, naslonjene na zid. Pri tem so se le-te popeljale ter jo popraskale po desni nogi. Miloš ZAKOŠEK je rezal pločevino na starih Škarjah; škarje je ustavil in z roko nameščal pločevino pod nož. Pri tem so se škarje ponovno sprožile ter mu poškodovale konico mezinca desne roke. Ivan GRAČNER je z ročnim vozičkom prevažal vreče z umetnim gnojilom. Pri tem je spodrsnil ter z roko udaril po robu vagona. V ELEKTRODELAVNICI Viktor VERVEGA se je urezal z nožem v prst leve roke, ko je odstranjeval izolacijo s kabla. V MEHANIČNI DELAVNICI Branko MUHIC je dobil pri razkladanju črpalke prst desne roke med črpalko in mizo. Mirko VREČKO je pilil narbo. Pri sosednji mizi je njegov sode-(Nadaljevanje na 5. strani) Okvirni program izobraževanja odraslih v letu 1969/70 A. STALNE OBLIKE L Osnovno izobraževanje — 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole z možnostjo za sodelovanje kandidatov pri pouku v izmenah. 2. Strokovno izobraževan nje — Dveletna delovodska šola kovinarske stroke — Dveletna delovodska šola elektro stroke — Prometno tehnična šola — Strojepisni tečaji — Stenografski tečaji — Knjigovodski tečaji — Tečaji civilne zaščite 3. Tuji jeziki — Angleški, nemški, italijanski, francoski, španski, ruski, latinski 4. Družbenoekonomsko izobraževanje — Politična šola — Šola za samoupravljale — Obrambna vzgoja 5. Poljudno-znanstveno izobraževanje — Šola za življenje — šola za starše — Tribune 6. Višji in visokošolski študij V Celju delujejo naslednji študijski centri višjih in visokih šol: — Višje šole za organizacijo dela Kranj — Višje upravne šole Ljubljana — Pedagoške akademije Ljubljana — Visoke oz. višje ekonomsko komercialne šole Maribor — Višje tehniške šole Maribor — Višje tehnične šole za varnost pri delu Zagreb B. OBČASNE OBLIKE — seminarji in tečaji za strokovne delavce v poslovni in javni upravi (delovna razmerja, socialno zavarovanja, komerciala, fi-. nančno in devizno poslovanje) — predavanja za člane delovnih kolektivov (gospodarstvo, politika, kultura ipd.) VPISNI ROKI: (v taj- . ništvu Delavske univerze Celje, Cankarjeva 1/1) — evidenčni vpis do 15. junija — končni vpisni rok: 20. avgust Celje, v maju 1969 NASA PRIZADEVANJA ZA USTVARITEV UČINKOVITE ORGANIZACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) dela, kot oni sami. Kako naj rešujemo nastali položaj v organizaciji, ki temelji na jasno opredeljeni specializaciji dela in kjer narašča zahtevana strokovnost skladno s stopnjo na lestvici upravne hierarhije? Nadalje se posamezniki srečujejo s togimi pravili, ki so nekoč vsekakor imela svoj smisel, a so s časom postala zastarela, neustrezna in z njimi ni več. mogoče reševati novo nastalega položaja, čim dalje pa so taka zastarela pravila v veljavi, toliko težje jih je spremeniti, ker so se trdno zakoreninila v mišljenju ljudi, organizacija pa trpi škodo. Šefi in vodje se poleg tega srečujejo s pojavom, ki ga Bennis označuje »podzemlje«, oziroma z neformalno organizacijo, ki še bolj komplicira, sprevrača ali pa deluje celo v nasprotju z lepo in precizno urejenim formalnim aparatom. Dvojna pripadnost ljudi, na eni strani formalni organizaciji, na drugi strani neformalni, vodi do zmede in nasprotij med vlogo, ki naj bi jo imeli posamezni ljudje. Niso si na jasnem, komu naj velja njihova lojalnost in komu naj bi sledili. Nadalje navaja Bennis še celo vrslo slabih strani birokracije, ki ne dopušča, da bi posameznik rastel in se razvijal v zrelo osebnost. Ljudje ostajajo na istih delovnih mestih tudi pet, deset, petnajst let po tem, ko so vstopili v organizacijo. V birokraciji se razvija konformizem. Razvijajo se ljudje, ki so v prvi vrsti »kimavci«, ki delajo samo tisto, kar se od njih pričakuje, ki mislijo samo tako, kot se od njih pričakuje in ki imajo zelo malo ustvarjalnosti in izvirnosti. Birokracija kot model upravi ljanja tudi ne jemlje v poštev neformalne organizacije — podzemlja, o katerem je bilo prej govora, ker ne ve ali ye povedati zelo malo o neformalnih odnosih, ki se na najrazličnejše načine odvijajo med zaposlenimi. Ta sistem ne razpolaga z ustreznimi sredstvi, s katerimi bi razreševali razlike in nasprotja med posamezniki in med skupinami. Zaradi hierarhične delitve in meja med posameznimi oddelki in obrati se izkrivljajo poti informacij in zmanjšuje vrednost novih idej. Ostaja pa nam dejstvo, da je učinkovita komunikacija med posamezniki in med organizacijskimi enotami jedro problema, kako naj organizacija učinkovito posluje. Birokraciji lahko očitamo tudi to, da možnosti, ki jih predstavljajo ljudje, niso v ce- 4 CINKARNAR loti izkoriščene. Za tipično birokracijo ni lahko pogledati v oči spremembam, sprejeti nove vrste ljudi, nove vrste specialistov, nove oblike organizacije podjetja in nove metode poslovanja. Za konvencionalno birokracijo je priti do stvarnih in korenitih notranjih sprememb isto, kot bi ji pulili zobe. D. Mc Gregor je napisal knjigo »Človeška stran podjetja« (The Human Side of Enterprise), ki je v managerskih krogih v Ameriki, kot v Evropi zbudila veliko pozornost. V tej knjigi je orisal kontrast med tem, kar je imenoval »teorija upravljanja X« in »teorija u-pravljanja Y«. To sta pravzaprav dve skrajnosti, ki jih je napravil zaradi primerjave. Soočiti se s skrajnostmi pa je koristno. Po teh metodah poizkuša opisati vrednote, ki so temelj konvencionalne oziroma birokratske filozofije organizacije (teorije upravljanja X) in njenega nasprotja (teorije Y). Naj citiramo osnovne principe teh teorij, da jih pregledamo in se vprašamo v kolikšni meri te vrednote in stališča predstavljajo podlago naših nazorov in filozofijo upravljanja. TEORIJA X 1. Vodstvo je odgovorno za organizacijo elementov proizvodnje v podjetju — denar, surovine, opremo, ljudi — da bodo doseženi cilji gospodarjenja. 2. Kar se tiče ljudi, je upravljanje proces vodenja njihovih naporov, njihovih motivacij, kontrole njihovega dela in spreminjanje njihovega ravnanja, da bi ustrezalo potrebam organizacije. Manager, ki vidi sebe v .taki vlogi, je kot vodja orkestra. Glavno odgovornost nosi on. Ali pa je kot igralec z lutkami. V rokah ima vodilne niti in občutek, da je vse, kar je bilo opravljeno, opravljeno samo zato, ker je ob pravem času potegnil pravo nit. 3. Brez te aktivne intervencije vodstva bi ljudje ostajali pasivni ali pa se celo zoperstavljali potrebam organizacije. Ljudi je treba prepričati, nagrajevati, kaznovati in nadzorovati, da bodo opravili tisto, kar morajo. Njihovo dejavnost je treba usmerjati, to je naloga vodstva. 4. Poprečen človek je po naravi brezbrižen. Dela tako malo, kot je to le mogoče. — To je ena izmed modrosti konvencionalnih nazorov. 5. Ljudje se upirajo vsaki spremembi, manjka jim ambicija in raje-vidijo, da so vodeni in ne marajo odgovornosti. Po naravi so takšni ljudje usmerjeni vase, ni jim mar za potrebe organizacije in se brigajo sami zase. (Nadaljevanje na 5. strani) Ko je mikrocinkova plošča spolirana, jo pripravijo za odpravo Naš avtorally lepo uspel Sončno nedeljsko jutro je v mesecu maju privabilo na start enajst voznikov s svojimi avtomobili. Z njimi so bili tudi svojci, ker so pravila relija tokrat to omogočila. Za spremembo tekmovanja od prejšnjih let se je odbor avto sekcije Ljudske tehnike odločil, da preizkusi voznike pri upoštevanju cestnoprometnih predpisov. Na tej vožnji so bila Udeležbo na avtomobilskem rallyju je prijavilo le enajst tekmovalcev. Na sliki: tekmovalci se pripravljajo na štart tudi zabavna in zanimiva presenečenja. Za dosego boljšega plasmana ni koristila hitrost niti ura štoparica, temveč znanje in iznajdljivost. Proga oziroma relacija je potekala: Celje—Slovenska Bistrica—Pragersko — Ptuj —Ormož—Ljutomer— Murska Sobota. Komisija, ki je vodila ta avtomobilski reli, je na cilju in po končanem tekmovanju razglasila rezultate in podelila praktične nagrade prvim trem tekmovalcem z najboljšimi rezultati; vrstni red je bil naslednji: 1. Hinko Jordan, 2. Franc Škerjanc, 3. Dušan Slokan itd. Z ozirom na veliko število voznikov in članov je bilo pričakovati večjo udeležbo, saj so le-ti izrazili željo po tovrstnih tekmovanjih. Društvo ima namen organizirati še več tekmovanj in pričakuje večjo udeležbo. t VPISOVANJE POSOJILA PRI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH Posojilo, ki ga je razpisala železnica, je zanimivo za: vsakega občana, vsako delovno organizacijo, za vso družbeno skupnost. Občan, ki vplača posojilo v višini 50.000 S-din, dobi eno brezplačno karto prvega razreda za vse vlake za prevoz potnikov (razen vlaka »Akropolis«), za katerokoli relacijo v Jugoslaviji za potovanje v obe smeri. Karto lahko uporabi letos, prihodnje leto ali leta 1971. Občan, ki vplača posojilo v višini 100.000 S-din, dobi tri brezplačne karte prvega razreda za vse vlake za prevoz potnikov (razen vlaka »Akropolis'), za katero koli relacijo v Jugoslaviji za potovanje v obe smeri. Po eno karto lahko uporabi v letu izdaje obveznice in v naslednjih dveh letih. Delovna organizacija, ki vplača posojilo, ima pravico na popust pri prevozu svojega blaga na progah JŽ, in sicer v višini 3 % vrednosti obveznic. Ta komercialni popust velja že letos in v prihodnjih dveh letih. Skupnost JŽ bo za vse, ki bodo vpisali posojilo, pripravila loterijsko žrebanje obveznic. Predvidenih je 500 dobitkov. To so petdnevni in desetdnevni izleti v tujino, ki jih bodo organizirale železniške potovalne agencije, dalje desetdnevna letovanja v železniških počitniških domovih, brezplačne karte za potovanje po železnici itd. To pa še ni vse! Vpis posojila železnici pomeni tudi pametno varčevanje denarja. Železnica nudi poleg naštetega vsem, ki vplačajo posojilo, 6% obresti in vrnitev vložene vsote v času od leta 1972 do leta 1977. Za lažje vrednotenje ugodnosti, ki jih vpisovalcem posojila nudi železnica, dajemo naslednji primer: Vozna karta 1. razreda ekspresnega vlaka za vožnjo od Maribora do Skopja in nazaj stane 32.280 S-din. Tako karto dobi brezplačno npr. tisti, ki vplača posojilo 50.000 S-din. Seveda mu pripadajo razen karte še ostale ugodnosti, ki smo jih že omenili. Mimogrede povedano: tudi karta 2. razreda bi stala v tem primeru 19.240 S-din. Za razumevanje ugodnosti, ki so jih deležne delovne organizacije, je treba poudariti, d%. velja popust v znesku 3 % 'na višino obveznic v vseh treh za-porednihr letih in da tako dobi delovna organizacija poleg vrnjenega denarja s 6 % obrestmi praktično v celotnem razdobju treh let še 9 % vrednosti obveznic. Vse obveznice in ugodnosti v zvezi z njimi sb prenosljive. Posojilo je možno vpisati na vseh železniških postajah med Lola Novakovič bo pela v Celju Delavska univerza v Celju zaključuje svoje KULTURNO ZABAVNE VEČERE prvega polletja z nastopom znanega zabavnega ansambla SASE SUBOTE iz Beo- Naša prizadevanja za ustvaritev učinkovite organizacije (Nadaljevanje s 4. strani) To so stališča teorije X: vrsta vrednot, stališč in domnev, ki jih ima birokratski, konvencionalni manager starega kova. McGregor primerja ta stališča s stališči svoje teorije Y. TEORIJA Y Prvi princip teorije Y — njene vrednote in stališča — je isti, kot pri teoriji X, in sicer: 1. Vodstvo je odgovorno za organizacijo elementov proizvodnje v podjetju — denar, surovine, opremo, ljudi — da bodo doseženi cilji gospodarjenja. 2. Ljudje po naravi niso pasivni in se ne upirajo potrebam organizacije, če pa so, so zaradi izkušenj, ki jih imajo v organizaciji. Neprijetno nam je pogledati pod navidezno površino in ugotoviti, da so ljudje indolentni in da se upirajo ne zato, ker bi bilo na vsak način nekaj narobe z njimi, ampak zato, ker je nekaj narobe z nami in našim načinom, kako vodimo organizacijo. Takšni postajajo ljudje zaradi okolja, ki ga mi ustvarjamo. 3. V vseh ljudeh so nagibi in možnosti za razvoj, sposobnost za prevzemanje odgovornosti in pripravljenost, da svoje ravnanje usmerijo k ciljem organizacije. 4. Bistvena naloga vodstva je ustvariti pogoje organizacije, metode dela, da ljudje lahko najbolje uresničijo svoje lastne cilje s tem, da se borijo za ciljev organiza- uresničevanje clje. W. P. Gullender, predsednik nacionalnega združenja proizvajalcev v Michiganu je glede primerjave med teorijo X in teorijo Y povedal, da je bila izvedena anketa in se je 80 % vodij opredelilo za teorijo Y. Podjetja, ki so preusmerila svojo filozofijo upravljanja s teo rije X na teorijo Y, so dosegla vrsto presenetljivih uspehov. (Nadaljevanje sledi) -In- grada, kot solisti pa se vam bodo predstavili LOLA NOVAKOVIČ in NINA SPI-ROVA, katerima je to prvi nastop v Celju ter MILAN SUBOTA. Prireditev bo v petek dne 20. junija ob 17. in 20. uri v Narodnem domu. Zaradi precejšnjega zani-zanimanja priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji pri blagajni kina UNION. Sindikalne in mladinske organizacije prosimo, da organizirajo kolektivno nabavo vstopnic po 9 in 8 dinarjev. 7. in 19. uro, razen tega pa še na sedežih sekcij in uprave železniškega podjetja. Zneski, vplačani na območju posameznega železniškega transportnega podjetja, se bedo uporabili izključno za investicije na tem območju, zlasti pa za ^modernizacijo in elektrifikacijo prog, nakup električnih lokomotiv in vozil, nabavo potniških voz in specialnih tovornih voz. OBČANI IN DELOVNE ORGANIZACIJE! Posojilo za modernizacijo železnice je stvar nas vseh; ima svoj globok in dalekosežen gospodarski pomen, prinaša pa tudni lepe ugodnosti: brezplačno vožnjo na dopust ali kam drugam v prihodnjih letih ali pa že letos, komercialni popust pri prevozu blaga, morda tudi srečo pri žrebu in s tem desetdnevni izlet v tujino ali kak drugi dobitek, končno pa tudi hrambo denarja pod zelo ugodnimi pogoji, saj daje železnica za vpisano posojilo visoke — 6% obresti. Še enkrat razmislite, zahtevajte informacije na vseh vpisnih mestih in čimprej vpišite posojilo pri Jugoslovanskih železnicah. Sodelujte v Cinkar-narju I Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreč (Nadaljevanje s 3. strani) lavec čistil ventil od katerega je odletel drobec tovarišu Vrečku v oko. Miladin MALEŠIČ je odstranjeval podstavek s stružnice Pri V sodelovanju z Dopisno delavsko univerzo je naš Center za strokovno izobraževanje delavcev organiziral večerno ekonomsko srednjo šolo za članice našega kolektiva. Na sliki: slušateljice med poukom v naši učilnici tem mu je drsni del padel na palec desne roke ter mu ga poškodoval. Ivan BOŽIČEK je hotel z vodo gasiti goreče opilke magnezija ter se je pri tem opekel po levi roki. V SKLADIŠČU Ivan JAKŠE je pomagal vozniku kamiona zapreti zadnjo stranico. Voznik pa je iz neznanih razlogov vklopil vzvratna brzino in pri tem je kamion stisnil ponesrečencu levo roko ob betonsko rampo. V LABORATORIJU Jože JURAK je med manevriranjem žerjava hotel seči v vagon po posodo za povzorče-vanje. Pri tem mu je grebalo stisnilo prst desne roke. Na poti na delo in z dela so se poškodovali Karel ESIH, Edi KOVAClC, Alojz TURK in Ivan KLINAR. O H Mladinske športne igre v počastitev Dneva mladosti Mesec mladosti je vsako leto poln športnik tekmovanj. Letos je bil pobudnik oziroma organizator predsedstvo občinske konference zveze mladine. Mladinci, mladinke žal ni bilo nobene, so se pomerili v treh športnih panogah, in sicer v malem nogometu, rokometu in streljanju z zračno puško. Prijavljenih je bilo šest ekip; ekipa gimnazije, Klime, Železarna Štore, ŠIKC Štore, pripadnikov JLA in Cinkarne. Tekmovanja so bila v torek, 27. maja s pričetkom ob 15. uri. . V malem nogometu so se mladinci pomerili na igrišču gimnazije. Ekipa Cinkarne se je v predtekmovanju pomerila z ekipo ŠIKC in se z zmago 4:0 uvrstila med tri najboljše. Ostala dva finalista sta bila ekipa gimnazije, ki je igrala z ekipo Želzarne iz Štor in zmagala z 2:0 in ekipa JLA, ki je tekmo s Klimo dobila s 3:0. V borbi za prva tri mesta pa naši mladninci niso imeli kaj dosti športne sreče, saj so s pripadniki JLA izgubili kar s 6:0, z ekipo gimnazije pa s 3:1. Tako je bil končni vrstni red v malem nogometu naslednji: L JLA, 2. Gimnazija, 3. Cinkarna, 4. Železarna Štore, 5. Klima, 6. ŠIKC. Za našo ekipo so nastopali: Miljevič, Čepin, Motoh, Pokl-šek, Hrovatič, Kačičnik, Fišter in Ferme. Tekmovanje v rokometu je bilo na igrišču v Štorah. Najprej so bile na vrsti izločilne tekme. Zmagovalec se je uvr- stil v finale, premaganec pa je izpadel. Rezultati v predtekmovanju so bili naslednji: Cinkarna : ŠIKC 10:5, Klima : JLA 10:6, Gimnazija : Železarna štore 15:9; v finale sta se poleg nas uvrstili Klima in Gimnazija. Rezultati v finalu: Cinkarna : Klima 6:6, Gimnazija : Klima 12:9, Cinkarna : Gimnazija 12:17. Končni vrstni red v rokometu: 1. Gnimnazija, 2. Klima, 3. Cinkarna, 4. Železarna, 5. JLA, 6. ŠIKC. Osvojeno tretje mesto je soliden rezultat, saj smo vse tri tekme igrali samo s sedmimi igralci, brez rezerve. Z malo več športne sreče bi lahko osvojili drugo mesto, kar pa nam je onemogočil zelo pristranski sodnik. Nastopili smo v naslednji postavi: 'Krajnc, Steiner, Radšel, Košir, Leskovšek, Pohole, Že-kar. Tekmovanje v streljanju z zračno puško je bilo v Vojaškem klubu v kasarni na Mariborski cesti. Tukaj so prevzeli organizacijo tekmovanja pripadniki JLA. Tekmovanje se je začelo ob 15.30. Na tekmovanje pa nista prišli ekipi Gimnazije in Železarne Štore. Najprej so streljali mladinci ŠIKC Štore, druga ekipa Cinkarne, zatem pripadniki JLA in nazadnje Klima. Za ekipo Cinkarne so tekmovali naslednji mladinci: Rudi Krajnc iz kemije, Žarko Stanič in vzdrževalnih obratov, Vlado Skočaj, Boris Jazbec in Ivo Rozmarič iz investicij. Tekmovalci so streljali tri strele na poizkusne tarče in deset strelov na tekmovalne tarče. Tekmovalci so dosegli naslednje število krogov od 100 možnih: Ivo Rozmarič 87, Rudi Kranjc 80, Vlado Skočaj 70, Boris Jazbec 68, Žarko Stanič 67. Skupno je ekipa Cinkarne dosegla 372 krogov. Končni vrstni red v streljanju: 1. JLA 375, 2. Klima 373, 3. Cinkarna 372, 4. ŠIKC 357 krogov od 500 možnih. Rezultati so zelo tesni in pristranski sodnik JLA nam ni prisodil višje uvrstitve, čeprav smo jo popolnoma upravičeno zaslužili, če pogledamo vse rezultate vidimo, da smo v vseh treh panogah zasedli tretja mesta, čeprav bi z boljšimi sodniki in z malo več športne sreče sigurno dosegli boljšo uvrstitev. Za vsa tretja mesta smo dobili diplome. Ko se odpravljamo na dopust... Pri odhodu na redni letni dopust večini ljudi pakiranje dela probleme in jih utruja že ko pomislijo na to. Potrebno je, da si dober organizator in že problemi izginejo; ^SSSSSS&SSSSSSSSSSSSSSS Simpozij „Cink v gradbeništvu” Gradbeni center Slovenije in celjska Cinkarna sta dne 5. in 6. junija priredila v Rogaški Slatini simpozij »Cink v gradbeništvu«. Na tem simpoziju so domači in tuji strokovnjaki posredovali ude-Ieženfčnl svoje izredno bogate izkušnje o možnostih in pravilni uporabi cinka v gradbeništvu. Uporaba cinka v gradbeništvu je v razvitih državah zelo razširjena, in sicer zaradi njegove velike antikorozijske odpornosti, nadalje izredne oblikovalnosti, kmalu uvrstila med največje proizvajalce cinka v Evropi, odstotek porabljenega cinka v gradbeništvu zelo majhen, saj znaša le dva odstotka od celotne — nekaj dni pred odhodom na dopust preglejmo potovalke, ali kovčke s katerimi razpolagate in izberite najbolj primerne in ohranjene; — da bi uspešno uredili stvari, ki so vam potrebne se držite pravila: na dno kovčka, ali potovalke dajte vse drobne stvari, kot so čevlji, čistilni pripomočki itd. zgoraj perilo in obleko. — za moškega je nujno, da ima s seboj preejvsem kopalke, hlače, puloverje, perilo in srajce; — za ženske: krila, puloverje, kopalke, lahke obleke, perilo in predvsem bluze. — moške kravate, nakit in rute lahko hranimo v žepih v kovčku, ali potovalki, da se ne pomešajo z ostalimi stvarmi; — čevlje, toaletne pripomočke, knjige in vse ostale predmete, ki so trdi, lažje spakiramo v potovalke. — Potovalke so pripravne tudi za nošenje otroških igrač, fotoaparatov, časopisov itd. porabljene količine cinka, medtem pa je odstotek v razvitih državah tudi dvajsetkrat večji. Glede na izredne lastnosti cinka in na veliko proizvodnjo je treba potrošnike v čim večji meri zainteresirati za uporabo te kovine v gradbeništvu. Udeležence simpozija je pozdravil direktor metalurškega sektorja Slavko Vrhovec, dipl. inž. (na sliki zgoraj). Na simpoziju smo razstavili naše žlebove In odtočne cevi (na sliki levo) in cinkovo strešno kritino. REBUS m M A N N K N »N NJHi v enostavne in hitre montaže in zaradi minimalnih vzdrževalnih stroškov. Zanimivo je dejstvo, da je v Jugoslaviji, ki se bo Mladinska ekskurzija v »TOMOS« Koper Mladinke in mladinci našega kolektiva smo si v soboto, 17. maja ogledali tovarno motornih vozil »Tomos« v Kopru. Po ogledu tovarne pa smo pokramljali s predsednikom mladinske organizacije tovarišem Ivanom Kuno, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o njihovi tovarni pa tudi o delu mladinske organizacije v tovarni »Tomos«. Že v zgodnjih jutranjih urah nas je v Celju nemalo presenetila ploha, ki je bila verjetno vzrok nepopolne udeležbe. Ven- dinci. Po kosilu smo napravili še spominski posnetek in se vpisali tudi v njihovo spominsko knjigo. Kramljanje s predsednikom mladinske organizacije tovarišem Ivanom in še z nekaterimi drugimi je bilo prijetno tembolj zato, ker so nam obljubili, da nas bodo popoldne popeljali v bližnje kraje in nam pokazali zgodovinske znamenitosti. Obljube so se držali, tako srrp -se kmalu po kosilu odpravili v mesto Koper. Tu smo si hoteli ogledati zgodovinski muzej. Žal pa je bil zaprt. Tako smo čas izkoristili za ogled samega mesta. Po mestu nas je vodila simpatična tovarišica Majda, članica mladinskega komiteja, in nam povedala nekatere zanimivosti o mestu samem. Sprehajanje po mestu je prekinila ploha, ki nas je prisilila, da smo si poiskali zavetje v avtobusu. Kmalu zatem pa je prenehalo deževati. Iz Kopra smo se odpravili v Dolino bobrov. Tu je manjši živalski vrt, kjer imajo predvsem bobre, po katerih se imenuje sam kraj, pa še nekatere druge živali. Časa do večera je bilo še dovolj, tako smo odpotovali še v Hrastovlje, bližnjo vasico, kjer naj bi si ogledali utrdbo iz 12. stoletja, kamor so pribežali ljudje, da bi se umaknili pred Turki. Zgradba ali bolje rečeno cerkev, ki je v tej utrdbi, je še zelo dobro ohranjena, posebno še freske, ki so poslikane po notranjih zidovih cerkve. Vodič oziroma njegov magnetofon sta nam povedala marsikatero zanimivost in seznanila s posameznimi freskami. Pred utrdbo smo napravili še spominski posnetek, žal pa slike še ne moremo objaviti. Zapustili smo Koper in okolico in se odpeljali v Portorož. Tukaj smo prenočili v »Vojkovem domu«. Večer smo preživeli v hotelu »Jadran«, kjer je bil ples. Naslednji dan,' v nedeljo, smo dopoldne ostali še v Portorožu, kjer bi se'lahko kopali. Žal nam vreme ni bilo naklonjeno. Le nekaj hrabrih in mrzle vode željnih je skočilo v vodo. Sonce se je le tu in tam pokazalo izza oblakov. Po kosilu smo se poslovili od Portoroža in se odpeljali na grad Socerb. To je bila tudi zadnja točka našega izleta. Od tu smo poslali prijateljem še zadnje pozdrave z našega izleta. Za slovo od mladincev »Tomosa« smo napravili še spominski posnetek in se jim zahvalili za vso gostoljubnost, ki so nam jo izkazali. ' 7 • H ! MALI NOGOMET VETERANOV. Dne 26 maja so se na stadionu na Skalni kleti pomerili v malem nogometu člani delovnih kolektivov, stari nad 35 let Člani našega kolektiva so srečanje s »Celjskim tiskom« končali z rezultatom 1:1 (na sliki) dar smo iz Celja krenili s polno mero optimizma, saj se je že med potjo v Koper nebo razjasnilo. Tako smo se pripeljali v Koper sredi lepega sončnega dopoldneva. Koprčani nam sploh niso hoteli verjeti, da je pri nas deževalo. V tovarni »Tomos« nas je zelo prijazno in prisrčno sprejel predsednik mladinske organizacije tovariš Ivan Kuna. V' uvodnih besedah nam je povedal nekaj o sami tovarni, zatem pa smo šli po posameznih oddelkih, te mlade a že precej modernizirane tovarne. Tako smo si ogledali orodjarno, livarno, oddelek montaže motornih koles in avtomobilov znamke Citroen in še druge. Med drugim smo videli tudi preizkuševalno stezo za poskusne vožnje vseh vozil, ki jih izdelujejo v tovarni »Tomos«. Ne bi mogel reči, kateri izdelki so nam vzbudili posebno pozornost, saj izdelujejo tako željene izdelke, začenši od najnovejših avtomatikov mopeda s petimi prestavami, motorjev za čolne pa do Citrocnovih avtomobilov, ki jih pa samo sestavljajo. Vse ostale dele za motorna kolesa pa izdelujejo sami. Imajo tudi zelo lepo upravno poslopje in sploh privlačno zeleno okolico, ki daje prijetno občutje delavcem, kot obiskovalcem tovarne. Vendar po ogledu tovarne še nismo zapustili. V tovarniški menzi smo imeli kosilo, kamor so nas povabiti njihovi m.a- f NA SINDIKALNEM PRVEN- f STVU V ROKOMETU SO NA- f stopile tudi Članice na- t Sega kolektiva, V maju se i je pričelo športno srečanje pod pokroviteljstvom občinskega (I sindikalnega sveta. Na tem (I tekmovanju so letos nastopile (i tudi članice našega kolektiva Z (Kastelčeva, Omerzelova, Poči- i vaškova, Klajnškova, Urankarji jeva, Cakševa in Fridrihova). |l Pomerile so se z ekipami In- f grada, Prosvete in Celjskega tiska; zaradi objektivnih vz.ro-« kov pa na srečanje z ekipo Žeji lezame iz Štor ni prišla cclot- i na ekipa. Naše tekmovalke so (I pokazale, da bi z malce več (I treninga lahko računale z f mnogo boljšo uvrstitvijo, kali kor so jo pa dosegle na tem f tekmovanju Naš izlet se je iztekal, pot smo nadaljevali skozi Ljubljano v Celje, kamor smo prispeli v zgodnjih večernih urah. -»s. -«v REB? S : V MAJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Bjelič Redjo, Mašič Osman, Co-so Vlado, Babojelič Drago, Debel-so Vlado, Babojevič Drago, Debeljak Ivan, Seva Tode, Bosanac Mi-hajlo, Popovič Djuro, Bračun Stje-pan, Kadlč Huse, Korenak Alojz, Perkvič Karel, Skrobič Mijat, Goleč Milan, Gamanovič Žarko, Vukovič Mile, Novina Milan, Stojanovič Ratomir, Mladenovič Živko, Popovič Nikola, Pevec Fric, Uka Fe-riz, Zilič Ismet, Glogovšek Dominik, Lazič Miodrag, Kameri žene, Ko- vačevič Abdulah, Podgorac Sredo-je, Gosparič Živko, Kolar Ivan, Ko-rajič Zuhdina, Smutni Vladislav, Domjanovič Nedeljko, Kos Mihaj-lo, Jurišič Milorad, Madjarevič Ma-to, Božiček Dragan, Spasevski Bo-žin, Doševski Vlado, Šeško Ivan, Jaušovec Milan, Gerlica Viktor, Krajnc Andrej, Uršej Jože, Utran-kar Marjan, Preducič Svetomir, Br-zulovič Ljubomir, Lazarevič Radivo-je, Jankovi Krstan, Kovačevič Mijo, Kodela Stanislav, Ademi Ismet, First Josip, Jelovšek Irena, Leva Gabrijela, Povale Elizabeta, Grm Anton, Mohar Anja, Liber Anica, Stolnik Danica, Sredovnik Franc, Soldat Stjepan, Tramšek Stanislav, Štor Franc, Bjelič Ljubomir. ODŠLI IZ PODJETJA: Majcen Danijel, Šuster Martin, Hohnjec Anton, Kobič Kosta, Klarič Dragan, Nuč Silvester, Leskovšek Herman, Klinaku Bislim, Muselin Radovan, Pivnički Branko, Brzulovič Ljubomir, Kaluža Vincenc, Vočanec Maks, Mrak Ivan, Rošar Karl, Potočnik Marjan, Stavbej Anton, Markovič Slavoljub, Preducič Svetomir, Mlakar Jože, Fajdiga Janez, Soldat Stjepan, Zupanc Peter, Javorič Dušan, Bokur Zdravko, Mašič Osman, Bjelič Redjo, Skrobič Mijat, Hodžič Husein, Zumberi Musli, Grabus Av-do, Kneževič Milenko, Miskovič Nedeljko, Perkovič Karel, Belec Matija, Golub Josip, Debelak Ivan, Bosanac Mihajlo, Coso Vlado, Miladinovič Ranko, Sič Andraž, Kaurič Ivan, Smutni Vladislav, Zrinski Emerik, Kolar Ilija, Glogovšek Dominik, Žilič Ismet, Lazič Miodrag, Gočen Miroslav, Smole Franc, Kolar Ivan, Belec Ludvik, Jurišič Milorad, Sajnovič Mirko, Domjanovič Nedeljko, Zidanšek Karl, Kerec Stefan, Tokič Mate, Kosu Franc, Stega-revič Danilo, Kosec Ladislav, Zupanc Jože, Tilinger Marjan, Klopotali Djuro, Kumperger Vinko, Grm Anton, Flis Zdravko, Turnšek Ivan, Lamut Anton. POROČILI SO SE: Farčnik Jože, Kosu Franc, Turnšek Albin, V JLA JE ODŠEL: Kerec Stefan. UPOKOJENI SO BILI: Smole Franc, Klopotan Djuro, Kumperger Vinko. Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od IS. junija do IS julija 1969. Kino Union Od 17. do 18. 6. »POSLEDNJI MOHIKANEC«, nemško-špansko-itaii-janski barvni film; od 19. do 22. 6. »UGRABITEV«, italijanski barvni film;« od 23. do 25. 6. »IDIOT V HOLY-WOODU«, ameriški film; od 26. do 29. 6. »KLETEV ZVESTE ŽENE«, anieriško-jugoslovanski barvni film; od 30. 6. do 2. 7. »ŽANDAR IZ SENT TROPEZA«, francoski barvni film; od 3. do 6. 7. »ZA LJUBEZEN IN SVOBODO«, angleški barvni film; od 7. do 10. 7. »NAJVEČJI ROP STOLETJA«, ameriški barvni film; od 11. do 14. 7. »POSLEDNJI SAFARI«, ameriški barvni film; od 15. do 17. 7. »NA SVIDENJE NA SINJEM MORJU«, nemški barvni film. Kino Metropol Od 16. do 17. 6. »POLJUBI ME, NORČEK«, ameriški film; Od 18. do 21. 6. »V ZENITU SONCA«, francoski barvni film; od 22. do 25. 6. »SEDMINA«, slovenski barvni film; od 26. do 30. junija »PROTI SANTA COSTI«, francoski barvni film; Od 1. do 3. 7. »VZROK SMRTI NE SPOMINJATI«, jugoslovanski barvni film; od 4. do 7. 7. »LADY L«, angleški barvni film; Od 8. do 9 7. »SEDEM REVOLVERJEV ZA BRATE MAC GREGOR«, italijansko-španskl barvni film; od 10. do 13. 7. »RUSI PRIHAJAJO«, ameriški barvni film; od 14. do 10. 7. »SOS«, ZAKONOLOM«, ameriški barvni film Vrednost točke za maj 1969 8 fal* 5 S f I I. METALURŠKI SEKTOR 1. C Inkovo belilo — — — — — — — — — — 1,25 2. Pražarna in žveplena kislina — — — — — — 1,25 3. Aglomeracija — — — — ______ 1,25 4. Topilnica — — — — — — r- — — — — 5. Plinarna — — — — — — — — — — — 1-25 6. Keramika — — — — — — — — — — — J-25 7. Skupne službe metalurgije — — — — — — J»25 8. Rektifikacija cinka — — — — — — — — [»25 9. Cinkov prah New Jersey — — — — — — — 1>25 10. Nova žveplena kislina — — — — — — — — j »25 11. Valjarna cinkove pločevine — — — — — — J,25 12. Čašicp — — — — — — — — — — — — J'25 13. žica ------------------------------------------[»25 14. žlebovi — — — — — — — — — — — — J'”5 15. Skupne službe valjarne — — — — — — — 1,25 II. KEMIJSKI SEKTOR 1. Kromov galun — — — — — — — — — — 1,25 2. Natrijev sulfid — — — — — — — — — — 1,25 3. Cinkov sulfat — — — — — — — — — — 1,25 4. Litopon in bari jev sulfid ter povprečje — — — 1,25 5. Svinčevi oksidi — — — — — — — — — — 1,25 64 Superfosfat — — — — — — — — — — 1,25 7. Ultramarin — — — — — — — — — — — 1,25 8. Modra galica — — — — — — — — — — 1,25 9. Modri baker — — — — — — — — — — 1,25 10. Zelena galica — — — — — — — — — — 1,25 11. Aluminijski ofset — — — — — — — — — 1,25 12. Tiskarna — — — — — — — — — — — 1,25 13. Skupne službe anorganske kemije in razvojni — 1,25 14. Kemija III. Mozirje — — — — — — — — 1,25 15. Kemija II. organska kemija — — — — — — 1,25 16. Cinkografija in povprečje — — — — — — — 1,25 III. VZDRŽEVALNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — — 1,25 IV. UPRAVA 1. Uprava in šoferji — — — — — — — — — 1,25 2. Kemični laboratorij — — — — — — — — 1,25 V. KOMERCIALNI SEKTOR 1. Komercialni sektor — — — — — — — — — 1,25 2. Skladišča — — — — — — — — — — — 1,25 3. Transportni oddelek — — — — — — — — 1,25 VI. FINANČNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — — 1,25 VII. KADROVSKI SEKTOR 1. Kadrovski sektor — — — — — — — — — 1,25 2. Pomožne službe — — — — — — — — — 1,25 3. Družbeni standard — — — — — — — — — 1,25 VIII. VARNOSTNI SEKTOR 1. Varnostni sektor In gasilci — — — — — — 1,25 IX. INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — — 1,25 X. CELOTNO PODJETJE 1,23 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina BORISA D0B0V1ŠKA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se upravi podjetja, sindikalni podružnici in kolektivu elektro delavnice ter samskega doma za darovano cvetje in vence. žalujoči oče, mati in ostalo sorodstvo Letni kino KINO DOM IN LETNI KINO Od 16. do 17. 6 »V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA«, italijansko-nemški barvni film; od 18. do 19. 6. »KRALJICA KOLORADA«, ameriški barvni film; Od 20 do 21. 6. »PROKLETO PREMOŽENJE«, ameriški barvni film; od 22. do 23. 6. »TOPLI PLEN«, barvni film; od 24. do 25. 6. »PEKEL V VLAKU«, francoski barvni film; Od 26. do 27. 6. »BRANCALEONOVA VOJSKA«, italijanski barvni film; od 28. do 30 6 »ČRNA ZVEZDA«, italijanski barvni film; od 1. do 3. 7. »RINGO IN NJEGOV ZLATI REVOLVER«, italijanski barvni film; od 4. do 7. 7. »VOJNA CARJA TRAJANA«, ameriški barvni film; od 8. do 9. 7. »RANČ BRAVO«, ameriški barvni film; od 10. do 11. 7. »JASTREB IZ KA-STILIE«, španski barvni film; od 12 do 13. 7. »VELIKA KAČA«, nemški barvni film; od 14. do 15. 7. »SAN FERNANDO«, ameriški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov; Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP -Celjski tisk« Celje